V današnji	šte
Intfira Gandhi bo tudi v prihodnje vodila vlado
»Za mir med narodi«
stran S
Drobci Bormanove skrivnosti
stran 4
Zavarovanje samoupravnih pravic
Beseda mladih
stran 5
stran 7
LJUBLJANA, PONEDELJEK, 13.MARC* 1967 . LETO IX., ŠT. 69 . CENA 50 PAR (50 STARIH DIN)
»DELO« IZHAJA KI JO JE 8. O!
* VSLOAflENIJI. IN 1941 UST AN'
^JA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, GLAVNI UREDNIK J02E SMOLE
PARTIJA ODGOVORNI UREDNIK DU&AN BENKO
KI GA JE LETA .	■	■	■	 1
SA NARODA jFKTA I K D A J A j
Slalom
Drugi dan tekem na Vitrancu Lakota
KRANJSKA GORA, 12. marca — Najbrž je stabči v Kranjski gori, ko- je med bliskanjem in grmenjem lilo kakor iz škafa, le malokdo verjel, da bo moči -na Vitrancu dmnaa le izpeljati slalom. Cez noč pa se je zjasnilo, se shladilo in sneg — kolikor ga je pač ostalo — se je studil. Kakor je vreme ponagajalo letošnji IA prireditev v Kranjski gori, pa je bilo vsaj zadnje dni tekmovalcem Jn prirediteljem toliko naklonjeno, da je vsaj slalom minil v kolikor toliko ugodnih razmerah. Mladi Francoz Alain Blanchard je danes nadaljeval tradiicjo francoskih zmag v slalomu na Vitrancu. Pridružil se je zmagovalcema zadnjih let: Arpinu, ki je	dvakrat in Perillatu, ki je bil zmagovalec
v slalomu lani. Lep uspeh je danes dosegel Peter Lakota, ki se je uvrstil v močni mednarodni konkurenci na deveto mesto, kar je največji uspeh kakega domačega tekmovalca na vseh dosedanjih tekmah v Kranjski gori.
teku celo
9., po 1.
Russel: bil 59.97. Ni Nemec (61.52), II je bil še Z enajsto coz boljši čas _ medtem ko
njegova di-Ijiva. Os-s časom tekmovalec je bH slabši De Niocdo pa ijši (62.06). je Fran-dosegel naj-teka 59,19, prišli nasled-
Prvo progo, ki je imela 70 vratc, je postavil zvezni trener Marjan Magušar, drugo z 69 vratci pa Avstrijec Herman Derganz. Ob obeh progah se je kljub temu, da ni nihče pričakoval vremena, zbralo bli-n tisoč gledalcev,
Poraz v 9 minutah
Nogometaši Zagreba premagali Olimpijo 3:2 (1:1)
ZAGREB, 12. marca — Dokler bo Olimpija dobivala ] za Coma na levem krilu, tako nepotrebne in tudi nesrečne zadetke ni mogoče |^stalg^ opravila na-niti ob najboljši igri pričakovati uspehov. Treba pa je logo_	prvi toda šele
seveda takoj poudariti, da šo Ljubljančani danes v ce- po odmoru. Tudi obramba, loti zadovoljili s prikazanim' nogometom, saj so igrali | razen nesrečnega Račiča, je
bila zanesljiva. Vratar Škulj je bil do poškodbe solidna prepreka za nevarne zagreb
tudi bolje kakor prejšnjo nedeljo v Mostarju.
Trener Elsner bržčas ni i v celoti vendarle ni pokazal
imel sreče, ko se je v stiski za ožjo obrambo zatekel po pomoč k Račiču, ki je botroval kar dvema goloma. Sicer pa so vse vrste ljubljanskega ligaša tokrat delovale dokaj povezano in če bi bil še v obrambi kdo spretnejši kakor bi bil to Račič, tedaj bi Olimpija osvojila vsaj točko. S tem seveda ne bi hoteli odrekati zaslužene zmage Zagreba, ki pa
kaj posebnega.
V napadalni vrsti Olimpije je bil daleč najbolj razpoložen Zagorc, ki je bil enako kakor v dvoboju z Veležem največja nevarnost za nasprotnega vratarja. Njegov zadetek v 19. minuti je bila prava mojstrovina. Njemu je v teh prednjih vrstah dobro pomagal edinole Arslana-gič, medtem ko se Joviče-vič na desnem krilu ni znašel najbolje, kar velja tudi
ške napdalce, medtem ko Zupančiča ne moremo oceniti prav, ne glede na to, da je sokriv za tretji zadetek.
Morda bi bilo še zmeraj pretirano reči, da pomeni današnji poraz alarm za bežigrajsko čmo-belo enajsterico, toda dejstvo je, da čas naglo beži in da so Olimpiji zdaj točke bolj potrebne kakor kdajkoli poprej. (Poročilo berite na 9. strani) MIRKO STREHOVEC
Razburljiv derbi
Nogometaši Maribora odpravili Slobodo 1:0 (1:0)
MARIBOR, 12. marca — Mariborski derbi je pritegnil tudi najbolj hladne navijače, ki so mesece in mesece stali ob sitrani. Da bo udeležba gledalcev rekordna, je bilo videti že na cestah, ki so bile natrpane z avtomobili.
Igra je bila res pravi derbi, če zavoljo drugega ne, že zavoljo živčnosti, ki je za hip sicer popustila le, ko je Ar-nejčič dosegel vodstvo. Igra je v prvem polčasu potekala vsa v prostoru na polovici prostora gostov, kjer se je navadno domačinom zatikalo. Z izjemo doseženega gola v 29. min. Mariborčani niso po-slali na vrata Slobode niti ene žoge.
Po odmoru je bila Sloboda nevarnejša in domača obramba je morala nekajkrat odločno posredovati v zadnjem hipu. Toda tudi Mariborčani so se bolj razživeli, za kar gre zasluga zlasti Amejčdču, brez katerega bi si težiko zamislili zmago Maribora. Bil je povsod, a žal preveč osamljen. Na smolo domačinov sta bila izven forme tudi zvezna igral ca Prosen in Klančnik, ki sta slabo oddajala in izgubljala žoge. Pač pa je bilo vse v redu v obrambi, kjer se je
v
Bolfek že povsem uživel, medtem ko je bil najboljši mož poleg solidnega Sizgorea in Grubišiča tokrat Simeunovič. Na splošno Mariboru ni šlo najbolje, čeprav je imel igro ves čas v svojih rokah. Gostje so prišli v Maribor z namenom, da z obrambno igro dosežejo vsaj remi in da pre-
Italijanska liga
V 24. kolu italijanskega prvenstva v nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Atalanta : Lecco 1:0, Bologna : Roma 2:0, Foggia : Milano 0:1, Inter : Torino 1:2, Ju-ven/tus : Spal 2:1, Lanerossi : Fi-orentina 3:1, Lazio : Napoli 0:0, Mantova : Brescia 0:0, Venezia : Cagliari 1:1. Vodi Inter s 37 točkami pred Juventusom 35, Napoli -jem '32, Bologno 31 itd.
SABLJANJE
Zmaga Avstrije nad Jugoslavijo
GRADEC, 12. marca — V prijateljskem sabljaškem srečanju je reprezentanca Avstrije premagala Jugoslavijo v borbi s sabljo 25:11.
senetijo domačine s spretnimi protinapadi. To pa je seveda premalo za moštvo, ki se poteguje za vstop v prvo ligo.	Z.	VAHTAR
(Poročilo berite na 9. strani)
BOKS
Trbovlje : Union 10:8
TRBOVLJE, 12. marca — V soboto zvečer so boksarji BK Trbovlje v mednarodnem prijateljskem dvoboju premagali ekipo BC »Union« iz Beljaka z 10:8. To je bil že drugi nastop mladih Trboveljčanov v letošnjem letu pred domačimi, oz. zasavskimi ljubitelji boksa.
Opaziti je bilo, da gostje niso bili dovolj pripravljeni, številne gledalce je zlasti navdušil Zupančič, ki je z močnimi in točnimi udarci presenetil najbolj znanega koroškega boksarja Kanziana. Gostje so v Trbovljah nastopili z okrepljeno ekipo, ki je pravzaprav izbrana vrsta Koroške.
Rezultati — peresno lahka — Miiller : Klemen 1:1; lahka — Franck : Gradič 1:1, Spittaller : Šmit 2:1; T. K. O., welter: Fritz : Gričar 2:0; t. k. o, Gerlot : Urbanija 0:2 K. O., polsrednja: Schrott : Cerovšek 2:0, t. K. O., srednja: Repač : Kranjc 0:2; poltežka Sock : Vaš 0:2, t. K. O; težka: Kanziana : Zupančič 0:2, t. K. O. (Vsi prvoimenovani so člani . BC »Union«.)	J.	SAVŠEK
ki so z zanimanjem spremljali boj.
Blanchard
TeKmevalec s startno številko 1 Švicar Schnieder je padel in je odstopil, številka 2, Avstrijec Sodat pa je z lahkotno vožnjo prišel na cilj z 59,87. Eden izmed favoritov današnje tekme Poljak Bachleda je bil še za dve stotinki sekunde boljši, včerajšnji zmagovalec Riedel, ki je imel številko 4, pa je prišel na cilj s 60,42. Rosatt —Mignod, ki bi moral starta-toi peti, zaradi bolečin od včerajšnjega padca ni tekmoval v slalomu, tako da je šel naslednji s številko 6 mali Japonec Fukuhara, ki so mu merilne naprave Longi-nes namerile čas 63,86. Lut-zendorf, ki je startal za njim, je izpustil vratca ta-
nji trije teiaitovalci, ki so še startali v , prvi skupini Huggler, Trzebunia in Leit-ner na cilj s časom nad 60 sekund. Francozu Jallifieru so sicer ure pokazale 57,12, toda mali Francoz je na strmini očitno Izpustil nekaj vratc.
Lakota - drugo mesto
V drugi skupini so tekmovalci še zmeraj dosegli dobre rezultate.!* številko 21 je bil .4	urin celo pod
6A bekundtunO toda naj večji podvig je uahlj Jugoslovanu Petru Lakoti^p se je z odličnim časom-9,49 — startal je s številko Ž5 — povzpel na drugo mesto. To je bilo nad vsemi pričakovanji. Lakota je presmučal progo zares izredno. Zlasti v zadnjem delu proge, M se je je večina tekmovalcev lotevala nekoliko z nezaupanjem, je na vso moč pospeševal tempo in iz zadnjih vratič malodane skočil skozi cilj.
Zal je naš državni prvak v slalomu Blaž Jakopič s številko 17 že v zgornjem delu zadel z zmučmi v kaleč in izpustil vratiča, vem teku dolel čiča, Leibacherji
pa Pustoslemška, Vogrinca, 2idana. Majnigerja, Ponikvarja in Puhata.
•Vrstni red po prvem teku je bil takle: 1. Blanchard 59,19, 2. Lokata 59,49, 3. Bachleda 59,85, 4. Sodat 59,87, 5. Bergamin 59,92,	6.	Russel
59,97, 7. Riedel 60,42, 8. Schal-ler 60,34, 9. Fersch 60,37,- 10. Terzebcnija 60,92.
Odgovorna odločitev Lakote
Peter Lakota je bil po prvem teku pred odlično uvrstitvijo. Odločitev zanj tokrat ni bila najlažja: ali ponoviti izredno tvegano vožnjo iz prvega teka in seči po samem vrhu ali pa se spustiti na progo previdneje in si tako zagotoviti vsaj soliden plasma.
Povelje vodstva jugoslovanske reprezentance se je glasilo: »Tudi na drugi progi na vso moč.«
Zvezni kapetan Dušan Senčar je po prvem teku prišel s kratkovalovnim oddajnikom na-cilj, da bi (trener Magušar. je bil na progi) sproti sporočal čase favoritov in njihove morebitne spodrsljaje, kar naj bi bilo za Lakoto vodilo, kakršno taktiko naj ubere na drugi progi. Ko je prišel na cilj vodilni Blanchard v odličnem času 58.70, z njim vred pa vsi favoriti, ki so še ostali v konkurenci prav tako brez napak — Poljak Bachleda celo z boljšim ir Je že v pr- f' časam kot Blanchard in ob-
tudd Kav-v drugem
Delegat FIS - livali
Alfred Amann je bil navdušen nad prireditvijo
KRANJSKA GORA, 12. marca. Z delegatom mednarodne smučar-ske federacije FIS Alfredom Ama-nnom (Avstrija) sva se pogovarjala kar v slovenščini, saj je rojen Tržičan, ki zdaj živi v Ziljski dolini.
»Rok za kranjskogorsko prireditev je prepozen, to sta pokazali lanskoletna in tudi letošnja repriza. SZJ se mora potruditi, da si bo zagotovila ugodnejši termin, vsaj štirinajst daft prej. Smučarski tereni ležijo pač na premajhni nadmorski višini, da bi ob tem času — sredi marca — na njih bilo še dovolj snega. Predvsem torej — Kranjska gora si mora zagotoviti zanesljivejši termin! Denar in delo, ki ju terja taka prireditev, bosta potem bolje naložena.
Letos je bilo toplo, deževalo je, pa Še megla je bila povrhu, predvsem pa je primanjkovalo snega. Prireditelji so kljub vsem nevšečnostim odlično pripravili tekmovanje, kar velja spričo razmer — predvsem za proge. Rezultati obeh disciplin so popolnoma regularni, saj so bile proge boljše kot na marsikateri letošnji tekmi v tujini, ki so ji botrovale boljše snežne razmere. V petek, ko so ekipe prispele v Kranjsko goro, so vodje posameznih ekip sprva predlagali, da bi kranjskogorsko tekmo odpovedali. Precej izkušenj imam in ko sem videl, s kakšno zavzetostjo in požrtvovalnostjo so se vse službe prizadevale, sem glasoval za tekmovanje. Zdaj tega ne obžalujem — proge, ki so jih skrbno pripravili vojaki in domači smučarski delavci, so vzdržale in celo nudile popolnoma enake tekmovalne pogoje vsem tekmovalcem. Šport ki smo ga videli oba dni, je bil odličen kljub temu, da so nekateri alpski smučarji tekmovali v ZDA. In ne nazadnje naj omenim še, da sta se v Kranjski gori srečala predsednik SZS Niko Belopavlovič in predsednik koroške smučarske zveze dr. Hans Kerstnik in se domenila za tes-
nejše sodelovanje in. skupne akcije slovenskih in koroških smučarjev, h kateremu bosta obe zvest pritegnili še smučarje Videmske pokrajine.«
V poslovalnici P-marketa v Kranjski gori je bil sinoči sprejem za organizatorje ter vodje vseh dvanajstih tujih ekip. Goste je »Prebrana« obdarila. Spre jem ae je savlekel pozno v noč m eo UH f	zadovoljni.
Vodja finaar pri' gospodarski komisiji »pokala 'Vitrimo« Mirko Spendal je pri bežnem srečahju povedal, da bo celotna prireditev stala približno 10 milijonov starih dinarjev. Naj več ji delež sta prispevala SZJ in izvršni svet SRS, pomagala pa so še podjetja »Delamaris« iz Izole, »Elan« iz Begunj, železarna Jesenice in druga.
Uspeh mladincev Branika/v Avstriji
ŠMOHOR NA KOROŠKEM, 12. marca — Mladinci mariborskega Branika so na današnjem smučarskem tekmovanju v Šmohorju ob avstrijsko-italijanski meji dosegli zelo lep uspeh. Osvojili so prvo In drugo mesto, pa tudi peto mesto Je pripadlo uspešnim Mari borčanom.
Medtem ko je včeraj močno deževalo, se je danes vreme zvedrilo Jn tako so šli smučarji v soncu na 1300 m dolgo veleslalomsko progo, ki je imela 38 vrat in 350 metrov višinske razlike. Zanimivo je, da bi lahko Branikov! mladinci pobrali vsa tri najboljša mesta, če ne bi Planteu med vrati na progi padel.
Rezultati: 1. Lah 1:24,2, 2. Bedrač (otoa Rr} 1:25,8, 3. Regittnig 1:27,0, 4. Drumbl (oba Oberleicht-hal) 1:31,9, 5 Planteu (Br) 1:33,1.
V članski konkurenci je bil najboljši trener jeseniških smučarjev Peter Gruber.
J. D.
PREVEC OVIR — Napadalec Maribora Binkovski (v belem dresu) se je med prodorom znašel v obroču tuzlanskih branilcev, od koder ni bilo izhoda. Foto: Svabič
NOGOMETNI BAROMETER
<
O
Ul
S
O
o
o
N
N
<
O
s
o
o
o
ZMAGALI
Zagreb
Radnički
Sarajevo
OFK Beograd
Vojvodina
Maribor
Segesta \
Varteks
Lokomotiva
NEODLOČENO
Rijeka
Partizan
C.zvezda Sutjeska
Velež
Vardar
Bosna
Rudar
Farno« Leo tar
Bratstvo
Šibenik
Borovo
IZGUBILI
Olimpija
Hajduk
CeljezniSar
Čelik
Dinamo
Sloboda
Aluminij
Slavonija
Istra
Borne
enem najboljšim časom drugega teka 58.40 — je bilo jasno, da mora Lakota ponoviti uspeh iz prvega teka, če hoče obdržati mesto pri vrhu.
Zvezni kapetan je poročal s cilja na start: »Odločale bodo minimalne razlike, zato mora iti Lakota na vse ali nič.«
Taka odločitev je bila popolnoma umestna, saj je bil Lakota pred svojim največjim uspehom.
Za vse domače gledalce je tekma dosegla višek, ko se je med vratiča pognal Peter Lakota. Vse je bilo odločeno v dobri minuti. Misel na lepo uvrstitev je očitno prevladala in tako naš dolgoletni državni reprezentant in izkušen tekmovalec le ni maral tvegati. To ni bil več Lakota 4z prvega teka, ki je premagal razen enega vso letošnjo kranjskogorsko konkurenco. Vabljiva misel na ugodno uvrstitev ga je morda nehote ovira-la, da ni ponovil izredne vožnje iz prvega teka. Njegov čas -a cdlju je bil sicer še vedno dober 62,17, vendar je bilo konec upov na prodoren uspeh.
Treba pa je povedati, da je v drugem teku Lakota izgubil že pri prvih vratih krpljico, ki se mu je odtrgala že, ko je prišel na cilj v prvem teku. Nekako jo je še namestil, dokler mu ni spet odpadla, kar ga je gotovo stalo delček dragocenega časa, ki ga je naposled ločil od najvišjih mest.
Vrstni red v drugem teku: 1 Bachleda 58,40, 2. Blanchard 58,70, 3. Huggler 59,39, 4. Russel 59,68, 5. Scherzer 59,76, 6. Sodat 60,06, 7. Tr-zemunia 60.44, 8. De Nicolo 60,67, 9. Fukuhara 0,84, 10. R4del 61,03.
Rezultati
1. Blanchard (Fr) 117.89
2. Bachleda (Polj) 118.25
3. Russel (Fr) 119.25
4. Sodat (Avst) 119.93
5. Trzemunia (Polj) 121.36
6.—7. Scherzer (NDR in Huggler (Švica) 121.38
8. Riedel (NDR) 121.45
9. Lakota (Jug) 121.66
10. Schaler (Avstr) 121.79
11. Bergamin (Švica) 121.87
12. De Nicolo (Ital) 122.73
13. Ferseh (ZRN) 122.77
14. Weixelbaum (ZRN) 123.18
15. Alpiger (šv) 123.95
16. Fukuhara (Jap) 124.70
17. Zwilling (Avstr) 125.53
18. Demetz (Ital) 125.81
19. StUffer (Avstr) 125.90
20. Schlager (ZRN) 128.26 20. Schlager (ZRN) 128.26	.
26. A. Klinar 132.46
27. Soklič 133.29
29. Gašperšič vsi (Jug) 134.85 J. DEKLEVA
Francoski zmagi v ZDA
FRANCONIA, 12. marca — Na odprtem prvenstvu ZDA v alpskih disciplinah je v veleslalomu zmagal Francoz Killy. Francija pa je bila najuspešnejša tudi v veleslalomu žensk, saj je zmagala Christine Beranger pred Ste-urerjevo in Kanadčanko Greene.
Skoki na Vojskem
IDRIJA, IS. marca — V Vojskem nad Idrijo Je bila tekma v smučarskih skokih v okviru notranj-sko-primorske turneje, na katerih je sodelovalo 52 tekmovalcev Val so tekmoval) na 25-tnstaakl Skakalnici. M je bila kljub neugodnim vremenskim nameram (Mm pripravljena. Organizator je bil Partizan Logatec.
Zmagovalci — Člani:	Sovan
(Log) 178,3 točke; st. mladinci: Rej? (Cerkno) 119; ml. mladinci: Mlinar 152:	st. pionirji: Marok
157,9; ml pionirji:	Merlak (vsi
Log) 167,3
'v \MW.4- •	•	i.	-
• •><
-
ODLIČEN NA VITRANCU. Peter Lakota — deveti v slalomu.
Foto: Busič
Za nas dve kolajni
Evropsko atletsko prvenstvo v dvorani v znamenju SZ
PRAGA, 12. marca (Po telefonu). — Z največjimi uspehi zastopnikov SZ so danes v praški športni dvorani končali letošnje zimsko evropsko atletsko prvenstvo. Dve kolajni — srebrna za drugo mesto v štafeti Ix2x3x4 krogle (Lubej, Petnjarič, Matičič, Farkaš s časom 3:37,5) in bronasta za 3. mesto v teku na 400 m (Petnja-rideva s 57,3 sta pripadli tudi Jugoslaviji. »Zlate« so osvojili SZ S, ZRN 5, Vel. Britanija in Italija po 2, Madžarska, ČSŠR, Irska, NDR, Norveška, Švedska po 1.
Včeraj so opravili predtekmovanja in tri finala, danes pa so spored končali z večino disciplin. Včeraj Je Italijan Ottoz postavil svetovni rekord v teku na 50 m z ovirami — 6,4, enak uspeh pa je dosegla tudi Vzhodna Nemka Balzer na isti progi s 7,9. Za najuspešnejšo tekmovalko prvenstva so proglasili švedinjo Wallgren, ki je na 400 m postavila s časom 55,7 evropski rekord in še zasedla 2. mesto na 50 m, za najuspešnejšega tekmovalca pa je bil razglašen Nemšovskv (CSSR), ki je bil prvi v troskoku z rezultatom 16,57, kar je tudi hov evropski rekord. Nagradi. Je ob velikem navdušenju občinstva predal nepozabni češkoslovaški idol Emil Zatopek.
Jugoslovani so razen omenjenih dveh kolajn (dekleta so se izkazala v štafeti, saj so jim vsi napovedovali tretje mesto. Fetnjaričeva pa je s 57,3 na 400 m postavila jugoslovanski rekord) zabeležili še nekaj visokih plasmajev. Babič je bil s 747 cm (v pred-tekovanju celo 751 cm) peti v skoku v daljavo, metalcema krogle Joooviču (17,72 m) in šukerju (17,38 m) pa je pripadlo peto in šesto mesto. S skokom 170 cm, kar je njen osebni rekord, je bila Hre-pevnikova šesta v skoku v višino. Sedmi mesti sta dosegla Pavličevič z 8:11,6 v teku ha 3000 m in Kovačeva z 2:15,4 na 800 m.	F.	PAVŠER
Rezultati — moški, 50 m: Gian-nataslo (Italija) 5.7, Lebedev (SZ)
5.8, Kas&tkin (SZ) 5,9, 50 m ovire: Ottoz (Italija) 6,4, čistjakov (SZ) 6,6, Mihajlov (SZ) 6,7, 400 m:	Kinder	(ZRN) 48,4, Koch
(NDR) 48,6, Stalnikov (SZ) 50,4, 800 m: Carroll (Irska) 1:49,6, Jun-gvrirth (ČSSR) 1:49,8, Kasal (CSSR), 1500 m: Whetton (VB) 3:48,7, Odložil (CSSR), Hofmann (CSSR), 3000 m:	Girke (ZRN),
šaraputlnov (SZ), Mecser (Madžarska), štafeta 4x2 kroga:	SZ,
NDR, Poljska, štafeta Ix2x3x4 kroge: ZRN, SZ, CSSR, 3x1000 metrov:	ZRN,	CSSR, SZ, višina:
Moroz (SZ) 214, Elliott (Franclja) 214 Baudis (CSSR) 211, daljina: Davles (VB) 785, Barkov-ski (SZ) 785, Stalmach (Poljska) 774, troskok: Nemcovsky (CSSR) 16,57, Kalocsai (Madžarska), Zo-lotarev (SZ), palica: Feld (SZ), 500, BHznjecov (SZ) 490, Nord-wig (NDR) 490, krogla: Karašev (SZ) 19,26, Guščin (SZ) 18,96, Komar (Poljska) 18,85, ženske, 50 m:	Nemeshazi (Madžarska) 6.3,
Wallgren (švedska) 6,4, Buharin (SZ) 6,5, 50 ovire: Balzer (NDR)
6.9, Prikrilova (CSSR) 7,0, Schell (ZRN), 400 m: Wallgren (švedska) 55,7, Louer (Nizozemska) 56, 7, Petnjarič (Jugoslavija) 57,3, 800 m: Kessler (ZRN) 2:08,2, Dupure-uer (Francija) 2:09,6 Lukanova (SZ) 2:10,5, štafeta 4x1 krog: SZ, CSSR, NDR, štafeta Ix2x3x4 kroge: SZ, Jugoslavija, CSSR, višina: Cenčlk (SZ) 176, Knowles (VB) 173, Kralova (CSSR) 170, daljava: Berthelsen (Norveška) 651, Rosen-rtahl (ZRN) 641, Viscopoleanu (Romunija) 640, krogla:	Cižova
(SZ) 17,44, Hristova (B)	16,55.
Corbova (Bolgarija) 16,23.
Bachler
154 m
Zadnji dan poletov v Vikersundu nov svetovni rekord
VIKERSUND, 12. marca. (Tanjug). Na tekmovanju v smučarskih poletih je 22-letni Avstrijec Reinhold Bachler skočil 154 m daleč in tako izboljšal svetovni rekord Norvežana Grinija (150 m v Oberstdorfu). Bachler je s tem postal tudi zmagovalec velikega tekmovanja v Vikersundu. V drugem poizkusu je Avstrijec skočil 134 m. Sodniki so njegov skok ocenili s 115,5 točke, tako da je z obema včerajšnjima ocenama (danes so šteli samo en skok) zbral skupaj 305 točk. Za Avstrijcem sta se uvrstila Baška (CSSR) in Wirkola (Norveška).
Ludvik Zajc je danes skočil 98 in 115 m, sodniki so ga ocenili z 91,5 točke. Bil je odličen 9. Na današnji tekmi Sta drugo in tretje mesto osvojila Norvežana G rini (107,0 točk) in Wirkola (99,5), po dolžini drugi skok dneva pa je dosegel Poljak Koczlan — 146 m vendar s padcem.
Tudi danes vreme m bilo naklonjeno tekmovalcem in prirediteljem. Ves čes je pihal močan veter. Zaradi tega so bili skakalci zelo negotovi in so spričo tega imeli zelo različne dolžine Skokov v obeh serijah, ki jih je bilo mogoče Izvesti.
Pečar sedmi v ČSSR
Pšenica za svoj 20. rojstni dan na 12. mestu
STRBO, 12. marca (Po telefonu) — Danes so končali veliko* mednarodno prireditev v klasičnem smučanju s tekom moških na 30 km, žensk na 10 km in skoki.
Jugoslovanska prvakinja Lidija Pšenica, ki Je danes slavila 20. rojstni dan, Je bila v konkurenci 36 tekmovalk v teku na 10 km 12., sicer pa so bile Poljakinje spet najuspešnejše. Tek članov na 30 km je prinesel zmago bohlnj. sitemu zmagovalcu Steflu (CSSR). Izmed Jugoslovanov je Bavče odstopil, Dretnlk pa se Je plasiral na 44. mesto. Vremenske razmere so bile slabe — nekaj časa je snežilo, Mio Je vetrovno, tako da so s« mnogi tekmovalci »zamazali«.
Na popoldanski skakalni tekmi so bili domačini razred zase. Med prvo deseterico se je izmed Jugoslovanov plasiral samo Pečar, ki je aaaedel 7. mesto. Za rezultata Smoleja In Zonte do trenutka, ko smo morali na pot v Zakopane na
Poljsko, kjer bo naša ekipa prihodnji teden sodelovala na velikih tekmah, nismo zvedeli.
Rezultati — tek žensk na 10 km: 1. Blegun (Pol) 34:50,9 , 2. Cemiawska (Pol) 36:02.0, 3. Budov (Pol) 36:35,1. 4. Mulakova (SZ) 36:47,5,	5.	Skodova (CSSR)
36:51.0 ....	12.	Pšenica 39:07,8,
tek moških na 30 km: 1. Stefl (CSSR) 1:34:06,1,	5.	Lestander
(Sved) 1:34:12,2 ....	4. Dretnlk
1:47:29,6.
— 1. Matouš (CSR) 201,4 (71,5, 71), 2. Hbhnl (CSSR) 194,0 (68.5, 68,5),	3. Doubek (CSSR)
193.6 ( 65,5, 70). 4. Rydval (CSSR)
193.0	( 69,5,	72),	5. Wala (Pol)
190.7 (69, 69), 6. Kraus (CSSR)
188.2 (64,5, 67,5), 7. Pečar (Jug)
182.2 (64Ji, 67,5), 8. Bllnger (NDR)
182.1 (63,5, 69,5), 9. Wttke (Pol) 179,9	(64,5,	68),	10. Metelka
(CSSR) 179,7 (65, 67,5).
FRANC OBLAK
Dovžan najboljši v Planici
RATEČE—PLANICA, 12. marca. Odprtega prvenstva kranjskega Triglava v smučarskih skokih se je na tukajšnji 50-metrski oziroma za pionirje na 25-metrski skakal -nici udeležilo 52 tekmovalcev.
Pri članih je zmagal Dovžan (Jesenice) 213,4 (51, 49,5 m) pred Nahtigalom (E) 212,5 (47, 51 m), Giacomellijem (E) 205,0, Grosom (Tr) 201,4 in Sodjo (Jes) itd. Pri starejših mladincih je zmagal Pagon 200,2 pred Krznaričem 163,8 (oba Jes), F. Mesec (Tr) Je zmagal med mlajšimi mladinci. Prt starejših pionirjih Je bil najboljši Kobal (Tr) 187 (18, 18), pri mlajših pa Belančič (tudi Tr) 144,7.
SAH
Zmaga Ivkova
BEOGRAD, 12. marca — Na tradicionalnem brzopoteznem turnirju beograjskega lista »Politika« je zmagal velemojster Ivkov z 19 točkami (iz- 23 partij) pred moj. strom Velimirovlčem (18,5), velemojstra Gligorič in Matulovič ps delita tretje mesto z mojstrOjp
Kneževičetn. točk.
Dosegli so p*
Cerar pojde v Tampere
Brez težav čez prve ovire
Izbirne tekme telovadcev v Trbovljah
TRBOVLJE, 12. marca — Na odru tukajšnjega gledališča so bile danes izbirne tekme telovadcev za evropski pokal, ki bo 26.t.m. v finskem mestu Tampere. Tehnična komisija GZJ je po tekmi sklenila, da bosta na tom tekmovanju zastopala našo državo Miro Cerar in Avgust Kussel, rezervni tekmovalec pa je Janez Brodnik. Takšen je bil tudi vrstni red prve trojice na današnjem tekmovanju, ki je hkrati veljalo kot izbirno tudi	za	srečanje	Ukrajina : Jugoslavija,	ki bo 8. in
9. aprila	v	Kijevu.	Razen	omenjene trojice	bodo v Ki-
jev odpotovali še Rafajlovič (Sarajevo), Kersnič, Vratič (Ljubljana šiška) in Vidovič (Sarajevo).
j« bil Cerar po dolgotrajnem ne-nastopanju velika uganka. Zdaj sta imela na zadnjem orodju le še kanec upanja, da se eden ali drugi uvrsti na tretje mesto. In res se je to posrečilo samo Brodniku, ki je prejel	na drogu 9,40.
Prav takšno oceno	je prejel tudi
Rafajlovič, toda s 5 stotink slabšo oceno se je moral Sarajevčan zadovoljiti s četrtim mestom v končni uvrstitvi. Kersnič, ki je v celoti napravil boljši vtis kot tokrat Brodnik, je imel na drogu nekoliko smole in ocena 9,05 mu ni pomagala s šestega mesta. Cerar je s svojo izvedbo navdušil vse, celo sodnike in prejel zasluženo oceno 9,85, najvišjo na tem tekmovanju. Njegova	vaja je bila,
kot je sam izjavil, boljša kot tista, ki jo je izvedel na SP v Dortmundu, medtem ko je bil na bradlji nekoliko slabši kot na SP. Drugi najboljši na drogu je bil Ktissel. Tudi on je sestavo izvedel tako rekoč brezhibno, zato zasluženo visoka ocena 9,60. Izvrsten je bil tudi Rafajlovič — 9,40, ki je izvedel cel vijak sredi vaje in salto pri seskoku, vendar mu je za še boljšo oceno manjkala eleganca. Peto mesto na drogu je osvojil Vratič z 9.20.
REZULTATI: 1.	Cerar 55,70, 2.
Kussel 55,60, 3. Brodnik (vsi Nar rodni dom) 55,00, 4. Rafajlovič (Sar) 54,95, 5. Vratič (Lj-šiška) 54,80, 6. Kersnič (Nar. dom) 54,55, 7. Vidovič (Sar) 53,25, 8. Šrot (Nar. dom) 53,05, 9. Ramič (Sar) 50,05, 10. Gričar Z(Tr.) 46,75.
Zanimalo nas je, ali Cerar rad odhaja na evropsko prvenstvo, glede na to, da	štiri mesece ni
nastopal in da so	ga vseskozi nad;
legovale poškodbe. Naš najboljši telovadec, ki je kljub povprečni kvaliteti v parterju in pri preskoku napravil vtis tekmovalca, ^ ki je svež, vendar še ne v najboljši formi, je odgovoril takole: »Počutim se zelo dobro. Forma se mi iz dneva v dan boljša in upam, da bom v desetih dneh ravno pravi za nastop v Tampere ju. Z novo prvino na konju pa na EP še ne bom tvegal«.	D.	KURET
NOvi trener Olimpije Pavlovič se je že na prvi preizkušnji znašel v zagati. Na voljo je imel gamo dva visoka igralca, Logarja in Hočevarja, medtem ko sta mladi Polanec (poškodovana noga) in 2orga (komaj preležana angina) tekmo opazovala s klopi. Polanec pa je moral proti koncu srečanja vendarle na igrišče. Igral je samo nekaj minut, vendar je kljub poškodbi pokazal, da bo ob vestnem treningu, kar doslej pri njem ni bila navada, lahko hitro napredoval in si izboril mesto v pomlajeni ekipi Olimpije.
Radnički ni bil dorasel nasprotnik finalistom evropskega pokala. Domačini so s hitrimi nasprotnimi napadi že v prvih minutah srečanja razbili obrambo gostov, Beograjčanom pa zaradi napadalne obrambe domače peterke ni
Olimpija : Radnički v številkah
Olimpija je v 1. kolu zvezne košarkarske lige premagala Radnički iz Beograda 99:70 (54:32). Sodila sta Mahovlič in Frunjkovič, oba iz Zagreba.
GLEDALCI — 1500.
OSEBNE NAPAKE — Igral cl Olimpije so zagrešili 31 osebnih napak (tehnično napako si je »prislužil« Hočevar), Beograjčani pa 26 osebnih napak. Zaradi 5 napak so morali predčasno v slačilnico Božič (27. min.), Hočevar (35.), Logar (36.) in Eiselt (38.) pri Olimpiji ter Beograjčan Stefanovič (33. min). Domačini in gostje so metali po 26-krat s kazenske črte ter oboji zadeli po 13-krat (50 odstotkov).
METI — Domačini so metali iz igre na koš Radničkega 80-krat in so zadeli 42-krat (52,5 odst.), igralci Radničkega pa so od 61 metov izkoristili 26 (42,6 odst.). METI PO E-KIPAH — Olimpija:	Bassin
18:9, Osterc 5:2, Marter 2:1, Božič 4:2, Polanec 1:1, Hočevar 8:8, Eiselt 9:3, Daneu 18:8, Logar 15:9; Radnički: Cermak 17-7, Zimonjič 4:2, Stefanovič 10:4, Ražnjatovič 15:8, Manovlč 1:0, Bojič 2:0, Kreačič 7:4, Vidič 5:1.
STRELCI — Olimpija: Bassin 19, Osterc 4, Marter 2, Božič 4, Polanec 2, Hočevar 17, Eiselt 8, Daneu 22, Logar 21; Radnički: Cermak 23, Zimonjič 5, Stefanovič 11, Ražnjatovič 19, Kreačič 10, Vidič 2.
SKOKI — Olimpija — Obramba (31): Božič 1, Polanec 3, Hočevar 10, Eiselt 6, Daneu 5, Logar 6; napad (18): Bassin 1, Osterc 2, Božič 1, Polanec
1, Hočevar 2, Eiselt 3, Daneu 7, Logar 1. Radnički — obramba (22): Cermak 8, Karati 1, Zimonjič 1, Stefanovič 1, Ražnjatovič 6, Bojič 2, Kreačič 3; napad (7): Cermak 2, Stefanovič 1, Ražnjatovič 2, Kreačič 2.
NAPAKE — Olimpija (15): Bassin 6, Božič 1, Eiselt 5, Daneu 1, Logar 2; Radnički (17): Cermak 3, Karati 1, Zimonjič 1, Stefanovič 2, Rož-n j ato vi c 2, Manovič 2, Kreačič
2, Vidič 4.
ZKL — moški
Olimpija : Radnički 99:70 (54:32) Željezničar : Partizan 56:75 (28:35)
Beograd : Lokomotiva 84:70 (39:24)
BSK : Rabotnički 56:62 (27:31)
Cr. zvezda : Split 70:45 (33:23)
Borac : Zadar — nočna tekma
Tekmovali so tudi še Tine Srot (Ljubljana, Narodni dom), ki je : te dni slekel vojaško suknjo (čez? i teden dni pa bo odslužil vojaški i rok tudi Brodnik), Ramič (Sa- i rajevo) in Gričar iz Trbovelj.
Tekmovanju in seji tehnične komisije je prisostvoval predsednik CV7.1 Milivoj Radovanovič-Farbin. Organizacija tekmovanja je bila ' v rokah trboveljskega Partizana.
Tekmovanje — samo v poljubnih vajah — se je začelo s parterjem. Celoten vtis po nastopu vseh tekmovalcev je bil, vsaj za najboljše, skoraj porazen. Najboljši je bil Brodnik z 9,30. Cerar je bil drugi z 9,15. Po izvrstnem začetku je elemente izvajal čedalje bolj nezanesljivo, zlasti pa ne tekoče. Enako oceno je prejel Ramič. Kersnič in Vidovič sta se morala zadovoljiti z 9,05. Ktissel ki je znan kot izvrsten telovadec v parterju, je zaostal daleč za svojo ravnijo.
Tudi vaja na konju ni vlivala večjih upov v trenutne sposobnosti oziroma formo naših najboljših telovadcev. To kljub nizki oceni 8,20 ne velja za svetovnega prvaka Cerarja, ki je skoraj vso vajo izvedel kljub pomanjkljivemu treningu zaradi poškodb, dokaj dobro, toda tik pred koncem je zdrsnil z orodja, ker se je pri novi prvini — kolesu na ročaju — preveč nagnil naprej. Sicer pa je bil izvrsten na tem orodju Kersnič z 9,40, za njim pa sta le nekoliko zaostajala Ktissel in 19-let-ni Vratič — z 9,20. Brodnik ga je temeljito polomil, zato samo 8,80 točke.
Razmeroma dober vtis pa so napravili nastopajoči na krogih. Cerar je bil odličen — 9.55, čeprav je imel težavo pri prehodu v stojo. Toda vse ostale elemente, zlasti pa doskok, je izvedel prav dobro. Najvišjo oceno za njim je sprejel Srot — 9,40. To pa je bilo tudi skoraj vse, kar je vrednega pokazal danes ta tekmovalec, ki je nekoč tako mnogo obetal. Izvrsten je bil tudi Kussel, ki bi lahko prejel celo več kot 9,30. Toda sodniki Jurjevič, Bizjak, Petrovič, Jurman in Torlič so bili strogi od začetka do konca tekme, strogi do vseh, kar je tudi prav.
Po treh orodjih je presenetljivo vodil Kilssel z 0,10 točke pred Brodnikom, le-ta pa je bil prav toliko pred mladim Vratičem — (27,15). Cerar je bil na četrtem mestu (26,90), Rafajlovič na petem in Kesnič na šestem mestu. Zato se ni čuditi, da se je vnel ogorčen boj za prva tri mesta, ki so pomenila vozovnice za Tampere.
Preskok Cerarju, čeprav ga ni izvedel slabo — 9,30, ni prinesel bistvenega izboljšanja, vendarle četrto mesto v zaporedju po štirih disciplinah. Najboljši na tem orodju je bil sicer Kesnič z 9,50, za njim pa Rafajlovič z 9,40 in KUssel 9,35, ki se je tako utrdil v vodstvu. Kersničev preskok, tako imenovani skok Jamašita, je bil zares na visoki ravni. Tudi Vratič — 9,25 — je pomagal izboljševati slab vtis, ki so ga napravili vsi na prvih dveh orodjih, in si je uvrstil na drugo mesto pred Rafajlovičem in Cerarjem.
