Št. 32 (1411) Leto XXVII NOVO MESTO, četrtek, 5. avgusta 1976 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Koliko čez milijardo? Ali gremo s cestnim posojilom naproti že drugi milijardi? — Tudi na Dolenjskem še vpisujejo V Sloveniji smo že ob koncu minulega tedna vpisali milijardo dinarjev posojila za ceste. S tem je bil republiški posojilni načrt presežen že za dobrih 11 odstotkov. Krivulja posojenega demrja in števila vpisnikov se še nadalje vzpenja. Kje se bo ustavila, kdaj bodo izčrpane rezerve te enkratne solidarnostne akcije? Posojilno obveznost je izpolnilo že 46 občin od 60, kolikor jih imamo v Sloveniji. Mnoge so s svojimi načrti že visoko nad 100 odstotki. Med njimi tudi vse dolenjske, belokranjske in posavske. Na vrhu je prišlo do zamenjave: Grosuplje, ki je s posojilom vodilo cd prvega dne vpisovanja, je v začetku tega tedna zamenjalo Velenje s 150,3 odstotka. Zanimivo je, da so zdaj pri vrhu predvsem občine, ki so s posojilno akcijo začele znatno kasneje. Občine na našem območju so si že z dosedanjimi vsotami nabrale precej „za-log“ za uresničitev tistih estnih načrtov, ki jih generalni republiški načrt za srednjeročno obdobje upošteva predvsem pod fočko „razno“. Posojilo „iztiska-jo“, kjer se še da; načelo, da ostane presežek tam, kjer se zbere, je prav gotovo mikavno, marsikje pa bo to tudi edina možnost za prepotrebne nove kvadratne metre asfalta. Čeprav vpisovanja še ni konec, pa bo treba začeti stopnjevati drugi del akcije: vplačevanje. Posojilo moramo namreč še materializirati, odpreti denarnice. Sele ko bo dovolj vplačanega denarja, se bodo cestna dela lahko začela. /. ZORAN SONCE, VODA IN ZRAK — Zadnje čase se je izkazalo, da tudi Dolenjska ni več le prehodna dežela, ki si jo turisti ogledujejo zgolj iz avtomobilov na poti na moije. Vse več jih je, domačih in tujih, ki se odločijo, da del svojega dopusta prežive na bregovih Krke ali Kolpe, saj marsikomu mir, lepa okolica in življenje v naravi odtehtata vrvež v urbaniziranih turističnih naseljih. Na sliki je eden najbolje urejenih kampov v naši pokrajini, ob Kolpi na Vinici. (Foto: A. Bartelj) Bolj organizirano do več hrane 27. julija je bil v Trebnjem posvet o osnutku zakona o združenem delu, ki ga je pripravil republiški odbor sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski industriji. Med številnim: predstavniki kmetijskih zadrug iz Dolenjske, kmeti kooperanti -največ jih je bilo seveda iz vrst domačinov - je sodeloval v razpravi tudi predsednik zadružne zveze Andrej Petelin. - Predsednik Petelin je jedrnato in smiselno orisal bistvo osnutka zakona o združenem delu z vidika, kaj bo prinesel novega kmetijstvu. Ker gre šele za zakonski osnutek, je seveda potrebno pripraviti tehtne pripombe. Prav to pa je storila zadružna zveza na svojem občnem zboru. KMEČKI PRAZNIK PREKINIL DEŽ. Prizor z nedeljskega tekmovanja traktoristov v Bukošku pri Brežicah. Zbralo se je precej gledalcev, še več obiska pa so pričakovali v popoldanskem delu, ko m je bilo napovedano tekmovanje koscev in družabna prireditev. To dvoje so morali za teden dni preložiti zaradi dežja. (Foto: V. Podgoršek) Prvaki v oranju Organizacija za tehnično kulturo — sekcija za kmetijsko strojništvo v Brežicah ter strojna skupnost iz Bukoška — sta bili minulo nedeljo organizatorici tekmovanja traktoristov-oračev. Pod pokroviteljstvom Agrarie iz Brežic se je v oranju, spretnostni vožnji s prikolico in testiranju pomerilo 21 tekmovalcev, ki so pokazali dobro znanje in obenem vzbudili zanimanje številnih gledalcev. Prva tri mesta so zasedli: Slavko Petan iz Dečpih sel, Jože Žmavc iz Bojsnega in Franc Žerjav iz Curnov-ca. Med tekmovanjem je bila demonstracija kmetijske mehanizacije, drugi del kmečkega praznika v Bukošku pa je žal preprečil dež. Tekmovanje koscev in svečano razglasitev rezultatov s podelitvijo pokala najboljšemu oraču bodo zato opravili v nedeljo, 8. avgusta. V. PODGORŠEK Koder bodo šli - in marsikje bo to nujno - bodo morali po logiki proizvodnih m tudi tržnih zakonitosti preiti na drugačno organiziranost. Kmetijske zadruge je treba krepiti kot delovne organizacije v smislu poenotenja zadružništva v republiki. Predsednik medzadružne-ga sindikalnega odbora delavcev v kmetijstvu za Dolenjsko Franc Vovk iz Hrastovice je dejal, in marsikdo mu je pritrdil, da prav na tem' področju Dolenjska lahko veliko stori in bi lahko postala celo zgled drugim. Marsikaj, o čemer je govora v osnutku zakona, je v Sloveniji že bolje izpeljano v praksi, kot piše na straneh zakonskega osnutka! Za- Nadaljevanje na 4. strani »Nikola Tesla” v Kostanjevici Zagrebška televizija snema serijo devetih epizod o življenju velikega izumitelja Andrej Petelin: stalno krepiti zadružništvo Andrej Petelin je predvsem poudarjal še vedno premajhno učinkovitost, ki je potrebna za tako pomembrto nalogo kot je večja predelava hrane, kar je tudi ključna naloga srednjeročnega načrta republike in države. V republiki je še vedno večina enovitih kmetijskih organizacij (OZD in ne TOZD). 63 BRIGADIRJEV DAROVALO KRI Brigadirji in brigadirke tretje suhokranjske izmene se niso izkazali zgolj na deloviščih in ob obiskih socialno ogroženih družin, pač pa tudi na novomeškem transfuzijskem oddelku. Ko so zvedeli, da so zaloge krvi skoraj pošle, so 'minulo soboto organizirali „krvodajalski izlet" v Novo mesto. 63 „Suhokranjcev“ iz treh mladinskih delovnih brigad (Boris Kidrič, Veljko Vlahovič in dr. Pavel Lunaček) je poskrbelo, da so se zaloge krvne plazme nekoliko povečale. Na transfuzijskem oddelku so povedali, da imajo kljub brigadirskemu obisku še vedno premalo krvi. Zato ne bi bilo napak, ko bi brigadirje posnemali tudi občani. Zadnja julijska sobota je. V Kostanjevici so spet poskrbeli za presenečenje. Vozniki se sredi sončne pripeke sprašujejo, kaj neki pomenijo prometni zastoji, ki se tisto dopoldne ponavljajo pred mostom v središču mesta. Miličniki ustavljajo vozila na obeh straneh Krke in glas po zvočniku zahteva za hipec tišine. Na mostni ograji in ob vhodu na zeleno trato mestnega kopališča je zbrana gruča radovednežev, ki napeto opazujejo dogajanje na njej. Filmski ljudje so pomaknili čas za sto let nazaj in pričarali pred kamero prizore iz otroštva in izumitelja Nikole Tesle. Pri- V začetku tedna je prevladovalo precej sončno in razmeroma sveže vreme, ki se je v sredo, s prihodom hladne fronte, poslabšalo. V drugi polovici tedna bo ponovno lepše vreme, postopno se bo nekoliko otoplilo. BRANKO LUSTIG: „V Kostanjevici se zelo dobro počutimo, zato bomo še prišli. Moja desna roka tukaj je Vili Punčuh in brez njega bi se težko znašli.41 zorišče predstavlja dogodek z gasilsko brizgalno v Gospiču, ko se je ta pokvarila, napako pa je odkril in popravil mladi Nikola. Tudi Kostanjevičani so sodelovali pri snemanju. Med njimi so bili člani gasilskega društva, odzvali pa so se tudi godbeniki pihalnega orkestra iz Šentjerneja. Vsi so seveda nastopili v zgodovinskih kostimih. Direktor televizijske nadaljevanke „Nikola Tesla" pri zagrebški radioteleviziji, Branko Lustig, je pojasnil, da so si izbrali Kostanjevico za prvi del zgodbe iz mladosti Nikola Tesla. Posneli bodo devet epizod, od katerih bo vsaka trajala po eno uro. Z ekranizacijo življenja velikega znanstvenika iz Smiljana pri Gospiču bo RTV Zagreb počastila 120-letnico Teslovega rojstva. Pri snemanju sodeluje 180 igralcev in šest Nadaljevanje na zadnji strani ZA ZAČETEK 31.700 DIIM Ribniški upokojenci so uspešno začeli vpisovanje posojila za gradnjo in obnovo cest. Tako je že prvi dan posojilo vpisalo kar 30 upokojencev v znesku 31.700 dinarjev. Vendar akcija s tem še ni končana. Društvo upokojencev zato obvešča vse člane, da bodo z vpisom nadaljevali do 7. avgusta vsak dan od 8. do 12. ure v prostorih društva. Za vse zamudnike bodo dodatna vpisovanja ob ponedeljkih in sredah od 9. do 11. ure. ČEZ NOČ CISTA KRKA Prebivalci, pa tudi sanitarni inšpektorji v brežiški in krški občini so bili minuli teden nemalo presenečeni, ko so se na lastne oči prepričali, da Krka že leta ni bila tako bistra. Umazanija je izginila čez noč, torej huda kri ni bila zaman. Čista reka pa hkrati dokazuje, da se industrija lahko izogne onesnaženju, če to zares hoče. OMEJITEV ZA ŠTIPENDIJE? Kljub temu da so v krški občini potrebe po štipendiranju izredno velike, izobraževalna skupnost ne ve, če bo lahko krila vse tovrstne izdatke do konca leta. Če ne bo dobila dodatnih sredstev za te namene, bo prisiljena štipendije zmanjša- POBRATENI BORČEVSKI ORGANIZACIJI Po večletnih tradicionalnih srečanjih med člani osnovnih organizacij ZZB NOV Hrast in Rogaška Slatina so borci sklenili, da se organizaciji pobratita. Na minulem srečanju na Hrastu so podpisali listino o pobratenju, naslednji dan pa so obiskali Radatoviče v Žumberku, kjer so se gostje iz Rogaške Slatine seznanili z zgodovino NOV v tem kraju. Po srečanju so se borci zmenili, da se bodo znova sešli v septembru v Rogaški Slatini. SUHA KRAJINA: SNIDENJE BRIGADIRSKIH * VETERANOV Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Novo mesto je sklenila, da bo 21. avgusta pripravila srečanje za vse brigadirske veterane z Dolenjske. Nekdanji brigadirji, ki bi radi na deloviščih v Suhi krajini med mlajšimi tovariši vsaj za nekaj ur obudili „zgodovino“, dobijo vse potrebne informacije o brigadirski akciji veteranov na OK ZSMS v Novem mestu. PRIŠLI SO OD BLIZU IN DALEČ, kmetje in gospoda. Prizor s sobotnega snemanja filma o Nikoli Tesli v Kostanjevici. Kmetice so na soncu pred kamerami laže vzdržale kot tesno prepasane gospodične. Kar dve od njih sta se tisto dopoldne onesvestili zaradi vročine. (Foto: J. Teppey) zdravilišče Oale&lie toplice hoteli tradicionalna zabavnoglasbena prireditev čdCcStA noč sobota, 7. avgust 1976 Otvoritev z ognjemetom ob 20. uri Pavlihov satirični kabaret: ŽELELI NISTE - POSLUŠAJTE Zabavnoglasbeni program, humor ples do nedeljskega jutra Vstopnina s parkirnino 50 - din SIVEETHEARTS ženski vokalno-instrumentalni sestav DOBRI ZNANCI -MARJANA DERŽAJ BRAC0 KOREN PLAV! - vokalno-instrumentalni sestav. PAVLE VRCK0 MARTA PESTAT0R. NINO VUJIČIČ. MILENA STRAJNAR JANEZ H0ČEVAR-RIFLE tedenski mozaik Seveda moramo zdaj začeti z Marsom. Ta planet je kar tisočkrat dlje od naše Lune - tisočkrat! Kdaj bo prva človeška posadka pristala na tem planetu? Morda čez petnajst let. Zdaj nimajo niti približnega datuma. ' Če bi leteli z isto hitrostjo, kot je šelApollo na Luno, potem bi potrebovali do Marsa kar 4000 dni, se pravi 13 mesecev! Vožnja tja in nazaj z enomesečnim bivanjem na tem planetu bi trajala 27 mesecev. V načrtu je, da bi ta čas skrajšali na 17 mesecev. V tem trenutku naš organizem še ne bi prenesel te preobremenitve. Več kot leto v breztežnostnem stanju! Ali je na Marsu življenje? Kakšno - v obliki lišajev, mahu? Zdaj iščejo molekularne sledi nekdanjega življenja, če bi te odkrili, bi bili presrečni Bomo videli, 4. septembra bo pristala na Marsu vesoljska ladja Viking II. Ali bo ta odkrila nove sledi? Morda, spustila se bo na področju, kjer je bila nekdaj menda voda. Svetovni tisk zelo veliko piše o potresu na Kitajskem. Kitajci še niso objavili pdoatkov o človeških žrtvah niti o stopnji potresa. Menijo, da je potres dosegel stopnjo 8,3 po Mercallijevi lestvici. Od leta 1964 je bil to najhujši potres, tega leta je bil na Aljaski, naši državljani, trenutno zaposleni v Pekingu, so se začasno preselili v Tokio. Potres je najhuje prizadel veliko industrijsko-rudarsko središče Tangšan, ki je kakih 200 km severovzhodno od Pekinga. Med Indijo in Pakistanom spet vozijo vlaki. Vse zveze so bile prekinjene od leta 1971, ko je prišlo do tretje vojne med tema državama. Indija si bo s tem odprla pot na zahod. Manjka le še en krak v Iranu, pa bi imeli direktno železniško zvezo iz Indije vse do Carigrada To je krak Zehedan-Kirman. Tudi Pakistan si je s tem odprl pot v Bangladeš. To so vse lepe vesti. Naj omenimo, da sta Indija in Kitajska spet obnovili diplomatske odnose. Mednarodni opazovalci menijo, da bo (o nekoliko omajalo stike med Indijo in Sovjetsko zvezo. Ko ustvaijamo temelje Ob oceni javne razprave o osnutku zakona o združenem delu — Odločna podpora delavcev Zbrani podatki kažejo, da smo v večini temeljnih in drugih organizacij združenega dela s koncem junija že sklenili najširšo javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Vendar se s takimi ugotovitvami nikakor ne smemo zadovoljiti, temveč se moramo vprašati, ali morda za marsikatero okolje le niso preveč optimistične in samozadovoljne. Že na začetku smo namreč poudarjali, da tokratna javna razprava ne sme biti formalnost, temveč resna in poglobljena analiza lastnih razmer. Kljub temu pa celovita ocena že kaže, da so bile razprave vsebinsko izredno bogate in da so na njihovi podlagi že sprejeli konkretne usmeritve, ki zagotavljajo spreminjanje samoupravnih razmer na podlagi zakona. In ker ni ostalo samo pri sklepih in usmeritvah, so ponekod že temeljito začeli dograjevati samoupravne odnose, se pripravljati na oblikovanje novih temeljnih organizacij združenega dela, sprejeli nove predloge za združevanje dela in sredstev, dopolnjevati in spreminjati samoupravne akte in podobno. Zato lahko tudi trdimo, da so delavci nasploh odločno podprli idejnopolitično podlago zakona in predvsem ob primerjanju lastnih razmer z zakonom spoznali, da še vedno niso ustavno organizirani, da ne razpolagajo z dohodkom tako, kot bi morali, in da so njihovi samoupravni odnosi še daleč od tistih, ki smo jih predvideli z ustavo. Prav to pa je vsekakor tudi dobra podlaga, s katero bomo nasploh v družbi presegali drobnolastniško miselnost, lokalistične poglede in omejevali de 1 ovanje tistih, ki jim razvoj samoupravljanja ni najbolj pri srcu. Tudi za krajevne skupnosti in organizacije združenega dela v družbenih dejavnostih lahko ugotavljamo, da se je prav z razpravo njihova dejavnost močno povečala, vendar je še vedno precej neusklajena in premalo celovita. Žal pa posebej krajevne skupnosti ovira dejstvo, da so se udeleževali razprave predvsem tisti občani, ki niso zaposleni, in zato ni bilo dovolj čutiti tesne povezanosti med interesi delavcev in občanov ter vse-' binske povezanosti pri odločanju o razpolaganju z dohodkom. Poglobljenost razprave bi vsekakor lahko ocenjevali tudi ob podatku, da smo sprožili ob za- konu več sto vprašanj, pripomb in predlogov. Ne gre sicer za drugačno ureditev posameznih področij, ki naj bi jih zahtevala samoupravna praksa, temveč zlasti za določna vprašanja, kako bomo posamezna določila lahko v resnici uresničevali Res pa je tudi, da se prav v teh vprašanjih kažejo mnogi vsebinski problemi, na katere bomo morali čimprej jasno odgovoriti. Te ugotovitve vsekakor dokazujejo, da bomo razpravo lahko v celoti sklenili do 20. septembra, kot je to določila zvezna skupščina ter tudi ugotovili osrednje probleme, ki so se pokazali. To pa pomeni, da bomo v resnici tudi zagotovili vse tiste temelje, na podlagi katerih nam bo mnogo lažje graditi naprej. JANEZ KOROŠEC RIM — Italija ima novo vlado, vendar pa še nima zaupnice. To sliko objavljamo zato, ker je zdaj prvič, da je neka ženska postala članica vlade. Franca Maria Malfatti je minister za javno izobrazbo Na sredi slike je predsednik Leone, na njegovi desnici je novi premier Giulio Andreotti. To je že 39. vlada Italije po vojni. IZ ZADNJEGA PAVLIHE NJEGOVA OLIMPIJSKA LOGIKA - Pomembno pri delitvi... je sodelovati v proizvodnji, jaz pa tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Po skoraj dveletnih pripravah so delegati premikom pri uresničevanju ustavnih določil Prejšnji torek, 27. julija, so narodi in na-slovenske skupščine prejšnji petek sprejeli v delegatskem sistemu s sedanjim stanjem ne rodnosti Bosne in Hercegovine ter Hrvatske družbeni plan razvoja SR Slovenije za ob- moremo biti povsem zadovoljni. Marsikatera nadvse slovesno proslavili 35-letnico vstaje, dobje od 1976. do 1980. leta. Planski doku- delegacija še nima ustreznega mesta v druž- ta ponedeljek (2. avgusta), pa je praznovala ment jasno opredeljuje interese delavcev ter benopolitičnem življenju, srečujemo se z ne- SR Makedonija, in sicer kar dve obletnici iz jasneje izraža soodvisnost razvoja materialne zainteresiranostjo, včasih pa tudi s preobre- zgodovine makedonskega naroda: 73-letnico proizvodnje in družbenih dejavnosti, prav menjenostjo posameznih delegatov. ilindenske vstaje in 32-letnico prvega zaseda- tako pa izpostavlja strateške dlje in naloge, Razen o predlogu družbenega plana in o nja antifašističnega sveta narodne osvobo-kot so pridelovanje hrane, širjenje surovin- uresničevanju delegatske ureditve so delegati ditve Makedonije. skega zaledja, racionalizacija stanovanjske zi- nato na ločenih sejah zborov obširno raz- Prejšnji teden se je sestal tudi izvršni svet dave itd. Plan tudi tehtneje opredeljuje kre- pravljali tudi o programu ukrepov in akdj za SR Slovenije, ki je na osnovi polletne ocene pitev materialne osnove združenega dela in postopno vračanje delavcev iz tujine in za izvajanja resolucije o družbenoekonomski planske investicije, ki naj postopoma spre- njihovo ponovno vključevanje v zaposlitev politiki in razvoju SR Slovenije menil, da ni minjajo sestavo predelovalne industrije. doma ter predloženi program tudi sprejeli. V uvodni obrazložitvi je podpredsednik Sprejeli so tudi več zakonskih predlogov. Republiškega IS Zvone Dragan med drugim____________________________________________________„ opozoril, da je bilo opredeljevanje materialnih okvirov in možnosti za razvoj družbenih dejavnosti eno najzahtevnejših vprašanj pri oblikovanju predloga družbenega plana. IS je sicer v veliki meri upošteval predloge o nalogah in usmeritvah družbenih dejavnosti, vendar je pri tem seveda moral izhajati iz sprejete načelne usmeritve, da bo lahko glede na dejanske dohodkovne možnosti skupna poraba v naslednjih letih rasla največ po enaki stopnji kot družbeni proizvod. Poleg razprave o predlogu družbenega plana in njegovega sprejemanja je bila osrednja točka dnevnih redov petkovega zasedanja skupščinskih zborov tudi razprava o uresničevanju delegatske ureditve in delegatskih dosedanje rezultate akcije v zvezi z uresniče-odnosov v temeljnih samoupravnih oiganiza- vanjem teženj osnutka zakona o združenem cjjah in skupnostih. Ludvik Golob, predsed- delu ter uveljavljanjem načel samoupravnega nik odbora za družbenopolitični sistem družbenega planiranja. Ugotovil je, da je družbenopolitičnega zbora je v ekspozeju akcija prispevala k poglabljanju socialističnih med drugim poudaril, da tudi dosedanja bo- odnosov ter snovanju srednjeročnih rešitev, gata samoupravna praksa uresničevanja dele- Od skupno- 120 izbranih delovnih organiza-;atske ureditve kaže, kako pomembne rezul- cij, kjer so na sestankih komunistov sodelo-tate smo dosegli z uveljavljanjem delegatskih vali tudi člani IK in drugih republiških vod-tazmerij. stev družbenopolitičnih organizacij, so akci- Za dosledno uveljavitev delegatske ure- jo v določenem roku končali v več kot 80 ditve sta bistvenega pomena izvajanje in kre- odstotkih delovnih organizacij, pitev delegatskih odnosov v temeljnih samo- Kljub splošni ugodni oceni pa akcija v upravnih organizacijah in skupnostih. Zal, vseh okoljih ni enako uspela, zato jo je nuj-kljub nekaterim pozitivnim ugotovitvam in no nadaljevati, so poudarili na seji. NALOGE DO 1980. LETA Prejšnji četrtek se je sestal tudi izvršni komite predsedstva CK ZKS, kije obravnaval treba poleg že sprejetih ukrepov in stališč republiške skupščine sprejemati novih. Ugotovil je, da se v zastarelih pogojih gospodarjenja OZD bolj kot doslej ukvarjajo s preučevanjem svojih lastnih problemov in možnosti in same iščejo izhod iz težav. Čeprav je v maju in juniju čutiti ugodne premike pri oživljanju proizvodne rasti, je to še vedno osnovna naloga gospodarstva. Kar zadeva rezultate gospodarjenja OZD po polletnih obračunih pa je treba povedati, da so sicer določeni znaki o povečanju izgub OZD, vendar pa bo prava slika znana šele sredi tega meseca, ko bodo opravljene analize, koliko so te posledica takšne ali drugačne tehnike obračunavanja. Na tiskovni konferenci v republiški gospodarski zbornici prejšnjo sredo so govorili o posledicah nedavne suše, ki je približno mesec dni pestila Slovenijo. Največjo škodo so utrpeli travniki, osnovni vir krme. V severozahodni Sloveniji bo krme nekoliko manj, v Savinjski dolini za kakih 50 do 60 odstotkov, na Primorskem pa bo škoda še večja. Suša je prizadela tudi pšenico, oves, krompir in koruzo ter hmelj. Pridelek koruze bo, kot ocenjujejo, na Dolenjskem za 30 do 40 odstotkov manjši, na Gorenjskem za 30, na Ptujskem in Dravskem polju pa celo za polovico. V nekaterih občinah so že priskočili na pomoč najbolj ogroženim kmetom in rejcem živine, ne samo tistim, ki so v kooperantskih odnosih z družbenim sektorjem kmetijstva, marveč tudi tistim, ki so doslej še odklanjali kooperantske vezi. Ugodno je to, da imajo v drugih republikah še precejšnje zaloge koruze, kar bo pomagalo prebroditi kri.-o zaradi suše. tedenski zunanjepolitični In tako smo kar naenkrat prijadrali v avgust. Pravijo, da med vojno počivajo muze — boginje pesmi. Ali poleti počiva diplomacija? Prav ta mesec bo dosegel svoj vrh. Slučaj je prinesel, da se bo začela konvencija ameriške republikanske stranke istega dne ko konferenca neuvrščenih — 16. avgusta. Za nas je seveda slednja veliko važnejša ko prva. Colombo je nared za veliki dan, ondan je izplula iz naših pristanišč ladja Galeb, med konferenco bo zasidrena v tem azijskem mestu. Veliki dan se vse bolj približuje — v Colombu bo zastopanih 85 dežel, potem bo tam 10 dežel - opazovalk in 11 mednarodnih in osvobodilnih gibanj. Pravzaprav štiri petine vseh držav na svetu. Predsednik Tito je ondan dejal: pričakujemo veliko od novega zbora neuvrščenih. Iz skromnega semena, ki so ga posadili v zemljo, je zraslo veliko drevo. Seme so posadili v zemljo leta 1956 in sicer na Brionih. Tedaj so Tito, Nehru in Naser podpisali zgodovinski dokument, ki ga danes povsod citirajo. Prva konferenca je bila v Beogradu leta 1961, bila je kaj skromna. Razumljivo - to je bil šele začetek. Letošnja konferenca v Colombu, v državi Sri Lanka, je prva na azijskih tleh. Našo delegacijo bo vodil predsednik Tito. Poudarek te konference bo na ekonomskih vprašanjih. Ekonomika in politika pa sta v bistvu dve plati iste kolajne. Mnogi ugibajo — kje bo nova konferenca? Na ameriških tleh? Zelo veijetno. Mednarodni tisk zelo veliko piše o sporazumu med Sirijo in Palestinsko osvobodilno organi-zacijo. V tem trenutku je težko presoditi vse razsežnosti tega sporazuma. Ali bo zdaj konec državljanske vojne v Libanonu? Ali bodo sirski vojaki zapustili Libanon? V Izraelu se sprašujejo, ali bodo dobili palestinski Komandosi svobodne roke v južnem Libanonu?- Za razmere, ki vladajo v arabskem svetu, je značilno, da komunike o sporazumu napada Egipt. Egiptovskemu vodstvu očita, da je s podpisom sporazuma o Sueškem prekopu izdalo arabske interese. Ali so morali to pripombo res stlačiti v ta dokument? Ali je nestrpnost Sirije tako velika, da je morala dobiti svoj izliv? Sicer pa v Libanonu kljub temu sporazumu ni miru, še vedno odmevajo granate, še vedno pokopljejo dnevno več deset ljudi. Državljanska vojna v Libanonu odraža vse napetosti arabskega sveta. Ameriški državni sekretar Heniy Kissinger je zdaj na turneji po evropskih in azijskih državah. Med drugim bo obiskal tudi Iran, prav gotovo bo ob tej priliki razpravljal tudi o Srednjem vzhodu — o Libanonu. Naj omenimo, da je lani dobil Iran na račun nafte kar 18 milijard dolarjev, vse petrolejske države Srednjega vzhoda skupaj pa kar 90 milijard! Kissingerja smo omenili zato, ker smo hoteli napraviti uvod v ameriško sfero. Čez dobrih deset dni se bo začela v Kansas Cityju konvencija ameriške republikanske stranke. Ali bo stranka izbrala Forda za svojega predstavnika? Ali bo s to karte zmagala na volitvah za ameriškega predsednika? Le-te bodo prve dni novembra. Če bi bile zdaj volitve, bi baje zmagal Carter, predstavnik demokratske stranke. TELEGRAMI BEOGRAD - Naša agencija Tanjug poroča, da se je veleposlanik ZDA SUberman vmešaval in se še vmešava v naše notranje zadeve. Agencija pristavlja, da je stvar vsake države, da oceni, ali vedenje njenih predstavnikov v Beogradu prispeva k pospeševanju odnosov ali pa zavira sodelovanje z Jugoslavijo. • RIM - Italijanska vlada je tu, videli smo njeno fotografijo, sredi te . je predsednik republike Leone. Se ni gotovo, ali se bodo italijanski komunisti in liberalci vzdržali glasovanja o zaupnici Za ne morejo glasovati saj niso v vladi, če bi se pa vzdržali, bi vlada dobila večino pri glasovanju. • CELOVEC - Ali je Avstriji res potreben sloves države, ki ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti? Države, ki krši sklepe nedavne helsinške konference? To stoji zapisano v pismu zvezne konference SZDL Jugoslavije Brunu Kreiskemu. To kar se dogaja v Avstriji, je prikrito raznarodovanje - v tujini se je zdaj uveljavil izraz etnocid. Avstrijci Je vedno vztrajajo pri tem, da izvedejo preštevanje manjšin - mi smo odločno proti temu. • BANGKOK - Medtem ko je Francija pretrgala diplomatske stike s Kambodžo, je le-ta navezala stike z Japonsko in Grčijo. Kambodža se že nekaj mesecev imenuje Kampučija, to je staro ime za to deželo. • MOSKVA - Generalni sekretar KP Romunije Ceausescu je prišel na prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo. Tu bo prebil del svojega dopusta, med tem pa se bo sestal tudi z Leonidom Brežnjevom. • RIM - Prihodnjič v Madridu -taka je bila sklepna sodba po nedavnem kongresu KP Španije v Rimu. Letos je minilo 40 let, odkar je začel Franco upor proti legalno izvoljeni vladi v Španiji. V tej državi so ondan dovolili vse stranke, razen komunistične. 2 DOLENJSKI LIST Št. 32 (1411 mm**' Sklep novomeške raziskovalne skupnosti: nagrade tudi za „drobne“ izboljšave Sejmišča Prednost zapostavljenemu Kmetijski nasveti SPREMEMBA PROGRAMA V CIMOSU Po podatkih iz koprskega Gmosa je poslovni odbor podjetja sprejel sklep, da se zaradi izgube v poslovanju ustavi proizvodni program, tako da bodo nekaj časa proizvajali le vozila Diana 6 in GS 1220 Pallas, pri katerih nimajo izgub. Modelov GS 1220 Gub in GS 1220 Break Special nekaj časa ne bo na tržišču. Ker vse kaže, da do jeseni posli ne bodo urejeni, se bo dobavni rok za navedena vozila podaljšal Zadnje julijske dni - malo pred skupščinskimi počitnicami - je republiška skupščina sprejela družbeni načrt razvoja Slovenije do 1980. leta. Ena' izmed poglavitnih značilnosti tega pomembnega dokumenta, ki bo bistveno vplivala tudi na razvoj dolenjskega gospodarstva in družbe, je predvideno veliko prestrukturiranje (spremembe v sestavi) predelovalne industrije in celotnega gospodarstva. Dogovorjeni okviri, ki jih določa republiški načrt, predvidevajo namreč izrazite spremembe v sestavi gospodarskih naložb. Za nove investicije določa načrt v prihodnjih petih letih 87,6 milijard dinarjev, ta denar pa bo bistveno drugače razdeljen, kot so bile naložbe doslej. Gospodarska infrastruktura, pod tem pa razumemo vse od cest do elektrarn, bo namesto dosedanjih 18 odst. dobila kar 34,3 odst. vseh naložb; modernizacija gospodarskih zmogljivosti v pridobivanju surovin in reprodukcijskega materiala bo nemesto dosedanjih 30,5 odst. deležna kar 52,5 odst. vsega investiranega denarja, pridelovanje hrane pa nemesto dosedanjih 6 po novem 8,8 odst. Torej prinaša razvojni načrt izrazito prednost piidobivanju energije, surovin in hrane. Doslej prav ta področja niso ustrezne? sledila razvoju -in slabe posledice tega so dobro znane. Ob tako zastavljeni usmeritvi družbenega načrta razvoja, ki predvideva leta 1980 že 2500 dolarjev narodnega dohodka, 6-odstotno rast stvarnega družbenega proizvoda, 3-odstotno rast zaposlenosti in za 16 odstotkov večje stvarne osebne dohodke (namesto povprečnih 3.521 din v letu 1975 povprečnih 4.100 v letu 1980), bi bilo vsekakor prezahtevno, če ne preveč lokalistično obarvano vprašanje, kako se bo to odrazilo pri razvoju naših regij. Zagotovo lahko odgovorimo, da predvidena usmeritev Dolenjski ustreza, saj predvideva pospešeno rast tistih dejavnosti, ki so tudi pri nas zadrževale splošen napredek. Sicer pa je družbeni načrt razvoja Slovenije, ki je pred nami, prvič nastal na samoupravni, delegatski osnovi in jc rezultat temeljitih dogovorov in usklajevanj. V tem is tudi jamstvo za njegov uspeh, kot zatrjujejo vsi njegovi tvorci. M. LEGAN Eden dela za tri Beograjska Borba se je v svojem „požetvenem“ komentarju te dni dotaknila vprašanja, na katero že dolgo opozarjajo kmetijski strokovni krogi, pa tudi drugi - na pretirano enostransko usmeritev Kmetijstva v jugoslovanski žitnici Vojvodini. Izrazito enostransko so usmerjena zlasti družbena gospodarstva, kar postaja že tako škodljivo za celotno jugoslovansko gospodarstvo, da tega ni mogoče več prenesti. Tako zaključuje Borba. Javna skrivnost je, da je mogoče s pridelovanjem pšenice in koruze, ki imata od države zajamčeno najnižjo odkupno ceno in kot napol ,,strateški surovini" boljši položaj, še najbolj donosno gospodariti v poljedelstvu. Seveda če je pridelovanje sodobno organizirano in velikopotezno. Znano je, da je prav pridelovanje pšenice in koruze mogoče skorajda povsem opraviti s stroji ter doseči v produktivnosti dobesedno fantastične rezultate. Žal jih ne dosegamo pri nas, kjer imamo mnoga družbena gospodarstva opremljena tako kot najboljše ameriške farme, njihova produktivnost dela pa je 3 do 4-krat manjša. „Od treh zaposlenih eden dela, dva pa čakata, da bosta delila dohodek s tistim, ki je delal," pravi Borba dobesedno. Od septembra dalje bodo v IMV sami naredili že 70 odstotkov popularne katrce. Bolj naša katrca Kot poroča Delo, bo popularno vozilo - katrca postala še bolj domača. Od septembra dalje bodo v novomeški tovarni IMV naredili že 70 odstotkov katrce, kar po meni,da bo treba uvoziti le še za slabo tretjino vrednosti njenih sestavnih delov. Glavni direktor Jurij Levičnik je nadalje še povedal, da bodo v IMV te dni začeli delati z novo težko stiskalnico (ptesernico), s katero bodo izdelovali doma kompletno šasije in karoserije. V oktobru bodo naredili že po 100 katrc na dan, v prihodnjem letu pa bodo proizvodnjo na dan povečali še za enkrat. Precej katrc bodo tudi izvozili. Medtem ko za karoserijo sedaj v poizkusni seriji uporabljajo uvoženo — „Le kako nam morejo očitati dvojna merila, ko pa za našo manjšino na Tirolskem zahtevamo natanko isto kot za koroške Slovence: nemške šole, nemške napise, nemščino v uradih ...? “ (Karikatura: Marjan Bregar) ČATEŠKE TOPLICE TE DNI - Ob sobotah in nedeljah je gneča v bazenih in na kopnem. Sonce pod drevesi zasedejo družine z otroki že v dopoldanskih urah. Kosilo prinesejo mnogi kar s seboj, na voljo pa ga imajo tudi v samopostrežni restavraciji na kopališču. (Foto: Jožica Teppey) RAJ ZA IZLETNIKE — Pred kratkim so planinci s prostovoljnim delom prenovili priljubljeno izletniško točko pri Jelenovem studencu pod Stojno. Koča, ki je last PD Kočevje, je tako vsako soboto in nedeljo polna izletnikov in planincev. (Foto: F. Brus) KOČEVCI NEGODUJEJO - Odkar je avtobusno podjetje SAP iz Ljubljane uvedlo na progi Ijubljana—Kočevje prestopanje potnikov v Velikih Laščah, se mnogi Kočevci pritožujejo, saj morajo včasih po slabem vremenu čez cesto na drug avtobus, nemalokrat pa je tudi ta poln. POLETJE, ČAS VESELIC — Veselice so tako rekoč že pravi slovenski ljudski običaj. Po gasilcih, ki jim gre še dandanes prvo mesto, so jih prevzele še druge organizacije, saj se je izkazalo, da je ljudi, ki se radi poveselijo, vedno dovolj. Zgornji „veselični“ posnetek je iz Šentjerneja. < > Rešimo pridelek krompirja! j j Pomoč z neba v obliki dežja je prišla zadnji trenutek. Zlasti 31 koruza je na nekaterih poljih po poldrugi mesec trajajoči suši < [ kazala že kaj žalostno sliko. Podobno je krompir zaostal v , ► razvoju in kazalo je na slabo letino. Toda zadnje deževje je J * popravilo možnosti in dalo upanje, da bomo rešili pridelek. < ► Protifitoftoma služba Kmetijskega inštituta sporoča, da je- J J treba takoj po prenehanju dežja škropiti krompirjeve nasade < ► proti krompiijevi plesni. KO se bo po dežju otoplilo, bodo * l namreč nastopile idealne razmere za razvoj te najhujše krompiijeve bolezni, ki je na primer v lanskem deževnem o poletju uničila najmanj tretjino krompiijeve letine in povzročila * J znano krizo v preskrbi s tem važnim pridelkom. < > S škropljenjem je mogoče ohraniti rastline dlje časa zdrave, J * to pa je prav tisto, kar potrebuje krompiijeva rastlina, da bo < > naredila debeleje gomolje. Krompiijeva cima mora ostati čim dlje zelena in ne sme prezgodaj „dozoreti“ zaradi napada <► krompirjeve plesni. 31 Torej: brž ko preneha deževati ali vsaj v prvih treh dneh po J ; deževju, je treba krompir temeljito poškropiti. Na voljo je vrsta < J škropiv, ki jih prodajajo v prodajalnah kmetijskih zadrug. J J Kmetijski inštitut priporoča: antracol v količini 1,5 do 2 kg na < > hektar, bakreno apno 25 (12 kg na 1 ha), brestan 60 (400 -600 gr na 1 ha), cuprablau N (4 do 6 kg na 1 ha), cuprablau Z < > (3 do 4 kg na 1 na), dithane M 45 (2,5 — 3 kg na 1 ha), J [ vondozeb (2 do 4 kg na 1 ha). ;[ Kjer se je pojavila na krompiiju druga generacija ličink i * koloradskega hrošča, priporoča Kmetijski inštitut, naj hkrati s.;; škropljenjem zoper plesen škropimo tudi proti koloradskem <, hrošču. Priporoča: elocron (1 do 2 kg na 1 ha), sevin WP (1 do J [ 2 kg na 1 ha), monitor (1 do 2 1 na 1 ha), zlatica despirol (300 < ► gr na 1 ha), unden WP (1/2 kg na 1 ha), elocron P (20 kg na 1 J [ ha), despirol P (20 kg na 1 ha), sevin F (15 do 25 kg na 1 ha), < > padan P (15 do 20 kg na 1 ha). 1! morda vprašanja usmerjenega izobraževanja morda le začeli reše-vatienotno. Da se povrnemo nazaj na kritiko pretirane enostranske usmeritve. Ker je s pšenico tako, se le malokatero družbeno posestvo loti pridelovanja zelenjave na primer, za katero je znano, da 'je pri njej tveganje mnogo večje, da potrebuje več organizacijskih in drugih sposobnosti, in konec koncev, da zahteva sorazmerno več dela, tudi ročnega. Odvečna dva delavca od treh bi lahko koristno zaposlili, seveda če jim ne bi šlo že s pšenico dovolj dobro. Da o boljši oskrbi z zelenjavo, ki najpogosteje ogroža družinske proračune in bo to, očitno - če se ne bo spremenil kritizirani odnos - počela tudi vnaprej, sploh ne govorimo. M. L KS MIRNA ZAHTEVALA NADZOROVAN IZPUST VODE IZ BAZENA Radi bi ponovno izpraznili in očistili kopalni bazen pod mirenskim gradom, pa ga ne moremo. Čakamo sanitarnega inšpektorja, katerega prisotnost smo mi zahtevali zato, ker so se pojavile neresnične in neuradne govorice, češ da je bil izpust vode iz bazena krivec za množični pogin rib, nam je v soboto dopoldne povedal Janez Janežič, sekretar KS Mirna. J. P. Prostorski nrčrt za Dolenjsko bo kmalu pred nami Prvi del je skupščina skupnosti dolenjskih občin obravnavala in javno razgrnila na julijski seji. Sklenila je tudi, da bo javna razprava o tem pomembnem dokumentu do 20. oktobra, nakar bodo pristojne organe in organizacije v republiki naprosili za mnenje. Javno razpravo o prostorskem načrtu bo vodila posebna osemčlanska komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh štirih dolenjskih občin. Komisija bo morala od danes do 5. septembra pripraviti akcijski načrt za javno razpravo. V razlago prostorskega načrta bodo pritegnili strokovnjake z republiškega urbanističnega instituta in zavoda za družbeno planiranje. Urbanistični institut so naprosili, naj pripravi tudi gradivo, s katerim bo možno kar najbolj utemeljeno in prepričljivo razpravljati o prostorskem načrtovanju na Dolenjskem. Na tej seji je skupščina nadalje sprejela dogovor občin dolenjske regije o skupnih vprašanjih družbenega razvoja za obdobje 1976-1980. Dogovor bo v njenem imenu podpisal predsednik inž. Martin Janžekovič. Skupščina je tudi sklenila izvesti javno razpravo o usmerjenem izobraževanju na Dolenjskem. Predloge in pripombe bodo zbirali do jeseni, do konca oktobra pa naj bi bilo gradivo usklajeno. Svojo komisijo in kulturo in prosveto je skupščina zadolžila, naj ponovno poskusi navezati stike s posavsko regijo, da bi Ob zadnjem 8. marcu (in pomanjkanju čebule!): „Anka, ti boš edina v Bjelovaru s tako drago ogrlico!' (Karikatura: Bjelovarski list) pločevino, bodo v IMV za šasijo uporabljali domačo. V juliju so v IMV začeli izdelovati tudi novo vozilo: 12-sedežni minibus z merce-desovim motorjem, razvili pa so tudi novo ser|jo svojih kombi vozil z bencinskim motorjem. NOVO MESTO: pujski so bili tokrat malo dražji kot prejšnji ponedeljek. Naprodaj jih je bilo 225, razen- njih pa se 19 nad tri mesece starih prašičev. Veljali so od 540 do 800 din, nad tri mesece stari prašiči pa od 810 do'950 din. Na sejem so rejci prignali tudi 71 glav goveje živine, prodali pa so jih 34. Voli so bili po 13 do 15,50 din, krave od 9 do 13 din, mlada živina pa od 11,50 do 14 din za kilogram žive teže. BREŽICE: na sobotni redni tedenski sejem prašičev so rejci pripeljali 431 pujskov in 18 nad tri mesece starih prašičev. Prvih so prodali 315, drugih pa 14; pujski so imeli ceno 35 do 36 din, starejši prašiči pa 22 do 23 din za kilogram Majhni koraki na veliki poti Kadar nanese beseda na naše gospodarstvo je nekako opaziti nezadovoljstvo zaradi vse premajhne lastne ustvaijalnosti, hkrati pa zaskrbljenost zaradi prevelike odvisnosti od ustvarjalnosti drugih. Naloga je v položaju, ko iščemo resnične osnove za uravnovešenje in izboljšanje gospodarstva, jasna: spodbuditi lastno ustvarjalnost, uresničevati lastne zamisli, iskati nove poti. Za takimi besedami pa vedno stojijo diobni, bolj vsakdanji problemi In eden takih problemov je bil ta, da smo očitno zanemaijali izumiteljstvo, racionalizatorstvo in novatorstvo tudi na nižji stopnji. Drugače povedano: delavec, ki je ob delu v tovarni odkril kakšno izboljšavo proizvodnega procesa, za to ni dobil ustreznega denarnega ne moralnega priznanja. V statutu novomeške raziskovalne skupnosti, katerega so sprejeli na seji skupščine skupnosti prejšnji teden, je' postavljen pravno formalni okvir za izboljšanje takega stanja. Statut namreč določa, da lahko raziskovalna skupnost podeljuje nagrade za izume, odkritja in izpopolnitve na posameznih raziskovalnih področjih, ki pomembneje prispevajo h gospodarskemu in družbenemu razvoju občine ali pomenijo pomemben prispevek pri uveljavljanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso. Četudi nagrade ne bodo velike, ker jih novomeška raziskovalna skupnost pač ne zmore, bodo vendarle pomenile priznanje, ki so ga v mnogih kolektivih delavcem -izumiteljem doslej spregledovali. M. M. Bolj Nadaljevanje s 1. strani družna zveza se po dosedanji razpravi med svojimi delegati zavzema, da bi pri kmečkih skupnostih ostalo tako, kot je sedaj. Osnutek zakona tega ne omogoča, zato bo treba 268. člen spremeniti. Pripombe imajo tudi k določilu o »združenih kmetih", kot to imenuje osnutek. Korak nazaj bi bil, če bi to lahko bili le gospodarji, Ustniki zemljišč, žene au mladina pa bi ostali ob biii le gospodarji, lastniki zemljišč, ah mladina pa t' "tram. Večkrat je bilo poudarjeno, da morajo biti vsi samoupravni sporazumi napisani zelo razumevajoče. Zahtevno vprašanje je tudi delitev dohodka. Razpravljavci so bili proti dvojnemu obdavčenju kmetov. Marsikje bi jih davkarji radi obrali po katastru in še po dohodku. Zanimivo je, da je zloglasni tako imenovani „davek na pridnost" prav njegovo nasprotje. Ravno pri taki obdavčitvi je mogoče vnesti vse stroške, amortizacijo dragih strojev in še marsikaj, česar m mogoče vnesti v tako pavšalno obdavčitev, kot je po katastra Da se bo spremenila stara miselnost, bo mora- lo preteči še nekaj vode, v osnutku zakona o združenem delu pa je treba postaviti taka določila, da bomo na boljšem, kot smo zdaj. ALFRED ŽELEZNIK KJE SMO IN NAJ BI N KAKO Razprava predstavnikov dolenjskih kmetijskih zadrug je pokazala raznoliko organiziranost z vsemi dobrimi in slabimi stranmi Marsikdo na razpravi o osnutku zakona o združenem delu 27. julija v Trebnjem se je zavzemal za poenotenje, kjer je to mogoče, ker bo tudi tako laže delati. Svojevrstna šola je primer novomeške kmetijske zadruge. Njihova organizacija tozd je prišla celo pred slovensko ustavno sodišče. Kot je na posvetu v Trebnjem dejal inž. Jože Starič, pa iskra pod pepelom še tli Ni bila namreč domišljena salamon-ska rešitev, skupaj so bile zbite službe, ki se prej „grizejo“, kot sodelujejo. S tem se bodo morale prav gotovo spoprijeti še družbenopolitične organizacije. Prej kot bodo presekale ta vozel, bolje bo za veliko novomeško zadrugo, predvsem pa za kmete kooperante. Kmetijska zadruga Črnomelj pristopa k samoupravni organiziranosti iz drugačnih izhodišč. V akciji CK ZKS je bila imenovana tudi za vzorčno organizacijo. Njen direktor Danilo Rus je v Trebnjem med ostalim pojasnil njihov pristop. V svojem sestavu ima zadruga Belsad močno trgovino, čemur prav gotovo ni mesta v enostavni enoviti organizaciji, saj bi bil marsikdo lahko prikrajšan za svoje pravice in dolžnosti. Prav zaradi tega ta zadruga ni tista bela vrana, kot je nanjo, kar se tiče samoupravne organiziranosti, gledal marsikdo. , Direktor trebanjske kmetijske zadruge inž. Slavko Nemanič je il poslovno izredno uspe-organiziranost, ki pa je še pred nedavnim bila predmet ostrih kritik občinske konference ZK. Zanimivo je, da so kmetje s sedanjim stanjem zadovoljni. Dostikrat se taka miselnost napaja v zakoreninjeni miselnosti, daje pač že običajno boljše tisto, kar imaš, najraje pa bi dali vse novo, kot je slikovito pripomnil kmet Miha Bregant glede triletne vajenske dobe za poikušnjo! Dejstvo je. da ravno ta poškušnja poteka sedaj. Kmetje m splošno niso proti njej, le razumljivo jo je treba asniti. Lep prispevek za to je razprava v Trebnjem. Naš časnik Ji bo ie posvečal pozornost. A. Ž. Danilu Rus, KZ Črnomelj: „Vzorčna organizacija za samoupravno organiziranost KZ na Dolenjskem, ki naj verno posname stanje in odnose v tej občini.4* Usmerjati raziskovalne programe Na nivoju občine se naj oblikujejo določene raziskovalne naloge — Raziskovalna skupnost mora imeti večjo vlogo v razvojnih planih V torek, 27. julija, je v sejno dvorano poslopja občinske skupščine Novo mesto le prišlo zadostno število delegatov, da je bila skupščina občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto sklepčna. Na 2. seji so delegati potrdili samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju Raziskovalne skupnosti Slovenije ter obravnavali in sprejeli statut skupnosti. Poročilo o dosedanjem delu je pokazalo, da raziskovalna skupnost vsebinsko še ni zaživela, čeprav so njene naloge še kako pomembne. Predvsem bo morala vplivati na raziskovalno politiko SR Slovenije, ker je od te odvisen tudi razvoj delovnih oiganizacij v občini in širše skupnosti sploh. Na občinskih nivojih se morajo oblikovati nekatere NA MORJE 650 OTROK Iz kiške občine je leta 1974 letovalo ob morju 500 otrok, lani 800, letos pa se bo število teh zmanjšalo na 650. Krčani se morajo s svojo počitniško skupnostjo umakniti iz Poreča, predvideno pa je, da se bodo že v jeseni preselili na Mali Lošinj. Tam si je skupnost otroškega varstva zagotovila 80 ležišč za otroško kolonijo, za kar je prispevala 240 tisočakov. SE ENKRAT: »NOVOMEŠKI KMETJE NAD KMETI" Glede priznanj in nagrad za odvzeto mleka imam prizadeti sledeče pripombe. Občinski sklad za kmetijstvo, ki ga je zastopala kmetijska zadruga Krka, je vzel za merilo tako visoko lestvico, da je za pretežno večino živinorejcev pri najboljši volji in trudu nedosegljiva. Pripominjam, da je zemljiška knjiga in evidenca pri zadrugi (koliko je oddala posameznikom zemlje v zakup) brezplačno ogleda- lo, koliko posamezno posestvo zmore. Molzni kontrolor pa ima številčno evidenco posameznih krav in količino namolzenega mleka. Če bi ocenjevali po zmogljivosti, ne bi prišlo do kritike. Tako je na primer rejec z oddanim povprečjem 2500 litrov na kravo, ah pa še celo manj, dobil nagrado in priznanje, rejec z 2800 litrov na kravo pa nič. Taka merila in nagrade niso spodbuda za nadaljnji trud. Se bodo lemetje nad kmeti. JANEZ OPARA Biška vas 5 ZAHVALA ZSAM CRNOMELJ-METLIKA Odbor za pripravo proslave 20-letnice obstoja in delovanja Združenja šoferjev in avtomehanikov Crnomelj-Metlika se najtopleje zahvaljuje vsem članom in drugim stanovskim kolegom za čestitke. Zahvaljuje se gostom, govornikom ter članom Z SAM Kočevje, Krško, Novo mesto, Gorjanci ter Črno-melj-Metlika, ki so se udeležili športnih tekmovanj in parade. Zahvalo smo dolžni tudi belokranjskim in dolenjskim podjetjem, ki so nam finančno in drugače pomagala, daje proslava lahko tako lepo uspela; hvala tudi komandi garnizije Črnomelj, postaji milice Črnomelj in AMD Črnomelj. Zal pa se naše proslave ni udeležil razen predstavnika sindikata noben predstavnik družbenopolitičnih organizacij, čeprav smo vse pismeno povabili. Povedati je treba tudi, da je bila to prva taka velika proslava v Beli krajini. ODBOR raziskovalne naloge, zato bo novomeška raziskovalna skupnost, ker Dan starostnikov v KS Hinje Uspelo srečanje v nedeljo, 1. avgusta Utemeljitelj mednarodnega Rdečega križa Henry Dunant je v svoji knjigi napisal sledeče misli: Včasih zadostuje požirek vode, cigareta, prijateljski nasmeh ali beseda in že imate pred seboj spremenjenega človeka. Brigadirji Rdečega križa dr. Pavla Lunačka in ostali gostje smo se prepričali o resnici in globini teh besed. Starostnikom krajevne skupnosti Hinje, katerim smo pripravili kulturni program, bo še dolgo ostal v spominu njihov praznik. Marsikomu se je zaiskrila solza v očeh, solza hvaležnosti, da nismo pozabili nanje. Ob prihodu pa so starčki z nezaupanjem zrli v nas, saj se nekateri, čeprav živijo v isti vasi, ne videvajo z njimi, kaj šele z drugimi ljudmi. Po kulturnem programu smo se sproščeno pogovarjali, oni pa so obujali spomine na stare, lepe in težke čase. Potem smo vsi skupaj zapeli nekaj narodnih pesmi, na koncu so starostniki celo zaplesali z našimi brigadirji. Lahko rečemo, da je srečanje ostarelih, ki je bilo v nedeljo popoldne, 1. avgusta, izredno uspelo. Vsi udeleženci so si zaželeli ponovnega srečanja, ki bo lahko ob podpori družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij postalo tradicionalno. STOJAN ŠVET sama ne more financirati ali sofinancirati raziskav, predvsem usmerjala program republiške raziskovalne skupnosti v smeri, ki zanimajo in so pomembne za naše gospodarstvo. Delegati so se na seji seznanili tudi s problematiko gospodarskega razvoja občine in z zasnovami srednjeročnega programa razvoja in raziskav v okviru raziskovalne skupnosti. Raziskovalna skupnost ima v gospodarskem planu razvoja občine večjo vlogo, saj morajo biti vsi razvojni programi utemeljeni tudi v boljšem delu, k čemur pa lahko veliko prispeva prav uvajanje novih tehnologij v proizvodnjo. M. M. KOLESARJENJE: OD NOVEGA MESTA DO HRASTNIKA Organizacijski odbor kolerar-ske dirke Novo mesto — Hrastnik bo ponovil dokaj uspelo dirko iz junija, nastopili pa bodo starejši in mlajši mladinci. Starejši gredo na pot 8. avgusta izpred hotela Kandija, preden pa bodo prišli na cilj, bodo prevozili 97 kilometrov. Mlajši bodo krenili iz Krškega, njihova pot pa bo krajša za 40 kilometrov. PRVI DONIT Pred kratkim so rokometni delavci v Kočevju pripravili turnir, na katerem so nastopili igralci iz Ribnice, Sodražice in Kočevja. Najboljši so bili Sodražani. Premagali so Ribničane in z domačimi igralci remizirali ter tako zasluženo osvojili prvo mesto. Najboljši strelec je bil Matelič (Donit), najzaneslivejsi vratar Gelze (Inles B), najboljši igralec pa Brane Arko (Kočevje). Rezultati: Kočevje - Donit 15:15, Donit - Inles B 23:15 in Kočevje - Inles B 23:25. Z. F. KOČEVJE: ROKOMETAŠI STARTALI Na novo tekmovalno sezono so se začeli pripravljati tudi rokometaši. Člane in mladince bo še nadalje treniral Ivan Žerjav, pionirke Mar-šič, pionirje pa bosta vodila Jurjevič in Križman. V minuli sezoni so Kočevci nastopili v conski rokometni ligi nov sistem pa jih je uvrstil med ekipe iz kočevske, ribniške in grosupeljske občine. Z. FAJDIGA KOMISIJA ZA MEDSEBOJNE ODNOSE DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU TOZD-a ČEVLJARSKEGA PODJETJA „BOR" DOL. TOPLICE razpisuje: prosto delovno mesto ŠOFERJA B KATEGORIJE Pogoji: odsluženi vojaški rok in vozniško dovoljenje B kategorije. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Zakaj aktivi kmečkih proizvajalk? V krški občini so uspešno zaživeli in naleteli na velik odziv med kmeticami Hitrejii razvoj kmetijstva in težnja po boljši oskrbi s hrano je v naših pogojih trajna osnova za stabilnejše gospodaijenje. S pospešenim procesom industrializacije in naglim spreminjanjem strukture prebivalstva se tudi kmetica vse bolj uveljavlja kot nosilka in organizatorica kmetijske proizvodnje. Aktivi kmečkih proizvajalk so oblika dela, prek katere jih vključujejo v kooperacijske tozde in v delo družbenopolitičnih organizacij. J V krški občini so ustanovili aktive po posameznih krajevnih skupnostih, pobudo zanje pa je dal tozd za kooperacijo pn Agrokom-' binatu. V zimski sezoni 1975-76 so jim nudili strokovna predavanja o higieni mleka, krmljenju živine in gnojenju. V maju je tozd organiziral za kmetice štiri strokovne ekskurzije, ki se jih je udeležilo 600 kmetijskih proizvajalk. Za sezono 1976-77 pripravljajo tudi ie delovni program, ki ga bodo z odborom kmetijskih proizvajalk dokončno oblikovali v avgustu. Izobraževanju bodo poslej prav tako namenili precej pozornosti. Temeljni pogoj za družbeno uveljavitev kmečkih žena je uspešno delovanje delegatskega sistema, zato si na zborih kmetov vedno prizadevajo, da bi izvolili v delegacije tudi kmetijske proizvajalke. Njihovo sodelovanje bo omogočila tudi aktivnost Socialistične zveze, če bo prilagodila delo potrebam kmečkih žena in jih tako zainteresirala za vključevanje v družbenopolitično življenje. Ena izmed temeljnih nalog v bodočem izenačevanju pogojev v mestu in na vasi je gotovo skrb za hitrejše reševanje otroškega varstva, poudarja mentorica aktiva kmečkih proizvajalk tozda kooperacije pri Agrokombinatu v Krškem inž. Marta Metelko. Prepričana je, da bo treba tudi v zdravstvenem zavarovanju čimprej vpeljati solidarno združevanje denarja za nadomestila kmeticam v času poroda tako, kot je to urejeno za delavke. Čez noč to ireminjanjem razmer pa bomo morali pogumno začeti, če bomo želeli, da bodo dekleta raje ostajala na kmetijah. Sem sodijo tudi prizadevanja za razširitev prejemkov pokojnin, saj je v sedanjem sistemu kmetijska proizvajalka še vedno prizadeta. J. T. METLIKA: PREDAVANJE ZA ČEBELARJE Že na ustanovnem občnem zboru metliškega čebelarskega društva so se člani dogovorili, da bouo v kratkem pripravili vrsto predavanj. Minulo nedeljo se je v sejni sobi metliške občinske skupščine zbralo kar precep čebelarjev, ki so poslušali predavanje prof. Janeza Miheliča. Gost iz Ljubljane je Metličanom Josip Broz Tito: Kaj pričakujemo od Colomba Peta konferenca mora odločno opozoriti svet, predvsem najodgovornejše faktoije, na vse nevarnosti, ki grozijo zaradi sedanjega mrtvila pri reševanju perečih in nakopičenih političnih, ekonomskih problemov in kriz. V ospredje bo postavila ključno vprašanje o nujni potrebi po spreminjanju nepravičnih ekonomskih odnosov v svetu in tudi nujnost, da se vse države konkretno vključijo v ta odločilni napor. Konferenca mora jasno povedati, da so neuvrščene' države in druge države v razvoju pripravljene na dialog in pogajanja z razvitimi državami. Skrajni čas je že, da razvite države odgovorijo na to pripravljenost in da prenehajo vztrajati pri sedanjem stanju. Peta konferenca mora narediti odločilen korak pri uresničevanju sklepov, ki so bili sprejeti na srečanju neuvrščenih držav in v Združenih narodih. Prav tako je nujno, da peta konferenca opozori na poti in metode uresničevanja vseh doslej sprejetih programov o medsebojnem sodelovanju in solidarnosti neuvrščenih držav kakor tudi njihovega nadaljnjega razvoja. Od srečanja v Colombu pričakujemo, da bo zboljšalo prakso in sistem koordinacije aktivnosti neuvrščenih držav. To postaja nujnost tako zaradi nenehnega povečevanja števila neuvrščenih držav kakor tudi zaradi vsestranskega šiijenja njihove skupne dejavnosti. (Predsednik republike v intervjuju za Tanjug) Andrej Verbič: Povprečnost vleče ljudi nazaj Za premagovanje zastarelega na vseh področjih pa tudi v gospodarstvu je treba dobiti podporo delovnih ljudi. Če tega ni, tudi rezultatov ne bo. Tisti, ki pravijo, da je preveč razpravljanja, da se preveč ukvarjamo s predlogi in novimi rešitvami, da je za vse to škoda časa, se prav gotovo ne zavedajo, da odpirajo konflikte in zato je tudi razumljivo, da se stvari težko premikajo naprej in da je pri vseh rešitvah tudi nekaj dvomov. Toda v mnogih organizacijah združenega dela so s tem prelomili. Naš samoupravni sistem mora v odločanje pritegniti slehernega delavca. Zavestna in učinkovita akcija teija, da mora vsak sprejeti in spoznati prednosti te ali one rešitve. Premalo se ustavljamo ob vzrokih, zakaj gre počasi naprej. Med vzroke bi na prvo mesto postavil tole splošno prevladujoče razpoloženje. Kdor doseže nadpovprečne rezultate, kolektiv ali posameznik, ga skušajo spraviti na poprečno raven. Dajo mu sicer priznanje, nato pa ga diskvalificirajo, če le morejo. Marsikdo izgubi voljo biti nadpovprečen. Vrsta ljudi, ki so pripravljeni in sposobni poganjati stvari, povprečnost vleče nazaj. (Predsednik republiške gospodarske zbornice v razgovoru za „Delo“) Dušan Šinigoj: Ključna naloga: pospešitev gospodarstva Ob ocenjevanju uresničevanja družbenoekonomske politike v letu 1976 lahko ugotovimo, da se osnovni trendi družbenoekonomskega razvoja od druge polovice lanskega leta niso bistveno spremenili. Industrijska rast je znatno počasnejša od predvidene, kar predstavlja najresnejšo nevarnost za uresničitev enega od osnovnih ciljev ekonomske politike v letošnjem letu, to je dinamične gospodarske rasti na kvalitetnih osnovah. Dosežena je počasnej rast cen in življenjskih stroškov. Na področju ekonomskih odnosov s tujino se je izvoz povečal nad predvidevanji, vendar še vedno ne predstavlja zadostnega pospeševalca proizvodnje in ne nadomešča zmanjšanega povpraševanja na domačem trgu. Uvoz je znatno manjši ofl predvidevanj, kar skupno s povečanim izvozom vpliva na ugodno plačilno bilanco. Nekoliko se je zmanjšala rast zaposlovanja v gospodarskih dejavnostih, medtem ko v družbenih dejavnostih še raste nad predvidevanji. Ker raste zaposlovanje hitreje kot proizvodnja, kaže produktivnost dela še vedno neugodne tendence rasti. Iz teh nekaj ocen sledi, da je pospešitev gospodarske aktivnosti ključna naloga ekonomske politike v tem petletnem obdobju. (Iz uvodne obrazlage predloga srednjeročnega družbenega razvojnega načrta Slovence, ki jo Je imel Dušan Šinigoj, član IO predsedstva RK SZDL nedavni 5. seji RK SZDL Slovenije) na ne epre vanju medu, voska, matičnega mlečka, o vlogi Zveze čebelarskih društev Slovenije itd. Po predavanju so si poslušalci ogledali film in diapozitive. ,Po sklepu sveta obrata za kooperacijo .GOZDARSTVO" STRAŽA objavljamo prosto delovno mesto OBRATOVNEGA KNJIGOVODJE obrata za kooperacijo ..Gozdarstvo" Straža s sedežem v Straži. Pogoji za sprejem: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in eno leto delovnih izkušenj. Pismene prijave pošljite v roku 10 dni na naslov: Gozdno gospodarstvo, Novo mesto, Gubčeva 15. 4 DOLENJSKI LIST St. 32 (1411) - 5. avgusta 1976 I o stran ste napisali sami!— To stran ste ifetS ^Wxs5bgas«»r-t ^ V smo premalo razgledani. Se dandanes po vaseh polovica kmetov ne pozna zaključnega računa zadruge, kar pozrtt pre-nckateri delavec v tovarni. Za to v ne motamo kriviti delavcev za- druge, saj mnoge podatke dostikrat kar ponujajo. Kritika je namenjena nam samim. Pogrešamo predvsem organ, ki bi zagotavljal dobro obveščanje, predvsem mislim na obveščanje delegatov iz forumov med občani, kar je pomanjkljivost v delegatskem sistemu. V razne samoupravne cigane bi morali izbirati izključno ljudi, ki so voljni delati in pripravljeni stvari prenašati nazaj med občane." A. ZELEZNIK Franc Jevnikar Žebelj je zadel na glavo kar dvakrat na mah. Zunaj je res deževalo, v sejni sobi pa tudi -seveda novih predlogov in pripomb. Kmet se ne odloča rad, dokler vsega ne pretehta, zakaj v preteklosti ie bil že dostikrat opeharjen. Ob osnutku zakona o združenem delu pa trdi marsikateri poznavalec, da kmetom prinaša tisto, kar so nekoč že Debela knjiga za pet let V Brežicah so izglasovali srednjeročni družbeni plan občine in opredelili dolžnosti do razvoja posameznih dejavnosti — Obeti nerazvitim KS Zahteve po dopolnitvah in popravkih ob sprejemanju družbenega plana občine za naslednjih pet let dokazujejo, da so se dokumentu v predhodnih razpravah posvetili predvsem z vsebinske strani. Zbori občinske skupščine so sprejeli družbeni plan na seji 29. julija, vendar brez usklajevanja tokrat ni šlo. Delegacije so vztrajale pri svojih zahtevah in po skupni presoji zborov dosegle, do česar so bile upravičene. Razvoj občine v obdobju do 1980 je zasnovan na predlogih NOVO V BREŽICAH BREZ ODZIVA - V delovnih organizacijah brežiške občine nimajo delovnih mest za raziskovalce pa tudi ne pravilnikov o nagrajevanju novatoijev. Tega stanja tudi leto inovacij ni spremenilo. Na predlog občinske ' npre ustrezno kadrovsko 'zasedbo in spre- te skupščine naj bi delovne organizacije čimprej poskrbele za jele pravilnike o nagrajevanju novatoijev. ODBOR ZA ZAČETEK - V iniciativni odbor za ustanovitev informacij skodokumentacijskega centra v brežiški občini je občinska skupščina na zadnji seji imenovala sedem občanov. Predsednik je Mihael Skilec, člani pa so: Anton Zorko, Franc Hedl, Anton Hribar, Vlado Podgoršek, prof. Miran Kaudek in Stana Kunej. Odbor mora pripraviti osnutek družbenega dogovora o ustanovitvi centra in zagotoviti vse materialne in druge pogoje za to, da bo delo lahko steklo. KMEČKI OTROCI NA MORJU - V soboto, 31. julija, je odpotovala v Savudrijo četrta izmena otrok iz brežiške občine. Tokrat so poslali na desetdnevne počitnice otroke iz Artič in z Bizeljskega. Oskrba za bivanje v počitniški skupnosti je letos 620 din, vendar je višina prispevka odvisna od premoženjskih razmer staršev. Razliko prispevajo občinska Zveza prijateljev mladine, društva DPM in delovne oiganizacije in družbenopolitične organizacije. BREŽIŠKE VESTI planov organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenih dejavnosti. Dokument bo še doživljal spremembe, čeravno tudi potem najbrž ne bodo uresničena vsa pričakovanja občanov. Z dogovori pa bo možno še marsikaj dopolniti,-spremeniti. Na pobudo delegacije Agrarie -tozda za kooperacijo so ob sprejemu vnesli v plan nekaj dodatnih poglavij o kmetijstvu ter tako namenili tej panogi več pozornosti. Poudarek je na učinkovitejši pospeševalni službi VEČ TELEFONOV NA DOLINI Velika Dolina ima trenutno en sam telefonski priključek in sicer na krajevnem uradu. Na zahtevo delegacije so v srednjeročnem programu občine upoštevali željo, da bi vključili v telefonsko omrežje vsaj deset naročnikov. Predvideno je, da bo pošta Jesenice povečala svoje zmogljivosti za 60 priključkov, hkrati pa naj bi ugodno rešili še telefonsko povezavo Velike doline. pri Agrarii in Slovinu ter večji vlogi sklada za pospeševanje kmetijstva in kmetijske zemljiške skupnosti. Le tako bodo izkoriščeni klimatski in drugi pogoji za povečano tržno proizvodnjo zasebnega kmetijstva. Za razmah kmetijstva so dolžne prispevati razen sklada za pospeševanje in kmetijskih organizacij tudi vse tiste organizacije združenega dela, ki imajo od kmetijstva posredne koristi. Kmetijska zemljiška skupnost bo skupaj s pospeševalno službo Agrarie in Slovina ter s skladom za pospeševanje kmetijstva sodelovala pri sestavljanju prostorskega načrta občine, da bi končno vendarle določili zaščitene kmetijske površine in da bi skupaj oblikovali kmetijsko politiko v občini. JOICA TEPPEY DVA MOSTOVA NA CERKLJANSKEM Prebivalcem Cerkelj in drugih vasi ob Krki se bo z obnovitvijo mostu v Cerkljah uresničila večletna želja po normalizaciji prometa med obema rečnima bregovoma. Most že nekaj tednov obnavljajo pripadniki JLA. Vojaki gradijo ta čas tudi nov most čez Krko v Borštu. sJ NA TRŽNICI. Končno vsega dovolj, sadja in zelenjave. (Foto: J. Teppey) s#** NOVA RAZGLEDNICA ČATEŽA - Nova glavna proizvodna dvorana meri 250 kvadratnih metrov, z novogradnjo pa bodo skupno pridobili 600 kvadratnih metrov. Vse to pomeni nova delovna mesta in boljšo socialno varnost delovnih ljudi te krajevne skupnosti na obrobju trebanjske občine. To in ono s Čateža BOLJŠI TELEFON - Čatež ima že lep čas telefonski priključek na avtomatsko telefonsko centralo, kar je bila dolgoletna žeja krajanov. Poslej lahko brez težav kličejo ob katerikoli uri, ne oziraje se na delovni čas pošte. V programu je nov desetparni kabel, toliko je tudi že interesentov za telefon. Sedaj so v kraju trije telefoni. COKLA LE ŠE TRGOVINA -Na Čatežu ugotavljajo, da se je promet v Mercatorjevi trgovini, odkar imajo tovarno povečal za trikrat. Prav gotovo bi se še bolj, če bi trgovina imela vse, kar treba, pa ne more imeti, ker je v njej prevelika prostorska stiska. Krajevna skupnost bi rada v sodelovanju z gasilci dogradila gasilski dom, kjer bi lahko tudi trgovina imela lepši poslovni prostor. Zemljišče so odkupili, teren so tudi splanirali, pripravljajo se že na načrte in ostalo, kar je potrebno, da pridejo do gradbenega dovoljenja. Na Čatežu raste prava tovarna Delo na 15-milijonski naložbi Elme, tozd Elektromaterial, dobro napreduje Gradbena dela pri širitvi tovarne so v polnem razmahu. Tretja gradbena faza je že mimo, na delu so v glavnem razni obrtniki. Vsa dela naj bi bila predvidoma zaključena do 30. oktobra, sama tovarna pa naj bi bila slavnostno izročena namenu 29. novembra. Mladi kolektiv se tudi sicer lepo utrjuje. Kot tozd se je oblikoval pred letom dni. Sedaj se lahko pohvali že z- vsemi samoupravnimi organi. V akcijo vpisovanja posojila za ceste so se delavci vključili takoj. Že prvi dan so vpisali 100 odst. predvidenega zneska. Oči krajanov, številnih obiskovalcev in seveda delavcev so uprte v veliki gradbeni žerjav, ki kraljuje nad vsemi stavbami na hribu.- Tovarna s 70 zaposlenimi doslej dela v dveh starih in adaptiranih stavbah, nekdanjem prosvetnem domu in stari opekarni. Poleg prosvetnega doma je zrasla nova proizvodna dvorana, vsi stari proizvodni prostori so se z novogradnjo zlili v funkcionalno celoto. Tudi delavci se že pripravljajo na spremembo. Gre namreč za spremembo tehnologije. Stari, dobri bakelit, iz katerega delajo sedaj razne dele stikal in pod., bo slej ko preje moral dati V KS TREBELNO GRADIJO NOV VODOVOD gradijo ?nnn m krajevni skupnosti Trebelno občani vodovod, ki bo imel 000 m novega vodovodnega omrežja. Po predračunu jih bo vodovod stal 590.000 dinarjev. Skupščina občine Trebnje jim je primaknila 50.000 dinarjev, ostalo pa bodo občani pokrili s samoprispevkom. Lado Kotnik, predsednik gradbenega odbora in glavni inciator pravi, da imajo narejenega že tričetrt vodovoda. J. P. S SKUPNIMI MOČMI - VEČ VODE Minuli petek so se mudili na Čatežu sodelavci ljubljanskega geološkega zavoda, ki so na območju krajevne skupnosti pregledali vodne izvire. Vodo iz najprimernejših bodo tudi analizirali. Sedaj imajo dva lokalna vodovoda, vendar ne zadoščata, krajevna skupnost pa si je s srednjeročnim načrtom zadala nalogo pripeljati zdravo pitno vodo v sleherno vas. meto čemu drugemu. Tozd mora postati zaključena celota. Iz profil-nih materialov nameravajo v bodoče izdelovati končne izdelke. a. Železnik IZREDNA KRVODAJALSKA AKCIJA V petek, 30. julija, je bila v trebanjski osnovni šoli izredna krvodajalska akcija, ki jo je organiziral občinski odbor RIC zaradi pomanjkanja krvi Občani trebanjske občine so dobri krvodajalci, saj pride na vsakih 100 občanov kar 14 krvodajalcev. Do sedaj se je od delovnih kolektivov najbolj odrezal TOZD IMV Mirna, od posameznikov pa Anton Gole iz Trebnjega, ki je dal kri 39-krat, in Peter Samrov z Mirne, kije daroval kri 38-krat. J. PLATI SE TREBANJSKE NOVICE Cene navzgor, podpore nikamor Skupnost socialnega varstva rešuje le najnujnejše primere — Novih prošenj letos niso mogli upoštevati — Za preventivno delo še premalo socialnih delavcev Pri podeljevanju družbene pomoči v Krškem letos sploh niso obravnavali in priznavali novih primerov niti niso povečevali mesečnih zneskov pomoči zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Kako bo v drugem polletju, še ne vedo natanko povedati, pričakujejo pa celo izpad zaradi manjših sredstev iz republike. Razen tega bodo za lansko leto morali poravnati za 140 tisoč din preseženo porabo. večjo vsoto denarja, potem bodo poskušali najprej povečati minimalne zneske družbene pomoči, kajti stroški za preživljanje so iz dneva v dan večji. Kar je lani in predlanskim za silo zadostovalo, zdaj ni dovolj niti za najnujnejše. J.T. V občini imajo 243 uživalcev družbene pomoči, katero delijo v različnih oblikah. To so splošne družbene pomoči, rejnine za odrasle, občinska pomoč žrtvam fašističnega nasilja, rejnine za otroke in prispevek za varstvo občanov v domovih. Trenutno živi v domovih 76 odraslih in 26 otrok. Število odraslih v domski oskrbi se je povečalo z otvoritvijo novega trakta KRŠKE NOVICE BREZ DOLGA - Krška mladina bo častno izpolnila tudi svoj zadnji dolg do letošnjih republiških delovnih akcij. Za brigado v Suho krajino so zbrali več kot trideset prijav, in če ne bo tik pred odhodom nepredvidenega osipa, bodo Krčani lahko „posodili“ nekaj brigadirjev Brežičanom ali Sevničanom. 