Naročnina Dnevna itaaja ra državo SHS meserno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din ra inozemstvo mesečno 33 Din celole no v Jugo-slavin 120 Din, za Inozemstvo 140 D S£OVEM£C S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp pelli-vrsta mali oglasi po I 30 in 2 D,veCII oglasi nad 43 mm viSInc po Din Z-30. veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pr: vcčicm □ naročilu popusl Izide ob 4 zlulral razen pondeljKa ln dneva po prazniku l/redoUico /e v Kopllanevl ulici Al. 6 lil Kokoplal se ne vrača/o. nelranhlrana platna se ne sprelemalo Vredntsiva telefon it. 2050. upravnlštva St. 2328 Političen list sia slovenski narod L/prava /e vKopIlarlevi ul.ii.ft ^ Čekom! račun: Liubliana Sle v. 10.650 In IO.34!) za Inaeialc. SaralevoSl.7563, 7.agreb S t. 39.011. Praga In Vunai 61. 24.797 Pred honfinaciio dr. Besednjaka Gorica, 21. novembra. (Tel. »Slovencu.«) Pred dobrim tednom sc je poslanec Besednjak pripeljal na goriško postajo t Dunaja, kjer je prestal težko operacijo na vratu. Na postaji mu je noki znanec z dežele pomagal spraviti kovčeke z vlaka; nuto je poslanca pozdravil in se odpeljal z vlakom proti domu. Komaj je vlak odpeljal s postaje, je stopil k njemu miličnik, dodeljen politični policiji, in ga pozval v prvi razred. Tu ga je vsega preiskal in mu pobral nekaj nemških listov. Miličnik ni mogel razumeti, da je imel potnik pri sebi tudi slovensko vabilo nekega slovenskega odvetnika v Gorici, ko vendar v Italiji živijo sami Italijani. Pozneje je miličnik vrnil potniku časopise. Kakor temu potniku, tako se godi vsem, ki poslanca Besednjaka nagovorijo ali pozdravijo. Policija jih kar ustavi in si zapiše na cesti njihova imena! Poslancu Besednjaku sledita na razdalji nekaj korakov stalno dva detektiva. Ponoči stražita tudi njegovo stanovanje. Okoli polnoči se detektivi menjajo in nastopijo novi. Detektiva imata na razpolago avtomobil, da lahko sledita poslancu tudi na deželo. Tako jo hotel poslanec Besednjak obiskati nokega svojega prijatelja v Mirnu. Dotekla sta ga takoj detektiva. Medtem ko sc je poslanec mudil na prijateljevem domu, so se postavili pred hišo še karabinerji in fašistovski tajnik. Tedaj jo pridrvel iz Gorico z avtomobilom inšpektor politično policije maršalo Polombo. Vsa vas jo bila pokonci in čakala, kaj se bo zgodilo. Občinstvo se jc zgražalo nad arogantnim obnašanjem vobče znanega maršala. Po »inšpekciji« svojih tovarišev se jo odlični gospod odpeljal zopet v Gorico. V nedeljo jc policija ustavila na Travniku tri meščane, ker so pozdravili poslanca, in si zapisala njihova imena. Vso meščanstvo so ncgledc na narodnost zgraža radi takega postopanja policije. Poslancc Besednjak je dobro znan tudi med Italijani, saj je večkrat tudi zanje interveniral prav-tako kakor za svoje volivce. Vso sc izprašuje, kaj je vendar storil poslanec, da ga policija no pnsti izpred oči niti za hip. Ali ni poslanec Besednjak že pravi jetnik? Fmmc ii Mm politike zmaguje Zakaf ie bila ustavljena ,.Goriška Straža" V soboto zvečer ob pol devetih je večerjal v hotelu »Pri zlatem jelenu« v Gorici odgovorni urednik »Goriške Straže« g. Polde Kemperle. Kar se mu približa detektiv, in mu izroči prefek-turni odlok, s katerim je bila ustavljena »Goriška Straža«. Dekret se glasi: »Vpoštevaje opomine, ki so bili dani odgovornemu uredniku tukajšnjega lista »Goriška Straža« f. Leopoldu Kemperlu, ane 1. septembra 1927 št. 112, 6. septembra 1928 št. 3836 in 15. nov. 1928 št. 4970 radi stalnega priobčevanja člankov, ki so imeli namen, da se zbujajo v čitateliih državnemu redu nasprotna čustva, ali pa so vsebovali vesti in elemente tendenciozne intonacije, ki bi lahko povzročili neupravičeno razburjenje in živo vrenje med prebivalstvom; vpoštevaje poznejši ukrep od 16. novembra 1928 št. 5002, s katerim je bila odrejena zaplemba števi ke 88 imenovanega lista radi objave očividno tendencioznih člankov ali takih, ki skušajo diskreditirati javne ustanove, ali vplivajo pogubno na mladino, ali povzročajo neupravičeno nevoljo in razburjajo duhove, radi česar obstoji nevarnost motenja javnega reda; vpoštevaje, da so sc izkazala kot neuspesna vsa svarila ravnateljstvu lista, naj odneha od zadržanja, ki odkrito nasprotuje obstoječim določbam glede periodičnega tiska; .,.,„, , po zaslišanju komisije v smislu čl. 2 kr. ukaza 15. julija 1923 št. 3288, izpremenjenega v zakon 31. decembra 1925 št. 2309; . vpoštevaje čl. 3 omenjenega ukaza odreja: Prekliče se priznanje odgovornega urednika lista »Goriška Straža« g. Leopolda Kemperla.« S temi, že obrabljenimi frazami o »tendencioznih intonacijah, o neupravičenem razburjanju, o ljudskem vrenju, o pogubnem vplivu na mladino (!), o nevarnosti za javni red, je goriški prefekt po nalogu rimske vlade zapisal smrt lista, ki je skozi 11 let delil veselje, ki pa ga pač ni bilo dosti, in trpljenje goriškega ljudstva, ga bodril v nesreči z besedo, prepojeno s tolažilnimi nauki krščanske vere, ga vzgajal v krščanskem duhu, ga učil gospodarstva in mu razlagal od tedna do tedna nove postave. Tako je končal list, ki se je postavil v vrsto krščanskega socialnega tiska, da zanese Kristusa v družino in v javno življenje; slovensko ljudstvo v Italiji naj ne ostane odrezana veja brez življenjskih sokov krščanskega gibanja, ki že preraja druge narode. Le moralno zdrav rod bo kljuboval najhujšim viharjem. To je bil program »Goriške Straže«, s katerim je list zrastel, se razvijal in padel. Zavijanja o nevarnosti za javni red so le zavijanja, ki so namenjena predvsem nepoučeni italijanski javnosti. Goriški prefekt in drugi njegovi tovariši na Primorskem dobro vedo, da je bil prav slovenski tisk resnično jamstvo za ohranitev javnega reda, prav slovenski tisk je stalno pomirjevalno vplival na toliko preizkušeno ljudstvo, i Vojna vihra je šla skozi deželo, goriški rod je | nastopil trnjevo pot begunstva, povrnil se je na f opustošena polja in jih razoral, ne da bi se : strašil smrtonosnih granat, ki še danes žanjejo j med najboljšimi močmi, postavil je porušene domove; sledilo je bridko razočaranje z vojno odškodnino in nastopila je doba političnih preganjanj, zaplapolal je ogenj iznad kmečkih hiš in kulturnih domov; slovenski jezik je bil izgnan od povsod, slovenski učitelj, uradnik, železničar pregnan ali premeščen; prišla so leta strašne gospodarske bede obenem z dobo uničevanja slovenskega zadružništva; slabe letine in ogromni davki ženejo nesrečno ljudstvo v svet. V tej strašnih časih je Goriška Straža stala na strani bednega ljudstva, ga tolažila in mirila. Potom nje je slovensko ljudstvo dalo duška svojemu trpljenju in svojim željam. In če je Straža v teh dneh trpljenja kazala ljudstvu pot k Bogu, imenuje danes neki fašistovski list njihove urednike »svetonisemske brskače«. »Goriške Straže« ni več in dežela jc padla v temo Vprašanje je, ali je to v interesu tistih, ki so postavljeni, da čuvajo javni red. Zdaj so šele odprta na stežaj vrata razburljivim vestem, »fsoriška Straža« ni bila ustavljena zato, da se j obrani javni red, pač pa radi tega, ker ie bil list tiskan v slovenskem jeziku, ker je bil slovenski. Italija, oziroma fašizem ne priznava narodnih manlšin, za fašizem živijo v Italiji le Ita-lii»ni. Se nedavno je na manjšinjskem zborovanju v Pra"i italijanski delegat predlagal, naj se sploh določi pojem narodne manišine. Obenem z vestjo o zatretiu »Goriške Straže« je neki italiianski list priučil članek, v katerem dokazuje, da Slovenci v Italiji stiloh niso narodna manjšina; nimajo bstne kulture, njihova »abeceda« je stara k-^maj sto let, nimajo narodne zavesti, vedno so Fli npdMnl tujim narodom in še nedavno so Hi beneČTski sužnji! To je naziranie italihn-sl-oTa čnsuVrja, Italijanskega sodnika, državno"-!! pravdnika. to ie n^ziranje primorskega pre-frkta in rimske vlade. Slovenci v Italiji se ne smejo priznati kot narodna manjšina. Radi teffa mora izriniti s Primorskega vsaka sled za slovensko kulturo. Italija ni vezana s kako medna- Be'grnd, 21. nov. (Tel. »Slov.«:) Danes je vladalo v Belgradu vsled praznika in številnih godovanj ter odsotnosti nekaterih ministrov skoraj popolno pol Ki eno zatišje in ni bilo novih dogodkov. Pač pa sc situacija še nadalje razvija v vladinem pravcu. To se opaža celo v onih krogih, ki so dosedaj najbolj intrigirali proti vladni četvorai koaliciji. Tudi ti krogi priznavajo, da je prišla vlada do gotove stabilnosti in da ni pričakovati presenečenj. Še bolj jasno se vidi stabilizacija položaja iz pisave belgrajskih listov. Ti vedno jasneje pišejo, da bo ostala vlada četvorne koalicijo tako dolgo, dokler nc izvedo svojega znanega programa. Tako je sigurno, da bo še vlada četvorne koalicije izvedla zakon o agraru, o korupciji, o razdolžitvi kmetov ter tudi sprejela šc proračun. Po vsej verjetnosti pa bodo pod vlado četvorne koalicije sprejeti šo šolski in razni cerkveni zakoni. Ce bi pa nastopila sprememba v politiki KDK, potem bi nastal tudi nov položaj. 0 novih volitvah pa ne moro biti tako dolgo govora, dokler no bo KDK s svojo novo taktiko zajamčila svobodnih volitev. rodno pogodbo na spoštovanje pravic narodnih manjšin, narodne manjšine ne morejo tvoriti za Italijo predmeta kakih mednarodnih pogajanj niti na akademskih zborovanjih. Radi tega je bila včeraj ustavljena »Edinost«, danes »Straža« in radi tega pridejo na vrsto jutri še drugi slovanski listi v Italiji. To bi bil vzrok smrti »Goriške Straže«. Dan je bil za R) tudi poseben povod. Izkušnja uči, da Mussolini rad išče »ugodne trenutke«. Dve zaporedni zaplembi »Goriške Straže« v istem tednu sta osupnili vso javnost na Goriškem. Pa še radi kakšnih člankov!? Zaplemb so bili čita-telji že vajeni, ne na takih motivacij. Zaplenjene članke bomo priobčili v celoti, da bo naša javnost lahko sodila. Vsakdo je slutil, da se proti listu nekaj pripravlja. Prefekt si je z zaplembami pripravil pot za drugi opomin (diffida), kateremu Tudi je potrebno, da KDK pove svojo zahteve, kor ni preje mogočo razpisati volitev. Nasprotno tendencioznim vestem opozi-cionalnega tiska je treba konstatirati, da so tudi vsi dogodki poslednjih dni utrdili vladno stališče. 1. Vsled intervencije dr. Spaha in min. Andriča so se nasprotja med bosanskimi radikali in JMO znatno ublažila. 2. Položaj vlade se po kraljevem prihodu nikakor ni poslabšal. 3. Pomirljivost v krogih KDK narašča in danes jo bil v narodni skupščini poslanec dr. Svotislav Popovič ter se informiral o položaju. Pribičevičcva napoved, da no bo noben ; poslancc KDK prestopil praga skupščine, so toroj ni uresničila. Dr. Popovič je pri tej priliki tudi izjavil, da ni imelo njegovo potovanje na Švedsko nobeno politično ozadje. 4. Vedno bolj zmaguje stališče, da so spori v radikalni stranki samo njena notranja zadeva. 5. Opaža so tudi, da primanjkuje KDK denarja in da bodo njeni fondi kmalu prazni. lahko »legalno« sledi zatretje lista. S tem je bilo formalnosti zadoščeno in prefekt jc lahko izvršil naloženi ukaz. Prav motivacija zaplemb — »Goriška Straža« ni bila še nikdar zaplenjena radi takih člankov — je pokazala, da je prefekt prejel iz Rima izrecen ukaz, da list zatre. In ukaz je bil dan takoj po demonstracijah v Ljubljani. »S tem še ni izčrpan fašistovski program na Primorskem,« ugotavlja uradni fašistovski list. Fašistovski program bo izčrpan takrat, ko se ne bo tiskala na Primorskem niti ena slovenska beseda, niti na podobicah ne. Tako bo ostalo od kulturno in politično zrelega slovenskega ljudstva le nek?ka amorfna masa , ki jo bodo lahko izkoriščali občinski tajniki in podeštati, oderuhi, davkarji, učitelji, fašistovski tajniki in italiianski advokati. Asimilacija bo tedaj dovršena. Govorice o vladni krizi Že stara navada našega opozicionalnega tiska je, da ob vsaki priliki in nepriliki raz-vesljuje svoje potrpežljive bravce s senzacio-nelnimi vestmi o skorajšnjem ali neizbežnem padcu vlade. Zadostuje tudi najbolj brezpomembna stvar in že so polne kolone opozicionalnega časopisja o bližnji vladni krizi in spremembi režima. Naj so se vsa ta prerokovanja ludi stokrat zaporedoma izkazala kot neresnična, vendar jih opozicionalni tisk še naprej ponavlja in se ne ustraši niti stote bla-maže. Zadnji vzrok vseh teh krivih prerokovanj pa je v želji opozicije, da bi vendar enkrat že prišlo do spremembe. Ker si ne morejo te vsled lastne nesposobnosti priboriti, pa zato tem pridnejše o njej sanjajo. In plod teh sanj so vse vesti o vladni krizi. Kakor pa je nastanek teh vesti nedolžen, tako pa je njihov efekt v tujini vse prej ko dober. Te večne vesti o bližajoči krizi morajo v nepoučeni tujini vzbuditi vtis, kakor da so pri nas sploh vse vlade le od danes na jutri. Vsled teh večnih prorokovanj si mora tujec misliti, kakor da so pri nas vse vlade samo slučajne tvorbe in da mi sploh nimamo nobene državne politike. Prav tak vtis ustvarja opozicionalni tisk s svojimi praznimi napovedmi, kakor da pri nas sploh ne bi bilo nobene politično stabilnosti, temveč se menjajo vlade in politične linije kakor se pač komu zljubi. Da mora potem trpeti tudi državni interes, je več ko jasno in v tem je tudi vzrok, da govorimo o teh govoricah, pa Čeprav poznamo njih praznoto. Nič ni na svetu večno, najmanj pa so večne vlade in zato je gotovo, da pride tudi čas, ko bo odstopila vlada četvorne koalicije. Toda tudi za demisijo vlade in za spremembo njenega političnega pravca morajo biti dani tehtni argumenti. Mora se izpremeniti politična situacija, mora biti podan dokaz, da bi druga vladna kombinacija vršila vladne posle bolje in uspešnejše. Za odstop sedanje vlade pa še ni bil podan noben argument. Če namreč opozicija želi drugo vlado, lo še dolgo ni noben argument, kajti katera opozicija na svetu si ne želi druge vlade? Če torej hoče opozicija v resnici, da pride do spremembe režima, potem mora ona najprej sama poskrbeti za spremembo politične situacije. In dejansko ima v KDK zbrana opozicija moč in priliko, da politično situacijo spremeni. Treba ni nič drugega, kakor da korigira malo svoje nesprejemljive zahteve in da upošteva, kar upoštevajo že davno vsi dobri politiki sveta, da jo politika stvar možnosti, ne pa nemožnosti. Naj KDK s svojimi pozitivnimi zahtevami dokaže, da hoče sporazum iu da je na državnem stališču, pa bo takoj tu druga politična situacija in otvoritev vladne krize bo resnica. Dokler pa voditelji KDK izjavljajo, da sploh z nikomur nočejo razgovarjati, dokler hočejo v parlamentarni državi na neparlamentaren način izvesti pogajanja, tako dolgo tudi ostane politični položaj neizpremenjen in tako dolgo ni vzroka za vladno krizo. Še manj pa je mogoče govoriti o spremenjeni situaciji, kadar mislijo voditelji KDK, da je vsa njih naloga le v tem, da tekmujejo med seboj v licitaciji najbolj radikalnih zahtev. Taka licitacija vendar ne more biti nobeno priporočilo za opozicijo, temveč narobe samo dokaz, da so opozicija ne zaveda svoje odgovornosti pred državo. Priznavamo rndi, da ni opozicija brez vseli argumentov in vladna koalicija je opoziciji tudi že dovolj jasno povedala, da je pripravljena uvaževati in sprejeti marsikatere zahteve opozicije. Mesto pa, da bi KDK to pripravljenost upoštevala, mesto da bi ponujeno roko sprejela, pa se ponaša s tem, da heče z glavo skozi zid Ali z r^avo so ne pride skozi zid in samo krivda KDK je če, mora obstojati vlad,, četvorne koalicije ludi iz tega vzroka, da dokaže KDK, da ne bo s trmoglavostjo prav nič dosegla. V petih mesecih bi se pač že mogla KDK o tem prepričati, kor je imela za to dovolj prilike. Ali očividno gosprdje od KDK vseh teh dokazov nočejo videti, ker jim ti niso po volji, ker nimajo dovolj poguma, da bi 7. napačne poli kreniti na pravo. In ker nimajo tega poguma, se tolažijo z vestmi o vladni krizi, zato dajejo seld ln pristašem korajžo z govoricami o skorajšnji vladni krizi. Tcdn vse te iz želj porojene napovedi so brez cene, ker želje ne odločujejo v politiki, čas bi že bil, da bi voditelji KDK to spoznali in stopili na realna politična tla in — vrgli vlado. Nova uredba o zavarovan'!! Sn prisilnem piaceva.iju davkov Belgrad, 21. nov. Finančni minister je na temelju čl. 159 fin. zakona podpisal uredbo o zavarovanju in prisilnem plačanju davkov. Uredba je izdelana po sodobnih liberalnih načelih v duhu novega davčnega zakonodajstva. Glavne odredbe so tc-le: Ako je plačilo davka, ki je utemeljen po zakonu, ali ki je zadolžen ali nezadol-žen, ali ga dolžnik še ni obvezan plačati, prišlo v nevarnost, more davčna oblast obvezano osebo pismeno pozvati, da da zavarovanje za davek, dokler ga ne plača. Davčni obvezanec se more prisilnemu zavarovanju izogniti, ako davek plača ali ga zavaruje z vrednostnimi papirji. Proti prisilnemu zavarovanju se more pritožiti višji davčni oblasti. Pritožba za zavarovanje nima odložilne moči. Ako osemdnevni opominje-valni rok mine brez uspeha, ne da bi bila vložena pritožba, more izvršilna oblast izvršiti rubež. Zarubiti se ne morejo: kmetu: hiša s kmetijo do 20 arov, par govedi, voz in plug, dr- žavnim uradnikom, vpokojencem in njihovim rodbinam: polovica plače oziroma 30 odstotkov pokojnine. Od rubežni so izvzeti: poslanske dnevnice, prejemki nižjega častništva, dijaške štipendije, podpore in plačila instrukcij, prihodki od nesamostojnega dela do 400 Din mesečno, I vloge pri Poštni hranilnici do 2000 Din, suknje, perilo, posteljnina, hišne in kuhinjske stvari, hrana in kurjava za 14 dni, učne knjige in druga učila, ki so potrebna v službi. Prisilno plačilo se mora na pritožbo ali po uvidevnosti oblasti odložiti. Be'qr*;sWe vesti Belgrad, 21. nov. (Tel. »Slov.