Vaje na bradlji pa so že potrdile prepričanje, da naši telovadci niso v slabi formi, čeprav tudi niso v najboljši. Vendar pa je treba poudariti, da je skoraj vsak izmed njih, zlasti po Kersnič, otežil svoje sestave, ki so z njimi nastopili na SP v Dortmundu. Cerar je v bistvu izvedel isto vajo 3	kot na SP. Vse je bilo lepo in v
»	redu, le pri seskoku se Je nekoliko
nagnil vznak. Zasluženo je prejel
-	doslej najvišjo oceno 9,65. Za njim
s	so bili najboljši Brodnik z 9,40,
i	Kilssel in Kersnič z 9,35, Rafajlovič
-	9,30, Vidovič 9,25, Vratič 9.20 itd.
i	Torej že dokaj lepo povprečje.
-	Ktissel je po tej, peti disciplini,
i	vodil s 46,00 pred Cerarjem 45,85,
-	Vratičem 45,60, Rafajlovičem 45,55 ter Brodnikom in Kersničem.
. Odločal je torej drog, zlasti kar :	zadeva tretjega, rezervnega telo-
vadca za Tampere. Brodnik in Kersnič sta bila pred tekmova-•	njem že skoraj vnaprej določena
reprezentanta, če upoštevamo, da
Predvsem uspeti v Urugvaju
Pari prihodnjega kola
V 2. kolu ZKL bodo na spored, tile pari:	Lokomotiva:	Partizan
Radnički :	Željezničar,	Zadar
Olimpija, Robatmčki : Borac, Split : BSK, Beograd : Crvena zvezda
Bo osem igralcev dovolj?
TRBOVLJE, 12. marca — Občn. zbor KK Rudar iz Trbovelj je izzvenel v razpravi, ali bo osem tekmovalcev za tekmovanje v prvi republiški ligi dovolj. Nad polovica 'članov kluba ze analizirala vzroke tega nezavidnega položaja in prišla do spoznanja, da je bila kadrovska politika kluba v minulih letih popolnoma zgrešena. Zato bo treba letos dati poudarek vzgoji mladih igralcev.
Skromna finančna sredstva so zadostovala za nemoteno delo, največji problem, pa je prostor za zimsko vadbo in nedokončano igrišče, kjer bi vadili mladi košarkarji.
Vodstvo kluba je dalo vse priznanje šoli »Tončke Ceč«, kjer redno vadijo tudi pionirske ekipe Rudarja. Nakazani problemi, ki niso rešljivi v eni tekmovalni sezoni, nalagajo novemu vodstvu odgovorne naloge.
Upravni odbor Je obdaril posamezne člane prve ekipe in pionir-j je za dosežene uspehe v minuli tekmovalni sezoni.
|	J.	SAVSEK
V BOJU ZA ODBITO 20GO — Pod košem Olimpije sta se pognala za odbito žogo Daneu in igralec radničkega Kreačič (14). Ražnjatovič (na desni) in Hočevar (11) spremljata ta dvoboj v zraku.	Foto:	E.	Seflhaus
Občinsko prvenstvo osnovnih šol v Mostah
LJUBLJANA — Občinska zveza za telesno kulturo Moste-Polje je že drugič v tem šolskem letu priredila prvenstvo osnovnih šol svojega območja v vajah na orodju, ki se ga je udeležilo veliko učencev in učenk, še več pa gledalcev, ki so vneto vzpodbujali nastopajoče. Najboljši so bili tako pri učencih, kot pri učenkah telovadci in telovadke osnovne šole »Vida Pregare«, ki so pokazali sadove resnega dela prizadevnih učiteljev.
Občinska zveza za telesno kulturi v Mostah kaže izredno zanimanje za šolsko telesno vzgojo in je tekmovanje organizirala tako, da si lahko samo želimo, da bi imela veliko posnemalcev. Najboljši posamezniki in posameznice ter vrste so prejeli medalje in diplome.
Po končanem tekmovanju so nastopile mladinke in pionirke društva »Partizan« Zelena jama pod vodstvom vodnika in trenerja Jožeta Mavriča na več orodjih ter v talni telovadbi. Naj omenimo, da so te mladinke, zlasti Maja Labovič in Vida Perišič pričele z vadbo prav na šoli »Vida Pregare« ter se v nekaj letih povzpele z marljivim delom do vrha slovenske mladinske telovadbe.
Rezultati tekmovanja:	Pionirji
— preskok: 1. Hace (VP) 9,7, 2. Švare (Polje) 9,5, 3. Belič (Jarše) 9,5; parter: 1. Hace (VP) 9,4, 2. Lambergar (P) 9,0, 3. Belič (J) 9,0; bradlja:	1. Ferjančič (VP)
9,6,	2. Belič (J)	9,5, 3. Hace
(VP) 9,4.
Pionirke: — preskok: Mliller 9,5, 2. Podrebšek 9,5 (obe VP), 3. Žabjek (P) 9,3; parter: 1. Mliller 9,3, 2. Podlogar 9,2, 3. Podrebšek (vse VP) 9,2; gred: 1. Lajovic 9,6, 2. Četrtič 9,6, 3. Jurjec 9,5 (vse VP).	M.	JEMEC
bili vsi favoriti. Na obratu v Vo-ziličih so si ubežniki prigarali že skoraj pet minut naskoka. V zasledovalni glavni skupini, ki dolgo ni kazala nobene prave bojevitosti in iz katere je na vrhu klanca Barban odnehal Rogovec Škerlj, so se šele na poti proti Pulju zganili nekateri in jeli pospeševati tempo. Povsem razumljivo je bilo, da peščica ubežnikov »nfrgn« razdalje do dlja ne bo mogla dolgo vadrttatl. Časovna razlika med obema skupinama je venomer kopnela, dokler zasledovalci niso tik pred ciljem polovili vse šesterice. Zadnjih sto metrov pred ciljem sta imela še največ moči Zivkovič ter Kalan. Prvi Je
Vreme je bilo sončno, pravzaprav naravnost idealno za pomembno preskušajo vse nato srenje, zato je bilo tudi pričakovati, da bo dirka zares zanimiva. 2e po 15 kilometrih hitre vožnje je pobegnila skupinica to-steh kolesarjev, v kateri so bili Hvasti, Marc, J. Fabjan (vsi Odred), Kunaver (Rog) ter E. Bilič (Pulj). Spremljevalci teh ubežnikov so se kmalu prepričali, da so Se za precej tvegan pobeg zbrali pravšnji net&wci, željni, da pokažejo vse sposobnosti. Pametno so vozili, se žfožao menjavali ▼ vodstvu, kar vse je prispevalo k temu, da so se čedalje bolj oddaljevali od glavnine, v kateri so
razlike do 2379 metrov visokega vrha. Tisto za kar plezalci poleti porabijo dve uri ali pa še manj, jih je zamudilo vse do 13,30. ko so končno lahko stisnili roko svojim tovarišem.
Zanimivo pri vsem tem, kar samo govori v prid njihovemu načinu priprave je, da so bili dan nato, ko so prišli v Kranjsko goro že povsem sveži m če izvzamemo malo zaraščene brade, se jim sploh ni poznalo, da bi toliko časa prebili v steni in to v tako težavnih okoliščinah.
Na svoj edinstven podvig, ki mu I doslej ni enakega v zgodovini naših gora, so se plezalci iz NDR pripravljali že dolgo. Za uverturo jim je bil njihov letni vzpon po isti smeri, ki so ga opravili že leta 1965. Nato so hoteli spoznati naše gore še pozimi. V dveh zaporednih zimah so preplezali Pru-sik — Szalayevo smer v Triglavu in lansko leto še direktno smer v Špiku. - Lansko poletje so bili v Alatiu — Mongolija in nato so vse priprave usmerili samo v ta vzpon. Pol leta so nadrobno študirali steno, trenirali in načrtovali vzpon. Sistematično delo, ki ga pri nas nismo vajeni, se jim je bogato obrestovalo! Takorekoč točno po planu, če izvzamemo direkten izstop, ki so ga izpustili zaradi konstantnega slabega vremena, so steno preplezali. Računali so na šest dni, plezali pa so pet dni in pol.
V Ljubljano so pripotovali 3. marca in še istega dne nadaljevali pot v Tamar, še pred mrakom so na brzino pregledali dostop pod steno in naslednjega dne znosili glavno prtljago pod steno. Vstopili so v nedeljo, 5. marca okoli 8,30, potem ko so opravili dve uri in trajajoč dostop.
Po pričakovanju - favoriti
Piran : Old Boys 15:7
V tekmi za 5. mesto je Piran premagal ekipo ljubljanskih veteranov Old Boys 15:7 (4:2). Igro je vodil Moder.
Prvenstvo SRS v dviganju uteži za posameznike
oba tekmovalca zabeležila v troboju enak rezultat.
številna udeležba mladih kaže, da ta šport poganja korenine med mladino, spodbudno pa je, da se je dviganje uteži zasidralo tudi zunaj Ljubljane. Najmlajši tekmovalec je imel 14 let.
Rezultati — peresno lahka: 1. Švara (TAK Lj) 252.5 (80, 72,5, 100), 2. Tekavc (TAK P Log) 172.5 (52.5, 50,	70); lahka:	1. Ribič
(TAK Lj) 285	(90, 85, 110), 2.
Berčič (TAK Lj) 242.5 (77.5, 70, 95), 3. Kveder (Prevoje) 207.5 ( 60, 60, 87.5); srednja: 1. Drinovec (TAK Lj) 300 ( 92.5, 90, 117,5), 2. Smolčič (Kočevje) 300 (100, 85, 115),	3. Mihevc	(Logatec) 192.5
(63.5, 50, 80); lahkotežka: 1. Rojc (Lj)	332,5 (100,	100,	132.5), 2.
Manfreda (Lj)	285	( 85,	87.5.
112.5), 3. Križaj (Log) 230 (65, 70, 95); srednje težka:	1.	Curk (Lj)
330 (110, 95, 125), 2. Šega (Koč) 322.5	(107.5, 95,	120) 3. Kovačič
(Lj) 285 (92.5, 85, 107.5); težka: 1. Sartori (Log) 300 (85, 90, 125).
Za državno prvenstvo poaamea-nikov, ki bo 25. in 26. marca v Pančevu, so izpolnili norme samo trije	tekmovalci:	Rojc, Ribič in
Švara (vsi TAK Lj).
Kako so plezali?
Prvič so bivakirali v višini preč-nice, ki vodi v kamin. V ponedeljek so se še zadnjič oskrbeli s hrano po 200 metrov dolgi pomožni vrvi in nadaljevali do vrha kamina. Medtem ko so eni pripravljali prostor za prenočevanje, so drugi »nadelali« še raztežaj vrvi (40 metrov) višje. V torek je bila stena zakrita z meglo in mesto njihovega tretjega biva ka je dolinska ekipa ugotovila šele v sredo zjutraj. Bili so na luski, malo pod streho, ki je poleti najtežji del smeri.
Tega dne je odšel pod steno za sporazumevanje le vodja ekipe — Daweritz, dva člana dolinske ekipe pa sta odšla nadelati pot sestopa, ki Je bil prvotno predviden preko grebena šit in Jalovčeve škrbine.
V četrtek, potem ko so ugotovili, da prej predviden sestop ne prihaja v poštev, sta se dva po-zpela na Vršič, zdravnik ekipe in vodja pa sta še naprej čakala v Tamarju. Okoli 17. ure se je spet zjasnilo in plezalce je bilo opaziti v višini prečnice, ki vodi na greben Tu so imeli tudi peti bivak.
Zadnjega dne so morali izplezati še slabih 300 metrov višinske
LOGATEC, 12. marca — V dvorani TVD Partizan Logatec je bilo prvenstvo Slovenije za posameznike v dviganju uteži. Organizacija tekmovanaj v režiji domačinov je bila odlična, zlasti se je izkazala tovarna »KLI« (Kombinat lesne industrije) kot pokrovitelj tekmovanja — z lepimi darili za tekmovalce.
Prvenstvo si je ogledalo kakih 300 gledalcev, ki so pozorno spremljali dogodke na odru in še posebej svoje domačine, v glavnem mlajše in obetajoče moči iz kluba TVD Partizan Logatec.
Doseženi rezultati so zadovoljivi, zlasti če vemo, v kakšnih pogo. jih trenirajo ljubitelji tega koristnega Spora (dvigalci TAK Ljubljana so si sami plačali avtobusno vožnjo v Logatec in nazaj, ker klub ta čas nima denarja). Prvenstva se je udeležilo 22 tekmovalcev iz Štirih klubov (TAI$ Ljubljana 8, TVD Partizan Kočevje 2, TAK Partizan Logatec 10 in TAK Prevoje 2), žal pa ni bilo odličnih težkih atletov iz Velenja. .
Tudi tokrat favoriti niso dovolili presenečenj v boju sa prva mesta. V srednji kategoriji je zmagal Drinovec (TAK Lj) pred Smoličem (TAK P Koč) samo zaradi manjie lastne teže, ker sta
Vrstni red najboljših
MOŠKI
1. Celje 8 zmag
2. S. Gradec 7 zmag
3. Rudar 6 zmag
4. Slovan 5 zmag
5. Piran 4 zmage
6. Old Boys 4 zmage, itd.
ŽENSKE
1. Brežice 10 točk, 2. Slovan 4, 3. Lokomotiva (Mostar) 7, 4. Olimpija 7, 5. Piran 5, 6. Branik 5, 7. Koper brez točke.
Strelci
MOŠKI
36 golov — Domnik (Piran) 34 golov — Telič (Celje)
32 golov Ceak (Ol), itd.
2ENSKE
26 golov Buzančič (Bre)
18 golov Spaič (Lok)
13 golov 2oržut (Pir), itd.
Koper : Bjelovar 13:26
KOPER, 12. marca. V prijateljski rokometni tekmi je jesenski državni prvak Partizan iz BJe-lovara, ki je na pripravah v Umagu premagal domači Koper s 26:13 (12:7). Pred okoli 300 gledalci Je sodil DJurdJevič iz Kopra. Strelci: San tiči, Sulčič in Štrukelj po ene. ga, Fabris 2, Trunki 3 in Bandelj 5 za Koper ter Horvat 8, Priba-nič in Jadrokovič po 6, Hasan in Pum 2, Cukovič in Pečina po enega za Partizana.
Med tekmo Je delovalo in najbolj«! Jugoslovanski rokometa* niso mogli pokazati vsega znanja. Koper Je dobro začel in oelo vodil, posneje pa mu Je zmanjkalo moči in Prlbanič, Horvat in Ja.
HLADILNIKI SVETOVNEGA SLOVESA
Thermoklng - hladilna naprava -29° C pri zunanji temperaturi + 30° C nosilnost od 1.200 - 15.000 kg netto
GENERALNI ZASTOPNIK
LJUBLJANA, TRDINOVA 4
telefon 313-580, 313-588
:
GANDHI VNOVIČ PREMIER INDIJE — Parlamentarna frakcija indijske kongresne stranke, ki je
MENDES-FRANCE NA VOLIŠČU V GRENOBLU — vnovič odpravili na volišč*, da bi izvolili preostale nedeljo je bdlo ▼ prvem krogu volitev izvoljenih 82 predstavniki svojih strank. Drugi krog volitev pa spopada med degollsti na eni strani ter združeno 1 red za ta drugi krog združila svoje sile ter ▼ voliv kandidati. Posebno pozornost priteguje voli vi levica prvič možnost, da resno ogrozi degolistični mlve to z drugega aspekta: da prvih volitvah pre med njimi tudi članov vlade — ni uspel dobiti ah tudi znani francoski politik in bivii premier Plene Mu v Grenobiu.
PROLETARCI DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVI SLOVENIJE
Caglayangil o obisku v SFRJ
ISTANBUL, 12. mar. (AFP) — Turško-jugoslovanski pogovori so potekali v zelo ugodnem vzdušju za razvoj naših odnosov in v skladu s koristmi obeh dežel, je sinoči izjavil turški zunanji minister Sabri Caglayangil, ki se je iz Beograda vrnil v Istanbul. V izjavi, ki jo je dal, preden je nadaljeval pot v Ankaro, je minister dejal: »Prepričan sem, da je bila tudi izmenjava mnenj o mednarodnih problemih zelo koristna. Tako ena kakor druga stran si želi razvoj odnosov med vzhodnimi in zahodnimi deželami Evrope ter zagotovitev ozračja razumevanja in zaupanja na evropski celini.«
»Stvar, ki nam je v posebno zadovoljstvo,« je nadaljeval turški zunanji minister, »je pomen, ki ga obe deželi pripisujeta miru in slogi na Balkanu.«
Jože Brilej na Madžarskem
BEOGRAD, 12. marca (Tanjug) — Clan zveznega izvršnega sveta in predsednik jugoslovanskega dela mešanega
j ugoslovansko-madžarskega odbora za gospodarsko sodelovanje dr. Jože Brilej je danes odpotoval v Budimpešto, kjer bo vodil jugoslovansko delegacijo na drugem zasedanju mešanega odbora.
Predstavniki obeh dežel bodo pregledali rezultate blagovne menjave, stopnjo industrijske kooperacije in vprašanja znanstvemo-tehničnega sodelovanja ter proučili možnosti za nadaljnje izboljšanje sodelovanja v prometu. V mešanem jugoslovansko-madžar-skem odboru za gospodarsko sodelovanje bodo razpravljali tudi o možnostih, za sklenitev sporazuma o maloobmejnem prometu in o sodelovanju obeh dežel na turističnem področju.
Zagrebški nadškof pri papežu
RIM, 12. marca (Tanjug). V Rimu se je te dni mudil zagrebški nadškof kardinal Franjo šeper. Sprejel ga je papež Pavel VT. Odposlanec jugoslovanske vlade v Vatikanu Vjekoslav Ovrlje je kardinalu priredil kosilo.
Pedagogi so zborovali
MARIBOR, 12. marca — Sinoči se je okoli štirideset delegatov Zveze pedagoških društev Jugoslavije udeležilo v Železničarskem domu na Pohorju občinega zbora društva. Navzoča sta bila tudi predstavnika pedagogov iz CSSR dr. Zdenko Jesenko in dr. Andrij Avlik.
V razpravi so delegati predlagali, da bi se delo zveze v prihodnje še poglobilo, z inozemskimi društvi pa naj bi še bolj sodelovali. Sprejeli so tudi nov pravilnik zveze in izvolili novo vodstvo. Za predsednika Zveze pedagoških društev Jugosla vije so izbrali docenta filozofske fakultete v Ljubljani dr. Franca Strmnčnika.
F. S
Indonezija
Kongres se je odločil
Sprejet sklep o prenosu predsedniških pooblastil na Suharta — S tem je Sukarno praktično odstavljen
Golob na stre
DJAKARTA, 12. marca (Tanjug) — Indonezijski začasni ljudski posvetovalni kongres je danes sprejel sklep o prenosu vseh predsedniških pristojnosti dosedanjega šefa države Ahmeda Sukama na generala Suharta, ki je imenovan za vršilca dolžnosti predsednika republike do splošnih volitev v deželi, napovedanih za leto 1968.
Čeprav to v uradnem besedilu ni nikjer določeno povedano, je s tem sklepom dejansko odstavljen prvi predsednik indonezijske republike, ki je pred skoraj 22 leti razglasil neodvisnost dežele
in je imel vsa ta leta v rokah krmilo države.
Na plenarni seji izrednega zasedanja tega najvišjega predstavniškega telesa, ki bo drevi zaključilo šestdnevno delo, so sprejeli tudi sklep,
po katerem predsedniku Su-kamu odvzamejo vzdevek »veliki voditelj revolucije«, in. da bodo »Sukamovi nauki« v prihodnje veljali za politična dela, prav kot so to dela drugih indonezijskih voditeljev. Vse te sklepe so sprejeli na specifičen indonezijski .način, brez glasovanja, torej po metodi »musjavarah« oziroma po medsebojnih- posvetih, katerih cilj je »mufakata«, t. j. soglasnost.
na zadnjih volitvah dobila večino v osrednjem parlamentu, je včeraj za svojo voditeljico vnovič izbrala Inddro Gandhi, ki ji je s tem zagotovljen tudi položaj predsednice vlade. Njen namestnik bo Morarji Desai, ki je sprva prav tako kandidiral za položaj voditelja parlamentarne frakcije, ko pa so mu zagotovili položaj podpredsednika vlade, je kandidaturo umaknil in podprl kandidaturo Indire Gandhi. Na sliki Indira Gandhi, ki jo Desai pozdravlja s tradicionalnim indijskim pozdravom.	Telefoto	UPI
Indija
Indira Gandhi bo tudi v prihodnje vodila vlado
Sestanek potekal v vzdušju enotnosti stranke
NEW DELHI, 12. marca (Tanjug) — Člani parlamentarne skupine indijskega kongresa so danes izvolili Indiro Gandhi za svojo voditeljico, s čimer ji je zagotovljena tudi izvolitev za premiera. Indira Gandhi je bila izvoljena soglasno v ozračju poudarjene enotnosti in pripravljenosti, da je treba naglo in v celoti izvesti kongresno politiko, ki jo je Indira Gandhi formirala kot socialistično in demokratično.
Arabska	liga
Osrednja tema sestanka-arabski odnosi z Bonnom
Soglasja o tem med arabskimi državami vse manj
KAIRO, 12. marca (Tanjug) — Danes je nepričakovano prispela v Kairo jordanska delegacija, da bi sodelovala na zasedanju sveta arabske lige, ki se bo jutri
začelo v glavnem mestu ZAR. Prihod jordanske dele- _
gači j e je nepričakovan zaradi tega, ker Jordanija boj- | enotnosti nigerijske federa-
21. aprila izredno zasedanje GS
NEW YORK, ,12. marca (UPI). Generalni sekretar OZN U Tant je uradno obvestil članice svetovne organizacije, da se bo peto redno zasedanje generalne skupščine, na katerem bodo razpravljali o prihodnosti jugozahodne Afrike in o mirovnih operacijah sil OZN, začelo 21. aprila. Pričakujejo, da bo generalna skupščina razpravljala na tem zasedanju o priporočilih posebnega odbora glede prevzema uprave nad ozemljem jugozahodne Arfike iz rok južnoafriških oblasti. Glede mirovnih operacij sil OZN bo generalna skupščina posebej razpravljala o pooblastilih za njihovo delovanje in o financiranju teh operacij.
Aba Eban za pogajanja o Vietnamu
MANILA, 12. marca (AFP). Izraelski zunanji minister Aba Eban, ki je prišel na obisk na Filipine, se je zavzel za takojšnja brezpogojna pogajanja vseh prizadetih, da se čimprej konča vojna v Vietnamu. Na manilskem letališču je izjavil, da se je treba zavzemati za miroljubno rešitev in »obnoviti sistem odnosov, kakršne predvidevajo ženevski sporazumi iz leta 1954«.
Nigerija:
še en sestanek
guvernerjev
KADDNA, 12. marca (Reuter). Nigerijski vojaški voditelji se bodo zavzemali za ohranitev sedanje labilne
„Za mir med narodi"
Skupščina organizacije klubov OZN: Akcija kluba iz Vinice je zelo razgibala mladino
LJUBLJANA, 12. marca — Danes je bila v Ljubljani VI. redna skupščina organizacije klubov OZN v Sloveniji, ki se je je udeležilo več ko sto delegatov različnih klubov, kot gostje pa so bili navzoči predsednik zveze klubov OZN Jugoslavije Jože Hartman, zastopnik klubov OZN Hrvatske, zastopnik predsedstva ZMS in drugi.
kotira sedanje zasedanje sveta arabske lige za obrambo.
Indin Gandhi je zagotovil izvolitev včerajšnji sporazum, s katerim so kongresnemu veteranu Desaiu ponudili mesto premierovega namestnika, danes pa je bil poudarek na manifestaciji potrebe. naj ostane kongresna stranka enotna. Izvolitvi je predsedoval predsednik kongresa Ka-maraj, predlog za izvolitev Indire Gandhi pa je dal Morarji Desai, do nedavnega njen tekmec. Enotnost so manifestirali s tremi pozdravnimi govori — Kamaraj, Desai in po izvolitvi Indira Gandhi.
»Delovati moramo skupaj in enotno, če hočemo urediti resna vprašanja, ki stoje pred stranko v najresnejšem trenutku njenega obstoja,« je rekel Morarji Desai. Indira Gandhi se je zahvalila za za-
Johnson odhaja na posvet z vojaškimi svetovalci
Sestanek se bo začel prihodnjo soboto na Guamu
WASHINGTON, 12. marca (AP) — Ameriški predsednik Johnson bo odpotoval prihodnjo soboto na pacifiški otok Guam, kjer bo s svojimi najvišjimi diplomatskimi in vojaškimi svetovalci razpravljal o vojni v Vietnamu. To je sinoči sporočil podpredsednik Hubert Humphrey na letnem banketu kluba vvashingtonskih novinarjev. Predstavnik Bele hiše je potrdil to informacijo.
Otok Guam je ameriško letalsko oporišče, kjer že več mesecev vzletajo ameriški bombniki proti Severnemu Vietnamu.
Podpredsednik Humphrey je dejal, da bodo na tej konferenci proučili »boj proti agresiji« in poskušali najti pot do »častne rešitve«.
Kakor poroča AP iz Saigo-na, so ameriški bombniki z letalonosilk VII. ladjevja včeraj bombardirali sevemoviet-namsko oporišče in skladišče raket zemlja—zrak, električno centralo in skladišče streliva. Cilji ameriškega letalstva so bili včeraj koncentrirani na področje blizu Ha-noia in Haiphonga. Te napade so izvedli istočasno z bombardiranjem velike sevemo-vietnamske jeklarne, ki je o-koli 60 Km severno od Ha-noia.
V poročilu z bojišč v Južnem Vietnamu trdi ameriško poveljstvo, da so imele osvobodilne sile 197 mrtvih v veliki bitki v vojaški coni »C« pri kamboški meji. Pri odboju napada osvobodilnih enot so sodelovale ameriške kopenske in letalske sile ter topništvo.
Po Reuterjevih poročilih iz Saigona so Američani med včerajšnjim bombardiranjem DR Vietnama izgubili štiri letala. Tri so sestrelili" protiletalski topovi, ko je 50 ameriških bombnikov napadlo jeklarno v Thai Nguenu, četrto pa okoli 36 km severovzhodno od Hanoia. Predstavnik ameriškega poveljstva je izjavil, da je bilo sestreljenih skupno 483 ameriških letal, odkar so začeli leta 1964 bombardirati Severni Vietnam.
Reuter poroča tudi o operacijah v Južnem Vietnamu, kjer je po sporočilu ameriškega poveljstva padlo 197 pripadnikov FNO. V bojih blizu kamboške meje je sodelovalo okoli 25.000 ameriških vojakov, ki so odbijali napade devete divizije osvobodilnih sil.
Južnoko rejska divizija »Whi-te Horse« se je tudi zapletla v srdite boje s silami narodnoosvobodilne fronte.
Sevemovietnamsko obalno topništvo je včeraj močno poškodovalo neko ameriško bojno ladjo v Tonkinškem zalivu. Na ameriškem rušilcu je bilo ranjenih šest članov po-
upanje, zaprosila za učinkovito pomoč vseh in se zavzela za maksimalno prizadevanje pri izvajanju deklarativne politike.
Indira Gandhi in Kamaraj sta poudarila, da ne izključujeta možnosti sprememb v političnih zahtevah stranke, če bi se pokazalo, da je to potrebno in v interesu najširših množic. Voditelji kongresa so s to izjavo napovedali revizijo, če ne celo nujno spremembo stališč stranke, s čimer so si razdelili odgovornost za nazadovoljiv uspeh stranke na minulih volitvah. Kamaraj je to posredno tudi poudaril, ko je dejal, da je vlada dolžna izvajati politiko stranke, omenil pa je tudi možnost pomanjkljivosti v programu stranke in zahteval, da ga je treba natančno proučiti.
Kasneje, na prvi tiskovni konferenci, je Indira Gandhi ponovila pripravljenost na po-novno proučitev vladne politike. V naslednjem vrstnem redu je naštela probleme dežele: prehrana, cene, odnosi med zvezno in pokrajinskimi vladami. Izjavila je tudi, da sta osnovi politike indijske vlade na notranjem področju socializem in demokracija, zunanja politika pa bo tudi v prihodnje zasnovana na neuvrščenosti in koeksistenci, ker je to v interesu indijskega ljudstva.
Konec
izrednega stanja v Gvatemali
MEXICO, 12. marca (Tanjug). Po štirimesečnem izrednem stanju je sklenila vlada v Gvatemali odpraviti vse ustavne omejitve in vrniti civilnim oblastem vsa pooblastila za red in mir v deželi. V Gvatemali so proglasili izredno stanje v začetku lanskega novembra, ko so odkrili- desničarsko zaroto proti civilni vladi predsednika Meri-deza Montenegra. Odlok o izrednem stanju, ki je dal vojaškim oblastem posebna pooblastila, so izkoristili — tako je bilo uradno sporočeno — za »boj na dveh frontah«, proti desničarski zaroti in proti levičarski gverili. Kakor se je zdaj izvedelo, so v tem obdobju izgnali iz dežele nad sto oficirjev in voditeljev desničarskih organizacij, ld so bili obtoženi, da so »kovali zaroto« z namenom izvesti vojaški udar.
Problem odnosov med arabskim svetom in ZR Nemčijo bo poglavitna tema rednega zasedanja sveta arabske lige, ki se bo jutri popoldne začelo v Kairu. Poseben pomen daje sestanku navzočnost večine arabskih zunanjih ministrov, ki vodijo v Kairu delegacije svojih dežel na zasedanju sveta za obrambo. Razen tega bodo prišli jutri na zasedanje sveta arabske lige tudi predstavniki Saudske Arabije in Jordanije, ki sicer bojkotirata institucije, formirane na arabskih »vrhovih«, kot so svet za obrambo, skupno poveljstvo idr.
Na potek razprave bo vplival nedavni in precej nepričakovani sklep jordanske vlade, da bo mimo arabske lige navezala diplomatske stike z Bonnom. Enostransko dejanje Jordanije so neugodno sprejeli v arabski ligi in v nekaterih arabskih deželah, zlasti v ZAR, Alžiriji, Siriji in Iraku. Ob prekinitvi stikov z ZR Nemčijo pred dvema letoma se je deset arabskih dežel dogovorilo, da bo morebitna ponovna navezava stikov prav tako odvisna od kolektivnega sklepa.
Po drugi strani je naletelo na negodovanje tudi stališče nove bonske vlade, ki je kakih deset dni pred zasedanjem sveta arabske lige izsilila navezavo stikov z Jordanijo. V Kairu pojmujejo to potezo kot prizadevanje Kie-singerjeve vlade, da bi razcepili arabske dežele. Arabski krogi vidijo v tej potezi identifikacijo zahodnonemške politike z ameriško na Srednjem vzhodu.
Izidi razprav v svetu arabske lige so preoej negotovi. Pričakujejo, da bodo nekatere delegacije, n. pr. saudska, zahtevale, naj bo vsaki vladi posebej prepuščen Sklep o odnosih z Bonnom. Sudan je nedavno sporočil, da trenutno ne namerava navezati diplomatskih stikov z ZR Nemčijo, vendar se ne čuti vezanega na skupne sklepe, sprejete v arabski ligi. ZAR, Alžirija, Sirija, Irak in Jemen bodo vztrajali pri skupnih arabskih interesih in pri tem, da je treba sprejemati skupne sklepe, ki bi jih spoštovale vse včlanjene dežeSe.
Obrambni svet arabskih dežel se je danes dopoldne sestal k tajni razrpavi o prihodnosti sistema skupne o-brambe, katerega obstoj je. po splošnem mnenju v nevarnosti. Zasedanje sveta bojkotirata Saudska Arabija in Jordanija, ki sta odklonili vse obveznosti glede Skupne o-brambe.
Načelnik generalštaba arabskega skupnega poveljstva ge-
neral Ali Amer je zahteval od arabskih dežel, naj povedo svoje mnenje o smotrnosti obstoja skupnega poveljstva. General Ali Amer je dejal v svojem poročilu, da skupno poveljstvo glede na sedanji politični položaj v arabskem svetu in na neizpolnjene finančne obveznosti s strani nekaterih arabskih dežel ne more storiti ničesar glede skupne o-bram.be. S tem je mislil na Saudsko Arabijo, ki je v začetku letošnjega leta skupno z Jordanijo napovedala bojkot skupnega poveljstva.
Načelnik skupnega obrambnega poveljstva je sinoči postavil arabske dežele pred alternativo: če je sedanji zaostreni položaj v arabskem svetu prehoden, potem je treba temu prilagoditi naloge poveljstva in natančno določiti obveznosti arabskih dežel; če pa se bo sedanji položaj nadaljeval, mora svet za obrambo proučiti upravičenost obstoja skupnega poveljstva.
cije. Datum novega sestanka je sporočil podpolkovnik Hasan Katsina, vojaški guverner severne Nigerije, po vrnitvi z zasedanja vojaških voditeljev v mestu Beninu (zahodna Nigerija). Katsina ni odgovoril na vprašanje, kje bo novi sestanek. Na zasedanju v Beninu ni bilo vojaškega guvernerja vzhodne Nigerije podpolkovnika Ojukwuja, glavnega nasprotnika zvezne vlade v Lagosu.
Garda spet pred
veleposlaništvom
SZ
PEKING, 12. marca (Reuter). Pred sovjetskim veleposlaništvom v Pekingu se Je ponovno zbrala rdeča garda, vendar v mnogo manjšem številu kakor prejšnji mesec. Do novih demonstracij pred sovjetskim veleposlaništvom je prišlo po objavi protestne note, v kateri kitajsko zunanje ministrstvo obsoja Sovjetsko zvezo zaradi zaplembe Mao Oe Tungovih del v kitajskem vlaku na sovjetski obmejni postaji.
Delegati te organizacije, ki združuje skoraj 6000 članov v 230 klubih v Sloveniji, so se danes pomenili o svojih načrtih, težavah in o vlogi klubov kakor tudi njihovih 16 centrov, ki delujejo v organizacijski povezanosti z republiškim centrom klubov, izvolili so tudi nov republiški center.
Razpravo je začela zastopnica kluba iz Vinice in seznanila organizacijo z veliko akcijo tega kluba, imenovano »Mir med narodi«, s katero pozivajo vse mlade v Jugoslaviji, naij se pridružijo skupnemu gibanju za mir, humanost in spoštovanje med narodi. Natisnili so namreč pismo v 10.000 izvodih in ga poslali vsem šolam v naši deželi, s katerim pozivajo mladino, naj jim piše, kaj meni o vietnamski vojni. Doslej so prejeli že 350 odgovorov. Pričakujejo jih pa še veliko več. Najboljše odgovore bodo izdali v posebni knjigi, ki jo bodo poslali vsem vplivnim voditeljem na svetu. Zastopnica iz Vinice je danes prebrala ne-
Husein . ponuja roko Bonnu
Jordanija bo bržkone obnovila diplomatske stike z ZR Nemčijo
BONN, 12. marca (AFP) — Jordanski kralj Husein je izjavil, da se Jordanija pridružuje tistim arabskim deželam, ki imajo normalne odnose z ZR Nemčijo. V intervjuju z dopisnikom zahodnonemške-ga tednika »Ouick« je jordanski, kralj med drugim dejal: »Jordanija je bila pretrgala diplomatske stike z ZR Nemčijo, da ne bi kompromitirala sodelovanja med arabskimi deželami. Ker je to sodelovanje doživelo neuspeh, je sklep, ki smo ga uveljavili glede ZR Nemčije, izgubil svoj pomen.«
Kralj Husein je rekel, da je »prepričan, da se bodo po jordanskem zgledu ravnale tudi druge arabske dežele«. V tem intervjuju je ponovno napadel ZAR z izjavo, da nekateri njeni voditelji »ogrožajo ne le Jordanijo, marveč tudi koristi vsega arabskega sveta«.
kaj teh odgovorov, ki pričajo o veliki ljubezni mladih do zatiranih in o čistem in nepokvarjenem čutu mladih za pravičnost. Nekatera teh pisem so resnično pretresljiva.
Kot kaže, se je akcija že razvila v široko mladinsko gibanje, katerega cilj je mir med narodi.
Ena izmed poglavitnih vrednot akcije je tudi v tem, da je razgibala velik del mla dine, zanikala trditve, da mladina ni prizadeta, da se ne zanima za dogajanja pri nas in v svetu. Prav zato ni odveč pomislek, da bi bilo treba v tem. pogledu te akcije mladine nujno podpreti.
Drugi delegati so na današnji skupščini podrrli akcijo, hkrati pa so se zavze mali še za mnoge druge načrte in zamisli in opozarjali na lepe in slabe strani nekaterih klubov. Tako je bilo slišati, da bi bilo treba tesneje se povezati z mladino drugih dežel, nadalje, da posebej za mladino na vasi pomenijo klubi OZN zelo ve ldko. Klubi bi morali, je nekdo poudaril, posegati na širše družbeno področje, se tes neje povezovati z mladinsko organizacijo, delavskimi uni verzami zlasti pa med seboj Nadalje so razpravljalci ugotovili, da je nujno tudi sodelovanje med pedagogi in klubi, in da bi se moralo več študentov (in ne le pol odstotka) vključiti v organiza cijo.
Med razpravo je bilo slišati tudi nekaj zanimivih načrtov posameznih klubov. Tako bodo Koprčani v mednarodnem letu turizma delali kot turistični vodniki, uredili stalno izložbo slik iz Vietnama, se povezali s tržaško mladino.
Na današnji skupščini so prebrali tudi pozdravno brzojavko skupščini, ki jo je poslal direktor informativnega centra OZN v Beogradu, nato pa so prebrali še izja vo organizacije klubov OZN v kateri le-ta obsoja ameriško agresijo v Vietnamu in s katero podpira vsa miroljubna prizadevanja na svetu, ter pozdravno pismo organizacije generalnemu kretarju OZN U Tantu.
J. T.
»Po poti obnavljanja kapitalizma«
»Žen Min 2i Bao« nadaljuje polemiko s »sovjetskimi revizionisti«
MENDES-FRANCE NA
m«i«l
tudi Mu t
Francoski volivci so se včeraj 404 člane parlamenta. Minulo poslancev, ki so nastopali kot je včeraj potekal v znamenju levico na drugi; levica je nam-ter v vokvnih okoliših nastopala s sfcup-voUvtk) ozračje v Parizu, kjer ima degoUsttžni monopol. Volitve pa so zanima prvih volitvah precejšen del vidnih politikov — le — ni uspel dobiti absolutne večine. Eden od teh je in bivši premier Plene Mendes, ki ga vidimo na voh-
Teiefoto: UPI
PEKING, 12. marca. Kakor poroča Hsirihua, je današnji »Zen Min 2i Bao« ponovno obtožil »sovjetsko revizionistično vodilno kliko«, da »stopnjujejo protiki tajsko kampanjo«. V poročilu kitajske časopisne agencije je rečeno, da je članek sestavila pekinška rdečegardistična skupina katere voditelj je Mao Ce Tung.
Članek piše, da je »razlog za to, da so se Brežnjev, Kosi gin in podobni tako angažirali v protiki tajski gonji, treba iskati v tem, da so tako oni kakor tudi peščica partij skih ljudi na oblasti na Kitajskem, ki je krenila kapitalistično pot, obarvani z isto barvo«. »Razkrinkanje te peščice ljudi, odstranitev teh ljudi z oblasti in zatrt Je revizionizma pri koreninah so zadale uničujoč udarec imperialistom, modernim revizionistom in vsem reakcionarnim silam.«
»Zen Min Bao« piše, da bo »sovjetsko ljudstvo izvedelo iz kitajske revolucije ne le to, da obstajajo v njegovi deželi razredi hi razredni boj, marveč tudi, da je njegova država krenila po poti obnavljanja kapitalizma.«
Zaključni del tega članka izraža prepričanje, da se bo ljudstvo Sovjetske sveže, prve socialistične države, »množično In s sovraštvom uprlo sovjetski revialonistščpl vodilni killrl in ji odmelc
Negotovost in pesimistična finančna predvidevanja spremljajo letošnje priprave na sklepanje pogodb med zdravstvom in socialnim zavarovanjem. Nejasno je predvsem, za koliko se bo v komunalnih skupnostih povečal odstotek osebnega dohodka zaposlenih, kajti od tega je odvisen tudi dohodek skladov zdravstvenega zavarovanja.
Delavci v socialnem zavarovanju in zdravstvu se boje graditi načrte na negotovih predračunih, ker vedo, da bo imelo vsako netočno planiranje zelo neprijetno in otipljivo posledico — razpis izrednega prispevka direktno iz žepov zavarovancev za kritje primanjkljajev. Torej so skupščine komunalnih skupnosti povečini sprejemale finančne predračune tako, da niso upoštevale uradnih predvidevanj o povečanju osebnih dohodkov, temveč precej nižje.
Debata v skupščini na petkovem zasedanju socialno-zdravstve-nega zbora ni prikrivala resnosti položaja, v katerem izstopa kup neznank, kako naj uskladijo na področju zdravstva izdatke z dohodki. Republiški sekretar za zdravstvo je dokaj lakonično ugotovil, da bi bilo na primer v ljubljanskem območju pol problemov manj, če bi komunalna skupščina operirala s številkami, ki jih da uradno 10 % predvideno povečanje osebnih dohodkov, namesto da je predračune oslonila le na predvideno 5% povečanje. Ko pa so mu poslanci oponesli, da je lahko v marcu reševati probleme s predvidevanji, težko pa sredi ali konec leta z izrednimi prispevki plačevati mesečne finančne predračune, ni bilo na to kaj reči.
Vprašanje odgovornosti samouprave, ki upravlja s skladi, in poslancev, ki sprejemajo ukrepe in zakone, je to pot veliko ostreje prišlo do izraza kot marsikdaj poprej. Golob na strehi se morda res preveč pesimistično zdi negotov ulov, vendar pa ima ta pesimizem tehtno osnovo, ki izvira iz nekaterih izkušenj. Tako so na primer poslanci ugotavljali, da se domala še nikjer ne izvajajo ukrepi za reorganizacijo in racionalizacijo, ki jih je predlagatelj. znižane 5-odstotne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje obetal. Razen določil o prispevku zavarovancev k nekaterim zdravstvenim storitvam, določil, ki so na vseh koncih tarča ugovorov in negodovanj in kjer niti ne vemo, če ne bo prispevkov povečini pojedla administracija, ni bilo do marca storjenega skoraj nič. Tako so sedaj vsi upi in obeti usmerjeni v to, da bo nov zakon o organizaciji zdravstvene službe utrl pot / izvajanju akcijskega programa, vendar tudi ta pričakovanja spremlja skrb, če nam bo reorganizacija finančno korist prinesla že letos.
MARIJA NAMORŠ
VETRNE JOPICE ZA POMLAD IN 2ENSKE TORBICE
Izseljenci in domovina
Napotki za naše delavce v Avstriji
Za nase gostujoče delavce v Avstriji je na razpolago nova brošurlca, id jo je uredil Jože Rievnuc, seitretar komisije za mednarodne stike pri repuoliškem svetu sindikatov iS-overuje.
S to brošurico so hoteli predvsem seznaniti nnm» g^. stUjooe oeiavce v Avstriji s pravicami in dolžnostmi, ki
izhajajo iz konvencije o socialni varnosti in sporazuma o ureditvi zaposlovanja jugoslovanskih delavcev v Avstriji.
To sta zelo važna sporazuma, ki sta bila sklenjena lani med SFR Jugoslavijo in republiko Avstrijo in sta že stopila v veljavo. Ta dva sporazuma sta podlaga za urejanje vseh vprašanj v zvezi z zaposlitvijo naših delavcev v Avstriji.
Na podlagi teh sporazumov je gostujoči jugoslovanski delavec v Avstriji glede pravic in dolžnosti popolnoma izenačen z avstrijskimi delavci. V brošuri ci so opisane tudi vse formalnosti, ki jih mora opraviti, kdor se želi zaposliti v Avstriji, da si pridobi ustrezno delovno dovoljenje.
Omenili bi še, da so med avstrijskimi in jugoslovanskimi sindikati stalni stiki in da skupno rešujejo vprašanja, ki nastajajo z zaposlovanjem naših delavcev v Avstriji in sodijo na področje dejavnosti sindikatov. To so predvsem vprašanja delovno-pravne zaščite, zaslužkov, delovnih in življenjskih pogojev, kulturne in informativne dejavnosti.
Obe sindikalni zvezi sta se sporazumeli, da je v interesu naših delavcev, ki se zaposlijo v Avstriji, da se včlanijo v avstrijski sindikat. Le tako bodo lahko skupno z avstrijskimi delavci uspešno uveljavljali svoje interese.
Prošnja za darilo knjig
Slovenska izseljenska matica se je obrnila na slovenske založbe in druge ustanove s prošnjo, da bi po svojih močeh podprli prizadevanja Matice pri pošiljanju raznega kulturnega gradiva izseljenskim organizacijam, društvom, klubom, slovenskim tečajem, knjižnicam itd. Na Matici stalno dobivajo pisma izseljenskih društev in posameznih izseljencev, ki prosi’o za slovenske knjige. Tako 'O v zadnjem času dobili več rt sem od slovenskih društev iz Kanade, Avstralije in od drugod.
V letošnjem letu je Matica že poslala nekaj knjig knjižnici pri našem predstavništvu v Gradcu, ki je namenjena našim gostujočim delavcem v Avstriji.
Sedaj pa je v teku akcija vseh matic Jugoslavije, da bi podobno knjižnico organizirali piri delavski univerzi v Frankfurtu v ZR Nemčiji.
Matica v okviru svojih možnosti pomaga pri kulturnem delu raznim izseljenskim organizacijam in jim poleg knjig pošilja tudi slovenske celovečerne in kratke dokumentarne filme, glasbeno in dramsko gradivo, slikovni material in podobno. Tega je pa sedaj že toliko, da vsega ne zmore sama in se je zato obrnila predvsem na slovenske založbe, da bi v ta namen podarile nekaj knjig.
S tem v zarezi bi hoteli poudariti, da je slovenska knjiga zelo dragocena povezava z našimi izseljenci in je še posebej važna za njihov mladi rod. želja po učenju slovenskega jezika med mladimi je tolikšna, da se je Matica odločila, da bo izdala plošče s tečajem slovenskega jezika.
»Kruh s sedmimi skorjami«
Josip Splivalo, izseljenec, ki živi nad 40 let v tujini, je napisal knjigo »Kruh s sedmimi skorjami«. V tej knjigi je opisal, kako je bilo v našem pomorstvu in na naši dalmatinski obali pred 50 leti, ko še ni bilo pomorskih sindikatov niti združenj pomorščakov ali kakršne koli zaščite za mladega človeka in, ko so bili mladi mornarji z naših dalmatinskih otokov in obale prepuščeni na milost in nemilost lastnikom ladij in kapefanom. Ta knjiga bo pri starejših obudila spomin na težke čase življenja na dalmatinski obeli, mladino bo pa seznanila, kako težko so se naši pomorščaki prebijali v življenju.
Splivalo se Je moral kot sin pomorščaka in izseljenca že z desetim letom vkrcati na ladjo, kjer je opravljal najbolj umazana dela. Tako Je na lastni koži občutil težko življenje pomorščakov v ti-s'ih. časih, kar je opisal tudi v svoji knjigi.
Avtor knjige se je odločil, da bo čisti dobiček od svoje knj;ge podaril sirotam jugo-s'ovanskih pomorščakov. J. Splivalo živi sedaj v San Franciscu v Kaliforniji.
BONN V ATOMSKIH ELIPSAH
J
»če ne banjo smeli notri, bo našega kroženja konec.«
»Neues Deutschland«, Berlin
Plin od Kijeva do Pada
Pogajanja o italijanskem kreditu SZ za plinovod
RIM, marca — Pogajanja med sovjetskimi in italijanskimi gospodarstveniki o izgradnji gigantskega plinovoda od Ukrajine do Padske nižine so se zaradi svoje obsežnosti zavlekle še v marec. Pogovori potekajo v največji tajnosti, toda v dobro obveščenih petrolejskih krogih v Rimu vseeno vedo povedati, da gre za italijanski kredit Sovjetski zvezi v višini okoli 150 milijard lir. Tolikšna bi bila namreč vrednost cevi, ki naj bi jih Italija dobavila v zameno za ukrajinski naravni plin.
Kredit naj bi bil dvanajstleten, obrestna mera pa bo verjetno 5,6 odstotna. Ker znašajo obresti za takšne kredite v Italiji običajno okoli 8 odstotkov, to pomeni, da bo šla razlika, t. j. blizu 30 milijard lir, v breme italijanskega državnega proračuna. Podobno se je zgodilo tudi že ob nedavnih pogodbah tovarn FIAT in Olivetti s Sovjetsko zvezo.
Najbolj, delikatna točka pogajanj je vprašanje prodajne cene sovjetskega metana. Tu so rezultati dosedanjih pogovorov še posebno zaviti v meglo sprivnosti. Pred nedavnim se je govorilo, da bi SZ odstopila svoj plin po ceni 9,8 lire za kubični meter na osnovi letne dobave 4 milijard kubičnih metrov, če bi znašala dobava 6 milijard letno, bi se cena potem znižala na 6,5 lire za kubični meter plina. Zanesljive infoirnacije zadnjih dni govore o ceni 7,3 lire, vendar pa ta cena še ni dokončna.
Kakorkoli že, eno je gotovo: zaradi velikih izvoznih količin in nizkih proizvodnih stroškov bo ukrajinski plin prav gotovo konkurenčen glede na druge proizvajalce plina, najsi severnoafriške ali nizozemske. To pomeni, da bo cena sovjetskega metana mnogo nižja od cene 17 lir za kubični meter, ki jo ponujajo Alžirci, in od 13 lir za kubični meter, ki jo zahtevajo Libijci.
Seveda pa cena ukrajinskega plina ni odvisna samo od izvoznih količin in od proizvodnih stroškov, ampak tudi od tega, kako bo urejeno plačilo tega plina z dobavami italijanskih cevi za plinovod. Po eni strani gre pri tem za od države subvencioniran kredit, zato v tem odloča tudi italijanski državni proračun. Po drugi strani pa gre za samo dobavo cevi
in v tem ima glavno besedo italijanski industrija. V vsej tej zapleteni igri in-Jteresov in odrekanj si skuša ENI (italijanska državna petrolejska družba) zagotoviti tako sovjetski plin kot dobavo cevi.
Ta skrb postane na mah jasnejša, če upoštevamo, da je politika ENI že nekaj časa tarča ostrih kritik. Od leta 1954 je ENI zgradila v Padski nižini razvejano mrežo plinovodov, ki se je v zadnjem času izkazala kot preobsežna glede na obstoječe rezerve naravnega plina na tem področju. Zato obstoja nevarnost, da se bodo zaloge metana izčrpale prej, preden bo mreža plinovodov amortizirana. ENI je torej razumljivo zainteresirana za uvoz sovjetskega plina v Padsko nižino.
Pri teh prizadevanjih se ENI večkrat znajde v križnem ognju nasprotujočih si interesov drugih gospodarskih panog. Znano je na primer, da so italijanske ladjedelnice v krizi, zlasti jadranske, zato določeni gospodarski krogi pritiskajo na ENI in si prizadevajo doseči, da bi se plin uvažal po morski poti, kar bi seveda zahtevalo izgradnjo novih tankerjev.
Nelogično bi bilo pričakovati, da so sovjetski gospodarstveniki pri pogajanjih z Italijo brez širših pretenzij in da zgolj ponujajo svoj naravni plin. Proizvodnja plina v SZ naglo narašča in če je lani znašala 148 milijard kubičnih metrov (ZDA 465 milijard), bo leta 1980 po vsej verjetnosti dosegla za o-stale države nedosegljivo višino 680 milijard kubičnih metrov. Na ta način bo SZ daleč naj večji proizvajalec plina na svetu. Sovjetski ekonomisti so tako sedaj pred težavnim problemom:	domača	potroš-
nja bo takrat prav gotovo krila večino ponudbe, toda
\
najsi bo presežek ponudbe relativno še tako majhen, absolutne količine bodo šle vedno v desetine in desetine milijard kubičnih metrov plina. Razumljivo je, da skušajo Rusi že sedaj povečata transportne zmogljivosti za izvoz metana v države Vzhodne in Zahodne Evrope, v katerih potrebe po plinu naglo naraščajo. Leta 1980 bi balo glede na takratne transportne kapacitete mogoče izvoziti največ okoli 35 milijard kubičnih metrov plina, kar bi predstavljalo sa‘ mo okoli 5 odstotkov celotne sovjetske proizvodnje. Najsi pa je ta količina še tako majhna, za SZ bo predstavljala enega pomembnih virov za pridobivanje zahodnih valut.
Te perspektive nam o-mogočajo, da si razložimo prizadevanja za izvoz sovjetskega plina tudi v druga evropske države. Avstrija je pokazala svoje zanimanje za ukrajinski metan lani, v času obiska predsednika Podgomega na Dunaju. Sovjetski plin bi dotekal v Avstrijo po odcepu od glavnega plinovoda Ukrajina—Italija. Avstrijci so izrazili svojo pripravljenost dobaviti cevi ne samo za mrežo plinovoda do Padske nižine, ampak tudi za ostale mreže. V zameno pa bi hotela Avstrija prejemati vsaj milijardo in pol kubičnih metrov plina letno.
Ostali odcepi plinovoda Ukrajina—Italija in plinovod, kateri je sedaj še v iz-oradnji in poteka vzporedno z »Naftovodom prijateljstva«, naj bi omogočili dobavo plina Franciji, ZRN in ČSSR. Cehi se zanimajo za eno milijardo in pol kubičnih metrov plina letno, Francozi za dve in pol, medtem ko ZRN svojega zanimanja še ni precizirala. Razen tega so mogoče še razširitve pogodbe z Italijo, v kateri je porast povpraševanja po naravnem plinu med naj-večjimi v Evropi. Rusi se nameravajo mimo tega pogajati z Italijani tudi o tem, da bi bilo mogoče u-voz iz Italije (npr. tovarno, ki jo bo FIAT zgradil v SZ) plačati s sovjetskim plinom s pomočjo posebnega kompenzacijskega sistema. MITJA JERMOL
Gorile včeraj in danes
Oficirsko kasto Južne Amerike načel virus »nelojalnosti«
P O S E B EN DOPIS TANJUGA
MEXICO, marca —» V političnem žargonu Latinske Amerike gorila že zdavnaj ne pomeni več opice. Gorila je od Ognjene zemlje na jugu Cila pa do Ria Bra-va v severni Mehiki že od nekdaj simbol tistih vojaških voditeljev — oficirjev, komodorjev, generalov in admiralov, ki izkoriščajo oblast in slepo Jevajajo nasilno politiko v prid drugim.
Ker torej ni dvomov o tem, kdo vse je gorila, sta zgodovina in prakse poskrbeli tudi za to, da ni dvomov o tem, kdo so »drugi«', aa korist katerih se bojujejo predstavniki domačega vojaštva in zaradi česar se jih je tud prijelo tako značilno ime. Najnovejše debate na konferenci zunanjih ministrov OAD v Buenos Airesu so to samo potrdile. Iz arhivov washing-tonskega Pentagona so to pot s pomočjo argentinskih delegatov ponovno oživili staro idejo voditeljev ZDA, da bi v Latinski Ameriki ustanovili »stalne medameriške sile« — dozdevno zaradi miru«.
Ideja o mednarodnem žan-darju za Latinsko Ameriko se je tako rekoč neposredno po drugi svetovni vojni porodila v glavah ameriških politikov. Pred tem se ZDA niso kdo ve kako prizadevale, da bi intervencije odredov svoje mornariške pehote prikrile s plaščem mednarodnega prava. Skoraj ni države centralno-ameriškega področja, na katero bi ne bila prej ali slej za daljši ali krajši čas tako ali drugače stopila noga ameriškega marinca.
Bstvena značlnost takšnih avantur posebnih enot ameriške vojske je vsekakor ta, da so marinci pri intervencijah zmeraj imeli istega zaveznika — lokalne vojaške voditelje in njihove oborožene enote. Mehiška izjema, ko je vojska te države akti—uo in enotno branila svoje ljudstvo pred tujo intervencijo, je samo izjema, ki potrjuje pravilo o značaju »goril« .Latinske Amerike.
Zaradi treh .stvari se je politika enostranske intervencije brž ko je balo mogoče spremenila v »mednar dno intervencijo«. Prajvsem so se nakopičila notranja protislovja v gospodarskem in družbenem razvoju vsake izmed latinsko ameriških držav. Kuba s svojim socialističnim režimom je vsekakor tudi eden izmed razlogov za kaj takega, naposled pa ne smemo pozabiti tudi na nesrečne izkušnje iz ameriške intervencije v Santo Domingu. To intervencijo o pozneje prekrstili v medameriško. Zaradi vsega tega je bilo nemara bolj kot zaradi česa drugega potrebno ponovno preučiti metode v odnosih med ZDA in Latinsko Ameriko, čeprav se nam zdi še tako nenavadno, pa je vendarle res, da^fco privilegirani vojaški krogi armad Latinske Amerike čedalje večja uganka tudi za Američane. Gorile, kakor menijo zdaj v Mehiki,
niso več niti enotne niti ravno v celoti samo — gorile.
Vseh vojakov je v Latinski Ameriki na prvi pogled zelo malo — okrog 800.000. Od tega pride ena tretjina na brazilsko armado (38.000 vojakov), sledijo pa ji Argentina zllsko armado (380.000 vojaki, Mehika s 63.000; Kolumbija z 48.000, Čile s 45.000, Peru s 40.000 vojaki itd., vae do Nikaragve s 1900 domobranci, kakor se imenujejo vojaški odredi tudi v Kostariki in v Panami. Ta maloštevilna vojaška sila pa je pravzaprav samo navidezno nedolžna zadeva, kajti število človeških žrtev v akcijah, ki so jih izvajali vojaki samo v tem stoletju, presega izgube interv r ionističnil sil v vietnamski vojni. Od leta 1930 do leta 1930 je v »različnih spopadih« samo v Gvatemali, Salvadorju, Nikaragvi, Venezueli in Braziliji (demonstracije, stavke, ptiči) padlo 100 tisoč ljudi. V naslednjem desetletju je bilo nekaj več'kot 200.000 mrtvih, medtem ko so latinskoameriški oficirski odredi od leta 1940 do leta 1960 pobili več kot 600.000 civilistov. Med skupno nekaj več kot milijon žrtev latinskoameriških armad od začetka tega stoletja do zdaj seveda ni všteto 1,300.000 žrtev mehiške revolucije od leta 1911 do leta 1921.
Poveljniki teh armad s tako »zmagoslavno bilanco« so se v glavnem šolali v domačih vojaških šolah in akademijah. Trenutno pa Jih Je veliko, ki so dokončali šolanje na ameriških vojaških akademijah
rdi v coni Panamskega prekopa, kjer je ameriška šola za protigverilsko vojskovanje. Vendar pa v nekdaj nedostopne in lojalne vrste goril zdaj čedalje bolj prodirajo tudi »nezanesljivi« in »politično sumljivi«, tako da o gorilah kot o enotni fronti sploh ni mogoče več govoriti. Polkovnik Jacobo Arbenz je bdi v začetku petdesetih let prvi oficir, ki je svoje znanje in možnosti, pridobljene v ameriških vojaških šolah, poskušal izkoristiti v Gvatemali, in sicer za nacionalizacijo ameriških plantaž v prid svojemu ljudstvu. Tudi primer Fracisca Caamane, voditelja konstitucionallstov v Domini-kani, ni osamljen.
Prvič v zgodovini latinskoameriških držav so bile lani v Braziliji vojaške vaje prirejene tako, kot da bi šlo za »oboroženi upor v enem delu vojske«. V -entralni Ameriki, kjer Je bil doslej namen vseh vojaških vaj, »preizkusiti sposobnost ' vojske za protigveril-sfco vojskovanje«, prirejajo zdaj vaje z naslovom »delovanje armade proti upornim vojaškim enotam«. Kakor je razvidno iz neke ameriške vojaške študije, polkovniške in generalske zvezdice niso več jamstvo za lojalnost oficirjev, kajti gorile očitno niso več vsi tisti, ki nosijo škornje in uniforme.
Zdi se, da je spoznanje o neoglbnosti gospodarskih in družbenih sprememb v nasprotju s strogo disciplino in zvestobo ter lojalnostjo že zastarelemu rodu prodrlo tudi v najbolj izolirani krog nekdanjih goril.' Prav zato ZDA tudi čedalje bolj pritiskajo na Latinsko Ameriko, da bi države Ustanovile medameriške vojaške sile. In podpora latinskoameriških vojaških režimov tem ameriškim načrtom je izraz resnih dvomov o lastni učinkovitosti in moči.
BOŽA RAFAJLOVIC
Rečeno v prejšnjem tednu
BLAGOVNICA
LJUBLJANA, CELOVŠKA ška) in
119 (poleg kina ši-
BLAGOVNICA »ASTRA«
KRANJ, PREŠERNOVA 10
RAZPRODAJA
Z 10- DO 50-ODSTOTNIM POPUSTOM
po tovarniških cenah moško, žensko in otroško perilo ter moške in otroške srajce.
BLAGOVNICA »ASTRA« V ŠIŠKI je odprta od 8. do 12.30 in od 16. do 19. ure, v soboto od 8. do 12.30. BLAGOVNICA » ASTRA« V KRANJU je odprta Od 8. do 12. ure in od 15. do 18.30, v soboto od 8. do 12.30 .
OGLEJTE Sl NA GR NAJNOVEJŠE MODELE
d
SIMCA
AVTOMOBILE
1301 in 1501
Vse informacije zahtevajte na prodaji avtomobilov Gospodarsko razstavišče oziroma pri generalnem zastopniku
INDUSTRIAIMPORT, Titograd
PREDSTAVNIŠTVO, Ljubljana, Igriška 14, tel. 23-049
1810
Simon Mes
Drobci Bormannove skrivnosti
Primer Bormann — največja nerazrešena skrivnost iz časov nacizma
Kaj se je zgodilo z Martinom Bormannom? To je največja še nerazrešena skrivnost iz časov nacizma. Bormann, mogočna Hitlerjeva desna roka, je sprožil več govoric, domnev in teorij, zaradi njega se je prelilo več črnila kot zaradi kateregakoli drugega nacističnega voditelja. Nekatere priče so izjavile, da so Bormanna po begu iz Hitlerjevega bunkerja, maja 1945, pokopali na velesejmskem prostoru v berlinski četrti Moabit.
Leta 1964 je zahodnober-linska policija razkopavala na označenem kraju, vendar ni našla ničesar. Pred več leti je bilo tudi slišati, da je pokopan v Asuncičnu v Paragvaju. Domnevni Bormannov grob so odprli, vendar so ugotovili, da leže v njem samo posmrtni ostanki paragvajskega državljana Hor-mincilla. Po vojni so govorili že vse mogoče — da so Bormanna videli v Španiji, v nekem italijanskem samostanu, v Moskvi, na Tirolskem, v Avstraliji in raznih južnoameriških državah. Zal pa so senzacionalne vesti o Bormannu take kot bengaličen ogenj — nekaj trenutkov
gore z visokim plamenom, potem pa hipoma ugasnejo in znajdemo se znova v popolni temi.
Zakaj je skrivnost Martina Bormanna tako zanimiva in privlačna?
Velikokrat sem dolge ure strmel v fotografije tega zagonetnega človeka. Čakat, plečat človek, z bikovskim vratom in. skoraj negibnim, čudno brezizraznim, skoraj brutalnim izrazom. Ko sem se v Frankfurtu pogovarjal o Bormannovem • mitu s Fritzem Bauerjem, zastopnikom dbtožbe na procesu proti zločincem iz Auschwltza, mi je rekel: »Bormann je tipičen Bierkopf«, pivec piva.
židovski zgodovinar Josef Wulf imenuje Bormarma »Hitlerjeva senca« s čimer hoče povedati, da je bil Bormann firerjev pasivni »alter ego«. Morda pa so bili najbliže resnici nacisti, ki so mu rekli »Hitlerjev zli duh«.
Ko se je začela druga svetovna vojna in se je Hitler ubadal z velikimi strateškimi problemi, je zaupal ves partijski stroj - Martinu Bor-meimu, ki je bil »Reichslei-ter« Nemčije, Hitlerjev se-
kretar in šef »predsedstva fi-rerjeve stranke«.
Bormann je bil tipičen nacistični voditelj — neoma-
jen in nečloveški. Rodil se je leta 1900 v Halberstadtu, politično kariero je začel pri osemnajstih letih, po kata-
REICHSLEITER MARTIN BORMANN
Foto: arttiv »Dela«
strofalnem koncu prve svetovne vojne se je vključil v »Preikorps Rossbach«, eno od fašističnih skupin, ki so nasprotovale vveimarski republiki. Obtožen je bil umora, obsojen in zaprt. Za to svojo ilegalno dejavnost je pozneje dobil od Hitlerja »Blutorden« — »red krvi«. Leta 1929 se je poročil z Ger-do Buch, katere oče je pozneje postal naj več ji nacistični sodnik. Zakonca Bormann sta imela sedem otrok. Borman je nekaj časa razmišljal o tem, da bi po vojni uvedel v Nemčiji poligamijo. S posebnim odlokom je mislil ukazati, da mora imeti vsak .esesovec tri žen. Iz teh zamisli so se rodili vsi centri za prisilno razmnoževanje.
Bormann je razlagal svoje ideje v pismih ženi, ki jih je v celoti odobravala. Obveščal jo je tudi o svojih razmerjih z raznimi ljubicami. 21. januarja 1944 ji je pisal o svoji najnovejši »trofeji«, neki ženski, ki jo je imenoval samo M. (pred kratkim so ugotovili, da gre za Manjo Bahrens, igralko, ki zdaj nastopa v Vzhodni Nemčiji): »Mislila sl, da Je M. izredno dekle. Ne, draga, ni izredno dekle: pač pa sem jaz neverjeten »Kori«. Noro sem se zaljubil vanjo... in kljub njenim ugovorom sem sl jo vzel. Saj veš, da se M. ni mogla dolgo upirati moji močni volji. Zdaj Je moja in Jaz sem srečno dvakrat poročen.«
Frau Bormann mu je odgovorila 34. januarja 1944:
»Ukreniti moraš tako, da bo imela M. čez eno leto otroka, naslednje leto pa ga bom imela jaz, tako da boš imel vedno eno ženo na voljo. Potem bomo zbrali vse otroke v hiši ob jezeru in bomo živeli skupaj. Tista žena, ki ne bo noseča, pa bo lahko šla k tebi v Berlin ali Obersalzberg.«
Bistvo Bormannove skrivnosti ni v tem, kje se Bormann zdaj skriva. Največje odprto vprašanje je, ali je Bormann preživel noč 1. maja 1945, potem ko je zbežal iz »Reichskanzlei« hi so ga videli živega, kar so potrdile mnoge priče.
Ko je sovjetski maršal Vasilij Čukov zahteval, naj se vsi, ki so se skrivali v Hitlerjevem bunkerju pod »Reichskanzlei«, brezpogojno vdajo, se je Bormann odločil, da se bodo skušali prebiti skozi obroč ruskih tankov, ki so od vseh strani prodirali p roji poslopju. Po radiu je bil stalno v stiku z admiralom Doenitzem, ki je bil v Schleswig-Hols teinu. Doenitea je bil Hitler imenoval za Reicbprasidenta. Prvega maja ob štirih popoldne je bilo rečeno vsem, ki so se skrivali v bunkerju, naj se pripravijo.
Ob desetih zvečer so začeli odhajati iz bunkerja. Bormann Je bil v skupini z državnim sekretarjem Neumannom, šefom hitlerjevske mladine Arturjem Aanan-nom, Hitlerjevim šoferjem Kempko in zdravnikom Stumpfeggerjem.
»Vsakdo ve, kateri so tisti zgodovinski in ustavni razlogi, zaradi katerih gre meni naloga, da — dvignjen nad strankarske spore — opredelim in podprem tisto, kar predstavlja višji, trajni in kolektivni interes naroda.«
Charles de Gaulle, francoski predsednik
»Samo to bi povedal — pazite se. Vsakemu psu je dopuščeno, da enkrat ugrizne, če pa pes nenehoma grize, se je treba postaviti na drugačno stališče.«
Harold Wilson, britanski premier
»Vlada ZR Nemčije je zdaj izjavila, da želi izboljšati svoje odnose z evropskimi socialističnimi državami. Toda kako naj resno sprejmemo te izjave, če v Bonnu odrekajo eni socialistični državi pravico do obstoja, drugi pa ozemeljsko nedotakljivost, hkrati pa se v revanšističnem duhu bore za atomsko orožje.«
Gyula Kallai, madžarski premier
»V korist popuščanja napetosti na evropski celini je treba predvsem dojeti, da so rezultati druge svetovne vojne trdna in neizpodbitna politična stvarnost in v nobenem primeru ne morejo biti revidirani.«
Aleksej Kosigin, sovjetski premier
»S tem da bi priznali drugo nemško državo, ne bi naredili koraka ponovni združitvi v prid, marveč bi s tem Nemci sami potrdili sedanjo razdelitev. V sedanjih okoliščinah pa tega nikakor ne smemo dopustiti.«
Erich Mende, predsednik FDP
»Niti najmanjša nevarnost nam ne preti iz ZR Nemčije. Nemčija se ne more ponovno dvigniti kot nacistična sila.«
Ben Gurion, bivši izraelski premier
»Ustavite to kampanjo, v kateri nam vsiljujete etiketo revanšistov, imperialistov. Vojnih hujskačev in še marsikaj. Gospoda v Moskvi vedo, da to ni res.«
Kurt Georg Kiesinger, kancler ZRN
»Mi nismo separatisti, vendar pa hočemo ohraniti našo tamilsko kulturo. Ce bomo iz New Delhija dobili pismo v jeziku hlndi, ga bomo vrnili, ne da bi ga prebrali.«
N edunčezijan, minister indijske zvezne države Madras
»Mi smo nad Sukamom in celo nad Suhartom . . . Zavračamo vodeno demokracijo v katerikoli obliki.«
Cosmas Bakubara, vodja KAMi
Mnenja drugih 0 raketah in protiraketah
„World Journal Tribune"
NEW YORK
»Sporočilo predsednika L. Johnsona, da je Sovjetska zveza voljna razpravljati o omejevanju števila napadalnih in obrambnih jedrskih izstrelkov predstavlja najpomembnejši pozitivni razvoj v ameriško sovjetskih odnosih od konca druge svetovne vojne dalje .. . Ali pa bodo te razprave presegle dolgotrajne in nekoristne debate, zaradi katerih je Ženeva postala so-značnica za izgubljanje časa, je treba še vedeti.«
,,Washington Daily News"
WASHINGTON
»Razumljivo je, da bi se morali Amerika in Rusija sporazumeti, da ne bosta gradili sistema protiraketnih izstrelkov. Predsednik Johnson je to jasno povedal ter pisal
premieru Kosiginu, izražajoč stališče, da se ne strinja s to izgradnjo. V četrtek je predsednik povedal o odgovoru iz Moskve: Kosigin je pripravljen razpravljati o omejevanju oborožene tekme glede napadalnih in obrambnih izstrelkov. Očitno pa želja po razpravi še ni isto kot podpisan in zapečaten sporazum. Kljub temu pa je sovjetski odgovor dobrodošel.«
„Evening star"
WASHINGTON
»Razprava o omejevanju št-vila napadalnih in obrambnih izstrelkov je povzročila ostro cepitev v najvišjem eša-lonu predsednikovih svetovalcev . . . Kajti vprašanje, o ka-, terem gre beseda, je bolj pomembno od zgolj velikih vsot, ki bi jih za te načrte morala plačevati državna blagajna. Končni sklep bo namreč v mnogočem vplival na obstoj našega naroda, naše civilizacije in našega sveta.«
0 Vietnamu
The Economist
LONDON
»Bi bili tisti, ki nimajo nobenega pravnega opravka, tako prijazni in pustili one, ki lahko ob Vietnamu kaj store, da se posvetijo poslu? Prihodnja faza v prizadevanjih, da bi končali vietnamsko vojno, bo terjala nekaj težavnega in skrivnega pogajanja. Naj bosta obe strani že v stikih ali pa naj bo naloga, da otipata pot do pogajanj, še pred njima — poglavitno je, da ostane sleherna razprava med njima zasebne narave. Severni Vietnamci zelo dobro vedo, da bo Kitajska v primeru, če bo zavohala, da so pogajanja že v zraku, skušala to na vse kriplje minirati. Kitajci utegnejo zapreti dotok svojih oskrbovalnih sredstev v Severni Vietnam ali pa utegnejo poslati tja celo svojo armado, ki naj prekine vse te neumnosti; in Severni Vietnamci ne morejo tvegati niti prvega niti drugega, dokler ne bo sporazum podpisan in zapečaten tudi s sovjetskim pečatnikom. Edini ljudje, ki sploh lahko v prihodnosti store kaj koristnega, so Američani, severni Vietnamci, Rusi in morebiti v primernem
trenutku U Tant. Vsi drugi lahko prispevajo k temu kaj pametnega le tako, da se v zadevo ne vtikajo.«
Sije Jfew ifork Simea-^
4
NEW YORK
»Kaže, da je nepričakovan val brezupnosti pogoltnil upanja za dosego miru v Vietnamu s pogajanji. Generalni sekretar U Tant in veleposlanik Goldberg sta se vrnila iz Azije mračna, Sovjetski premier Kosigin, v katerega so zgovomiku miru še pred nekaj tedni v Londonu tako upali, zdaj srdito obdolžuje ZDA. V Washingtonu pripisujejo velik pomen dejstvu, da Hanoi terja »stalno in brezpogojno« ustavitev bombardiranj. Razumljivo je, (ja Sever postavlja takšno zahtevo. Ail je sploh moč pričakovati, da bodo rekli: ustavite bombardiranje za teden ali mesec dni, pa se bomo pogajali o miru? V tej deželi ni nič »stalnega« razen smrti... Le ena možnost je. Ustaviti bombardiranje in za njim naj pridejo pogajanja. Po besedah generalnega sekretarja U Tan-ta je razen tega le še ena možnost — dolga in krvava vojna.«
0 Johnsonu in Kennedyju
THE TIMES
LONDON
»Vojskovanja med predsednikom Johnsonom in senatorjem Kennedyjem naglo prerašča iz gverilskih spopadov v odprto konfrontacijo. Senatorjev govor o Vietnamu prejšnji teden Je bil neposredna graja načina, kako predsednik vodi vojno v Vietnamu, ter je naletel na zaporni nasprotni ogenj iz Bele hiše.
Prelahko in preveč preprosto bi bilo Kennedyja obtožiti za neodgovorni oportunizem. Res je ambiciozen politik, ki misli, da ima nekaj podobnega kot pravico da postane predsednik in da nadaljuje delo pokojnega b-ita. Občasno ta njegov občutek zamnjšuje občutek za sorazmerja. Vendar pa je senator tudi človek, ki je v nekaj stvari trdno prepričan. Eno od teh prepričanj je tudi to, da Johnson stvari preprosto ne vodi tako dobre kot bi jih moral.«
0 Kitajski
NEW YORK
»Čeprav še ni potrjeno, se zdi pekinško poročilo, da je Cu En Laj prevzel krmilo, dovolj zanesljivo. Od začetka kulturne revolucije je bilo v njegovih govorih čutiti naglase, ki so opozarjali na disciplino, na razum namesto nasilja in na posvečevanje po-
trebne pozornosti proizvodnji. To pragmatično stališče je imelo zadnje mesece, ko so rdečegardisti in revolucionarni uporniki nadaljevali svoje destruktivne orgije,	malo
učinkov. Obračanje k zmernosti in osredotočenje pozornosti na neposredne in nujne probleme v zadnjih nekaj tednih daje slutiti, da se ste* U šča Cun En Laja morda uza ljavljajo.«
V skupščini in okoli nje
Odtrganost
Dvesto kmetov iz neposredne beograjske okolice je pretekli teden potrkalo na vrata zvezne skupščine. Dejali so, da so prišli po pravico, hoteli so, da pripovedujejo o krivici, ki se jim baje godi. Je njihova resnica najbolj resnična? Vseeno, kakorkoli še, hoteli so povedati, kaj mislijo, in želeli so odgovora. Mora biti arondacija njihove zemlje takšna, kakršna je? Brez jasnega dogovora, gospodarskega in političnega, brez medsebojne strpnosti, ampak zgolj z grožnjami in s silo? Morda je po paragrafu celo vse v redu, toda ljudje in življenje niso zgoij paragraf.
In tako je dvesto kmetov dodalo še en list v kroniko, ki zaznamuje pohode nezadovoljnih občanov na Beograd. Ni jih bilo veliko, toda hkrati dovolj za resnejše razmišljanje, za temeljitejšo po.itično oceno »pravega stanja« demokracije in medsebojnih odnosov v posameznih občinah, na posameznih območjih.
V Beogradu smo v zadnjih mesecih srečali po nekaj sto občanov, kako so v organiziranih skupinah zahtevali sprejem v zveznem izvršnem svetu, v republiški ali pa v zvezni skupščini.
Prišli so mimo občine, mimo občinske skupščine, mimo občinske organizacije Socialistične zveze, da bi v prestolnici — na najvišjem mestu — povedali, da govore v imenu še več občanov in da je, recimo, njihova skupna želja, da se iz svoje dosedanje občine Velika Plana priključijo občini Smederevo (delegacija prebivalcev vasi Saraorci), da občina ne poruši na vrat na nos in brez upoštevanja vseh človeških momentov sicer resda nezakonito postavljenega naselja okoli 5.000 hiš, v katerih živi 20.000 ljudi (delegacija iz Novega Sada).
V Beogradu so jim kajpak predvsem lahko povedali, da trkajo na napačna vrata, da je v njihovi krajevni skupnosti, v njihovi občini, v njihovi aktivnosti v vseh samo upravnih in političnih organizacijah ključ za razreševanje vseh problemov, ki jih iz dneva v dan vedno znova prinaša življenje.
Oni pa so vendarle tudi po takšnem pojasnilu prosili, da jih nekdo posluša.
Le čemu? Cernu prošnje? Kdo in zakaj jih ne bi poslušal? Ne, pripovedovali so, kako na njihove sestanke v domačem kraju ni bilo in ni hotelo biti občinskih funkcionarjev. Kako, recimo, pred-
sednik občine Nam Sad Vr-baški ni hotel na »vroče« zbore volivcev, ki so dali odločen glas proti podiranju naselja s pet tisoč hišami, in kako je taisti Vrbaški izjavljal »Naj ne bom Sima Vrbaški, če ne bom podrl tega naselja!«
In najsi je še tako res in prav,, da Beograd vsem »nezadovoljnim« ne more pomagati pri urejanju stvari, za katerih urejanje so poklicani predvsem oni sami, je tudi res, da vse te njihove protestne poti le niso bile čisto zaman. Tako ali drugače so se njihovi problemi, potem ko so s pomočjo tiskane besede postali znani vsej Jugoslaviji, tudi v njihovi domači občini premaknili z mrtve točke brezupnosti, napetosti in nerazumevanja.
In prav nad tem bi se morali zamisliti. Zakaj? Zakaj šele potem, zakaj šele takrat, ko so se vsi ti upravičeno ali neupravičeno razburjeni ljudje poslužili metod takšnega urejanja svojih življenjskih zadev, ki jih naš sistem samoupravljanja v načelu in upravičeno zavrača?
Mnoge pritožbe nad občinskimi funkcionarji, ki na prvi pogled dišijo po odtrganosti teh funkcionarjev od volivcev (ki so jim sicer ob volitvah izkazali polno zaupanje), po bezanju od politike odprtih kart, po odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov za utemeljitev takšnih ali drugačnih občinskih ukrepov, so ostale brez odmeva, brez reakcije prizadetih. So bile potemtakem resnične?
To vsekakor kaže, kako so mnogi občinski organizmi in funkcionarji, bodisi oblastni, bodisi politični, še vedno odtrgani od občana, kako malo se poslužujejo vseh mogočih oblik demokratičnega sporazumevanja, kako Tnalo se trudijo, da bi občanu prisluhnili. pritrdili ali pa mu odločno povedali, da nima prav.
Nezavzet in v bistvu neodgovoren odnos do občanov, ki je v posameznih krajih povzročil množična protestna potovanja občanov v Beograd in jih na svoj način politično aktiviral, pa marsikje drugod povzroča politično pasivnost, ker ljudje pač menijo, da jih nihče ne posluša in da njihov glas pač nič ne velja.
Zato bi veljalo odkrivanju korenin slabih odnosov med vodstvi in članstvom, med izvoljenim in volivci, povetiti v sedanji predvolilni aktivnosti vso potrebno pozornost.	JAK KOPRIVC
REISINGER:
Petnajst let izhajanja »Gospodarskega vestnika«
Pravkar je poteklo petnajst let, odkar je 12. marca 1952 izšla prva številka »Gospodarskega vestnika«, našega osrednjega časopisa, ki obravnava gospodarsko politična in gospodarsko praktična vprašanja. To je bilo v času, ko smo z novim gospodarskim sistemom prešli iz administrativno vodenega gospodarstva na svobodnejše gospodarjenje, ki je terjalo sproščanje pobude od spodaj v gospodarskih organizacijah, in hkrati ob prvih zametkih delavskega samoupravljanja.
List je našel takoj živ odmev v podjetjih in je že po štirih tednih svojega obstoja začel izhajati dvakrat tedensko. Pri tem je ves čas lahko izhajal z lastnimi sredstvi brez kakršnekoli dotacije ali subvencije. S povprečno naklado okoli 5000 izvodov je našel »Gospodarski vestnik« pot v skoraj sleherno gospodarsko podjetje, ustanovo ali urad. Zlasti je pridobil z izdajanjem priloge »Svetovalec« in pozneje še s prilogo »Iz prakse za prakso«.
V nadaljnih letih pa ni ostalo samo pri izdajanju rednega lista. Da bi podprli zunanjetrgovinski razvoj je »Gospodarski vestnik« začel izdajati posebne številke o mednarodnih sejmih doma in po svetu, pri čimer je dal predvsem poudarek sejmom, ki imajo poseben pomen za obmejni promet z Italijo in Avstrijo. Od leta 1961 naprej izdaja še posebno ekonomsko mednarodno revijo v luksusnd opremi z imenom »Ekonomski ECHO Jugoslavije«. Doslej je izšlo 18 številk te mednarodne revije, ki izhaja trikrat letno v angleškem in španskem jeziku, včasih tudi v nemškem in italijanskem, četrta številka pa je vsako leto posvečena turizmu in izhaja v nemškem in angleškem jeziku. To reprezentativno re-
vijo pošiljajo zdaj v 105 držav in jo prejemajo tudi naša trgovska zastopstva, diplomatska in konzularna predstavništva, trgovinske zbornice v inozemstvu ter razna podjetja in združenje, ki se zanimajo za jugoslovanski izvoz.
še posebno pozornost je posvetil Gospodarski vestnik propagiranju našega gospodarstva v Latinski Ameriki. Da bi dosegli čim večje zanimanje za naše izvozne možnosti v državah Južne Amerike, je Gospodarski vestnik začel izdajati tudi mesečni bilten »ECO Comereial de Yugo-slavia«, ki izhaja v španskem jeziku. Vso pozornost pa je posvetil tudi založniški dejavnosti, zlasti izdajanju dokumentarnih knjižnih del s področja ekonomske politike in gospodarske zakonodaje. V tej knjižni založbi je doslej izšlo že nad 70 del.
V 15 letih si je »Gospodarski vestnik« pridobil velik krog sodelavcev, zlasti v gospodarstvu, in postal široka tribuna naših gospodarstvenikov. Doslej doseženi uspehi bodo kolektivu še nadaljnja spodbuda za nenehno izpopolnjevanje nalog, da bo list dosegel tisto kvalitetno raven, ki jo mora imeti gospodarsko glasilo doma in po svetu.	* —S
yt' - -■	•	v	V\.2;>r-‘r
Tovariši, treba je voliti ljudi reforme. Jaz nisem samo to, pač pa celo več. Sodeloval sem pri ustvarjanju položaja, v katerem je reforma postala nujna.
(Po Vjesniku)
Zabeleženo
Pri sosedih bi se učili
Mnogi, ki so bili kot turisti aU hSeMMci v sosednih državah, zlasti v Italiji in Avstriji, vedo povedati, kakšno pozornost izkazujejo pri njih tujcem v trgovinah. Preseneča, da domala v vsaki trafiki govorijo prodajalci več jezikov, da ne govorimo o ustrežljivosti in vljudnosti, čeprav človek le povprašuje po tem ali onem ali kupuje malenkosti. Mimogrede lahko ugotoviš, da tam ne pojmujejo turizma le kot geslo, ki ga je nekdo od nekod dal v svet zaradi lepšega. Po trgovsko bi lahko rekli, da tujcem ne prodajajo le blago, marveč še mnogo več dobro plačane reklame za še večji obisk gostov v Obliki prijaznosti, pozornosti in ustrežljivosti. In tudi glede delovnega časa niso nič občutljivi in nič manj prijazni, če so gostje v lokalu čez delovni čas.
In kako je pri nas? Mnogo bi se lahko glede tega naučili pri sosedih, pa se, kot kaže, doslej še nismo. Za dokaz temu en sam primer, razprava na seji občinske skupščine Krško pri odloku o minimalnem obratovalnem času trgovin. Osnutek predloga je predvideval najmanj 7-umi delovni čas. Predstavniki trgovine so se temu odločno uprli, češ da to onemogoča prehod na skrajšan delovni čas. Poslovanje trgovin v posameznih središčih sicer da prilagajo potrebam potrošnikov, kar pa je dostikrat nerentabilno, prava izguba, zaradi katere bi bilo potrebno nekatere prodajalne zapreti, ne pa da bi bile odprte delj časa. Taka je med drugimi nova prodajalna goriv in maziv v Kostanjevici, ki bi jo morali že zapreti zaradi čiste izgube pri prodaji. Skratka,
Začetek reorganizacije sindikatov
Konec marca bo plenarna seja CS ZSJ o slabostih v delu organizacij
Za konec tega meseca je predvidena plenarna seja centralnega sveta ZSJ, na kateri bodo govorili o slabostih v delovanju sindikalnih organizacij in njihovih forumov. To bo v bistvu razprava o vlogi in nalogah
sindikatov v sedanjih pogojih.
O tem so v centralnem svetu razpravljali že dalj časa, zadnje čase pa je . začela te probleme preučevati tudi komisija, ki je sestavljena iz predsednikov republiških svetov in centralnih odborov sindikatov. Rezultat dela te komisije je predlog reorganizacije centralnega sveta, Tb čemer je razpravljalo nedavno tudi predsedstvo centralnega sveta. Spričo vse bogatejšega dogajanja v naši družbi, ki zahteva hitro odločanje o posameznih problemih in zelo aktiven odnos do vsakdanjega dogajanja, je izražena potreba po učinkovitejšem centralnem svetu, ki
ZAVAROVALNICA LJUBLJANA v Ljubljani - Miklošičeva c. 10
razpisuje delovna mesta za: DIREKTORJA sektorja za zavarovanje oseb •->. ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE za zavarovanje imovine in oseb v zastopih:
LJUBLJANA — Vodmat
— Spodnja šiška
— Stara Ljubljana
MEDVODE - PREŽGANJE - VACE - VRHNIKA
Pogoj : pod 1. dipl. matematik z najmanj Metno zavarovalno prakso,
pod 2. najmanj nižja strokovna izobrazba.
Posebni pogoj pod 2. sposobnost za terensko delo, odslužen kadrovski rok, 3-mesečno poizkusno delo. "rednost imajo prosilci, ki imajo stalno bivališče .ia območju zastopa ali v njegovi bližini.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodldbv Zavarcffralnlce Ljubljana, rok za prijave 8 dni po objavi tega razpisa.	1929
Razdelitev dohodka od taks na inozemska motorna vozila
Sredstva, pobrana od taks, ki jih plačajo inozemska cestna motorha vozila, se bodo po odločbi zveznega sekretarja za promet in zveze uporabila do zneska 15,41 milijona novih din za izdelavo študij in tehnične dokumentacije za ceste I. in II. reda po sprejetem programu. Ta sredstva so razdeljena tako, da dobe republiški skladi za ceste skupaj 14,93 milijona novih din ,in sicer v BiH 2,4 milijona, v črni gori 0,9 milijona, v Hrvatski 3,5 milijona, v Makedoniji 1,4 milijona, v Sloveniji 2,23 milijona in v Srbiji 4,5 milijona novih din pri čemer odpade na republiški sklad za območje Srbije 3,0, na pokrajinski sklad Vojvodine 0,9 in na pokrajinski sklad Kosme-ta 0,6 milijona). Ostanek 0,48 milijona novih din pa bo porabil zvezni sekretariat za promet in zveze za študije po že sklenjenih pogodbah.
—S.
Sporazumevanje med podjetji kemične industrije
V svetu za kemično industrijo zvezne gospodarske zbornice so pred kratkim dosegli soglasje med največjimi podjetji kemične industrije Jugoslavije glede razvoja petrokemije. Predstavniki teh podjetij (»Ohds« Skopje, Kemična industrija Beograd) so se ob sodelovanju Jugoslovanske investicijske banke in zavoda za gospodarsko planiranje dogovorili, da bodo investicije za razvoj petrokemične industrije obravnavali kot skupno akcijo, ker se je treba izogniti nekoordiniranim vlaganjem in nepotrebnemu dupliranju razvoja kemične industrije. Jugoslovanski potencialni investitorji so osvojili tudi predlog, da je treba razvoj celotne jugoslovanske kemične industrije usmerjati s posredovanjem Zvezne gospodarske zbornice, ker je skupna težnja velikih podjetij kemične industrije, da se petrokemija pri nas razvija organizirano in smotrno, hkrati pa vključi v mednarodno delitev dela. —S.
naj se ne bi spuščal v polemike z upravo, pač pa čim bolj spodbujal neposredno družbeno aktivnost skozi sindikalne podružnice in druge organizacije sindikatov.
V dosedanjih proučitvah je komisija CS ZSJ poudarila zlasti samostojnost sindikalnih podružnic in delovanje sindikatov v delovnih organizacijah na način, ki bi naj čim bolj izražal samostojna stališča sindikalnih organizacij, a taka stališča naj bi v bodoče zastopali neposredno v samoupravnih in skupščinskih organih. Vsak drugačen način dela bi namreč bil neprimeren in bi zavajal v bi-rokratično delovanje, ki se mu želijo v sindikatih izogniti. Na nevarnost birokratizacije je namreč opozoril že tudi zadnji kongres sindikatov. Ker pa so se priprave na nove kongrese sindikatov v glavnem že začele, so zdaj razprave o slabostih v delovanju sindikatov v CS ZSJ in drugod v sindikatih najprimernejše.
Poleg ugotovitev, ki so jih dale proučitve v forumih, pričakujejo, v CS ZSJ zlasti veliko od konferenc sindikalnih podružnic in konferenc občinskih svetov sindikatov, ki še trajajo. Tudi na teh konferencah namreč že precej govorijo o tem, katerih zastarelih oblik delovanja se kaže otresti in kako naj bi delovali v bodoče. Nekateri menijo, da
je osnovna naloga sindikatov, da se tudi v bodoče aktivno borijo za samoupravljanje in da ne kaže uveljavljati ne-kakršne stare zaščitniške vloge. Mobilizacija samoupravljavcev za samoupravljanje je namreč dovolj širok pojem borbe za delovnega človeka, ki prerašča dosedanja pojmovanja mezdne zaščite delavcev. Odprto pa ostane vprašanje, kako je treba konkretno delovati, da bi bila aktivnost članstva čim večja in da se v forumih ne bi preveč izživljali le v polemikah.
VIKTOR ŠIREC
odbornike so prepričali, da so izglasovali za trgovine šesttnpolumi delovni čas.
Prava redkost so ob nedeljah odprte trgovine. Kvečjemu v mestih prodajalne kruha in delikatesne trgovine. Izjema je trgovina kmetijske zadruge Žužemberk,, ki je odprta vsako nedeljo dopoldne. Ugotavljajo, da imajo ob nedeljah dopoldne več prometa kot katerikoli delovni dan. Ne gre le za tuje goste bi izletnike, gre tudi za domače potrošnike oziroma za oboje enako. Izgovarjanje na pravico do tedenskega počitka bi skrajšan delovni čas je res samo izgovor brez utemeljitve. V vsaki delovni organizaciji je možno urediti poslovanje tako, da glede tega ne bo nihče prikrajšan. Neprepričljiv je tudi izgovor, da namesto nekoga, ki odgovarja za blago v trgovini, ni moč postaviti drugega, če ni medsebojnega zaupanja v kolektivu, potem seve nastajajo težave tudi tam. kjer jih potrošnik najmanj pričakuje.
Ne bo odveč, če se kaj naučimo od sosedov, ki so, priznajmo Hm, daleč bolj prožni trgovci, kot smo pri nas. Posebno v letu mednarodnega turizma bi btJo to potrebno. ker smo glede tega očitno veliko že zamudili.
P. R.
Znižan
reeskontni limit
Že nanovedano znižanje re-eskontn« » limita bank pri Narodni banld je zdaj predpisal guverner Narodne banke s posebnim odlokom. S 1 aprilom se zniža znesek, do katerega lahko banke izkoristijo pri Narodni banki re-eskantni oziroma dokumentarni kredit, in sicer od se dan j ih 20 na 15 odst. povprečnega mesečnega stanja tistih sredstev, od katerih se obračuna obvezna rezerva pri Narodni banki. Presežek, ki bi nastal zaradi znižanja tega limita, bodo banke plačale Narodni banki tako, da bodo do konca aprila vrnile 60 odst., do konca maja pa ostanek. Dodana je tudi določba, da mora biti na dokumentih o opravljenem izvozu, na podlagi katerih banka izkorišča kredit pri Narodni banki, potrdilo carinarnice, ki je opravila izvozno carinjenje blaga. Za banke, ki ne izkoriščajo kredita pri Narodni banki, pa do 1. aprilu ne bo več veljala omejitev, po kateri zdaj lahko povečujejo obseg kratkoročnih kreditov za največ 3 odst. mesečno.	—S.
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
Zupančičeva 34, Piran
razpisuje prosta delovna mesta:
1. REFERENTA za reklamacije
2. REFERENTA linije za Južni Atlantik
Delavci, ki žele stopiti na delo na ta delovna mesta, morajo poleg splošnih pogojev, ki jih za vstop na delo predpisuje temeljni zakon o delovnih razmerjih izpolnjevati še te posebne pogoje:
Za delovno mesto pod 1. tč. diplomirani pravnik s prakso v pomorstvu ali kapetan dolge plovbe s prakso v linijski službi in znanje angleščine.
Za delovno mesto pod 2. tč. diplomirani ekonomist ali končana Višja pomorska šola — ekonomski oddelek ali kapetan dolge plovbe, s prakso v pomorstvu in znanje angleščine.
Prijave za razpisani delovni mesti s kratkim življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov.	1892
Zavarovanje samoupravnih pravic
Sklep ustavnega sodišča SRS: Zadržijo se vsi akti centralnega delavskega sveta podjetja »Avto Cel je«, ki krni jo samoupravi jan je
Ustavno sodišče SR Slovenije je na svoji seji 9. marca letos izdalo začasni ukrep, da se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži izvršitev sklepa centralnega delavskega sveta podjetja »Avto Celje«, da se razpusti obratni delavski svet ekonomske enote trgovina ter imenuje v tej enoti začasna uprava in razreši njen dosedanji vodja.
Delovna skupnost ekonomske enote trgovina podjetja »Avto Celje« je letos februarje vložila na ustavno sodišče zahtevo za varstvo pravic samoupravljanja, ki so bile po trditvah te ekonomske enote kršene s sklepom centralnega delavskega sveta in z odločbo direktorja podjetja o prenosu triodstotnega rabata za vgrajen oziroma prodani material v letu 1966 iz enote trgovina v enoto servis in remont. Kot kršitev samoupravnih pravic navaja tudi sklep centralnega delavskega sveta, da mora ekonomska enota trgovina oročiti pri kreditni banki Celje v času od 1966 do 1972 določena sredstva, kd se gibljejo v posameznih letih od 250.000 do 500.000 N din. Predlagateljica je hkrati predlagala tudi izdajo začasnega ukrepa, s katerim naj bi se do odločitve ustavnega sodišča zadržala izvršitev omenjenih posamičnih aktov. Svojo zahtevo je predlagateljica obrazložila še v dveh dodatnih vlogah, poslanih ustavnemu sodišču, v pa je umaknila svoj
predlog za izdajo ukrepa ter predlagala naj ustavno sodišče priporoči organom podjetja, da se sporni prenos rabata ter sporna oro-čitev sredstev do končne odločitve sodišča ne izvedeta.
Na osnovi vseh teh vlog je ustavno sodišče priporočilo organom podjetja, naj ne izvedejo spodMjanih sklepov centralnega delavskega sveta in odločbe direktorja, dokler ustavno sodišč ne izreče o tem svoje končne odločitve.
Dne 8. marca je delovna skupnost omenjene ekonomske enote vUHa pri ustavnem sodišču novo zahtevo za varstvo pravic samoupravljanja s predlogom, da ustavno sodišče odpravi sklep centralnega delavskega sveta a dne 3. marca 1967, s katerim Je le-ta razpustil obratni delavski svet ekonomske enote trgovina, imenoval v enoti aa-časno upravo ter razrešil njenega dosedanjega vedJo. Predlagateljica j* tudi zahtevala, naj ustavno sodišče izda začasni ukrep, s katerim se zadrži odločba direktorja podjetja. Id Je
podlagi spredaj omenjenega sklepa centralnega delavskega sveta.	,
Ustavno sodišče je v zvezi s predlogom za izdajo začasnega ukrepa ugotovilo, da potek dogodkov v podjetju »Avto Celje,« kot jih opisuje predlagateljica, dopušča utemeljeno domnevo, da nameravajo centralni organi upravljanja podjetja izvesti razne spremembe, ki bi bistveno spremenile organizacijsko strukturo podjetja ter pravni status obstoječih ekonomskih enot. 2e sprejeti sklep o razpustu organov upravljanja ter imenovanje začasne uprave v ekonomski enoti v teku že začetega ustavnega spora posega prav v tiste samoupravne pravice, ki so predmet tega spora.
Ustavno sodišče je v svojem začasnem ukrepu še določilo, da se do njegove končne odločitve zadrži tudi ie-vršdtev vseh drugih aktov centralnih organov upravljanja podjetja, s katerimi bi se proti volji ekonomske enote trgovina spremenila obstoječa organizacijska struktura in status te enote tar obseg pravic In dolžnosti njenih or-ganov upravljanj«. Ce bi pa kljub temu organi upravljanja podjetja izvedli posamezne spremembe, so v roku treh dni dolžni vzpostaviti stanje, kakršno je btto pred letošnjim S. mamam.
Beseda
(Ne)moč aktivov Zveze mladine
Mladinski aktivi v delovnih organizacijah so v glavnem slabo organizirani — Posvečali naj bi več skrbi strokovnemu in splošnemu izobraževanju
Ce razmišljamo o zgodovinskem razvoju in vlogi Zveze mladine, lahko ugotovimo, da so prav mlade generacije največ prispevale za sedanjo družbeno ureditev. Prav tako lahko ugotovimo, da mladi ne bi mogli prispevati to, kar so, če ne bi bili organizirani in oboroženi s teorijami proletarskega intemacionalizma in socializma. Nd pa to vse, kar lahko človek oziroma neka generacija ustvari. In če hoče mladina uspešno odpravljati vse probleme, s katerimi se vsak dan srečuje, mora biti tudi sedaj organizirana in v okviru celotne družbe najti svoje mesto. Zlasti pomembne naloge pa ima mladina v* delovnih organizacijah.
Vemo, da je glavno prizorišče izvajanja in družbene reforme, pa tudi decentralizacije in demokratizacije v delovnih organizacijah in občinah. Takšen razvoj pa mladim narekuje, da morajo aktivno soodločati z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi o vsem, kar se v družbi dogaja in kar se bo zgodilo.
če pa bi ugotavljali, kako je v delovnih organizacijah, bi ne mogli mimo dejstva, da so mladinski aktivi bolj ali manj slabo organizirani. Večina mladincev in vodstev aktivov ni dovolj sposobna za politično delo, ne pozna svojih nalog, pa tudi ne pravic v samoupravnem sistemu. Mladina je tudi premalo zastopana v samoupravnih organih in drugih organizacijah. Res je sicer, da mnogi aktivi dobro delajo na kul-tumo-zabavnem in idejno-vzgojnem pod^pčju. Vendar pa premalo sodelujejo pri odpravljanju perečih družbenih problemov. V mladinskih aktivih in njihovih vodstvih je premalo mladih ljudi, ki so šele prišli z univerze in raznih drugih višjih ter srednjih šol. Razen tega bi lahko marsikomu očitali tudi, da ni sposoben za politično delo in da se povrh vsega še boji odgovornosti pri soodločanju.
Omenil sem samo nekate dejavnike, ki vplivajo na pasivnost mladih. Poskusil pa bom omeniti tudi nekaj vzrokov.
Naše šolstvo se — na primer — od osnovnih šol do univerze prepočasi prilagaja družbenim potrebam. Socialistično zavest mladega človeka bi morali začeti graditi zgodaj, že v osnovni šoli, in jo potem na delovnem mestu dograjevati. Naj omenim, da je na naših tehničnih fakultetah le 1 do 5 odst. predavanj iz humanističnih ved (od vseh predavanj), medtem kio je tg odstotek v ZSSR in ZDA 20 do 25 odst. Marsikdaj srednješolci niti ne vedo za glavne pristojnosti samoupravnih organov v delovnih organizacijah. Resnica pa je, da naša družba ne potrebuje samo dobro izurjenega delavca ali ozkega strokovnjaka, temveč tudi dobrega samoupravljavca, ki bo znal gospo daniti z družbenimi sredstvi Ne morem tudi mimo negativnega vpliva nekaterih konservativnih staršev in religije na gradnjo družbene zavesti mladih. Ob tem pa moramo omeniti tudi premajhno skrb naše družbe za borbo proti nazadnjaškim težnjam. Vsekakor pa je vzrok za pasivnost mladih tudi prevelika razlika med p reklamiranimi načeli v okolju, kjer mladinec živi in dela. Niso redki primeri, ko mladim ne pustijo, da bi uveljavili svoje delovne in druge sposobnosti. Dogaja se celo tudi, da za enako delo dobijo manjši zaslužek kot starejši, čeprav so delo opravili z enakim ali pa celo boljšim uspehom. Vse preveč je še primerov, ko ljudje v delovnih organizacijah ljubosumno skrbijo za svoje položaje.
Posledice so bolj ali manj znane. Med drugim odsevajo tudi v zastopstvu mladih v organih upravljanja in družbenopolitičnih vodstvih. Na območju lendavske občine na primer je med 2770 zaposle-
Poročajo...
nimi približno 800 mladih, v samoupravnih organih pa jih je le 64. Ne moremo se strinjati z izgovorom, češ da mladi niso sposobni za takšne naloge, ker se je že večkrat izkazalo, da so v samoupravnih organih ljudje, ki so še manj sposobni.
So problemi, ki jih samo mladi ne bodo mogli in ne morejo odpraviti (šolstvo,
vzgoja zaposlovanje). Kljub temu pa se mladina mora bolj zavzemati za večjo produktivnost, za boljšo organizacijo dela, modernizacijo, proizvodnje, za več izmensko delo itd. Vsekakor to ni majhna naloga, zlasti zato ne, ker zahteva organizirano delo mladih. Prav na tem področju pa bi lahko aktivi naredili mnogo več, kot so doslej. Resno in odgovorno morajo obravnavati družbene probleme in tudi probleme v delovnih organizacijah, če želijo biti kos tej nalogi, bodo morali bolj skrbeti za usposabljanje mladih na delovnih mestih in jih pripravljati za delo v samoupravnih organih ter političnih organizacijah.
Inž. STOLE BUGAR, Povzetek iz razprave na seminarju CK ZMS v Dobrni).
Načelno se vedno strinjamo, delamo pa le radi po starem
Če želimo marksistično opredeljenega mladinca, morajo biti tudi metode vzgajanja - marksistične
Nekoliko drzno, pa vendarle upravičeno je, če rečemo, da je bila ZMS doslej bolj ali manj le »transmisija« Zveze komunistov in da se v njej niso izrazile želje, potrebe in interesi mlade generacije. Mislim, da je prav tu vzrok za nezaupljivost mladincev do te družbenopolitične organizacije.
Ne smemo se namreč slepiti z mislijo, da se bodo mladi vključevali v ZMS zgolj zavoljo imena ali pa nekega navdušenja. Na drugi strani pa je prav tako nesmiselno pričakovati, da bodo tisti, ki so že formalni člani, postali zavedni socialisti ali pa celo marksisti zgolj zategadelj, ker so člani neke organizacije. Menim, da je tak odnos mladncev popolnoma pravilen — še več, kaže, da je današnja mlada generacija dovolj kritična do življenja, da ne naseda več imenu, neki namišljeni avtoriteti, ki pa je morda vse kaj drugega, kot pa avtoriteta. Res, ta kritičnost je mnogokrat zaletava, neargumentirana, toda to še ne pomeni, da na svoj način ne prispeva k razreševanju družbenih problemov. Predvsem takih, ki so aktualni za nas mlade (npr. kadrovska zasedba na vodilnih delovnih mestih, način štipendiranja in odpravljanja problemov izobraževanja sploh).
Dejal sem, da je bila ZMS doslej bolj ali manj le »transmisija« ZKJ. Zavedati se moramo, da je bal tak odnos v začetni fazi graditve socializma potreben, celo nujen. Danes pa, ko že govorimo o vse večjem uveljavljanju samoupravnih odnosov v družbi, je tak princip delovanja politične organizacije popolnoma zgrešen. Samo po sebi je razumljivo, da so identična temeljna stališča. To pa še ne pomeni, da niso za mlado generacijo značilna povsem njena, posebna vprašanja, kd pa bi jih morali obravnavati v okviru ZMS.
Ničesar novega ne trdim, če rečem, da je to nemogoče s starimi, aktivističnimi metodami dela. Nihče ne more pričakovati od mladinca, da bo prišel na mladinski sestanek, ki ima z majhnimi korekturami že leta nespremenjen dnevni red, kjer vedno sreča in posluša iste disku-tante, ki želijo s svojo načelno razpravo »reševati« probleme družbene stvarnosti.
Samo, ta družbena stvarnost je stvarna, konkretna in ji načelnost kaj malo koristi.
Ce želimo, da bo rezultat vzgajanja marksistično opredeljena osebnost, morajo biti tudi metode vzgajanja marksistične. Izhajati mora-
MARIBOR — Komite ZM v Mariboru je pripravil več seminarjev za vodstva mladinskih aktivov. Najprej bo pet seminarjev, ki se jih bo udeležilo več kot 150 mladincev. V programih seminarjev so razgovori o pogojih in možnostih za angažiranje mladih v družbenem in gospodarskem življenju, o novem konceptu Zveze mladine Slovenije ter predavanja o metodah in organizaciji dela v Zvezi mladine.
(P. M.)
NOVA GORICA — Na letni občinski konferenci mladine so govorili zlasti o specializiranih mladinskih organizacijah in njihovih težavah. Ob tem so ugotovili, da v nekaterih društvih in klubih ne znajo mladine navdušiti za sodelovanje. Zakaj se mladina ne zanima za delo v »Aeroklubu« in »Radioklubu«? Oba kluba sta pred nedavnim zelo »reklamirala« svojo dejavnost, vendar pa je »izkupiček« novih članov zelo majhen. Mladina, ki je zaposlena, pa se kdove kako ne zanima niti za taborništvo. Velja omeniti, da je med 120 novogoriškimi taborniki največ dijakov. Znano je, da so taborniki — čeprav nimajo svojega prostora .— v minulih letih uspešno delali. Dvakrat so dobili naslov »partizanski odred«, kar je med taborniki veliko priznanje. — Na dvodnevnem seminarju goriških visokošolcev, ki sta ga priredila občinski komite ZK in klub goriških študentov, so največ razpravljali- o vplivu reforme v novogoriški občini, delu ZK v novih razmerah ter o kultumo-prosv nem delu. Študentje pa so živahno razpravljali še o svojih gmotnih razmerah in štipendiranju. Ob tem so ugotovili, da z Goriškega študira na ljubljanskih fakultetah in visokih šolah 180 deklet in fantov, polovica od njih pa dobiva štipendije. Poudarili so, da bi morali o predlogu zakona o štipendiranju in kreditiranju razpravljati še vsi Usti, ki dajejo štipendije in kredite.	(D.	v.)
mmmm
LUDVIK ŠKOBERNE:
»Ne smemo se slepiti z mislijo, da se bodo mladi vključevali v ZMS zgolj zavoljo imena...«
Foto: ŠELHAUS
mo iz neposredne prakse, iz problemov delovne organizacije, šole...
Priznati moramo, da dosedanje delo (vsaj v večini primerov) ni bilo tako. Vsi smo čakali, da bo vodstvo pričelo s kako »kampanjo« in že smo bili pripravljeni z vsemi silami podpreti akcijo. Že zelo stara resnica pa je, da je vzgoja kontinuiran proces, ki zahteva vsestransko angažiranje.
Da je ta trditev točna, nam jasno kaže stanje v marksističnih krožkih. Tam, kjer so sprejeli marksistično koncepcijo vzgoje, so že rezultati. Razumljivo je, da gre pri tej dejavnosti za interesno us-merenost, da je nemogoče vanjo vključiti vse mladince. Kljub temu pa menim, da bi s podobnim načinom vzgoje lahko uspeli tudi na drugih interesnih področjih. Med mladimi je potrebno poiskati tiste globalne interese, ki pravzaprav usmerjajo njihovo dejavnost. Kaj smo storili npr. pri klubih mladih literatov, -kjer se kaže tendenca za absolutno ekstravaganco in zanikanjem vseh vrednot, ki so -4 naši družbi? Sem proti vsaki »ždanovščini« — trdim le, da je naloga mentorjev teh klubov, da pokažejo in dokažejo nesmisel in brezperspektivnost takega »umetniškega« ustvarjanja. Zanemarili smo tudi specializirane mladinske organizacije, kot so Zveza tabornikov, razna kulturna in športna društva ter združenja, klubi OZN idr.
Toda o vsem tem se — vsaj v načelih — strinjamo. Težava je le v tem, da kiju temu še zmeraj uporabljamo stare, preživele metode dela. Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da je samoupravljanje povsem drugačen odnos, kot pa administrativno odločanje. Poudarjam, da mora biti naša dejavnost dialektično pogojen proces, ne pa politikantstvo, ali kot ga tudi imenujemo prakticizem.
Ustavil bi se še nekoliko pri vrednotah mlade generacije. Vemo, da je vrednotenje zavesten psihični proces. Šele spoznanje o določenem objektu nam omogoči, da ga moremo ovrednotiti. Logično pa je, da so vrednote le rezultat vrednotenja. Toda tega mnogi ne vedo, ali še bolje, ne marajo vedeti. Menijo namreč, da moremo nekomu vrednote »vcepiti«, Jih dajati. To je nemogoče, posebej še, kadar želimo uspeti s tem pri mladih ljudeh.
LUDVIK ŠKOBERNE, Ljubljana
nibus
t
6. stran -A DELO
Gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 13, marca, ob 19.30: Linhart: MATIČEK SE 2ENI. Abonma Dijaški 9 večerni in izven. Nekaj vstopnic Je tudi v prodaji.
Torek, 14. marca, ob 20. uri: Remec:	DELAVNICA	OBLAKOV.
Abonma TSE 3.
MALA DRAMA SNG V Viteški dvorani Križank Torek, 14. marca, ob 20. uri: Bille tdoux: CIN, CIN! (komedija). Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji v Drami, dve uri pred predstavo pa v Križankah. Sreda, 15. marca, ob 20. uri: Branko Miklavc:	ZVEZDNIK
DANES IN NIKDAR VEC (humoreska). Izven abonmaja- Vstopnice so v prodaji v Drami, dve uri pred predstavo pa v Križankah.
Jutri bodo v Viteški dvorani Križank uprizorili francosko komedijo »CIN, CIN!«, ki smo jo izbrali za sodelovanje na bližnjem festivalu malih odrov Jugoslavije v Sarajevu, kjer bodo o konkurenci sodelovali režiser 2arko Petan ter igralci Počkajeva, Souček in Slodnjak. Vstopnice za jutrišnjo predstavo so v prodaji.
OPERA
Sreda, 15. marca, ob 19.30: Baro-din:	KNEZ IGOR. Zaključena
predstava za Pedagoško akademijo Ljubljana in druge šole. — V prodaji so vsa stojišča.
Petek, 17. marca, ob 15.30: Rossini SEVILJSKI BRIVEC. Zaključena predstava za OŠ Simon Jenko Kranj. (Razprodano).
Od danes, v ponedeljek, od 18. ure dalje bodo v Operi v prodaji vstopnice za predstavo Borodinove opere KNEZ IGOR, ki bo v soboto, 18. marca ob 19.30 izven abonmaja, in za predstavo slovenskega baletnega večera, ki bo v nedeljo, 19. marca ob 15. uri za abonma red Nedeljski popoldanski, kjer pa je prostih za prodajo večje število mest.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Torek, 14. marca, ob 15.30:	A.
Camus: NESPORAZUM. Abonma Torek popoldanski in izven. (Vstopnice tudi v prodaji).
Ob 20. uri: Sam in Bella Spe-wak:	NAŠI TRIJE ANGELI.
(Komedija). Gostovanje v Kočevju.
Sreda, 15. marca ob 19.30: 2. Petan: BESEDA NI KONJ. (Satirična lepljenka). Abonma Sreda in izven. (Vstopnice tudi v prodaji).
Koncert
DREVI KONCERT za ZELENI
ABONMA. Solist pianist PATJI. BAUMGARTNKR, dirigent CIRIL CVETKO. Spored:	BEETHOVEN.	K
Kino
SPORED ZA PONEDELJEK
KINOTEKA — Miklošičeva c. 28:
Retrospektiva Dtoonyja Kaya Ob 15, 17, 19 in 21. uri: amer. barvni Ulm POT V HOLLY-WOOD. Režija:	David	Buti	er.
Glav. vi.: Danny Kaye, Doris Day, Gary Cooper,- Joan Craw-ford, Errol Flynn, Eleanor Parker, Edward G. Robinson, Jane Wyman. — Prodaja vstopnic od 13.30 dalje.
KINO UNION: premiera amer. barv. zabavnega CS filma UMAKNI SE DRAGA. Igrajo Doris Day, James Gamer in Thelma Ritter. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. (Reaervaci-je vstopnic za Union po tel. 22-771 od 9 do 10.30 in od 13.30 dalje). Ob 10. uri matineja mehiškega filma POD MEHIŠKIM NEBOM.
KINO KOMUNA: češki CS film MAGDALENA, GOLJUFICA in KRAP. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. uri.
KINO SLOGA: mehiški film POD MEHIŠKIM NEBOM. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri.
KINO VIC: amer. brav. zabavni CS film VE-LIKA DIRKA OKOLI SVETA. Predstava ob 15.15.
Ob 18 in 21. uri poljski zgodovinski CS spektakl PRAH IN PEPEL. Cene vstopnic zvišane.
KINO ŠIŠKA: franc. barv. vojni CS film VIKEND V DUNKERQUU. Predstave ob 15.30,	18 in 20.30.
Cene vstopnic zvišane.
PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematogrifih od 13.30 dalje.
KINO »SOCA«: madžarski film MILIJON IN POL, ob 15, 17 in 19.30.
KINO »SAVA«: francoski barvni film MOŽ IZ RIA, ob 10, 15, 17 in 19.30.
KINO TRIGLAV: ameriški film DAVID IN LIZA, ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje.
KINO DOMŽALE: amer, barv. CS film KLIC TROBENTE, ob 20. uri.
POTUJOČI DOMŽALE:
angl. barv. CS film VESELI KLUB MLADIH gostovanje v LAZAH V TUHINJU, ob 19. uri.
KINO DOM, KAMNIK: francoski film LJUBEZENSKA KLETKA, ob 20. uri.
KINO »SORA«, ŠKOFJA LOKA: jug. kinoteka — ameriški film FRANKENŠTAJNOVA NEVESTA, ob 18. uri.
KINO CENTER, KRANJ: amer. barv. W film NAJLEPŠI ŠPORT ZA MOŠKE, ob 16, 18 in 20. uri.-'
KINO STORŽIČ, KRANJ: franc. barv. CS film ČLOVEK IZ HONGKONGA, ob 16, 18 in 20. uri.
KINO RADIO, JESENICE:	____
angl. barvni film GANGSTERSKA PETORKA, ob 17 in 19.
uri.
KINO PLAZ, JESENICE:
angl. barv. CS film NALOGA ESKADRILE 633, ob 18 in 20. uri.
KINO KOROŠKA BELA:
jugoslovanski film DO ZMAGE IN NAPREJ.
KINO DELAVSKI DOM, TRBOVLJE:
angleški barvni film GOLDFIN-GER, ob 18. uri.
KINO SVOBODA, TRBOVLJE II: nemška kriminalka MORILCI S TEMZE, ob 17 in 19. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: angl. barv. VV film ZENA IZ SLAME, ob 19.30.
KINO SVOBODA, ŠEMPETER: franc, film NEBO POD GLAVO.
PECI
ekonomično, moderno in praktično!
Elektroakumulatlvne kalijeve peči tip Napredak Zagreb za napetost 220 in 380 V. Dobite jih pri našem predstavniku:	Elek-
tro instalacijsko. podjetje
VIKTOR HAVLICEK —
Hradeckega cesta 33, tel. 317-956. Kakovost in garancija sta zajamčeni. 1075
RTV Ljub
SPORED ZA PONEDELJEK
4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 5.15 Svetujemo vam; 5.30 Dokler ne kupite časopisa; 6.15 Napotki za domače turiste; 6.25 Informativna oddaja; 6.45 Danes za vas; 7.05 Telesna vzgoja; 7.45 Noš današnji radijski in televizijski spored; 7.50 Oddaja za žene; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 Pisan spored orkestralne glasbe; 9.45 Cicibanov svet; 10.15 Marij Kogoj: Ce se pleše — suita; 10-35 Naš podlistek 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Melodije, ki jih radi poslušate — igra Perry Souvan; 11.25 Vesela godala; 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij;
12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Janez Verbič: Sušenje sena s pre-vetravanjem; 12.40 Igrajo tuji pihalni orkestri; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Melodije za razvedrilo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ljubljana; 15.20 Zabavni intermesso;
15.30 Koncert železničarskega zbora KUD »France Prešeren« iz Celja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Izbiramo glasbo za ples; 18.45 Družba in čas — Katja Boh: Naš prosti čas; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00—21.45 ITALIJANSKI KVARTEJT _ vmes »Kulturne diagonale«; 21.45 »Noooj je pa lep večer«; 22.10 Ponedeljkova srečanja s slovenskimi solisti zabavne glasbe; 22.30 Zabavni zbori; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz v noči; 23.30—23.35 Zadnja poročila in konec oddaje.
TAEEHKA
TOALETNA MILA
TELEVIZIJA 9.40 TV V SOLI:	Slovnica	—
Kemija — Vojna Krajina — (Zagreb)
10.40 RUŠČINA (Zagreb)
11.40 BREZ RUMENE MAJICE — (Kolesar v prometu) — TV
v šoli (Ljubljana)
12.05 PROIZVODNJA ŽARNIC — dodatek k šolski uri (Ljubljana)
14.50 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb)
16.10) (Zagreb)
17.10 PORpCILA (Zagreb)
17.15 MALI SVET — oddaja » otroke (Zagreb)
17.40 RISANKE (Beograd)
17.56 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 OJ, TA VOJAŠKI BOBEN — slovenske narodne pesmi iz cikla »Lepe pesmi so prepevali« (Ljubljana)
18.45 ZAKAJ SE OTROK OBOTAVLJA — oddaja iz cikla »Vzgojna problematika« — (Ljubljana)	•
19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PR2& GLED (Beograd)
19.40 TV POSTA (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 Aleksander Popovič: KO SE SPOMNIM SREČE — TV drama (Zagreb)
21.30 GLASBA ZA VAS — Nastopa godalni kvartet Pro arte iz Zagreba (Beograd)
21.45 USTVARJALEC IN NJEGOVO DELO — oddaja studia Sarajevo (Zagreb)
22.05 TV DNEVNIK (Beograd)
Drugi spored:
— do 21.00 tudi na kanalu 9
17.55 VČERAJ, DANES, JUTRI — (Zagreb)
18.15 TEDENSKA KRONIKA — Sarajevo — (Zagreb)
18.30 ODDAJA NARODNE GLASBE STUDIA SARAJEVO (Zagreb)
18.45 MED DRŽAVO IN DELOM — (Beograd)
19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE-* GLED (Beograd)
19.40 TV PROSPEKT (Zagreb)
19.54 LAHKO NOG, OTROCI —
(Zagreb)
».00 TV DNEVNIK (Beograd)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
Ostale oddaje — na kanalu 9
22.05 VČERAJ, DANES, JUTRI — (Zagreb)
Predavanje
SLOVENSKO GEOLOŠKO DRUŠTVO vabi na predavanje dr. Antona Ramovša: Zanimivosti iz življenja fosilnih brahiopodov, dne 14. marca 1967, ob 18. uri v geološkem seminarju na Aškerčevi 12.	.	P
Obvestila
OD 13. MARCA do vključno 3. aprila 1967 bo zaradi asfaltiranja cesta Dornberk—Selo zaprta za ves promet. — Obvoz se bo odvijal po cesti Selo-—Rožna dolina—Šempeter—Dornberk in o-bratno ter po cesti Potoče—Preserje—'Branik—Dornberk in o-bnatno.	O
DRUŠTVO PRAVNIKOV v Ljubljani prireja v sredo, dne 15. marca 1967, ob 18. uri v sodnem poslopju v Tavčarjevi ulici (nova dvorana v II. nadstropju) diskusijski sestanek o družbeno-politični ureditvi mesta Ljubljane. Vsi pravniki vabljeni!	O
Mali ogla
IŠČEM možnost za nakup novega avtomobila. Ponudbe pod »204«.
5834-3
KVALIFICIRANO natakarico za bife sprejmem. Ponudbe
»Ugodni pogoji«.	5634-1
GOSPODINJSKO pomočnico, popolnoma samostojno, dve odrasli osebi, sodobni pripomočki, brano in stanovanje, ter odlična plača — iščem. Ponudbe pod »Samostojna«.	5588-1
m
MOŠKI PREHODNI PLAŠČI IZ PERLONA oS 98
MOŠKI BALONSKI PLAŠČI IZ DIOLENA oS 368
MOŠKE »JAMES BOND« ŠPORTNE JOPE Z ZADRGO	oS	368
©©© KALIF H Alf S
CELOVEC — B A H N H O F S f R A S S F .1 '
Umrl nam je naš dragi papa
Franc Jurečič
učitelj v pokoju
Pogreb nepozabnega papana bo v torek, 14. marca 1967, ob 14. url Iz Krištofove mrliške vežice na Zalah
*
Neutolažljivi:
žena Angela, roj. Kumelj, hčerke Vera, por. Petrič, Silva, por. Košir, Lenčka, por. Novak ter sinovi ing. Anci, ing. arch. Ivo in univ. asist. Stanko z družinami, brata Martin in Tone ter drugi sorodniki
Ljubijana, Crešnjice pri Cerkljah, Zagreb, 11. marca 1967
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega sina, moža in očeta
Jožeta Valentina
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prav tako tudi podjetju Slovenija ceste in podjetju Sidro ter častiti duhovščini, ki so ga poslednjič spremili v tako velikem številu, mu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje.
Žalujoča žena, sin, mama, brat, sestre ter drugi sorodniki
Piran, 11. marca 1967
ZA POMOČ v oMBOdiidstvu — dopoldansko a& turnus — nudim sobo in termo. MarineV. Mirna pot 3 (prej Jartka e). SCM-1 SOBO, hnoo in nagrado dobi mlajša upokojenka aa pomoč v gnapodlrjshni. «Udite po _ t»*»
ZA VARSTVO petnajstmesečnega sinka sprejmemo študentko ali upokojaoho od 7—14. ure. Sobota 'prosta. Ponudbe -pod »Center — april«.	5680-1
GREM se Hišnika, opravljam vsa popravila kjofcou v Ljubljani ali v okolici. Ponudbe pod »Družina«.	5665-8
IŠČEM mesto šivinorejca na Dolenjskem pri pitani k vini. Ponudbe pod »Družina«. 5667-2 HONORARNO delo v gostinski, trgovski stroki, ali zasebniku prevzamem — ali podobno tudi izmenično, sem blagajničarka. Ponudbe pod »Honorar«.
5617-2
AVTOMOBIL.	»meroedee-
bena* 190/1960, svetloslve barve, prevoženih 95.000 km, negovan — ohranjen, takoj prodam. Informacije tel. 20-266.	5609-3
PRODAM prikolico v dobrem stanju, prekucnik meiler kompleten 4,5 m, kipar napravo sa 3,5 tone in generalno popravljen fap motor. Ilenič, Rakek, Partizanska štev. 30.	5607-3
8IMOO GUS kupim. Ponudbe s ceno pod »Tovarniško nova«.
5596-3
AVTO VVARTBURG letnik 1867 karamboliran poceni prodam. Podmolnik 24, p. Dobrunje, ogled od 15.—17. ure.	5669.3
AVTO topolino C dobro ohranjen in šivalni stroj novejšega tipa prodam. Ponudbe pošljite na naslov: Plave št. 46, p. Deskle.
445-3
NOVE long plajr plošče Polk in beaš glasbe prodam. Ponudbe pošljite podmlnlci »Dela« pod Nova Gorica«.	447-4
DVE LEPI avbi za narodno nošo prodam. Pojasnila tel. 341-149.
5676-4
HLADILNIK to bi poceni prodam.
Ponudbe: Močnikova 8/5. 5598-4 HI-FI. Prodam dva zvočnika <20 W, 40-15.000 epe). Po želji prodam tudi stereo ojačevalec GRUNDIG SV 40 (2 z 20 W) in gramofon DUAL 1009 (stereo) z magnetno ali kristalno glavo. Janez Skočir, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 17.	5603-4
OTROŠKO voziček kombinirani m stajico vse dobro ohranjeno, prodam. Silak, Prešernova 30/111, Ljubljana.	5615-4
SENO, goveje zelo dobro, prodam Hradeckega c. 68. Ogled popoldne.	5625-4
GRADBENI material betonsko želeno ravno 8—10 mm. Deske 2,5 cm borovi plohi suhi, fina mivka prodam. Ponudbe pod »Prodam«.
5631-4
BREZHIBNO
 	1179-4
DVE dekleti Iščeta sobo. Ponudbe pod naslov Marjana Kodre, Ljubljana- šiška. Gaallaka 5.
I6CEM sobo, grem tudi aa sostanovalca. Ponudbe pod- »Plačam dobro«.	56094
ZAKONCEMA upokojencema, ki imata veselje do dela na vrtu, nudim stanovanje Ilenič, Rakek. Partizanska 36.	5666-6
SOBO oddam za delno pomoč pri učenju tehničnih predmetov o-aemletfee. Ponudbe pod »Slovenec«	56684
DVEMA POŠTENIMA fantoma oddam sobo. Ponudb« pod »1. april«.	55884
POŠTENA mlada zakonca brea otrok iščeta sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »April«. 56574 SOBO s posebnim vhodom iščem v središču mesta. Ponudbe pod »TSkoj«.	56524
MIREN samec išče sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Cimprej«.^
POŠTENO dekle išče sobico za plačilo ali aa uslugo pospravljam. Ponudbe pod »Clmpnj«^
PARCELO z lokacijo prodam takoj. Ponudbe pod »Radovljica«^
VINOGRAD prodam na Trški gori. Dostop Je mogoč z avtomobilom in primeren kraj sa vikend. Marija Kos, Novo mesto, Koštia-Iova 22.	444-7
STRUŽIM in lakiram packat po konkurenčni osni. Sporočite po telefonu 310-108.	5688	8
NUJNO potrebujem 300 tisoč SD. Vinam v novembru a lepimi obrestmi. Ponudbe pod »Novem
DIN
posojila potrebujem, šest meserav s viso-
) pod 56014
obrestmi.
»Garancija«.
V DOPOLDANSKO varstvo vzamem 1—2 otroka. Ponudbe pod »Center-VIČ«.	5616-8
STROJEPISNA DELA sprejmem na dom. Pavel, Domžalska 22.
5682-8
Maribor
DEŽURNA LEKARNA
Ponedeljek, 13. maroeu Lekarna »Studeeici«. Gorkega 8.
KINO
UNION:	_____
amer. barv. CS film E3CPRES POLKOVNIKA RVANE. angl. barv. W kriminalni film SLAMNATA ZENA.
PARTIZAN: ob 10. matineja franc. barv. CS film ANGELIKA PRELEPA LJUBIMKA.
Amer. krlmln. film TIHO, TIHO CHARLOTA.
UDARNIK: ob 15, 17. 19 ln 21. franc. barv. CS film ANGELIKA — PRELEPA LJUBIMKA.
SLOVENSKO NARODNO _ GLEDALIŠČE Ponedeljek, 13. marca:	DANES
ZAPRTO.
MORIS - MG -COOPER
Prodaja in servis ALEX LUGER
9020 Celovec - Klagenfurt Volkermarkter Strasse 58 Tel. 04222/23-43
Servis, nadomestni deli in oprema za AUSTIN
Zaloga vseh vrst pnevmatik
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje drage žene, naše tete in svakinje
Anice Pleško
rojene Franko
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v bridkih dneh priskočili na pomoč, sorodnikom, hišnim sostanovalcem, sosedom ln prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, in izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter počastili njen spomin. Posebna hvala dr. Jamšku za njegovo dolgoletno zdravljenje, patronažni sestri Anici, prečastiti duhovščini in pevcem.
Prav vsem moja iskrena hvala.
Žalujoči mož Andrej
Ljubljana, 12. marca 1967
V 71. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, sestra, teta, svakinja
Jožefa Zakrajšek
upokojenka
Drago pokojnico bomo pokopali v torek,
14. marca 1967, ob 16. uri na pokopališču v Velikih Laščah
Do 15. ure bo ležala v Jurijevi mrliški vežici na Zalah
Žalujoči: sin Stanko z ženo, sestra Ivanka, Milena, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo
Cleveland, Ljubljana, Velike Lašče, 11. marca 1967
niimiHiiiiniiiinnnRmniiimiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiuiiiiiniHiitiHiiiinHiiHimiiBtinuiHni
REALITETNA AGENCIJA MARIBOR se je s 1. 3. 1967 preimenovala v Trgovsko in posredovalno podjetje
UNIVERZAL - PROMET
Komitentom se priporoča za sodelovanje tudi v prihodnje.
Poslovalnice:
Ljubljana, Krekov trg 10/1, tel. 315-766 Ptuj, Krempljeva ulica 8, tel. 151 Murska Sobote, Kocljeva ulica 16, tel. 21-139 Zagreb, Mesnička 2/1, tel. 35-363 Beograd, Prizrenska 4/IV, tel. 48-553 in 43-260 Zrenjanin, Karla Marksa 9, tel. 22-80 in 22-83 Svetozarevo, Slavke Djurdjevič 15, tel. 20-402 in 20-545
Peč, Ulica JNA 4, tel. 62-397 Sanjevo, Maršala Tita 54, tel. 22-842 Knmanovo <začasno v hotelu »Kristal«)
Subotica, Agina 9
/
Uprava v Mariboru ima telefon 21-174, komercialni oddelek 21-813 in 25-184, skladišče 22-875.
1933
Nenadoma je umrla draga žena, sestra, teta
Zofija Škrk
'\ roj. LUPINC
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 14. marca 1967, ob 14.30 iz Janezove mrliške vežice na Zalah
v	Žalujoči:
mož Gracijan, sestre Marija, Polda, Ivanka, brat Lojze in drugo sorodstvo
Ljubljana, Praprot, Slivno, Nabrežina pri Trstu, 12. marca 1967
Dotrpel je v 83. letu starosti naš dragi ata
ANION JELEN
upok. bivše EC2
Pogreb bo v sredo, 15. marca 1967, ob 15.30 izpred hiše žalosti Jana Husa 14 na pokopališče v Stepanji vasi
Do pogreba leži na Zalah v Cirilmetodovi mrliški vežici
2alu j oči:
sin Jože, snaha Zinka, vnuki Andrej, Marjana, Zvone, Miran ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 12. marca 1967
Umrla je nate ljuba mamica, žena, hčerka, sestra in svakinja
Zofka Jeriha
Cukerček — roj. VIDIC — borka NOB od 1942.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 14. marca 1967, ob 17. uri is Petrove mrliške vežice na Žalah
'f Žalujoči:
mož Pavle, hčerka Duika, sin Igor, mama, bratje, sestre in drugo sorodstvo
Ljubljana, Kočevje, Zadvor, Kanal ob Soči, Sarajevo, 11. marca 1967
Vsem znancem in sorodnikom naznanjamo, da je nenadoma umrl v 73. letu starosti naš dragi oče, brat, svak in stric
PETER JANEŽIČ
oskrbnik 1 j. pokop, v p.
Na zadnji poti ga bomo spremili ▼ ponedeljek, 13. marca 1967, ob 17. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah
Žalujoči:
hči Tončka z možem, brat Pavle a družino, svakinja Mimi s družino in drugo sorodstvo
Ljubljana, Mengeš, Vodice, 11. marca 1967
V 94. letu starosti je umiri naš ljubi oče, ded, praded in stric
JOŽE FURLAN
vlakovodja v p.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 14. marca 1967, ob 16 30 is Jožefove	vežico	na	Zalah
Družine Furlan, Plehan in drugi sorodniki
Ljtfbijana, 11. marca 1967
Sporočamo žalostno vest, da je po daljši bolezni nenadoma umrl
naš član
FRANJO MILAVIC
direktor Ribje restavracije Novo mesto
Pogreb dragega sodelavca in tovariša bo v torek, 14. marca 1967, ob 16. uri iz mrliške veže na novomeškem pokopališču.
Njegova dolgoletna vztrajna prizadevanja za napredek gostinstva nam bodo ostala v trajnem spominu.
IZVRŠNI ODBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE GOSTINSKO-TURISTICNE STROKE
Novo mesto, 12. marca 1967
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 47. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, atek, brat in sin
FRANJO MILAVIC
Od nepozabnega pokojnika se bomo poslovili v torek, 14. marca 1967, ob 16. uri izpred mrliške veže na novomeškem pokopališču.
2alu j oči:
žena Angelca, hčerki Milica in Gordica, mati, sestre Marija, Ruža, Ljuba, Milica in brat Ante ter drugo sorodstvo
Novo mesto, Težka voda, Podgrad j e, Split, Zagreb, 12. marca 1967
DELOVNA SKUPNOST RIBJE RESTAVRACIJE NOVO MESTO SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL NJEN DOLGOLETNI IN NEPOZABNI DIREKTOR
FRANJO MILAVIC
OHRANILI GA BOMO V NAJLEPŠEM SPOMINU.
POGREB BO V TOREK, 14. MARCA 1967, OB 16. URI IZ MRLIŠKE VEZE NA NOVOMEŠKEM POKOPALIŠČU.
NOVO MESTO, 12. MARCA 1967
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 29638 - OGLASNA SLUŽBA: LJUBLJANA. TITOVA 1, TELEFON 21-698 - ODDELEK ZA LJUBLJANSKE IN ZUNANJE NAROČNIKE: TELEFON 20-463, POŠTNI PREDAL 29 - EKSPEDIT V NOČNEM C ASU OD 21. DO 640, TELEFON 23626 - BRZOJAVNI NASLOV: DELO LJUBLJANA - ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRU2NICA LJUBLJANA 501-1167 - MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 8TARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO
Telefon dežurnega urednika 20-649
Načelo zaupanja na nošah
V prometni zakonodaji razvito načelo zaupanja je spričo naraščajoče motorizacije in čedalje manj Uemak-Ijive premočne frekvence na cestah vseh vrst čedalje na Šibkejših nogah. Neizogibna nuja je privedla tako daleč, da je njegpva veljava okrnjena pravzaprav samo Se na takole načelno smernico: kdor vozi brezhibno in se strogo ravna po starem kodeksu ter vseh veljavnih signalih, se sme zanašati, da tudi drugi cestni uporabniki delajo enako.
Toda Se to samo sodno, torej pravno priznano jamstvo za neoporečno Obnašanje v javnem prometu pa gre v bistvu le predaleč, ker ni v skladu z življenjskimi skušnjami. Praksa namreč potrjuje čisto nekaj drdugega. V resnici skoraj le ni več mogoče računati s preudarnostjo in zadržanostjo soljudi za krmilom. In še nekaj je treba preudariti: vsak voznik dobro pozna ono zelo rahlo obliko neke čisto Sdostojne« brezobzirnosti, ki jo je treba samo prignali do tolikšne dovršenosti, da si izsili pravico prednosti, potem pa soseda še poučuje in nasploh ve in zna vse najbolje. Z vsem takim ravnanjem pa ustvarja samo nove prillož-nosti za nevarnosti in nezgode.
Kdor se v vsakdanjem ritmu na cesti oprijema načela zaupanja, se drli zgleda po slabem mojstru učitelju. Kadar je že tako daleč, da je treba nezgode preprečevati, je treba to storiti tako, da posameznik ne samo sam strogo izpolnjuje vse, kar je predpisano, temveč mora pri tem jemati v poštev tudi okoliščino, da se drugi niti ne menijo za take redoljubne voznike starega kova.
Glede na vse to kaže slej ko prej voziti defenzivno, vedno in povsod pa imeti pted očmi, da pravica prednosti ni takšna, da bi se kdo dandanes lahko razkošatil na njej. če ne drugače, bo slednjič pred sodnikom popolnoma na jasnem, da je treba tudi načelo zaupanja gledati in razlagati z več vidikov.
Citroen v Trzinu
Znani avtomobilski dirkač, večkratni državni prvak Matevž Stefe, Id je prvi pri nas začel predelovati fičke po abarth-sistemu, zdaj tega ne dela več. Med našimi ljudmi je bilo premalo zanimanja. V zameno za to je zidaj razširil svojo servisno dejavnost na popravila Citroeribvih vozil. Ob izdatni podpori tovarne Tomos je 1. marca odprl v Trzinu, 9 km od Ljubljane. »Tomos-Citroen servis«, prvi zasebni servis v Jugoslaviji. Da bo kvaliteta njegovih uslug na najvišji ravni, mu je uspelo pridobiti tudi nekdanjega dirkača, mojstra Franca Puharja, ki je bil že dvakrat na izpopolnjevanju v tovarni Citroen v Franciji in je že 6 let priznan strokovnjak za popravila teh vozil.
AUD
MERCEDES 250 SE — Na sejmu so naprodaj tudi tako imenitna vozila. Prodajalca trdijo, da je kupcev zanje kljub visoki ceni precej. Zlasti podjetja se zanimajo za to reprezentativno vozilo.
Prodaja presegla pričakovanja
O avtomobilskem »salonu« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
„Moj avto dela brezhibno..."
Toda nobeno vozilo ni kos lesa, treba ga je negovati
Kakor se število motornih vozil stalno veča, tako se hkrati prav gotovo množi še nekoliko hitreje tudi Število voznikov — novincev, kajti nobena skrivnost ni več, da se v družinah, kjer avto imajo, po malem oprimejo upravljanja vozila vsi družinski člani, ki so godni za tako priučitev. To se pravi, da je (ali bo slej ko prej) za krmilom vsak, ki potem — kakorkoli pač — išče možnosti za nabavo lastnega vozila. Malo pa jih je med vsemi temi (razen morebiti tistega edinega, ki je kot prvi zaoral v ledino motorizacije pri hiši) takih, ki bi se zavedali, da je tudi avtomobil eden tistih prezicnih strojev, ki je neogibno potreben skrbne nege. Cim več je dobiva od lastnika, toliko več mu vrača zadovoljstva in užitka!
, ROBERT VAN GULI K
34. nadaljevanje
Prodaja avtomobilov (v hali »A« ljubljanskega GR) in kmetijskih strojev (v hali »B« in pred njo) je neslu-teno pognala v klasje. Je pač že skoraj pomlad in po izkušnjah trgovcev torej čas, ko ljudje največ kupujejo avtomobile. Številk o prodanih avtomobilih sicer še nimamo; vsi, ki prodajajo pod veliko kupolo za Bežigradom, pa povedo, da je prodaja presegla celo najbolj optimistična pričakovanja.
Prireditelji se jima povedo, da je do četrtka (9. t. m.) obiskalo »ljubljanski salon avtomobilov« kar 37.000 obiskovalcev. Precej je bilo seveda radovednežev, med temi pa tudi dovolj resnih kupcev, ki jih denarnice že kar preveč tišče.
Zastopniki posameznih avtomobilskih tvrdk, ki razstavljajo in prodajajo na sejmu, si manejo roke. In kako si jih ne bi. Povpraševanje je
Na stotine črpalk in še več
Ne v Berlinu, temveč v Hamburgu imajo v ZR Nemčiji največje število črpalk. V Hamburgu posluje nič manj ko 846 bencinskih črpalk, kar 'pomeni, da prihaja tam nekaj več kakor 400 strank na vsak servis. Najbolj obiskovane pa so v vsej Nemčiji črpalke v Stuttgartu, kjer/se na eni izmed njih zbira skoraj 550 vozil. Glavno mesto Bonn je po tej plati precej v ozadju, saj šteje vsega 61 servisov za okrog 510 strank pri vsakem.
Šesta številka »Avta«
V šesti številki slovenske avtomobilistične revije »AVTO«, ki izide 17. marca, boste med drugim lahko prebrali tele prispevke: Gorje pametnemu, Kako najbolje kupiš rabljen avto, »Čudežna« sredstva za akumulator, Svetleči pas in zanimive sestavke v stalnih rubrikah Doktor, Nesreče, Sola dobre vožnje, Nasveti, Tehnika itd.
večje od ponudbe, naročil in sklenjenih pogodb je toliko, da bodo vse komaj izpolnili; dobavni roki go iz dneva v dan daljši.
Precej manj pa sd manejo roke kupci. Predvsem zaradi tega, ker je na GR takih avtomobilov, ki bi bili vsakemu pristopni, bolj malo. Zagrebški Avto-motor-stroj sicer ob-
ljublja »vse avtomobile za dinarje«, ta njihova obljuba pa je bolj »zahtevne« sorte, saj so »avtomobilski« dolarji preračunani v naše dinar je precej »slani«.
Kupcev se kljub temu ne zmanjka Zlasti za tuje, že nekoliko rabljene avtomobile je veliko zanimanje. In seve da za nove; pri Slovenija-prometu povedo, da vsak av to, ki ga pripeljejo na sejem, s sejma kupci tudi takoj od peljejo.
In še zanimivost: »Avtote-hna« je v soboto na sejmu kupcem predstavila zadnji model opla. Zanimanje zanj je izredno.
E. JURIČ
Seveda mora avtomobil dandanašnji mnogo več pre-garati, kakor svoje čase. rPi tem pa se je treba po pravici bati, da se vozniki zmeraj manj brigajo zanj. Glavno je pač, da se še vrti, tako meni prenekateri. Kolikokrat se dogaja, da sin izroči vozilo očetu s kratkim obvestilom, da je v tanku še za 100 km bencina. Da zavore ne prijemajo več kakor nemara pred nekaj meseci, je kar mimogrede pozabljeno. Sicer ga je pred tem že imela v rokah še sestra iz domače »skupnosti« in tudi ni črhnila besedice o tej sitnosti. Da se je medtem lahko karkoli spremenilo na zavorah, motorju, pa vzmeteh ali karoseriji, o vsem tem ni nihče govoril z nikomer Saj pridno teče še naprej . . . Toda slej ali prej je slednjič tako daleč . . Vsak motor začne s časom popuščati — najprej nerad »prime«, pozneje pa zmeraj več »požira«, In tisti, ki je za krmilom, tega skoraj
Na vso moč zaviraj — samo v sili
Preden se voznik odpravi, mora vedeti, kako učinkujejo zavore
Pred začetkom vsake vožnje mora voznik preskusiti zanesljivost vozila in pri tem tudi učinkovitost zavorne naprave. Vsekakor se lahko lastnik skoraj novega vozila zanese na to, da je za zanesljivo varnost zelo pomembna naprava pravilno prirejena in potemtakem sposobna tudi za obremenitev z zaviranjem na vso moč.
To pa predvsem velja za voznika, ki sd tako vozilo izposodi. Razumljivo v tem primeru ne more biti prepričan, da je to »čisto novo« vozilo res tudi brez napak, ki so bodisi posledica nestrokovnega ravnanja z njim ali pa že izvirajo iz kakšne medtem utrpele nezgode, o čemer sem naključen upravljavec ne more biti poučen. Pač pa zadeva taka dolžnost tistega, ki vozilo izposoja, da mora opraviti zavorni preskus ali vsaj opozoriti na te možnosti in tveganja tistega, ki mi vozilo zaupa.
Kdor se za te dolžnosti pred nastopom poti ne meni, se mora pač med vožnjo izb gibati sleherne situacije, v kakršni bi morebiti zašel v nevarnost, da bi moral po vsej sili na vso moč pritisniti na zavore. To velja zlasti še za hitra vozila, največ za športne tipe.
Sicer pa je vredno povedati na splošno: čeprav je voznik pred odhodom na javno cesto preskusil obratovalno zanesljivost svojega »konjička«, naj vendarle po možnosti zanj prireja sistem vožnje tako, da mu nikjer in nikoli ne bo treba zavirati na vso moč, ker je tedaj poglavitni pogoj za stoodstoten uspeh popolno obvladanje vozila, kar pa Skoraj nikoli ni brez sleherne nevarnosti.
Kdor zaradi popolne obre tnenitve zavor odpelje iz sledi, mora Skoraj v vsakem
STE Sl ŽE IZBRALI VAŠ AVTO?
NE PRENAGLITE SE! Revija SOttO vam pomaga izbrati avtomobil, ki bo ustrezal vašemu temperamentu, žepu, okusu in potrebam.
V vsaki številki revijfe avto boste našli izvirne teste pri nas najbolj iskanih avtomobilov.
TESTI — CENE — NASVETI — ZANIMIVOSTI —
AKCIJE
Edini avto, ki vas nikoli ne pusti na cedilu je avto. slovenska avtomobilistična revija.
j Kitajsko zlato
i»Naš opat prebiva na koncu terase,« je »Naš pobožni someščan goapod Kou pojasnil manth in jih odvedel do majhne, Memg-pki je ponižno prosil za dovoljenje, z elegantno Ukrivljeno streho prekrite da sme v naravni velikosti napraviti kopi-
I zgradbe v senci stoletnih dreves. Za tre- jo svetega kipa, ki ga bo poklonil temp-nutejk je izginil in se takoj vinil po sod- lju Belega konja, velikemu svetišču v pre-nika, tiaradmiHr Hong pa je sedel na kam- stolnici. Ni gledal na izdatke, ko se Je od-
Inito klop.	ločil za to pobožno delo. Mojster Fang,
Tako) ko ie vstobil k ~pntn je	najznamenitejši budistični kipar v naši po-
op^JL^l«SViSje^ krajini, Je sam napravil osnutke zakip ta
ine ki je zavzemalo dobršen del prostora, na izvirniku skrbno posnel razsežnosti,. Na Na’ postelji je prekrižanih nog sedel okro podlagi svojih risb Je potem pri gospodu glt	čigar	?x'	ra	se Je iz-
Igubljala pod ohlapnimi gubami oblačila ^Pa, ki je povsem enak izvirniku. Ko Je Z Iz zlatega brokata Globoko je priklonil bll° del° končano, je gospod Kou prhe | rthrttn ai tn m*?/	rmn	gostu	na-	dil	i	enitno	kosilo,	ki mu je predsedoval
primeru računati s krivdo in kaznovanjem, pa naj je prišlo do tega spričo odpovedi zavornega mehanizma in Je tako nastala nezgoda, če bi bil kritični situaciji lahko kos s kakšnim drugim varnejšim prijemom. Kdor pa se mora slednjič zateči k zaviranju na vso moč kot zadnjemu sredstvu za to, ker se je spustil v največjo možno hitrost, ki ni bila prilagojena tedanjim prometnim razmeram, se ne bo mogel izgovarjati proti očitku, da je vozil v nasprotju z veljavnimi predpisi.
Hitrost vozila naj bo namreč v vsakem primeru samo tolikšna, da je mogoče -ožilo ustaviti znotraj pregledne proge in tako pravočasno, in sicer brez zaviranja na vso moč, da ni nevarnosti ne zanj ne za njene uporabnike na cesti. To velja tudi podnevi po nepreglednih cestnih odsekih, zlasti pa po ovinkih.
Kdor se ne ravna po teh pravilih, krši osnovne pojme cestnega kodeksa. Za vse posledice, ki nastajajo zaradi take nepravilne vožnje, Je do skrajnosti odgovoren tisti, ki upravlja vozilo. Ce prt taki nestrokovni vožnji poškoduje ali celo do smrti povozi človeka, mora biti pripravljen na očitek malomarne usmrtitve ne glede na to, da bi se bila morda nezgoda pripetila tudi tedaj, če bi bil voznik upravljal vozilo po vseh pred-pMh.
UlbUS dggS^
še celo ne opazi. Majhne okvare se morda kdaj pa kdaj še izgubljajo, toda na njihovo mesto stopajo druge — občutnejše, nerodnejše in gkratka take. ki jih ni mogoče več zanemariti". . .
»Moj avto dela brezhibno,« pravi marsikateri voznik, ki je prišel do vozila v zadnjih nekaj letih. V prospektih si je namreč prebal, da je treba olje menjati in razne dele premazati šele po 10.000 km. Da se je medtem karkoli spremenilo na svečicah, pri vžiganju ali pri uplinjaču, na to največkrat ne pomisli nihče. Avto je že tako dan za dnem bolj nabit z avtomatiko. Morebiti je še mogoče v jutranjih urah najti kakšen prijem za rešitev iz zadrege v hladnem . Sicer pa se s tem srečnim dobitkom našega stoletja ni treba kdove koliko ukvarjati 7v podrobnem, da ne rečemo še kaj hujšega — denimo da ga je mogoče gledati' kot kos neobčutnega lesa. Seveda pa vzide temu pričakujemo, da se bo na avto cesta postavil z najvišjo hitrostjo, ki Jo sploh zmore, v mestih pa delal skoke po 100 m daleč kakor kakšen kenguru...
Po mnogih poskusih in raznoterih skušnjah dobi lahko vsak avtomobilist pa najbližji servisni postaji najosnovnejša navodila o pravilnem ravnanju. Koliko jih Je še zmeraj med njimi, ki ne vedo, da je treba vodi za otiranje šip dodajati sredstvo proti zmrzovanju, da ne zmrzne. In koliko je drugih, ki še niso na Jasnem, da Jim lahko slabo delujoča ottralka pri prehitevanju kakšnega tovornjaka grozi s smrtno nevarnostjo. Da je treba tudi z njo ravrott obiamo ta-!#e-»e poganjati ob nepravem času. Otiralka, ki teče po suhi Sipi, je na primer lahko Se v 30 minutah oguljena do dna.
Naši avtomobili ne delajo brezhibno brez človekove pa-žnje. To naj bi imel vsak avtomobilist vsak čaa pred očmi. Zapomniti si velja, da ne prihrani niti prebite pare, če se ne zmeni ne za količino olja ne za svoje zavore in kaj šele za oličene dele pločevine na njem. Največkrat se mu vse to povrne pozneje kdaj — včasih kar v celoti. Kajti dokazano je in vsak dan smo priče novim dokazom, da je za mnogimi nerazčiščenimi nezgodami poglavitni krivec — malomarnost, največkrat kar kronična, ki se ie človek ni dal odvaditi.
N. A.
Nekaj »zdravih«
migljajev
za prehitevanje
Za gladek potek prehitevanja je predvsem odgovoren tisti, ki začne prehitevati. Ce vozilo, ki prehiteva, zadene ob prehiteno, je treba po načelih očitnih dokazov računati s tem, da je prehitevajoči voznik po la^ni krivdi opustil upoštevanje primernega in zadosti varnega raz-mika.
XXX
Pri prehitevanju kakšnega, mopeda je treba — zlasti v vlažnem vremenu —/ držati najtesnejšo razdaljo 1 m.
.	“r-	sam mojster Fang, dav, pe so delo v za-
I žTv rokl^Tpoložil na’ oltarček, vdol *>oJu iz dragocenega lesa prenosu semkaj.« * ben v steno. Tapete z motivi in Budovega Opat se Je samozadovoljno vzravnal.
I življenja eo prekrivale druge tri stene so- Vse te podrobnosti so bil v njegovih očeh be, v kateri je bilo čutiti prijetni vonj po očitno zelo pomembne, indijskem kadilu.	»Ko bo določen primeren dan, bom sam
I Stari menih je pred sodnika porinil blagoslovil kip. Mestni poveljnik je že do-okroglo mizico iz plemenitega lesa in mu bil dovoljenje, da sme določiti oddelek nalil prijetno duhtečega čaja. Opat je ča suličarjev, ki bodo spremljali kip do pre-
Ikal, da je sodnik srknil požirek vroče pi- stolnice. Brž ko bo znan dan slovesnosti,
jače, potem pa je spregovoril z glasom, bom obvestil vašo milost.«
katerega visoki ton je bil presenetljiv »Jasnovidec je vrgel prah in končal svo-
Itlede na tako drobno ta krhko osebo je račune, vaša svetost,« se je oglasil glo-»Nevedni redovnik, ki je pred vami, Je bok glas za sodnikovim hrbtom. »Izkaza iameraval jutri v Yamem, da se pokloni lo se je, da bo napočil ugodni trenutek I vaši milosti. Neizmerno mi Je žal, da sem Jutri proti koncu druge nočne straže.«
I se dal prehiteti. Obisk vaše milosti, ki je Proti njima je stopil dolgin, ki ga je _ same nezaslužena čast, me je spravil v >pat predstavil za priorja Houei-pena.
| eg »st!«
Ves čas je prijateljsko zrl sodniku v jči. Kot zvest učenec Konfucija sodnik ni gojil nobene naklonjenosti do budistov, toda priznati si Je moral, da Je dostojanst veni opat človek, ki zbuja spoštovanje Vljudno je odgovoril s slavospevom mo gočnemu svetišču.
Opat Je dvignil debelušno roko in ta noj odvrnil:
»Naš gospod Maitrey; nas je bogato ob ________________________
daril. Pred štirimi stoletji Je osrečil n0viti dogodke.« smrtnike s tem, da se jim je prikaza) v obliki pet čevljev visokegak kipa iz san dalovega lesa, ki predstavlja njegovo vrvi šemo osebnost v globokem premišljevanju Naš sveti ustanovitelj je odkril kip v jami ta tedaj ga je prešinila misel, da bi
»Mar niste vi prepoznali trupla ubitega meniha?« je vprašal sodnik.
Prior je prikimal.
»Ne moremo razumeti, zakaj se je bi) rseu-hai ob tako pozni uri napotil tja,« je rekel. »Morda je našega dušebrižnika poklical kak kmet iz okolice, pa so ga med potjo napadli tatovi. Samo tako bi si lahko razlagali nenavadno okoliščino. Domnevam, da ima vaša milost že vse potrebne podatke, po katerih bo mogoče ob-
»Menimo,« je odgovoril sodnik, igraje se z zallsci, »da je neka tretja, za zdaj še neznana oseba skušala preprečiti, da bi kdo prepoznal mrtvo neznanko. Ko je ta oseba zagledala vašega meniha, je sklenila, da mu odvzame oblačilo ta vanj zavije
L
ustanovU svetišče Belega oblaka ki bo va tr^l0 To sklepamo, ker smo menihovo
»nireln mrhodnl rial naihffo mrar/vlam oocor.	r	r	’	...
rovalo vzhodni del našega cvetočega cesar ;tva in bdelo nad pomorščaki.«
truplo našli samo v spodnjicah, ko smo ga odkrili. Nemara se je skušal upirati,
Opat je z mesnatimi prsti prebiral jan pa ga je od	razburjenja	zadela srčna	kap.«
carjeve jagode svojega rožnega venca, od	»Mogoče	je bilo res tako,« je	rekel
žebral kratko molitvico ta nadaljeval:	Houei-pen. »Ali je vaša milost našla naeni
»Zelo bomo srečni, če bo vaša milost hovo palico?« s svojo navzočnostjo blagovolila počastiti	Sodnik je pomislil,
svečanost, ki bo čez nekaj dni v tem	»Ne,« je	odvrnil in	takoj pomislil na
skromnem svetišču.«	nenavadno okoliščino. Dr Tsao je prišel
»Zame bo čast, če bom lahko priso praznih rok pod murve, ko pa se mu ten,« se je priklonu sodnik. »Za kakšno je sodnik nedolgo potem pridružil, je svečanost pa gre?«	imel v rokah dolgo palico.
J
■ -
' ^ ?
Mi«
REMONT
CELOVŠKA 164
opravljamo vsa strugarska dela v serijah nad 10 kosov In vsa rezkarska dela.
Brušenje vseh avtomobilskih in motornih delov, vseh vrst okroglo in ploščinskega brušenja.
ELI EN GLASGOW
o nase življenje
92. nadaljevanje
Tako deluje veliki posel, je vedno re kel, in če si strahopetec, Je bolje, če se mu ogneš. Nisem si mogla kaj, da se ne bi bila vprašala, ali ni imel tega v mislih včeraj, ko je poslal ček za sto tisoč (tolarjev sirotišnici. Videti je bilo tako patetično,« je dodala in zahlipala, »da sem skoraj planila v Jok.«
Potem, ko Asa Se vedno ni mogel najti pra vih besed Je nadaljevala s tihim, zadihanim glasom: »Ne morem si kaj, da sl ves čas ne bi mislila, da bi morala biti pravzaprav jaz tista. Leta in leta sem živela v strahu in vsakič, ko me je zabolelo v prsih, sem pomislila, kako je vzelo mojo mater. Toda zdravnik pravi, da je ta zbadajoča bolečina samo kronična motnja v prebavi... in ubogi William.. m
Asa jo je prijel za mehko in hladno roko in jo nežno potrepljal. V Charlottl je bilo vedno nekaj ganljivega, je pomislil. »To je vedno tako,« je rekel čez čas in 'v mislih iskal besede, ki bi ne bile obrabljene. »Stvari, ki se jih bojimo, gredo mimo nas to udarijo tam, kjer jih sploh ne pričakujemo.« Ker Charlotte do
hiše to več spregovorila, je vprašal, kolikor je le mogel veselo: »Kje pa je William?«
»V svoji dnevni sobi zgoraj.« Obrisala.si je pordele oči to se pogumno nasmehnila. »Poskuša urediti nekaj reči, preden se vrne v Baltimore. Nikoli poprej nisem vedela,« glas se ji je spremenil v šepet, »da nam upanje lahko tako napolni telo in misli. Človek ne bi verjel, da lahko kdo tako hitro upade.«
Da, to je res, je nekaj hipov kasneje ugo tovil Asa, Williama je bilo zdaj težko spoznati. Zadnji žarek sončnega zahoda je osvetljeval izsušeno postavo, ki je visela nad lepo kitajsko pisalno mizo. Neverjetno, da lahko nekaj tednov tako popolnoma zmelje človeka, posebno pa tako trdnega, neukrotljivega in viharnega moža, kot Je bil William.
»Tu je Asa,« je zacvrčala Charlotte. William pa je privzdignil pogreznjene oči ta se z globokim, prestrašenim pogledom zastrmel v obiskovalca. Strah pred smrtjo Je hujši kot smrt sama, je pomislil Asa, ko Je iztegnil roko. če bi se mogel znebiti strahu, potem se ne bi ni-*esar vo( bftl.
»No, opravil sem,« je rekel WlUlam s cvilečim glasom užaljenega otroka. »MOJ konec je prišel. Asa.«
»In mene lahko povozi na poti domov,« je hitro odgovoril Asa. »Zdravniki nimajo vedno prav, veste,« Je dodal z glasom, v katerem Je čutil kar precej hinavščine. »Navsezadnje dandanes operacije ntto več tako nevarne, kot so bile nekoč.«
Wllliam se je namrščil. »Saj ni operacija,« je odgovoril z neprikrito odkritosrčnostjo obupa. »Le slab konec.« Čeprav ga je bilo groza pred negotovo usodo, je iz njega izginil poslednji preostanek šlrokoustnega pretvarjanja. V uri poraza se ni trudil, da bi odvrnil udarec,
ki ga je zadel; nekaj negotovega, a vseeno mo godnega v njem je Aso spominjalo na surovo plemenitost ranjenega, umirajočega bika.
»Ce so se zdravniki odločili, da vas bodo operirali, potem je vsekakor upanje.«
»Saj se niso odločili. Ce me ne bodo operirali, so mi prisodili največ še leto dni,« je odgovoril Willi n to neodločno zamahnil z roko, kot da odganja poslednje ostanke utvare.
»No ja, zdravniki niso vsevedni. Samo poglejte starega sodnika Honeywella. Ali ga niso obsodili na smrt že pred desetimi leti?«
»To je res. Zdravniki strašno malo vedo. Toda tisto, kar vedo zagotovo, je vedno najslabše ...« Ob zakletem pogledu v prihodnost se je nekaj v njem krčevito zganilo to Asi se je za hip zazdelo, da bo William planil v jok. »Veliko sem naredil v življenju,« je priznal z nekakšnim trpkim obžalovanjem, »toda če se zdaj ozrem nazaj, se mi zdi, da sem naredil vse narobe, prekleto.«
»To je popolnoma razumljivo. Menda vsi tako čutimo, kadar se ozremo nazaj.«
»Nekaj te mora pretresti,« je nadaljeval William, kot da ga ni slišal, »to šale potem sprevidiš, da tisto, kar počneš, še ni vse na svetu. Posrečilo se mi je, da sem si nakopičil precejšnje premoženje; toda ko napoči čas slovesa, ne morem vzeti s seboj niti ene reči.« Premolknil Je to se zastrmel vanju. »Vidva si najbrž toisBta, da mi je denar pomenil vse,« je Jezno izbruhnil, »vendar se motita, obal Nikoli mi ni bilo kaj prida do tega, da bi imel veliko stvari. Seiel sem si samo močL In v mojem delu sveta ali v kateremkoli delu zreta je ni stvari, ki bi odtehtala moč, U Jo tata de nart Ne, dragi moj, trdo življenje sem imel ta moral sem se spoprijemati s ljudmi okoli sebe. Moral šem jim dokazovati, da sem močnejši
kot vsi skupaj. Ce sem verjel v denar — naj bo preklet! — sem verjel vanj zato, ker ni bilo ničesar drugega, v kar bi lahko verjel.«
»Dosti dobrega si storil, William,« še je pomirljivo vmešala Charlotte. »Ne spominjam se, da bi kdaj zavrnil kakšno stvar, ki se ti je zdela vredna.«
feJe že začela,« je zasoplo zamrmral Wil-liam. »Klep, klep, klep. Ženske mislijo, da s klepetanjem lahko spremenijo črno v belo.«
»No, res je to to tudi sam veš. de zdaleč nisi tako trd, kot se rad delaš. Reci, kar hočeš, toda bog že ve.«
»Bog ni neumen, Charlotte.«
»Plemeniti ste bili do nas vseh,« ga je opomnil Asa. »Ne vem, kako bi. bilo z Lavtaio, če bi ne bilo vas. In Stanley... Pomislite na to, kako drugačno je (bilo Stanleyino življenje zaradi vas...«
William je divje namrščil obrvi. »Toda ali je vse to prineslo komu kaj dobrega?« je vprašal. »Niti trohice. Niti trohice dobrega na svetu.«
I to je bilo vse, ilovak — nikoli
Asa je zmajal z glavo, zak kar Je lahko storil. »Kdo ve. ne ve.«
*To je res,« je vneto pritrdila Charlotte. »Lahko bi ti naštela lepo vrsto stvari...«
»Klep, klep,« VVilliam ji je požugal kot oskubljena oslabela ptica roparica. Ko je mar hal z roko, ki je bila nekoč tako neusmiljena, zdaj pa Je vsa prepražena z Miami to polna lis, je Astoe misli spreletelo sočutje. To, kar je bil WilUamu v svojih mladih letih, ni prav nič spremenilo končnega patosa njegovega propada. In vendar je WilUam živel življenje, ki si ga je želel; okusil je moč; in odlikoval se je s tisto posebno brezobzirnostjo, ki Jo Jz dandanašnja mladina tako visoko
•MARIBOR
ZAGREB
SARAJEVO
SKOPLJE
		 		
Zadnje vesti
Vietnam: eskalacija bombardiranj
HANOI, 12. marca. Napadi ZDA na DR Vietnam iz zraka in z morja ter operacije v Južnem Vietnamu se nadaljujejo z nezmanjšano silo.
Posebni dopisnik APP Jac-ques Moalic sporoča, da so ameriška letala danes izkoristila lepo vreme in ponovno bombardirala cilje v neposredni bližini Hanoia. Eksplozije bomb so večkrat stresle šipe in zidove v glavnem mestu DR Vietnam. Za zdaj še ni poročal, kateri objekti so bili bombardirani na krajih, ki so komaj 25 do 30 km od Hanoia.
Okoli poldneva so ameriška letala v treh valovih letela nad Hanoiem. Po alarmu so stopili v akcijo sevemoviet-namski lovci »Mig-17« in protiletalski topovi.
Sevemovietnamski tisk je danes poročal, da je hanojska obramba 10. in 11. marca sestrelila enajst ameriških letal. V teh dveh dneh so bili letalski napadi tako pogosti, da očitno gre za novo eskalacijo bombardiranja Severnega Vietnama.
List »Nan Dan« je danes objavil slike še dveh ujetih ameriških pilotov in njuni imeni. Eden izmed njiju ima obvezan obraz.
Volitve v sovjet ruske federacije
MOSKVA, 12. marca (TASS)
— Danes so v ruski federaciji volili vrhovni sovjet republike, najvišje zakonodajno telo. Do poldneva je volilo 78 odstotkov volivcev. Hkrati so volili tudi krajevne sovjete v največji sovjetski republiki, ki ima 127 milijonov prebivalcev.
Volišča so bila odprta od šestih zjutraj po lokalnem času do 22. ure.
Danes so bile volitve tudi v Ukrajini, Belorusiji in v drugih šestih republikah.
Francoske volitve končane
PARIZ, 12. marca (Tanjug)
— V Franciji se je nocoj končal drugi krog volitev v novi parlament. Tokrat je šlo za odločitev o preostalih 404 izmed skupno 486 poslanskih sedežev. V zaključnem krogu se je bil odločilen boj med degolistično peto republiko in skupnimi kandidati združene levice, ki jo sestavljajo komunistična partija, federacija demokratične in socialistične levice ter združena socialistična stranka. Glasove so začeli šteti po 20. uri, prvi delni rezultati bodo znani okrog polnoči, dokončni pa jutri zjutraj.
Za naprednejše oblike med zadrugo in kmeti
SLOVENJ GRADEC — 12. marca — Sinoči je bil v Starem trgu pri Slovenj Gradcu občni zbor Društva kmetijskih inženirjev, tehnikov ter veterinarjev Slovenj Gradec.
Med drugim so kmetaijci ugotavljali, da bo treba poiskati nove, naprednejše oblike kooperacije med kmetijsko zadrugo in kmeti. Obveljalo je mnenje, naj ima kooperacija obeležje skupnih vlaganj in skupne delitve sredstev.	M.	K.
Prekvalifikacija mladih strokovnjakov
NOVI SAD, 12. marca (Tanjug) — Več fantov in deklet v Zrenj aninu z dokončano srednjo strokovno šolo, ki so dalj časa zaman čakali na zaposlitev, je prosilo zavod za zaposlovanje, naj jih prekvalificirajo za drugo delo.
Zavod je ugodil želji teh mladih strokovnjakov, zdaj jih usposabljajo za delo v konfekciji in za pletilje. Mted temi je 22 kmetijskih tehnikov, 20 vajencev z zaključeno šolo učencev v gospodarstvu, pet zobnih asistentov, štirje tekstilni tehniki idr.
DE GAULLE »SE VOLI« — Francija je včeraj opravila »drugo rundo« parlamentarnih volitev. Kot običajno je predsednik de Gaulle volil v svojem okrožju CoJ.ombey-les-des-Eglises (na sliki).	Telefoto:	UPI
NIXON SI SIRI OBZORJE — Vse kaže, da ima svoje načrte za naslednje ameriške volitve tudi bivši ameriški podpredsednik Nixon. Pred dnevi se je odpravil na daljšo turnejo po svetu, da bi si »razširil politično obzorje« ter se na kraju samem seznanil s svetovnimi problemi. Kot je znano, se poljska vlada z njegovo metodo ni strinjala in mu ni dala vstopnega vizuma. Na sliki: Nixon na bonskem letališču.	Telefoto: UPI
Telegrami
U TANT BO OBISKAL BELGIJO — BRUSELJ. Verjetno konec maja bo generalni sekretar Združenih narodov U Tant obiskal Belgijo.
LUECKE V JU2NI AMERIKI — JOHANNESBURG. Zahodnonemški notranji minister Luecke je danes na vabilo vlade Južnoafriške republike z letalom prispel v Johannesburg.
MAO CE TUNG SPREJEL WILCOXA — PEKING. Predsednik centralnega komiteja komunistične partije Kitajske Mtao Ce Tung je danes sprejel generalnega sekretarja komunistične partije Nove Zelandije Wilcoxa. Poročilo pravi, da sta bila voditelja v »zelo prisrčnem pogovoru«.
SPORAZUM O VARNOSTI — DJAKARTA. Indonezija in Malezija sta podpisali sporazum o ukrepih za varnost na mejnih področjih. Kakor poroča Antara, obsega sporazum tudi »programe varnosti pred komunisti, tihotapci in subverzivnimi elementi«.
ATASI SPREJEL SCHULZA — DAMASK. Sirski predsednik dr. El Ataši je sprejel ministra za pošto in komunikacije NDR Rudolfa Schulza in namestnika zunanjega ministra NDR Wolfganga Kiesewetterja.
ROMUNSKA DELEGACIJA — KAIRO. Na desetdnevnem sestanku s funkcionarji ZAR bo romunska trgovinska delegacija proučevala načrte, ki jih predvideva program o tehničnem sodelovanju iz leta 1964.
MADŽARSKA DELEGACIJA — HONGKONG. Kakor poroča vietnamska časopisna agencija, je prispela v Hanoi na obisk madžarska kulturna delegacija.
FRANCOSKI KREDIT — MEXICO. Francoske privatne družbe so dale Mehiki izredni kredit 120 milijonov dolarjev za zgraditev podzemske železnice v glavnem mestu Mehike.
POGODBA O ZELENJAVI — SOFIJA. Bolgarija bo letos izvozila v Sovjetsko zvezo okoli pol milijona ton sveže in predelane zelenjave ter sadja v skupni vrednosti 112,6 milijona levov. Pogodba se nanaša tudi na predelano sadje in zelenjavo.
SPOPAD NA CIPRU — NIKOZIJA. Kakor poroča Reuter, sta bila dva pripadnika sil Združenih narodov na Cipru -— Šved in Anglež — ranjena med včerajšnjim spopadom s člani turške ciprske skupnosti pri kraju Kifinon, ki leži 40 km jugozahodno od Nikozije.
MENINGITIS — RAVALPINDI. V pakistanskem mestu Hainderabad je izbruhnila epidemija meningitisa. Umrlo je 21 ljudi. Prejšnji teden so bolnišnice sprejele nad 1000 obolelih.
LETALO STRMOGLAVILO — BELLUNO. Majhno potniško letalo s petimi ljudmi je v soboto zvečer strmoglavilo v Alpah. Namenjeno je bilo iz Benetk v Cortino d’Ampezzo. Bile so štiri smrtne žrtve, peti potnik je dobil hude poškodbe.
POTRES V MEHIKI — VERACRUZ. Najhujši potres v 30 letih je včeraj prizadel mesto Veracruz v Mehiki in napravil precej škode. Kakor poroča UPI, ni bilo smrtnih žrtev, trije prebivalci pa so ranjeni.
Pa še to:
PRAKTIČNE IZKUŠNJE DOKAZUJEJO — Podjetje »Kamenički vis« iz Kamenice v Srbiji je razpisalo natečaj za direktorja. Od kandidata zahtevajo, da ima osnovno šolo in nekaj malega prakse.
Mar lahko nekdo s tolikimi kvalifikacijami opravlja dolžnost direktorja? Lahko! To je pokazala tudi dosedanja praksa v tem podjetju.
Vreme 12. marca 1967 ob 13. uri
SVETLANA ALILUJEVA V ŠVICI — Po zadnjih agencijskih vesteh je Stalinova hči potem, ko je v Indiji baje zaprosila za ameriški azil, z letalom odletela v Švico. Spremljevalci so jo z ženevskega letališča odpeljali »neznano kam«. Kot je razvidno iz poročil, je Svetlana Alilujeva dobila švicarski azil, potem ko je švicarska vlada ugotovila, da ne gre za »političen primer«. Njena hči in sin sta ostala v Moskvi. — Na sliki: Svetlana Alilujeva ob prihodu na ženevsko letališče.	Telefoto
Kako povezati obalno območje?
Za občine Izola, Koper in Piran izvoljena enotna konferenca SZDL
KOPER, 12. marca — 3>vb nalogi sta se neprestano prepletavali v obilici različnih problemov, ki so jih navajali tako v poročilu kot v razpravi na današnji prvi konferenci SZDL obalnih občin. Prvi sklop vprašanj se je nanašal na vsebino dela SZDL, drugi pa, kako se je pri tem organizirati, da bi bili kos nalogam.
Na konferenci krajevnih organizacij SZDL vseh treh o-balnih občin so sklenili, da bi zaradi zaokroženosti tega območja za vse tri občine imeli eno samo konferenco SZDL. V vseh treh obalnih mestih so izbrali mestno konferenco, razen tega pa bo za področje vsake občine delovalo še posebno telo, ki bo povezovalo organizacije SZDL pri obravnavanju in urejanju specifičnih zadev posameznih občin.
Mnogo misli glede vsebine dela SZDL je bilo posvečenih vprašanju, kako povezati to področje. V poročilu, pa tudi v razpravi so med drugim navajali, naj bi urejanje zadev v občinah poenotili, pri če-
Premiera filma »Zgodba, ki je ni«
SLOVENJ GRADEC — 12. marca — Sinoči je bila tukaj slovesno premiera slovenskega filma »Zgodba, ki je ni«, s katero je slovenjgraško kin-no podjetje proslavilo petnajstletnico obstoja. Premiere so se udeležili tudi režiser filma Matjaž Klopčič, glavni igralec Lojze Rozman, igralec Dare Ulaga, direktor fotografije Rudi Vavpetič in direktor filma France Marolt.
mer bi lahko imel precejšnjo vlogo srednjeročni družbeni plan. Tega so doslej dali v javno razpravo le v občini Koper.
Predlagali so, da bi za obalno področje pripravili enoten program razvoja do 1. 1970. Glede družbeno politične ureditve so dali pobudo, naj bi vse tri občine kot družbeno politična skupnost ostale, razmislili pa naj bi, če ne bi kazalo za celotno obalno območje imeti posebne družbeno politične skupnosti, kateri bi vse tri občine odstopile pristojnosti iz skupnih zadev.
Med vsebinskimi nalogami SZDL obalnega območja so precej poudarili tudi, kako urediti naraščajoča protislovja med zaostajanjem podeželja in razvojem mesit. Nekateri so menili, da je treba tudi v tem iskati vzroke, da se občani ne udeležujejo zborov volivcev in ne sodelujejo dovolj pri različnih samoupravnih poslih v komunah.
Na današnji seji so iz 69-članske obalne konference izbrali 17 članski izvršni odbor, nadzorni odbor ter predstavnike za republiško in zvezno konferenco SZDL. Za predsednika obalne konference SZDL je bil izvoljen Mario Abram, upravnik radia Ko-
per. Izvršni odbor pa bo imel tudi tri podpredsednike in sicer iz vsake občine po enega. Za te ftonkcije so izbrali: Danila Ivančiča iz Izole, Slavka Ježa iz Kopra in Romana Poljšaka iz Pirana.
V republiški konferenci SZDL bo članstvo obalnega območja zastopalo osem delegatov in sicer: Mario Abram, Živa Beltram, Jože Bolje, Runo Gachin, Arrnand Klančič, Vinko Markovčič, Roman Poljšak in Marija Vogrič. Za člana zvezne konference SZDL pa so izbrali dr. Svetozarja Poliča.	G. GUZEJ
Labudski župan v Dravogradu
DRAVOGRAD, 12. marca — Zupan obmejnega avstrijskega mesteca Labud, Hans Pir-cher je v soboto, kot že nekajkrat v preteklosti, obiskal sosednjo dravograjsko občino v Jugoslaviji. Tu je bil gost pri predsedniku dravograjske občinske skupščine Francu Kanduču.
Kot je znano, se med avstrijskimi in jugoslovanskimi občinami na meji že dlje časa odvijajo ne samo živahen turistični oziroma maloobmejni promet, ampak se v neposrednih dogovorih pozitivno uravnavajo mnoga druga ■vprašanja, kot so siceršnji prehodi meje, tehnično sodelovanje, Zlasti glede vodnega poslovanja v zvezi s sistemom dravskih hidroelektraren, ter športnega udejstvovanja.
Nesreče v minulem tednu V sedmih dneh kar pet nesreč
Zaradi vinjenosti je bilo 32 prometnih nesreč
LJUBLJANA, 12. marca — V 174 nesrečah, ki so se prejšnji teden zgodile na cestah v Sloveniji, je 5 ljudi izgubilo življenje, hudo poškodovanih je bilo 60 ponesrečencev, 47 pa je bilo laže ranjenih, škodo na vozilih in tovoru so ocenili na nekaj manj kot 580 tisoč novih dinarjev.
Tudi podjetja člani Turistične zveze?
Turistična miselnost še vedno ni dovolj zajela našega prebivalstva
LJUBLJANA, 12. marca — Turistične družbene organizacije bi morale prestopiti ozke društvene okvire in postati prostovoljna združenja vseh gospodarskih in negospodarskih činiteljev zaradi medsebojnega vskla-jevanja in podpiranja — je med drugim dejal na današnjem 9. rednem občnem zboru Turistične zveze Slovenije njen predsednik dr. Danilo Dougan.
V svojem referatu je dr. Dougan poudaril, da bi s tem dosegli najtesnejšo povezavo
Poglavitna naloga -volitve
S seje občinske konference SZDL Novo mesto
NOVO MESTO, 12. marca — Dopoldne je bila v sindikalnem domu v Novem mestu prva seja občinske konference SZDL. Na njej so obravnavali in sprejeli pravila o delu SZDL v občini, razpravljali o pripravah na skupščinske volitve in izvolili organe konference.
Pravila, ki so jih sprejeli z nekaterimi dopolnili, med drugim določajo, da bo za naprej ostala celotna članarina SZDL krajevnim organizacijam. V obširni razpravi okrog priprav na bližnje skupščinske volitve so največ govorili, katere evidentirane možne kandidate za republiške poslance naj SZDL posebej priporoča kot kandidate, o čemer bodo odločali zbori volivcev na bližnjih kandidacijskih zborih. Sprejeli so stališče, da bo SZDL priporočala v vsaki volilni enoti za volitve republiških poslancev le po enega kandidata. Izvolili so tudi izvršni odbor in nadzorni odbor konference ter skupaj z občinama Metlika in Črnomelj enega-člana za zvezno konferenco SZDL, a za področje občine Novo mesto pet članov za republiško konferenco SZDL. V sprejetem programu dela so posebej poudarili naloge SZDL pri pripravah in izvedbi bližnjih skupščinskih volitev. (D
med društvenimi organizacijami in gospodarstvom, kar bi zagotovilo združitev vseh sil in njihovo vsklajeno delovanje pri akcijah za napredek turizma tako v posameznem kraju kakor tudi regiji in republiki. že nekateri dosedanja poskusi na tem področju so dali zadovoljive rezultate.
Podobno-stališče je referent zavzel tudi do investicdj. Po njegovem mnenju bi se morale v financiranje turističnih-investicij vključevati tudi vse tiste gospodarske organizacije iz industrije, trgovine,-prometa in kmetijstva, ki neposredno. ali posredno povečujejo svoj dohodek iz turističnega prometa. Tudi občinske skupščine bi se morale na osnovi svojih planov boriti za večja investicijska vlaganja v turizem. Vendar pa bi moralo obveljati hačelo, da teh sredstev ne razpršimo povsod, pač pa usmerimo predvsem v tista območja, ki imajo poleg naravnih in klimatskih vrednot tudi že osnovne turistične in komunalne naprave. Skrajni čas je, da zaključimo kompleksno ureditev najpomembnejših turističnih središč.
Sicer pa v turizmu še vedno nismo izkoristili vseh možnosti za racionalne integracijske procese in za organizacijsko utrditev posameznih delovnih organizacij. Dovolj je še možnosti za znižanje stroškov poslovanja v gostinskih podjetjih, za uvedbo sodobne tehnike v proizvodnem procesu, za bolj posloven nastop na inozemskem trgu in za izboljšanje kadrovske strukture. V gostinskih podjetjih pa je razen tega še vedno veliko drobnih, še dolgo znanih pomanjkljivosti, ki bi jih i«i*n odpravili v najkrajšem času ki brez večjih finančnih sredstev.
V referatu, kakor tudi v razpravi je bilo govora tudi o slabi urejenosti naših osat
in mejnih prehodov, ki postajajo že ozko grlo našega turizma. Posebej so omenili tudi financiranje turistične propagande.
Kar zadeva delo turističnih družbenih organizacij, pa so menili, da doslej še vedno niso povsem izpolnile ene od svojih glavnih nalog, to je turistične vzgoje prebivalstva. Našega prebivalstva še ni zajela turistična miselnost, kar ima negativne posledice v urejanju krajev, čistoči, odnosa do gostov in podobno. Mednarodno leto turizma je idealna priložnost za aktivizacijo turističnih družbenih organizacij in prebivalstva na tem področju.	N.	I.
Nesreče, ki so imele najhujše posledice, so se zgodile zaradi nenadnega prehoda čez cesto (2), izsiljevanja prednosti in vinjenosti. Podatki nam kažejo, da so se na cestah pešci zelo ogroženi, ker so tudi najmanj zavarovani, saj so samo v minulih 7 dneh nesreče zahtevale življenja petih pešcev.
Med vzroki nesreč je v minulem tednu na prvem mestu vinjenost, saj so šoferji, ki so pregloboko pogledali v kozarec, zakrivili kar 32 prometnih nesreč, 29 jih je bilo zaradi izsiljevanja prednosti, prehitra vožnja pa se je 28-krat končala z nesrečo. Vozniki, ki so se ob nepravem času odločili za prehitevanje, so povzročili 14 nezgod, pre oej (10) pa so jih zakrivili pešci, ki so šli čez cesto, n& da bi prej pogledali, če je ta pirosta. »šoferji« ki so sedh za krmilo brez vozniškega izpita, so z neveščo vožnjo zakrivili 5 nesreč, prav toliko nesreč pa je bilo tudi zaradi tehničnih okvar na vozilih.
Krivci za 108 nesreč so avtomobilisti, motoristi in mopedisti so bili zapleteni v 20 nesreč, pešci v 19. kolesarji so jih povzročili 8, vozniki konjskih vpreg pa 2 nesreči.
Letos je bilo v Sloveniji že
Ponesrečenec umrl v bolnišnici
LJUBLJANA, 12. marca — V ljubljanski bolnišnici je včeraj popoldne umrl 80-let-ni Franc Jurenčič, žrtev prometne nesreče, ki se je zgodila 8. marca - na križišču Gradišča in Erjavčeve ceste v Ljubljani. Jurenčiča je podrla voznica osebnega avtomobila zastava 750 Albina Stopar.
Toča je padala
NOVO MESTO, 12. marca — Med nalivom ponoči se je na Novo mesto in okolico usula toča, ki pa ni padala dolgo in zato ni povzročila večje škode. V nekoliko višjih krajih pa je hkrati tudi snežilo.	(r)
1447 prometnih nesreč, ki so zahtevale 39 človeških življenj, 846 ljudi pa je bilo huje ali laže ranjenih. Tudi gmotna škoda je precejšnja, saj so jo naračunali za več kot pet milijonov N dinarjev.
Huda nesreča avtomobilista
LENDAVA, 12. marca — Na cesti drugega reda med Beltinci in Odranci se je sinoči ob 22,40 uri hudo ponesrečil voznik osebnega avtomobila Ladislav Verež (36) iz Turnišča. Verež je iz doslej neznanega vzroka zavozil na levo stran ceste, kjer je trčil v obcestni kamen. Nato se je voz prekobalil pod cesto in spet obstal na kolesih. Voznik na sirečo ni bil ranjen, materialne škode pa ja bilo za okoli 400.000 S dinarjev.
Kombi zbil pešca
KRANJ, 12. marca — Kombi, ki ga je vozil Ivan Pod-miljšak, je sinoči nekaj pred 20. uro na Koroški cesti v Kranju podrl pešca Ivana Bojuca. Nesreča se je zgodila zaradi neprevidnega pešca, ki je šel čez cesto, ne da bi prej pogledal na levo in desno ter tako zaprl pot vozniku kombija, ki kljub zaviranju ni mogel preprečiti nesreče. Zadel je pešca in ga zbil. Ponesrečenca zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
Motorist ni zasenčil luči
MURSKA SOBOTA, 12. marca — Sinoči ob 19,30 se je zgodila v Murski Soboti na Koroški cesti huda prometna* nesreča med mopedistom Štefanom Mačkom (27 let) iz Predanovec in 66-letno Rozalijo Horvat, ki je šla po desni strani ceste. Mopedist, ki ga je iz nasprotne strani vozeči voznik motornega kolesa zaslepil z dolgo lučjo, ni pravočasno opazil ženske in je z vso silo treščil vanjo. Pri tem sta oba padla in se hudo poškodovala. Ponesrečenca so odpeljali v soboško bolnišnico.	B.	B.
Krivci katastrofe v Kaknju spet pred sodiščem
SARAJEVO, 12. marca (Tanjug). Pni sarajevskem okrožnem sodišču se bo jutri začela nova obravnava proti skupini ljudi, ki jim je vrhovno sodišče Bosne in Hercegovine spremenilo prvostopno sodbo zaradi krivde pri znani katastrofi. Ponovna razprava se bo začela 21 mesecev po nesreči, ki je zahtevala med rudarji 128 smrtnih žrtev.
Inž. Esad Salčič, bivši tehnični direktor rudnika, se bo ponovno zagovarjal, ker ni upošteval predpisanih varnostnih ukrepov.
Inženirja Alojza Železnika bremeni obtožnica malomarnega odnosa do tehnične zaščite. Na prvi obravnavi ga je okrožno sodišče oprostilo, vendar je vrhovno sodišče na pritožbo javnega tožilca razveljavilo to sodbo.
Inženirja Matija Cigan in Ljubo Cuk se bosta zagovarjala, ker nista izdala naloga za prepoved uporabe električne Dieslove lokomotive, ki ni bila zaščitena.
Pri okrožnem sodišču v Sarajevu bodo uvedli ponovno preiskavo proti Alojzu Specu in Hamzi Omeragiču, ki sta bila prvotno obsojena na sedem let strogega zapora. To sodbo je vrhovno sodišče razveljavilo in zahtevalo ponovno razpravo, ki naj ugotovi odgovornost Speča in Omera-giča.
Virhovno sodišče je potrdilo oprostilno sodbo za inž. Muri sa Osmamagiča in Nenada Mihaldžiča.
Prehitro je vozil
LJUBLJANA, 12. marca — Na Šentjakobskem mostu ob Savi se je predvčerajšnjim ob 21.35 zgodila huda nesreča vozniku poltovornjaka znamke cambi IMV z ljubljansko registracijo Francu Kralju. Ko je vozil od Podgorice v Hrastje, je v naselju Šentjakob ob Savi zaradi hitrosti nenadoma zapeljal preveč na desno in se zaletel v prometni znak, ki prepoveduje vožnjo s hitrostjo več kot 10 kilometrov na uro. Avtomobil je znak podrl, nato pa trčil v železno ograjo na mostu in se prevrnil na bok. Pri nesreči je dobdla hude poškodbe sopotnica Angela Luž-nar, ki so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico, voznik in sopotnica Majda Kotar pa sta bila laže poškodovana. Gmotno škodo so ocenili na približno 6 tisoč N dinarjev. Nesreči je botroval alkohol.
NJEN RONO
V VEČ BARVAH IN VELIKOSTIH CLONCI, VISOKE -IN NIZKE KOZIpE)
V SETIH IN POSAMIČ
PRIPOROČA
EMO
CELJE
iiioin ^ULNOODCIiO
<&	V*SMI6
4$«VKft ffMKU
tggocz . MEJC VREMENSKIH
Temperatura 07	
ujubljana	6
Planica	0
Brnik	5
Maribor	6
Slovenj Gradec	4
Uelje	5
Novo mesto	6
Koper	11
Kredarica	—7
Reka		
Pulj	9
Split	—
Dubrovnik	10
Zagreb	7
Beograd	9
Sarajevo	8
Titograd	9
Skopje	' 5
Celovec	—
Gradec	3
Dunaj	6
Milano	4
Genova	10
	1
Ztlrloh	5
Benetke	10
Prognoza
VREMENSKA SLIKA:
Valovi frontalnih motenj se hitro pomikajo iznad Atlantika nad kontinent. Hladna fronta, ki je danes prešla Jugoslavijo, se je pomaknila hitro proti vzhodu, medtem pa se preko Južne Francije širi nad Alpe novo poslabšanje vremena.
NAPOVED ZA PONEDELJEK:
SLOVENIJA:
Ponoči deloma jasno, dopoldne naraščajoča oblačnost in pozneje ponovno prehodne padavine. Temperatura ponoči med 2 in 6, v Primorju 10, dej noč med 10 in 14 stopinj C. Pozneje se bo predvsem v višjih legah ohladilo.
JUGOSLAVIJA:
Precej jasno in toplo vreme. V sapadnem delu države ponovno poslabšanje vremena.
ilaintu'1
Izenačenje v zadnji minuti
REKA, U. mana — Nogometaši Rljsfce in Partizana so igrali neodločeno 1:1 (0:0). Gola . ata zabila Petrovič za Rljeko v 80. min. in BeOejac v 81. za goate. Tekmo ja gledalo 13.000 ljubiteljev nogometa. Sodil J« Jakše la Ljubljane.
Rijeka: JantolJak, Mugoša. MUe-voj, Kulenovič, Devčič, Vrankovld, Jovovič, Perčič, Tomljenovlč, Ra. bao, Petrovič.
Partizan:	(Turkovič, Paunovič,
Damjanovič, Bečejac, Rašovič, Ml-hajlovič, Bajič, DJordJevič, Hana nagič, Hotič, Pirmajer.
Na razmočenem terenu so se igralci zaman trudili, da bi zaigrali svojemu slovesu primemo. V prvem delu igre so imeli igralci obeh ekip samo nekaj priložnosti, ki pa Jih 'niso znali izkoristiti. V drugem delu so imeli gostjo terensko premoč, vendar Jo zaradi dobre obrambe Rijeke niso mogli realizirati.
M. PEROVIČ
Tudi v Pirotu dobro
PIROT, 13. marca. — Radničkl lz Niša Je v Pirotu premagal splitski Hajduk 1:0 (1:0). Gol Je zabil Vardlč v 35. minuti igre, pred
10.000 gledalci pa je sodil Kostov-skl is Skopja.
Radnički:	Kneže vid, Veljovid,
Milenkovič, Radivojevič, Holcer, Joclč. Bogdanovič, Andjelkovič, Vardlč, Jankovič, Mitič.
Hajduk: Vukčevič, Folič, Ristič, Slitkovič, Cuzzi, Zaja, Mutovlč, Nadoveza, Mati Janič,' Hlevnjak, Ferič.
Srečanje Je zadovoljilo tisoče gledalcev, ki so tokrat gledali hi-' ter in napadalen nogomet, pa čeprav je bil na tekmi dosežen Samo en gol. Med tekmo Je ves čas pihal močan veter. V prvem delu je veter pomagal Igralcem Nlia, ki so to prednost izkoristili z zadetkom Vardlča. Pri obeh moštvih sta bili boljši obrambni vrsti.
«
Pravična delitev točk
SKOPJE, 12. marca. Mostarski Velež je danes ▼ srečanju z Vardarjem osvojil tretjo točko v spomladanskem delu državnega prvenstva v nogometu. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (0:0). Pred
12.000 gledalci je sodil Canak iz Beograda. Strelca Glavovič za Velež in Spasovski.
Vardar: Mutibarič, Drobac, Pia-čkov. Georgi jev, Dojčinovski, Meč-karov, Vrbica, Mojsov, SLulinčev-ski, Kovečevski, Spasovski.
Velež: Horvatič, Primorac, Dža-fič, Selimotič, Šestič, Džikič, Glavovič, Mujič, Bajevič, Lazovič, Oručevič.
Domačini so imeli premoč vso tekmo. Vzlic temu pa so bili gostje v vodstvu do zadnje minute igre. Sredi prvega polčasa je prodrl v kazenski prostor Vardarja Mujič in v zadnjem hipu podal žogo Glavoviču, ki je nato premagal domačega vratarja. V dvu-gem polčasu so se Mostarčani povlekli v obrambo, tako da so bili vsi napadi Skopjancev zaman. Tik pred koncem tekme pa je Spasovski izenačil.
Dinamo razočaral
NOVI SAD, 12. marca. Vojvodina je brez težav premagala Dinamo lz Zagreba 2:0 (1:0). Pred 8000 gledalci Je sodil Guglovlč iz Niša, strelca pa sta bila Radosav v 6. in Pušibrk v 78. minuti igre.
Vojvodina: Pantellč, Aleksič, Radovič. Nešticki, Brzič, Dakič (Djordjld), Stanič, Radosav, Se-kereš, Trivič Pušibrk.
Dinamo:	Skorič, Cvek, Braun,
Dračanlp, Bmčič, Ramljak, Novak, Jukič, Cucmirtl, Lamza Ro-ra.
Derbi 17. kola zvezne lige ni bil na pričakovani ravni. Sreča nje med Vojvodino in Dinamom je bilo sicer borbeno, vendar brez tistih kombinacij, ki navdušujejo gledalce. Domačini so bili boljši in so zasluženo smnji, čeprav Je Radosav prvi 'zadetek dosegel iz položaja ofsside.
Sarajevo se bliža cilju
SARAJEVO, 12. mama. V srečanju sarajevskih ligašev je Sarajevo premagalo Zeljesničarja 2:0 (1:0). Gola sta zabila Slljkut v 7. in Vujanovič v 63. min. igre. Gledalcev je bilo na Koševu več ko 40.000. Sodnik Sfcrmečki iz Zagreba.
SARAJEVO: Sirto, Fazlaglč, Mu zurovič, Jesenkovič, Bajič, Prlja-ča, Prodanovič, Slljkut, Musemič, Blaževič, (Vujanovič), Antič.
2EUEZNICAR: Črnec, Hadžlab-dič. Kadri č, Katalinskl, Jovanovič Bajič, Jelušid, Bukal, M. Smailo-vič, Osim, Sprečo.
Rekordno število gledalcev je zapustilo stadion na Koševu razočarano. Sarajevčani so mislili, da bodo videli lepo igro domačih klubov, Ki so ta čas med najboljšimi ekipami v državi, gledali pa so povsem povprečen nogomet.
Remi Sutjeske v Beogradu'
BEOGRAD, 12. marca. Srečanje nogometašev Crvene zvezde ln Sutjeske se je končalo neodločeno 2:2 (2:2). Gole so zabili Dja-Jič (14.) in Ačimovič (37.) za Cr veno zvezdo ter Andrlč (3.) in Vojnicalljevlč (42.) za Sutjesko. Sodnik Sellmovlč iz Sarajeva.
Crvena zvezda: DuJkovlč, Dakič (Stojanovič), Karapandžlč, Melič, Markovič, Vratnjaj, Klenkovski. Melič, Lazarevič, Ačimovič, Dja-jič.
Sutjeska: Dugalič, Zekovlč, Gar-daševič, Calovič, Stanišlč Damjanovič, Adžič, Vukovič, Andrlč, Todorovič, Vojnicalljevič.
Gostje so s strelom Andrlča povedli že v tretji minuti igre. To pa ni zbegalo domačinov, ki so hitro izenačili, Ačimovič pa Je podel Beograjčane v vodstvo s strelom v 37. minuti. Tri minute pred odmorom pa je Vojnicalije-vič izenačil ln tako dosegel končni izid tekme, ki je bila zanl-
I. zvezna nogometna liga
Zagreb : Olimpija 3:2 (1:1)
Radnički : Hajduk 1:0 (1:0)
Rijeka : Partizan 1:1 (0:0)
Sarajevo : Željezničar 2:0 (1:0)
Crvena zvezda : Sutjeska 2:2 (2:2)
Beograd : Čelik 2:0 (2:0)
Vojvodina : Dinamo 2:0 (1:0)
Vardar : Velež 1:1 (0:0)
Sarajevo	17	12	4	1	29:12	28
Partizan	17	9	5	3	30:12	23
Dinamo	17	8	6	3	22:13	22
C. zvezda	17	7	6	4	30:26	20
Železničar	17	9	2	6	21:19	20
Vojvodina	17	6	7	4	25:21	19
Vardar	17	8	3	6	29:29	19
Hajduk	17	7	4	6	28:17	18
Velež	17	5	5	7	19:20	15
Beograd	17	4	5	8	17:21	13
Rijeka	17	4	5	8	19:25	13
Zagreb	17	5	3	9	20:34	13
Olimpija	17	5	2	10	18:25	12
Sutjeska	17	3	5	9	16:36	11
Cedile	17	2	3	12	9:26	3
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Olimpija : Radnički, Hajduk : Rijeka, Partizan : Sarajevo, željezničar : Crvena zvezda, Sutjeska : Beograd, Čelik : Vojvodina, Dinamo : Vardar, Velež : Zagreb.
II. zvezna liga — zahod
Maribor : Sloboda 1:0 (1:0)
Aluminij : Trešnjevka 0:1 (0:1)
Segesta : Slavonija 2:0 (1:0)
Rudar : Bosna 1:1 (0:1)
Famos : Leotar 2:2 (1:0)
BSK : Bratstvo 1:1 (0:0)
Istra : Varteks 0:1 (0:0)
Šibenik : Borovo 2:2 (1:0)
Lokomotiva : Borac 4:1 (2:1)
Maribor	19	14	5	0	32:9	33
Lokomotiva	19	10	4	5	37:25	24
Šibenik	19	10	4	5	34:24	24
Sloboda	19	10	3	6	29:17	23
Rudar	19	8	7	4	20:20	23
Trešnjevka	19	8	6	5	25:16	22
Segesta	19	8	4	7	33:29	20
BSK	19	8	4	7	32:28	20
Slavonija	19	8	4	7	28:25	20
Aluminij	19	7	4	8	20:27	18
Borovo	19	4	9	6	27:28	17
Famos	19	5	7	7	27:31	17
Varteks	19	4	8	7	20:19	16
Leotar	19	4	8	7	23:31	16
Bratstvo	19	3	8	8	22:33	14
Borac	19	5	3	11	23:39	13
Bosna	19	2	8	9	16:28	12
[stra	19	2	6	11	15:34	10
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Bosna : Lokomotiva, Borac : Šibenik, Borovo : Istra, Varteks : BSK, Bratstvo: Famo6, Leotar : Maribor, Sloboda : Segesta., Slavonija : Aluminij, Trešnjevka : Rudar.
NEVARNOST V CRNO-BELI MAJICI — Branilci Zagreba So se kmalu prepričali, da je treba »zapičiti« oko predvsem na ljubljanskega napadalca Zagorca. Slednjega (na sloki) ovirata domača branilca, na skrajni levi pa je Jovičevič.	-	Foto:	Sedhaus
Strelci za Zagreb Račič (avtogol), Pavlica in Bubanj, za Olimpijo pa Zagorc in Kapidžič
ZAGREB, 12. marca — Domači Zagreb je premagal ljubljansko Olimpijo s tesnim rezultatom 3:2 (1:1).
Gole za domačine so dosegli v 45. min. Račič (avtogol), v 51. min. Pavlica in v 55. min. Bubanj. Za Olimpijo pa sta bila uspešna Zagorc v 20. in Kapidžič v 65. min.
Pred približno 6000 gledalci je sodil Petrušič iz Splita.
ZAGREB: čajkušič, Garov, Kovač, Puljčan, Ilič, Klobučar, Wacha, Bubanj. Trajkovič, Karaš, Pavlica.
OLIMPIJA: Škulj (Zupančič), Džorlev, Račič, Ceh, šo-škič, Kapidžič, Jovičič, Srbu, Zagorc, Arslanagič, Com.
Nogometaši Zagreba so le z naj- na, da gre za odločujoče točke, večjim ^laporom dosegli dve točki Tekmo je oviralo tudi Izredno v dvoboju z ljubljansko Olimpijo, težko igrišče, razmočeno od dež.
Gostje so bili nekoliko slabše ja. Zagrebčani so bili premočni moštvo, vendar kondicijsko odlič- v začetku. Pred vrati Škulja so no pripravljene in trda celota, bili preveč nervozni, da bi lahko Igrali pa so taktično napačno, ko dosegli zadetek. Ljubljančani so so se odločili za defenzivno igro organizirali nekaj redkih, a hitrih Sele ko so igro odprli, se je po- in nevarnih protinapadov, kar jim kazalo, da so dobra ekipa.	je tudi prineslo prvi uspeh. V 20.
V začetku sta nasprotnika za- min. je Zagorc dobil žogo lz zaigrala precej nervozno, prepriča- ledja in jo povedel proti šestnaj-
stemu. Spremljal ga je neodločni Klobučar, tako da se je Zagorc nenadoma odločil za nizek strel, na katerega vratar ni bil pripravljen — to pa je pomenilo 1:0 za goste. Domačinom nikakor ni uspelo prebiti se skozi bunker gostov. Izenačili so z dokaj sreče šele v zadnjih minuti prvega polčasa. Klobučar je prosti strel usmeril v gornji kot, Račič pa Je z glavo spremenil žogi smer, ki je •obtičala v mreži.
V začetku drugega polčasa Je Zagreb v nekaj minutah dosegel vodstvo 3:1. V min. je ponovno pogrešil Račič, ki je žogo kratko odbil do Škulja, ta do Pavlice, kateremu iz neposredne bližine ni bilo težko doseči gola. Pri tem posegu Je bil vratar Škulj poškodovan in ga je zamenjal Zupančič. -Po tem zadetku so Ljubljančani igro odprli, domačini pa že 4 minute kasneje povišali vodstvo z ostrim strelom Bubnja. Kljub temu se Ljubljančani niso
predali ln v 65. min. je Kapldžl-ču uspelo po samostojnem prodoru in s strelom lz bližine znižati	rezultat	na	2:3. Igralci Olimpije	so po tem	zadetku	postajali
nevarnejši, vendar jim ni uspelo rezultata izenačiti. V zaključnem delu igre je domačine spremljala tudi sreča. Najprej je Wacha odbil žogo z golove črte nazaj v polje, potem ko je Com z glavo streljal proti praznim vratom. Takoj zatem ze Jovlčevič pritekel pred go) in	je	G aro v	zadnjem
trenutku uspel, da prepreči izredno priložnost gostov. Zadnje minute igre so potekale v še večji premoči ljubljanskih igralcev. Igra je postala dokaj nervozna ln sodnik	Petrušič	je	izključil	Kapidžl-
ča zaradi nepravilnega Starta na Iliča.
V moštvu Olimpije so bili najboljši Škulj, Ceh, Srbu ln Zagorc, pri Zagrebčanih pa Garov, Klobučar, Kovač, Puljčan in Bubanj.
S. PIRSL
IV. republiški namiznoteniški turnir mladih
MARIBOR, 12. marca — Mia- finale — Olimpija : Ilirija 1:3; dostnl živ-žav, ki je v soboto in mladinci: polfinale — Gojenec : nedeljo napolnjeval dvorane »Kon- Olimpija 5:2, Ilirija Lendava struktorjae v Mariboru, ni pome- 5:4; finale — Gojenec : Ilirija 5:2; nil samo začetek IV. republiškega mladinke: polfinale — Olimpija : turnirja v namiznem tenisu za Ilirija 0:3, Gojenec : Maribor 3:1, mladince in pionirje, temveč tudi finale — Ilirija :	Gojenec 3f2;
pravo otroško zanesenost, borbe- posamezniki, pionirji: polfinale — nost in zagrizenost, za katero bi Simunka (Len) : Šetinc (Len) 2:0, jim zavidali tudi stareJSi vrstniki. Taler (Ol) : Savnik (Mb) 1:2, fi-
Nastopilo je nad sto posamezni- nale — Savnik : Simunka 1:2; pio-kov iz Štirinajstih slovenskih klu- nirke: polfinale —- Virant (Lit) : bov. Tekmovali pa so v ekipni Golob (II) 2:0, Petrač (Fuž) in posamični konkurenci. Med eki- Dum (II) 0:2, finale — Virant : parni so zmagali: pri mladincih Dum 0:2; mladinci: polfinale — Gojenec iz Murske Sobote, pri 2eks (Go j) Buce (Trigl) 2:1, mladinkah ljubljanska Ilirija, pri Vidic (Trigl) : Hari (Goj) 2:0, fi-pionirjih Lendava in pri pionirkah nale — 2ekš : Vidic 2:0; mladin-Ilirija. Med posamezniki je treba ke: polfinale — Kološa (Goj) : posebej omeniti uspeh 2ekša, ki Šuštar (Ol) 2:0, Dum (II) : Sve-je bil najboljši pri mladincih, tek (II) 1:2, finale — Kološa : Med pionirji pa je presenetil Ma- Svetek 2:1.
riborčan Savnik, ki je v četrtfina-	J.	UJCIC
lu premagal favorita Taler ja (Ol) z 2:1» v finalu pa je nesrečno izgubil z Lendavčanom Simunko.
Nasploh velja zapisati, da je bila kvaliteta na visoki ravni. Organizator, 2NTK Maribor, je tekmovanje Izvedel brezhibno.
REZULTATI — ekipe, pionirji: polfiriafe Olimpija J. Lendava 5:1, Gojenec : Maribor I 0:5; finale — Lendava : Maribor 5:1; pionirke: polfinale — Olimpija :
Odred 3:2, Lendava : Ilirija 1:3
II. zvezna liga — vzhod
Bačka : Rabotnički 5:1 (3:1)
Crvenka : Radnički (B) 2:0 (1:0) Sloboda : Železničar 3:2 (3:0) Pobeda : Bor 3:1 (1:0)
Radnički (S) : Lovčen 1:1 (1:0) Priština : Proleter 2:0 (0:0)
Trepča : Radnički (K) 0:0 Borac : Spartak 1:0 (0:0) Voždovački : Budučnost 0:0
Občinsko prvenstvo Velenja
VELENJE, 12. marca — Na občinskem prvenstvu Velenja v namiznem tenisu za moške posameznike je nastopilo 66 igralcev iz Šoštanja, Velenja, Pake in Šmartnega ob Paki. Najuspešnejši tekmovalci so bili zastopniki iz Šmartnega ob Paki.
Rezultati — člani:	1. Kolšek
(Sm-P), 2. Premelc (Vel), 3. Rav-tar (Vel); st. mladinci: 1. Prašnikar (Sm-P), 2. Hromeč (Sm-P), 3. Masnak (Soš); ml. mladinci: 1. Podgoršek (Sm-P), 2. Gorenc (Sm-P), 3. Matijevič (Vel); pionirji: 1. Kranjc D. (Vel), 2. Klan-fax (Soš), 3. Kranjc V. (Sm-P).
J. 2EVART
Proleter	19	14	1	4	48:14	2S
Priština	19	10	3	6	27:19	23
Sloboda	19	8	7	4	30:24	23
yoždovački	19	8	7	4	27:28	23
Budučnost	19	8	4	7	24:18	2G
Lovčen	19	7	6	6	16:14	20
Pobeda	19	7	5	7	29:30	IS
Radnički (K)	19	8	3	8	33:33	18
Spartak	19	8	3	8	19:22	18
Borac	19	6	6	7	25:26	18
Radnički (S)	19	6	6	7	28:30	18
Trepča	19	8	2	9	36:42	18
Železničar	19	5	7	7	30:32	11
Bor	19	7	3	9	16:26	1*3
Bačka	19	7	2	10	28:30	1€
Crvenka	19	5	6	8	27:28	16
Rabotnički	19	7	1	11	37:42	18
Radnički (B)	19	4	4	11	20:32	15
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Rabotnički : Voždovački, Budučnost : Borac, Spartak : Trepča, Radnički (K) i Priština, Proleter : Radnički (S), Lovčen : Pobeda, Bor : Sloboda, železničar : Crvenka, Radnički (B) : Bačka.
Ljubljanski igralci goja aktivni
V okviru priprav za mednarodni turnir v goju »Zlati zmaj«, se bosta sačela v ponedeljek, 13. marca, dva turnirja. Na prvem bo sodelovalo 6 najmočnejših igralcev (Ekart, A. Sturm, Movrin, Intihar, Gaspari in Pečenko), ki se bodo borili za štiri mesta v I. ekipi ter dve mesti v II. ekipi. Ostali igralci do 10. kyuja se bodo borili za nadaljnji dve mesti v II. ekipi ter za razporeditev v in. ekipi.
B. G.
JUDO
Uspešni Velenjčani
VELENJE, 12. marca — Za točke slovenske lige v judu so se pomerile ekipe Impola II. iz Slovenske Bistrice, Velenja ln Rač. Najuspešnejši so bili domačini,, ki bo dosegli eno zmago in en neodločen rezultat. Med posamezniki so se odlikovali Usar, Vidmajer in Ferle.
Rezultati: Velenje Impol II 25:10 (Tanjšek :	Rebernik 2:0,
Usar :>Poti3k 2:0, Divkovič : Fele 2:0, Jelenko : Vidmajer 0:2, škri-pač : Lovšak 1:1), Rače : Impol II 25:10 (Gojkovič Vidmajer 0:2, Bračko : Rebernak 1:1, Vidmar : Potisk 2:0, Medved : Prelog 2:0, Ferle : Ferk 2:0), Velenje : Rače 20:20 (Jelenko Gojkovič 1:1, Tanjšek : Bračko 2:0, Usar : Vidmar 2:0, Divkovič Medved 0:2, škripač : Ferle 0:2).
Vrstni red: 1. Velenje 3 točke, 2. Rače 3, 3. Impol II 0 točk.
J. 2EVART
Po domačih krajih
KRUSEVAC — Uprava nogometnega kluba Napredak lz Kraševca Je ponudila NK Sarajevu, da se Četrtfinalna tekma za nogometni pokal, ki je na sporedu 15. marca v Sarajevu, Igra v Kraševcu. Kru ševčani so Sarajevčanom ponudili zelo ugodne pogoje — milijon S dinarjev ln plačano bivanje v Izletniškem kraju Veliki jBzCrebac, kjer bi Sarajevčani lahko trenirali do tekme s Partizanom.
AJDOVŠČINA — Na dvasteenam kegljišču Primorja Je bil danes prvenstveni dvoboj tekmovalne Bhnpkic Nove Gorloe. Ekipa Ajdovščine Je premagala Novo Go-
rioo ■ rezultatom 1964:1163.	___
I. SUODB
Derbi zabodne skupine druge	dušil maloštevilnih gledalcev v
zvezne lige med Mariborom in	Ljudskem vrtu. Kot da Je nova
Slobodo v prvih minutah ni nav-	čmo-belo pikčasta žoga odpoveda-
la poslušnost 22 akterjem odlo-
-------------------------------------	Ciinega spomladanskega spopada,
ki so odšli na igrišče z velikimi \	željami, toda vse preveč	nervozni.
aM	■	Vijoličasti	so	prvi	uredili	svoje
■ ■	mm	9 m nntata tata M ■	vrsto in že v 3. minuti	Je tem-
r I	II	Id f	IkV I I	nolasl Kranjc izvedel	majhno
IJ	W	gl ■	Malll	mojstrovino; njegov strel	nad gla-
mm	vo ^ Je vratar Slobode zanesljiv
vo ukrotil. Na him«i je bilo, de
»slovi v čuprijo	gdo
PRIJATELJSKI NOGOMET
Kiadivar : Rudar 6:3
CELJE, 12. marca — V prijateljski nogometni tekmi je Kiadivar premagal Ugaša Rudarja iz Trbovelj 6:3 (5:2). Strelci: Jelen 2, Vesič, Dvornik, Topič in Dobrajc po enega za Kiadivar, za Rudar pa žibert 2 ln Hribar 1. Tekmo je sodil Zorko iz Celja.
V mladinskem srečanju je Kiadivar premagal Rudarja 4:1 (1:1).
K. J.
Celje : Ljubljana 5:1
CELJE, 12. maraa — V prijateljskem nogometnem srečanju je Celje premagalo Ljubljano 5:1 (3:1). Strelci Hribernik 2 ter Ubo-vič, Homec in Bizjak po enega za Celje, za Ljubljano pa Papec. Sodil je Romih iz Celja.
Celje : Žalec 92:106
CELJE, 12. marca — V prijateljskem košarkarskem srečanju so Žalčaoi premagali Celjane 106:92 (51:44). V precej hitri Igri so bili gostje pri metih na koš uspešnejši in so zasluženo zmagali. Najboljši strelci: pri Žalcu Šeligo 42, Zupančič 23, Tomažič 15, Medvešek 14. Celovšek 12, pri Celju pa Cepin 33, Bolka 20 Ul Zer-dovtč 15.
K. J.
Razmere na tem prvenstvu so bile izredno težke, saj je ves čas tekmovanja deževalo. Steza je bala razmočena, kar je skupaj z majhnim prostorom za start bil tudi vzrok, da je bilo predvsem pri tekih na krajše proge mnogo več padcev in poškodb kot sicer. Za marsikaterega nastopajočega se je tako tekmovanje končalo že takoj po startu. To se je zgodilo tudi Danici Močnik, eni ianed favoritinj pri mlajših mladinkah, ki se je takoj po startu zaletela v televizijskega snemalca, padla in se teže poškodovala.
Pri članih je bil velik boj samo dva kroga, ko je bila skupina še strnjena. Nato se je vedno bolj redčila in na koncu sta ostala samo dva Celjana — P. Kovač in Zun-tar, ki sta v finišu odločila o naslovu prvaka.
V skupnem točkovanju so se klubi uvrstili takole: 1. Sarajevo 19 točk, 2. Morava (Cuprija) 18, 3. Dinamo (Zagreb) 18, 4. Slavonija (Osi-Jek) 13, 5. Spartak (Subotica) 12, 6. Kiadivar (Celje) 11, 7. Partizan (Beorgad) 9, 8. Me-talac (Kraljevo) 7, 9.	»21.
maj« (Beograd) 6, 10. Pomurje (Murska Sobota) 6, 11. Istra (Pulj) 5 točk.
Rezultati — ml. mladinci (3000m): 1. Dimič (Žel. In-
N. Gorica : Koper 3:0
N. GORICA, 12. marca — V prijateljakl nogometni tekmi je moštvo N. Gorice premagal« Koper 3:0 (2:0). Strelci Eribič, Furlan in Cigoj u N. Gorico. Bred 800 gledalci je sodU Marušič lz N. Gorice.
V primorskem derbiju so domačini pokazali precej, več tu zadušeno premagali Koprčane. Zlasti v prvem polčeau Ja Uta igra lepa in dinamična.
A. F.
Tako slabe igre, kot Jo je prikazala domača enajsterica, nismo videli, odkar Aluminij nastopa v II. ligi.
Domačini so ubrali taktiko trdne obrambe in hitrih nasprotnih napadov. Značilno za današnje srečanje je, da je prvi polčas pripadal gostom, drugi pa domačinom. V primerjavi z domačini pa so gostje le uspeli realizirati premoč z edinim zadetkom v 27. min. Kljub temu, da je domače moštvo Igralo skrajno slabo, kar
TENIS
Poraz Riliča in Franuloviča
BARANCJTJILLA, 12. marca — V tekmovanju dvojic na mednarodnem teniškem turnirju v - Kolumbiji Je brasUako-gršfcl par premagal Jugoslovanska zastopnika Pl-Uda in Franuloviča s 6:8, 6:2, 8:6.
PLAVANJE
Primorju pokal Reke
REKA, 12. marca. Danes se Je končalo tradicionalno plavalno tekmovanje za zimski pokal Reke. Premočno so zmagali plavalci domačega Primorja, ki so v zadnjem srečanju premagali repraaentanoo Zagreba s 16.014:14.717. Vrstni red udeležencev v članski konkurenci je takle: 1. Primorje 63.338 točk, 2. Zagreb 57.790,3. Triglav (Kranj 55.412.
Devet previlnih
1. Vojvodina : Dinamo
2. Sarajevo : Željezničar
3. Rijeka : Partizan
4. Rudar . Bosna
5. Aluminij : Trešnjevka
6. Segesta : Slavonija
7. Maribor : Sloboda (Tu)
8. BSK : Bratstvo
9. Šibenik : Borovo
Dvanajst pravilnih
1. Vardar : Velež
2. C. zvezda : Sutjeska S. Radnički : Hajduk
Mura : Grafičar 6:1
M. SOBOTA, 12. marca — V prijateljski tekmi Je Mura vtaoko preme gele GraUčenJa 6:1 (2:1). Za Muro so btU uspešni Horvat II. in Miloševič po 2, tar Stojer in Mvvčec, na GraOčazda pa Lovač. SodU Je Bojnec ta Murske Sobote.
Svoboda : Slavi ja 2:5
LJUBLJANA. 22. marca — Pred
JUo ša četrtič zapored. Premočno pa Je zmagalo tudi v pionirski konkurenci. Pionirji so Zbrali 36.246 točk, drugi Je bU Zagreb s 34.138 in tretji Triglav e 6094 točkami. V zadnjem dvoboju Je Primorje premagalo Zagreb s 10.516.
Boljša rezultata današnjega tekmovanja: Dorčlč je preplaval 100 m prosto v času 88,1, pionirka Ra-detlevča (oba Primorje) pa 100 m
Po treta golih vodi Maribor s petimi točkami (8:2). .Stade OAK 4 (18:6), Mura 4 (6:4). UMlUtar 2 (4:8), Sturm (Gradee) I (8:9), Kaptanbarg 1 (4:14).	S. V.
4. Inter : Torino
5. Juventua : Spe
KRANJSKA GOR.
'V-':-:
Andrzej Bachleda, 20-letni Poljak, je znan specialist za slalom. Drugo mesto na Vitrancu je zanj pričakovana uvrstitev in potrditev kvalitet.
Alain Blanchard je na krajskogorskem slalomu zabeležil svoj doslej največji uspeh. V prvi vožnji je bil najhitrejši, kar je bilo odločilno.
c- ?• >•>:>< •
ZAGREB
Na zagrebškem krosu za državno prvenstvo je prišlo do mnogih padcev. Nezgodi se je izognila Novome-ščanka Katja Močnik (zgoraj), njena sestra Danica pa se je v dobri poziciji zaletela v televizijskega snemalca (slika desno).
Celjana Prane Kovač (levo) in Drago Zuntar sta bila najboljša tudi v Zagrebu. S prvim in drugim mestom sta si pritekla tudi vozovnico za Atene, kier bo čez 14 dni balkansko prvenstvo. Foto: Selhaus
LJUBLJANA
Velika nesreča je doletela nato hokejsko reprezentanco. Na tekmi s praško Slavijo si je zlomil nogo Albin Felc. Posnetka sta zgovorna...	Foto:	Selhaus
Republiiko prvenstvo v kegljanju za moi
LJUBLJANA, 12. marca — Na vaeh treh ki bUe y soboto In nedeljo odigrane nadal v okviru moSke republiške kegljaSke lige. je bilo nekaj'odUčhih rezultatov, saj je Bn nah presegel Številko 7000, Triglav pa je
V CRNO-BELI MAJICI — Branilci Zagreba so se kmalu prepriftaU, da je ti^ba »zapiSiti« oko ljubljanskega napadalca Zagorca. Slednjega (na sliki) ovirata domača branilca, na skrajni levi
Trešnjevka Je zaigrala mnogo bolje kot Aluminij. Zlasti nevarni so bili napadalci 21danlč, Sllvko. vid ln Bradad, od domačinov pa ne bi mogli pohvaliti nobenega.
Sodnik Rauš je sodil e manjšimi napakami, ki pa niso vplivale na potek tekme.
I. MAZERA
Gostje so bUl proti koncu toliko boljši. Strelci za Železničarja Horjak 2, za OAK pa Oral J. Pred 300 gledalci Je sodil A. Švajger iz Maribora.
Na stadionu v Ljudskem vrtu na so mladinci Maribora prema ^l KMntvg a šil (1:1). Zlasti v druatzn polčasu so Mii marlbot ski mladinci boljši. Strelci aa Maribor: Lešnik *. to Karmel) l, aa Kapfenberg pa Kundlgrsber. Sodil Je Cvirn is IŠartbora^
Po treh golih vodi Maribor s petimi točkami (8:4). Sleda GkAK 4 (13:8), Mura š («*), Zelesničar 3 (4:5), Sturm (Gradec) 3 (5:8). g^Mnbati 1 (4:14).	Z. V.
Mura : Šturm 4:0
MURSKA SOBOTA, 18, .BŠWa,
3:1 (0:0)
MARIBOR, 13. marca. V prijateljski nogometni tekmi eo danes nogometaši Branika v Ljudskem vrtu saalušsno izgubili tekmo s Kovinarjem, ki Je zaigral zelo požrtvovalno. Pri Braniku velja pohvaliti edinole Simeunoviča II. medtem ko so ostali, igrali slabo in bras volje. Gole za Kovinarja sta dosegla Mlakar (3) in Gobec, aa Branik Je bil uspešen Nikolič, ftad. približno 300 gledalci Je am dU liJT Batičev.	Z.T
Železničar. Mura) in S avstrijska (Sturm, OAK, Kapfaaban) moštva. Je danes Murn prirtepla mo ttvo Sturma la Oradoa® (1:0). Gole sta doaegie Bnlnunhn š in
DELO ★ stran 9
I. zvezna nogometna liga
Zagreb : Olimpija 3:2 (1:1)
Radnički : Hajduk 1:0 (1:0)
Rijeka : Partizan 1:1 (0:0)
Sarajevo : Željezničar 2:0 (1:0)
Crvena zvezda : Sutjeska 2:2 (2:2) Beograd : Čelik 2:0 (2:0)
Vojvodina : Dinamo 2:0 (1:0)
Vardar : Velež 1:1		(0:0)					
Sarajevo		17	12	4	1	29:12	28
Partizan		17	J9	5	3	30:12	23
Dinamo		17	8	6	3	22:13	22
C. zvezda		17	7	6	4	30:26	20
Železničar		17	9	2	6	21:19	20
Vojvodina		17	6	7	4	25:21	19
Radnički		17	9	1	7	20:17	19
Vardar		17	8	3	6	29:29	19
Hajduk		17	7	4	6	28:17	18
Velež		17	5	5	7	19:20	15
Beograd		17	4	5	8	17:21	13
Rijeka		17	4	5	8	19:25	13
Zagreb		17	5	3	9	20:34	13
Olimpija		17	5	2	10	18:25	12
Sutjeska		17	3	5	9	16:36	11
Čelik		17	2	3	12	9:26	3
PARI PRIHODNJEGA		KOLA:		Olimpija :		Radnički,	Haj-
duk : Rijeka,	Partizan :	Sarajevo		2eljezničar : Crvena			zve-
/da, Sutjeska	: Beograd,	Čelik :		Vojvodina,		Dinamo :	Var-
dar, Velež : Zagreb.
II. zvezna liga — zahod
Maribor : Sloboda 1:0 (1:0) Aluminij : Trešnjevka 0:1 (0:1) Segesta : Slavonija 2:0 (1:0)
Rudar : Bosna 1:1 (0:1)
Famos : Leotar 2:2 (1:0)
BSK : Bratstvo 1:1 (0:0)
Istra : Varteks 0:1 (0:0)
Šibenik : Borovo 2:2 (1:0)
Lokomotiva	: Borac 4:1	(2:1)				
Maribor	19	14	5	0	32:9	33
Lokomotiva	19	10	4	5	37:25	24
Šibenik	19	10	4	5	34:24	24
Sloboda	19	10	3	6	29:17	23
Rudar	19	8	7 .	4	20:20	23
Trešnjevka	19	8	6 *	5	25:16	22
Segesta	19	8	4	7	33:29	20
BSK	19	8	4	7	32:28	20
Slavonija	19	8	4	7	28:25	20
Aluminij	19	7	4	8	20:27	18
Borovo	19	4	9	6	27:28	17
Famos	19	5	7	7	27:31	17
Varteks	19	4	8	7	20:19	16
Leotar	19	4	8	7	23:31	16
Bratstvo	19	3	8	8	22:33	14
Borac	19	5	3	11	23:39	13
Bosna	19	2	8	9	16:28	12
Istra	19	2	6	11	15:34	10
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Bosna : Lokomotiva, Borac
Šibenik, Borovo : Istra, Varteks : BSK, Bratstvo: Famos, Leotar : Maribor, Sloboda : Segesta, Slavonija : Aluminij, Trešnjevka : Rudar.
Si. zvezna liga — vzhod
Bačka : Rabotnički 5:1 (3:1)
Crvenka : Radnički (B) 2:0 (1:0)
Sloboda : Železničar 3:2 (3:0)
Pobeda : Bor 3:1 (1:0)
Radnički (S) : Lovčen 1:1 (1:0)
Priština : Proleter 2:0 (0:0)
Trepča : Radnički (K) 0:0 Borac : Spartak 1:0 (0:0)
Voždovački : Budučnost 0:0
Proleter Priština Sloboda Voždovački Budučnost Lovčen Pobeda Radnički (K)
Spartak Borac
Radnički (S)
Trepča Železničar Bor Bačka Crvenka Rabotnički Radnički (B)
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Rabotnički : Voždovački, Budučnost : Borac, Spartak : Trepča, Radnički (K) : Priština, Proleter : Radnički (S), Lovčen : Pobeda, Bor : Sloboda, Železničar : Crvenka, Radnički (B) : Bačka.
19	14	1	4	48:14	29
19	10	3	6	27:19	23
19	8	7	4	30:24	23
19	8	7	4	27:28	23
19	8	4	7	24:18	20
19	7	6	6	16:14	20
19	7	5	7	29:30	19
19	8	3	8	33:33	19
19	8	3	8	19:22	19
19	6	6	7	25:26	18
19	6	6	7	28:30	18
19	8	2	9	36:42	18
19	5	7	7	30:32	17
19	7	3	9	16:26	17
19	7	2	10	28:30	16
19	5	6	8	27:28	16
19	7	1	11	37:42	15
19	4	4	11	20:32	12
spet proti vrhu
v kegljanju za moške ekipe
treh kegljiščih so tekme Doseženih v Rav-
7000, Triglav pa je v Cerknici, kjer je razmeroma naj slabše kegljišče, dosegel doslej dva daleč najboljSR^rezultata, nad 6600 podrtih kegljev. S t**" Je Triglav tudi letos najavil svojo kandidaturo za naj višji vrh tega ekipnega tekmovanja v Sloveniji.
NEVARNOST predvsem na pa Je Jovičevlč.
Foto: Selhaus
Tudi v Pirotu dobro
PIROT, 14. marca. — Radnički iz Niša je v Pirotu premagal split skl Hajduk 1:0 (1:0). Gol Je zabil Vardlč v 25. minuti igre, pred 10.000 gledalci pa Je sodil Rostovski la Skopja.
Radnički:	Kneževlč, Veljovki.
Milenkovič. Radi voj« vič, Holcer, JoclC Bogdanovič, AndjelkovlC, Vardlč, JankovlC, Mitič.
Hajduk: Vukčevič, Polič, Ristič. SliSkovlč, Cuzzl, 2aja, Mušovlč, Nadoveza, Matljanič, Hlevnjak, Perič.
Srečanje Je zadovoljilo tuoče gledalcev, ki so tokrat gledali ht-ter ln napadalen nogomet, pa čeprav je bil na tekmi dosežen samo en gol. Med tekmo je ves čas pihal močan veter. V prvem delu
Gradis - pod povprefijem
CERKNICA, 12. marca. Na kegljišču Bresta sta odigrali svoja dva nastopa favorizirani vrsti Triglava iz Kranja in Gradisa iz Ljubljane. Triglav Je opravičil svoj sloves, saj Je prvi ln drugi dan dosegel daleč najboljša rezultata pred vsemi dosedanjimi nastopajočimi ekipami, medtem ko
Za konec — izključen Kapidžič
Strelci za Zagreb Račič (avtogol), Pavlica in Bubanj, za Olimpijo pa Zagorc in Kapidžič
ZAGREB, 12. marca — Domači Zagreb je premagal ljubljansko Olimpijo s tesnim rezultatom 3:2 (1:1). Gole za domačine so dosegli v 45. min. Račič (avtogol), v 51. min. Pavlica in v 55. min. Bubanj. Za Olimpijo pa sta bila uspešna Zagorc v 20. in Kapidžič v 65. min. Pred približno 6000 gledalca je sodil Petrušič iz Splita. ZAGREB: Cajkušič, Garov, Kovač, Puljčan, Ilič, Klobučar, Wacha, Bubanj. Trajkovič, Karaš, Pavlica.
OLIMPIJA: Škulj (Zupančič), Džorlev, Račič, Ceh, Šo-škič, Kapidžič, Jovičič, Srbu, Zagorc, Arslanagič, Com.
Nogometaši Zagreba so le z naj- na, da gre za odločujoče točke, večjim naporom dosegli dve točki Tekmo je oviralo tudi izredno v dvoboju z ljubljansko Olimpijo, težko igrišče, razmočeno od deš. Gostje so bili nekoliko slabše ja. Zagrebčani so bili premočni moštvo, vendar kondicijsko odllč- v začetku. Pred vrati Škulja so no pripravljene in trda celota, bili preveč nervozni, da bi lahko Igrali pa so taktično napačno, ko ‘	“	------
so se odločili za defenzivno igro Sele ko so igro odprli, se je pokazalo, da so dobra ekipa.
V začetku sta nasprotnika za.
Igrala precej nervozno, prepriča-
jo tudi prineslo prvi uspeh. V 30. min. je Zagorc dobil šogo iz zaledja in jo povedel proti šestnaj-
stemu. Spremljal ga Je neodločni Klobučar, tako da se Je Zagorc nenadoma odločil za nizek strel, ha katerega vratar nj bil pripravljen — to pa Je portfenllo 1:0 za goste Domačinom nikakor ni uspelo prebiti se skozi bunker gostov. Izenačili so z dokaj sreče šele v zadnjih minuti prvega polča-sa. Klobučar je prosti strel usmeril v gornji kot, Račič pa je z glavo spremenil žogi smer, ki Je obtičala v mreži.
V začetku drugega polčasa Je Zagreb v nekaj minutah dosegel vodstvo 3:1. V min. je ponovno pogrešil Račič, ki je žogo kratko odbil do Škulja,, ta do Pavlice, kateremu iz neposredne bližine ni bilo taško doseči gola. Pri tem posegu Je Ml vratar Škulj poškodovan ln ga je
čič. Po tem zadetku so _____________
čani igro odprli, domačini pa ša 4 minute kasneje povišali vodstvo z ostrim strelom Bubnja. Kljub temu se Ljubljančani niso
iredali in v 65. min. Je Kapldžl-uspelo po samostojnem prodoru in s strelom iz bližine zni.
£
žatl rezultat na 2:3. Igralci Olimpije so po tem zadetku postajali nevarnejši, vendar Jim ni uspelo rezultata izenačiti. V zaključnem delu igre je domačine spremljala tudi sreča. Najprej je Wacha odbil žogo z golove črte nazaj v polje, potem ko je Com z glavo streljal proti praznim vratom. Takoj zatem ze Jovičevlč pritekel pred gol ln je Garo v zadnjem trenutku uspel, da prepreči izredno priložnost gostov. Zadnje minute Igre so potekale v še večji premoči ljubljanskih Igralcev. Igra Je postala dokaj nervozna ln sodnik Petrušič Je Izključil Kapldžl-ča zaradi nepravilnega Starta na Iliča.
V moštvu Olimpije so bili najboljši Škulj, Ceh, Srbu ln Zagorc, pri Zagrebčanih pa Garov, Klobučar, Kovač, • Puljčan ln Bubanj.
S. PIRSL
pUUU lUUMUi	.	* N* *«-»»»
je veter pomagal igralcem Niša, ki so to prednost Izkoristili z zadetkom Vardiča. Pri obeh mo-
Še dve točki, vredni zlata
Edini zadetek je dosegel 'odlični Arnejčič v devetindvajseti minuti
MARIBOR, 12. marca — V prvenstveni tekmi zahodne skupine II. zvezne lige je Maribor na stadionu v Ljudskem vrtu zasluženo premagal S lobodo iz Tuzle z 1:0 (1:0). V oblačnem in deloma deževnem vremenu je pred več kot 8000 gledalci odlično sodil Drago Horvat iz Zagreba. Strelec edinega gola je bil Arnejčič v 12. minuti.
MARIBOR: Grloci, Simeunovič, Bolfek, Sizgoreo, Gru-biSič, Klančnik, Rakovič (Cvitkovič), Prosen, Arnejčič, Kranjc, Binkovski.
SLOBODA: Meškovič, Fazdič, Jovičič, Avdičevič, Zani-novič, Omerazič, Nalič, Jevremovič, Jusič, Kuvelja, Stamatovič.
Derbi zahodne skupine druge zvezne lige med Mariborom (n Slobodo v prvih minutah ni nav-
F
Kovač - prvak SFRJ v krosu
Velika udeležba v Zagrebu - Trije naslovi v Čuprijo
ZAGREB, 12. marca — Letošnje prvenstvo Jugoslavije v krosu je v Mariboru potekalo v premoči atletskih klubov Sarajevo in Morave iz Cuprije. Na prvenstvu pa so dosegla velik uspeh tudi manjša atletska društva, ki so se tokrat odlično pripravila za tekmovanje. Posebna zanimivost prvenstva je veliko število organizacij, saj so nastopili atleti in atletinje kar iz 48 atletskih kolektivov. To prvenstvo je nedvomno dokazalo, da lahko dobrega atleta vzgojijo tudi manjši klubi. Največ prvih mest so osvojili zastopniki Morave iz Cuprije — tri, značilno pa je, da so razen v kategoriji članov vsa prva mesta osvojili člani manjših klubov.
djija), 2. Pantatan (Zadar), 3. Jovanovič (Part. Krag), 4. Andjelov »21. maj« (Bgd), 5. Srebotnik (Br. Mrb), 6. Tasič (Mor. Cupr), ... 14. Plahuta (Rud. Trb), 19. Šušteršič (Pom). Ekipno: Mor. Cupri-ja 65, Metalac (Kr) 75, Partizan (Kr) 78; ml. mladinke (1000 m):	1.	M.	Zivadinovič
(Mor. Cupr), 2. Novakovič (Mlad. Priština), 3. Simuno-vič (Slav. Os), 4. Martinič (2AK Mrb), 5. Joksič (»21. maj« Bgd), 6. Miloševič (Trepča, Kos. Mitroviča), ... 12. Urankar (KI), 14. Herlč (Br). Ekipno: Morava (Cupr) 18, »21. maj« (Bgd) 51, Srem 53, st. mladinci (4000 m): 1. Vladan Djordijevič (Mor. Cupr),
2. Pavlovič (Mota Cuipr), 3. Maksimovič (»21. maj«), 4. Božič (Lj), 5. Mežnarifi (Kidričevo), 6. Jakimovski (Ra-botnički), ... 8. Sraj (Tr), 9. šebela (Os). Ekipno: 1. Sarajevo 78, 2. Kladdvar 103,
3. Istra 104; st. mladinke (1000 m): 1. Eva Fečkeš (Spar-tak Sub), 2. Nagy (Siav. Os), 3. Vidovič (Zel. Sar), 4. K. Močnik (N. m.), 5. Pavličok (CeOlk, Kričevci), 6. Maudri (Borac, B. Luka), ... 16. Vra-nešič (Slovan Lj), 18. Aškerc (Slovan LJ). Ekipe: 1. Slavonija 18, 2. Spartak 32, 3. Sarajevo 44, 4. Slovan 61, 5. Pomurje 67; članice (2000 m): 1. Vera Nikolič (Mor. Črpr), 2.
Razmere na tem prvenstvu >0 bile izredno težke, saj je /es čas tekmovanja deževalo. Steza je bila razmočena, kar je skupaj z majhnim prostorom za start bil tudi vzrok, da je bilo predvsem pri tekih na krajše proge mnogo več padcev in poškodb kot sicer. Za marsikaterega nastopajočega se je tako tekmovanje končalo že takoj po startu. To se je zgodilo tudi Danici Močnik, eni izmed favoritinj pri mlajših mladinkah, ki se je takoj po startu zaletela v televizijskega snemalca, padla in se teže poškodovala.
Pri članih je bil velik boj samo dva kroga, ko je bila skupina še strnjena. Nato se je vedno bolj redčila in na koncu sta ostala samo dva Celjana — F- Kovač in Zun-tar, ki sta v finišu odločila o naslovu prvaka.
V skupnem točkovanju so se klubi uvrstili takole: 1. Sarajevo 19 točk, 2. Morava (Cuprija) 18, 3. Dinamo (Zagreb) 18, 4. Slavonija (Osijek) 13, 5. Spartak (Subotica) 12, 6. Kladivar (Celje) 11, 7. Partizan (Beorgad) 9, 8. Metalac (Kraljevo) 7, 9. »21. maj« (Beograd) 6, 10. Pomurje (Murska Sobota) 6, 11. Istra (Pulj) 5 točk.
Rezultati — ml. mladinci (3000 m): 1. Dimič (2el. In-
Rajher (Sar), 3. Camlč (Slaiv. Os), 4. Palinkaš (Spartak Subotica), 5. Salaj (Din. Zgb), 6. Djurin (Din. Zgb), ... 12. Kosi (Pom), 18. Zrin (Pom), 19. Vajngerl (Pom). Ekipno: 1. Dinamo 22, 2. Spartak 27,
3. Pomurje 47; člani (8000 m): 1. Franc Kovač (KI), 2. Zun-tar (KI), 3. Mitič (Zel. Niš),
4. Grabovac (CZ), 5. Fistrič (Din. Zgb), 6. Jovanovič (Part. Bgd), ...	13. Štros (Lj). Ekipno: 1. Partizan 30, 2. Dinamo 65, 3. Kladivar 68.
Po tekmovanju so določili naše zastopstvo za balkanski kros, ki je po posameznih disciplinah naslednje:	mladin-
ke: Fečkeš, Nagy, Zivadinovič, Kovačev; članice: Nikolič, Rajher, Cafndč, Palinkaš; mladinci: Djordjevič, Pavlovič, Maksimovič, Božič, Me-žnarič, Jakimovski; člani: F. Kovač, Zuntar, Mitič, Grahovec, Fistrič, Pavličevlč.
Z. SUSIC
dušil maloštevilnih gledalcev v Ljudskem vrtu. Kot da Je nova črno-belo pikčasta toga odpovedala poslušnost 32 akterjem odločilnega spomladanskega spopada, ki so odšli na Igrišče z velikimi željami, toda vse preveč nervozni.
Vijoličasti so prvi uredili svoje vrste in že v 3. minuti Je temnolasi Kranjc Izvedel majhno mojstrovino; njegov strel nad glavo pa je vratar Slobode zanesljivo ukrotil. Na dlani je bilo, da bodo gostje tokrat v Mariboru Igrali odprto, kajti v napadu so
bili Nalič, Jusič in Stamatovič. precej nevarni in podjetni, jevremovič, Omerazič in Kuvelja pa so odlično kontrolirali sredino igrišča. Kale, da je bil Jusič pri gostih tokrat najbolj razpoložen za podvige, saj je v peti minuti dvakrat sprožil proti Grloclje-vemu golu »projekta« ta- praoejš-nje daljave, ki pa k steči, ni zadel svojega ellja.
V 12. minuti Je podla odločitev. Domačini so izvedli hiter napad preko leve strani, nekdo od branilcev gostov pa je izbil žogo v kot, ki ga je Izvedel Binkovski žogo, ki je y visokem loku letela pred vrata Slobode, le Meškovič zgrešil, Arnejčič pa Je med celo vrsto gostujočih branilcev skočil najvišje in z glavo .dosegel zmagoviti zadetek.
V 23. minuti Je bilo precej nevarno pred domačimi vrati, ko je Grloci spolzko šogo precej nespretno sbli v kot. v 28. minuti je Imel Binkovski izredno priložnost, ko se je dokopal do žoge v kazenskem prostoru gostov, a Je njegov strel v desni spodnji kot odlični Meškovič spet sijajno ubranil. «»™< dve minuti pozneje bi se bil lahko proslavil Kranjc, saj je po Amejčlčevem prodoru z desnega krila streljal vsega tri metre od gola — toda naravnost
v vratarja; pri odbiti žogi pa tudi Binkovski ni bil dovolj pozoren.
Trener Simunlč, ki je številne poznavalce domačega moštva presenetil z uvrstitvijo Markoviča na desno krilo. Je nekaj minut zatem “ koristno rošado. Neras-Markovlča.' *»	.
's Cvitkovičem, ki pa ni Imel sreče, saj se Je kmalu po odmoru poškodoval, pet minut pred koncem pa je celo moral zapustiti igrišče.
Dogodki na igrišču bi se lahko zasukali tudi drugače, ko bi gosti v 50. minuti izkoristili nesporazum med domačo obrambo. Kar trije Igralci Maribora so zgrešili žogo in Nalič se je znašel sam pred Grloc|Jem. Ta pa se mu Je smelo vrgel pod noge ln rešil svojemu moštvu zmago.
Izredno priložnost so Imeli vijoličasti potem še v 70. minuti, ko se Je Kranjc popolnoma sam znašel v kazenskem prostoru Slobode, a je njegov strel zgrešil vrata. Kljub poškodbi Cvitkoviča so bili domačini -tudi v tem delu igre boljši tekmec, - pred vrati gostov pa razen Arnejčlča niso imeli razpoloženega strelca, ki bi znal kronati številne napade z drugim zadetkom.
P. KANCLER
Še nikoli tako slaba igra
PLAVANJE
Primorju pokal Reke
REKA, 12. marca. Danes' se je končalo tradicionalno plavalno tekmovanje za zimski pokal Reke. Premočno so zmagali plavalci domačega Primorja, ki so v zadnjem srečanju premagali reprezentanco Zagreba s 16.044:14.717. Vrstni red udeležencev v članski konkurenci je takle: 1. Primorje 63.335 točk, 2. Zagreb 57.798,3. Triglav (Kranj 55.412.
Primorje je zimski pokal osvojilo že četrtič zapored. Premočno pa je zmagalo tudi v pionirski konkurenci. Pionirji so zbrali 36.246 točk, drugi je bil Zagreb s 34.138 ln tretji Triglav s 6094 točkami. V zadnjem dvoboju je Primorje premagala Zagreb z 10.516.
Boljša rezultata današnjega tekmovanja: Dorčič je preplaval 100 m prosto v času 59,1, pionArka Ra-detlevča (oba Primorje) pa 100 m hrbtno v času 1:17,0.
rlnmuči^^
*3i3S33a3*
V Kidričevem je Trešnjevka premagala domači Aluminij 1:0 (1:0)
KIDRIČEVO, 12. marca —- V prvenstveni tekmi zahodne skupine II. zvezne lige Je Tre&njevka iz Zagreba premagala domači Aluminij z 1:0 (1:0). Strelec edinega gola je bil Zidani« v 27. min. V oblačnem in vetrovnem vremenu je pred komaj 600 gledalci sodil Rauš iz Varaždina.
ALUMINIJ: Bračič (Šoštarič), Kneževlč (Todorovič),
Tolič, Satler, Muršec, Markovič, Vodušek, Grbavec,
Kmič, Sovrovič, Špehonja.
TREŠNJEVKA: Horvat, Higl, Biščan, Duh, Križaj, 2i-danič, Slivkovič, Radonlč, Bradač, Nedov, Pahojič.
Tako slabe igre, kot jo je prikazala domača enajsterica, nismo videli, odkar Aluminij nastopa v II. ligi.
Domačini so ubrali taktiko Ard-ne obrambe in hitrih nasprotnih napadov. Značilno za današnje srečanje je, da je prvi polčas pripadal gostom, drugi pa doma. činom. V primerjavi z domačini pa so gostje le uspeli realizirati premoč z edinim zadetkom v 27 min. Kljub temu, da Je domače moštvo igralo skrajno slabo, kar
Devet pravilnih
1. Vojvodina Dinamo	1
2. Sarajevo : 2eljezničar	1
3. Rijeka : Partizan	0
4. Rudar . Bosna	0
6. Aluminij : Trešnjevka	2
6. Segesta Slavonija	1
7. Maribor : Sloboda (Tu)	1
8. BSK : Bratstvo	0
9. Šibenik - Borovo	0
Dvanajst pravilnih v
1. Vardar : Velež
2. C. zvezda : Sutjeska ' 3. Radnički : Hajduk
1. Zagreb : Olimpija 5. Bačka - Rabotnički 8. Crvenka . Radnički (B)
7. Sloboda (Tu) : Želez. (N)
8. Pobeda : Bor
9. Radnički <S> : Lovčen ,
Llo. Priština : Proleter
11. Trepča . Radnički (K)
12. Borac (C) : Spartak
Dvanajst pravilnih
(II. izredno kolo)
1. Atalanta : 'Lecco	1
3. Bologna : Roma	1
3. Foggla : Milan	2
4. In ter : Torino	3
5. Juventus : Spal	1
6 Laneroasl (V) : FioionUn» 1
7 Lezlo : Napoli	0
8. Mantova : Brescia	0
9. Vanaala : Cagllari	0
10. Genoa : Sampdoria v I
11. Padova : Vare«	3
13. Potenza : Modena	1
velja zlasti za branilca Satlerja,
E a bi vratar Bračič vendarle lah-o preprečili edini zadetek. V 27 min. je sodnik popolnoma upravičeno dosodil prosti strel v ko rist gostov s kakih 22 m. 2oga se je odbila od domačega zidu do Zidanlča. Napadalec gostov verjetno sploh ni mislil na strel proti vratom, toda žoga Je po nerodnosti vratarja Bračiča končala pot v mreži Aluminija.
V tem delu igre so domačini redkokdaj prišli v bližino gola go-
stov ln tako sploh niso mogli resneje ogroziti zelo dobrega vratar, ta gostov Horvata.
Po odmoru je Aluminij prevzel pobudo. Kljub temu, da se je večji del gostujočih Igralcev pomaknil v obrambo, pa so le-tl z maloštevilnimi, toda nevarnimi napadalci mnogokrat prisilili Šoštariča, da je reševal v zadnjem trenutku. Gostje hi lahka kljub premoči domačinov zvišali rezultat:	nerazumljivo	posredovanje
branilca Satlerja v 46. min., ko Je napadalcu gostov dobesedno namestil žogo za strel lz kakih 8 m razdalje, se je na srečo končalo dobro.
Aluminij je imel v tem delu Igre Izredne priložnosti v 63., 89. In 67 min., predvsem Špehonja ln Tolič, toda napadalci niso Imeli dneva
štvib sta bili boljši obrambni vr-stl
Pravična delitev točk
SKOPJE, 12. marca. Mostarski Velež je danes v srečanju z Vardarjem osvojil tretjo točko v spomladanskem delu državnega prvenstva v nogometu. Tekma se Je končala neodločeno 1:1 (0:0). Pred 12.000 gledalci je sodil Canak lz Beograda. Strelca Glavovič za Velež ln Spasovskl.
Vardar: Mutibarlč, Drobac, Plečkov Georgi jev, Dojčlnovskl, Mečka rov, Vrbica, Mojsov, SLullnčev-ski, Kovečevskl, Spasovskl.
Velež: Horvatič, Primorac, Dža-fič, Sellmotlč, Šestič, Džikič, Glavovič, Mujič, Bajevič, Lazovlč,
Oručevič.
Domačini so Imeli premoč vso tekmo. Vzlic temu pa so bili gostje v vodstvu do zadnje minute igre. Sredi prvega polčasa Je prodrl v kazenski prostor Vardarja Mujič In v zadnjem hipu podal žogo Olavovlču, ki Je nato pre rnagal domačega vratarja. V diu gem polčasu so se Mostarčan: povlekli v obrambo, tako da sc bili vsi napadi Skopjancev zaman. Tik pred koncem tekmč pa Je Spasovskl izenačil.
Dinamo razočaral
NOVI SAD, 12. marca. Vojvodina je brez težav premagala Dinamo lz Zagreba 2:0 (1:0). Pred 8000 gledalci Je sodil Guglovlč iz Niša, strelca pa sta bila Radoaav v 6. ln Pušlbrk v 78. minuti igre.
Vojvodina: Pantelič, Aleksič, Radovič, Neštickl, Brzlč, Dakič (Djordjlč), Stanič, Radosav, Se-kereš. Trivič Pušlbrk.
Dinamo:	Skorlč, Cvek, Braun,
DraCanin, Bmčič, Ramljak, Novak, Jukič, Cucmlrtl, Lamza. Ro ra.
Derbi 17. kola zvezne lige ni bil na pričakovani ravni. Sreča nje med Vojvodino ln Dinamom
ie bilo sicer borbeno, vendar irez tistih kombinacij, ki navdušujejo gledaloe. Domačini so bili boljši ln so zasluženo zmagali, čeprav Je Radosav prvi zadetek dosegel lz položaja ofsslde.
'Sarajevo se bliža cilju
SARAJEVO, 12. marca. V srečanju sarajevskih ligašev je Sarajevo premagalo Zeljeenlčarja 2:0 (1:0). Gola sta zabila Siljkut v 7. in Vujanovič v 63. min. igre. Gledalcev Je bilo na Koševu več ko 40.000. Sodnik Strmečkl lz Zagreba.
SARAJEVO: Sirčo, Fazlaglč, Mu zurovič, Jesenkovlč, Bajič, Prlja-ča, Prodanovič, Siljkut, Musemič, Blaževič, (Vujanovič), Antič.
2ELJEZNICAR: Črnec, Hadžlab dič, Kodrič, Katalinski, Jovanovič Bajič, Jelušlč, Bukal, M. Smailo-vič, Oslm, Sprečo.
Rekordno število gledalcev Je zapustilo stadion na Koševu razočarano. Sarajevčani so mislili, da bodo videli lepo igro domačih klubov, ki so ta čas med najboljšimi ekipami v državi, gledali pa so povsem povprečen nogomet.
Remi Sutjeske v Beogradu
BEOGRAD, 12. marca. Srečanje nogometašev Crvene zvezde ln Sutjeske se Je končalo neodločeno 2:2 (2:2). Gole so zabili DJa-Jlč (14.) in Ačimovič (37.) za Cr-veno zvezdo ter Andrlč (3.) ln VdJnloallJevlč (42.) za Sutjesko. Sodnik Sellmovlč iz Sarajeva.
Crvena zvezda: Dujkovič, Dakič (Stojanovič), Karapandžlč, Mellč, Markovič, Vratnjaj, Klenkovski. Mellč, Lazarevič, Ačimovič, DJa-Jlč
Sutjeska: Dugallč, Zekovlč, Gar-daševlč, čalovič, Stanišlč Damjanovič, Adžič, Vukovič, Andrlč, Todorovič, Vojnicalljevlč.
Gostje so s strelom Andrlča povedli že v tretji minuti Igre. To pa ni zbegalo domačinov, ki so hitro Izenačili, Ačimovič pa Je podel Beograjčane v vodstvo s strelom v 37 minuti. Tri minute pred odmorom pa je Vojnlcallje-vič izenačil ln tako dosegel končni Izid tekme, ki je bila zanimiva.
TENIS
Poraz Plliča in Franuloviča
BARANQUILLA, 12. marca — V tekmovanju dvojic na mednarodnem teniškem turnirju v Kolumbiji Je brazllzko-grški par------
je Gradis dosegel doslej v enem nastopu nojslabšl rezultat, precej pod običajnim povprečjem. Zanimivo je, da Je tudi rutinirani Martelanc dosegel rezultat pod 800, le-teh pa ni manjkalo pri-obeh ekipah, skupaj kar 12 rezultatov pod 800.
Rezultati:	Triglav 6691 (Starc
805, Česen 851, Turk 856, JereD 887, Martelanc 788, Bregar 837. Ambrožič 848, Kordež 819), Gradis 6332 (Farkaš 794 Kavčič 776, Tanear 818, Tršan II 747, Janša 851, Tršan I 796, Zdešar 801, Pra-irotnlk 749), Gradis 6888 (Farkaš 83, Martinšek 794, Praprotnik 787 Zdešar 771, Tršan 1 810, Janša 811, Tanear 739, Kavčič 803), Triglav 6648 (Česen 866, Ropret 756, Bregar 867, Starc 811, Turk 872, Jereb. 786 Ambrožič 884, Kordež
806)'	-e	n
T. B.
V Ljubljani neodločeno
Na kegljišču »Maksa Perca« v Ljubljani, sta v soboto ln nedeljo nastopili vrsti Slovenlja-oeste in Slovenj Gradec. Prvi dan je bila uspešnejša domača vrsta z dokaj solidnim rezultatom 6602 : 6544, drugi- dan pa so bili boljši Slovenjgradčani s 6496 : 6489. Zanimivo Je, da je bil Dremelj —
(Slovenija ceste) prvi dan za 103 keglje boljši kot na drugi tekmi in je s tem precej pripomogel k neuspehu svoje vrste v nedeljo. NajsoUdnejši Je bil vsekakor Horvat (Slovenj Gradec) Z rezultatom 875 in 861, za njim pa Skerbinek (Slovenija ceste) z 875 ln 840. Sodniki so v soboto opravili nalogo brezhibno, v nedeljo pa so imela vodstva vrst glede sojenja precej pripomb.
Rezultati: Slovenija ceste 6602 (Semen 791, Zorman 767, Mika-nec 803, Klobučar 820, Sajevle 819, Dremelj 868, Skerbinek 875, Birsa 861) Slovenj Gradec 6544 (Mulec 801 Santner 804, Lukman 830, Veber 819, Škorjanc 814, Va-upot 813, Štruc 788, Horvat 875), Slovenj Gradec 6496 (Vaupot 758, Santner 801, Lukman 804, Mulec 845, Šešelj 813, Štruc 791, Škorjanc 823, Horvat 861), Slovenija ceste 6489 (Semen 816, Matko 818, Mlkanec 814 Klobučar 793, Saje-vic 812, Dremelj 763, Skerbinek 840. Birsa 833).
Na Ravnah Steržaj
RAVNE, 12 marca — V 3. kolu republiške moške kegljaške lige sta se včeraj in danes na Ravnah pomerila Ljubljana-center in Branik (Maribor). Prvi dan ie zmagal Branik 7002:6787. Pri Mariborčanih sta bila najboljša Steržaj z 939 ln Žnidaršič z 903 keglji, pri Ljubljani pa Mencinger z 897 keglji. Tudi drugi dan, ko sta ekipi nastopili na obratnih stezah je zmagal Branik z 6885:6779. Ponovno je bil najboljši Steržaj (936), pa tudi Santel je dosegel odličen rezultat 930 kegljev. Pri Ljubljani je bil tokrat najboljši Stefe z 895 keglji.
E. WLODYGA
Žekš obranil naslov
IV. republiški namiznoteniški turnir mladih
MARIBOR, 12. marca — Mia-, dostni žlv-žav, ki Je v soboto ln nedeljo napolnjeval dvorane »Konstruktorja« v Mariboru, ni-----------
nil samo začetek IV. republ turnirja v namiznem tenisu za mladince ln pionirje, temveč tudi pravo otroško zanesenost, borbenost ln zagrizenost, za katero bi jim zavidali tudi starejši vrstniki.
Nastopilo je nad sto posameznikov lz štirinajstih slovenskih klubov. Tekmovali pa so v ekipni in posamični konkurenci. Med ekipami so zmagali: pri mladincih Gojenec lz Murske Sobote, pri mladinkah ljubljanska Ilirija, pri pionirjih Lendava in pri pionirkah Ilirija. Med posamezniki je treba posebej omeniti uspeh 2ekša, ki Je bil najboljši pri mladincih, žled pionirji pa Je presenetil Mariborčan Savnik, ki Je v četrtfinalu premagal favorita Talerja (Ol) z 2:1, v finalu pa Je nesrečno izgubil z Lendavčanom Simunko. Nasploh velja zapisati, da je bila kvaliteta na visoki ravni. Organizator, 2NTK Maribor, je tekmovanje Izvedel brezhibno.
REZULTATI — ekipe, pionirji:
rilfinale — Olimpija : Lendava 1, Gojenec : Maribor I 0:5; finale — Lendava : Maribor 5:1; -pionirke: polfinale — Olimpija- : Odred 3:2, Lendava : Ilirija 1:3 finale — Olimpija : Ilirija 1:3; mladinci: polfinale — Gojenec : Olimpija 5:2, Ilirija Lendava
HOKEJ NA LEDU
Jugoslavija : Slavija 8:2
JESENICE, 12. marca. Oslabljena jugoslovanska hokejska, re-prezetanca Je nocoj na stadionu pod Mežakljo premagala Slavijo (Praga) z 8:2 (2:0, 1:1, 5:1). — Strelci: Eržen 2, Mlakar, Razinger, Hiti, Tišler, R. Smolej ln F. Smolej po enega. Za Slavijo Je bil obakrat uspešen Hildebrand. Pred tisoč gledalci sta sodila Pavletič in Cesar iz Ljubljane.
Jugoslovanska reprezentanca je nastopila brez poškodovanega Felca ter I. Jana, Berausa in Juga, ki imajo lažjo gripo. Nocoj so je pri Jugoslovanih izkazal napad, zlasti brata Smolej in Tišler, ki so igrali brezhibno. Igro, kakršno je naša reprezentanca pokazala v drugi tretjini, jeseniško občinstvo v letošnji sezoni še ni videlo. Gostje so se zlasti v prvi in zadnji tretjini v glavnem branili. V vratih je Knez dostojno zamenjal Galeta.
P. K.
Ljubljanski igralci goja aktivni
MEDNARODNA MLADINSKA LIGA
Vodi Maribor
MARIBOR, 12. marce. - Tu za je	nadaljevalo	mladinsko
tekmovanje v nogometu. Na stadlo nu na Poljanah je Železničar tgnu z OAK lz Gradca neodločeno 2:2
gal Jugoslovanska zastopnica Pl-Uča ln Franuloviča z 6:8, 6:2,
V okviru priprav za mednarodni. turnir v goju »Zlati zmaj«, se bosta začela v ponedeljek, 13.
marca, dva turnirja Na prvem bo sodelovalo 6 najmočnejših igralcev (Ekart, A Sturm, Movrin, Intihar, Gaspari in Pečenko), ki se bodo borili za štiri mesta v I ekipi ter dve mesti v II. ekipi. Ostali igralci do 10. kyuja se bodo borili za nadaljnji dve mesti v II. ekipi ter za razporeditev v III ekipi.
B. G.
Po domačih krajih
KRUSEVAC — Uprava nogometnega kluba Napredak lz Kruševca je ponudila NK Sarajevu, da se četrtfinalna tekma za nogometni pokal, ki Je na sporedu 15. marca v Sarajevu, igra v Kruševcu. Kru-ševčanl so Sarajevčanom ponudili zelo ugodne pogoje — milijon S dinarjev ln plačano bivanje v izletniškem kraju Veliki Jastrebac, kjer bi Sarajevčani lahko trenirali do tekme s Partizanom.
5:4; finale — Gojenec : Ilirija 5:2; mladinke: polfinale — Olimpija : Ilirija 0:3, Gojenec : Maribor 3:1, finale — Ilirija : Gojenec 3:2; posamezniki, pionirji: polfinale — Simunka (Len) : Šetinc (Len) 2:0, Taler (Ol) : Savnik (Mb) 1:2, finale — Savnik : Slmunka 1:2; pionirke: polfinale — Virant (Lit) : Golob (II) 2:0, Petrač (Fuž) : Dum (II) 0:2, finale — Virant : Dum 0:2; mladinci: polfinale — 2eks (Goj), : Buce (Trigl) 2:1, Vidic (Trigl) : Harl (Goj) 2:0, finale — 2ekš : Vidic 2:0; mladinke: polfinale — Kološa (Goj) : Šuštar (Ol) 2:0, Dum (II) : Svetek (II) 1:2, finale — Kološa : Svetek 2:1.
J. UJCIC
Občinsko prvenstvo Velenja
VELENJE, 12. marca — Na občinskem prvenstvu Velenja v namiznem tenisu za moške posameznike je nastopilo 66 Igralcev iz Šoštanja, Velenja, Pake ln Šmartnega ob Paki. Najuspešnejši tek. movalci so bili zastopniki iz Šmartnega ob Paki.
Rezultati — člani:	1. Kolšek
(šm-P), 2. Premelc (Vel), 3. Rav-tar (Vel); st. mladinci: 1. Prašnikar (Sm-P), 2. Hromeč (Sm-P), 3. Masnak (šoš); ml. mladinci: 1. Podgoršek (Sm-P), 2. Gorenc (Sm-P), 3. Matijevič (Vel); pionirji: 1. Kranjc D. (Vel), 2. Klan-far (šoš), 3. Kranjc V. (Sm-P).
J. 2EVART
PRIJATELJSKI NOGOMET
Kladivar : Rudar 6:3
CELJE, 12. marca — V prijateljski nogometni tekmi je Kladivar premagal Ugaša Rudarja lz Trbovelj 6:3 (5:2). Strelci: Jelen 2, Veaič, Dvornik, Topič in Dobrajc po enega za Kladivar, za Rudar pa Zibert 2 in Hribar 1. Tekmo Je sodil Zorko iz Celja.
V mladinskem srečanju Je Kla-cUvar premagal Rudarja 4:1 (1:1).
K. J.
Celje : Ljubljana 5:1
CELJE, 12. marca — V prijateljskem nogometnem srečanju je Celje premagalo Ljubljano 5:1 (3:1). Strelci Hribernik 2 ter Ubo-vlč. Homec ln Bizjak po enega za Celje, za Ljubljano pa Papec. Sodil je Remih lz Celja.
Celje : Žalec 92:106
CELJE, 12. maroa — V prijateljskem košarkarskem srečanju so 2alčani premagali Celjane 106:92 ( 51:44). V precej hitri i«ri so bili gostje pri metih na koš uspešnejši ln so zasluženo zmagali. Najboljši strelci: pri Žalcu Šeligo 42, Zupančič 23, Tomažič 15, Medvešek 14 Celovšek 12, pri Celju pa Cepin 33, Bolka 20 in Zar-dovič 15.
K. J.
N. Gorica : Koper 3:0
N. GORICA, 12. marca — V prijateljski nogometni tekmi Je
800 gledalci je sodil Marušič iz N. Gorice.
V primorskem derbiju so domačini pokazali precej več m zasluženo premagali Koprčane. Zlasti v prvem polčasu je bila igra lepa ln dinamična.
A. F.
Mura : Grafičar 6:1
Svoboda: Slavija 2:5
Kovinar : Branik
S
	
!mJwna
ZAGREB
SARAJEVO
SKOPLJE
VREMENSKIH PODROČIJ:
Zadnje vesti
Rezultati volitev v Franciji
PARIZ, 12. marca (Tanjug). Drugi krog francoskih volitev je danes potekal v znamenju srditih bojev za mesta. Po rezultatih, objavljenih ob 23. uri — nanašajo se na 428 od skupaj 468 poslanskih mest — so degolisti dobili 204 mesta, združena levica pa 175. Na tretjem mestu je desničarski »demokratični center« s 37 mandati, 12 poslanskih mest pa so osvojile druge opozicijske skupine. V te številke so uračunani tudi mandati iz prvega kroga volitev. Dokončne rezultate bodo objavili jutri zjutraj.
Suharto prisegel
DJAKARTA, 12. marca (AP, Reuter). General Suharto je nocoj na plenarnem zasedanju ljudskega posvetovalnega kongresa prisegel kot vršilec dolžnosti predsednika Indonezije. V krajšem govoru po prisegi je Suharto povedal, da bo vlada, potem, ko je bil končan sedanji politični spopad v deželi, usmerila svoje napore »k izpolnjevan nju programa politične in ekonomske stabilnosti ter ljudske blaginje«. Suharto je dodal, da se je treba izogniti anarhiji in absolutistični oblasti, hkrati pa je poudaril, da v zadnjih dogodkih nihče ni bil poražen in nihče zmagovalec. »Zmagovalec je same ljudstvo,« je dejal.
Suharto ni ničesar povedal o Sukarnu, ki je v petek odpotoval v svojo rezidenco v Bogorju; odtlej ni nobenih poročil o njegovih nadaljnjih političnih načrtih.
Tass o Svetlani Alilujevi
MOSKVA, 12. marca (Tass). V odgovoru na vprašanja novinarjev je sovjetska agencija Tass potrdila vest, da je Stalinova hči Svetlana Aliia-jeva v tujini. Konec leta 1966 je Svetlana Alilujeva dobila vizum za potovanje v Indijo, kamor naj bi ponesla posmrtne ostanke svojega moža, ci je bil indijski državljan in ki je umrl v SZ. Na vprašanje, koliko časa bo Alilujeva ostala v tujini, je agencija odgovorila, da je to njena zasebna stvar.
Olivier ni uspel
LONDON, 12. marca (Reuter). Malteški premier Borg Olivier je nocoj izjavil, da njegova vlada začasno spie-jema načrt o zmanjšanju britanskih sil na Malti. Ta nepričakovana izjava je posledica neuspelih pogajanj med obema vladama. Borg Olivier, ki je skušal Britance pripraviti do tega, da bi se premislili — oporišča da jejo kruh precejšnjemu številu otočanov — je izjavil, da se je tako hotel izogniti »sporu z Britanijo«.
Colombo odpotoval v London
LONDON, 12. marca (Reuter). Italijanski finančni minister Colombo je danes odpotoval v London na tridnevni obisk, da bi se sešel s premieram Wilsonom in drugimi britanskimi ministri. Ti naj bi mu pomagali, da bi se seznanil z družbenim _in gospodarskim razvojem Velike Britanije.
Volitve
v zahodnem Berlinu
BERLIN, 12. marca (UPI). Po začasnih rezultatih volitev v mestno skupščino zahodnega Berlina so socialni demo krati ohranili absolutno večino, vendar so dobili za pet odstotkov manj glasov kot na prejšnjih volitvah. Imajo 57 odstotkov, medtem ko so krščanski demokrati dobili 33 odstotkov glasov — 5 odstotkov več kot na zadnjih volitvah.
Kako povezati obalno območje?
Za občine Izola, Koper in Piran izvoljena enotna konferenca SZDL
KOPER, 12. marca — Dve nalogi sta se neprestano prepletavali v obilici različnih problemov, ki so jih navajali tako v poročilu kot v razpravi na današnji prvi konferenci SZDL obalnih občin. Prvi sklop vprašanj se je nanašal na vsebino dela SZDL, drugi pa, kako se je pri.tem organizirati, da bi bili kos nalogam.
Na konferenci krajevnih organizacij SZDL vseh treh o-balnih občin so sklenili, da bi zaradi zaokroženosti tega območja za vse tri občine Imeli eno samo konferenco SZDL. V vseh treh obalnih mestih so izbrali mestno konferenco, razen tega pa bo za področje vsake občine delovalo še posebno telo, ki bo povezovalo organizacije SZDL pri obravnavanju in urejanju specifičnih zadev posameznih občin.
Mnogo misli glede vsebine
dela SZDL je bilo posvečenih vprašanju, kako povezati to področje. V poročilu, pa tudi v razpravi so med drugim navajali, naj bi urejanje zadev v občinah poenotili, pri čemer bi lahko imel precejšnjo vlogo srednjeročni družbeni plan. Tega so doslej dali v javno razpravo le v občini Koper.
Predlagali so, da bi za obalno področje pripravili enoten program razvoja do 1. 1970. Glede družbeno politične ure-
Občani
Krajevni odbori Socialistične zveze sklicujejo za danes, 13. marca, zbore občanov o družbenopolitični ureditvi mesta Ljubljane.
Zbori občanov so sklicani za 19. uro, in sicer:
— za krajevno skupnost M. Majcen v dvorani SZDL, Medvedova 24
— za krajevno skupnost H. Smrekar v dvorani krajevne skupnosti v Černetovi ul. 31
— za krajevno skupnost šercerjevo in Litostroj v dvorani SZDL v Kebetovi ul. 1
— za krajevno skupnost Zg. šiška in Dravlje v dvorani Svobode na Vodnikovi cesti
— za krajevno skupnost Šentvid in Vižmarje - Brod v Klubu Šentvid 95.
Občane naprošamo, da se zborov občanov udeleže ter s svojo razpravo prispevajo, da se vprašanje družbenopolitične ureditve mesta Ljubljane najustrezneje reši.
Občinski odbor SZDL Ljubljana-šiška
ditve so dali pobudo, naj bi vse trd občine kot družbeno politična skupnost ostale, razmislili pa naj bi, če ne bi kazalo za celotno obalno območje imeti posebne družbeno politične skupnosti, kateri bi vse tri občine odstopile pristojnosti iz skupnih zadev.
Med vsebinskimi nalogami SZDL obalnega območja so precej poudarili tudi, kako urediti naraščajoča protislovja med zaostajanjem podeželja in razvojem mest. Nekateri so menili, da je treba tudi v tem iskati vzroke, da se občani ne udeležujejo zborov volivcev in ne sodelujejo dovolj pri različnih samoupravnih poslih v komunah.
Na današnji seji so iz 69-članske obalne konference izbrali 17 članski izvršni odbor, nadzorni odbor ter predstavnike za republiško in zvezno konferenco SZDL. Za predsednika obalne konference SZDL je bil izvoljen Mario Abram, upravnik radia Koper. Izvršni odbor pa bo imel tudi tri podpredsednike in sicer iz vsake občine po enega. Za te funkcije so izbrali: Da ndla Ivančiča iz Izole, Slavka Ježa iz Kopra in Romana Poljšaka iz Pirana.
V republiški konferenci SZDL bo članstvo obalnega območja zastopalo osem delegatov in sicer: Mario Abram, Živa Beltram, Jože Bolje, Runo Gabhin, Anmand Klančič, Vinko Markovčič, Roman Poljšak in Marija Vogrič. Za člana zveame konference SZDL pa so izbrali dr. Svetozarja Poliča.	G.	GUZEJ
Nesreče	v minulem
V sedmih dneh kar pet nesreč
Zaradi vinjenosti je bilo 32 prometnih nesreč
LJUBLJANA, 12. marca — V 174 nesrečah, ki so se prejšnji teden zgodile na cestah v Sloveniji, je 5 ljudi izgubilo življenje, hudo poškodovanih je bilo 60 ponesrečencev, 47 pa je bilo laže ranjenih, škodo na vozilih in tovoru so ocenili na nekaj manj kot 580 tisoč novih dinarjev.
Tudi podjetja člani Turistične zveze?
Turistična miselnost še vedno ni dovolj zajela našega prebivalstva
LJUBLJANA, 12. marca — Turistične družbene organizacije bi morale prestopiti ozke društvene okvire in postati prostovoljna združenja vseh gospodarskih in negospodarskih čini tel jev zaradi medsebojnega vskla-jevanja in podpiranja — je med drugim dejal na današnjem 9. rednem občnem zboru Turistične zveze Slovenije njen predsednik dr. Danilo Dougan.
V svojem	referatu ie dr. dosegli najtesnejšo povezavo
med društvenimi organizacijami in gospodarstvom, kar bi zagotovilo združitev vseh sil in njihovo vsklajeno delovanje pri akcijah za napredek turizma tako v posameznem ■	kraju kakor tudi regiji in re-
IfdlOPt)	—	publiki. 2e nekateri doseda-
O	nji poskusi na tem področju
svojem referatu je dr. Dougan poudaril, da bi s tem
Poglavitna
volitve
S seje občinske konference SZDL Novo mesto
NOVO MESTO, 12. marca Dopoldne je bila v sindikalnem domu v Novem mestu prva seja občinske konference SZDL. Na njej so obravnavali in sprejeli pravila o delu SZDL v občini, razpravljali o pripravah na skup ščinske volitve in izvolili organe konference.
Pravila, ki so jih sprejeli z nekaterimi dopolnili, med drugim določajo, da bo za naprej ostala celotna članarina SZDL krajevnim organizacijam. V obširni razpravi okrog priprav na bližnje skupščinske volitve so največ govorili, katere evidentirane možne kandidate za republiške pp slance naj SZDL posebej priporoča kot kandidate, o čemer bodo odločali zbori volivcev na bližnjih kandidacijskih zborih. Sprejeli so stališče, da bo SZDL priporočala v vsaki volilni enoti za volitve republiških poslancev le po enega kandidata. Izvolili so tudi izvršni odbor in nadzorni odbor konference ter skupaj z občinama Metlika in Črnomelj enega člana za zvezno konferenco SZDL, a za področje občine Novo mesto pet članov za republiško konferenco SZDL. V sprejetem programu dela so posebej poudarili nalog SZDL pri pripravah in izvedbi bližnjih skupščinskih volitev. (r)
so dali zadovoljive rezultate.
Podobno stališče je referent zavzel tudi do investicij. Po njegovem mnenju bd se morale v financiranje turističnih investicij vključevati tudi vse tiste gospodarske organizacije iz industrije, trgovine, prometa in kmetijstva, ki neposredno ali posredno povečujejo svoj dohodek iz turističnega prometa. Tudi občinske skupščine bi se morale na osnovi svojih plapov boriti za večja investicijska vlaganja v turizem. Vendar pa bi moralo obveljati načelo, da teh sredstev ne razpršimo povsod, pač pa usmerimo predvsem v tista območja, ki imajo poleg naravnih in klimatskih vrednot tudi že osnovne turistične in komunalne naprave. Skrajni čas je, da zaključimo kompleksno ureditev najpomembnejših turističnih središč.
Sicer pa v turizmu še vedno nismo izkoristili vseh možnosti za racionalne integracijske procese in za organizacijsko utrditev posameznih delovnih organizacij. Dovolj je še možnosti za znižanje stroškov poslovanja v gostinskih podjetjih, za uvedbo sodobne tehnike v proizvodnem procesu, za bolj posloven nastop na inozemskem trgu in za izboljšanje kadrovske strukture. V gostinskih podjetjih pa je razen tega še vedno veliko drobnih, že dolgo marfli pomanjkljivosti, ki bi jih lahko odpravili v najkrajšem času in brez večjih finančnih sredstev.
V referatu, kakor tudi v razpravi je bilo govora tudi
o slabi urejenosti naših cest in mejnih prehodov, ki postajajo že ozko grlo našega turizma.
Kar zadeva delo turističnih družbenih organizacij, pa so menili, da doslej še vedno niso povsem izpolnile ene od svojih glavnih nalog, to je turistične vzgoje prebivalstva. Našega prebivalstva še ni zajela turistična miselnost, kar ima negativne posledice v urejanju krajev, čistoči, odnosa do gostov in podobno. Mednarodno leto turizma je idealna priložnost za aktivizacijo turističnih družbenih organizacij in prebivalstva na tem področju.	N.	I.
Nesreče, ki so imele najhujše posledice, so se zgodile zaradi nenadnega prehoda čez cesto (2), izsiljevanja prednosti in vinjenosti. Podatki nam kažejo, da so se na cestah pešci zelo ogroženi, ker so tudi najmanj zavarovani, saj so samo v minulih 7 dneh nesreče zahtevale življenja petih pešcev.
Med vzroki nesreč je v minulem tednu na prvem mestu vinjenost, saj so šoferji, ki so pregloboko pogledali v kozarec, zakrivili kar 32 prometnih nesreč, 29 jih je bilo aaradi izsiljevanja prednosti, prehitra vožnja pa se je 28-krat končala z nesrečo. Voz niki, ki so se ob nepravem času odločili za prehitevanje, so povzročili 14 nezgod, pre cej (10) pa so jih zakrivili pešci, ki so šli čez cesto, ne da bi prej pogledali, če je ta prosta, »šoferji« ki so sedli za krmilo brez vozniškega izpita, so z neveščo vožnjo zakrivili 5 nesreč, prav toliko nesreč pa je bilo tudi zaradi tehničnih okvar na vozilih.
Krivci za 108 nesreč so avtomobilisti, motoristi in mopedisti so bili zapleteni v 20 nesreč, pešci v 19, kolesarji so jih povzročili 8, vozniki konjskih vpreg pa 2 nesreči.
Letos je bilo v Sloveniji že
Ponesrečenec umrl v bolnišnici
LJUBLJANA, 12. marca — V ljubljanski bolnišnici je včeraj popoldne umrl 80-let-ni Franc Jurančič, žrtev prometne nesreče, ki se je zgodila 8. marca na križišču Gradišča in Erjavčeve ceste v Ljubljani. Jurenčiča je podrla voznica osebnega avtomobila zastava 750 Albina Stopar.
Toča je padala
NOVO MESTO, 12. marca — Med nalivom ponoči se je na Novo mesto in okolico usula toča, ki pa ni padala dolgo in zato ni povzročila večje škode. V nekoliko višjih krajih pa je hkrati tudi snežilo.	(r)
1447 prometnih nesreč, ki so zahtevale 39 človeških življenj, 846 ljudi pa je bilo huje ali laže ranjenih. Tudi gmotna škoda je precejšnja, saj so jo naračunali za več kot pet milijonov N dinarjev.
Huda nesreča avtomobilista
LENDAVA, 12. marca — Na cesta drugega reda med Beltinci in Odranci se je sinoči ob 22,40 uri hudo ponesrečil voznik osebnega avtomobila Ladislav Verež (36) iz Turnišča. Verež je iz doslej neznanega vzroka zavozil na levo stran ceste, kjer je trčil v obcestni kamen. Nato se je voz prakobalil pod cesto in spet obstal na kolesih. Voznik na srečo ni bil ranjen, materialne škode pa je bilo za okoli 400.000 S dinarjev.
Kombi zbil pešca
KRANJ, 12. marca — Kombi, ki ga je vozil Ivan Pod-miljšak, je sinoči nekaj pred 20. uro na Koroški cesti v Kranju podrl pešca Ivana Bojuca. Nesreča se je zgodila zaradi neprevidnega pešca, ki je šel čez cesto, ne da bi prej pogledal na levo in desno ter tako zaprl pot vozniku kombija, ki kljub zaviranju ni mogel preprečiti nesreče. Zadel je pešca in ga zbil. Ponesrečenca zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
Motorist ni zasenčil luči
MURSKA SOBOTA, 12. marca —. Sinoči ob 19,30 se je zgodila v Murski Soboti na Koroški cesti huda prometna nesreča med mopedistom Štefanom Mačkom (27 let) iz Predanovec in 66-letno Rozalijo Horvat, ki je šla po desni strani ceste. Mopedist, ki ga je iz nasprotne strani vozeči voznik motornega kolesa zaslepil z dolgo lučjo, ni pravočasno opazil ženske in je z vso silo treščil vanjo. Pri tem sta oba padla in se hudo poškodovala. Ponesrečenca so odpeljali v soboško bolnišnico.	B.	B.
Krivci katastrofe v Kaknju spet pred sodiščem
SARAJEVO, 12. marca (Tanjug). Pri sarajevskem okrožnem sodišču se bo jutri začela nova obravnava proti skupini ljudi, ki jim je vrhovno sodišče Bosne in Hercegovine spremenilo prvostopno sodbo zaradi krivde pri znani katastrofi. Ponovna razprava se bo začela 21 mesecev po nesreči, ki je zahtevala med rudarji 128 smrtnih žrtev.
Inž. Esad Salčič, bivši tehnični direktor rudnika, se bo ponovno zagovarjaj, ker ni upošteval predpisanih varnostnih ukrepov.
Inženirja Alojza Železnika bremeni obtožnica malomarnega odnosa do tehnične zaščite. Na prvi obravnavi ga je okrožno sodišče oprostilo, vendar je vrhovno sodišče na pritožbo javnega tožilca razveljavilo to sodibo.
Inženirja Matija Cigan in Ljubo Cuk se bosta zagovarjala, ker nista izdala naloga za prepoved uporabe električne Dieslove lokomotive, ki ni bila zaščitena.
Pri okrožnem sodišču v Sarajevu bodo uvedli ponovno preiskavo proti Alojzu špecu in Hamzi Omeragiču, ki sta bila prvotno obsojena na sedem let strogega zapora. To sodbo je vrhovno sodišče razveljavilo in zahtevalo ponovno razpravo, ki naj ugotovi odgovornost špeca in Omera-giča.
Vrhovno sodišče je potrdilo oprostilno sodbo za inž. Mu-risa Osmanagiča in Nenada Mihaldžiča.
Prehitro je vozil
LJUBLJANA, 12. marca — Na šentjakobskem mostu ob Savi se je predvčerajšnjim ob 21.35 zgodila huda nesreča vozniku poltovornjaka znamke oombi IMV z ljubljansko registracijo Francu Kralju. Ko je vozil od Podgorice v Hrastje, je v naselju Šentjakob ob Savi zaradi hitrosti nenadoma zapeljal preveč na desno in se zaletel v prometni znak, ki prepoveduje vožnjo s hitrostjo več kot 10 kilometrov na uro. Avtomobil je znak podrl, nato pa trčij v železno ograjo na mostu in se prevrnil na bok. Pri nesreči je dobola. hude poškodbe sopotnica Angela Luznar, ki so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico, voznik in sopotnica Majda Kotar pa sta bila- laže poškodovana. Gmotno škodo so ocenili na približno 6 tisoč N dinarjev. Nesreči je botroval alkohol.
NJEN R O N O S
V VEČ BARVAH VELIKOSTIH (LONCI, VISOKE IN NIZKE KOZICE)
V SE
IN
PRIPOROČA
EMO CELJE
NIXON SI SIRI OBZORJE — Vse kaže, da ima svoje načrte za na-slednje ameriške volitve tudi bivši ameriški podpredsednik Nixon. Pred dnevi se je odpravil na daljšo turnejo po svetu, da bi si »razširil politično obzorje« ter se na kraju samem seznanil s svetovnimi problemi. Kot je znano, se poljska vlada z njegovo metodo ni strinjala in mu ni dala vstopnega vizuma. Na sliki: Nixon na bonskem letališču.	Telefoto: UPI
SVETLANA ALILUJEVA V ŠVICI — Po zadnjih agencijskih vesteh je Stalinova hči potem, ko je v Indiji baje zaprosila za ameriški azil, z letalom odletela v Švico. Spremljevalci so jo z ženevskega letališča odpeljali »neznano kam«. Kot je razvidno iz poročil, je Svetlana Alilujeva dobila švicarski azil, potem ko je švicarska vlada ugotovila, da ne gre za »političen primer«. Njena hči in sin sta ostala v Moskvi. — Na sliki: Svetlana Alilujeva ob prihodu na ženevsko letališče.	•	Telefoto
DE GAULLE »SE VOLI« — Francija je včeraj opravila »drugo rundo« parlamentarnih volitev. Kot običajno je predsednik de Gaulle volil v svojem okrožju Colombey-les-des-Eglises (na sliki). —	Telefoto:	UPI
Telegrami
U TANT BO OBISKAL BELGIJO — BRUSELJ. Verjetno konec maja bo generalni sekretar Združenih narodov U Tant obiskal Belgijo.
LUECKE V JU2NI AMERIKI — JOHANNESBURG. Zahodnonemški notranji minister Luecke je danes na vabilo vlade Južnoafriške republike z letalom prispel v Johannesburg.
MAO CE TUNG SPREJEL WILCOXA — PEKING. Predsednik centralnega komiteja komunistične partije Kitajske Mao Ce Tung je danes sprejel generalnega sekretarja komunistične partije Nove Zelandije Wilcoxa. Poročilo pravi, da sta bila voditelja v »zelo prisrčnem pogovoru«.
SPORAZUM O VARNOSTI — DJAKARTA. Indonezija in Malezija sta podpisali sporazum o ukrepih za varnost na mejnih področjih. Kakor poroča Antara, obsega sporazum tudi »programe varnosti pred komunisti, tihotapci in subverzivnimi elementi«.
ATAŠI SPREJEL SCHLLZA — DAMASK. Sirski predsednik dr. El Ataši je sprejel ministra za pošto in komunikacije NDR Rudolfa Schulza in namestnika zunanjega ministra NDR Wolfganga Kiesewetterja.
ROMUNSKA DELEGACIJA — KAIRO. Na desetdnevnem sestanku s funkcionarji ZAR bo romunska trgovinska delegacija proučevala načrte, ki jih predvideva program o tehničnem sodelovanju iz leta 1964.
MADŽARSKA DELEGACIJA — HONGKONG. Kakor poroča vietnamska časopisna agencija, je prispela v Hanoi na obisk madžarska kulturna delegacija.
FRANCOSKI KREDIT — MEXICO. Francoske privatne družbe so dale Mehiki izredni kredit 120 milijonov dolarjev za zgraditev podzemske železnice v glavnem mestu Mehike.
POGODBA O ZELENJAVI — SOFIJA. Bolgarija bo letos izvozila v Sovjetsko zvezo okoli pol milijona ton sveže in predelane zelenjave ter sadja v skupni vrednosti 112,6 milijona levov. Pogodba se nanaša tudi na predelano sadje in zelenjavo.
SPOPAD NA CIPRU — NIKOZIJA. Kakor poroča Reuter, sta bila dva pripadnika sil Združenih narodov na Cipru — Šved in Anglež — ranjena med včerajšnjim spopadom s člani turške ciprske skupnosti pri kraju Kifinon, ki leži 40 km jugozahodno od Nikozije.
MENINGITIS — RAVALPINDI. V pakistanskem mestu Hainderabad je izbruhnila epidemija meningitisa. Umrlo je 21 ljudi. Prejšnji teden so bolnišnice sprejele nad 1000 obolelih.
LETALO STRMOGLAVILO — BELLUNO. Majhno potniško letalo s petimi ljudmi je v soboto zvečer strmoglavilo v Alpah. Namenjeno je bilo iz Benetk v Cortino d’Ampezzo. Bile so štiri smrtne žrtve, peti potnik je dobil hude poškodbe.
POTRES V MEHIKI — VERACRUZ. Najhujši potres v 30 letih je včeraj prizadel mesto Veracruz v Mehiki in napravil precej škode. Kakor poroča UPI, ni bilo smrtnih žrtev, trije prebivalci pa so ranjeni.
Pa še to:
PRAKTIČNE IZKUŠNJE DOKAZUJEJO — Podjetje »Kamenički vis« iz Kamenice v Srbiji je razpisalo natečaj za direktorja. Od kandidata zahtevajo, da ima osnovno šolo in nekaj malega prakse.
Mar lahko nekdo s tolikimi kvalifikacijami opravlja dolžnost direktorja? Lahko! To je pokazala tudi dosedanja praksa v tem podjetju.
/
Vreme 12. marca 1967 ob 13. uri
SONCNJ) lNOGBtA£NQ
*,ym
0fWME
%ssm« . MIJE
Temperatura 07 Ljubljana 6		13 10
Planica	0	7
Brnik	5	10
Maribor	6	9
Slovenj Gradec	4	9
3elje	5	—
Novo mesto	6	9
Koper	11	14
tCredarica	—7	—4
Beka	—	13
Pulj	9	15
Split	—	10
(Dubrovnik	10	16
Zagreb	7	9
Beograd	9	14
Sarajevo	8	10
Titograd	9	18
Skopje	5	19
Celovec	—	8
Gradec	3	12
Dunaj	6	9
Milano	4	17
Genova	10	15
Mllnchen	1.	5
Zttrlch	5	_
Benetke	10	14
Prognoza
VREMENSKA SLIKA:
Valovi frontalnih motenj se hitro pomikajo iznad Atlantika aad kontinent. Hladna fronta, ki Je danes predla Jugoslavijo, se je pomaknila hitro proti vzhodu, medtem pa se preko južne Francije Siri nad Alpe novo poslabšanje vremena.
NAPOVED ZA PONEDELJEK: SLOVENIJA:
Ponoči deloma jasno, dopoldne naraščajoča oblačnost in pozneje ponovno prehodne padavine. Temperatura ponoči med 2 in 6, v Primorju 10, čej noč med 10 in 14 stopinj C. Posmeje se bo predvsem v višjih legah ohladilo.
JUGOSLAVIJA:
Precej jasno in toplo vreme V zapadnem delu države ponovno poslabšanje vremena.