2E NA NOVEM - Da se bo morala občinska počitniška skupnost iz Materade pri Poreču slej ko prej preseliti, je že dolgo znano, zato so Krčani poskrbeli za novo poletno „bazo“. Pri kraju Nerezine na otoku Lošinju bodo lahko že prve dneve v avgustu sprejeli prve goste v več kot dvajset zidanih hišic. Nova počitniška skupnost se bo postopno širila in že drugo leto sprejela medse tudi otroške počitniške kolonije. „CRNI“ OVINEK - Na tej strani smo že pisali o ovinku pred bifejem „Preskrbe“ v Krškem, kjer se je pripetilo že več prometnih nesreč. To poletje, ko je skozi naselje znova živahnejši avtomobilski promet, pa brez njih ne mine niti teden. Četudi nekaj prometnih znakov ,,sramežljivo" opozarja na ovinek, bi morali vendarle ukreniti še kaj drugega. na Impoljci. Za nekatere od njih plačujejo celotno oskrbo, za druge le delno, medtem ko so samoplačniki komaj trije. Ti v prej omenjeni številki niso bili upoštevani. Njihovo število se bo povečalo, ko bo vseljiv krški dom upokojencev. Do takrat je le še dober mesec. V novem domu na Vidmu bo okoli 80 postelj, predvsem za občane, ki ne potrebujejo tuje nege. Skupnost socialnega skrbstva je sprva predvidela 5,977.000 din za letošnji program, po usklajevanju pa ga je morala skrčiti na 5,253.000 din. V prvem polletju izdatkov niso presegli, ker so reševali le najnujnejše primere. Ugotavljajo, da bi morali bolj razviti preventivno delo, za kar pa imajo premalo socialnih delavcev. Ce bodo imeli na voljo količkaj ŽIVAHNO GRADBENO POLETJE Dolgotrajno lepo vreme, ki ga je šele v zadnjem času za nekaj dni prekinilo deževje, je bilo kot nalašč za pospešeno gradnjo. Ce bi se ta čas sprehodili po krški občini, bi v še tako majhnem kraju videli delavce, ki z opeko in orodjem ter drugimi pripomočki pričenjajo ali končujejo gradnjo hiše ali kakega drugega poslopja, rok pa ne držijo križem niti v družbenem sektorju. Ob pospešeni gradnji „nuklearke“ naj po velikosti del takoj za njo uvrstimo dela v tovarni celuloze, pa še gradnjo novih proizvodnih prostorov podjetja SOI’ in Mizarstva. Medtem ko je bila zasebna stanovalka gradnja značilnost nekaj zadnjih let, pa ji tokrat sledi tudi družbena. Poleg upokojenskega doma skončujejo blok za tovarno celuloze in papirja, poleg pa še za nuklearko. Stanovanjska skupnost bo še letos pričela graditi solidarnostni blok na Spodnjem Griču, pripravljajo pa se še na gradnji v Senovem, Brestanici in morda še v Kostanjevici. ž. Sebi k GALERIJA KRŠKO NAPOVEDUJE Letos bodo v krški galeriji štiri umetniške razstave. Prvi je razstav- ljal slikar Viktor Povše, za njim Janez Boljka, v septembru pa bomo videli potujočo razstavo Narodne galerije pod naslovom ,,Slovenski impresionisti". Sezono 1976 bo zaključil akademski slikar Miro Kugler iz Brežic z razstavo v oktobru. Prihodnje leto se bo v okviru praznovanja 500-letnice Krškega zvrstilo v krški galeriji šest razstav. Razstavili bodo dela Franja Stiplov-ška, Vladimira Stovička, Vladke Štovičkove in Jožeta Ciuhe. Napovedujejo tudi skupinsko razstavo slikarjev, ki so bili s svojo umetnostjo povezani s Krškim. Narodna galerija iz Ljubljane bo v septembru sodelovala z razstavo „Naši kraji v podobi DVAJSET MLADOSTNIKOV ČAKA Skupnost socialnega varstva v Krškem načrtuje delavnico, v kateri bi lahko zaposlili duševno težje prizadete mladostnike. Zanjo se zavzemata hkrati tudi posebna osnovna šola in Društvo za duševno prizadete. Po prvih podatkih čaka na primerno zaposlitev že dvajset mladostnikov, katerih podjetja ne morejo sprejeti na delo, saj bi morala imeti zanje posebno vodstvo in stopnji razvitosti kandidatov primerno delo. DOLENJSKI UST SLOŽNI PRI DELU - Prebivalci Florjanske ulice v Sevnici in okolice so mestu lahko za zgled, kako je treba poskrbeti za napredek kraja. Do četrtka je bilo asfaltiranih že 550 metrov cestišča proti Pečju, v petek so potegnili asfalt do križišča. Na sliki: prizadevni krajani s predsednikom gradbenega odbora Tonetom Štricljem na Čehi so še v četrtek ponoči postavljali velike cevi za propust v Florjanskem potoku. (Foto: Železnik) Suša obrala šestino hmelja Kmetijski kombinat Zasavje iz Sevnice je tretji največji pridelovalec hmelja v republiki - po površinah in tudi po pridelku. Vendar je dišeče ko-buljice letos zdesetkala suša v nasadih v Loki, Kompolju in Šentjanžu. Glede htneljske letine so imeli v kombinatu do nedavne- NOBENEGA REPA IZ HLEVA? Letošnja suša je hudo prizadela travniki, kjer otave skoraj ne bo, oziroma bo zelo slaba. Strokovnjaki kmetijskega kombinata bodo po vaseh pripravili predavanja o tem, kako je mogoče ublažiti pomanjkanje živinske krme. Skrb vseh je, da zaradi pomanjkanja krme ne bi šip iz hleva nobeno za čredo sposobno živinče, posebno ne mlada živina. Uspeh akcije je odvisen od vseh, ker mesa vsepovsod primanjkuje. Kmetje ne bi smeli nasedati prekupčevalcem. katerim je mar le zaslužek, ne'pomislijo pa, kakšna l>o škoda čez leto ali dve, ko bi bili hlevi prav lahko prazni. ga lepe upe. Cene so se namreč predtem že popravile: lani je veljal kilogram hmelja 42 dinarjev, letos pa je bila določena na 54 dinaijev. Vse to naj bi za hmelj vrglo 5,5 milijona dinarjev. Človek pač obrača, narava pa obme. Zlo so skušali zmanjšati z namakanjem na najbolj prizadetih nasadih v Loki. Ves nasad so dodobra namočili enoinpol-krat, dokler jih ni odrešil zadnji dež. Namesto dobrega pridelka se sedaj lahko tolažijo s srednjim pridelkom, če ne bo še kaj prišlo. Hmelj bo namreč v sušilnicah šele v drugi polovici avgusta. Letos nameravajo večino pridelka obrati strojno, le 4,5-hek-tarski nasad dveletnega apolona v Šentjanžu je še prerahel za kaj drugega kot roke obk.alcev, tako da bodo pridne roke lahko kaj zaslužile vsaj na tem koncu. Slana je že spomladi zapečatila sleherni boljši up za jabolka na Čanju. Tam je 60 hektarov površin, ki bi v letošnji pričakovani slabši sadni letini lahko lepo obrestovale vloženi denar in trud. Suša drevesnim koreninam zaenkrat ni mogla do živega. SEVNIŠK! PABERKI 45-LETNICA STUDENSKIH GASI LCh V - Predzadnjo nedeljo so slavili pet let manj kot zlati jubilej studenški gasilci. Ob tem jubileju so lahko ugotavljali, da so si v preteklosti z vestnim in skrbnim gospodarjenjem priskrbeli skoraj vse poglavitno. V domuje treba do kraja urediti le še orodja.no in sanitarije. Isto nedeljo so slavili svojo 25-letnico gasilci na Bregu. SEV8N&KI mm DRSKA NAGLO RASTE - Na njivah, kjer še pred dobrima dvema mesecema ni bilo drugega kot osat, bo kmalu pod streho nov stanovanjski blok. Na Drski bo vsak čas vseljiv že dograjen blok, nekaj deset družin je že v upokojenskih in solidarnostnih stanovanjih. Novo neselje ima tudi vrtec, le trgovino pogrešajo. (Foto: Bačer) V štirih letih 2140 stanovanj Družbeni plan je upa poln kažipot za občane, ki si želijo dom - Vrsta novih blokov, nova naselja, veliko zasebnih novih hiš Do leta 1980 bo v novomeški občini zgrajenih 1245 stanovanj v družbeni lasti in 895 zasebnih stanovanj. Od tega bo mesto samo dobilo 980 novih blokovskih stanovanj in ostali večji kraji 265 stanovanj. Stanovanjsko gospodarstvo je v i o druž- nedavno sprejetem dogovoru < benem planu za obdobje 1976-1980 zastopano s številkami, NOVO: KOMUNALNI REDARJI V kratkem bomo na novomeških ulicah videvali ljudi v posebnih uniformah, ki bodo opravljali nadzor nad izvajanjem predpisov s komunalnega področja. Ustanovljena bo služba komunalnega reda, redarji pa bodo imeli pravico legitimirati ljudi, izrekati mandatne kazni, predlagati kršilce predpisov za kaznovanje in opozarjati na nepravilnosti tako posameznike, kakor organizacije združenega dela. Redar bo lahko posameznika olajšal za 20 do 5.000 dinarjev kazni, pravno osebo pa za 100 do 30.000 din, kar bo odvisno od velikosti prekrška. ki zanimajo prav vsakega občana. Tudi redke posebneže, ki se sicer sploh ne zanimajo za dogajanja zunaj družinskega/kroga. V gradivu, že prerešetanem med delegati novomeške občinske skupščine, je zapisano, da bomo v naslednjih štirih letih zgradili 2140 novih stanovanj. Gotovo vse potrebe še vedno ne bodo krite, gotovo pa je tudi, da bo z več kot 2.000 novimi stanovanji pereče stanje na tem področju hudo omiljeno, če ne že povsem odpravljeno. Predvideno je, da bo od 1245 novozgrajenih družbenih stanovanj 362 zgrajenih s solidarnostnimi sredstvi, 763 bo družbenih najemnih stanovanj in 120 etažnih zasebnih stanovanj v blokih. Po drugi strani bo zraslo na območju Novega mesta 290 novih hiš v zasebni lasti in še 605 stanovanjskih hiš zunaj mesta. Da bo tudi 265 blokovskih stanovanj na podeželju močno pripomoglo k celotnemu napredku krajev, menda ni potrebno izrecno poudarjati. Za tako široko zasnovano gradnjo bo potrebno zagotoviti najmanj 1050 milijonov dinarjev. Računajo, da se bo 42 odst. te vsote nateklo iz BODO DEDKI DOČAKALI? -Že deset let trajajo prizadevanja prebivalcev Mestnih njiv, da bi gmajno, kjer raste osat in se bohotijo smeti, spremenili v igrišče za otroke. Da bo to urejeno, piše že v več dokumentih, obljubljeno je bilo na več sestankih, osata- pa je zmeraj' več. Stanovalci, ki so se spočetka borili za igrišče svojim otrokom, bodo kmalu dedje in babice. Nekateri so že! stanovanjskega prispevka, ostala sredstva pa bodo zagotovljena z bančnimi posojili, s pomočjo sredstev delovnih organizacij in graditeljev samih. Omeniti velja še, da so načrtovalci plana upoštevali tudi dosedanje slabosti na področju stanovanjske graditve, kajti v dokumentu je med drugim zapisano, da je , potrebno doseči boljše sodelovanje vseh, ki sodelujejo ali vplivajo na reševanje stanovanjskih zadev delavcev in občanov, pa tudi bolj zagreto delo Prenovljena kavarna PRECEJ HIPNOTIZERJEV - V zadnjih mesecih je Novo mesto obiskalo več čudodelnikov in hipnotizerjev. Mar je tu tako hvaležno občinstvo za take prireditve? Zadki je nastopil 31. julija, je imel nji tudi lepak iz samih tujk: „interna-cional univerzal experimental show...“ TRŽNICA JE BILA v ponedeljek nabita s prodajalci in kupci. Za stojnice je že zmanjkalo prostora, tako da jih postavljajo že ob vhodu. Čez cene so se gospodinje še vedno pritoževale, češ da so previsoke, kajti zahtevali so za kg zelja 7 din, za kg kumar 10 din, korenček je veljal 16 din, pesa 12 din, melancani 20 din in endivija 15 din kg. Paradižnik je bil tokrat malo cenejši, dobiti ga je bilo tudi po 12 din kg, sadje pa je še vedno od 14 do 20 din kg, odvisno od kvalitete. Prvič pa so se pojavile breskve po 9.60 din. TAKOJŠNJA POMOČ VSILI Ena gospa je rekla, da se je kršenje zakonov tako razpaslo, da še nekateri sodniki pri tem niso izvzeti. Zakon kršijo s tem, ker ne napišejo sodbe v osmih dneh, kot ni jo morali... 18 stanovalcev v stanovanjski samoupravi R. B. Več mesecev so trajala obnovitvena dela v kavarni na novomeškem Glavnem trgu, zato so sobotne otvoritve lokala težko čakali posebno stalni gostje. Ti so s številnimi Novo-meščani vred v naslednjih dneh prišli „na oglede" in ni bilo slišati pripomb. Preurejeni lokal je lep, razdeljen na več malih lož, stoli so na novo tapecirani, vsa oprema . je nova in veliko bolj sodobna. Za poznavalce tega lokala so največje presenečenje nove sanitarije. Edina pripomba, ki jo je bilo slišati med gosti, je bila: „Radovedni smo, koliko časa bo tako lepo in čisto ...“ Počakati na načrte! ,,Še svojega ne smem prodati, “ bo bentil ta ali oni občan, ko bo že imel kupca za parcelo, pa se bo izkazalo, da zemljišča ne sme prodati. Nepoučenim se bo to morda zdelo čudno, „sama zafrkancija", tisti ljudje pa so se najbrž že ničkolikokrat razburjali zoper črne gradnje, neurejene soseske in postavljanje hiš, kjer bi moralo stati kaj drugega. Občinska skupščina Novo mesto je pred kratkim sprejela odlok o začasni ^prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in prepovedi graditve ter spremembe kulture. Zakaj? V urbanističnem programu novomeške občine so določena naselja in območja, ki jih bomo načrtno urejali z urbanističnimi in zazidalnimi načrti. Ker ti še niso izdelani, je potrebno čakati, da se zemljišča zavarujejo in da se prepreči nesmotrna gradnja. Ta ukrep ni nič novega, saj se je tak način zavarovanja posameznih območij že do zdaj izkazal za uspešnega, saj pripomore do večjega reda pri gradnjah. Da bi vsak graditelj lahko pridobil potrebno dokumentacijo, da bi preprečili izsiljevanje vrste in gostoto gradenj in onemogočili črnograditelje. Začasna prepoved obsega območje Novega mesta, Stražo, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Otočec, Šentjernej in Šmarješke Toplice - vse z bližnjimi vasmi. Razen teh pa velja še za industrijsko območje Dobrava in Soteska, za Škocjan in Hrastulje, Mirno peč, Ratež, Dvor in Jamo, Vel. Brusnice, Stopiče ter Težko vodo in Črmošnjice. Odlok pa ne zadene gradnje ;a družbenega objektov sr _ . „ pomena (vrtce, šole, trgovine itd.) in gradnje stanovanjskih hiš, če gre za izpolnitev že določene zazidave, za katero je na razpolago lokacijska dokumentacija. Torej: trenutno bomo gradili le tam, kjer je prostor že določen za posamezne vrste objektov, sicer bo potrebno čakati na red. Da ne do nihče več gradil, kjer se komu zdi, pa bi bil potem, ko bi bilo poslopje pod streho, ogenj v strehi, ker bi se izkazalo, da je na tistem mestu predvidena cesta ali trgovina! R. B. V_ Novomeški transfuzijski postaji je pred dnevi začelo zmanjkovati krvi, zato so preko Rdečega križa obvestili več kolektivov, da prosijo za pomoč krvodajalcev. Da imajo občani čut za sočloveka, so v tej akciji znova dokazali. Najprej so slabe krvne zaloge močno popravili briga-V soboto jih je dirji iz Suhe krajine, kar 60 prišlo na prostovoljno oddajo krvi, medtem ko je v torek dalo kri še 70 zaposlenih iz novomeških kolektivov. Transfuzijska postaja ni več v pomanjkanju. Otroci srečni, starši brez skrbi in predani svojemu delu v služ bi. To je želja, žal močno drugačna od možnosti. V Novem mestu je nad 600 prošenj za sprejem v vrtce, oktobra pa bo komaj 100 novih mest na razpolago. Divjad podira razvojni načrt Družbeni plan razvoja kočevske občine za prigovorov zaradi škode, ki jo povzroča divjad obdobje 1976-1980sprejet - Največ ,Ali nam bo uspelo realizirati Jružbeni plan razvoja občine za obdobje 1976-1980 v takšni obliki in obsegu? “ To je rilo vprašanje, ki se je najpogosteje ponavljalo na skupni seji vseh zborov skupščine občine Kočevje pretekli teden v Šeško-vem domu. Vsi delegati se prav dobro zavedajo naloge, ki jih čaka v prihodnjem razvojnem obdobju, še posebej, ker v preteklosti niso dosegli predvidenega plana. Potem ko so bili temelji družbenega plana za razvoj kočevske občine za obdobje 1976-1980 sprejeti v vseh delovnih organizacijah in enotah, so delegati zborov kočevske skupščine stali pred izredno odgovorno nalogo. Vedeti moramo, da indeks družbenega razvoja v kočev- ski občini pada že od leta 1968, prav tako pa je tudi družbeni proizvod na prebivalca nižji od prejšnjega. Težav je veliko, najbolj zaskrbljujoč pa je podatek, da je v prejšnjem letu kar 22 delovnih organizacij v kočevski občini zaključilo poslo- ki je industrije na podeželju, primerjavi s sosednjimi občinah premalo razvita. Prav tako naz4®| kmetijstvo, ki ima vse možnosti in sredstev za razvoj. ti io' Poglavje zase pa je škoda.1" Jr« povzroča divjad na kmetijskih delkih. Pripombe, da je v J~l' ; premalo poudarjena zaščita U®?Dlj posebej, ker‘ljubljanska Sanka ne je Ma sprejeta, bremenih ' razpolaga s tako visokimi sredstvi, Pn*!°. tudi do nekater P _ bo kot so jih predvidele nekatere bodisi kot dopolnil Skoda. ■, delovne organizacije. Vse kaže, da spremenjen dosedanji . ' nanireč bo potrebno investicijske programe ^ jo povzroča divjad, J jgjj precej skrčiti. Nadalje so predstav- ogromna, zato je^skupsč^^j ^eZj niki nekaterih delovnih organizacij vanje z izgubo. Prav zaradi tega je bilo največ pripomb delegatov, se Uh poudarili, da se v planu premalo prostora posveča njim, medtem ko so družbene dejavnosti opredeljene na široko. Zadnja pripomba je bila zavrnjena. V nadaljevanju gospodarskega razvoja občine je predvidenih tudi 16.000,000 din za razvoj male to je sKupscma .r-», da se kočevski Lovski z posredujejo podatki, ta pa 4"» organizirano akcijo PrePr^.i koiak njo uničevanje pridelkov. Prvi at, )lpj na tem področju je že nareyg.“-7 .; prihodnosti odstrelov. lina rešiti : pisali, je v nači radnja nove ceste Kočevje-t-—^ bo V prmomiusii uu»-povečal kar za 30 odstotke Vsekakor pa to ni edina rešitev. . Kot smo že pisali, je v načrtu r ^ Občan, urbanizem, gradnja Zahteva delovnih ljudi, da bi tudi oni sodelovali pri načrtih za gradnjo, povsem upravičena V Kidričevi ulici v Kočevju bodo že pozimi ali najkasneje spomladi začeli graditi poslovno-stanovanj-sko stavbo, ki bo imela okoli 1600 kv. m poslovnih površin in 5.200 stanovanjskih. V poslovnem delu bodo prostori za Mercatorja in Tobak ter še za nekatere druge. V stanovanjskem delu pa bo 80 stanovanj, in sicer 18 garsonjer (po okoli 30 kv.m), 12 enosobnih stanovanj (po 40 kv.m), 18 enoinpolsoonih(okoli 50 kv.m), 12 enosobnih stanovanj (po 40 kv.m), 18 enoinpolsobnih (okoli 50 kv.m), 24 dvosobnih (okoli 60 kv.m) in 8 trosobnih stanovanj (okoli 80 kv.m). Kidričeva ulica, ki je že zdaj najgosteje naseljena v Kočevju, bo zdaj še bolj. Načrtovalci in investitoiji namreč niso upoštevali pripomb Kidričeve 1 in 3, naj bi v to ulico ne trpali novih stanovanj, pač pa oskrbeli to območje z igrišči za otroke in za rekreacijo odraslih ter drugimi objekti, ki so občanom razen stanovanja še potrebni. Ostali hišni sveti v tej ulici o nameravani gradnji niso razpravljali, ker zanjo niso vedeli. Iz vrst občanov prihajajo vedno glasnejše pripombe, da hočejo tudi oni sodelovati pri urbanističnih in gradbenih odločitvah. To je povsem pravilno, saj bodo občani stanovali v stanovanjih in soseskah, ki so tudi v Kočevju preveč podobne „silosom za delovno silo“. Tudi na zadnji razpravi o zakonu o združenem delu so udeleženci zahtevali, da morajo urbanisti vprašati delovne ljudi, kakšna stanovanja želijo, kajti zdaj se dogaja, da ostajajo stanovanja prazna: ljudje se vanje nočejo vseliti, ker niso primerna zanje. Urbanisti in graditelji se morajo namreč zavedati, da ni dovolj, če so s svojim delom zadovoljni oni ali še kakšen „odgovorni tovariš" (ki običajno že tako stanuje v svoji zasebni hiši), ampak da delajo za delovne ljudi in občane! J. PRIMC PROSTOR ZA HIŠE IN GARAŽE 11. avgusta bo v prostorih Samoupravne stanovarijske skupnosti v Kočevju licitacija za oddajo stavbnih zemljišč, in sicer za stanovanjske hiše in garaže. Za zasebne stanovanjske hiše so na razpolago parcele pri strelišču, v Mestnem logu in ob Mahovniški cesti, za garaže pa v Kajuhovem naselju in Rudarskem naselju. FILATELISTIČNI KROŽEK 21. julija je bila v Ljubljani otvoritev mednarodne filatelistične razstave LJUBLJANA-PHILA 76. Razstava v počastitev 35-letnice vstaje slovenskega naroda je organi-ra pod geslom „Za svobodo in mir“. Na njej so se srečali filatelisti iz Benetk in Trsta (Italija), Nagy-kanizse, Szombathelyja, Temišvara (Madžarska), Zagreba in Ljubljane. V ljubljanski skupini razstavlja tudi jcočevski filatelist. Člani kočevskega društva so se udeležili otvoritve razstave v prostorih Male galerije v Ljubljani Ta mednarodna medmestna razstava je vsako lito v enem izmed uvodoma navedenih mest in je vedno zelo kakovostna. Uspehi in ocene zbirk bodo razglašeni na skupnem srečanju vseh razstavljal-cev in gostov. Po občini JAKOB NAPOVEDUJE OSTRO ZIMO - Po besedah stoletne pratike bo letošnja zima izredno ostra. Stara modrost je, da če na Jakobov dan (25. julij) dežuje, potem „ostro zimo napoveduje". Kočevske trgovine se bodo morale letos dobro založiti z zimskimi,.rekviziti". KOČEVSKE NOVICE Kolpi ki kočevski občini daje ve možnosti za razvoj turizma. KJE STE, DELEGATI? Mar v kočevski občuti ut zanimanja za sprejem zanimanja za spiejciu - .-m membnega akta, kot je spreJ . družbenega plana? To vpraša j se nam je zastavilo, ko srn® prejšnji teden stopiti v Pr°st°ij SeŠkovega doma, kjer je 'oua vseh zborov občinske jkupsc Kočevje. Prazni stoti soq spominjali na dopoldansko . predstavo, ko je dvorana sk ^ da nezasedena. Podatek« «,jeg. Itasa, ki zaposluje tretjino o nov v kočevski občini, m ov e seji nobenega predstavnika, P" dovolj. ŽE •titj predvideva nekaj sprememb n .:a področju, toda potrebna bo Vj volja in .zagnanost posamezn kajti takšne priložnosti Koce bi smeli izpustiti. tfjj Ob koncu še to, da so se predlogi kočevske skupščine, J) nekateri kraji, kot Draga, us „j Loški potok, uvrstijo med razvite, zavrnjeni, saj je vseji mnenja, da ne izpolnjujejo v pogojev, ki jih zahteva uwsč manj razvita območja. Deieg^ ■ejj zborov so ob koncu soglasno sp z8 družbeni plan razvoja občin K £ it A kt(Č ki obdobje 1976-1980 in se zave da bodo z vsemi močmi P° zastavljene naloge uresničiti B BOJAN ■f« I objekt ffltli iivoiote S5PZ1DABki!w;‘, jutaitrsa fenka Hrt« 3 r- U kUlHER Vi ZAČEU Z MALIM 0l) do Broda na Kolpi se občanom Kočevja odpkajo velike n® ... za razvoj turizma. Prav bi bilo, če bi Kočevci v gradnjo torl^n —, - • — . izpčevl S predvideno gradnjo nove ceste 00 'Vfl0sti objektov vložili več sredstev. Posnetek nam kaže gradnjo hotela „Pugled“, ki ga gradi domače SGP Zidar. (Bojan BudjaJ PRITOŽBA OBČANOV - Prebivalci Trga odposlancev pri domu telesne kulture se pritožujejo, ker jim padajo na vrtove in hiše žoge z bližnjih igrišč. Tako jim športniki delajo škodo. Igrišča bo pač treba ograditi, pa ne bo škode. Spomini zdomca Petra Peter Šercer dela v Franciji, toda kljub temu p' vsako leto domov na počitnice rihaja Peter Šercer iz Žurg v Čabran-ski dolini je v Franciji že od leta 1930. Redno se vrača v domači kraj na počitnice in obuja spomine na minule dni. Povedal je, da redno dobiva Dolenjski list, rad ga bere in si ga podajajo iz rok v roke. Ob svojih zadnjih počitnicah rojaku Petru Šercerju iz ZuJfCj,, je bil sprva za logarja v je 1 za tem pa v Gotenici. De|f , Vidervolom v Kaltenbrun ,g ženo pa si je pripeljal ku 0 Menda jo je čez strmo P1 j0 nam je razlagal, da je že njegov ukn" ded pripovedoval o veliki luknji v Žurgarskih policah. Ko jo je šla nekoč raziskovat posebna ekipa, so si vzeti s seboj več funtov sveč, narejenih iz loja. Prešli so prve tri dvorane, zatem pa so se morali vlačiti in polzeti po trebuhu, dokler sc jim ni prinesel na hrbtu. Tedaj morali namreč iz Koče j ^ Cabransko dolino peš. °gfadi svetovni vojni so ga J^ve revolucionarnih idej m votlina spet odprla. Ni je hotelo biti ne konca ne kraja. Ko so oieeov* revolucionarnih idej m »J ® je Rusinje začeli gnjaviti, da nazadnje ustrelil. e^-ce1' Večkrat je Peter ^ju Nakončni iz Žurg delal v r ^ logarja Pečaverja iz Drag ;n Belico. Ta pa ni bil P1*, >e z® tudi slovenski je govoru .e> silo. Ko je prevzemal ph grede in drva, je imel v n0) porabili polovico sveč, so se morali vrniti. V jami so našli več zanimivosti in tudi človeške kosti. Poslej menda ni šel nihče več tako daleč v to luknjo. „Nihče ji še ni prišel do konca," je povedal. Razlagal je tudi e>**** — j- - . i»~ palico namesto zvezka^11 sj |e namesto svinčnika, vse je zarezoval v palico. Obračaj,) zarezoval v pauco. in bil kljub temu vedno pravic natančen. Tako se spominja naš Šercer svojih ^ o ^svojem rojak Peter dni in domačih krajev, K b R «d, h % Sl Jr, N S § N »ti •hi So S DOLENJSKI LIST Št. 32 občan vprašuje i tud' od n» vrelih Plan RAZPADAJO — Ob Kolpi razpadajo mlini in mnoge hiše, Me ljudje izseljujejo. Zemlja jih ne more rediti, proizvodnih 'Mov pa ni. Na fotografiji eden izmed razpadajočih mlinov na °*Pi, in sicer v vasi Vrt v krajevni skupnosti Predgrad, ki je tudi '^ena med manj razvite v republiki. (Foto: Primc) Drago letovanje otrok (medved odgovarja — Izpušna cev je razbita, kolesne kape sem izgubil, steklo žarometa mi je počilo, volan moram zamenjati... — Kar nehaj z naštevanjem, saj že vem, da voziš po republiških cestah v kočevski občini, na katerih je najmanj asfalta na Balkanu in največ lukenj oziroma že kar pravih „skakalnic“. ffO otrok iz vse kočevske občine o6 te dni v Puntiželi pri Pulju. ^ njimi so predvsem zdravstveno i m i po- ejem šanje smo store j seja šcine nas kino ioiaj' da & obča- jlona pove nat?fa o vež]® :znik°v’ •evci »e Drobne iz Kočevja feLH0M IN GOBAM SLABO k.. - Letošnje vreme je precej kočevskim gobarjem in Jslem. Medtem ko ljubitelji gob e vreme, . , letino, pa že kar obupavajo. Gozdna * so slabo obrodila, žira je likalo, tako da bo tudi gnezd v Precej manj. Nekaj uspeha je . Pričakovati le tam, "J dobro obrodiL :jer je VIDEZ MESTA - Pred Jj«I jj1 so na ploščadi pred kočev-l^fnskim domom postavili nov, kiosk za prodajo časo-floK Kiosk je prostoren tQ zaščiten pred dežjem in tako da se prodajalka ne F stiskala v starem „golobnja-.SO nekateri noimp.nnvali s0 bfe 5, na)se Dsiim^i d c>S 18 s fcjjj zavezi >o ™ ncivaicii poimenovali »losk. Videz mesta se tako seveda pa še daleč ni vse CEUSKE NflUICE in socialno ogroženi, za katere plača večji del stroškov občinska ZPM, ki je ta denar zbrala, oziroma ga še zbira pri delovnih in drugih organizacijah ter SIS. Oskrbni dan za otroka velja letos že 95 din, medtem ko je lani 65 din. V tej ceni pa niso vračunani prevoz, turistična taksa in stroški vzgojno-varstvenega osebja. Vprašanje je, če bodo zaradi velike draginje prihodnje leto v Kočevju sploh še sposobni organizirati tako letovanje. Občinska ZPM se zavzema, da bi kočevske delovne organizacije spet ustanovile Počitniško skupnost in zgradile ob morju svoj dom, ki bi bil na razpolago tudi otrokom. Potem bi bilo letovanje za kočevske otroke precej cenejše. J. P. POKAL ZA DOLGO VAS V počastitev dneva vstaje je mladinski aktiv 00 ZSMS Vas-Fara priredil tekmovanje v malem nogometu. Udeležilo se gaje 6 ekip, ki so navzlic slabemu vremenu dobro igrali. Zmagovalni pokal je pripadel ekipi Dolge vasi. Za njo so se zvrstili: Mahovnik, Potrepskom Fara itd. Srečanje mladih je tako ponovno utrdilo prijateljske vezi, želja vseh pa je, da bi bilo takšnih srečanj še več. J. S. Ne plačajo V Kočevju sta okoli 2 odstotka stanovalcev, ki ne plačujejo redno stanarin, ki se plačevanju celo izmikajo, in sezoncev, ki odidejo drugam, ne da bi plačali stanarino, zato jo je potem skoraj nemogoče izterjati. Stanovalci se običajno izgovaijajo, dajih inkasant ni obiskal. Vendar, izgovor ne more biti povsem opravičljiv, saj mora vsak, kdor stanuje v družbenem stanovanju, vedeti, da je družbi dolžan za to nekaj plačati. Če inka-santa morda res ni bilo po stanarino, bi se moral stanovalec sam pozanimati, kje naj plača. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti smo tudi zvedeli, da bodo slabe plačnike oziroma stanovalce, ki ne plačujejo stanarine, predali sodišču. To je prav, saj je samoupravna stanovanjska skupnost dolžna dobro gospodariti z družbenimi stanovanji in denaijem. J. PRIMC IB UD,A ^iuje £: " N \V /medved odgovarja Vroča kri delegatov Razprava o osnutku razvojnega plana ribniške občine je razkrila marsikatero skrito dejstvo SljAji veš, zakaj so delegati MN občinske skupščine ta-IFgjiin utrjeni? ■'sko da ne, saj dobivajo ’ ki za posamezne seje tudi po kilogram in pol! sej pa je lahko po več Repinje IZ fONČARIJE M1 ^Črpalka i k I '»i ‘ žtaven nje pa "še avtopralni-!»delavnico. Ali bo i ‘ k,LVKI ALKA inO5® u bogatejši Osirji finsko črpalko. Uf*^1 A ta 1 bo v Goriči Ribničani še za eno Petrol se je vasi zgradil zur&h! Ravn*p )elal Je, runU; K ,R^; red« v a „nV! i njc* j« , da )rag« jn P'f> ot i,W(’ a1 1 v.'°oi ss> a57$$ jih rt1*8 „ no Hh,0, ,eh obljub uresničena, ■"alu videU. TURISTIČNIH DE-ii st . ~ Turizem v ribniški *iaVe na dokaj trhlih nogah. i. L . DOVPMnncti iHoi J« n•> , * družbena ali zasebna lL*wtka, ribniška suha roba J za invazijo tujcev. K. h k ^JE NA DEŽJU - Ribni- dalj časa pritožujejo in komajda imena Su*n toda do danes je ostalo "ah. ljudje so se ‘naprej *n nemilost izpostavljeni ^ KONCERTI" - Organi V ^'^nici dobivajo vse hr!>ir zaradi kaljenja javnega u. Najhuje je v Dolenji nci, kjer neodgovomeži j .^torji spominjajo na 1 ”^trie angele" in občanom ®zaželene nočne kon- Na seji vseh zborov ribni&e občinske skupščine, ki je bila pretekli teden, so delegati sprejeli osnutek družbenega plana razvoja občine za obdobje 1976-1980. Po besedah predsednika občinske skupščine Ribnica Cirila Grilja je delo v preteklem obdobju imelo vrsto pomanjkljivosti, ki so vplivale na premajhni razvoj občine. Le-ta je v svojem delovanju še marsikje pod ravnjo sosednjih občin Kočevje in Cerknica ter seveda pod republiškim poprečjem. Tako bo potrebno javno razpravo o osnutku plana razvoja občine izpeljati v vseh strukturah družbenopolitičnega življenja, od OZD pa zahtevati, da se jasno opredelijo za postavljene variante ali proti njim. Nadalje je bilo posebej poudarjeno, da je bila dosedanja rast družbenega razvoja vse preveč nenačrtna, preveč je bilo odseljevanja kadrov v tujino in mi smo to mirno gledali. Pokazatelj stopnje zaposlenosti nam pokaže, da je bilo leta 1969 v ribniški občini zaposlenih 1.818 oseb, lani pa 2.327, kar je nad kočevskim in republiškim indeksom, vendar je narodni dohodek za 27 odstotkov pod republiškim. Nenavadno ostra je bila razprava delegatov, kar pa je povsem razumljivo, saj je napak vse preveč, akcij pa malo. Naj navedemo samo nekatere težave. Več investicij je potrebno za podeželje, več pozornosti posvetiti razvoju trgovine, kije razdrobljena in nepovezana. Poglavje zase pa je škoda, ki jo na pridelkih povzroča divjad. Neki delegat je celo poudaril, da se daje rednost zabavi posameznikov, ..met pa pri tem trpi škodo. Tudi v tem je nekaj resnice. Premalo je vlaganja v gospodarstvo, kar pa je bilo vloženega, so bile nove stavbe. Tudi izobrazbena struktura je precej nizka, kar povzroča velike zastoje v POTOCANKI ODLIČNI - Zvedeli smo, da sta prvi razred na pedagoški gimnaziji v Ljubljani v pravkar minulem šolskem letu izdelali z odličnim uspehom le dve dijakinji, in sicer obe - Potočanki. To sta Olga Turk in Bogdanka Košmrlj. Čestitamo jima in jima tudi v bodoče želimo tak uspeh. razvoju gospodarstva, zraven tega pa nizka izobrazba negativno vpliva na vključevanje v samoupravni sistem. Skupščina up: Skupščina je svoje delo zaključila s sklepom, da je potrebno razpravo kritično nadaljevati v vseh delovnih in ostalih organizacijah, tako da bo na prvi jesenski seji' skupščine občine Ribnica plan razvoja za obdobje 1976-1980 sprejet. F. ŽELEZNIK P1 ki Zaslužek z lipo Prav neverjetno je, na kakšen način in kje si nekateri iščejo dodatni zaslužek. Na zasedanju vseh zborov ribniške občinske skupščine smo slišali res neverjetne stvari, ki kažejo, kako zasebniki pridno izkoriščajo družbeni sektor. Pravo opustošenje lipovih dreves v gozdovih pa tudi po mestu je dovolj zgovoren dokaz za to. Po izjavah nekaterih delegatov so prizadete lipe vseh velikosti in starosti, večine dreves pa sploh ni moč prepoznati. Mar nam ni dovolj že to, da z raznimi odpadki in smetmi onesnažujemo okolje, sedaj pa bomo pričeli še uničevati drevesa? Kolikor mi je znano, se dajo lipovi cvetovi nabirati na bolj primeren način, ne pa z lomljenjem in žaganjem vej in podobnim. Zato bi bilo prav, da odgovorni organi, če se le da, poiščejo krivce in jih primerno kaznujejo. V ta namen je skupščina sprejela sklep, ki zahteva od ZKGP-tozd Jelenov žleb in Kooperacije pismeno poročilo o nastali škodi, ki je že po prvih ocenah precej velika. Na podlagi tega zapisa pa se nadalje zahteva od ribniške postaje milice, ki že ima imena nekaterih „zaslužkar-jev“, naj le-te primerno kaznuje. Vse to so le nujni ukrepi, ki naj novemu poskusu uničevanja narave pristrižejo peruti. Vsekakor pa bo potreben večji nadzor nad temi območji. Tu 'pa se pojavlja že novo vprašanje, kje dobiti kader... B. BUDJA Naloge kulturne petletke Delegati ZKPO Črnomelj so sprejeli smernice za razvoj dejavnosti v obdobju 1976—1980 Zadnjega zbora delegatov Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Črnomelj na Vinici sta se udeležila tudi predsednik ZKPO Slovenije Ivo Tavčar ter predsednik medobčinske ZKPO - ta združuje ZKPO iz obkolp-skih, kordunskih, posavskih, belokranjskih in dolenjskih občin — Adi Gruden iz Karlovca. Delegati so poslušali poročilo o delu v minulem obdobju, sprejeli statut ZKPO Cmomelj, izvolili novo vodstvo ter določili smernice, po katerih se naj bi razvijala dejavnost v obdobju 1976-1980. V tem petletnem obdobju bo občinska ZKPO podpirala razvoj pevskih zborov v krajevnih središčih, saj ta oblika amaterske kultur- • ne dejavnosti najbolj ustreza sedanjim razmeram: zato bodo tudi oživili natečaj za Župančičevo nagrado. Posebno skrb bodo namenili razvoju folklornih skupin in tambu-raških zborov. Zavzeli so se za aktivno sodelovanje v okviru medobčinske ZKPO , .Bratstvo in enotnost" in si bodo v tem okviru prizadevali, da bo medobčinska revija postala tradicionalna amaterska kulturna prireditev v Črnomlju. Skupaj s SZDL in ZSMS bo ZKPO skušala spodbujati še druge oblike kulturnega življenja, zlasti mislij.o tu na dramske skupine, saj je bilo po vojni amatersko igralstvo zelo razširjeno, sedaj pa opažajo, da ta dejavnost zamira. ZKPO si bo prizadevala, da bi čimprej adaptirali in zgradili še nove kulturne domove oziroma večnamenske prostore, ki so za razvoj kulture v krajevnih središčih nujni. Več skrbi bo ZKPO morala posvetiti izobraževanju vodij kulturnih skupin, sklenili so ustanavljati klube ter poživiti filmsko dejavnost, vsako leto pa bodo pripravili nekaj prireditev po vzoru partizanskih mitingov, ki so bili med NOB zelo priljubljene in obiskane kulturne prireditve. ZA KRATKO IN JEDRNATO OBVEŠČANJE Problemske konference o vlogi subjektivnih sil v osnutku zakona o združenem delu - bila je 16. julija v semiški Iskri - se je udeležilo trideset delegatov iz vseh večjih delovnih organizacij črnomaljske občine. Govor je bil tudi o obveščanju delavcev preko internih glasil. Strinjali so se, da bi morala interna glasila izhajati večkrat, prinašati pa bi morala kratke in jedrnate informacije. Glasila morajo biti taka, da delavca pritegnejo, ga brez nepotrebnih dolgovezenj izčrpno informirajo in ga silijo k razmišljanju. Delegati so ugotovili, da v tistih DO, kjer že sedaj izdajajo taka glasila, delavci tudi z veseljem posegajo po njih. Praznik KS Črnomelj Krajevna skupnost Črnomelj slavi svoj praznik 11. avgust v spomin na prvo akcijo partizanov v Beli krajini V noči od 11. na 12. avgust 1941 je skupina enajstih partizanov napadla italijansko stražo na vronoviškem mostu in to je til znak za splošni odpor Belokranjcev proti okupatorju. Proslave krajevnega praznika se bodo začele v soboto, 7. avgusta, ko se bo ob 19. uri na rokometnem igrišču začel večer nogometa; obenem bo ta prireditev, katere pokrovitelj je OKP, posvečena tudi 45-letnici NK Bela krajina. Osrednja proslava za praznik KS bo v sredo, 11. avgusta, ob 19. uri v Domu kulture. Slavnostni govornik bo predsednik KS Črnomelj Ivan Pečnik. Zaslužnim občanom bodo za dolgoletno delo y družbeno-politi-čnih organizacijah in v KS. podelili pet plaket in deset priznanj mesta Črnomelj. V kulturnem programu bodo sodelovali ženski pevski zbor, recitatorji in godba na pihala. Naslednji dan se bodo pomerili pionirji in' pionirke v košarki in rokometu, 13. avgusta pa bo prijateljsko srečanje med košarkarskima in rokometnima ekipama pobratenih mest Duge Rese in Črnomlja. KS čestita vsem krajanom za praznik in jih vabi na prireditve. IZLET V BOSNO Komisija za izlete pri Društvu upokojencev v Črnomlju obvešča svoje člane in članice, da prireja dvodnevni izlet v Jasenovac, Kozaro, Banjaluko, Jajce, Drvar v dneh 8. in 9. septembra. Vsi, ki se nameravajo udeležiti izleta, naj se prijavijo v društveni pisarni najkasneje do 24. avgusta. Cena izleta je 350 din. ODBOR ŽIVO IZROČILO — V Beli krajini ni večje proslave, da ne bi nastopila tudi kakšna od številnih folklornih skupin. Čeprav je za to dejavnost na razpolago kaj malo denarja, člani folklornih skupin to nadomestijo z veliko ljubeznijo do izročila prednikov. Na fotografiji: viniška folklorna skupina. 1 ■ 1 mul Sprejet »seznam želja” Na seji metliške občinske skupščine so sprejeli družbeni plan v celoti — OZD Beti dobro gospodari Le malokateri domači ali tuji turist, ki se pripelje v Metliko z novomeške strani po Cesti bratstva in enotnosti, na desni strani cestišča opazi obeležje, na katerem le s težavo prebere, da so spominsko ploščo postavili ob 20-letnici ustanovitve mladinskih delovnih brigad in ob graditvi gorjanske ceste. Prav gotovo pa ne more prebrati, katerega leta so slavili dvajsetletnico. Nemara je to v času, ko toliko pišemo in govorimo o mladinskih delovnih brigadah, za nekatere v Metliki kar sramotno. POSOJILO: DESET ODSTOTKOV VEČ? Na razširjeni 4. seji občinske konference SZDL s predsedstvom OK SZDL in delegati DPZ so razpravljali o osnutku družbenega plana razvoja SRS za obdobje 1976 do 1980 in o predlogu družbenega plana metliške občine za obdobje do 1980. Nato so se člani pogovarjali o uspešnosti vpisa javnega posojila za ceste in ugotovili, da je bila akcija dobro zastavljena. Kot kaže, bodo v metliški občini predvideno vsoto presegli za okoli 10 odstotkov. Na zadnji seji vseh treh zborov metliške občinske skupščine, ki je bila prejšnji teden, so delegati največ besed namenili seznamu želja" - predlogu družbenega plana metliške občine do 1980. Delegati so plan za obdobje naslednjih pet let sicer sprejeli, vendar ne v celoti. Menili so, da je načrt razvoja družbenih dejavnosti premalo natančen, zato ga niso potrdili. V dokaj živahni razpravi o družbenem planu so delegati poudarili, da je načrt morda skoraj preobširen in prezahteven, ker pa je to načrt njihovih želja, ga morajo v prihodnjih letih uresničiti. Poslej naj bi z razumno politiko usmeijaU investicije v gospodarsko perspektivne panoge, kajti le-te bodo spremenile dokaj neugodno strukturo industrije, nova delovna mesta „doma‘‘ pa bodo zadržala veliko moške delovne sile, ki si sedaj išče kruh izven Bele krajine. Nato so delegati pregledali uspehe gospodarstva v prvih štirih mesecih in bili zadovoljni ob ugotovitvi, da dokaj uspešno posluje tekstilna industrija, predvsem OZD Beti, medtem ko se Komet in Novoteks, kot ostala jugoslovanska tekstilna podjetja še vedno otepajo številnih težav. Sprejeli so tudi odlok o ustanovitvi medobčinske geodetske uprave Črnomelj, niso pa se strinjali z odlokom o srednjeročnem progra- NA KOPALIŠČU — Odkar je semiška Iskra ob Kolpi v Primostku uredila svoj rekreacijski center, je tam vedno polno ljudi. Zlasti ob koncu tedna je Primostek najbolj obiskano kopališče na Kolpi Urejeno kopališče, dohodi v vodo, bazen za otroke, prhe, restavracija, vse to privablja tudi kopalce iz bolj oddaljenih krajev. mu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju metliške občine, po katerem naj bi občinski proračun v štirih letih za nekatera najbolj nujna geodetska opravila zagotovil kar 1,2 milijona dinarjev. Po mnenju skupščine so stroški občutno preveliki. SPREHOD PO METLIKI IZLOŽBE NISO V OKRAS -Nemalo turistov se te dni ustavi v Metliki. Skorajda vsi si prav radi ogledajo mestne znamenitosti, ženske pa prav rade pokukajo v izložbe. Žal se metliški trgovci ne morejo postaviti' z okusno urejenimi izložbami. Nemara ne bi bilo slabo, ko bi kdaj pa kdaj na pomoč poklicali poklicnega aranžerja. TELEVIZIJSKA ODDAJA Jz vsakega jutra raste dan“ je pokazala, da je amaterska dejavnost v občini še kako živa, vendar osamljena. Zagnani posamezniki, nosilci amaterizma, zaslužijo vso pohvalo in podporo in gotovo bi bil že čas, da se pričnemo do njih drugače ponašati in ne le da se ponosno tolčemo po prsih, ko poneso ime našega kraja na tisoče jugoslovanskih zaslonov. v MLADI SE ZABAVAJO ob večerih v mladinskem klubu. Še posebno živahno je ob sobotah, ko prirede ples. Sicer pa radi posedajo ob Kolpi, zaigrajo na betonski plošči nogomet ali tenis, za katerega so si pravila sami izmislili. Morda pa se bodo tudi dogovorili, da bodo pričeli drugo leto urejati športna igrišča na kopališču. ZANIMIVO SE JE takole ob večerih sprehoditi po ulicah. Na zatemnjenih oknih je opaziti med rožami obraze, ki preže na vsak gib mimoidočega. Dolgočasneži vise na oknih in zbirajo gradivo za obiranje drugi dan. Torej se ne gre čuditi, da vedo v mestu ljudje o človeku več, kot ve sam o si bi. metliški tednik O BREZ KOPALK GRESTE LAHKO NA DOPUST -BREZ SUPERPIPA NIKAR! O 64 strani križank, ugank, zanimivega in šaljivega branja! O Če namakate noge v morju ali lavorju - v roki naj bo SUPERPIP! O SUPERPIP vas čaka pri prodajalcih časopisov! PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE GRADNJA ŽALEC Združite prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI in si tako ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov. SCHIEDEL,odprti kamin v dveh izvedbah je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno -toploto postopoma oddaja v prostor. Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Posebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem izboljšavam je cena enaka in že več let nespremenjena. Na vašo željo dobavljamo tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje G RADNJA Žalec, Aškerčeva 4, telefon št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov, Latko-va vas pri Preboldu, te!, št (053) 722 027. Naše proizvode lahko kupite v vsrh prodajalnah gradbenih mater ialov. DOLENJSKI UST J1 tfflM POTROŠNIKI - POZOR! M) DOLENJCI! ALI ZE VESTE, DA IMATE SVOJ BRZOVLAK ZA LJUBLJANO? RES NI PRAVI BRZEC, KER BOSTE PLAČALI VOZNO CENO SAMO ZA POTNIŠKI VLAK, VENDAR SE S TEM VLAKOM POTUJE HITRO IN UDOBNO, KOT SE NIKOLI PREJ! Ta vlak vozi vsak dan (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih), ter odpelje iz Metlike ob 5.32 uri, iz Črnomlja ob 5.49 uri, iz Novega mesta ob 6.44 uri, v Ljubljano pa prispe že ob 8.05 uri. Vlak ima postanek med Metliko in Novim mestom na vsaki postaji, od Novega mesta do Ljubljane pa se ustavi samo v Mirni peči in Trebnjem. V Ljubljani imate zelo ugodne zveze s Koprom, Piranom in Reko. I7KORISTITE PRILOŽNOST PREDVSEM ZA POTOVANJE PO OPRAVKIH V LJUBLJANI!!! ZG - ZTP LJUBLJANA Prometna sekcija Novo mesto dolenjka Trgovsko podjetje „Dolenjka" je na željo potrošnikov spremenilo obratovalni čas v prodajalni „Bršljin", Kolodvorska št. 2. Prodajalna je od 15. 7. 1976 dalje odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure, razen v soboto, ko je prodajalna odprta od 7. do 12. ure. „Dolenjkina" prodajalna v BršLjinu nudi potrošnikom: — elektroinstalacijski material, — vodovodni material, — motorna kolesa, rezervne dele za osebne avtomobile, kolesa ter motorna vozila, — tehnično blago (razni stroji in gospodinjski aparati), — gradbeni material (cement, opeka, betonsko železo, stavbno pohištvo, keramične ploščice in ostalo). Na željo potrošnikov blago dostavljamo na dom. Prodajalna nudi potrošnikom za nakup gradbenega materiala potrošniški kredit v višini 30.000 din z 10 % pologom. Za obisk se priporočamo! Trgovsko podjetje „Dolenjka" Novo mesto vsak četrtek Taborska jama vas vabi Taborska jama pri Gro-supljem je ena najlepših in najbolj urejenih slovenskih podzemeljskih jam. V celoti je elektrificirana. Po njej so speljane zavarovane poti skozi 6 dvoran, v katerih je veliko lepih kapnikov in kapniških skupin. Ogled jame traja 45 minut in je v spremstvu vodnika. Redni ogledi so vsako ** nedeljo ob 11., 14., 15.30 in T 17. uri. Ogled jame je mogoč tudi $ kadar koli med tednom, če se prijavi skupina nad 10 obiskovalcev. Telefonske najave so na telefonsko številko )061) 771-236. Vstopnina: odrasli 15 din, otroci do 14. leta 6 din, šolarji osnovnih šoj 8 din, študentje 12 din. Če je skupina manjša kot 10 obisko- J „ valcev, plačajo 150 din kot ‘ pavšalno vstopnino. Dostop, do jame je mogoč z vsemi prevoznimi sredstvi. Jama je oddaljena od Grosupljega 7 km, od Turjaka pa 6 km. Vabi vas TURISTIČNO DRUŠTVO GROSUPLJE LICITACIJA GASILSKO DRUŠTVO ŠMARJETA razpis uje javno prodajo avtomobila Moris super z dvojno kabino, pol tovorni, v voznem stanju. Javna prodaja bo v nedeljo, 15. 8. 1976 ob 9. uri, pred gasilskim domom v Šmarjeti. Prednost ima družbeni sek-Vjor__________________ y OSNOVNA SOLA 29. OKTOBER SMARJETA 68220 Šmarješke Toplice razpisuje delovno mesto UČITELJA KEMIJE -BIOLOGIJE za določen čas (od 1976 do 31.8.1977). 1. 9. Rok prijave: 15 dni po razpisu. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! O Z o > o z S > o z o > o z o > o z o > o z iOAON TO MO DI uporablja se za peči in kotle od 4.000 do 100.000 Kcal/h TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI: MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113. 20-641. Telex 31420 YU KIP IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM O < O O < g z O < o z o < o z o < g z o iOAON iOAON IOAON iOAON iOAON iOAON IOAON iOAON rflrJ-o A ’$ • > o X 5 O £ < o 2 Ui £ >x 2ž M ^ ->« OO X N if ! {So & 31 i 2Š I i F ! lip bled lesna industrija novo 64260 bled ljubljanska c 32 teleton 064 77384 . trgovina 77944 telegram lip bled telex: 34 525 yu lipex Dimenzije mm višina širina debelina miza 820 737 55 klop 820 487 55 polica 820 487 55 klop prosta 820 487 55 dekorativni element 820 387. 487. 587 55 ti Navedene mere veljajo za etemenle v zloienem stanju Miko garniture lahko kupite v naslednjih poslovalnicah: LIP Bl?d na Rečici • LIP Bled na zagrebškem ve lesejmu • SLOVENIJALES — Kranj • GLOBUS — Kranj • MERCATOR — Vrhnika • NAPRE' DE K — Domžale • ZARJA — Jesenice • LESNINA — Ljubljana • LESNINA — Maribor • LESNINA — Murska Sobota • METALKA — Ljubljana « SLOVENIJALES — Maribor I MIKO SISTEM GARNITUR* MONTIRAMO HITRO IN ENOSTAVNO 20 DOLENJSKI LIST Št. 32 (1411) - 5. avgusta 1976 PRODAJA OTROŠKEGA POHIŠTVA, SPALNIC JEDILNIŠKIH MIZ IN STOLOV POPUST 15 30% OD 5. - 28. AVGUSTA V NOVOLESOVI TRGOVINI S POHIŠTVOM V STRAŽI PRI NOVEM MESTU VSAK DAN OD 8.00 DO 17.30 V SOBOTO OD 8.00 DO 12.00 INFORMACIJE PO TELEFONU 84-530 ep-OL int. 04 . p OD 1.8.1976 DO 31.8. 1976 l razprodaja 0 moške, ženske in olrnške t obutve 30 - 50% ZNIŽANJE CEN VELEBLAGOVNICA m nama KOCE VJ E RAZPIS NAGRADE 1976 JOŽETA SESKA" ZA LETO Odbor za medsebojna razmerja OSNOVNE ŠOLE TREBNJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta v VVO: - SNA2ILKA — VARUHINJA s polovičnim delovnim časom v popoldanskem času - KVALIFICIRANA KUHARICA s polovičnim delovnim časom v dopoldanskem času — SNAŽILKA s skrajšanim delovnim časom za podružnično šolo Dolenja Nemška vas. Prijave sprejema 15 dni po objavi razpisa. Na podlagi 16. člena Pravilnika o podeljevanju nagrad „Jožeta Šeška" v občini Kočevje ter po sklepu odbora za podeljevanje nagrad z dne 21. 7.1976 RAZPISUJE odbor za podeljevanje nagrad ..Jožeta Šeška" nagrade za leto 1976 1. Nagrada in plaketa „Jožeta Šeška" v občini Kočevje se daje kot priznanje zaslužnim posameznikom, skupinam, društvom in delovnim organizacijam za dolgoletno uspešno delo ali za enkratne dosežke na kulturnih, prosvetnih, umetniških, znanstvenih, gospodarskih in drugih področjih. 2. Kandidate za podelitev „Šeškove" nagrade predlagajo družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, delovne organizacije in društva iz občine Kočevje. 3. Kandidat je lahko posameznik, skupina, društvo in delovna organizacija, za katero mora predlagatelj podati pismeno obrazložitev. 4. Obrazložitev mora vsebovati sledeče podatke: — ime in priimek posameznega kandidata ali naziv društva ali delovne organizacije; — s katerega področja dejavnosti (kulturno, prosvetno, telesnovzgojno, umetniško, znanstveno, gospodarsko, družbeno politično in podobno) se predlaga; - dosežki kandidata oziroma uspešno delovanje kandidata; - ali je bil že predlagan v preteklih letih. 5. Obširno obrazložene predloge sprejema odbor za podeljevanje nagrade „Jožeta Šeška" pri skupščini občine Kočevje vključno do 1. septembra 1976. 6. Vse predlogi, ki bodo prispeli do 1. septembra 1976, bo obravnaval odbor za podeljevanje nagrad „Jožeta Šeška". 7. „Šeškove" nagrade se podele na občinski praznik na svečani seji občinske skupščine v mesecu oktobru. PREDSEDNIK odbora za podeljevanje nagrad „Jožeta Šeška" TONE ŠERCER, I. r. VSAK ČETRTEK PROSTO DELOVNO MESTO! Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske Z3d6V6 SKUPŠČINE OBČINE SEVNICA razpisuje po 89. členu zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 9/68) in skladno z določili statuta zavoda ponovno naslednje vodilno delovno mesto: 1. RAVNATELJA OSNOVNE SOLE KRMELJ Razpisni pogoji: poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še pogoje za učitelja osnovne šole s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo ter imeti najmanj 5 let vzgojno-izobraže-valne prakse in opravljen strokovni izpit. Kandidati morajo imeti družbeno-moralne lastnosti za uresničevanje vzgojno-izobraževalnih smotrov in biti družbenopolitično angažirani. Prijavo na razpis morajo kandidati posfati Komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve SO Sevnica z oznako ..Prijava na razpis" v 20 dneh po objavi razpisa skupaj z dokazili o strokovni izobrazbi, nekaznovanosti, opisom dosedanjih zaposlitev in življenjepisom. PROSTA DELOVNA MESTA! Ljubljanske opekarne. Tovarna keramičnih ploščic v Račjem selu pri T rebnjem, objavlja: 1.VEC PROSTIH DELOVNIH MEST KV ELEKTRIČARJEV Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti dokončano poklicno šolo ustrezne smeri. 2.VEC PROSTIH DELOVNIH MEST V PROIZVODNJI - NK DELAVCI Delo je za nedoločen čas. Zahteva se 3-mesečno poskusno delo. Prošnje naslovite na: Ljubljanske opekarne, Ljubljana, Cesta na Vrhovce 2 - kadrovska služba. St. 32 (1411) - 5. avgusta 1976 DOLENJSKI LIST 21 TEDENS IZ& Četrtek, 5. avgusta - Snežana Petek, 6. avgusta - Vlasta Sobota, 7. avgusta - Kajetan Nedelja, 8. avgusta - Dominik Ponedeljek, 9. avgusta - Roman Torek, 10. avgusta - Lovrenc Sreda, 11. avgusta - Klara Četrtek, 12. avgusta - Hilarija LUNINE MENE 10. avgusta ob 0.43 uri - ščip Al? KRŠKO: 7. in 8. 8. italijanski film Avantura velikana. 11. 8. ameriški fUm Prisluškovanje. OuEffi SLUŽBO DOBI IŠČEMO VESTNO žensko za 2x mesečno čiščenje stanovanja. Kupec, Kristanova 30/1V. nad., Novo mesto. BRIVSKO FRIZERSKI SALON „JELKA*\ Dol. Toplice sprejme učenko-ca in pomočnico. Stano- NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 6. do 8. 8. ameriški barvni film Pirati v metroja 9. in 10. 8. ameriški barvni film Mladi maščevalec. 11. in 12. 8. francoski barvni film Kam s truplom. RIBNICA: 7. in 8. 8. francoski barvni film Sexshop. SEVNICA: 7. in 8. 8. italijanski film Šerif, po imenu Cutura. ŠENTJERNEJ: 7. in 8. 8. film Kraljica za tisoč dni TREBNJE: 7. in 8. 8. italijanski barvni kavbojski film Veliki dvoboj. DOLENJSKI UST vaš informator vanje preskrbljeno. SLUŽBO ISCE VZAMEM v varstvo otroka. Naslov v upravi lista. Telefon 23-072 (2281/76). STANOVANJA FANT IN DEKLE iščeta garsonjero ali večjo sobo z možnostjo kuhanja in pranja. Nudiva 1.000 din nagrade. Naslov v upravi lista (2299/76). Motorna vozila PRODAM osebni avto Mini 1000, letnik 1971. Janez Gotlib, Luter-ško selo 5, Otočec. POCENI prodam osebni avto Taunus 17 MTS, letnik 1965, ;egistriran do aprila 1977, v dobrem stanju. Lahko tudi na ček. Franc Štine, Nad mlini 56, Novo mesto. PRODAM Zastavo 850 v odličnem stanju. Naslov v upravi lista (2286/76). TRAKTOR DEUTZ 30 s kosilnico in žitni kombajn Zmaj 780 prodam. Andrej Turk, Brod 4, 68312 Podbočje. POCENI prodam Wartburg v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. Plačilo možno tudi po obrokih .(2296/76). KARAMBOLIRAN AM1 8, motor nepoškodovan, prodam tudi po delih, ter levi in desni nov pod. Ogled vsak dan od 14. do 20. ure. Jože Maričič, Rudnik 3, 61330 Kočevje. PRODAM avto Fiat 750 po zelo ugodni ceni Ogled možen vsak dan. Jože Zagorc, Dol. Vrhpolje 36, 68310 Šentjernej. PRODAM FIAT 750 letnik 1969 v dobrem stanju. Ivan Jamšek, Malkovec 30, Tržišče. PRODAM nov FIAT 750 Luxe. Naslov v upravi lista (2301/76). PRODAM PRODAM večjo količino semena krmilnega ohrovta. Jože Zupančič, Dolenja vas 9, Mirna peč. POCENI prodam prikolico za osebni avto nosilnosti 400 kg. Peter Kastelic, Gor. Podgora 3, Stari trg ob Kolpi. UGODNO prodam 30 m2 heraklit plošč 5 cm in novo trajno gorečo peč Gorenje Velenje. Angelca Plut, 68333 Semič 32/c. PRODAM 6 zasteklcnih pobarvanih oken (80 x 120 in 80 x 135 cm) za 2.500,00 din. Franc Tratar, Hrastovica 21, Mokronog. PRODAM skoraj nov nerjaveč desni kombiniran štedilnik (elektrika in drva). Martin Malnarič, Cerovec 7, Semič. PRODAM stiskalnico srednje velikosti v dobrem stanju in po ugodni ceni. Jože Može, Stopiče 4 pri Novem mestu. PRODAM kavč, klubsko mizo in hladilnik Gorenje 75 L Albina Bratuž, Mestne njive 9, Novo mesto. PRODAM strešno opeko in ostrešje (cimper) v Rodinah, primeren za vikend. Cena po dogovoru. Jože 1 Romšek, Partizanska pot 1, 68340 Črnomelj. PRODAM vinsko kad - 1800 1. Naslov v upravi lista (2305/76). PRODAM moped, registriran in v voznem stanju ter otroški kombiniran voziček, oboje dobro ohranjeno. Ogled od 15. do 18. ure. Gregor Rupar, Kristanova 22, Novo mesto. PRODAM spalnico in dnevno sobo. Jože Uhtineger, Bršlin 44, Novo mesto. PRODAM traktor Porsche (16 KS), koso in hidravliko. Pinterič, Arnovo selo, Artiče. POCENI PRODAM razne rezervne dele za NSU 1200 C. Dušan Žunič, Krško, Cesta 4. julija 52 A, telefon 068-71-091. PRODAM raztegljivo hrastovo mizo in štiri stole, zelo dobro ohranjeno. Naslov v upravi lista (2312/76). UGODNO PRODAM rezervne dele za zastavo 101 in siqer: alterna-tor, zaganjač, kolesne ležaje, polosovine, zglobe, volan in še nekatere druge dele. Janez Ple-ško, Ob Težki vodi 14, Šmihel, telefon 22-980. KUPIM KUPIM jesenove, akacijeve, brestove ali bukove plohe. Janez Medic, Drska 48, Novo mesto. POSEST PRODAM 45 arov kostanjevega gozda v Lurdu (Vrbovce pri Šentjerneju). Jože Jarkovič, Ca-draže 4, Šmarješke Toplice. PRODAM takoj vseljivo stanovanjsko hišo, primerno tudi za vikend, na Uršnihč selih. Interesenti naj se zglase na naslov: Franc Doblehar, Hudo 1, Novo mesto. PRODAM hišo, blizu Čateških Toplic. Cencelj, Čatež 12, 68250 Brežice. PRODAM 12 arov vinograda v lepem kraju na Raki (dražba). Ogled bo 8. avgusta 1976 ob 14. uri pri hišni številki 1 Cirje -Raka. Alojz Rajh, Raka 72. STANKO KRESAL, Mal. Cerovec 1, Stopiče, opozarjam vsakogar, naj ne prodajajo moji ženi Justini pijače, kupujejo od nje kakršnihkoli stvari ali jo zadržujejo na stanovanju, ker bom v nasprotnem primeru sodno postopal. OPOZARJAM vsakogar, ki bi kupoval premičnine od mojega sina Jožeta Bakšeta iz Cerovega loga, da ga bom sodno preganjala, ker je vse moja last Jožefa Bakše, Cerovi log 45, Šentjernej. ANTON JAKŠA iz Pribišja, Semič, opozarjam svojo ženo Terezijo, roj. Lindič, da preneha z lažnivimi besedami in ostalim, kar širi po Drganjih selih in drugod. Ce ne preneha, jo bom sodno preganjal. RAZNO NUJNO POTREBUJEM manjšo vsoto denarja (3.500,00 din) do 7. avgusta 1976, proti visoki nagradi. Naslov v upravi lista (2316/76). POROČNI PRSTANI! - Za lepa in moderna poročna prstana se Vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze). -Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! mmmm LJUBI MAMI, stari mami in prababici MARIJI MARCEVI iskreno čestitajo za 79. rojstni dan in god, v družinskem krogu pa ji želijo še mnogo zdravih in srečnih let, vsi njeni otroci z družinami. Pravnučki ji pošiljajo tople poljubčke. iffOBVESTILA I OBVEŠČAM, da izoliram dimnike, ki vam povzročajo težave. Gotovo vam ni vseeno, da vaš dimnik razpada, zato pošljite naslov in bo problem rešen. Izolacija in vzdrževanje dimnikov: Martin Kastelic, Gotna vas 15 a, Novo mesto. PRIPOROČAMO popravila Iskrinih TV sprejemnikov tudi na domu. Brežice in okolica: ponedeljek in torek, Novo mesto: četrtek in petek. Naročila sprejemamo na naslov: Iskra servis Prekopa, telefon 85-538. GASILSKO DRUŠTVO TRŽIŠČE prireja v nedeljo, 8. avgusta 1976, veliko vrtno veselico na Malkovcu z bogatim srečolovom. Za dobro "kapljico in jedačo poskrbljeno. Zabaval vas bo ansambel HENČEK. CENJENE stranke obveščamo, da bo gostilna Prešeren zaprta od 1. avgusta do 31. avgusta RADIO SEVNICA NEDELJA, 8. AVGUSTA 1976: - 10.30 napoved programa in EPP I. del - 10.45 Karla Bulovec -Mrak - prva slovenska kiparka (iz cikla „Slavne Slovenke") - 11.00 po domače - 11.15 kmetijski nasveti - 11.30 EPP II. del - 11.40 naš razgovor (Trubarjev dom v Loki) - 12.00 za vsakogar nekaj -12.30 poročila - 12.50 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa SREDA, 11. AVGUSTA 1976: -16.00 napoved programa in EPP -16.20 tisoč in en nasvet — 16.30 poročila - 16.40 'po domače — 16.55 povedali ste nam - 17.15 disko klub brez imena - 17.45 novosti iz knjižnice - 18.00 zaključek programa SOBOTA, 14. AVGUSTA 1976: - 16.00 sobotni vrtiljak (napoved programa in pop glasba) - 16.15 EPP - 16.30 poročila - 16.35 smejmo se - 16.40 svetujemo vam - 16.50 narodnozabavna glasba -16.57 melodija za slovo. & Ob slovesu našega dobrega LEOPOLDA ZAJCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in nudili denarno pomoč. Hvala tudi duhovniku za lep pogreb. Žalujoči: žena Lizika in otroci z družinami ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta IVANA OGRINCA iz Kočevja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so pokojniku darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala železničarjem S.V. Novo mesto za poslovilne besede ob odprtem grobu ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, sinova Ivan z družino, Dušan z ženo in drugo sorodstvo. ZAHVALA Po kratki bolezni nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama in babica MARIJA VIDMAR iz Gabra pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni Matiji Špri.igerju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerki Mimi in Malka, zeta Jože in Nace ter vnukinje Nevenka, Tatjana, Jelka in Marjanca z družino. Kanižarica, Gaber ZAHVALA Ob nenadni prezgodnji in tragični smrti nenadomestljivega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka BOJANA SAVNIKA I generalmajorja letalstva-pilota, se iz vsega srca zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in so nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje, predstavnikom RV in PVO, družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine Novo mesto in Dolenjskega letalskega centra za pozornost, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Za globoko občutene poslovilne besede se posebno zahvaljujemo tovarišu Avgustu Avbaiju. Žalujoči Savnikovi ZAHVALA V juniju je za vedno odšla naša draga mama in stara mama JOSEPHINA JESIH roj. JUDNICH — Medvedova iz Obrha Iskreno se zahvaljujemo sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in nesebično pomoč v naših težkih trenutkih. Hvala vam za pomoč naši mami v njenih najtežjih trenutkih, ko ste jo bodrili in ji pomagali. Hvala gospej Nežki za vso pomoč in nego, osebju zdravstvenega doma Črnomelj, posebno sestri Urški za vso pozornost Zahvaljujemo se župniku za opravljeni obred. Hvala za pozornost kolektivom PTT Ljubljana 1, Novoteks Novo mesto in postaji LM Črnomelj. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo. spoštovali, ji darovali cvetje, z njim in svojo prisotnostjo počastili njeno zadnjo pot. Hvala vam! ' Žalujoči: hčerka Danica z možem Arturjem, sinovi Stanislav z ženo Angelco in hčerkicama Suzano in Natašo, Marijan z ženo Marijo, sinovoma Marijančkom in Friderikom, Anton s hčerko Patricijo-Aleksandro, sestri Mimi z družino, Lidya, brat Peter z ženo Rosse, sestrični, Mimi s sinovoma Curtisom in Djanijem, Evelyn z možem Sergiom, bratranca Albert, Matija z družino, tast, svakinje in svaki z družinami ZAHVALA Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš ljubljeni oče, mož, stari oče in stric JANEZ KOHANIČ iz Črnomlja, Kolodvorska 51 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in darovali cvetje ter izrekli sožalje. Prisrčna hvala vsem organizacijam, posebno sotovarišem godbenikom, prijateljem, sostanovalcem, znancem ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Katica, sinova Pavle in Mirko z družino in drugo sorodstvo. belilo za strojno in ročno pranje perborat special fc belinka tovarna kemičnih izdelkov DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železni!. Oblikovalec Priloge Peter Simič. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOCl RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu va m upr; mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 23-611 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana. Dl",ENJSKI LIST Št. 32 (1411) - 5. avgusta 1976 RADIO LJUBLJANA PETEK, 6. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. ■9.20 Parada orkestrov. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 1U.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijinili poteh. 12.10 Revija orkestrov in solistov. 2.30 Kmetijski nasveti -ng. Milena Jazbec: Obiranje adnega drevja. 12.40 S pihalnimi ;odbami. 14.05 Mladina poje. 14.30 •Jaši poslušalci čestitajo in jozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 Z ansamblom Žnidaršič. 17. Studio ob 17.00. 19.40 Minute z insamblom Vilija Petriča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 7. AVGUSTA: Od } 0.05 do 5.00 Nočni zabavni radijski spored. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Počitniški pozdravi. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Oskar Boehm: Varstvo prašičev pred kužnimi boleznimi. 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 »Vrtiljak". 16.45 S knjižnega trga. 17.05 Gremo v kino. 17.45 Zabaval nas bo... 18.05 Poletni divertimento. 19.40 Minute z ansamblom Toneta Janše. 19.50' Lahko noč, otroci! 20.00 Radijski radar. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 8. AVGUSTA: 8.07 Radijska igra za otroke. 9.05 Se pomnite, tovariši... 10.05 Iščemo popevko poletja. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz n.lo Naši — tujine. 11. lO Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igra. 19.40 Glasbene IS razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT -studio Beograd. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semafoijev. PONEDELJEK, 9. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pesmice na potepu. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Dare Bernot: Stanje in razvoj sadno-pridelovalne industrije v Sloveniji. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 18.25 Zvočni signali. 19.40 Minute z Alpskim kvintetom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Ce bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23. 15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 10. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško nje od strani do strani. 9.20 Lahke note. 9.40 Slovenske ljudske v zborovski in solistični izvedbi. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - ing.„Ivo Jelačin: Sklepanje pogodb za poljske pridelke v prihodnjem leta 12.40 Po domače. 14.05 Kaj radi poslušajo. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 Spomini in pisma. 18.00 Koncert po željah poslušalcev. 19.40 Minute z ljubljanskim jazz ansamblom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Pota jugoslovanske glasbe. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 11. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Slovenski zabavni, ansambli. 9.40 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Urednikov dnevnik. 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Franc Ušeničnik: Zaščita vrtnin pred boleznimi in škodjivci v avgustu. 12.40 Ameriške pihalne godbe vam igrajo. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". ■ 16.45 Sprehodi instrumentov. 17.00 Stidio ob 17.00. 18.00 Iz repertoarja zborov jugoslovanskih radijskih postaj. 18.25 Poje mezzosopranistka Božena Glavakova. 19.40 Minute z ansamblom Latinos. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. TELEVIZIJSKI ČETRTEK, 5. AVGUSTA: 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Mozaik /Lj) - 18.35 Mačkon in njegov trop, barvna risanka (Lj) - 19.00 Filmska burleska (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Okcak (LJ) - 19.30 TV dnevnik (lj) - 19.55 Propagandna oddaja (lj) - 20.00 A. