Ith«i» zvečer vsak prvlTI in trenji ietrtek mesec«. Ako je t« din praznik, inde dan poprej. Cen« mu je 80 kr. n* leto. lnaerati ae sprejemajo io plačujejo po dogovoru. Št 2. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. V Ljubljani, dnd 17. januvarija 1901. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Semeniike ulice it. i. Naročnina in inserati pa: Upravničtvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. >. Leto XIV. Pogled na volivno bojišče. V prvi letošnji številki »Domoljuba« smo že govorili, kako velikega pomena jc naša zmaga pri volitvi driavmh poslancev v kmečkih občinah. Izrekli smo svoje veselje zlasti nad dvojim : Prvič, da je slovensko ljudstvo pri ti priliki v toliki množini slovesno izreklo, da hoče ostati katoliško, udano cerkvi, zvesto veri svojih očetov. Vsi poskusi liberalcev skozi cela desetletja, zapeljati ga v liberalizem, niso nič izdali. Drugič, da so bili naši možje t a k 6 trdni, t a k 6 navdušeni za našo stvar. Vse pregovarjanje, zaničevanje, obljube in grožnje jih niso premaknile. Te dve veseli prikazni, tako častni za naše ljudstvo, ohranimo trdno v spominu. Danes pa poglejmo še nekoliko nazaj na vo-livno bojišče 1 Današnji in prihodnji »Domoljub« Vam prinašata natačne številke iz vsake volitvene občine. Te številke so prava fotografija cele dežele. Iz njih se jasno spozna versko-politično stanje našega ljudstva v posameznih krajih. Iz tega pregleda vidimo, da so sc pri volitvi posebno dobro držali ti-le okraji: ljubljanska okolica, cela gorenjska stran, litijsko glavarstvo, velikolaški in ribniški, žužemberški, metliški in novomeški okraj. Drugod so se pač mnoge posamezne občine ■dobro obnesle, vendar celota ni tako povoljna. i Čast gre pred vsemi ljubljanski okolici! ■Okoličani ljubljanski bivajo blizu glavnega mesta, pridejo dostikrat v dotiko z meščani, pa so vendar tako verni, trdni, nepokvarjeni. Nekdo si je razlagal, da ravno zato, ker imajo priliko razvajene Ljubljančane od blizu gledati, zato se varujejo pred njih slabimi zgledi. Gorenjci so tudi pokazali, da so še vedno taki, za kakorSne so vedno veljali: m o ž a t i , o d-ločni, značajni. Volitev je pokazala, da tisti zakotni listič, ki je jel pred kratkim v Kranju izhajati, po krivici nosi ime »Gorenjec«, da to ni drevo prave gorenjske korenine, ampak je strupeno zelišče, le presajeno s t u j e zemlje na kranjska tla. Volitev je pokazala, da ta listič nima prav no* bene veljave in nobenega vpliva, da morda ni niti enega volivca premotil, ker ravno v kranjskem okraju so najbolje volili. Gorenjci, zapirajte mu vrata, in čeVam ga posilijo, — na ogenj i njim! Volitev je pokazala, da o mnogih krajih naše lepe dežele še vedno veljajo besede našega pesnika Gregorčiča: Tu biva narod Se krepak, tu biva narod poštenjak, Ki svet ga Se okužil ni, ki čas ga omelikužil bil ... Zadnja volitev nam kaže dalje sledeče: 1. Bolje so volili tam, kjer so bolj trdni kmetje. (To ne velja sicer v vseh slučajih, ampak splošno, poprečno). To pa zato, ker taki so neodvisni, so samosvoji, se nimajo ozirati na druge, ampak ravnajo po svojem prepričanju. Kjer so pa ljudje zadolženi pri liberalnih mogočnjakih, nimajo svoje volje, ampak plešejo, kakor jim uni godejo. V nekaterih krajih ima en sam liberalec skoro celo faro pod komando, ker mu je vse dolžno in jih je komandiral tudi na volišče. Tako je bilo prid leti v mnogih krajih na Notranjskem, pa se jc zadnja leta precej popravilo; tako se je pa pokazalo sedaj zlasti po nekaterih krajih na Dolenjskem. V takih krajih je treba hitro snovati posojilnice, da se ljudje rešijo jerobstva libcralcev. Ako bodo ljudje v gospodarskem oziru postali bolj samostojni, se postavili na svoje noge, to jih bo tudi oravno povzdignilo, p« stali bodo bolj m o ž a t i in z n a č a j n i. 2. Bolje so volili tam, kjer je manj pijančevanja. Zapravljivi in lahkoživi ljudje so tudi omahljivi in podkupljivi. Ljudje, ki trezno in redno žive, so spkšno bolj zanesljivi, niso podobni trstu, ki ga veter maje, niso na prodaj ne za pijačo ne za denar. Občudovanja vredna je odločnost mnogih naših mož. Tudi za sto goldinarjev bi ne bili prodali svojega g'asu! To so korenine! 3. I).>bro so večinoma volili tam, kjer imajo ali so imeli goreče duhovnike. R>snici na ljubo moramo priznati, da je večina duhovnikov — z nekaterimi malimi izjemami pač, žalibng1 — 6torila ob tej priliki pošteno svojo dolžnost in še več kot dolžnost. Žrtvovali so čas in zložnoet. v času, ko st imeli drugih opn.vil do^ti, imeli stroške in prenašili zan č nanje. Mnogi so se tudi zelo potrudili, pa niso imeli zaželjenega sadii zato, ker se zastarana zanemarjenost ne da naenkrat, tudi v par litih ne odpraviti. Kjer ljudje ljubijo lepoto hiše božje, radi obiskujejo cerkev in razne pobožnosti, kjer se ne ogibajo celo leto spovednice in obliajilne mize, tam gre pri volitvi navadno lahko. 4. Dobro st volili tam, kjerje zelo razširjen »Domoljub« ali drugi dobri listi. Kdor naš list dalj časa bere. se v marsičem poduči, v politiki in vs^h javnih zadevah izobrazi, se navzamc in uname za dobro stvar. In to je v naših časih potrebno. Njega dni, če je kmet znal orati in sejati in kar je temu podobne ga, jo bilo dosti. D.ines pa ni več! Vse okolu naB vre, v s-? se živo razgovarja in žene za in zoper razne važne zadeve, ki pretresajo celi svet, vse se poganja zlasti za svoje stanovske koristi — mi vsi stojimo v tem svetnem šumu, pa bi nc vedeli kam se obrniti, ne vedeli, kje je leva in kje prava?! Če nečemo, da ras drugi pohodijo, se moramo vsi vprek brigati za javne zadeve. Zato prebirajte in razširjajte »Domoljub« in druge dobre liste, ki vas o tem podučujojo. Kakor pa dobre podpirajte, tako slabe zatirajte! Posebno Vas svarimo pred »Rodoljubom«. Ta lažnivi kljukic si je zato izb-al tako ime, da bi ga nerazsodni ljudje ne mogli ločiti od »Domoljuba«. Ž j to kaže, da nima poštenih namenov, ker s- zakriva, da bi ga ljudje ne spoznali. Kar o »Gorenjcu«, rečemo tudi o »Rodoljubu«: Zapirajte mu vrata, kakor tatu, ki hoče vlomiti v hišo«; ako vam ga pošljejo, — na ogenj ž njim ' kakor sto po nekodi z lažnivim volivnim katekizmom podž gali peči v trdi zimi, tako ravnajte tudi s slabimi listi, če vam pridejo v roke ! Potem naj jih liberalci le raztrošajo, saj je trda za drva! Hvala Rogu »Domoljub« se je zelo razširil in priljubil po naši domovini, letos je število naročnikov poskočilo za mnrgo t sočev. Pa mora še bolj ! Kakor »Mohorjeva družba« tako se mora razširiti tudi »Domoljub«. Vsaka krščanska slovenska hiša, ki kolikaj premore, naj bi si ga naročila! Ti mali krajearji, kar stane, se gotovo pošteno izplačajo. Vsakdo naj k temu pripomore, kolikor je v njegovi moči; najprej seveda tisti, ki so v prvi vrsti poki cani. »Kdor razširja dobro berilo, je apostol na šega časa« je rekel slavni šk< f K» tteler. Pojdimo vsi kakor en mož v boj za resnico in pravico! Volitev v mestih. Dne 3. januarja so volila kranjska mesta tri državne poslance. V prvi številki »D »moljuba« smo pisali: »Dosedaj nam še ni znan izid, vendar je gotovo, da bodo dobili naši kandidatje precejšnje število glasov, če tudi ne bodo izvoljeni « Kakor smo pisali, tako se jc zgodilo. Zmagali so to pot še liberalci z veliko silo. To se pa mora reči: Liberalci znajo! Seveda tega ne prašajte, s kakšnimi sredstvi! Laž obrekovanje, goljufija, tudi tatvina in kar je drugih takih lepih čednosti, vse jim je dobro. Navadno ravno zidnji čas, zadnje dni ali šele zadnjo noč vržejo med ljudi kako debelo laž, na katero potem lov č volivce. Tako so po dolenjskih mestih razrešili ravno zadnji čas, da je prošt K bi rt kandidat nemške strank", ko ni bilo mogoče več preklicati. V Kamniku so tako-le slepari'i: »Sedaj imajo klerikalci že šest poslancev; če še te ti i dobe, vas bodo kar s ketnami (o joj!) priklepali k cerkvi!« In nf-.šli so se ljudje, ki so jim verjeli! Žalib^g, da je ravno po mestih dosti takih mož, ki ne zaslužijo trga imena, ki nimajo nobenega svojega prepričanja, ampak imajo svoj glas za pijačo in golaž na pro laj. So tudi taki možici, ki vsak dan v cerkvi čepč, — volit bo pa šel liberalc a! Sram jih bodi, prvih kot drugih! 8 cer pa posebno veseli ne morejo biti liberalci svoje zmago, kajti volitvene številke kažejo, da so povsol nazadovali. Pri zadnji volitvi v Ljubljani so imeli 174 glasov nadpolovične večine, s< dij le 72; v gorenjske-notranjskib mestih zadnjič 86, sedaj le 4.'i; v dolenjskih zadnjič 95, sedaj le 30. Vsi trije liberalci so torej dobili le borih 145 glasov veČine, naši poslanci pa celih 11.180 in v peti skupini celo 22.755 glasov več kot nasprotniki. Liberalci naj se gredo skrit pred našo večino ! Volitev v mestih kakor v peti skupini je tudi pokazala, da si socijalni demokratje, pri nas popolnoma proč. In to je tudi veselo znamenje. Že se je bilo bati, da se bo socijalna demokracija zadrla med naše nižje ljud;tvo in ga zastrupila in spridila. Hvala li igu, danes vidimo, da je ta nevarn>st preč! Socijabstom pri nas nikoli več no bo pšenica cvetela! Politični razgled. Volitve za državni zftor bodo te dni pri kraju. N't Štajerskem s-> volivci posnemali svoje kranjske rojake. V peti skupini je bil izvoljen na sproti liberalcu ll.iharju dekan .1 n s i p Žičkar, z veliko večino, v kmečkih občinah pa naši m -misljeniki: Franc I.' obič, vitez li e r k s in dr. M.-roslav Ploj. V dolnještajerskih mestih je dr. Dečko dobil veliko manjšino; tako da je pri vztrajnem delu tudi tukaj upati v prihodnje na z n«go. — Na Gori S k e m j« v peti skupini izvoljen dosedanji poslanec dr. Gregorčič proti liberalcu dr. T u m i; v kmečkih občinah pa je žalibog s tremi glasovi večine prodrl liberalec GabrSčck. — V Trstu so pri volitvi Slovenci 8i'no napredovali in malo je rnan|kalo. pa bi bil izvoljen dr. Rvbaf nasproti Italijanu — V Ist ri je izvoljen dosedanp poslanec Spi nčič, velika škoda pa je, ker je propadel dr. L a g i n j a, eden najboljših naših mož. IJad-:l je vsled sleparije pri Italijanih. — Tudi na Koroškem smo izgubili edini mand.it, ki smo ga imeli. I/. vsega volivnega boja se vidi, d» le tam zmagujemo, kjer je ljudstvo prešinjeno od pravega krščanskega prepričanja. — Nekatere stranke se bodo prec.ij žalostne vračale iz volivnega boja. Največ poslancev st izgubili Mlado Čehi; narod jim je s tem pokazal, da hoče v državnem zboru resnega d la, ne pa divjega vpitja in hrupne mu/.ike s katero so lani preprečili vsako delovanje. Tudi socijalni demokrati nc bodo ravno zadovoljni z uspehom, ki so ga dosegli. Ugrabili so sicer z veliko težavo krščanskim s »cijalcem na Dunaju dva mandata,, zato bi pa podlegli na češkem, v Galiciji in naSajersktm Mnogo tnočneji bodo prišli v zbornico nemški kršč. socijalisti. Tudi kričeča Schonererjeva banda pride podvojena v državni zbor Število nemških katoliških poslancev bode ostalo približno toliko, kakor jih je bilo doslej. Velika škoda pa je, da sta pri volitvi propadla dva najboljša poslahca, voditelja nemških katol. poslancev, baron D i pavli in Eben- hocli. Cuje se, da jima ponudijo kak drug mandat. G tovo imajo vsi vdelžniki katoliškega shoda še v dobrem spominu dva vrla češka govornika, ki sta prišla na katoliški shod, dr. Stoja na in dr. II ru bana; oba sta bila te dni izvoljena na Moravskcn. Prihodnjič bodemo navedli natančno, koliko poslancev ima vsaka posamezna stranka. Državni zbor sc menda snide prve dni februarja. Med Francijo in rimsko stolico je prišlo do žalostnega razpora. Francoska vlada, pri kateri imajo glavno besedo brezverci in framazoni, je sestavila načrt, po katerem bi omejda cziroma zatrla razne verske družbe in samostane. Ker vlada z denarjem slabo gospodari, bi se rada polastila premoženja, kolikor so si ga dobrodelne^ verske družbe pridobile. Sveti oče je že dolgo časa molče opazoval pogubno protcerkveno početje franejske vlade, a zdaj je m ,ral povzdigniti svoj svartči glas Povedal je. da nikakor ne more več mimo gledati, da bi iz rahljala francoska vlada konkordat za boj in preganjanje c rkve. Francija — pra\i sv. oče — se mora zahvaliti za svoje odlično met-ti v Aziji le temu. ker je varhinja kat >liških misijonov. V Letantu, Siriji in Oirigradu bi Francija izgubila ves svoj vpliv, ko bi se odpovedala zaščiti pravic krščanstva. Kavno papež je največ sodeloval pri m >ralni edinosti Francije. Ukazal je katolikom. naj s'užij > republiki, mesto da bi jo pobijali. V zthvalo za to preganja vlada c r-kvene družbe. Upajmo, da omenjeni načrt ne pride v veliavo, in da se razpor zopet poravna. Jtuslja bode — kakor se vidi — prav korenito izrabila zadrt g >, v katero je zašla Anglija. K r ji ne morejo Angleži delati nobeoih ovir, sklepa Rusija pogodbe povsod, kjer si obeta kaj dobičk «. Zadnji čas je sklenila tajno pogodbo s Kitajsko in Perzijo. Na Kitajskem je vsled te pogodbe prevzela nadzorstvo čez najvažnejše mandžurske pokrajine, perzijski šah pa je dovolil v slučaju vojne ruski n četam prost prehod akozi njegovo državo. Z\ Angleže ne pesebno vesela novica prihaja z afganistanske meje. Proti Afganistanu prodira menda 3000 Rusov, in ti so baje le predstraža večje ruske armade. V Bitamu je pripravljenih 1200 železničnih voz za vojno. Ker parno Afgan stan loči ruska posestva od angleških, ai lahko mislimo, da to ne utegne biti brez pomena. Buri delajo Angležem veliko preglavice. Sedaj napada hrabri Dc\vet manjše angleške oddelke ter jih največkrat zdrobi Tako so v Ildveciji zajeli Buri angleško glavno stražo, pobili jim 50 mož, 200 pa ujeli. Z'leznični tiri so na več krajih uničeni. Nekaj železničnih vlakov so Buri zažgali z vojaki vred, ki so se vozili. Poroča se, da je do 3000 II dandcev že pristopilo Burom. Skoro je imel prav burski general Bjtha, ki je rekel, da bo ta vojna prej ali slej izpadla za Angleže neugodno. tJe se tudi polaste burske države, bod > vendar to vojno grozno občutili in tudi obžalovali. Koliko so radi • te vojne kramarski An-g'eži zamudili na Kitajskem! Na Kitajskem počasi napredujejo pogajanja. Se menda nobeni stranki preveč ne mudi. Zulnji dan starega leta ob 3. uri popoldne je bil umorjen v Pekinu častnik E diari, ki je umoril o svojem času nemškega poslanika Kettelerja. Obglavili so ga prav na tistem mestu, kjer je on izvršil zločin. Zadnje trenutke se je navzočim smejal. Nizozemska kraljica Viljemi na se moži z Henrikom vojvodo Meklenburtkim. Njen soprog ne bode imel naslova »Veličanstvo« ampak le »Visokost., ravno tako ne bode smel voditi vlade. Morebi m otroci bodo nasledniki sedanje kraljice na prestolu. Krečanski guverner grški princ .luri| se tudi ženi na Crtinju. Imel bi rad za ženo 20 letno črnogorsko princezinjo Ksenijo. Francoski iudje bi radi privlekli na dan zopet smrdljivo afero Dreifusovo. Se se jim ne zdi država dovolj oslabela, hočejo jo spraviti popolnoma »na kant«. _ »Memento mori!" Nek mož visokega stanu, ki je dolgo živel v velikih grehih, pride nekoč v Rim in opravi izpoved. Izpoved je bila dobra; povedal j." vse in natančno, kesal se je grehov in sklep je imel. da se poboljša Le ko mu j«' zač« 1 izpovednik nalagati pokoro, tedaj sta priila navskriž. Nobena pokora, ki mu jo je hotel naložiti izpovednik mu ni bila po volji. 1'ostiti se? Za to ni imel moči. Moliti? Zs to ni bilo časa; mož je imel opravka na \se strani. Čuti in spati na trdih tleh? Hal se je za svoje zdravje lil na vse to —: on je bil mož visokega stanu kako bi se ukvarial s tako nizkimi stvarmi. Naposled izpovednik ni vedel druzega, kot da mu je dal srebrn prst m na katerem je bda naslikana mrtvaška glava in spodaj napis: ..Mement > mori'« to se pravi: ^Spominjaj sc, da boš umrl !« Naložil mu je, naj n< si prstan vedno na r. ki in vsaj enkrat na d,in prebere napis. Mož )e obljubil in šel. Vesel je bil, da je opravil s tako majhno pr koro. Toda ko je pozneje vsak dan bral oni rek, tedaj je postajal vedno nekam resneiši. »Nespametnež !« — tiko hi je mislil, ko je opazoval mrtvaško glavo — >čttnu se braniš trde pokore, ko bodeš moral vendarle umreti! Ce.mu prizanašati telesu, ko bo segnilo prej ali slej ! C-mu se sramovati ljudi, ki jih bo treba ob smrti tako zapustiti '« V take misli se je zaglabljal bolj in bolj in naposled sc mu ni zdela nobena pokora več pretežka. Zapustil je svet in njega veselje, se podal v puščavo in umrl kot spokornik . Skopuh. Na Angleškem v nekem mestu je živel star mož, ki ga je na prvi pogled imel vsakdo za berača, ali pa vsaj za revnega dninarja. Njegova obleka je bila starinska; vsak dan opoldne je pohajal ob vratih gostilnic in čakal čeBto po več ur, da mu je vrgel kdo izmed gostov kak ostanek. Zvaven pa je pobiral po tleh neznatne stvari, kakor: koščke papirja, žep-lenke, trske itd., da je doma v svojem bornem stanovanj kuril ž njimi in si preganjal mraz. In kdo je bil ta mož? Skopuh, kakršnih je malo po svetu! Vsako leto enkrat je šel v glavno mesto, ki je bilo po več dni oddaljeno in pre sil milodarov po poti tja in sem — a v mestu ni imel drugega opravka, kot da je iztirjal od dolžnikov velikansko obresti, ki so mu jih dolgovali in jih prinesel domov in jih trdno zaprl .. Umrl je v svoji revščini brez duhovnika in brez zdravnika. V omari pa so dobili denarja na kupe in zlata in srebra in vrednostnih papirjev. Res grda je skopa strast! Razmerje glasov, oddanih pri volivni borbi le, Godovič . Idrija .... Spodnja Idrija . Vojsko, Čekovnik Z ri..... Logatec: lLtedržica . . . Logatec Dolenji . L gatec Gorenji . Kovto..... Cirkniea Cirknica . . . . Planina . . . . Uaktk ..... LOŽ: Bloke..... Lož...... Stari Trg pri Ložu St. Vid (Žilce) . . Vipava: Budanje .... Gol...... Planina .... dr.Šti-steršič Jelc-nec Kopač dr. Žitnik Božič 142 46 4 94 46 20 73 20 27 52 147 31 728 — _ 12 4 159 25 33 v p ? 34 9 239 74 59 119 150 28 48 22 42 64 47 — 29 61 4!) 98 3 13 79 140 8 1 84 49 371 260 223 207 211 17 1 86 15 44 10 54 44 130 23 96 18 51 68 — _ _ - 368 226 — 232 129 111 ■ 11 — 88 6 89 18 48 26 52 40 — 51 31 30 93 — 8 63 Občine po sodnih okrajih: dr. Šti-sleršlč Jele-ii ec Kopač dr. Žitnik Božič Podkraj...... 108 31 _ 45 16 Aturje, 1 'st|c..... 147 89 — 57 57 Št. Vid. Podraga . . . 194 135 — 93 109 Vipava iirzelj, ( loče, Lože Slap....... 345 135 2 175 121 Vrabče ....... 26 65 _ 35 64 Vrhpolje pri Vipavi . . Postojna: Košana ....... 92 190 — 53 103 Postojina...... 90 126 52 50 .82 187 26 22 1 16 S mpettr na Krasu . . 339 34 — 203 25 Šaiihel na Krasu . . . 223 37 — _ 133 36 Senožeče: Britof Famlje, Vreme G. 15 33 1 19 56 Ilrenovice..... 157 71 122 114 134 Senožeče, Liže, Dolenja vas, Sinadolo .... 23 123 96 12 158 Ilirska Bistrica: Bistrica...... 9 105 _ 1 r 37 Jablanica...... r>14 6 — 109 26 KnežaU...... 86 Ud — 41 102 Prem, G-plje, Jantževo in Rateževo Brdo. Kilovče Smerje...... 171 100 i) fi(i 66 Trnovo ...... 355 1 M' - 154 95 Zagorje...... — IGO — 3 90 Opomba. Kakor je razvideti iz prcdstoječcga pregleda, je bilo oddanih v P. skupini: V radovljiškem glavarstvu: Za dr. Šusteršiča 2824, za Jelenca 510, za Kopača 448 glasov. — V kranjskem glavarstvu: Za dr. Šusteršiča 5199, za Jelenca 595, za Kopača 5 glasov. — V kamniškem glavarstvu: Za dr. Šusteršiča 4531, za Jelenca 739, za Kopača 47 glasov. — V ljubljanske okolice glavarstvu: Za dr. Šusteršiča 4865, za Jelenca 454, za Kopača 262 glasov. V logaškem glavarstvu: Za dr. Šusteršiča 2177, za Jelenca 1078, za Kopača 1071 glasov. — V po s to j i ns k e m glavarstvu: Za dr. Šusteršiča 3069, za Jelenea 1884, za Kopača 322 glasov. — V litijskem glavarstvu: Za dr. Šusteršiča 2951, za Jelenca 384, za Kopača 821 glasov. — VIV. ttku-plni: Pogačnik 5439, Pire 915, Vencajz 5411, Le-" narčič 815, Žitnik 2839, Božič 2518 glasov. — Ako v kaki občini število glasov ni pravilno naznanjeno, prosimo popravka! Nova maša. (Španski spisal P. Luis Coloma. — Poslovenil Lovro.) (Dalje.) II. Jožka je bilo pričakovati vsak trenutek. Veselje zaradi njegovega prihoda sta starčka kazala na različen način. Don Blaž sc je kakor po navadi zdaj jokal, zdaj smejal, hodil po svoji preprosti sobici gorindol ter zopet in zopet ponavljal govor, ki ga je namerjal imeti pri novi maši svojega stričnika, pa vedno se je motil in ustavljal z vprašanji, ki so prihajala deloma od veselja, deloma od nestrpnega pričakovanja, ki so pa vsa pričala o njegovem kremenitem, še-gavem in živahnem značaju ter neomajni notranji zadovoljnosti. Dona Marjeta se jc medtem sukala po kuhinji sredi celega skladišča ponev, loncev in skled, ki je pripravljala v njih slavnostne jedi za drugi dan. Mrmrala in godla je bolj kot kdaj ; p<.t-ze in gube njenega obraza so bile v naravnostnem nasprotju z njeno delavnostjo in veselostjo; bile so kakor železen oklep, za katerim je skrivala mihkejša čuvstva svojega sprejemljivega, čutečega srca. »Marjeta!« zakliče menda že desetič kaplan iz svoje sobe. »Kaj bi pa radi ?« odgovori kar iz kuhinje. »Zakaj pa od večjega piska za jutri nisi pripra vila nekaj že dan« s Jošku za večerjo ?« »Vam se bo godilo kakor glavarju v Almagru,« mu vrne nazaj. »Kako pa se je godilo tistemu?« •Ker je bil tako vsakorečen, da je povsod utikal svoj nos, kjer bi ga ne bilo treba, je umrl od žalosti, da se je pri sosedu prismodila jed.« Don Blaž se zasmeje na glas. »Zato že ne, ljubo dete, ji odvrne važno in premišljtvaje; „ampak zato, ker mu je bila suknja prekratka,« »Naj že bo, kakor hoče, toda ne skrbite za redi, ki vam niso nič mar.« »Dobro, draga, dobro; že molčim. Nikar za božjo voljo se tako ne vznemirjaj... Jaz sem le mislil, da bi Joško utegnil biti lačen.« »Potem naj se pa na komolec ugrizne.« »Sveta Mati Božja! Meni se zdi, da so te vzgojili z osjim mlekom, ker si tako zbadljiva.« »Vas pa s sirupom, da se mešate vedno v vsako reč.« Don Blaž umolkne; kakor po navadi je moral tudi to pot prvi odložiti orožje. Dona Marjeta pa je skubla naprej petelina, ki je končal s srečno mislijo, izginiti ob slovesni priliki nove maše za vselej v človeški želodec. »Marjeta !« se izrova boječe oglasi don Blaž. »A že spet?« zamrmra ta, zvezujoč pišku noge, ki so se kaj spretno upirale njenemu prizadevanju. »Joško zelo rad je pečen krompir. Tega te zato spominjam, ker mora jutri do poldne biti tešč... kaj tacega pa lahko hitro napraviš.« „Ali ste že zopet začeli? Ne dolgočasite me vendar zmeraj z Joškovo večerjo. Pazite, da se vam ne bo nazadnje še vso noč sanjalo o tem !" »Dobro, dete, že dobro; naredi tako, kakor bi ne bil ničesar rekel.« Pa kmalu se prikaže don Blaž v kuhinjo, noseč v rokah liste, ki je imel spisan na njih slavnostni govor. »Veš ti, na kaj ravnokar mislim? Joško bo gotovo zelo truden, zato bi bilo dobro, če bi mu nesla mojo mehko žimnico v postelj, meni je slamnica čisto dosti.« »Kaj takega pa še tudi ni bilo,« pravi nejevoljna dona Marjeta; »od praznega govorjenja vas bo jutri bolel jezik, potem bomo pa lepo brez pridige. Zdaj me le kar kratkimal pustite pri miru, kajti vse to vas nič ni treba skrbeti.« Ni hotela povedati, da je že svojo edino žimnico nesla v Joškovo sobo, da bo sama morala spati v kuhinji na goli klopi. Kaplan gre s povešeno glavo v svojo sobo ter št peta sam s seboj: „Oukod je vendar to, da Marjeto imenujejo miroljubno, ne pa bojevito.« »E kaj,« je zagodla sestra, ujemši zadnje besede, ter se lepila težavnega posla, nadevati piška. Ni pa še preteklo deset minut, ko je don Blaž zopet stopil v kuhinjo. »Marjeta!« črhne s tresočim glasom. »Kolikokrat ste pa danes že izgovorili moje ime ?« pravi ta že precej nevoljna. »Marjeta poslušaj me za božjo voljo!" nadaljuje kaplan bojazljivo; »nekaj mi je prišlo na misel. . . sam Bog in sveti Frančišek sta me navdihnila.« Sestra ga prestrašena pogleda. In ko vidi njegovo razburjenost, gre bliže, držeč še v rokah na-devanje za piška, nategne obrvi, usta odpre na pol ter si komaj upa dihati, da »e bi preslišala, kaj ima brat povedati tako važnega, resnega. . . »Ravnokar sem stal — nadaljuje don Blaž — pred podobo svojega duhovnega očeta, pa se mi je porodila misel, sam ne vem kako, naj bi Joško jutri pri maši prosil za tisto, kar midva prosiva zastonj že osemnajst let, in Gospod ga bo uslišal. .. Da, jaz sem prepričan o tem, kajti novomašniku Bog v svoji božji milosti ne odreče ničesar, čosarkoli ga prosi pri svoji prvi maši. To je gotovo, čisto gotovo. Pater gvardijan mojega samostana mi je pravil to.« »Ali je pa pametno, praviti otroku o tem in mu po nepotrebnem napravi jati žalost'/1« praša Marjeta vznemirjena. »Rečem mu, naj mašo bere zame, kar je ravno-iato. . . potem pa mir besedi « »In če bi kaj sumil! Sveta Mati Božja, Blaž, to bi ga stalo življenje « »Mi bo že Pog pomagal, ljuba sestra, in moj zaščitnik sv. Frančišek me bo vodil.« Dona Marjeta hoče še nekaj odvrniti, toda v tem trenutku zaropota voz in oba hitita k vratom vriskajoč : »Je že tukaj, Joško je tukaj!« Z voza skoči lahkih korakov mlad duhovnik, objame starčka ter ju pritiska na svoje srce. Nobeden si ne ve kaj od veselja. Slednjič zdrsne don Blaž pred težko pričakovanega na kolena ter za-kliče: ,.Poklekni, Marjeta, poklekni! Sin, moj ljubi sin, daj nama svoj blagoslov, daj svoj novomašniški blagoslov svojima starima rediteljema!« In prvič dvigne mladi duhovnik roke proti nebu,da pokliče nad klečeča starčka blagoslov vsemogočnega Očete in Sina in sv. Duha. Potem vzame iz žepa na dva enaka dela razrezan in skrbno zavit trak. »Tukaj imata trak, ki so mi ovili ž njim pri posvečevanju roke « pravi, obrnivši se k donu Blažu. »Polovico imejte vi, drugo pa dajte teti Marjeti!« »Bog ti povrni moj sin. Hraniti ga hočem vse svoje življenje kot dragoceno svetinjo, in kadar umrjem, naj mi zvežejo ž njim moje roke « Dona Marjeta z vidnim veseljem sprejme drugo polovico, jo globoko ganjena poljubi ter moči z vročimi solzami. Dve uri pozneje don Blaž svojemu stričniku vošči lahko noč ter gre prav tiho po prstih v svojo spalnico. J Pri vratih ga je pričakovala sestra. »Kaj je dejal?« praša tiho, boječe. »Da naredi tako.« »In ne sluti ničesar?« »Nič. . . V svoji nedolžnosti je prepričan, da so njegovi stariši že mrtvi. Da mora to krasno dete, ta nedolžni golobček imeti besnega volka za očeta! Rezalo mi je v srce, ko sem ga poslušal. Rekel mi Tiskarski brzostroj. je, da jo sam imel namen, darovati prvo mašo za večni blagor svojih starišev. Njegovi stariši. . . Ona svetnica gotovo dobi krono mučeništva, toda on — grozovitež! če mu maša sinova ne pomaga, potem ga gotovo smrt zaloti v grehih nespokorjenega, nepripravljenega.« (Konec prihodnji«.) Slovenski novičar. Kranjsko Slovenci, romajmo v Lurd! Lansko lito se je z veseljem udeležilo na stotine naših ljudi znamenitega romanja v Rim. Povrnivši se domov, so božjepotniki v navdušenih besedah izražali svojo srečo in radost, da so videli obličje Kristusovega namestnika papeža Leona XIII. in so se udeležili popolnega odpustka v svelem letu Letos pa Vas vabimo na božjo pot v Lurd, kjer se je — kakor Vam je znano — 1. 1858. prikazala Mati božja ubogi Bernardki. Kdo bi no hrepenel obiskati tako znamenitega božjepotnega kraja ? Kdo bi ne želel pokloniti se prtblaženi Devici Mariji na kraju, kjer je že toliko milosti skazala niim, ki so se ondi njeni mogočni priprošnji priporočali' Kdor utegne in zmore potnino, naj se nam pridruži! Naši bratje llnatje so se že popolno odločili za romanje v Lurd Neki podjetnik z Dunaja jih popelje z železnico z Reke v Lurd in v Parč-le-Monial (kjer so je prikazalo srce Jezusovo pobožni nuni Margareti Mariji Alakok) in nazaj. Ako se oglasi vsaj sto romarjev, bodemo potovali po teh-le cenah: I. razred 420 K, II. razred 342 K, III. razred 256 K. Ali ti denarji niso za samo železnico, marveč so tudi za hrano in stanovanje po poti in tri dni v Lurdu. Celo pol llaše vina opoldne in zvečer bo smel zahtevati, kdor vplača za romanje gori naštete denarje. Za sedaj so romarji s Hrvatskega, katere bo spremljalo več škofov, pripravljeni privzeti tudi nas Slovence, ki bi se jim pridružili v Šempetru na Krasu. Ako se pa oglasi vsaj sto Slovencev in Slovenk, utegnemo poromati sami v Lurd. Bržkone se udeleže našega romanja Udi naš preljubljeni knez in škof Anton Bonaventura. Čas še ni natanko določen, kdaj odrinemo. V sredi meseca julija ali začetkom avgusta se bode vršilo romanje. Vendar pa naj se vsak, kdor želi z nami, oglasi svojemu domačemu dušnemu pastirju v s a j do konca aprila. Kdor želi kakega pojasnila, naj se obrne na častitega g. kanonika dr. Andreja K ari i na v Ljubljani. — Rojaki! Prelepo priliko imamo, da se letos v začetku dvajsetega stoletja posebno priporočimo lurški Materi božji in poklonimo presvetemu srcu Jezuso vemu. Ne zamudimo je, udeležimo se v lepem številu lurškega romanja! A odločimo se hitro, da se more potem vse potrebno za tako dolgo pot ukreniti. Na stražo, somišljeniki! ,.Narod" poroča, da je mnogo liberalcev naročilo ..Rodoljuba" na svoje stroške, da se razpošilja po deželi. Narodna tiskar na bode odslej izdajala „Kodoljuba" kot tednik. Do te »požrtvovalnosti" so se po-vspeli liberalci, ker mislijo z „Rodoljubovimi" lažmi do prihodnjih deželnozborskih volitev izpodkopavati tla katoliško-narodni stranki. Somišljeniki, na delo! Odpirajte ljudstvu oči o liberalnih sleparijah, razširjajte ^Domoljuba"! V mašnika posvečena sta bila v škofijski kapeli 22. dcccmbra čč. pp. A t a n a z i j A v s c r in An zel m M um u reda sv. Frančiška. Prvi je imeli novo mašo dne 26. decembra na Bohinjski Beli ! drugi 30. decembra v Toplicah na Dolenjskem. Umrl je dne 12. t. m. vIč. g. Mat. S t o k 1 a s, dekan v Braslovčah. Rojen jc bil 7. febr. 1830 v Šmariji pri Jelšah, v duhovnika posvečen 31. jul. 1854. N. v m. p.! Umeščen je bil vč. gosp. Janez (in jez da na župnijo Vojsko. Ponesrečen napad na ljubljanskega škofa „ Na rod" vedno laže čez našega škofa, mu podtika različne slabe namene ter se norčuje iz njegovega delovanja. To dela tem ložje, ker vč, da se škof ,ne bo ponižal tako, da bi kaj odgovarjal na te napade. Sedaj je pa začel „Narod" tudi vlado vlačiti v ta boj ter pisal o nekih „nosovih" ki jih baje škof dobiva od vlade. Zato je pa bili »Narod" prisiljen, da je prinesel uradni popravek od deželnega predsednika barona Hajna, v katerem se „Narodove" vesti obsojajo kot neresnične S kislim obrazom so „Naro-dovi" uredniki požrli to grenko jabolko ter trdno sklenili, — da bodo lagali naprej. Slovensko vinogradniško društvo v Ljubjani napreduje vkljub vsem zaprekam, ki so se mu stavile To kaže tudi zadnje dni razposlani cenik o nov urejeni zalogi. Opozarjamo na današnji inserat v našim listu. Na Brezijah je*: bilo v letu 1900 2098 svetih maš. —- Gostilničar gospod Finžgar je postal mo-šenjskemu krajnemu šolskemu svetu z novim letom predsednik. Isti jc kupil tik svoje hiše najpriprav- nejši stavbeni svet za 3650 gld. — Velczaslužni g. župan Andr. Jurgelc je odstopil radi bolehnosti. Naslednik mu je spretni zet gospod Pristavec. Šematizem (imenik) frančiškanske provincije za leto 1901 Provincija obsega deset samostanov in dva hospica. Samostan na Sv. Gori pri Gorici je prevzela provincija na novo; ondi bode nadalje tudi novicijat, ki je sedaj začasno v Novem mestu. Sedanji provincijal, preč. P. Konštantin Luser, je 126. v vrsti provincijalov. Provincija šteje 80 patrov, 32 klerikov, patrov in fratrov, 73 bratov lajikov, skupno 185 članov. Starosta provincije je prezaslužni P-Bernard Vovk, bivši ravnatelj novomeške gimnazije, ki živi sedaj v Brežicah. Nova železnica na Dolenjskem. Železnično mini-sterstvo je v sporazumu z deželno vlado g. Josipu Pavli nu v Ljubljani dalo dovoljenje za tehnične priprave v svrho zgradbe ozkotirne železnice od trebanjske postaje mimo Mirne, St. Ruperta, Mokronoga in Pijavc do Dvora pri Šent Janžu. Orožniki (žandarji) na Kranjskem Pri štabu so: 1 podpolkovnik, 1 nad-poročnik kot pribočnik, 1 stotnik-računovodja, 2 nadstražnika, 1 pisarniški sluga; pri dopolnilnem oddelku 2 nadstražnika; v službi: 1 stotnik, 2 nadporočnika, 11 nadstražni-kov, 87 postajevodij, 242 orožnikov. Vseh postaj je 90. Novo mlekarno so dnd 13. t. m. blagoslovili in otvorili v Kočah pri Slavini. Ondotna mlekarska in sirarska zadruga se je ustanovila sosebno po prizadevanju in s pomočjo tamošnjega rojaka gospod Josipa Boleta, posestnika in trgovca na Reki. Redka lovska sreča. Kakor sc poroča, je grof Alfred Khevenhiiller pred kratkim na Gorenjskem v dobri pol uri ustrelil 7 divjih koz. S čim se tolažijo belokranjski liberalni kmetje? Tisti kmetje, ki so volili Jelenca in Globočnika in katere zdaj drugi imenujejo „odpadnike", tolažijo se s tem, da bodo volitve ovržene. Pripovedujejo, da se bodo pritožili sami g. Ščetina, ker so se za nje največ brigali, in sicer kar naravnost svitlemu cesarju, da bodo toliko več dosegli. No potem bomo pa gotovo zopet brali, kako prijazno pismo je svitli cesar pisal g. Ščetini, kakor nekdaj materi bivšega kandidata Zupančiča. Samo napis se bo drugači glasil, ne namreč: Ljuba mat! ampak: Preljubi očka Ščetina! Bohinjska železnica. Poroča se nam iz Boh. Bistrice: Že nekaj dnij se je širila po bohinjskih vaseh vest, da se v donedeljek 7. t. m. vrši slovesno blagoslovljenje predora skozi Bačo. Vse se je veselilo tega pomenljivega, zgodovinskega dogodka. Ob 10 uri je bila v žtipni cerkvi slovesna sv. maša, katere se je udeležilo na stotine domačega ljudstva. Nato se je med zvonenjem in streljanjem pomikal sprevod proti predoru, pojoč lavretanske litanije. Vhcd predora je bil okrašen, nad vhodom je bil pomenljiv napis: ,.Bog daj srečo!"' Zastave so vihrale ob levi in desni. Radovljiški vlč. g. dekan Novak je v spremstvu 6 duhovnikov blagoslovil zapriceto delo. Predor, ki je že 192 m dolg, je bil krasno razsvetljen. Domači pevci so lepo zapeli par pesmi. Po končanem sv. opravilu je zunaj predora g. dekan z vzvišenega prostora v izbranih besedah pojasnil zbranim delavcem in Bohinjcem pomen slavnosti in važnost železnice v vojaškem, trgovskem in gospodarskem oziru. Tudi za Bohinjce bode nova železnica velikega pomena. Pač sc je bati, da bi morda velika množina tujih delavcev utegnila slabo vplivati na dobro bohinjsko prebivalstvo. Zato naj Bohinjci tudi v prihodnje ostanejo zvesti veri svojih očetov, svoji lepi domovini in cesarju. (J. nadinžener Fritz, ki vodi nevarno delo, je v svoji napitnici pri kosilu rekel med drugim: Delo, katero smo na poziv železniškega ministerstva pričeli, je jako nevarno. Zato smo prosili božjega blagoslova, da bi tem sreč-neje šli na delo in da bi nas Bog varoval nesreče. Pazil bode. da se brez posebne sile ne bode delalo ob nedeljah in da se bodo odslovili vsi slabi življi pri podjetju. — Ta redka slavnost ostane gotovo vsem v trajnem spominu. Zvest narodu — do skrajnega. Iz Trsta sc poroča naslednji ganljivi dogodek: Na volišče v Skednju je prišel pri ožji volitvi spremljan po lastnem sinu tudi nad 801etni častitljivi starček Josip Mrla k. Storivšega svojo domovinsko dolžnost ob tako grozni zimi in vračajočega se domov, zadela je starčeka kap. l"mrl je v rokah svojega sina. Dopisi. Od sv. Jungerti na Štajerskem. — Dolgo, dragi »Domoljub«, že tisi prinesel nobem ga dopisa iz našega kraja. Marsikdo bi utegnil misliti, da pri nas spimo. Pa ni tako. Kdo bi pa tudi spal ob času volitev? Hes, da pri nas "ni bila tako huda borba, kakor se poroča to od drugod. Saj pa pri nas tudi m takih neumnih kalinov, ki bi šli na liberalne li-manice. In tako se za Hribarja nihče niti zmenil ni kaj šele, da bi sel volit take može, ki bi dali svoje glasove liberalcu Hribarju. Enoglasno je bilo izvoljenih sest katoliško-narodnih mož, ki so 3. januarja volili dekana Ž i č k a r j a. Veseli nas, da je velika večina poštenih štajerskih Slovencev bila našega mišljenja in da je tako sijajno izkazala zaupanje zasluženemu poslancu. Zato se tudi mi z veseljem pridružimo Vam, katoliški Kianjci, in z vami kličemo: »Narod slovenski je in mora ostati katoliški!« Slovenski Štajerci! Bodimo zopet vsi edini pod starim častitljivim geslom . Vse za vero, dom, cesarja! Davorin Podgorski. Iz Vodic. Celih :i0 let je minulo, odkar se je obhajal pri nas sv. misijon. Po 30 letih ravno ob koncu starega in ob začetku novega stoletja smo bili toliko srečni, da se jc vršil od 29. deccmbra do 6. t. m. tu zopet sv. misijon in sicer z vspehom nenavadnim, z vspehom sijajnim. V tem mrzlem zimskem času so razgrevalc goreče, naudušene in prepričevalne besede čč. oo. Frančiškanov P. Kasijana, P. Avguština in P. Salvatorja srca Vodiških faranov, ki so se polnoštcvilno govorov vdeleževali. In sad ni izostal Nad 200<) obhajanccv jc pri mizi Gospodovi obljubilo zvestobo in ljubezen svojemu Bogu in Kralju Jezusu Kristusu! Ta vspeh sv. misijona v Vodicah je najboljši odgovor „Slov. Narodu" na vsa njegova nesramno lažniva poročila iz Vodic in Skaručine objavljena ob času državnozborskih volitev. Vsaj še oni, ki so ob volitvah pri nas nemir provzročili — zdaj po sv. misijonu svojo zmoto obžalujejo! Krona sv. misijonu pa je bil prihod Prc-vzvišenega knezožkofa, ki so prihiteli 6. t. m. v slabem vremenu k nam, da povečajo sklepčno misijonsko pobožnost in da zopet sprejmejo 43 mlade-ničev in 40 deklet v družbo Marijino. Castitim oo. misijonarjem kliče vsa Vodiška fara hvaležno: Bog Vam stoterno povrni trud in požrtvovalnost! Iz Ve'esovega: Med otroci hudo vlada v tukajšnji (ari škrlatica. Fmrlo jih je že doscdaj 23 otrok. Sola je seveda za dalj časa zaprta. (J. učitelju so v enem tednu umrli kar trije otroci: dve deklici in en fantek. Vsi trije so bilo ponos starišev, jako marljivi in so vzbujali mnogo upanja. Zato je njih žalost tem večja. Naj počivajo v miru! Bog obrni že na bolje! — Iz Trnja. Premilostljivi knezoškof Dr. Anton Bonaventura je daroval za dozidanje nove cerkve sv. Trojice v Trnji zopet 200 Kron. Bodi mu na tem mestu izrečeno: tisočkrat Bog povrni! Dalje so darovali v letu 1900: č. g. Janez; Barle 4 K. Iz Postojine 1 K. Iz Amerike 11 K. G*. I. M. iz Ljubljane 6 K. Nekdo 2 K. Neimenovan 3 K. Bodi vernim Slovencem, zlasti, prečastitim. farnim uradom v nadaljno darežljivost^cerkev sv. Trojice v Trnji toplo priporočena. Bog obilno darovalcem povrni in v novem letu novih nam nakloni! V Nevljah pri Kamniku obhajali smo v času od 15. do 23. deccmbra I. I. sv. misijon. Vodili so ga gg. lazaristi Nižmah Klančnik in Jovšenak. Ker v NoveljSki župniji doslej še ni bilo sv. misije na, zato so se ga župljani t'm bolj vi selili. Pridno so hodili poslušat lepe, pe dučne in spodbud' e misijonske go vore. Mih goštevilno so pa k misijonskim pridigam hodili tudi ljudje iz sosednjih župnij. Sv. zakramente prejeli so skoro vsi domači župljani, pa tudi mnogo tujih. Sad av. misijona kazati se je jel že med misi-jcnom. Vpisalo se je več mladeničev in deklet v Marijino družbo, ki se je o tej priliki vstanovila v župniji. Nekaj se jih je že vp salo pred misijonom. Slovesen spreji m mladeničev in deklet v Marijno družbo je bil v nedeljo di>č 23 decembra poptludne pred sklepom sv. misijona. Cerkev je bila natlačeno-polna vernega ljudstva iz domače in sosednih župnij. L p in veličasten je bil sklep sv. mUijona, zlasti procesija z misijonskim križem, ki ga je lepo izdelal g. Jernej Trnove, pod. bar v Polh. t Iradcu. Misijonski križ nosilo j« osem mladeničev iz novo-ustanov ljenc Mari, ne družbe. O.-tali mladeniči in dekleta iz Ma-rijne družbe vdcležili so se pa sklepne prtcesije z gor-čimi svečami. Skupno so se procesije vdeležile tudi dekleta iz M dri j ne družbe Mekinske. Da je bil sklep sv. misiji na tem It pši in veličastnejši, pripomogli so s svojo navzočnostjo nekateri sosedr.i duhovniki in dva gg patra, katerim \gi m bodi na tem mestu izrečena srčna zahvala. Lepi, milostipolni dnevi sv. misijona so minuli, toda ostali bodo Ne-vljskim župljanoni v neizbrisnem spominu. Srčna hvala Vam, gg. misijonarji, za ves Vaš trud na pri-ži ici in v spovednici. Ker Vam mi drugače pač ne merimo povrniti obilnih duhovnih dobrot, ki ste nam jih skazali, kakor s tem, da za Vas molimo, naj Vam jih pa obilno povrne ljubi Bog. B g daj, da Vaš trud obrodi obilen sad! V Marijno družbo sprejetih je bilo 42 mladeničev in 59 deklet. 13 g daj vsem ti m stanovitnost v službi nebeške Matere in naj se jim pridruži še več mladeničev in deklet! Varuj dru/.lio, mati mila, Cvetko mlado rahlo to; V var.stru Tvojem da razvila Se Ci tdalje lepSe bo. Tebi v s avo naj cvetiS, Teb' v Čast ra Sirja se! Trebnje. (Po volitvah.) — Volitve so že davno minule, navdušenost, s katero smo Trebanjci šli v boj za svoje katoliško-narodne poslance, se pa Se ni polegla. Saj je bil pa ta boj tudi hud. Gorje tistim, ki bo kaj dolžni liberalcem ali v liberalno posojilnico! Zupančiča voli ali pa plačaj! To je bilo dano na izbero. Pa čast. res čast Trebanjcem, vrlo dobro so se držali! »Ce me z grunta spraviš, jaz ne odstopim« tak odgovor so liberalci dobili ne samo enkrat pod nos. Res občudovanja vredno je to, če pomislite, dragi bralci Domoljuba, koliko je pri nas zapeljevanja, koliko je moral zaničevanja prestati tisti, ki sa ni udal liberalcem. Ce je prišel v gostilno, so ga že liberalci obsuli, če je prišel v prO' dajalnici, so ga obdelovali, če je prinesel davke plačat v davkarijo, zopet jih je moral slišati. Sredi takega zapeljevanja stanovit n ostati je vse kaj drugega, kot v kaki hribovski vasi Hvala Bogu, da da smo bili podučen', da smo se mogli odrezati liberalnim lažem. Največ je koristil Domoljub, ki prihaja v našo faro v več kot sto iztisih, pa tudi naši gg. duhovniki so marsikateremu oči odprli. Hvala jim zato ! Posebno hvaležnost smo pa dolžni doktor Tavčarju, temu generalu vseh liberalcev, zaj, tisti shod, na katerem je cela fara gledala strahom in grozo, kaj bi bilo, če bi liberalci dobili v pest oblast. Takrat je bila pa že sodba nad Zupančičem sklenjena; • Hlapca takih divjakov mi ne maramo za poslanca«. Takrat smo najbolj spoznali liberalce. Zato bo zastonj šli v ponedeljek pred volitvijo vsi liberalci iz Trebnjega po fari ljudi nagovarjat za Zupančiča. In kako bo jo staknili' Mi smo se jim kar smejali. Ce bi bili šli nadzajee, gotovo bi nobenega ne ostalo, tako je bil pa njih trud zaman. Kar vrata so jim kazali in se jim smejali; enrga izmed njih, vsemogočnega ,le-drarčka iz Trebnjega, kateri hoče povsod imeti od ločilno besedo, bo ženske zapodile v b«'g, ko je prišel na Rihpovec ljudi begat. Zadnje njegove besede so bile: »Hudiman! Nisem vedel, da ste II hpovčani tako hudi,« in mož je bežal, pošteno bežal pred ženskami — naravnost domov kože garbat. Mar bi bil pri svojem pos'u ostal! Tako je prav, liberalcem vrata pokazati: „IIodi z Bogom!* Hvala Bogu, velika večina vasi Trebanjskih je brez liberalcev, le v par vaseh so jih liberalci nekaj vjeli. O kako se reveži motijo, če od liberalcev upajo pomoči, sicer se pa vt činoma že sramu-mujejo tega! Nekateri so se prodali za pijačo, ne kateri pa so se ustrašili Pavlina, ki jim je pretil: »Zupančiča voli, če ne pa ne boš več ,kolna' vozil.« Pa tudi teh je le malo! Sedaj se veselimo, da smo tako dobro volili, in zato bomo pozabili zaničevanje, le dobro se nam zdi, da nismo posnemali liberalcev, ki so nas napadali s kamenjem in koli in nas hoteli kar pobiti. Se nekaj je zdaj posebno imenitnega, nihče namreč noče biti liberalec. Vsak pravi: ali nisem kristjan, saj hodim v cerkev in tako naprej, vse, samo liberalec neče pri nas nihče biti. Toda ne beodo nas goljufali, ne. Mi vemo, da je vsak liberalec, kdor drži s Tavčarjem in voli tiste, katere brezverski liberalci priporočajo. Mi tudi vemo, da liberalcc je vsakdo, ki zabavlja zoper vero, duhovne in škofe. Tak je in ostane liberalec, dokler se nc spreobrne, in mi mu nič verjeli ne bomo. Res takih liberalcev, ki na videz spolnjujejo krščanske dolžnosti, se je najbolj treba bati, zato ker tak nepodučenega kmeta ložje zapelje, kot kak očiten brezverec. Zato pa imajo liberalci v vsakem kraju nekaj takih ljudi najetih, da jih drugim kažejo in jim pravijo: „aaj liberalci nismo taki brezverci". Liberalci jih imajo za vabnike, kakor imajo tičarji svoje vabnike. Oni namreč ujetega tička v tičnici skrijejo med veje, da veselo prepeva, in drugi tiči potem brez skrbi pri-dejo in se vjamejo v nastavljene mreže. Ge bi liberalci ne bili pri nas tako ,,na cente" lagali, bi jim še kaj verjeli, zdaj smo jih pa že spoznali še preveč. Laž, če je le predebela, se uje. To so liberalci spoznali tudi sami; in tisti Radelj, ki se je toliko potil in trudil in delal za liberalce, že napoveduje: „Letos smo prehudo začeli, ob prihodnjih volitvah bomo morali bolj na tihem delati". \o, mi vam bomo pa na tihem pokazali vrata. Liberalcem se pa ne bomo udali, če so tudi notarjeva gospa sami rekli: rCe letos nismo zmagali, bomo pa prihodnjič: imamo že vse napeljano, da bomo ljudi dobili na svojo špago". Trebanjski volivci bomo že skrbeli, da sc bo tudi tista „špaga" pretrgala, ker mi predobro vemo, zakaj nas hočejo notarji .na svojo špago-' dobiti. Pa še nekaj, dragi .Domoljub", ti moram sporočati. Po naši fari nekaj vre z vso silo. Mi smo namreč v veliki zadregi, če hočemo kaj kupiti, ker so vse prodajalnice v rokah liberalcev. Kako jc divjal Petrovčič na shodu, to smo vsi videli; Tomic se še vedno znaša nad vsakim, ki ni liberalcev volil, in ga ozmerja, če ga le v roko dobi. Gostilno imamo vendar eno, kjer se lahko pošteno pomenimo in sc nam ni treba bati, da bi nas ven metali: zato smo pustili liberalne gostilne. Liberalnega gostilničarja Pavlina že peče in se hoče delati lepega, p:, mi pa dobro vemo, zakaj. On se nič ne kesa svojega nele-pega ravnanja, njemu je samo za kmetiške kronce, sedaj ko je Tavčarjevih zmanjkalo. — Kaj torej vre po naši fari? I to, kako bi mi rešili svoje kronce pred liberalci. Ustanoviti moramo kako društvo, da bomo na svojih nogah, da nam ne bo treba hoditi k liberalcem, ki nas ne morejo videti, da bodo liberalci vsaj imeli mir pred nami. To, kar vre med ljudmi, vse poprašuje, kdaj pridejo naši poslanci v Trebnje, da se pomenimo. Tako je pri nas sedaj, kako bo naprej, ti bom, dragi ..Domoljub", o priložnosti zopet poročal. Iz Ptujske okolice. Srečen in zlat je bil čas svetega misijona, katerega smo obhajali ov 1 h. do 23. decembra 1900. župljani svetega Petra in Pavla v Ptuji. Vodili so ga trije č g. očetje iz Jezusove družbe. Vdeložba je bila velikanska Četudi je res velika in prostorra cerkev, na je bila vselej gnječa Stanovske pridige so bile za vsak stan posebej. Vaak je lahko spoznal, kake dolžnosti ima. Prekrasne no bile res vse pridige, zlasti pa za dekleta in mladeniče. P« hvalili so tista dekleta, ki b<> že zapisana v Marijino družbo. Povabili pa so tudi tista dekleta, ki Se niso zapisana Gotovo b do poslušala klic! Tako tudi mladeniči! Kar vas je dobrih v Marijino družbo! Ne bojte se! Naj hudobni jeziki reko, kar hočejo! Čas je, da pokažete svetu da ste res pogumni, neustrašeni k< renjaki ! Prisrčna pa hvala č g. misije narjem in čast. g. gvardijanu. ki so nam o-krbeli ta sv. misijon Vsem Bog tisočero povrni! Iz Hamborna na Pruskem Veseli božični prazniki, katere smo letos obhajali, nam nikakor ne morejo iz spomina. Bili smo tako srečni, da smo imeli slovenskega duhovnika, od 21. pa do 20. decembra m. 1. Tako se nam je ponudila lepa priložnost, da smo lahko opravili sv. izpoved za adventni čas. Vsaki dan smo imeli popoldan tudi pete litanije Matere Božje in pridigo v slovenskem jeziku. Se vedno nam doni po ušesih glas slovenskega duhovnika, in mislim, da ga nikoli ne pozabimo. Za to se imamo zahvaliti najprej gorečemu in neustrašenemu duhovniku gosp. Antonu K o r i t n i k u , ker se niso zbali truda in težav, da so prišli tako daleč nas obiskat in k Gospodu nas oapel)evat. Zahvaljujemo se pa tudi presvetlemu knezu in škofu ljubljanskemu, ker tako skrbijo za izve ičanje duš, da pošiljajo tudi v tuje kraje duhovnike podučevat slovensko ljudstvo in mu delit kruh življenja. Zato mi tukaj živeči Slovenci kličemo: Bog tisočero povrni presv. knezoftkofu in g. Koritniku! Drobtinice. Vladarji sveta Na zemlji je sedaj 77 vladajočih suverenov, in sicer: I papež, 2 kraljici, 6 ccsarjcv. 5 sultanov, 5 knezov, 22 predsednikov, 5 kanov, 2 emira, 1 khedive, 1 šah, 1 bej. 1 mikado, 1 ma-harajah in 1 radja. Najstarejši izmed teh vladarjev je papež, najmlajša pa jc Vilhelmina, kraljica nizozemska, rojena leta 1880. , Dežela starih ljudi je Španija. Razne občine na Španskem so sklenile ob koncu stoletja vsem stoletnim ljudem in njihovim domačim nakloniti pokojnino za celo življenje. Oglasilo se je več sto stoletnih ljudi, med temi v Valenciji jeden s 130. leti, jeden v Barceloni pa s 116. leti starosti. Samomor. Bivši ogerski trgovinski minister in generalni komisar ogerskega oddelka na pariški razstavi, B e 1 a pl. L u k a c s, je skočil v Donavo. Odkar se je vrnil iz Pariza, je bolehal na žiycih Najbolj ga je vznemirjala govorica, da njegovi računi glede pariške izložbe niso v redu. Zadnje tedne je bil v neki zdravilnici, odkoder je ušel in z mosta skočil v vodo. Truplo so takoj potegnili iz vode. Usodna »tava. V Požunu jc stavil infanterist Štefan Vas s svojim tovarišem, da prevali sod z 250 litri vina sam v klet vojašnice. Res je Vas poskusil izvršiti stavo, na stopnjicah pa je revežu spodletelo in sod je zagromel preko njega v globočino. Vas jc obležal zmečkan, mrtev na stopnjicah. Pokažite nasprotniki katoličanov kaj sličnega! Katoliško ljudstvo je v preteklem stoletju samo za misijonsko kulturne namene nabralo dve milijardi. Koliko pa je šele nabralo za razne sirotišnice in bolnice. Kje je tolika požrtvovalnost pri naših političnih nasprotnikih? Niti -Družbe sv. Cirila in Metoda" bi brez duhovnikov nc mogli voditi. V postelji ustreljen. I z Petrinje se poroča, da jc bil te dni kmet Dmitar Šankovič v Sjevcrovcu na strašen način probujen iz spanja. Nepoznani lopov ustrelil je okolu polunoOi skozi okno na v postelji ležečega moža. Strel jc zadel Sankoviča v sredo obraza, izbil mu obe ,'očcsi in nos popolnoma razdrobil. Grozno razmesarjenega moža so prepeljali v petrinjsko bolnico, o zverinskem napadniku pa ni nobenega sledu. Celo ime. Kako se glasi vaše celo ime? je vprašal pruski kralj Friderik II. novega portugalskega odposlanca generala Zarembo. Celo moje ime je: Zirizarikorumbarizizaiemba. Tako sc še hudič ne imenuje, de kralj. Vsaj tudi ni našega rodu, odgovori smelo in resno dovtipni odposlanec. Skozi tunel na severni tečaj Doslej so vsi preiskovalci severnega tečaja razven Andreeja hoteli tja z ladijami ali sanmi, sedaj pa je nekdanji kapitan francoske mornarice, Louis Laumette, naredil načrt, po katerem bi se na severni tečaj prišlo skozi ogromen predor, ki bi se naj gradil po onem delu, kjer se led nikdar ne topi. Kapitan Laumette meni, da bode gotovo prišel čas, ko se bode skozi električno razsvetljeni predor hodilo na severni tečaj Ustanovil se je že odbor strokovnjakov, ki bode proučil kapitanov načrt, ki določa predoru širino 11 stopinj in višino 8 stopinj. V predoru bi bile tudi postaje za telefon. Telefonska zveza okolu sveta. Inženir Pupin v Ameriki je sestavil stroj, ki bi se priklopil vsakih 200 metrov na kabel žice pomorskega brzojava ter bi sc tako moglo telefonirati od San Frančiška v London. Tako bi se dala izvesti telefonska zveza okolu sveta. Isti inženir javlja, da je iznašel način, s katerim se za telefon lahko rabijo železne žice mestu bakrenih. Rodbinsko čudo. v Novemjorku se je nedavno ubil zasebnik Herman ter je kot vzrok svojega samomora navel v oporoki sledeče: Oženil sem se z vdovo, ki je imela odraslo hčer. V to deklico se je zaljubil moj oče in jo je poročil. Oče mi je torej postal zet, pastorka pa mačeha. Žena mi je rodila sina, ki je postal mojemu očetu svak, meni pa ujec, ker je bil brat moje mačehe. Radi tega mi je bila moja lastna soproga ob jednem stara mati, ker je bila mati moje matere. Ob jednem sem bil mož svoje žene in nje unuk, pa ker je mož stare matere človeku ded, sem bil jaz sam sebi ded. Da ne zno-rim radi tega groznega čudesa, se odrekam sam življenju. Čuden slučaj se je zgodil nedavno v porotniški dvorani v Santo Antonio de Jezus v brazilijski provinci Bahia. Zagovornik de Moraes je končal svoj govor z besedami: „Tako gotov sem, da je obtoženi nedolžen, da naj, ako je kriv, na mestu umrjem in jaz le prosim Vsemogočnega, da me usliši." Komaj je zagovornik te besede zgovoril, pal je mrtev na tla. Zadela ga je kap. Politična šola pod lipo. (Pile I. N.; Bistri Vrh je lepa planinska vas. Sicer je zelo oddaljena od drugega sveta in malokdaj jo kak tujec obišče, vendar se Vrhovci nikdar ne pritožujejo radi tega. Saj imajo vsega doma, česar potrebujejo. Polje in hlev jih redi in oblači, in bistri gorski studenci jim gaBe žejo. Sredi vasi jim stoji lepa cerkvica, kjer prejemajo vsako nedeljo in praznik poduka in tolažbe. Drugih potreb ne poznajo; zato so popolnoma srečni. C* mora kdo po opravkih v mesto, mu je vselej nekako tesno pri srcu in si misli: »Da bi bil le kmalu zopet na Bistrem Vrhu. V mestu je sicer lepo, a doma pri nas je Se veliko lepši.« Pa ne misli, dragi bravec, da so Vrhovci zarobljeni in neotesani ljudje. O ne ! Le poglejva nekoliko po vasi, pa jih boš spoznal. Lepi vrtovi, v jeseni polni najžlahtnejšega sadja, obdajajo prostorne hiše. V hlevih vidiš živine najboljših plemen, vso lepo rejeno. Njive zunaj vasi pričajo o marljivosti in umnosti svojih gospodarjev. Povsodi, kamor se ozreš, je vse v najlepšem redu. Veselje in zadovoljnost sije Vrhovcem z obraza, in tu in tam čuješ veselo petje. Kogar srečaš, vsak te kot tujca prijazno pozdravi. In če se čudiš temu, da je na Bistrem Vrhu tako daleč od sveta, vse tako lepo, tako prijazno, ti poreče ta in oni Vrhovec: »Res lepo je pri nas. Vse kar vidite pri nas dobrega, imamo od rajnega gospoda župnika. Ta blagi gospod so nas učili drevje cepiti, živino rediti in polje obdelavati. Dolgo vrsto let so bili pri nas. in mi smo jih ljubili kot svojega očeta in vse ubogali. Sedaj jih ni več Šli so po plačilo na oni svet. . « To ti bode povedal vsak Vrho-vec. s katerim boš govoril, in gorke solze mu bodo pri tem zalile oči, solze hvaležnosti. Bil je res blaga duSa rajnki gospod župnik; živel in delal je le za svoje župljane. Ker pa so bili Vrhovci tudi dobri kristijani, so bili tako srečni, da so dobili po njegovi smrti zopet dobrega gospoda, ki sedaj delo svojega prednika z vso vnemo nadaljuje. Ker doslej Vrhovci niso imeli š ilo. jim je v župnišču napravil šolo. in sedaj znajo že skoro vsi mladeniči in dekleta na Bistrem Vrhu brati in pisati, da je veselje. V zadnjim času je pa za blagor *vojih župljanov vneti župnik napravil tudi šolo za može. Poleg župnišča je prijazna trata, na kateri st >ji velika košata lipa. Ko je gospod župnik v nedeljo popoldne v cerkvi vse opravil, je hodil navadno v senco pod lipo, da se odpočije od nedeljekega truda Tu sem je neko nedeljo povabil Vrhovce in se je začel ž njimi p-govarjati o tem in onem. To se je potem ponavljalo vsako nedeljo, in možje so z velikim veseljem hodili pod lipo. Vselej pi je znal pogovor napeljati na tike stvari, pri katerih )e možem d.il lahko mn"go koristnih naukov. To je bila Sola pod lipo. Še sedaj ima g< spod župnik to Solo, samo da sc je na zimo ž njo presti 1 izpod lipe v gorko zakurjeno sobo. Pojdiva tu li midva pod lipo, dragi bravcc. S^daj ko te vodim po B strem Vrhu, stojimo namreč sredi vročega poletja. 1 liva t Tej na trato pod lipo; gotovo se bova kaj koristnega naučila. Vrhovski možje so že vsi zbrani in tudi gospod župnik v sredi med njimi. P^sluSajva ! tKra-no vreme imamo danes, možje! DaneB bo prav prijetno ped lipo. S; cesarju na Dunaju sj ne more goditi bolje, kakor nam v tej hladni s vnei « začne gospod župnik. »Res lepo je jtu in prijetno, a s cesarjem ssti pa, ki stojč na čelu tem državam, imajo le dolžnost skrbeti za to, da se te postave izvršujejo. Te države se imenujejo I j u -d o v 1 a d e ali republike. Ljudovlada je na pr. na 1'rat.coskem, v Švici, v S verni Ameriki. Več držav je pa tako vrejenih, da imajo gledč na dajanje postav in vladanje države gotove pravice vladar in podložniki. Podložniki po svojih poslancih postave narede in te poBtave vladarju predložč. Ce jih vladar potrdi, imajo potem veljavo, in cela država jih mora spolnovat'. C i jih pa vladar ne potrdi, nimajo nobene veljave. Take države se ime nuj jo ustavne ali k o n s t i t u c i j ona 1 n e. Naša Avstrija je taka država Tudi pri nas je najprej cesar sam vladal, kakor na Ruskem. Zato v prejšnjih časih, kakor se kateri med vami gotovo še spominja, ni bilo treba nič poslancev voliti. Po tistih velikih nemirih v letu 1848. je pa naš dobri cesar tudi ljudstvu izročil en del vlade in določil, naj si ljudstvo samo daje postave. Ker je pa nemogoče, da bi vsi možje celega cesarstva prišli vkup in se dogovorili, kaj naj bo postava, kaj ne, zato je pa cesir zapovedal, naj državljani izmed sebe volijo može, ki bodo v njihovem imenu delali postave. Te može imenujemo poslance ali tudi ljudske zastopnike, ker ljudstvo zastopajo. Tako tudi vi volite poslance. Na Dunaju pridejo potem ti izvoljeni poslanci vkup iz celega cesarstva, se zber<'> v neki hiši, in Be tam posvetujejo, kakš e postave bi naredili. Pri tem se seveda tudi včasih prav pošteno skregajo, kar presvetlemu ce sarju napravlja velike skrbi, nam pa veliko škode. Ko bi bili vsi poslanci dobri in pošteni, bi Be lepo mirno pogovorili in veliko taki postav naredili, k i bi bile vsem državljanom koristne. Ker je pa žalibog med temi poslanci mnogo brezvercev in takih ljudi, ki jim ni nič mar zi ljudski blagjr, se večkrat cele tedne prepirajo, pa nič ne sklenejo, večkrat pa tudi sklenejo postave, ki so posebno kmetom in obrtnikom naravnost škodljive. Iz tega že razvidite, kako veliko vam mora biti do tega, da izvolite vselej dobre, poštene, verne poslance v državni zbor. V državnem zboru na Dunaju se zberejo torej, kakor sem rekel, poslanci celega cesarstva. Poleg tega pa ima tudi vsaka posamna dežela en tak zbor, ki se imenuje deželni zbor. Pri nas zboruje deželni zbor v Ljubljani. Tudi za deželni zbor velite vsacih š e b t let poslance. Postave, katere sklenejo poslanci v Ljubljani, veljajo seveda samo za Kranjsko deželo. Tako sem vam torej razložil, kako si pri nas državljani sami dajejo postave. Zato ei jaz vselej mislim, kadar slišim, da se kmetje in meščani pritožujejo nad poslanci: »Prav vam je! Zakaj ste si pa takeposlanceizvolili, da vam delajo škodljive postave. Kakršni poslanci, take postave.« Toda, možje, predolgo se že mudimo pod lipo. Solnce se že nagiba k zapadu. Vi imate še kaj opravila pri živini, jaz imam še tudi marsikaj opra- viti. Danes teden se zopet vidimo, če Bog dd, in tedaj vam hočem še več povedati o državnem in deželnem zboru. D j takrat pa zdravi ostanite« »Lepa hvala, gospod župnik, Bog Vam povrni vašo prijaznost!« In gospod župnik in Vrhovski možje odidejo vsak proti svojemu domu. ✓ Krščanska vzgoja. II. Deset božjih zapovedi. Vse, kar se je na zemlji storilo dobrega od začetka pa do sedaj, izvršilo se je na podlagi božjih zapovedi ; zakaj le to je dobro, kar je po božji volji. Tudi državne postave so bile le takrat in toliko dobre, kadar in kolikor so bile v soglasju z božjimi zapovedmi. Torej smemo tudi kar naravnost reči, da le tisti Človek je res kaj vreden, kateri zvesto izpolnjuje zapovedi božje; zakaj vsi nauki, kateri kažejo človeštvu pravo pot, so zijeti v desetih zapovedih in so le razlaga in uporaba teh božjih zakonov. Pa tudi deset božjih zapoved je le razvoj ene same temeljne zapovedi: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojegasrca in izvse svoje duše in iz vse svoje misli... Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« G'ejte, to je tista velikanska sila, ki je na svetu storila toliko dobrega, toliko lepega! Sveti in pošteni možje, svete in poštene žene, nedolžni mladeniči in čiste mladenke, so po samostanih in med svetom izvrševali tako velikanska in junaška dela. ker so nad vse drugo ljubili Boga, zavoljo Bog* resnično ljubili svojega bližnjega, pa tudi sebi hoteli zagotoviti večno srečo! Nespametno bi bilo torej, ko bi tudi za pravo vzgojo drugje iskali podlage in pravil nego v desetih božjih zapovedih. Zgodovina nam tudi res kaže, da, kjerkoli na svetu je bila zdrava vzgoja, imela je svoj izvor v 10. božjih zapovedih. Kjer so se p a g a n i še zvesto ravnali po svoji vesti, so tudi modro vzgajali svojo mladino; zakaj glas vesti oznanja iste svete nauke, katere je B g že ob vstvarjenju zapisal v človeško srce, in katere je potlej, ko človek ni hotel več poslušati tega glasu, naznanil med gromom in bliskom ter zapisal na kamenito ploščo, da bi jih človeštvo ne moglo prezirati. Pri Izraelcih, ki so ohranili vero v pravega Boga, so bile tudi božje zapovedi ono središče, okrog katerega se je su1 ala vsa pametna vzgoja. Bog sam je naročil po Mojzesu o svojih zapovedih: »Učite svoje otroke, da jih premišljujejo, ko sediš v svoji hiši, in hodiš po potu, in ko se vležeš, in ko vstaneš.« (V. Mojz. 11, 19.) Slično je bilo v krščanstvu od začetka pa prav do sedanjih dni. Bili s > časi, ko krščanski pouk še ni bil tako razvit, kakor je sedaj, a zapovedi božje so pa ves čas učili in razlagali, duhovniki v cerkvi in šoli, skrbni vzgojitelji pa doma. In če se v sedanjem času večkrat kar čudimo, ko vidimo, da čisto preprosti stariši, ki se niso nikjer posebej učili, kako je treba vzgajati mladino, vendar večkrat take lepo vzgoje svoje otroke, da je veselje; se bomo kmalu prepričali, da vsa umetncst, ki so jo ti dobri ljudje imeli ob vzgojevanju, je bila ona neprestana skrb, da so otroci iz mladega natanko morali izpolnjevati zapovedi božje: varovati se grehov in se prizadevati za nasprotne čednosti. Ako se torej, krščanski vzgojitelj, ves v skrbeh poprašuješ: »Kakšen bo neki ta naš otrok? Kaj bo iz njega?" ti lahko kar na kratko odgovorim: »Izvrsten človek bo, če bo le vedno izpolnjeval božje zapovedi." Zato je pa tudi v krščanskem vzgojstvu najimenitnejši oddelek ravno nauk o zapovedih božjih. ,. Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi; ker to človeka dela popolnega« iPrid. 12, 13.1 V tem oz ru imajo vzgojitelji zlasti te le dolžnosti: 1. Zapovedi naučiti in razlagati, v kolikor jih morejo že otroci razumeti, in kolikor jim je treba vedeti za mladostno življenje; 2. opozarjati jih o raznih priložnostih, kako naj jih izpolnjujejo, z naukom, svarilom, kaznijo itd.; 3. zlasti pa kazati z lastnim lepim zgledom, kaj se pravi natanko izpolnjevati bož|e zapovedi. Vse to nam bo treba še nekoliko natančneje pojasniti. Gostoljubnost. Znano je, da so naši predniki, ki so bili pagani, imeli hvalevredno navado, da so pogostili tujca, ki se je oglasil pri njih kolikor mogoče gostoljubno. Slovanska gostoliubnost je še vedno v pregovoru. Le škoda, da često med Slovenci tuintam gine ona navada, ki so jo gojili stari Slovani. Celo to se primeri, da Turek osramoti kristjana v tem pogledu. Nekoč je potovalo več Angležev skupaj po Turškem. Ujame jih ploha. V bližini pa je bila samo ena koča in še ta je bila zaprta. Bila )e last revnega Turka, ki je pa bil slučajno Udaj odšel v mesto. Vrata pa so bila samo priprta, kot so se prepričali tujci, zato so odprli in šli v izbo. Zunaj pa je deževalo vse popoldne in do zvečer ni bilo iti izpod strehe. Zvečer pa je ploha lila še huje. Jelo jih je skrbeti, kaj bo. Kaj bo rekel lastnik hiše, ako pride zvečer domov in jih dobi pod streho. In res 6esar so se bali, to se je zgodilo. Turek je prišel. Kako osupne, ko zagleda toliko gostov pod streho. Toda jezil se ni. Pozdravi jih z običajnim turškim pozdravom: »Salam!« t. j. »mir z vami!« In ko se nekoliko seznani ž njimi in mu oni dopovedo svojo nezgodo, pristavi še: »Hošgelde!« kar se pravi: »Dobro dosli!« In gre ven iz koče in prinese seboj v eni roki mlado jagnje, v drugi pa noZ. Jagnje so zaklali, spekli in si napravili dobro večerjo. Ponoči so spali v izbi in drutro jutro, ko je ponehal dež, so odrinili dalje zahvaljujoč so revnemu Turku, ki navzlic .revščini ni hotel sprejeti niti najmanjšega darila. Seveda so, prišedši domov, pripovedovali rojakom ta slučaj in angleški časopisi so se mnogo bavili s to dogodbo Naše slike. Danes prinašamo sliko sedanjega avstrijskega minister s k e g a predsednika Jr.pl\h'iirberja. Mož setrudi. kako bi v sedanjih razburkanih Časih srečno vodil državno ladijo med raznimi pečinami. Poskusil je z razpustom državnega zbora. Ali bo z novim kaj več dosegel. Bomo videli' — Druga sličica predstavlja tiskarski brsostroj, na kakor-šnem sc tiska naš .Domoljub''. Kako sc tiska na takem stroju, o tem ob drugi priliki. Loterijske srečke. Dunaj, Gradec, Liae, Trttl, 5. januvarja o januv.vja 12 januvarja 12. januvarja 68 74 32 43 76 64 82 10 4« 44 64 H4 1!» 46 14 16 12 26 43 90 Tržne cenc v Ljubljani. od dnč 6. januvarja do dn6 12 januvarja Goveje meso I. v. kg. > » II. » » > III. > » Telečje meso . > Prt«i£je > svete » > < prek. » KoStrunovo meso » Maalo . . . . » Surovo maslo . » Mast pralifja . » Slanina sveia . > » prekajena Salo..... Jajce, jedno . . Mleko, liter . . Smetana liter Med .... k Krompir . . . > PiManec . . . Golob .... Raca . . . Gos .... K h K I- b 1 28 PSeniCoa m. 100 kr. 27 -- 1 D Koruzna » > » 16 60 1 — Ajdova' > • t ,29 80 1 M Fito), liter . _ 18 1 4u Grah, » . , _ 20 1 40 Leča, > . . 24 — 80 KaSa. » . . . . ! - 24 1 — Riiet, » . . 22 2 — PSemca . 100 kc 16 _ 1 40 Ki . . . , > 13 60 1 36 Ječmen . » » 13 60 1 44 Ovea . , > 13 60 1 20 Ajda . . > . 1 13 —m — 7 Proso, belo, » > 1» — 16 • navadno > > 14 _ — 80 Koruza . . > » 12 _1 — — Krompir . > » & 20 1 i-' Drva, trda, seienj » mehka, > J - 60 Seno, 100 kg 41 40 1 80 Slama, > > 4| 4o — — Stelja. > > • $ $ $ & 286 38 3-1 4-1 $ krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek aje Fani Komar, oblast konc.učni zavod v Ljubljani, Sv. Petra cesta 26. - Modni ■ al on. Izdajate^ dr. Evgen Lampe. _____SP^iemaJo se gospodične tudi na hrano in stanovanje- Odgovorni urednik: Ivan Rakove«. Tiska .Katoliška Tiskarna«; " * * jj&r * * * m 1 m