«) Danes je minister za socialno politiko g. Stjepan Barič dalje časa konferiral s predsednikom vlado g. dr. Korošcem. Danes je prispel v Belgrad član glavnega odbora g. Nikola Uzunovič, ki je konferiral s svojimi pristaši. V Belgrad se pričakuje tudi prihod šefa radikalne stranke g. Ace Stanojeviča. Narodna banka o zahtevah gospodarskih krosov Guverner Narodne banke g. Ignac Bajioni Je o svojem bivanju v Zagrebu in Ljubljani kjer je stopil v stik z zastopniki gospodarskih krogov in se informiral o njihovih željah in zahtevah, podal na poslednjih sejah upravnega odbora obširno poročilo, ki ga sedaj časopisje v celoti objavlja. Zahteve teh gospodarskih krogov so trojne vrste. Prve se nanašajo na devizne predpise iu na delo z valutami; druge na poslovanje Narodne banke; tretje pa so splošne prirode. Iz njegovega poročila posnemamo zahteve slovenskih gospodarskih korporacij. V prvi vrsti se nahaja samo sledeča zahteva ljubljanskih gospodarskih korporacij: da naj v bodoče slovenski uvozniki dobivajo tuje valute naravnost od Narodne banke in njenih filialk. Upravni odbor Narodne banke smatra, da bi to bil monopol, prepuščen Narodni banki za izključno prodajo deviz, ki ni niti času primeren niti upravičen. Pod drugo vrsto se nahajajo sledeče zahteve ljubljanskih gospodarskih krogov in mišljenje upravnega odbora Narodne banke: 1. Da naj Narodna banka dela na tem, da se reši vprašanje industrijskega kredita. Guverner izjavlja, da je komisija pravo- j sodnega mi^jfrsha te dni dokončala pravil- | nik o industrijskih obveznicah, ki bo predmet i podrobne razprave na prvem sestanku cen- j trale industrijskih korporacij, kar upravni od- i bor sprejema povoljno na znanje. 2. Da se slovenskim hranilnicam zaiam-čijo reeskomptni krediti za slučaj naglega dviganja vlog. Upravni odbor nima možnosti, da bi jamčil za kredite v slučaju odpovedi vlog. V vsakem konkretnem slučaju pa bo Narodna banka pripravljena, da se takoj ugodi opravičenim potrebam in storila bo toliko, kolikor je to mogoče. 3. Da se državni papirji sprejemajo v neomejeni količini. Naše zakonodavstvo omejuje to in tudi pri vseh emisijskih ustanovah obstoja taka omejitev in radi tega te zahteve ne moremo sprejeti. 4. Da se Narodna banka zainteresira za poljedelski kredit. Upravni odbor smatra, da je člen 11, toč. 8, sprememb zakona o Narodni banki, ki ga je sprejel izreden zbor bančnih akc.ionarjev dne 8. julija 1928, dovolj zajamčil izvrševanje te zahteve. 5. Da se industrijalcem povečajo krediti. Kadar bo Narodna banka razpolagala z dovoljnimi sredstvi, se bo tej želji ugodilo v mejah možnosti. 6. Da se Narodna banka še nadalje mte-resira za kredit obrtnikom. Upravni odbor je mišljenja, da kreditiranje malih obrtnikov spada v delokrog Obrtne banke. Prošnje obrtnikov, predvsem podjetnikov, ki razpolagajo s premoženjem, ki prosijo za velike kredite, bo banka reševala, kadar bo mogla dajati večje kredite. 7. Da se sedanja obrestna mera Narodne banke po možnosti zmanjša. Upravni odbor je mnenja, da za sedaj noben razlog ne govori v korist te zahteve. 8. Da se pogoji za podelitev kreditov ublažijo. . Z zakonom in pravilnikom so predpisani pogoji, ki jih mora izpolniti prosilec, da bi dobil od Narodne banke kredit. 9 Da se dosedaj predpisan rok od treh mesecev za menice podaljša na šest mesecev. Zahteva je nesprejemljiva, ker je v nasprotju z zakonskimi predpisi in s prakso emisijskih ustanov. . 10. Da se krediti za izvoznike dajejo direktno, ne pa preko bank. Narodna banka kreditira izvoznike tudi direktno, če ima dovolj jamstva. 11. Da se pri podelitvi kreditov posveti posebna pozornost ljubljanski trgovini en gros in da se slovenskim trgovcem povečajo krediti. Pri razdeljevanju kreditov upošteva ISa-rodna banka vse trgovce in industrijce enako-merno. Zahteve splošne prirode so sledeče: 1. Da Narodna banka pospeši delo na saniranju državnih financ; da se občuti njena ingerenca pri odpravi pasivnosti naše trgovske bilance. 2. Zagrebški gospodarski krogi so pro-tivni državnim posojilom pri naših denarnih ustanovah, kakor so Narodna banka in Poštna hranilnica. 3. Da Narodna banka dela na to, da se državna podjetja komercializirajo. 4. Gospodarski krogi soglašajo, da je današnji promet zelo slab in da nanaša velike škode gospodarstvu. 5. Istotako se vsi pritožujejo na počasno izvrševanje sodnih razsodb. 6. Slovenski industrijci se pritožujejo na premajhno carinsko zaščito. Cestokrat je pol-fabrikat bolj podvržen carini, nego konečni Pr°i77°Vsi se pritožujejo, da država ne izpolnjuje svojih obveznosti. 8. Da se čim prej ustanovi gospodarski parlament v smislu čl. 44. ustave. 9. Da se s posebnimi pogodbami uredijo trgovske razmere z državami na Sredozemskem morju in na vzhodu. 10. Da se ukine davek na poslovni promet. KHadžarska iredenSa Praga, 21. nov. (Tel. »Slov.«) Na proračunski razpravi v senatu je senator madjar-ske narodne stranke Richter ostro napadal češkoslovaško politiko napram Madjarski. Govoril je o jubilejni spomenici predsednika Ma-saryka. Kar se tiče inadjarskih stremljenj po reviziji, je priznal tudi predsednik Masaryk, da so mirovne pogodbe potrebne gotovih pojasnil. Revizija ali razjasnitev. Ne gre za besede, temveč za dejanja. Če imenuje Masaryk Rothermereovo akcijo, da je nestvaren dile-tantizmu, se sklicuje on na etnografski zemljevid v zuani knjigi Scotusa Viatorja »Plemenski problemi Madjarske« in pri tem ironično pripomni, da se ta diletantizem strinja najmanj z Rothermereovim dilentatizmom. Praga, 21. nov. Senat je danes nadaljeval proračunsko debato. Republikanski senator Vol-lay je grajal navedbe nekega govornika koalicije iz Slovaške ljudske stranke, češ da bi se njegov govor v neinformiranih krogih mogel smatrati za opozicionalen govor. Grajal je tudi, da opozicija očita državi obsolutizem in pomanjkanje demokracije. Govorniki narodnih manjšin so v proračunski razpravi ponovno zahtevali pomoči Indi iz inozemstva, če bi v državi res vladal absolutizem, potem bi tudi opozicija ne mogla tako svobodno govoriti, kakor se to vrši v resnici. Sedanja večina še daleko ni izpolnila vseh svojih nalog, želi pa poštenega razmerja z opozicijo, Pet miffard za a'koho? Praga, 21. nov. Senat je danes po poročilu Pastirika in Trčke in po kratki debati odobril novelo k zakonu o prepovedi točenja alkoholnih pijač pri volitvah. V debati je bivši pravosodni minister, narodni socialist dr. Vesely izrazil obžalovanje, da se s spremembo dosedanjih zakonov zopet odpirajo vrata alkoholu. Priznal je, da je gostilniški obrt velikega pomena. Ne priznava pa utemeljenosti motiva, ki je dal povod za novelo zakona, da so namreč gostilničarji zahtevali, da naj se prepoved točenja pri volitvah omeji. Ni dvoma, da si gostilničarji tako izgubo vedno znajo pokriti na drug način. Sicer pa si ljudje sami že pred volitvami nabavijo toliko zaloge, da denarna zguba gostilničarjev ni velika. Temu nasproti pa je treba poudariti, da so statistiki izračunali, da se v češkoslovaški v enem letu hda za alkoholne pijače več kot 5 milijard Kč, kar znaša pri 14,000.000 prebivalcev na dan 15 000.000 K?. Vsak gospodarsko misleč človek se mora čuditi, da gre toliko denarja za čisto nepotrebno reč. Če se izda 15,000.000 Kč za alkohol, manjka ta denar za druge življenske potrebščine in so na ta način prikrajšani drugi obrti. Zakon o prepovedi točenja alkohola pri volitvah ima pred očmi velik vzgojni cilj in je zelo obžalovati, da se ta cilj opušča pri tej zakonski noveli. Ta zakonski načrt pomeni težko napako za Slovaško in Podkarpatsko Rusijo, ki sta okuženi z alkoholom. Narodna skupščina bi se morala sramovati, da dopušča tako zlorabo alkohola. Tudi drugi govornik, posl. Havlena se je izjavil proti temu, da se omeji prepoved točenja pijač. Omenil je. da ta novela nudi možnost, volivcu vliti s špiritom navdušenje za one politične stranke, ki imajo zadostne volivne fonde. S tem zakonom se uvajajo volitve z golažem in pivom, kakor je bilo prej to v navadi na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Končno je proti noveli protestiral komunistični poslanec dr. Herz, ki je mnenja, da bi to služilo samo vladnim strankam, da bi mogle vplivati na volivce. Končno je poročevalec, senator Pastirik, pobijal pomisleke opozicije, vsled česar so komunisti ironično protestirali. Rermn!scer>ce Hahsburžartov Madrid, 21. nov. (Tel. »Slov.«) Ob priliki polnoletnosti bivšega prestolonaslednika Otona Habsburškega je bil v tamošnjem gradu velik sprejem. Bivši prestolonaslednik Oton je nosil madjarsko gala obleko. Pri sprejemu je bila prisotna bivša cesarica Žita, vsi njeni otroci in ves dvor. Sprejemu je sledil gala banket in koncert mestne godbe. Od vseh I strani sveta je prišlo na stotine brzojavk. Iz Bilbaa se je pripeljalo mnogo aristokratskih rodbin, da so izkazale bivši cesarici svojo udanost. ker mora biti v demokraciji merodajen čut solidarnosti. Dalje je govoril o političnih razmerah na Slovaškem, kjer te more politična vzgoja dvigniti samo s šolsko vzgojo, to je z povzdigo šolstva. Ugotovil je, da je šolstvo na Slovaškem zelo napredovalo, ravnotako tudi v obmejnih krajih, kjer morajo še nadalje ostati taki učitelji, ki se zavzemajo za državne interese. Komunist Sohor je kritiziral materialno stanje državnih uslužbencev, posebno pri železnici. Nemški krščanski socialec Fritscher je odklanjal državni šolski monopol in zahteval popolno svobodo v narodnem in verskem pogledu. Sodelovanje vere je v šoli brezpogojno zahtevati. Razkristjanjenja šol mora biti konec. Rekel je: »Nočemo omejitve svobode drugih, isto svobodo zahtevamo tudi zase. Za rešitev šolskega vprašanja je samo ena pot: miren sporazum.« Končno je govoril še socialni demokrat Pocisk o oboroževanju Madjarske in nemški narodni socialist Teschner, ki pri znava, da je v razmerju med češkim in nemškim narodom prišlo do manjše napetosti. Zahteval je samoupravo nemških pokrajin Za državo pa je smatral kot najpotrebnejše popokto nevtralnost Narodni demokrat Miiller ie odgovarjal, da ne more sprejeti recepta, da bi ?e češkoslovaška izjavila za nevtralno državo, ker se je bati, da bi bila češkoslovaška nevtralnost respektirana tako malo, kakor je bila belgijska Mlk5as - novi avstr. predsednik? Dunaj, 21. nov. (Tel. Slov.) Zvezni predsednik dr. Hainisch je sklical avstrijsko zbornico za volitev novega zveznega predsednika na dan 5. decembra. Krščansko socialna stranka bo sedaj najbrže kandidirala svojega predsednika narodnega sveta Viljema Miklasa. Miklas je oče 12 otrok, med njim 2 nun. Bil je gimnazijski ravnatelj v Hornu na Nižjem Avstrijskem, prej pa učitelj v Trstu in v Prosnicu. V prvih letih ro publike je bil državni podtajnik za prosveto. Od 1. 1920 je član, od 1. 1923 pa predsednik narodnega sveta. Osebno je zelo skromen politik in odkrito verske narave. Pri ostalih strankah večine, pri velenemeih in I.andbundu, je še opažati nekoliko odpora proti volitvi Miklasa, ker so te stranke proti izvolitvi aktivnega politika. Pred konferenco strokovnjakov Pariz, 21. nov. (Tel. Slov.) Včeraj je Briand razpravljal z ameriškim državnim podtajnikom Castlejem, Kellogovim namestnikom, o udeležbi Amerike na konferenci strokovnjakov za ureditev vprašanja vojne odškodnine in o vprašanju razorožitve. Castle je stavil znatno prijaznejše predloge, kakor pa se nahajajo v Coolidgejevem govoru. 100 mlljard za opustošenja po voini Paril, 21. nov. (Tel. »Slov.«) Kakor je izjavil minister za javna dela Forgeot ob priliki o razpravi proračuna za porušene francoske kraje, bo obnova porušenega ozemlja v Franciji dokončana 1. 1929. Odškodnine privatnim osebam so znašale dosedaj 75 milijard, državne nabave pa 25 milijard. Obsojen atentator Atene, 21. nov. (Tel. »Slov.«) Atentator na grškega predsednika Konduriotisa Gussios, ki je bil včeraj obsojen na 14 let ječe, je potem, ko so ga odpeljali v ječo, poskusil sa-moumor. Pred sodiščem se je pritoževal radi tega, ker ni bil obsojen na smrt. Gussios je popolnoma gluh in nevrasteničen. Drobne vesti iz sveta Število mrtvih pri cksplorijl smodnišnice v Vincennesu znaša dosedaj 4. Eksplozija je nastala radi tega, ker je nekemu delavcu padla granata na tla. Pri poskusu, prekositi svetovni višinski rekord, se je francoski letalec Lemoigne v višini 9200 m radi pokvare kisikovega aparata onesvestil in z letalom strmoglavil proti zemlji. K sreči pa je v višini 1500 metrov zopet prišel pravočasno k zavesti ter se mu je posrečilo, letalo zopet uravnati, nakar je gladko pristal. Proti Habsburžanom. »Češke Slovo« de-mantira vest, da se bo grad Konopišt vrnil otrokom nadvojvode Franca Ferdinanda. uimiuuwPi'wm»i — 11. Da se čim prej izglasuje zakon o državnih taksah in o trošarini. 12. Da se izvede izenačenje zakonodaj- stva. 13. Slovenski gospodarski krogi niso zadovoljni z dosedanjo kreditno poetiko Poštne hranilnice. Oni bi želeli, da bi bili v njej za- | stopani. K tem zahtevam se izjavlja, da se Narodna banka o vseh teb predmetih živahno in-teresira, ona jih proučuje in bo s svojim miš-j ljenjcm predložila merodajnim faktorjem na reševanje. Kakor jc znano, sc jc na sestanku, ki se je vršil 7. t. m. pri predsedniku vlade j g. dr. A. Korošcu in kateremu so prisostvovali vsi zaintere : .'>ni ministri in predstav-' niki gospodarskih krogov, o teh vprašanjih obširno razpravljalo. Narodna banka bo tudi nadalje gledala, kako se ta vprašanja razvijajo, kako se rešujejo od strani merodajnih faktorjev in bo vložila ves svoj vpliv, da se ona čim prej in čim najbolj povoljno rešijo v korist domačega gospodarstva in napredka vse države. G. Itadojlovio je z nekoliko izbranih besedi podčrtal važnost sestanka pri predsedniku vlade. On pravi, da je ta sestanek zelo uspel in da je zelo važno ono, kar jc končno na njem bilo sporazumno sklenjeno, to je, da se čim prej pristopi k ustanovitvi gospodarskega svcia. Dokler pa on ne bo ustanovljen, se bodo taki sestanki pogostokrat vršili, da bi se na njih sponmimno razpravljalo in nnšlo vzroke, ki motijo pravilen iazvoj go-spodaiaUu. K sporu med rezervnimi častniki Te dni je v Ljubljani ustanovljeno neko novo društvo rezervnih častnikov. Člani tega »samostojnega« društva, katerega pravila še niso potrjena, so večinoma ljubljanski rezerv-in častniki. Ustanovljeno pa je bilo na pobudo iz »Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov« izključenih članov. Mi se s tem novim »samostojnim« društvom sploh ne bi bavili, če se tem povodom ne bi pojavile vesti, ki v popolnoma napačni luči prikazujejo to zadevo. Sam osrednji odbor je radi tega objavil daljšo izjavo, ki predvsem ugotavlja, da so bili vsi člani uprave ljubljanskega pododbora izključeni. Ker je tudi nadzorni odbor to izključitev potrdil, je ona postala pravomo&na in vse vojaške in državne oblasti so prenehale občevati s tem odborom. Ker niso hoteli izročiti funkcij in premoženja, izjavlja osrednji odbor, da se bo to po izteku določenega roka zahtevalo preko sodišča. Ker bo tako vsa zadeva prišla pred sodišče, se ne bomo spuščali v podrobne komentarje postopanja nekaterih ljubljanskih gospodov. Obžalujemo, da je prišlo tako daleč, ker smo vedno zastopali stališče, naj se vse uredi mirnim in sporazumnim potom. Časa in priložnosti je bilo zato dovolj. Bili smo in smo še vedno mnenja, da v organizacijo rezervnih častnikov ne spada politika. Naj bi tudi med rezervnimi častniki vladala ona disciplina in oni duh pravega rodoljublja in ljubezni do naše države, ki vlada v vrstah naše hrabre vojske. Zato ne moremo odobravati nobenln j>okretov, ki bi šli proti edinstveni državni organizaciji rezervnih častnikov in smo proti temu, da bi se 9pori med njimi reševali v javnosti. Kajti s tem se daje povoda netočnim komenlarjem, kar najbolj dokazuje izjava Svetozarja Pribičeviča, ki javno odobrava take samostojne pokrete. Radi tega ponovno opozarjamo naše prijatelje, da naj ostanejo člani >Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov«. Še o aferi c». Ambroža Ze od nekdaj je bilo tako, da se skuša rešiti z nesramnostmi, komur so zmanjkali argumenti. Tako bi se hotelo tudi »Jutro« z nesramnimi napadi na nas izvleči iz zadrege. Zato par ugotovitev. G. Ambrož je sam priznal, da je bilo njegovo poročilo o rapallskih demonstracijah deloma neresnično, deloma pretirano in sestavljeno po dobljenih instrukcijah. Prepuščamo vsakemu bralcu, da sam presodi, če spada tako poročanje med ono novinarsko delo, ki mora biti vedno zaščiteno in za katerega mora absolutno veljati svoboda tiska. Mi smo vsaj tega mnenja, da velja svoboda tiska le za vestno in točno poročanje. Popolnoma izmišljeno pa je, da bi mi le z besedo ali tudi le med vrsticami odobravali nadzorstvo policije nad novinarji. Nasprotno mi vsako tako nadziranje odklanjamo in smo 1 absolutno za svobodo tiska. Zato je tudi jasno, ! da mi nikdar ne bi mogli odobravati izjemnih 1 policijskih odredb proti novinarjem, ki vrše pošteno in vestno svoje delo. Še manj pa bi mogli odobravati odgona, temveč bi nasprotno v takem slučaju j>ozitivno branili novinarske pravice. To naše stališče ni od danes, temveč smo gn leta in leta vestno branili in zato odklanjamo nesramne očitke »Jutra« z ogorčenjem. Pred razpustom zsgrebške trg. zbornice? Zagreb, 21. novembra. (Tel. Slov.) Ker je po odredbi čl. 298 finančnega zakona trgovinski minister pooblaščen, da izvede reorganizacijo trgovskih zbornic, je pozval zagrebško trgovsko zbornico, da predloži svoj načrt. Zagrebška zbornica pa tega ni storila. Po zakonu zapadejo v treh mesecih mandati predsednika in odbornikov. Nove volitve se ne morejo izvršiti, ker nov volivni red ni potrjen. V Zagrebu se boje komisarijata. Zato vale krivdo na sedanjo upravo, ker ni pravočasno stavila predloga o novem volivnem redu. Uprava se izgovarja s tem, da so se mnogi člani prizadevali, da ne bi prišlo do nobenih sprememb, hoteč se s tem boriti proti režimu. D ve že?ezn"£ki nesreč? v Zagrebu Zagreb, 21. nov. (Tel. Slov.) Nocoj sta se j pripetili dve nesreči na zagrebških kolodvorih. Na kolodvoru za ranžiranje je bil zgnečen železničar Mato Tompa, ki je bil rojen 1871., oče 5 otrok. Na glavnem kolodvoru se je smrtno ponesrečil kretnik Franjo Turkovič. De' W< v Oros'avc h stavkalo Zagreb, 21. novembra (Tel. Slov). Danes I so delavci v tekstilni tovarni v Oroslavcih stopili v stavko. Vzrok stavke ni znan. Zdi se, da je nastal radi nesoglasja med delavci in delodar jalci v vprašanju plač. Novosafakn, vremenska napoved. Večji del vedro. Prehodno oblačno. Severozapadni vetrovi. Dežja ne bo. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, v gorah jutranja megla in slana, podnevi milo vreme. UMaisIta oblastna skmsčina L/a me zrcalo pravi :,r£epa si potom Glider Toda dve kremi morata biti: Efida Coldcream za čiščenje in hranjenje kože ponoči. — Elida Creme de charjue heure, ki jo tisoče dam čisla kot najboljšo kremo sveta. Ta se takoj vsrka v kožo ter ima presenetljivo zdravilen učinek. — Koži daje mnogo občudovano, zaželjeno alabastru enako barvo. ELIDA KREME Včeraj je dovršila ljubljanska skupščina svoj delovni program in zato je bilo zasedanje skupščine odgodeno.. Pravilno je na seji po-vdaril finančni referent dekan Skubic, da je bilo delo oblastne skupščine tako plodonos-no. da zasluži zahvalo vsega slovenskega naroda. Poleg cele vrste potrebnih in dobrih uredb je oblastna skupščina vršila tudi oblastni proračun in s tem poskrbela, da bo mogel oblastni odbor še v večji meri ko dosedaj, skrbeti za napredek slovenskega gospodarstva. Ni se ustrašila oblastna skupščina nobenih demago-ških očitkov, temveč dala je oblastnemu odboru tudi za delo potrebna sredstva. V tem se je prav prijetno razlikovala od opozicije, ki je bila sicer nad vse marljiva pri stavljanju novih zahtev, ki pa si ni belila glave, kje dobiti sredstva za kritje teh izdatkov. Mesto tega je prav pridno kričala proti novim davkom in zlasti njen tisk je v tem oziru zagrešil marsi-kako demagogijo. Uspešno in plodonosno je bilo delo oblastne skupščine in to v prvi vrsti vsled enotnosti njene večine. Vsak njen član se je v polni meri zavedal svojih dolžnosti ter vestno vršil svojo nalogo. Pri tem pa je vsak podredil svoj oseben interes splošnemu in v oblastni skupščini ni bilo nobenih reklamnih govorov, temveč vedno so bili merodajni le stvarni oziri. Uspeh oblastne skupščine je zasluga vseh oblastnih poslancev in samo v zadoščenje nam je, ko moramo konstatirali, da so volivci SLS izbrali prave zastopnike, da so bili vsi poslanci SLS možje na svojem mestu. Oblastni odbor pa se je s svoje strani potrudil, da je s skrbno pripravljenim materialom olajšal delo skupščini in omogočil, da je bilo v tako kratkem času izvršeno tako veliko delo. * * * Z včerajšnjo sejo oblastne skupščine je bilo zaključeno nje jesensko zasedanje. Prcds. dr. Natlačen je po otvoritvi sporočil skupščini, da predlaga oblastni odbor, da sme Kmetijska šola nii Grmu prodati dve neplodni parceli v Kandiji in za izkupiček kupiti gozd ali travnik. Poslanci so vložili sledeče predloge: Posl. Brenčič (SLS) in tov. za izredno podporo okrajnemu cestnemu odboru na Vrhniki za povodenjske poškodbe v polhovgraj9ki kotlini: Posl. Kobal (SLS) in tov. glede ustanovitve ekspoziture okrajnega glavarstva v Mokronogu. Posl. Lavtižar, Arneš in Jan (SLS) in tov. 1. V zadevi prispevka za hudournik v Ratečah. 2. V zadevi prispevka za hudournik v Pi-šenci. 3. Glede vojaške ceste iz Kranjske gore na Vršič. Nato je skupščina prešla na POROČILA ODSEKOV. Poročevalec Novak je poročal za odsek za uredbe. Ta odsek je sklenil predlagati skupščini, da se občina Struge, politični okraj Kočevje, izloči iz območja cestnega okraja ribniškega in priključi cestnemu okraju VeL Lašče. Občina Struge je tozadevno svojo prošnjo utemeljila s tem, da je gospodarsko vezana v velikolaško kotlino. Že več let prebivalstvo želi, da bi se občina priklopila cestnemu odboru v Velikih Laščah. Velikolaški in ribniški cestni odbor sta se izrekla za priklopitev. — Ta predlog je skupščina brez debate soglasno sprejela. Nato je poročevalec Oblak poročal o uredbi o ustanovitvi zaklada za zgradbo malih stanovanj v spremenjenem besedilu. Prvotna uredba, ki se je sprejela v poletnem zasedanju, ima razne pomanjkljivosti glede praktične uporabe Tako n. pr. odredba, da se mora vsako posojilo od strani zaklada zavarovati na prvem mestu, ovira nekatere stavbne zadruge, da preko prve hipoteke ne morejo najeti posojila. Sedaj se dovoli posojilo tudi preko prve hipoteke, če je sicer dovolj zavarovano. S tem se omogoča najetje posojila tistim, ki niso mogli pokriti ene četrtine zneska. Dalje se je izl azalo, da je poroštvo premajhno. Ce znala zaklad 700.000 Din, je možno poroštvo le za to vsoto, to je kakih osem do deset hiš. Zato je treba napraviti elastičnost, da se poroštvo zveča. — Uredba je bila z dodeljenimi spremembami obl. odbora brez debate soglasno sprejeta. Nato so prišle v razpravo nadaljnje tri uredbe o lovskem zakupu, lovski škodi in o zatiranju škodljive divjačine. Poročevalec Oblak je obrazložil najpreje uredbo o lovskem zakupu, nato pa ostali dve ter navajal vsebino vseh treh uredb. Tudi te tri uredbe so bile sprejete soglasno brez debate. Nadaljnja točka dnevnega reda je bilo POROČILO ODSEKA ZA JAVNA DELA. Odsekov poročevalec Novak je poročal o predlogu oblastnega odbora glede določitve mostnine na Kirhšlagerjevem mostu v Trbovljah, o čemer je »Slovenec« že obširno poročal. Nadalje je poročal o predlogu oblastnega odbora radi preložitve klancev na okrajni cesti Bre no—Marno in rekonstrukcije mostov na progi Šmarjeta—-Marnska kapela. Cesta Šmarjeta—Brezno—Marno—Dol veže hrastniški premogokopni revir s Savinjsko dolino in tvori najkrajšo zvezo hrastniške doline s političnim središčem okraja, z mestom Laško. Cesta Šmarjeta—Brezno je v prvem delu zgrajena po nasipu, ki je svoj čas služil poljski železnici za prevoz premoga iz rudnika Brezno na žel. postajo Rimske toplice. Pri vasi Brezno je cesta v dolžini 20O m tako strma, da je za težji promet nesposobna Ljudje s težavo spravijo svoje pridelke, predvsem les na trg. Ta del ceste ogrožajo plazovi. Tra-siranje za potrebno preložitev je že izvršeno. Dolžina znaša 1550 m. Gradbeni stroški 750 tisuč Din. S to preložitvijo je v zvezi rekonstrukcija mostov na cesti Šmarjeta—Marnska kapela. Ti mostovi so leseni in zgrajeni za poljsko železnico. Les je sedaj preperel, da ne prenese več večje obtežbe. Zato je treba lesene dele izmenjati, opornike povečati in vozno širino povečati. Stroški bodo znašali okrog 100.000 Din. Na celi progi je treba urediti odtok vode, položiti cevi in izkopati jarke. To delo bodo v glavnem izvršili cestarji. Večje poprave se bodo izvršile obenem z ostalimi gradbenimi deli. Nato je poročal o predlogu obl, odbora, da se zgradi deželna cesta Ponikve—Dečja vas—-Jordan—Kal. Cesta Ponikve—Dečja vas —Jordan—Kal, ki bi znašala v svoji dolžini 3500 m, gradbeni stroški pa 875.000 Din, je potrebna za pospeševanje gospodarstva, kakor tudi iz prometnih razlogov, posebno pa ker nimajo vasi Ponikve—Dečja vas—Jordan—Kal nobenih medsebojnih prometnih vezi. Nadilje jo predlagal, da se sklene z ozirom na gradbo novih del posebna resolucija: Da bo vsak poslanec vedel, kaj je iz njegovega okraja pripravljenega za izvršitev in katera dela se bodo najprvo v sporazumu s krajevnimi faktorji izvršila, predlaga odsek to-le resolucijo : Vsem okrajnim cestnim odborom naj se pošlje načrt novih zgradb odnosno preložitev cest, ki se nameravajo graditi v dotičnem okraju. Okraji naj se izjavijo, katere zgradbe smatrajo za najnujnejše in najpotrebnejše, da se v prihodnjem letu zgrade in za katere so že letos postavili v proračun sveje zakonite prispevke. Ta program z vsemi odgovori in sklepi okrajnih — cestnih odborov naj se v prvem prihodnjem zasedanju predloži odseku za javna dela, da ga pregleda in odobri. Skupščina je vse tri predloge in resolucijo sprejela soglasno brez debate. Nadalje je poročevalec Novak poročal, da je odsek sklepal o raznih stavljenih predlogih. Odsek je sklenil, da se 22 predlogov, ki so jih vložili poslanci Deželak (2 predloga), Perme (4 predlogi), Jan (1 predlog), Križnik (1 predlog), Umnik (2 predloga), Pevec (1 predlog), Kobal (1 predlog), Planina, Uršič in tov. (2 predloga), Erjavec (3 predlogi), Pezdirc (1 predlog), dr. Cesnik (2 predloga), Tomazin (2 predloga), odstopi oblastnemu odboru v proučevanje in poročilo. Nadaljnji predlog posl. Planine in Uršiča in tov. glede podpore okrajnemu cestnemu edhoru v Škcfji Loki se odstopi oblastnemu odboru v takojšnje uvaževanjo in vpoštevanje. Predlog posl. Tratnika Ln tov. glede pospešitve zgradbe projektirane železnice Sevnica—Št Janž se odstopi oblastnemu odboru v intervencijo na merodajnili mestih. — Ti predlogi so bili brez debate soglasno sprejeti. Nato je skupščina prešla na POROČILO ODSEKA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE. Odsekov poročevalec posl. Arnež je poročal, da je odsek sklenil, da se predlog poslanca Mayerja in tov. radi ukinitve davčnega urada na Vrhniki odstopi oblastnemu odboru, da posreduje za ugodno rešitev zadeve. Skupščina jo predlog sprejela brez debate soglasno. Nato je prišel v razpravo predlog ohlastnega odbora glede pritožbe Hinka Logarja, upravitelja v bolnici za duševne bolezni na Studencu. Predsednik dr. Natlačen je odredil s pri-trdilom zastopnika velikega župana, da se o tem predlogu razpravlja v tajni seji. Stenografi in časnikarji so zapustili dverano, galerija pa se je izpraznila. Po zopetni proglasitvi seje za javno, je predsednik razglasil sklep tajne seje, da se pritožba Hinka Logarja, upravitelja v bolnici za duševne bolezni na studencu, zoper prevedbeni odlok iz državne v samoupravno službo kot neutemeljena zavrne. S tem je bil dnevni red izčrpan. Predsednik dr. Natlačen je spregovoril naslednje besede: »S tem je delo, ki je bilo namenjeno skup- G. K. Chesterton — Fr. Poljanec: ¥išnfevš križ (Dalje.) Rumeni omnibus je lezel po severnih cestah, da so se jim zdele ure brez konca; veliki detektiv ni hote! nič več pojasniti, in morda so njegovi pomočniki čutili molčeč pa naraščajoč dvom o njegovi nalogi. Morda so čutili tudi molčečo pa naraščajočo željo po kosilu, saj ure so se zavlekle že daleko preko običajne ure kosila, in dolge ceste severnih londonskih predmestij, se je zdelo, da se kot peklenski teleskop iz dolžine vlečejo v dolžino. Bila je ena tistih poti, ki človek na njih venomer čuti, da je moral priti že na konec sveta, pa nazadnje najde, da je prišel samo do začetka tufuellskef»a parka. London je odmrl v umazanih gostilnah in pustem grmičevju, nato pa sc jc zopet ncopaženo rodil v bleščečih visokih ulicah in hrumečih hotelih. Bilo je, kakor da bi človek šel skoz trinajst različnih navadnih mest, ki se ravno dotikajo. Pa čeprav je zimski somrak že grozil cesti pred njimi, je pariški detektiv še vedno molče sedel in opazoval in ogledoval stranice ulic, ki so na obeh straneh mimo bežale. Ob času, ko so pustili za seboj Camden Town, so stražniki skoro pospali; nazadnje so pa kar nekam poskočili, ko je Valentin nenadoma šinil kvišku, z roko oba moža udaril po ramenih in zakričal nad voznikom, naj ustavi. Zadrevili so se po stopnicah doli na cesto, nc da bi vedeli, zakaj so jih izselili; ko so se ozirali po pojasnilu, so zagledali Valentina, kako je s prstom zmagoslavno kazal okno na levi strani ceste. Bilo je veliko okno, ki je tvorilo del dolge fasade neke pozlačene, palači podobne gostilne, ta de! je bil odločen za častivredne obede in nosil napis »restavra- i cija«. To okno kot vsa druga v hotelovi fasadi I ščini v tem zasedanju, dokončano. Mislim, gospodje poslanci, da je skupščina na delu, ki ga jo izvršila v teh 31 dneh svojega zasedanja, upravičeno lahko ponosna (»Tako je!«). V tem času se je obravnaval in sprejel proračun za leto 1929. To se pravi: Skupščina je rešila eno izmed največjih temeljnih nalog, ki se ji stavijo po zakonu, da si namreč ustvari svoj delovni program za bedoče leto in da si zagotovi za izvrševanje tega programa tudi potrebna materialna sredstva. Poleg tega pa je skupščina izvršila ogromno zakonodajno delo v tem letu. Dovolite, gospodje poslanci, da vam pokličem v spomin uredbe, ki jih je skupščina v tem času obravnavala in sprejela. So to te-le uredbe: Uredba o službenem razmerju oblastnih cestarjev in mostninarjev, uredba o preustroju okrajnih zastopov in odborov na ozemlju ljubljanske oblasti, uredba o okrajnih blagajnah v ljubljanski oblasti, uredba o požarno-policij-skem redu in gasilstvu, uredba o pobiranju občinskih taks, uredba o pobiranju samostojnih občinskih naklad na pivo in žgane opojne pijače, uredba o ribarstvu, uredba o oblastnem proračunu za 1. 1929 z vsemi tozadevnimi uredbami, ki tvorijo sestavni del oblastne proračunske uredbe, uredba o lovskem zakupu, uredba o lovski škodi, uredba o zatiranju divjačine in uredba o ustanovitvi zaklada za zgradbo malih stanovanj. V celoti je fo 13 uredb: Vsekakor je to uspeh, na katerega bi bil laliko marsikateri evropski parlament ponosen. Gospodje, ko zaključujem zasedanje, si štejem v prijetno dolžnost, da se vam za vaše sodelovanje, kar najlepše zahvalim. Prav posebno se moram zahvaliti gospodom v finančnem odseku, ki je imel zlasti v tem zasedanju ogromno nalogo in delo, prav posebno pa njegovemu načelniku Skubicu. (Ploskanje.) Pravtako se zahvaljujem odseku za uredbe, ki je tudi izvršil v tem času častno svojo nalogo. Pri tej priliki ne smem in ne morem pozabiti tudi sodelovanja našega časopisja. Zahvaljujem se gg. časnikarjem, ki so s svojim poročanjem podpirali naša stremljen ja, ki gredo za tem, da dvignejo blagostanje v naši oblasti. Iskreno želim, da bi Bo« naše delo v tem zasedanju blagoslovil, da bi obrodilo v korist našega naroda in zemlje kar najlepše sadove.« Poslanec Skubic je spregovoril to-le: »Zasedanje, ki ga danes končujemo, se je pričelo s poročilom našega predsednika. Iz tega poročila o izvršenem delu smo raz,videli njegovo delovanje in veliko delo naše oblasti za naš Slovenki narod. Ko je slovenski narod to poročilo bral in slišal, ga je z vso dušo odobril, ker je videl, da sloni lo poročilo na izvršenih dejstvih Ko izročamo nov proračun, ki smo ga sprejeli, oblastnemu odboru v izvrševanje, upamo, da bo delo na podlagi tega proračuna v prihodnjem letu za naš narod kar najbolj blagouosno. Zato čutimo v sebi sveto dolžnost, da se oblastnemu odboru. v prvi vrsti njegovemu predsedniku, kar najiskrenejšo zahvalimo v imenu slovenskega naroda (»Tako je!«) in mu kličemo tudi v naprej: Z Bogom za narod!« (Burno ploskanje.) Nato je predsednik zaključil sejo in proglasil zasedanje za odgodeno. je bilo iz hrapavega slikanega stekla; v sredi pa je bil velik, črn udor kot udrtina v ledu. »Vendar zopet migljaj,« je vzkliknil Valentin in vihtel palico; »kraj z udrtim oknom.« »Kakšno okno? Kakšen migljaj?« jc vprašal njegov glavni pomočnik. »Ej, kakšen dokaz imate, da ima to z njima opraviti?« Valentin je svojo bambusovo palico od srda skoraj zlomil. »Dokaz!« je vzkliknil, »Za Boga milega, človek gleda za dokazom! Ej. seveda, verjetnost je z dvajset proti eni, da to nima z njima nič opravili. Toda kaj drugega naj storimo? Ali ne vidite, da moramo ali slediti to eno divjo možnost ali pa iti domov spat?« Ropotajoč je odšel v gostilno, za njim pa spremljevalci, in kmalu so sedeli za majhno mizo pri obilnem obedu in od znotraj ogledovali zvezdo iz strtega stekla. Pa še zdaj se jim ni zdela kdovekaj poučna. »Okno se vam je ubilo, kakor vidim,« jc dejal Valentin natakarju, ko je plačeval račun. »Da, gospod, je strežaj odvrnil in se skrbno sklanjal nad drobižem, ki mu jc Valentin molče dodal ogromno napitnino. Natakar se jc vzravnal v prijazni pozornosti, ki je pa ni bilo moči napačno umeti. »Ah, da, gospod,« je dejal. »Zelo čudna stvar to, gospod.« »Res? Povejte nam jo no,« jc dejal detektiv z brezbrižno radovednostjo. »Torej, dva črno oblečena moža sta prišla,« je natakar dejal; »dva tistih tujih duhovnih, ki okoli letajo. Naročila sta čisto majhen poceni prigrizek in eden od njiju ga je plačal in odšel. Drugi je šel pravkar za njim, da ga dohiti, ko sem zopet pogledal račun in videl, da mi je plačal več kot trikrat preveč. »Slišite,« pravim možu, ki je bil že skoro skoz vrata, »vi ste preveč plačali.« »O,« pravi čisto hladno, »ali res?« »Rc-s,^ pravim in vzamem račun, da bi mu ga pokazal. Na, pa jo imaš po betici.« »Kaj menite?« je vprašal njegov sopogo-varjavec. »Hm, na sedmero svetih pisem bi prisegel, da sem na ta račun zapisal 4 s. (4 šilinge; angleški šiling ima približno vrednost nemške marke, torej skoro 14 Din ) Zdaj pa vidim, da sem zapisal 14 s., tako jasno kakor da je natiskano.« »No?« jc krikni! Valentin in vstajal počasi, toda z žarečimi očmi, »in potem?« »Župnik tam za vrati pravi čisto mirno, ,Žal mi je, da vam medem račune, bom pn za okno plačal.' ,Za kakšno okno?' pravim. ,Za to, ki ga bom ubil,' pravi in udari po kleti šipi z dežnikom.« Vsi trijo poizvedovale! so hkrati vzkliknili; nadzornik pa jo čisto tiho dejal: :^AIi gremo za pobeglimi norci? Natakar ]e z nekakim okusom za smešno zgodbo nadaljeval: »Tako me je presenetilo, da sem sekundo zijal kot bedast in nisem mogel nič narediti. Možakar je odšel in jo tovariša dohitel prav za vodom. — Nato sta pa tako hitro šla po bulloški cesti, da ju nisem mogel ujeti, dasi sem tekel po nasipu okoli, d;i bi ju.« »Bulloška cesta, je dejal detektiv in po tem prevozu šinil urno kot čudna dvojica, ki jo je zasledoval. Pot jih je zdaj peljala skoz gole opeka-ste ulice kot skoz predore; ulice, ki so imele malo luči pa tudi malo oken; ulice, ki se je zdelo, da so zazidane čez in čez iz golih vsakovrstnih ozadij. Mrak je visel nad njimi in niti londonskim stražnikom ni bilo lahko uganiti, v katero smer so stopali. Nadzornik je bil pa vendar prepričan, da bodo bržkone zadeli na kale del hampte-adskegn loga.' Sinji somrak je nenadoma pretrgalo izboklo, s plinom razsvetljeno okno kakor volovskemu očesu podobna svetiljkn. 1 Hampstead — londonsko predmestje. 7T J\a / / aj/e novega Koledar Četrtek, 22. novembra, Cecilija, Filemon, Maver. Osebne vesti k Prestavljena sta okrajna glavarja Ivo P o 1 j a n e c iz Maribora v Črnomelj in dr. Lovro H a cin iz Črnomlja v Maribor.^ * Državni geodetski izpit na tehniški fakulteti sta položila Avgust Mencinger in ing. Milan Šter. ★ lnžcnjerski izpit iz rudarstva je na, pravil na našem vseučilišču g. Viktor Ojster iz Ljubljane. ★ Učiteljske spremembe v ljubljanski oblasti. Marija Vidmar iz II. dekl. mešč. šole na II. deško mešč. šolo v Ljubljani; Ivanka Prosenc iz mešč. šole v Krškem na mešč. šolo v Tržič; Just Hvala z osnovne šole v Poljanah na mešč. šolo v Trbovljah; Ida I.abernik iz Čemšenika v Lichtenturnov zavod v Ljubljani; Ernestina Kerijančič iz Lichten-turnovega zaveda dodeljena računovodstvu v Ljubljani; Emilija Kristan iz Repenj v Borov-nico; Marija Ložar iz Moravč na Črnuče; Gabrijela Treo iz Vrhnike v Vel. Lašče; Pavla Peitler-Leskovec iz Zagorja v pisarno drž. nadzornika v Litiji; Ivan Zupan iz Leš v Vel. Dolino; Hilda La:ig iz Sromelj v St. Janz; I.judovik Grum z Brazij v Šmartno pri Litiji; Bogumila Skulj iz Nevelj v Zagorje; Franc Strus od Sv. Trojice v Dol. Logatec; Srečko Kristan iz Bevk v Leše; Drago Mehora vi Podzemlja v Šenkov Turn; Olga Fodransperg iz Begunj v Št. Vid nad Cerknico. Nameščeni so učiteljski abiturijenti, bivši vojaki Alojzij Knol v Fari vasi in Zupane Lojze v Slrekljev-cu, Majnik Ferdinand na Jezerskem. Ostale vesti k V Prago! še osem dni je čas, da se lahko prijavite za potovanje v Prago, ki ga bo priredila prihodnje leto Jugoslovanska orlovska zveza v Ljubljani. Prijavite se vsaj do 1. decembra in vpošljite prvo tretjino skupne svote, ki znaša za III. razred 750 dinarjev. za II. razred in stanovanje v konviktu 1050 Din. za II. razred in privatno stanovanje pa 1150 Din. Prijavo in denar pošljite Orlovski zvezi, Ljubljana, Ljudski dom. * Iz Južnoštajerske hranilnice v Le.ju. Kakor je javnosti že iz sklepov mariborske oblastne skupščine znano, postane dosedanja Juinoštajereka hranilnica v Celju, za ka.ero je doslej jamčilo le pet okrajnih zastopov, Oblastna' hranilnica mariborske oblasti z jamstvom cele mariborske oblasti. V svrho preustroja odn. prevzema Južnoštajerske po mariborskem oblastnem odboru se je vršila dne 20 t m. popoldne v posvetovalnici celjske Mestne hranilnice seja, ki so se je udeležili predstavniki okrajnih zastopov Šoštanj, Vransko, Gorajigrad, Šmarje in Sevnica, za mariborski oblastni odbor je seji prisostvoval /moking-frak M eleiantno na cene, e SCHWAB,Uubi:era oblastni predsednik g. dr. Leskovar. Razgovor je bil vseskozi stvaren in je bil sklep glede p mi« troj a Južnoštajerske soglasen. Na seji se je ugotovilo, da gre vsem dosedanjim okrajnim nastopom, ki so nosili jamstvo, enkratna odpravnina po 200.000 Din, sevniške-mu pa povrh še 50.000 Din, ker spada v ljubljansko oblaist in ne bo mogel biti deležen nadaljnjega delovanja Južnoštajerske odn. oblastno hranilnice. Ju-mošta jerska prične jx>slovati kot Oblastna hranilnica mariborske oblasti s 1. januarjem 1929, ko se prenese sedež iste v Maribor. V dosedanjih prostorih v Celju ostane podružnica z obširno avtonomijo, lastnim odborom in lastnim delokrogom. Seveda ostane poslovanje Južnoštajerske odn. kasneje podružnice Oblastne hranilnico normalno in nemoteno. it Podožolska društva opozarjamo na vprizoritev Ganghoferjevega »Podobarja«, ljudske igre s petjem, godbo in plesom, ki se vrši v nedeljo 25. t. m. ob 3 popoldne na Ljudskem odru v Ljubljani. Ta slikovita ljudska igra je dosegla zadnio nedeljo velik uspeh in bo brezdvoma tudi podeželskemu občinstvu nudila najboljši užitek. ir Uradni list št. 109 od 19. novembra objavlja med drugim tudi novi zakon o državljanstvu. it Otvoritev telefona v Borovnici. Dne 16. novembra t 1. je bila pri pošti Borovnica otvorjena telefonska centrala. Vir Podružnica Državne hipolekarne banke v Ljubljani od 30. oktobra 1928 dalje zopet sprejema prošnje za hipotekama posojila. k Ponovno opozarjamo vse služkinje, da posredovanje dostikrat izrabljajo dobička-željne osebe v sebične namene. Edina res prava posredovalnica za služkinje je posredovalnica Poselske zveze v prostorih Jugoslovanske strokovne zvezo v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Ta edina izvršuje posredovanje solidno, ker ji ne gre za prefit, ampak le za to, da poštenim gospem nudi tudi poštene služkinje. Zato se tudi vse gospodinje, ki hočejo imeti dobre služkinje in jih za njih zvesto službo tudi človeka dostojno plačati, obračajo za sluz-kinje le na posredovalnico Posolskc zvezo. k Pozno cvetje. Rdeče jagode, zrele in cvetoče, dalje cvetoče vijolice, trobentice in marjetice nam je poslala g. Matilda Krašovic iz Poljčan. — Dve krasni, cvetoči vrtnici in vijolici nam je poslala g. Ana Briški iz Fare pri Kostelu z besedilom: »Tudi pri nas cveto vijolico in lepe krasne vrlnice! Na vaši ured-Diški mizi naj diše!« — Iskrena hvala! Proslrva 10 letrvce nar. osvo-bc.erva in osvojitve Maribora Vsi bodo prihiteli dne 1. decembra v Maribor. 1. decembra mora biti impozanten izraz nezlomljive volje vseh, ki so se ob severni meji v zadnjih desetletjih bojevali in žrtvovali, da so meje naše domovine nedotakljive in ve-kovito nespremenljive. Na tisoče se jih je že prijavilo in tisoči se bodo tekom tega tedna še prijavili. Proslave se bodo udeležila vsa narodna društva korporativno. Ob tej slovesni Iu Valentin se je ustavil pred majhno, ljubko elaščičarno. Po hipnem obotavljanju je vstopil; stal je v polni dostojanstveno^ sredi blestečih barv slaščičarne in z neko skrbnostjo kupil trinajst čokoladnih cigar. Očividno se je pripravljal, da nekaj razkrije; pa mu tega ni bilo treba. Koščena, postarna mlada ženska v trgovini je niegovo izbrano zunanjost opazova a z nehoteno radovednostjo; ko je pa zagledala vrata za njim zastavljena s sinjim krojem nadzornikovim, so se ji oči očividno poživile. »O,« je dejala, »če ste prišli zaradi tistega zavoja, sem ga pravkar odposlala*. »Zaradi zavoja!« je Valentin ponovil; zdaj je bil on na vrsti, da je radovedno gledal. »Mislim zavoj, ki ga je pustd gospod — duhovni gospod.« »Sveta nebesa,« je dejal Valentin in se nagnil naprej in prvič priznal svojo radovednost, »za Boga svetega, povejte nama kaj se je prav za prav zgodilo. »Hm«, je ženska pomišljajoč dejala, »du-novna sta prišla pred dobre pol ure in kupila nekaj mčtinih kolačkov, se malo razgovarjala, nato pa odšla proti logu. Sekundo kesneje je pa eden prihitel v trgovino nazaj in rekel: ,Ali sem pustil tu zavoj?' No, jaz sem vse pregledala, pa ga nisem nikjer mogla najti; pa je dejal, ,Nič ne d6; toda če bi se prikazal, ga, prosim, izročite na tale naslov,' in pustil mi je naslov in en šiling za trud. In zares, dasi sem mislila, da sem povsod vse preiskala, sem našla, da je pustil rjav papirnat zavoj, in tako sem ga oddala na kraj, kakor je rekel. Naslova se zdaj ne morem spomniti, bilo je nekje v VVestminstru.') Ker pa je bila stvar videti tako važna, sem mislila, da je policija zavoljo nje prišla.« »Tako tudi Je,« je Valentin kratko odvrnil. »Ali je hampsteadski log tu blizu?« t Westmin§ter = notranji del Londona. Po-lea starodavne westminstrske opatije in drugih državnih poslopij atoji tam tudi nova katoliika nad-ikoiijska cerkev. »Petnajst minut,c je ženska dejala, »kar naravnost, pa pridete prav na prosto « Valentin je skočil iz trgovine in začel teči. Ostali detektivi so ga sledili z obotavljajočim se tekom. Ulica, ki so po njej hiteli, je bila tako tesna in s sencami tako zaprta, da, ko so prišli nenadoma ven pod milo obširno prostrano nebo, so bili presenečeni, da je bil večer še tako svetel in jasen. Popolna pavje zelena kupola se je med temnečim se drevjem in temnimi vijoličastimi daljami pogrezala v zlato. Bleščeča zelena barva je bila ravno dovolj globoka, da sta se ena ali dve zvezdi kot kristalni točki z nje odražali. Vse, kar je dnevne svetlobe še ostalo, je v zlatem blišču legalo preko mej Hampsteada in tiste priljubljene globeli, ki ji pravijo Dolina zdravja.1) Izletniki, ki se potikajo po teh krajih, se še niso popolnoma razšli; nekaj dvojic je pokvečeno sedelo po klopeh; in v daljavi je zdaj pa zdaj še kriknila deklica na gugalnici. Nebeška glo-rija se je poglobila in pomračila krog vzvišene človeške vsakdanjosti. In stoječ vrh klanca in zroč po dolini je Valentin opazil stvar, ki jo je iskal. Med črnimi in razhajajočimi se skupinami je bila v tej dalji ena posebno črna, ki se ni razšla — skupina dveh duhovniški oblečenih postav. Dasi sta se zdeli majhni kot žuželki, je Valentin mogel videti, da je ena veliko manjša kakor druga. Dasi se je oni kot kak učenjak držal upognjeno in se je preprosto vedel, je vendar mogel opaziti, da je mož precej nad šest čevljev visok. Stisnil je zobe in šel naprej, nepotrpežljivo vihteč palico. Ko je sčasoma razdaljo bistveno zmanjšal, črni postavi pa kakor v velikem drobnogledu povečal, je opazil še nekaj drugega; nekaj, kar ga je presenetilo, kar pa je vendar nekam pričakoval. Naj je bil visoki duhovni kdorkoli že, o identiteti malega ni mogel dvomiti. Bil je njegov prijatelj s harviškega vlaka, zavaljeni mali župnik eseški, ki ga je bil opozoril na njegove rjave papirnate zavoje. ») Vale of Health. priliki bodo odlikovani mnogi zaslužni možje, | ki so ob naši severni meji vodili borbo proti tujčevi invaziji. Dne 1. decembra — vsi v Ma- ' ribor! NAVODILA: Veljavnost iikaintc za četrtinsko vožnjo v Mariboru. Izkaznice veljajo za četrtinsko vožnjo iz od-hodne jx»taje v Maribor in nazaj. Na odhcdni postaji naj si vsak udeleženec kuipi polovični vozni liste!: za Maribor. Ob prihodu v Maribor ga ne sme izročiti vratarju, ker se bode ž njim peljal brezplačno nazaj. Kdor listek ali izkrznieo zapravi ali kdor ne bo dal v Mariboru izkaznice žigosati, bo moral za vožnjo nazaj plačati celi vozni listek. Žigosanje izkaznic. Izkaznico za četrtinsko vožnjo se morajo dati žigosati v Mariboru. Žigosale se bodo dne 1. decembra od 13. do 19. ure v čakalnici 3. razreda na glavnem kolodvoru v Nnrodnenoči so pri Podsusedu na Hrvatskem napadli potniški vlak neznani zlikovci. Padlo je nekaj strelov. Pri tem je malo manjkalo, da ni postal strojevodja žrtev napada. Orožnišlvo vrši v okolici obsežne poizvedbe. it Kara vodi slabo čtivo. Dubrovniška policija je odkiila tajno društvo, katerega člani so bili dijaki srednjih šol. Društvu je bilo ime »Podzemski vampir«, v njem pa so se dražili dijaki, zastrupljeni po pustolovskih novelah, romanih in filmih. Vprašanje je še, kdaj in če bi sploh oblasti zvedele za obstoj tega društva, da se ni te dni pripetil težek slučaj, ki je odkril te »vampirje«, njihove »statute« in njihovo skrivališče. Neki gimnazijec nižjega razreda je namreč napadel svojega tovariša »vampirja« in ga slučajno le lažje ranil z nožem v glavo, dasi je le malo manjkalo, da ga ni zabodel v sence. Pri preiskavi, ki jo je uvedla policija, se je ugotovilo, da so se »vampirji« shajali v temnih votlinah in podzemskih hodnikih stare dubrov-niške trdnjave. Vhcd v glavni stan »vrhovnega senata vampirjev« je zelo ozek in se človek komaj prerine skozi. Najbolj značilna ceremonija se je vršila pri sprejemanju novih članov. Pred senatom je bila miza, vanjo je bil zaboden nož, poleg njega pa prižgana sveča. Po pravilih so se nepokorni člani ali oni, ki so hoteli izstopiti ali izdati obstoj društva, kaznovati s tem, da so jih privezali na stebre v teh katakombah. Najhujša kazen pa je bila po vzgledu orjuna-škega vojaškega reglementa smrt. Oblasti so bile najbolj presenečene, da je bil nad skrivališčem postavljen periskop, kot ga rabijo podmorski čolni. »Vampirji« smatrajo za svo;ega največjega nasprotnika dijaško društvo »Alba«. Profesorski zbor je še med preiskavo izključil iz zaveda tri člane tega društva. Natančno ni bilo mogoče ugotoviti pravega namena tega društva, ker ga člani uporno skrivajo in taie vse. k Stavka pristaniških delavccv v Splitu. V petek, dne 16. t. m., je izbruhnila v Splitu stavka pristaniških delavcev. Slavka je nastala radi tega, ker so razni izvozniki dali tranzitni prevoz v zakup na akord in so delavci mislili, da so s tem prizadeti njihovi interesi. Delavska zbornica je poslala svoje delegate in zahtevala intervencijo okrajnega glavarstva, da se ta spor čimprej reši. k Huda nesreča v mostarskem rudniku. V mostarskem rudniku se je predvčerajšnjim popoldne hudo ponesrečil delavec Marko Ko-jičič. Padel je v 20 metrov globok rov, odkoder teče voda v Neretvo. Tok vode je bil tako močan, da so ga mogli potegniti šele prav tam, kjer rudniška voda že pada v Neretvo. V nezavestnem stanju so delavca prepeljali v bolnišnico, kjer so mu morali amputirali obe nogi. •k Roparski umor pri Zagrebu. Na cesti iz Zagreba v Zaprešič se je izvršil v ponedeljek zvečer roparski napad, katerega žrtev je bil 60 letni kmet Ivan Šantulič iz vasi Polugi pri Kraljevcu. Šantulič je prišel v Za-, greb in tam prodal 500 litrov vina, za kar mu je gostilničar izplačal 400 Din are. Zvečer se je šantulič odpeljal iz Zagreba. Na cesti med Podeusedom in Zaprešičem je Šantuliča v temi napadel neznan moški, ga vrgel z voza, nato pa ga pretepel s pestjo po glavi in ga krepko obrcal. Ropar je nato vzel nezavestnemu kmetu ves denar, okrog 400 Din, skočil na voz ter pognal konje, da čimprej pobegne s kraja, kjer je izvršil svoj zločin. Kmet se je nato osvestil ter se splazil do železniške postaje, kjer je zopet omedlel, vendar pa so ga tam našli ljudje. V torek zjutraj so hudo ranjenega Šantuliča prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. Konje in voz so pozneje našli ljudje na cesti. Za roparjem, ki je človeka umoril radi borih 400 Din, ni nobenega sledu. Domnevajo pa, da je to kak Šantuličev znanec, ki je najbrže mislil, da bo imel Šantulič več denarja pri sebi. * Mati ubila hčer, ker jo pobegnila s ciganom. V vasi Progarju pri Sremski Mliro-vici je živela 17 letna Radmila Pucarevič, najlepše dekle v vsej okolici. V Radmilo se je zaljubil ravno tako 17 letni cigan Per« Vujič, katerim je Radmila pobegnila. Ko j* (Ditfti. mfitfcLui zato zvedela njena mati Kata, se je takoj odpravila k hčeri v 30 km oddaljeno vais Kru-ješevce. V hiši mladega cigana je pograbila velik mesarski nož in planila vsa besna v sobo, kjer je mlada liadmila ravno veselja-čila s sosedami. Vzkliknila je: »Jaz sem Jo rodila — jaz jo bom ubila!« ter je zabodla svojo hčer v vrat in v rebra. Radmila je še istega dne umrla v bolnišnici. Sodišče v Sremski Mitrovici je obsodilo Kato Purgače-vičevo na deset let težke ječe. Zanimivo je, da je pred 26 leli, ko ji je bilo šele 16 let, tudi maier odvedel neki cigan — stric cigana Pere Vujiča. ★ PRIHOD SV. MIKLAVŽA je naslov prizoru, ki ga nudi Prosvetna zveza vsem včlanjenim društvom za Miklavžev večer. Cena je 5 Din. k KNJIGA »FANTIČ, LE GOR' VSTA-NI!< je že izšla in se dobi pri Sveti vojski v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Dejstvo, da je izšla že v drugi nakladi, je dokaz, da je Jan* tom zelo všeč. Stane broš. 12, vez. 20 Din. k NAVAL KRVI, SRČNA TESNOBA, ZASOPLJENOST, PLASLJIVOST, ŽIVČNA RAZDRAŽLJIVOST, CTOŽNOST, MIGRENA, POMANJKANJE SPANJA se morejo s »Frant -JoseJ« grenčico kmalu odjrraviti. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da se *FRANZ-JOSEF< voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zoprtja. Dobiva seo® lekarnah, drogerijah in špec. trgovinah. ,,,;f> -k SANITOL za desivfekcijo za časa NALEZLJIVIH BOLEZNI dobile v vseh lekarnah in drogerijah. Miklavžev večer v »UNIONU« dne 5. decembra ob 7 zvečer no bo nudil zibave in rnzvodrila samo otročičem, tem-vo6 bodo tudi odrasli ofarnni nad prekrasno režijo t« prireditvo. Zato pridito na prireditev vsi, mladi in odrasli, ker za vsakepra bo odločeno mnogo lepega. HfSl Efutlsljasia Sočna služba lekarn Nočno službo vršijo Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. * * * O Francoska doba med Slovenci je naslov predavanju, katerega bo imel ravn. dr. Mal na 7. prosvetnem večera. Predavanje bo ilustro-vano s skioptičnimi slikami, katere nam bodo kazale dogodke iz dobe, ko je Napoleon zaklical: »Ilirija vstani«. Prosvetni večer bo v beli dvorani Uniona ob 8. O Sarao še tri dni je do velikega zborovanja v Unionu, na katerem bo slovenski narod, predvsem mladina, z vso strogostjo obsodila zločinsko početje demona alkohola in ga izročila v roke pravici... Na zbor r anju bodo govorili: gg. dr. Ivo Pire, Rudolf Horvat, Joško Lindič in akademik Seibitz. Opozarjamo p. n. občinstvo na manifestacijski sprevod, ki ga priredi trezna, slovenska mladina. O Umrli so v Ljubljani v času od 17. do 21. t. m.: v bolnici: Jcžica Kos, pos. hči, Trzin; Alojzij Pečnik, sin mizarja, Dvor 42; Jera Štaker, mlinarica, 68 let, Staro jirezje pri Koprivniku; Marija Vidmar, kuharica, 55 le*, Dole 1; Alojzij Kotar, delavec, 82 let, Moravska gora 53; Albina Šraj, žena voznika, 34 let. Kačja vas 10. © Izjava. Dopisnik »Slov. Naroda« se je v svojem poročilu o poteku izrednega občnega zbora ljubljanskega pododbora udruženja rez. oficirjev, ki se je vršit 19. t. m., obregnil ob mene, češ, da sem »očividno pod pritiskom prevzel kočljivo nalogo komisarjevega zagovornika in da je pri glasovanju glasoval proti predlogu samo »komisarjev eksponent«. Z, ogorčenjem odklanjam insinuacijo, da bi me sploh kdo naprosil ali mi celo zapovedal, da se udeležim občnega zbora ali mi vobče dal kaka navodila. Za predlog uprave sem zaznal šele, ko ga je predsednik prečital in sem tudi si>ontano po svoji najboljši vesti nastopil proli predlogu in proti neutemeljenemu sumničenju predsednika. Chlc Fartiankc rabijo Cercilre cže rose ali iose Corail Boorjo!* — P « r !» Kllktr n« milite tvojih otrok s ob («|-nim ribjim oljarn, ker se vsi otioei ra/.veselo z om Izdelkom ritrega olja, ki ima izredno prijeten oi.us. Dobiva se v vseh lek»rnah v malih zuvojih po Din 25'— inv velikih zavojih po Din 42'—. Kar so pa tiiSe izraza »eksponent komisarja« pripominjam, da sem svoboden 81ovek, ki si upa povedati svoje mnenje — celo na občnem zboru rezervnih oficirjev v Ljubljani. Pribijem pa javno dejstvo, da predsednik občnega zbora ni smatral za umestno, da bi pozval zborovalce k redu, ko so me med govorom hrupno molili, tako da sem končno obmolknil, ker so moj govor sploh ni čul. Taka je v praksi svoboda govora — prostovljnih članov udruženja — ki si drznejo svoj glas povzdigniti proti predlogu uprave! — V Ljubljani, 20. novembra 1928. — Josip Štukelj, tajnik pošine direkcije. © Megla... Pravo pozno-jesensko razpo oženje vlada v leh dneh po ljubljanskih ulicah. Nizko nad hiše se je spustila megla, gosta megla. Dolgčas je povsod, to je lahko opaziti na vsakem koraku. V pisarni je sredi dneva treba luči, šele pozno popoldne se za trenolek pokaže solnce, pa ne vsak dan. Ljudje hitijo po poslih hitreje kot navadno, tesno se zavijajo v suknje, če iih imajo; vsi oni, ki jim ni treba, pa sploh ne prihajajo na ulice. Zato so ulice zvečine prazne, napolnijo se zgolj ob važnejših urah, zjutraj, opoldne, zvečer, pa tudi tedaj le naj-prometnejše. Periferija spi, sanja, gosta megla se tam še bolj jx>zna. 0 Československd obec v Lublani. Upozor-nujeme členstvo na koncert Pražskč akademickč filharmonie, s vyhradne českym programeni, ktery se kon.1 v sobolu, dne 24. t. m. o osmč hodine v Unionu. T. 0 Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vabi vse ljubljanske hišne pososinike, da se natančno in točno odzovejo objavljenemu vabilu davčne administracije v Ljubljani ter se v svrho novega popisa hiš v smislu novega davčnega zakona zglasijo v določenih dneh pri davčni administraciji na Bregu. V prihodnje bodo namreč odpadli vsakokratni popisi hiš, mesto 'eh se bo vodil kataster hiš pri davčnih upravah in je torej v interesu hišnih lastnikov samih v svrho odmere novega davka, da so ti popisi pravilno in pravočasno izvršeni. O Zopet komunistični lepaki. Ljubljanskim komunistom je najbrže od njihovih dem nslracij 14. t. m. ostalo še nekaj letakov, kajti v torek zvečer so jih dosedaj še neznane osebe raztrosile po mestu. Letaki so prav taki, kot oni od 14. t. m., to je šapirogralirani in z ostro protidržavno vsebino. Politični oddelek policije je včeraj mrzlično delal, da bi izsledil krivce ali pa tajno tiskarno letakov. O novi komunistični aferi in o uspehu policijskih poizvedb niso dobili časnikarji nobenih informacij. O Pred nosom so mu ukradli premog. Bančni uradnik Lavoslav D., stanujoč na Vodnikovi cesti, se je te dni vrnil popoldne domov. Opazil je, kako štirje moški nesejo iz hišo, kjer stanuje, dve težki vreči. Šol je oddaleč za možakarji. Ti so opazili, da jih D. zasleduje ter so z vrečami zavili v gozd na Rožniku, kamor se D. ni upal za njimi. Ko je prišel domov, je ugotovil, da so mu neznani moški odnesli vrečo premoga, njegovi hišni lastnici pa vrečo krompirja. 0 Žensko kolo ukradeno. V neskončni seriji kolesnih tatvin v Ljubljani se je pripetila pred dnevi mala izprememba: ukradeno je bilo žensko kolo, kar se že skoraj leto dni ni pripetilo. Okra-denka, uradnica Alojzija Kunaver, je pustila kolo v veži Zadružne gospodarske bandke, odkoder ji ga je neznan tat (ali tatica?) izmaknil. Kolo je bilo znamke »Goreč« s številko 298.747 in je bilo vredno 1600 Din. 0 Dober plen tatu. V noči od 19. na 20. t. m. se je splazil v stanovanje preddelavca Ignacija Eržena na Gradu neznan moški. Odnesel je Erženu več obleke in galanterijskih predmetov, njegovemu sostanovalcu Juliju Sitarju pa zimsko suknjo in komplelno obleko. Eržen trpi 1710 Din škode, Stritar pa 1400 Din. 0 Zopet deika pustolovščina. Komaj eo na Hrvatskem ujeli dva mlada pustolovca, ki sta pobegnila iz Ljubljane, že je prihitela na policijo druga mati, ki je zopel prijavila, da ji je pobegnil njen sinko. Je to 151etni vajenec Rudolf P., ki se je naveličal kneftre in šila ier izjavil materi, da gre raje k stricu krave past. Revež seveda ni pomislil, da bo malo težko pasti v tem času krave. Morda gn bodo našli še pri stricu na deželi. © Javna borza dela. Delo je na razpolago: moškim: 1 inanipulantu za trdi les, 30 rudarjem, 1 sodarju, 7 čevljarjem, 2 ključavničarjema, 1 kamnoseku, 5 kleparjem, 3 elektromonterjem, 1 pečarju, 1 žolezostrugarju, 1 kolarju, 1 hišniku, 3 tesarjem, 1 lesostrugarju, 2 hlapcema, 3 krojačem, 1 pleskarju, 2 mizarjema, 1 sedlirju, 1 me-sarju-klobasarju, 10 navadnim delavcem. 5 va-jencem; ženskam: 1 frizerki, 10 pletilknm za jopice, 1 kmečki dekli, 1 plctilki za nogavice, 6 tkalkam, 1 kuharici, 2 služkinjama, 2 šiviljama za plašče. _ _ \\ te čas da si okrepite izmučeno telo, izboljšate kri, uredite prebavol Uporabite staro, priznano Hočevar j e v o aromatično železnato tinkturo, ki da zdravje, kri in moč! Ne kvari zobl % 1 stcklenica 20 Din. Za uspešno zdravljenje je porabiti 3 stt-klcnicc, — Razpošilja z navodilom edino: Lekarna pri Angel ju Varliu na Vrhniki. tsKiijusBaa:mar.okopališče. — šoper Kari, mag. uradnik, star 28 let. Pogreb bo danes ob 15 iz hiše žalosti v Linhartovi ulici 25 na mestno pokopališče v Pobrežju. □ Zavod za pospeševanje obrti namerava ustanoviti Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Istočasno pa naj bi se osnovala v Mariboru podružnica omenjenega zavoda, ravnota-ko v Celju. O tej važni zadevi je razpravljal na svoji zadnji seji obč. svet mariborski in izrazil pripravljenost, da prispeva v to svrho 50.000 Din letno. Ustanovitev omenjenega zavoda in pa podružnice v Mariboru moramo kar najtopleje pozdraviti, ker se bodo s tem polagali temelji po-spečevanju. naše obrti. Saj bi bil namen zavoda: skrb za strokovno izobrazbo, prirejanje predavanj in tečajev ter obrtnih razstav, prirejanje poučnih potovanj v domovini in tujini, organizacija tozadevnih anket in posvetovanj ter potrebnega statističnega gradiva, ki je danes še docela nezadosten. Z gornjim svojim sklepom je marib. obč. svet (Joknznl svoje globoko umevaujo za koristi in težave našega obrt. stanu. □ Rdeče čepice so se pojavile zadnje dni na mariborskih ulicah. Nosijo jih nekateri mladiči-Hrvati, ki hodijo po gostilnah in kavnrnnh ter ponujajo go3tom slike raznih lirvtdskih »veličin« in na neke brošuro. Odasili so se ludi na policiji, kjer so se pritoževali, da jih nekateri fantje pozivajo na »auf biks«. Tam so jih pa vprašali, čo imajo dovoljenje od magistrata za prodajanje slik in brošur, ter jim zagrozili, da jih bodo zaprli, čo 1 bolo to še naprej delali brez dovoljenja. Toroj j s socialnim bojkotom ni očividno nič. □ Zcpet karambol. Na križišču Glavni trg— Drž. most. Iz smeri Kralja Petra trga privozi proti Glavnemu trgu avto št. 16—172; iz Gosposke ulice pa pridrči na kolesu trgovski vajenec Srečko Kosec. i V trenutku, ko ie avto zavil proti Koroški cesti, je hotel Srečko Kosec v zadnjem hipu še prehiteti avto s spiednje sirani, vozeč proti Drž. mostu. Toda kolo je zadelo ob odhijalni obroč, ubogi kolesar pa se je znašel s previtim koksom na tleh. Topot je bojda kriv kolesar, ker je prenaglo vozil; da ni prišlo do tiscdeoohie nesreče, je predvsem šoferjeva zasluga, ki je v odloči nem trenutku takoj ustavil avlo. □ Z lizolem si je hote'a končati življenje včeraj ponoči ob 1 uri natakarjeva soproga Katica K. Mož pa je namero svoje žene takoj opazil in poklical na pomoč rešilni oddelek, ki jo je prepeljal v i bolnico. . , , . □ Službo dobita za takojšen nastop pri tukaj-l šnji Borzi dela: 1 brivec in 1 dobro izvežban vini-i čar s spričevali. | □ ČEVLJE DOBITE POVSOD, dobre čevlje tupatam, a prav dobri, nepremolljivi in noč/i prijetni so le KARO čevlji, Maribor, Koroška cesta 19. & Slava mrtvim! Spominski koncert z izvajanjem Mozartovega ~,Requic.m« se vrši v nedeljo ■ 25 "novembra Kv28 ob pol 5. popoldne v Marijini i cerkvi. Prednrodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni I zadrugi. Oddolžimo se spominu mrtvih junakov s ! čim večjim pcectom koncerta! S3 Umrla je opolnoči med 20. in 21. novembrom po zelo dolgi in mučni b lezni soproga našega prijatelja in somišljenika gospoda Dcleja, poštnega podur-idnika v pokoju. Pogreb bo v petek, dne 25. novembra v Mozirju. & Miklavževa prireditev. Najrevnejše učence okoliške deške šole v Celju (v prvi vrsti one iz Gaborij) bo letes obdaril Miklavž v nedeljo, 2. decembra ob 3. popoldne v šolski telovadnici. Velikodušne darove je naklonilo udi leto« »Podporno društvo za revne otroke v Gaberjah«, ki sc vse leto trudi, da more obleči za zimo čim več otrok. Šolsko upraviteljstvo izreka tem potom svojo najlepšo zahvalo imenovanemu društvu. Poleg nastopa Miklavža, ki bo obdaroval uboge učence, se_ vprizori tudi igra »Napoleonov samovar«, nastopi otroški pevski zbor in iz prijaznosti sodeluje tudi orkester celjskega godbenoga društva. Zato že danes vabimo na to prireditev vse prijatelje u/boge mladine. & Ustanovitev rešilnega oddelka v Celju. Da se more ustvariti pregled je li načrt za ustanovitev prepolrebne rešilne postaje v Celju in za njega okolico izvedljiv, se bavijo nekateri člani prostovoljnega gasilnega društva celjskega z nabiranjem podpisov za prostovoljne prispevke v gori označeni namen. Ze sedaj z veseljem ugotavljamo, da goji meščanstvo za ustanovitev režilne postaje v Celju prav živahno zanimanje. Gasilno društvo bo s pobiranjem omenjenih prispevkov pričelo le tedaj — če bo uspeh nabiralne akcije povsem po-voljen in uresničenje plemenitega načrta zagotovljeno. & K nesreči na stavbi pri Kroni smo prejeli sledeče pojasnilo: V sredo, dne 14. t. m. okoli 11. dopoldne je padln posoda za prevažanje malte približno 3 m visoko in se zadela ob oder, kateri za-branjuje vsako nesrečo. Po naključju je pa stal delavec Aleksander KiČnn v bližini in ga je pc*oda zadela na glavi, seveda ga tudi malo ranila. Delavca Jo vodstvo stavbe poslalo v bolnico, kjer so ga obvezali, takoj pa drugi dan opoldne pa odpustili iz bolnice. Tako je delavec dne 16. t. m. zjutraj ob 7. zojiet nastopil službo. NIVEA Ni jpreje nadrgnite obraz z nato počakajte dve minuti (med tem se lahko oblačite). Potem se namullte z milom in se briiSe! Čudili se bodete, kako lahko se brije, in veselili se bodete, kako mehka in gladka jo potem Vaša koža. Niti na enem kraju ne bo Vaša koža razpo-kana in razdražena. Niti se ne bo pi javil slučaj, da Vam je koža napeta, čemur se doslej ni bilo moyoče izogniti. Za vašo koZo je tako brlfje velika dobrota? Organizacija protia:e rrta v iiUbltanski oblasti (Konec.) 4. Neenotnost naših vin in pomanjkanje 2—3 dobrih enotnih tipov našega vina. To je zelo važen vzrok, ker nam onemogoča izvoz. Mi nimamo, razen cvička, ki pa ni sposoben za izvoz, enotnega tipa vina, ampak zelo različne vrste vin. Vinska izvozna trgovina pa zahteva enotne tipe, in sicer tipe, ki so si vsako leto približno enaki, da si zagotovi stalne odjemalce, ki so navajeni na ta tip vina. Ko bi imeli take enotne tipe vin in ako bi bilo povoljno urejeno vprašanje izvoza, bi lahko izvažali naša vina v Nemčijo, katere produkcija vina oddaleč ne krije njene potrebe. Tako so n. pr. v Nemčiji cene v gostilnah srednjim vinom 3.5 do 4.5 marke za liter, kar bi odgovarjalo v naši valuti 47.15 do 56 Din. Mnogo krivde je tudi na nas samih, namreč še mnogo pogreškov v kletarstvu, slabo šolana vina, prezgodnje trgatve, preveč slabih trtnili sort v vinogradih. Pri predslcječi obnovi starih, že obnovljenih, a ostarelih vinogradov se bo pazilo nn to, da se bodo obnavljali vinogradi le z boljšimi in z malo sortami. Ker se gori omenjeni vzroki vinske krize no bodo mogli tako kmalu odstraniti in da se vendar pripomore našemu vinogradniku do boljših dohodkov, se bo moralo kmalu začeti s boljšo orijaniza-cijo prodaje vina v ljublj. oblasti. ORGANIZACIJA PRODAJE. Sila razmer je nekatere vinogradnike in druge činitelje navedla do tega, da so začeli organizirati prodajo vin s sejmi in razstavami, ter tudi dosegli delne uspehe, da so vsaj nekateri prodali svoje vino in tudi po boljši ceni. Pomagalo se je s tem poedinim in ne splošno. Vsled tega bi se moralo začeti z novo organizacijo prodaje vin, in sicer le na zadružni podlagi. To bi bila edina pot in način, da bi se pridelovalo boljše, enotno vino in lažje ter dražje prodajalo. Osnovati bi se morala v vsakem večjem vinskem okolišu vinska zadruga, a ne vinska zadruga, ki bi prirejala sejme in razstave ter posredovala prodajo vin svojih članov, ampak zadruga, ki bi dobivala od svojih članov grozdje v svrho predelave v vino. Cilj teh zadrug bi bil, iz dobljenega grozdja napraviti, vporabivši pri leni vse načine modernega kletarstva, 1—3 stalne, enotne tipe dobrega in za izvoz sposobnega namiznega Vjina." Zadrugi bi bilo mogoče vzdržati te tipe stalno vsako leto glede seslave in okusa vina, ne glede na različna slabejša in boljša lela. S tem bi si pridobila stalne in zadovoljne odjemalce in cena vinu bi bila višja. Tem tipom vina bi se lahko dala imena okoliša. Seveda bi morala imeti taka zadruga dobro, vzorno zgrajeno klet, opremljeno z vsem modernim orodjem in pripravami, dobro strokovno moč, ki bi bila izvežbana v kletarstvu in vinski trgovini, ter dovolj obratnega kapitala. Osnovanje teh zadrug bi morala podpirati država in oblast. Člani zadrug bi morali vplačati deleže po površini svojih vinogradov. Grozdje bi se plačevalo po odstotkih sladkorja v moštu, pridobljenem iz tega grozdja, in sicer bi se plačalo pri oddaji grozdja polovica ali več kupnine, ostalo pozneje. Od čistega dobička bi zadruga plačevala svoj.m članom v razmerju dobavljenega grozdja in ne po deležih. Vse te zunanje vinske zadruge v okoliših bi bile združene v centralni vinski zadrugi, ki bi imela svoj sedež v Ljubljani in katere naloga bi bila, da prevzema vina od udruženih zadrug in jim preskrbi prodajo. Centralna zadruga bi dodala k ceni vinom zadruge gotov odstotek za režijo in prodajo. Morda bi se mogle te zadruge, ne da bi bilo preveč stroškov za centralno klet, priklopiti eni že obstoječih zadrug v Ljubljani (Centralni vi-narni), ki že razpolaga s kletmi. Razen lega bi lahko zadruge ali pa centralna zadruga osnovale svoje vinotoce v vseh mestih I ljubljanske oblasti, v katerih bi se točila izključ-i no le vina teh zadrug. Ustanovljene zadruge bi tudi učinkovale vz.go-1 jevalno na vinogradnike: Ker bi se plačevalo j grozdje po odstotkih sladkorja, bi se vršila trga'ev kasneje, oddajalo bi se le boljše grozdje in i obnavljanju vinogradov bi vinogradniki sadili 1 „• i še vrste. „ . Mnenja sem, da bi z ozirom na današnje stanje vinogradništva imeli uspeh le z osnovanjem i takih zadrug in odstranili vinsko krizo. Dokler pa j še niso ustanovljene te zadruge in dokler ne začne-I jo poslovati, je potrebno, da se nadaljuje s pri-! reditvijo sejmov in razstav, ter vsaj tako omdi i vinsko krizo. kuret. * K likvidaciji »Polcnskn d. d. za industrij« drva«, Zagreb. Kakor smo že svoiečrsno poročali, je tvrdka »Dolensko d. d. za industriji! drva« stopila v likvidacijo. Že v bilanci za W26 ie bila na glavnico 0.5 milj. izkazana izguba 0.885 milj. Po ravnokar objavljeni bilanci za 1927 je znašala izguba 41,9.000 Din. Bor^ro 31. novem'. '128. DENAR Tudi današnji devizni promet je bil znaten: znašal je 3.28 milj. Din, največ pa je bilo zaključene devize Curih (126.000 frankov, t. j. 1,P80.000 Din). Vso potrebo jc morala kriti Narodna banka, ker je bilo privatno blago i ključeno samo v de-vizi Trst (1 zaključek). Učvrstil se je tečaj Berlin, popustila sla pa London in Trst. Zagreb. Amsterdam 3282.50-2SS8.50, Berlin 1854.75-1357.75, Budimpešta 991.22-994.22, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 798.50- 801.50, London 275.68—276.48, Newyork 56.81-57.01, Pariz 221.48 —223.48, Praga 168.37-169.17, Trst 297—299. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.78, Budimpešta 90.55. Bukarešt 3.13. Dunaj 78, London 25.19, Newvork 519.40, Pariz 20.29,'), Praga 15.8975, Trjt 27.215. Sofija 3.7«, Varšava 58.28, Madrid 83.75. Dunaj. Belgrad 12.4975, dinar 12.4375. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 21. novembra H'2.s. povpraš pon. srednji sr. 20. XI. Amsterdam _ '2285.Mi _ _ ilerlin 1354.25 1 J57.25 1356.25 1 1356.- Bruselj — 791.22 — — Budimpešta — 992.72 — — Ouriti 1094*10 1097. t C 1095.60 1095.61. Dunaj 798.50 801.50 800.- 1 800.— London 275.67 270.47 276.07 276.10 Nevv.vork — 56.92 _ 56.925 Pariz — 22 - 48 — — Praga 168.37 169.17 168.77 168.77 Trsi 297.20 299.20 298,20 1:9^.52 VREDNOSTNI PAPIRJI Na ljubljanski borzi je prišlo po daljšem nre-sledku do zaključkov v delnicah Ljublj. kred. banko po 127 in Kranjske industrijske družbo po 310 (včerajšnji tečaj na Dunaju 10 šiling., par 320 Din). Vovče netirajo v Ljubljani neizpremenjono: 110 den., čeprav so bile v Zagrebu zaključene že po 114. Mod državnimi papirji se je učvrstila vojna škoda. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna zaklj 127, Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 110 den., Split Kranj. ind. zildj. 310, Niha g Ruše 260—280, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zairreb Drž. pap.: vojna škoda ar. 436-437.50, kesa 436—437.50, termini: 11 437— 437.75, 12. 441.50—442.25, 1% invest. jnisoj. 85.75- 86, agrari 53.50—54. Bančni pap.: Union 57 - 57.50, Pol jo 17.30—18, Kred. 85, Lj. kr. 88,"»—89. Med jun. 57.50, Nar. 6900—7050, Prašted. 920—925, Zem. 139—110, Obrt. 38-39. Ind. pap.: Gutmami 200— 205, Slavonija 6.75—7, Slavex 100—105, Danica 153—155, Drava 490—525, Šečerana 465-480, Osj. ljev. 175—ISO, Oceania 250, Brod. vag. 295-300, Union 300—320, Isis 22—25, Ragusea 490-500, Trbovlje 477.50 485, Vevče 114. Split cement 075, Nar. šum. 16, Piv. Sar. 277-300, Mlin. 19.50. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 83.5, Živno 29.10, ITipo 7, Alpine 43.85, Levkum 9.65, Trbovlje 59, Kranj, industr. 39.75, Ruše £3, Slave* 12.10, Slavo-nia 0.73. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno 5 vag. hrastovih pragov. Tendenca čvrsta. Žito Radi današnjega pravoslavnega praznika novo-sadska borza ni poslovala, vendar je opaziti v iz-vonborznem prometu močno nagnjenje na lioso. Pšenice (bačke in sremske) sploh ni mogoče dobili izpod 247.EO Din nakladalna postaia in izgleda, da pojde cena še nekoliko višie. Glede ostalih produktov je položi j povsem neizpremenjen. Povpraševanje pri nas je še dokaj živahno, vendar je malo zaključkov. V Ljubljani notirajo: Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov. p., plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica baška 80 kg 2% 200—292.r.0, za december 292.50—295. za januar 800-802.r0, rž 72—74 kg 293-297.50, oves bač. ali si'v. 295—300, koruza ]x>p. suha 365.50— 370, Irplatska ocar. Liubpana 3!5"0 320, ječmen bač. 315.50— 320, moka Og vag. bi. fko Ljubljana, plačilo pri odjemu 430— 435. Zaključen 114 vagona Iaplatske koruze. Tendenca mlačna. Bu;!impccta. Tendenca čvrsta Pšenica marec 27.36—27.no, /."kij. 27.48-27.no. maj 28.20-28.% zaklj. 28.24 —28.'30, rž marec 25.50—25.74, zaklj. 25.72-25.74. maj 25.96 - 36.24, znkli. 26.22-20.24, koruza mai 29—20.22, zaklj. 29.22—29.24, julij 29.30 —29.54, zaklj. 29.52—29.54. Živina Na ljubljanski sejem 21. t. m. je znašal dogon (v oklepajih število prodane živine): konji 159 (26), voli 67 (84), krave 51 (25), teleta 14 (10) in prašički za rejo 151 (120). Cene so ost-ile nespremenjeno kakor sledi: voli I 9 Din, II. 8, III. 6.50, krave d:-bele 5—6. klobasarice 3—3.50, teleta 10—11 Din, vse za kg žive teže; konji in prašički za rejo po kakovosti in velikosti. V Milanu notirajo: voli I. 4.50 5.20, II. 3.70—4.40, III. 2.^0—3.60. krave 1. 4—4.70, II. 290 —3.90, III. 1.70-2.80, biki L 3.70—4 30, II. 2.60— 3.60; teleta I. 7—8, II. 6.10 6.'X), III. 3.^0 lir za kg žive teže. Tendenca je popuščajoča. Na praški seiem 19. t. m. je znašal dopon goveje živine 701 glavo, od tega iz Jugoslavije 5") glav, notacija za jugoslovansko živino: biki 6.50 —7.40 Kč; nadalje je znašal dogon prašičev 6553 glav, od tega iz Jugoslavije 70 mesnatih: cena 9— 10.20 Kč in 180 špeKirjev: cena 9.40—11.70 Kč za kg žive teže. Nadalje so notirali zaklani prašiči 11.50—12.50 Kč, špeharji po 12.50—14 Kč za kg. Na dunajski goveji sejem 19. t. m. je bilo prignanih 8218 glav ed tega iz Jugoslavije 8fl7. Slabše blago se je pocenilo 7s\ 5 grobov. Notirali ro: voli najboljši 2.05— 2.20, L 1.70—1 95, II. 1.10— 1.65, III. 0.90-1.10. biki 0.95-1.30 (izjem. 1.40), krave 0.80—1.50 (iVem. 1.70), klobasarice 0,30— 0.75 šilinga za kg žive teže. Kože in usnje PoToEaj na tržišču kož je negolov. Po dosedanjem padanju so se cene nekoliko ustalile, ker inozemstvo javlja višje notacije. Sedaj se plačuje v Ljubljani za goveje kože lahke 16—17 Din, to?' ■ 17—18 Din, zn telečje z glavo 24 - 26, brez glav • 3-1—35 In ovje kože 26- 27 Din. Ne zamudite znatnega popusta na vsa oblačila, pri Jos. Rojinek, Ljubljen. ~ . / / veia iimmeir? vrvenje Peter Klemen: Slovenski Kurir in njegova smola (Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje) »Torej, kaj mislite napraviti z nami, ali nas zaprete, ali internirate, ali izpustite?« »Eh, probabilmente si resta qui, poiche i loro documenti non valgono una pipa di ta-bacco (najbrže ostanete tu, ker vaši dokumenti niso vredni pipe tobaka)«. Najbolj se je interesiral zame, ker mu je dobri Gobovič povedal, da sem iz Ljubljane. Vprašal me je, kako je pri nas s prehrano, in ko sem mu odgovoril, da je vsega malo, me je hudomušno zavrnil, češ, da je Julij Klein, bodoči ameriški trgovinski minister, sedaj ravnatelj trgovin, ministrstva v \Vashingtonu. ribji lov v Jadranskem morju zopet prost in lahko lovimo ribe. »Eh,« je nadaljeval naš prijatelj, >vsaj en mesec prezgodaj ste prišli v Italijo? Rajši bi bili ostali doma!« »Kaj se to pravi, kaj mislite s tem: En mesec prezgodaj?« sem ga ponižno vprašal. »To se pravi, da postanete naši gostje, kakor onilc tam,« je ironično pripomnil, ka-zaje proti barakam. Nato nam je še pripovedoval, da je bil pred vojsko petnajst let v Ljubljani in da ima pri nas edino kranjske klobase v dobrem spominu. Ko nas je tako nekaj časa zabaval«, je odšel in ostali smo sami. Nismo dolgo časa čakali, pa jo hitrih korakov primaha nazaj in nam pove, da ne ostanemo v Regini, »Greste nazaj v Castelfranco, od tam pa ali naprej ali nazaj,« tako nam je obljubil, meni pa je naročil: »Quando arriva a Lubiana, sa-luti 1' amico Predovič e le sue ,klobase' (Kadar pridete v Ljubljano, pozdravite prijatelja Predoviča in njegove klobase)!« Zahvalil sem se za oba pozdrava, a rekel sem, da drugega pozdrava nimam komu izročiti, ker so klobase med vojsko pri nas izumrle. Sedli smo zopet v voz, ki nas je že čakal, in karabinijerja sta zavzela svoji prejšnji mesti. Zdrdrali smo nazaj v Castelfranco, a ničesar nismo znali, kaj se godi z nami. Mrak se je že delal, ledena sapa je brila od severa. Dospevši v mesto, nas vpraša karabini;er, ki je sedel zadaj na vozu: »Kam pa je naročil podporočnik, da gremo?« Začudili smo se vsi, kako da on tega ne ve, posebno neprijetno pa se nam je zdelo, ker je trdil, da mu tudi naših dokumentov niso vrnili. Zahtevali smo, da takoj gremo nazaj v Regino. Voz se je obrnil in hajdi zopet v tabor po dokumente. Ko smo prispeli tja, je neki častnik ozmerjal karabinijerja, zakaj nista prosila za povelje in nista vzela naših dokumentov, ko smo odhajali. A eden se je izgovarjal, češ, da sta nas mislila spremiti do postaje, a ker nam ni bilo o tem nič znanega, smo se vrnili nazaj, da vzamemo tudi listine. Poklical nas je nato major v svojo pisarno ir izjavil skoraj z obžalovanjem, da nas ne more obdržati, ker naši dokumenti diše nekam po diplomatičnih poslih in bi bilo za reSitev našega vprašanja treba posebne komisije zavezniških držav. Diktiral je svojemu stojepiscu pismo in ker jc govoril precej glasno, smo slišali vsebino: »Francoskemu poveljstvu v Castelfranco. Poslanih ljudi ne morem sprejeti, prosim, da njih izročitev in prejem tega dopisa potrdite. Komandant ujetniškega tabora v Regini.« Gospod major je stavil tam spodaj svoje ime, vtaknil spis v ovitek in ga izročil vojaku z naročilom, naj to odda francoskemu komandantu. PETNAJSTO POGLAVJE. Zopet francoski »vojaki«. Rumunska baraba. Zastraženi. Vrnjena prostost. V Milan. Se nikdar v svojem ži- lieniu nisem bil zadovoljen, če se je kdo branil moje družbe. Ta večer pa sem bil popolnoma drugega mnenja. Rude je menil, da to znači prevrat v naši Odiseji, doktor Gobovič je trdil, da smo sedaj na konju, češ, da je lo znak za pravilnost in pr.ivo-močnost naših papirjev. V pol ure smo bili zopet v Castelfrancu. voz nas je zapeljal k francoskemu poveljstvu. Toda tam ni bilo več žive duše razen vojaka, ki je pometal pisarniške prostore. Vprašali smo ga, kje je poveljnik, a ni vedel nič natančnega. Pat pa nam je ponudi! takoj svojo pomoč, da ga iščemo. Po dolgem času smo ga našli. Potrdil je prejem petih mož in karabinijerja sta odšla po svoji poti. Zopet smo šli k Francozom, kajti samih nas niso hoteli pustiti in smo že pri poveljniku dobili novega spremljevalca. Dobili smo večerjo: nekaj svinjske pečenke s fižolom, kateremu je bilo primešano kamenje. Dali so nam kruha kakor prejšnji dan in vina tudi. Rumunskemu pustolovcu pa le niso šli iz glave karabinerji. Jezil se ni toliko čez Italijane, pač pa čez Francoze, ki so se nas hoteli na tak način iznebiti. Mimo nas je prišel francoski poročnik in Rumun ga je nahrulil: »Gospod poročnik, zakaj nas ne izpustite, jaz sem vendar svoboden človek.« Poročnik pa je čisto mirno odgovoril: »Za sedaj niste prosti in to vam takoj dokažem.« Poklical je dva moža s puškami in bajoneti, ki sta nas »obkrožila«, kakor je bil neki slovenski častnik v Galiciji obkrožil kar sam petindvajset Rusov. Vsaj čitali smo tako. Lotila se me je sveta jeza. 2c itak nisem mogel trpeti ne Juda ne Rumuna, a sedaj nam je zadnji napravil še to prijetnost. (Dalje.) nežnosti, pa tudi v ljubkosti svoje zunanjosti in obnašanja. Zena novega časa pa se razvija v mnogo večji svobodi; podobna je kraljici, ki je za svoja dejanja odgovorna le sama sebi. Toda ta nova žena je šele v razvoju in treba ji je dati časa za rast, ne da bi jo zaničevali ali pa povzdigovali v nebo. Me stare moremo samo želeti, da bi postala res tisto krasno bitje, katero smo pričakovale, ko smo zanjo zahtevale svobodo.« Zakoni, proti katerim ni ugovora So zakoni, preko katerih nihče nc more — ne berač, ne znanstvenik, ne pesnik, pa tudi noben kralj ne. Kljub temu pa država včasih te zakone v svojih javnih napravah prezira.Ker se pa prezirati kratkomalo nelda-jo, utegne priti do svojevrstnih pravd, kakor sta sc vršili — odnostno sta še v teku — v Franciji. O tem poročajo francoski listi: Znan francoski športnik je na vožnji iz Toulouse v Pariz uporabil »cabinet particulier« Ko pa je hotel oditi, se vrata nikakor niso dala odpreti. Trkal je in klical — vse zaman. Ko ni bilo druge pomoči, si je pomagal sam na ta način, da jc vrata enostavno udri — kar je kot atlet mogel. Osvobojen se je ves zadovoljen vrnil v svoj oddelek in menil, da je s tem stvar končana. Toda čez par tednov je prejel odlok, ki ga obsoja na 175 frankov globe zaradi poškodovanja javne lastnine. Športnik je plačal, toda obenem vložil tožbo proti železniški upravi, ker ga je bila oropala svobode. Ta proces je sedaj v teku ... — Nekaj podobnega je predmet druge pravde, le da se je stvar zgodila v obratnem smislu — ta potnik je hotel notri... Bil je to trgovinski potnik, ki se je vozil iz Rouena v Pariz. Pred odhodom je bil pregloboko pogledal v kozarec tn med vožnjo je narava brezpogojno terjala svoje pravice. Toda tista vratica z dvema ničlama se niso dala odpreti. Mož je v svoji stiski začel s pestmi obdelovati vrata in jih skušal vdreti. Prihitel je sprevodnik in ga opozoril, da po predpisih železniške uprave na navadnem osebnem vlaku ni »posebnih kabinetov«. Mlad rjaveč, katerega koža daje lepo kožuhovinc. razstavo, na kateri so prvič razstavili svoje žival i kri. Greenwiška ura Navajeni smo, da se nam naše žepne in stenske ure vedno kujajo in smo že zadovoljni, če nam dnevno ne zaostajajo ali ne prehitevajo kar celih minut. Na svetu je pa mož, ki se že vznemiri, če gre njegova ura le za eno dese-tinko sekunde narobe. To je angleški zvezdo-slovec sir Frank Dyson, vodja zvezdarne v Greenvvichu, kjer ugotavljajo normalni čas za ves svet. Oskrbovalca te svetovne kontrolne ure je Horološki institut, ki mu je obenem predsednik, odlikoval z zlato svetinjo. »Greenwiški čas«, ki je merodajen za vse ure na svetu, se določa po neki zvezdi, ki se vsakih 24 ur enkrat pokaže na južni strani neba. Tako določeni' čas je točen do 200. dela ene sekunde. Težava je le v tem, da včasih megle in oblaki zakrivajo nebo po 5—10 dni. Ce bi kontrolna ura v tem času zaostajala ali prehitevala za eno stotinko sekunde na dan, potem bi znašala razlika v desetih dneh že eno desetinko sekunde. To bi bila za zvezdoslovca že zelo huda stvar. Na srečo se nebo tudi ob deževnen- vremenu od časa do časa zjasni, a greenwiška ura gre tako natančno, da znaša dnevna razlika največ eno stotinko sekunde. — Zanimivo je, kar je doživel Dyson ob nastopu svojega dosedanjega mesta. Nekemu anarhistu, po imenu Bourdonu, je prišlo na misel, da bi uničil greenwiško uro in tako zmešal čas vsem uram na svetu. Vzel je s seboj ročno bembo in se napotil na grič, na katerem stoji zvezdama Na potu pa se je kmalu utrudil in se naslonil na drevo, da bi se odpočil. Pri tem pa mu je bomba eksplodirala in ga raztrgala. Sel m a Lagerlof o novi ženi O priliki njene 70-letnice so vprašali Selmo Lagerlof, kaj misli o moderni ženi. Izjavila je: »Odgovarjam s protivprašanjem: Ali žc res imamo moderne žene? — Ženski tip stare dobe, ki se je stoletja razvijal pod prisilnim, strogim varuštvom, se jc mogel v najboljšem slučaju približati popolnosti v dobroti in požrtvovalni V Berlinu so pravkar otvorili veliko krznarsko tudi nemški rejci lisic in drugih živali za plemenito »Zlodeja, kaj blebečete — tu, je cabinet particulier; samo odprite mi hitro, lepo vas prosim!« Sprevodnik ni hotel nič slišati, nakar se je potnik besen z vso silo uprl v vrata, ki so popustila. »Vas in vašo železniško upravo . . .« je kričal potnik; več sprevodnik ni slišal, ker je zbežal. Posledica je bila globa 175 frankov zaradi kršenja železniških predpisov. Trgovski potnik pa sc je uprl in njegov odvetnik je pred sodiščem nad vse resno opozoril na nevarnosti, ki prete človeški svobodi, ako bo zakonodaja na ta način teptala pravice narave. »Oprostite« — ga je prekinil predsednik, — »vi pretiravate; človeška svoboda vendar . ..« — Viscount Edgar D'Abernon, eden najboljših angleških diplomatov in finančnih politikov, ki je prišel v Berlin zaradi novih reparacijskih pogajanj. Iskati bo treba nove primere Ravnatelji blaznic in razni odlični psihiatri so objavili v strokovni »Psychiatrischneu-rologische Wochenschrift« prošnjo na časopisje, naj takoimenovanih »viharnih prizorov«, ki so se udomačili po parlamentih, v bodoče ne označuje kot »prizore iz blaznice«. To prvič škoduje ugledu teh zavodov, drugič jim pa dela tudi krivico, kajti pretepov in škandalov ti zavodi skoroda ne poznajo, vsekakor pa taki dogodki zanje niso značilni. — Za izgrede v parlamentih So torej že treba iskati dmgega primera! Potlačena knjiga Znani pariški pisatelj Benjamin je pravkar izdal knjigo o pisateljici grofici Noaille z mnogimi osebnimi spomini. Knjiga je grofico tako neprijetno dirnila, da je prosila pisatelja, naj jo nemudoma umakne iz prometa. Benjamin je želji brez ugovora ugodil ter po vseh knjigarnah knjigo do zadnjega izvoda pokupil. Prodanih je bilo doslej le par zvezkov, tako da predstavlja knjiga že ob rojstvu pravo redkost. V dveij ^ trči) vrslaf> Avtomobil za vse. Ravnatelj ljubljanskega velesejma gosp. dr. Milan Dular nam ]po-roča: V 266. številki Vašega uglednega lista poročate na strani 5 o avtomobilu brez motorja, ki se goni z nogami kot kolo in se izdeluje baje v Monakovem. Pred nedavnim časom sem videl take avtomobile v Parizu. Ker me je čudni vehikel zanimal, sem se pobliže informiral o izdelovatelju. Tvornica se nahaja blizu Pariza, model je patentiran menda v vseh državah. Vozilo ima tri prestave, prevozi menda tudi ostrejše klance in doseže hitrost do 40 km na uro, ker je poganjanje veliko lažje kot na kolesu. Vozač se namreč lahko opre s hrbtom v naslonjalo sedeža. Tovarna izdeluje eno- in dvosedežna vozila. Karoserija je Iz aluminija. Celokupna teža znaša 50 in 70 kg. Neka ljubljanska tvrdka je s tvornico že v zvezi in namerava v zgodnji pomladi začeti z uvajanjem tega vehikla. Na ITochschwabu so našli truplo dunajskega deželnosodnega svetnika dr. Mahlerja, ki so ga pogrešali od letošnjega avgusta. Dr. Mahler je na planinskem izletu ponesrečil. 15 milijonov ljudi strada na Kitajskem. Lakota pa se še širi in bo zajela najbrže še nadaijnih 5 milijonov ljudi. Mednarodni odsek za pomoč v Pekingu potrebuje najmanj 14 milijonov dolarjev, da bo stiski vsaj za silo kos. Kitajski pirati so ob ustju reke Jangtse napadli neko ladjo, umorili 15 mož posadke in vrnili ladjo šele proti odkupnini v znesku 16 tisoč mehiških dolarjev. Povzročevalca žolte mrzlice je odkril, kakor poročajo berlinski listi, prof. dr. Kuczvn-ski, ki je bil pani obolel na mrzlici Bolezen povzroča bakterija, o kateri pa dr. Kuczynski zaenkrat še ni podal podrobnejših pojasnil, Stekle kot gradivo sc proizvaja že na veliko. Steklcnp zgradho sr> izredno lepe in higiienične, a seveda zaenkrat ie zelo"draire. Vendar napovedujejo strokovnjaki, da ni daleč čas, ko se bo splošno gradilo s steklom. ffir Ob 60 letalci dr. 3ar. B d!a Kljub vsemu svojemu smislu za gospodarski napredek in realno politiko se češki narod dobro zaveda, da igrajo v svetovnem razvoju odločilno vlogo duhovne sile in da še tudi v modernih časih velja, da kri ni voda. Zato je dal češki narod toliko tako velikih delavcev za slovansko vzajemnost kakor noben drug narod. Imena in važnejša dela Lubora Niederla, Vajsa, Weingartu, Machala, Adolfa Černega, Alfonza Muche in Jaroslava Bidla bi moral poznati vsak slovanski izobraženec. Če že vsem tem naštetim duševnim velikanom, so dolžni posebno zahvalo Jaroslavu Bidlu vsi slovanski narodi, zlasti pa še majhni ali svetu malo znani narodi kakor so slovenski, lužičkosrbski, ukrajinski in beloruski. Dr. Jaroslav Bidlo, ki je obhajal 17. t. m. šestdesetletnieo svojega rojstva, je profesor slovanske zgodovino na praški češki (Karlovi) univerzi. Bogate plodove svojih znanstvenih raziskovanj je objavil v knjigah jn strokovnih časopisih. Glavno njegovo življenjsko delo »Zgodovina slovanstvn« pa je izšla koncem lanskega leta. Zgodovina slovanstvn je delo epohnlnega pomena. Prof. Bidlo je prvi, ki je napisni znanstvenim zahtevam odgovarjajočo zgodovino slovanstvn. Edino prof. Bidlo, ki zna vse slovanske jezike in je obiskal tudi večino slovanskih narodov, je bil kos ogromnemu materialu, ki je po večini še neobdelan. Saj še večina slovanskih narodov nima napisane svoje zgodovine, ali vsaj ne tako, da bi odgovarjala modernim zahtevam in ugotovitvam pomožnih zgodovinskih ved. Prof. Bidlo je na&el še neobdelano polje. Sam je moral preštudirati ogromen material in iz brezmejnega števila dogodkov izbrati tiste, ki so posebno važni, med njimi pa zopet oceniti najvažnejše in jih postaviti za mejnike razdobij. Bidlo nam je prvi podal razdelitev in s tem tudi ocenitev celotne slovanske zgodovine. Prof. Bidlo ne spada med tiste zgodovinarje, ki samo iščejo in kopičijo fnkta in dogodke. To je zanj premalo. Vsakemu faktu in dogodku išče vzroke, kaže na njegove posledice in zveze z drugimi dogodki in ga oceni, četudi je resnic i včasih bridka, jo vendar odkrije v vsej nagoti. Bidlo kaže celotni razvoj kratko in jedrnato na tak način, da se Sttntelj mora urediti, da ie zgodovina res učiteljica življenja in nujna sestavina sedanjosti in prihodnosti. Bidlo kot historiograf ni in noče biti fotograf, temveč umetnik, Id kaže na dejanjih in dogodkih duha dobe in vzroke, ki so jih rodili ter njihove posledice. Bidlo je na najvišji stopnji modernega zgodovinopisja, kajti on je 7godovinski filozof. Zato njegova »Zgodovina* na 29") straneh razjasni cela stoletja in zlasti še danes pereča vprašanja, kakor so n. pr. cerkveni razkol ali nesloga med raznimi slovanskimi narodi, mnogo bolj kakor debele knjige samo o teh vprašanjih. Treba upoštevati, da ima češka knjiga dostop, ltamor ne more knjiga kakega drugega slo- ___ 1_______.. . 1 _ !v, A r, in in Citot l<00 1Tir IM. »pfodjma. V času, ko so vodilni listi in nekatere časnikarske agencije zanikale Slovence in poznale samo Jugoslovane, je Bidlo razgnal temo in povedal odkrito resnico. Čeravno ni katoliškega svetovnega nazora, je imel dovolj rrsnicoliubnosti in poguma, da pravično oceni tudi narodno delo slovenske katoliško duhovščine. A Bidlo ni samo historiograf, ampak je tudi profesor. Dober profesor. So profesorji zgodovine, ki samo predavajo. Bidlo pred poslušalci preteklost portretira in .jo živo prikliče v poslušalnico. Nekateri vseuč. profesorji zgodovine v seminarjih predavajo; nekateri kažejo, kako se ne sme delati; nekateri pa skušnjo seininariste uvajati v delo. A Bidlo jih je dve leti dni na rešeto, jih j uvajal in tudi res uvedel v delo in jim vzbudil veselje do predmeta in smisel za slovansko vzajemnost. V začetku strogi profesor Bidlo je postni svojim zvestim učencem ljubezniv sodehvee in očetovski prijatelj, ki ima srce tudi za pereče zadeve svojih seminnristov izven seminarja in predavalnice. V njegovem seminarju je mogoče dobiti vire in literaturo zn zgodovino vseh slovanskih narodov, v prof. Bidlu pa živ leksikon. Zato ni čudno, če so mu njegovi učenci in prijatelji iz raznih slovanskih nnrodov poklonili kot jubilejni dar Znanstven zbornik. Kakor smo zvedeli, se pripravlja že slovenski prevod pomnožene Bidlove »Zgodovine slo-vanstva«. Ul MXC Tudi slovenski narod iskreno čestita g. prof. dr. Jaroslavu Bidlu k šestdesetletnici in mu kliče: Na mnoga leta! Slavicus. S Zznftenjega lrga Otrok. Poglavja o vzgoji. I. Napisal Jos. Vole, stolni kanonik. — V Ljubljani 1028. Založila prodajalna K. T. D. H. Ničman. — To je knjiga, ki bo, brana in upoštevana, lahko mnogo koristila. Že svoj-čas, ko je znani urednik naših mladinskih listov, »Vrtca« in »Angelčka«, priobčeval posamezne vzgojne članke v »Bogoljubu«, so njegova izvajanja vzbujala zanimanje in močno smo želeli, naj bi ti članki, raztreseni po periodičnem listu, ne ostali pozabljeni, marveč naj bi, v samostojno knjigo zbrani, tem pri-ročneje in bolje služili vsem vzgojiteljem m'adine, zlasti še staršem. In resnično se je zdaj kanonik Vole potrudil, da je svoje poedine sestavke o vzgoji še enkrat prepilil, jih lepo združil in uredil v celoto pričujoče knjige. Ni to suhoparen, šolsko-sistema-tičen učbenik, a vendar je zopet nekaka iundamen-talka o vzgoji, kateri bodo — kakor pisatelj na koncu obeta — sledili v drugi knjigi bolj podrobni, specialni nauki. Tri velika poglavja so tu obdelana: o cilju in temelju vzgoje, o najvažnejših načelih pri nji in o potih — naravnih in nadnaravnih —, ki vodijo do prave vzgoje. Dasi so ta poglavja v prvi vrsti obravnavana na splošno, je v njih vendar tudi že marsikaj specificiranega. Pisatelj je delal z velikim premislekom. Vse, kar je zapisal, je dobro pretehtano in podprto tudi z izsledki izvrstnih krščanskih pedagogov. Kleno zrno podaja Vole v izklesani, pa nič težki obliki, tako da knjigo prijetno in z užitkom čitaš. Radovedni smo, če bodo — ko je dandanes potreba dobre vzgoje na vseli koncih in krajih tako očividna, in ko je nevednost o stvareh prave vzgoje tako narasla — radovedni smo, če bodo ljudje posegli po tej lepi knjigi, ali ne bodo. Cena je malenkostna.1) Dr. M. O. 1) Nevezana stane 25 Din; elegantno vezana 45 Din; po pošti 2 Din več. Naroča se v prodajalni IC. T. D. H. Ničmanovi, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Za teofšro cfobo priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom sledeče skladbe: Grum Anton: Odpevanje pri lavretanskih litani- jah za mešnni zbor. Din 10.—. llladnik Iscn.: Božične pred- in poigre. Din 10.—. Premrl Stanko: Slava Bogu na višavi. Deset božičnih pesmi za mešani zbor in orgle. Partitura Din 24.—, glnsovi po Din 6.—. — >Lo spi, nebeško dete Tk in »O ve lesene jaslice . Dve božični pesmi za mešani zbor m orgle. Din 3.—. Sattnor P. Ilugolin: Božič,nine. Sest božičnih pesmi za mežniii zbor. Din 20.—. Sattier-Premri: Dve božičnici. Dvoglasna ženska zbora s klavirjem. Din 10.—. (Samo za domaČe božične prireditve.) Ala HI r d n se je preteklo nedeljo ustanovil športni klub po t imenom S. K. Bled. Za predsednika je bil izvoljen A. Papler, za tajnika pa Stanko Žirovnik. SK. Grafika, smušha sekcija. Danes ob 6 zvečer, Cankarjevo nabrežje, društveni lokal, strogo obvezen ses'anek članov smučarjev. Važen dnevni red. — Načelnik. DAVISGV POKAL PRED PARLAMENTOM Pisali smo že, da hočejo prenesti zaključne boje za Davisov p kal iz Francije v Belgijo, ker je tenis v Franciji kot luksus preveč obdavčen Sedaj je pa nastopil II. Pate, podpredsednik francoskega parlamenta in predsednik parlamentarnega kluba za telesno kulturo. Napravil je dostavek k davčnemu zakonu, no kojem naj bodo tekme v tenisu na isti stopnji kot rugby, nogomet in druge športne tekme. Splošno mnenje je, da bo ta dostavek v parlamentu sprejet in da se bo končni boj za pokal vojeval v Franciji. Časopisi in športne zveze ostro protestirajo preti visokemu obdavčenju tenisa, in Pate bo imel pri svojem predlogu vso javnost za seboj. AMATER ARNE EORG POTUJE Po zaključku olimpijskih iger potuje Arne sem in tja po svetu okoli. Bil je v Avstriji, Nem- Najboljše, najprijeinejše, najzanesljivejše sredstvo za čiščenje ŽELODCA in ČREV za OTROKE in ODRASLE je: prašek ker čisti brez BOLEČIN — je prijetnega okusa ter obenem osvežuje in desinficira ŽELODEC in ČREVA in s tem preprečuje težja obolenja. Ako redno jemljete po vsakem obedu na špici noža v pol čase vode prašek MAGNfl, Vam pospešuje prebavo in preprečuje trdovratno ZAPRTJE. ODSTRANJUJE preobilno kislino v želodcu, neprijeten duh iz ust, pehanje, vzdigovanje, gorečico. ZDRAVI katar ŽELODCA, kn+ar ČREV, bolezni JETER, krče v želodcu, hemoroide, tvore v želodcu. Dobite ga v vseh lekarnah: 1 zavoj s točnim navodilom 4 Din. Siji, Ogrski, Japonski in starta sedaj na Kitajskem. Tudi v decembru bo še tam startal. V januarju bo šel v Avstralijo, nato v Južno Ameriko; v Sydneyu v Avstraliji bo plaval skupaj s Charltonom, v Bue-nos Aires v Južni Ameriki bo nastopil proti Zorillu, amsterdamskemu zmagovalcu, v revanšnem boju. Daljo ga bo peljala pot na Havaijske otoke in potem v Severno Ameriko, kjer bo v aprilu zastopal švedske barve v tamošnjih prvenstvenih tekmah. Torej bo Borg Iri četrtine leta na športnem potovanju. Plačalo mu bo potovanje ? čisto amaterstvo«. — Tako beremo tudi o Čilenu Plaza, ki si je priboril v Amsterdamu v maratonskem teku drugo mesto, da so mu naklonili doma dar »narodne zbirke: v znesku 300.000 Din. Zahtevajte brezplačni cenik. Elegantna plitka, dobra in cenena ura Din 3ic,no jamstvo. 14 dni nn poskušnjo. ako no odgovarja, se vrne denur. Anton KSSfmann Maribor št. 40 b. Specijnlist za samo iboljše švicarske ure. Cenik brezplačno. Cene/še kot on Rudnik žveplenega peska Maidan Pek v išče vodilnega Srbiji a v j lamsKega z daljšo obratno prakso. Ponudbe z navedbo zahtevkov in jezikovnih zirožnosti le od oženjenih gospodov, ki co sedaj v službi in*imajo prvovrstne refercnce naj se pošljejo naravnost na rudniško ravnateljstvo. RAZPRODAJAH %e aobi vsakovrstna manu/ahlurno blago samo ari TRPIN. MARIBOR. Olavn, trg i7. Stenski v*1, 1 za pisarno in dom, dvostranski, oblike 34X42 cm, obsega poleg koledarja šc poštne določbe in prostor za beležke, lično izdelan v večbarvni litografiji, prodaja Jugoslov. tiskarna v Ljubljani. Cena za preprodajalce po 3 dinarje, na drobno po 4 dinarje 50 par. XX Za Mlkavža in veliko izbero dari1, bonbonov, Čokolade obe-ko za drevo in keksov ino črnskega <1 >ma-čega in'tki*tnegn izdelka nudi los. Wito.li Ljubljana Sv. Pet/a c. 13 GELE3TE S! VSI PETEK! PrkVrne ccnei svežih morskih, sladkovodnih živih rib ter namočene polenovke in špecerijskega blaga! F. R. Kovačič Ljubljana — M;klo8ičeva ccsta 8t. 32 (palača Pokojninskega zavoda) Ptuj © Družabni sestanek pristašev SLS in njih družinskih članov se je vršil dne 14. t. m. in je bil zelo dobro obiskan. Uvodno besedo je imel g. prošt dr. Žagar ki je v lepem predavanju razvil probleme sodobnega časopisja. Nato je sledila prijateljska zabava v prostorih g. Milic Brenčiča. Poroke. Dne 18. t. m. sta se poročila g. Karol Koren, ključavničar dr. železnice v P1uju, z gdč. Tilko Pal. poslovodkinjo pri manufakturni trgovini g. A. Brenčiča. Istega dne se je vršila tudi poroka g. Frana Laha, sina uglednega posestnika iz Krčevine pri Ptuju, z gdč. Marijo Petek z Mestnega vrha. Poročil se je tudi g Alojzij Mahorič, ključavničar drž. železnice v Ptuju z gdč. Margareto ! Arnuš, uslužbenko pri tvrdki Delta. © Umrli so prožli teden v visoki starosti 75 let ga. M. Artenjak, mati znanega trgovca Frana Artenjaka, Fran Vajdič, vrvar v Ptuju, in Marija Petrovič, 79 let stara posestnica v Pacinju. © Nove avtoprogc. Kakor čujcnio, se otvorila v najkrajšem času dve novi avt progi: Ptuj—Sv. Urban—Sv. Bolfenk v SI. goricah—Sv. Andraž v SI. goricah, in Ptuj—Dornava—Polenšak—Ljutomer. S tem bi dobil del Slovenskih goric, ki gravitira proti Ptuju, prepotrebno zvezo z mestom. Pn določitvi voznega reda bi bilo treba vpoštevati prometne zveze z vlaki v Ptuju in Ljutomeru. © Trgovski nameščenri v Ptuju otverijo plesno šolo s 25. t. m., ki jo bo vodil prof. Jurko. Prijave sprejema g. Karol Mahorič, manufakturna trgovina. Trbovlje Nesreča kolesarja. Ivan Plenko iz Hrastnika sc je peljal s koiesom po cesti iz Trbovelj v Hraslnik. Vozil je precej naglo. Na ovinku pa ni mos;el (ako hitro zaviti, vrhutega je odfiovedala tudi zavora in Plenko je tako močno zadel v škarpo, da je nezavesten obležal. Poškodoval se je na rokah in nogah, vrhutega si je pretesel tudi možgane. Kato. prosvetno društvo vprizori prihodnjo nedeljo igro s petjem »Graničarji«. Šf. Jernej na Dolenjskem Proračunska seja. V nedeljo 18. t. m. je bila občinska seja, pri kateri se je sprejel proračun za 1. 1929. Samoslojni odborniki so hoteli neko-| liko ponagajati, pa ni šlo. Na zemljarino, najma-rino in druge direktno davke bodo 70% doklade, na vino pa 250?« doklade. Sv. maša na Gorjancih pri sv. Miklaviu bo v četrtek 22. t. m. ob 9. Poroka. Poročil se je v ponedeljek 18. t. m Jože Zagorc, pos. sin iz Vratnega. Bil je član Orlovske godbe. Na predvečer poroke mu je igrala Orlovska godba. Metlika Ljubljanski radio se je zadnjo nedeljo prav izvrstno slišal tudi pri nas. Po-sebno nas je razveselil g. J. Mlakar s svojim prav interesantnim potovanjem na Triglav. Od srca smo se vsi nasmejali in ga prosimo, da se še večkrat oglasi ter nas zabava. Gotovo ni zanj to posebna zabava ko m ra sam sedeti v študiju, mi se pa na njegov račun zabavamo iti smejemo v veliki sobi pri kozarca vina. Sij bi ga tudi njemu ponudili, pa ne vemo ako se ne bi po poli jx)sušilo. Zelo zanimiv je bil tudi ribniški večer. Le naj se še oglasijo in nam podajo še več kuhinjskih navodil za nove maše. Pes suno v Ribnici znajo pripraviti šesterno mleko in osmer-ni krompir. Bilo je res nekaj pristno narodnega, čudimo se samo, kaj vendar pomenjajo oni nesrečni morzejevi znaki v radiju vsak večer. Ali se ne da tega odstraniti? .Spominska plošča padlim MeMičnnom se bo odkrila ob priliki proslave desetletnice zjedinje-njenja. Za to proslavo se vrše vsestransko velike priprave in upamo, da bo, po vsem sodeč, prav iepo izpadla. V ta namen je tov nI jen ožji pripravljalni odbor, ki ima nalogo izdelati podroben načrt. Programi Ttadtlo-Cftihlfana čotrtok, 22. nov. 12.30: Reproducirana glasba in borzna jioročila. — 18: Obdelovanje zemlje, predava ing. Rado Lah. — 18.30: Italijanščina, poučuje prof. Gruden. — 19: Zgodovina Slovencev, predava prof. Silvo Kranjec. — 19.30 Prenos cerkvenega koncerta iz stolnice. — 21.30: Poročila. Petek, 23. nov.: 12.30 Heproducirana glasba in borzna poročila. — 18.30: Gospodinjstvo, predava gdč. Cilka Krekova. — 19: Francoščina, poučuje dr. Leben. — 19.30: Ljudska umetnost, predava dr. Stane Vurnik. — 20: Zbor gojenk drž. žen. učiteljišča pod vodstvom prof. Adamiča poje: 1. Slovenske narodne pesmi: a) Pozdravljam Te Gorenjska stran, b) Mi smo lovci, c) Pastirc pa pase ovce tri, č) Vzdihljaji slepca, d) Svetlo solnce se je skrilo, e) Marko skače; 2. Štirje mladinski sa-mosjjevi: E. Adamič: Uspavanka, Burja, Večerni zvon, J. R. Foerster: Lahko noč; 3. Mladinski zbori: a) Vodopivec: Pojdimo spal, b) Adamič: Ciganka, c) Adamič: Uspavanka, d) St. Premrl: Rože za Marijo; 4. Zborski dvospevi: A. Dvorak: Upanje brez nade, Bolest, Pozdrav iz daljave, I. Mcndelsschn-Bartholdy: šmarnice in cvetlice. Vmes recitacije. — 22: Poročila. "Drugi programi Četrtek, 22. novembra. Zagreb: 17. 30 Poljuden koncert — 19.30 Prenjs simfoničnega koncerta iz Prage. — lire-sinu: 20.15 Komorni koncert — 20.45 Umetnost in kič, predavanje — 21.30 Plesna glasba. — Praga: 12.30 Popoldanski kcncert. Weinberger: Uvertura Marioneta — Sin: Kralj Menkeva, slmf. — R. Strauss: Burleska — Wagner: Predigra k operi »Mojstri pevci nuernberški«. — Bern: 17 Orkestralni koncert — 20.15 Komorna glasba. — Rim: 17.30 Instrumentalna in vokalna glasba — 20.45 »Čista Suzana«, opereta — Berlin: 10.30 Popoldanski koncert — 20 Večerna zabava — 21 Literarna ura; nato plesna glasba — Dunaj: 11 in 16 Koncert kvartetne glasbe — 19.30 Prenos iz državne opere: »Domača vojna*, komična opera (Schuberi) — Baletna glasba — »Dvojčka«, spevoigra (Schubcrt). — Muenchen: 20 Koncert orkestra — 21.30 Sopranski solospevi. — Milan: 16.30 Koncert — 20.30 Velik koncert Verdijeve glasbe. — Budapest: 12.20 Klavirski koncert — 17.15 Koncert arij — 20.15 Schubertova glasba — 22.20 Koncert ciganske kapele. Nassnaniltn Ljtililianislto gledališče Drama: Začetek ob 20 Četrtek, 22 novembra: HERMAN CELJSKI. Red B. Petek, 23. novembra: Zaprto. (Generalka.) Pobota, 24. novembra: 21V1 MRiVEC. Premierski abonma. Opera: Začetek ob pol 20. Četrtek, 22. novembra: »OEDIPUS REX«, »IZ KOMIČNE OPERE«. Red D. Petek, 23. novembra: »ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE.« Premierski abonma. Sobota, 24. novembra: Zaprto. Marilborslco gleeTalfšče Četrtek, 22. novembra ob 20. uri »JESENSKI MANEVER«. Ab. B. Gostovanje gdč. Lubcjeve. Petek, 23. novembra. Zaprto Sobota, 24. novembra ob 20. uri »ADIEU MIMI«. Premijera. Cfitt - t* /r.ftihJfani V nedeljo, 25. novembra popoldne: »PODOBAR«, ljudska igra s petjem, godbo in plesom v 5 dejanjih. Prireditve in društvene vesti »Ljubljana«. Pevska vaja radi koncerta v stolnici danes odpade. — Pevovodja. Cerkven! vcsfnlTc Karmrl ua Selu. V nedeljo 25. novembra bo v karmelski cerkvi na Selu slovesnost v čast sv. Janezu od Križa. Ob 7. bo tiha sv. maša, o pol 8. slovesna sv. maša. Popoldne ob 4. pridiga in pele litanije. tilovctnfa Našel sc jc prstan ua Vrlaii. Dobi s© v Bohoričevi ui. štev. i. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši o;1 las 5 Din. Oglasi nad devet rrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Uradnik zmožen kavcije 10.000 do 15.000 Din, išče stalne službe kot knjigovodja ali kaj sličnega. Ponudbe 7. navedbo mesečne plače na upravo lista pod »Kavcija« št. 11.402. Organist, obč. tajnik agilna moč, želi službo spremeniti na večjo župnijo, občino na deželi. -Ponudbe se prosi poslati na upravo Slov. pod naslov: Miren značaj 11.399. Boljša deklica poštena in pobožna, nad 20 let stara, ki zna šivati in krpati, se išče na Hrvatsko za fino hišo kot sobarica. Plača 350 Din. Naslov v upravi 11.408. Miren akademik išče s 1. dec. skromno sobico, gre tudi kot sostanovalec. - Ponudbe z navedbo cene na upravo Slov. pod »Miren fant«. Vodja za trgovino s kmetijskimi potrebščinami se išče za večjo gospodarsko korporacijo v Ljubljani. Predpogoj višja trgovska izobrazba in večletna praksa. Istotam se sprejme trgovski pomočnik s primerno trgovsko izobrazbo in prakso s kmetijskimi pridelki. Lastnoročno pisane prošnje z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnih zahtev je vložiti do 15. decembra t. 1. na: Paštni predal št. 135, Ljubljana. Trgovski pomočnik mlajši, se takoj sprejme v trgovini z meš. blagom Franc R c n i e r v Podčetrtku. Prednost imajo z dežele, kateri so zmožni manufakturne stroke kakor tudi vešči nemškega jezika. Vajence za vodovodno inštalacijo in za kleparstvo sprejme takoj Jože Mihelčič in drug, Ljubljana, Dunajska cesta 41. Izurjena prodajalka se takoj sprejme za večjo trgovino v lepem letoviškem kraju z vso oskrbo v hiši. Ponudbe z zahtevki plače na upravo pod Izvežbana 11.444. Družabnik Rentabilno večje industrijsko podjetje v polnem obratu sprejme v svrho razširjenja še nekaj družabnikov s kapitalom od 20.000 Din naprej. Družabnikom so rezervirana sledeča službena mesta: vodja podjetja, knjigovodja, akordant, skladiščnik itd. s prostim stanovanjem in primerno plačo ter odpadajočim delom čistega dobička. — Ponudbe pod »Strojna opekarna« štev. 1:1.438 na upravo lista. Zaseb. krojno učilišče Ljubljana - Stari trg 19, sporoča cenjenim pletil-nim industrijam in pletiljam, da jc dobil z Dunaja najnovejše modele, po katerih se bo poučevalo v decembru krojenje za pletilne garderobe, jopice, poluverje, obleke, plašči. - Špecijalen pouk krojačem o civilnih oblekah, uniformah. Šiviljam, nešiviljam najnovejši modeli, tudi za perilo. Revnejšim ugod. plačilni pogoji. Brezplačna preskrba služb. Izdelava krojev. -F. Potočnik, vodja tečajev, izprašan in diplomiran v inozemstvu. Lep velik lokal v sredi mesta oddam takoj. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 11.435. Parcela 15 minut od središča, z načrti in temeljem, naprodaj. Elektrika, vodovod. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.372. Posestvo v prometnem okraju, pripravno za vsako obrt, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 11.452. Bukov žir in hrastov želod kupujemo vsako množino. — »Fructus« i Ljubljana, Krekov trg 10. Rčdio-aparat 4 cevni, nov, s Telefun-ken zvočnikom, poceni prodam. Naslov v upravi pod št. 11.429. suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna. Bukova drva krasna, zdrava, popolnoma suha, iz pokritega skladišča dobav prompt-no Cebin, Wolfova nI. 1. Telefon 2056. Samo 26 do 28 Din plačate za podplatanje ženskih čevljev in 32—38 Din za ' podplatanje moških čev- ' ljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tat-tenbachova ulica 14. Mraza pozimi vas reši najidcalnejšc gre-vec »Calefactor«. Josip Šiška, Kranj. Za nakup lesa mehkega in trdega bi rad poštenega družabnika. -Naslov pove uprava Slovcnca pod št. 11.420. Pozor! Slike za legi^macije izvršuje najhitreje in ceno Franc Kure, fotograf, Ljubljana, NVolfova ulica Zastopnika za prodajo kos za celo Slovenijo ter del Hrvatske sprejme inozemska tovarna. Oglasiti se v pisarni društva potnikov in zastopnikov za Slovenijo, Gosposvetska cesta 2, Pisarna uraduje samo za člane. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetiu naimam 5 kg Izkoristite priliko. do-kler zaloga traja Imam tudi btMi F^h 300 L1'11 L Brozovič, kem čistio-na perta. Zagreb. Uica 82 Obrtni list odda za trgovino meš. stroke gospodična ter želi istotam primerne službe, ev. želi primeren lokal na proir.etncm kraju v Ljubljani ali bliž:nd. Naslov v upravi pod štev. 11.425. Stalna umetniška razstava slik Velika izbira vsakovrstnih okvirjev. Lepa novo-došla darila za Miklavža in Božič. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg št, 25. Lnnene trop'«« in druga krmila nudi nnlccnejB li. VOIK. i| HIB" Ucsljeva cesta 21. veielrgov.nu iim m mlov sitih izdelkov Širite »Slovenca«! zabavni list »Jurij s pušo« ki izhaja vsako drugo nedeljo in stane vnaprej plačan celoletno, t. j. za 26 številk samo 30 Din, 13 številk 18 Din. - Naroča se: Uprava »Jurja«, Ljubljana, Poštni predal it. 144 liBBI Perje vsako množino, čiščeno, neizčiščeno, nečehano - Stanovanje zastonj za primerno posojilo ali nizka najemnina proti plačilu za daljšo dobo. Tri sobe, kuhinja, veranda, vrt, pralnica, elektrika. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 11.344. kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka E. Vajda, Čakovec, Med-jimurje. Jedilnico poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.345. Na stanovanje in hrano sprejmem gospode ali gospodične. Naslov v upravi pod št. 11.430. Namočena polenovka vsak petek. - Anton Legat, trgovina - Ljubljana, Miklošičeva cesta 28. Črn površnik IEUSBSl za srednjo moško postavo, dobro ohranjen, se poceni proda. Vprašati pri g. Koder, Šiška, Vodnikova cesta 8. Kdo posodi za rentabilno podjetje 30.000 do 50.000 Din, ev. se sprejme družabnik s sodelovanjem proti dobri mesečni plači, udeležbo ali visoke obresti. - Ponudbe je poslati na upravo Slovenca pod »Nujno 4444«. Kdo kupi kino-podjetje z vsem inventarjem, evenluelno sc sprejme družabnik. Potreben kapital 30.000 Din. Rentabilnost zajamčena. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Resno št. 3333«. Kdo posodi 10.000 Din gospodu v stalni državni službi proti sigurni garanciji. Vrne 12.500 Din z obrestmi. -Resne ponudbe pod »Dober dobiček« št. 11.437 na upravo. Božična drevesca! Prodam 1 vagon lepih smrekovih in jelkovih drevesc. Cena po dogovoru. - Franc Perovšek, Krnče, Sv. Gregor, p. Orlnek, Dolenjsko. iovarnUko sklr.dišče galoš in čcvlfev zet sneg Tovarna jamči za \sak par slovito svetovne lovarne HulcHlnson znamke „0RA0", se nahaja pri Kosti Molu:'drug Beograd. Knez Mihs|i profesor rabi v naglem govoru samo začetnice svojega imena George Eduard Challcnger. »Seveda sem le dijakr, sem pričel z bedastim smehljajem, dijak in nič več: to že moram takoj priznati kakor vsak, za stvar iskreno vnet mož. Zdi pa se mi, če se smem tako izraziti, da ste v tem vprašanju napram Weissmannu nemara malce prestrogi. Ali se ne nagibajo od onega časa nakopičeni splošni dokazi, — kako bi rekel? — k temu, da ojačijo njegovo stališče?« »Kakšne dokaze mislite s tem? je odgovoril preteče mirno. »No, seveda mi je zuano, da nimamo pravzaprav ničesar, kar bi se lahko imenovalo končnoveljaven dokaz. Mislim pač samo na splošne smernice modernega znanstvenega mišljenja in, če se smem tako izraziti, na obče veljavno strokovno stališče.« Globoko resno se je nagnil profesor proti meni. Mislim, da vam je znano,« je pričel in si med tem nekaj na prste štel. :>da pomeni lobanjski indeks vedno stalen činitelj?:: »Seveda«, sem odgovoril. »Tn da je telegonija še vedno s u b j u d i c e ?« »Nedvomno.« »Ter da je različna klica v plazmi od partenoge-netskega jajčeca?« »No, menda!- sem zaklical in se veselil lastne pogumnosti. »Toda kaj pomeni vse lo?« me je vprašal jako krotko in prepričevalno. »Da, res, kaj pomeni?" sem zamrmral. »Ali naj vani to povem?« je zagrulil kakor go-lobček. »O, prosim.« »To pomeni « je zatulil besno, nenadoma ves podivjan, »da ste vi najnesramnejši slepar v vsem Londonu, da ste ničvreden, hinavski novinarski pisun. in pokazali ste v svoji šolski nalogi enako malo znanstvenih po:mov kakor tudi spodobnosti!^ Planil je pokonci z besno žarečimi očmi. A celo — m w v>~ c > a- D. S- -, -f11 jo m«r. C SZ5. nrpru S' nas g cs < v tem, nad vse nerodnem trenutku, sem si moral pu-stiti časa, da obstrmim pred nepričakovanim odkritjem: profesor je bil dokaj majhen človek! Njegova glava bi segala kvečjemu do mojega ramena. Ostal je spačen Herkul: vsa njegova življenjska moč se je izrabila na znotraj, v korist telesne širine in možganov. »Latovščina!« je zatulil naprej sklonjen i je oprl iztegnjene prste ob mizo, da pomoli glavo še bolj naprej. »Znanstvena latovščina je bilo vse to, gospod, kar sem vam tukaj žlobudral! Mislili ste me ukaniti, vi, z vašimi piškavimi možgani? Mislite si, da ste vsemogočni, vi, peklenski pisuni, kaj, ali ni res? Domis-Ijujete si, da človeka proslavite s svojim hvalisanjem in ga lahko uničite z grajanjem! Mi pa se vam moramo vsi klanjati in poizkušati doseči od vas ugodno oceno. Enemu pomagate lahko na noge, drugega pa pahnete v nesrečo! Podla golazen, o dobro vas poznam! Poza- j bili ste, kam spadate. Že še pride čas, ko vam stopimo ; nekoliko na prste. Žabe napihnjene! Vam že poka- j žem vaš prostor! Da gospod, ni se vam posrečilo ope- j hariti G. E. C. Tu ste naleteli pač na pravega človeka. Svaril vas je, če pa ste vendar hoteli priti, ste to storili, pri moji veri, na lastno odgovornost. Polomili ste ga, velecenjeni gospod Malone, le priznajte, da ste se pošteno ujeli! Tvegali ste dokaj nevarno igro, in zato vam moram povdariti, da ste jo izgubili.« »Poslušajte, gospod,« sem rekel, med tem, ko sem se umikal proti vratom in jih odpiral, »lahko me žalite. kolikor vam je drago. Toda vse ima svoje meje. Dejanski se me ne smete lotiti.« »Jaz da ne smem?« Počasi je odkorakal na svoj čuden način proti meni, nenadoma obstal in vtaknil or'aške roke v stranske žepe svojega dokaj otroškega. kratkega jopiča. »Vrgel sem že več kakor enega vaših sobratov čez prag. Vi beste četrti ali peti. Po 3 funle 15 šilingov odškodnine pride povprečno na vsakega. Drago je sicer, a jako potrebno. No torej, zakaj ne bi sfrčali za vašimi bratci še vi, gospod? ;ž>s. Ot/ir*--13 Jr. ^ v— C t®, c/> O -i Nk srs. r* » < oEjSg a Sc:«. o,5d5° 3 a 5'a £ - r - * a n> ro x- o- C0TQ , < fČ fT, kj ir Ia - w n - s rfifc ' rv a i C- 5 un . 5Ss2:xJ2 • X r-.-N'- S DJtrifiS H Jži-2 Q> =111=111 £a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani. Karel Cc& Izdajatelj, di. 11, Kulovec. Urednik: Miha Krek.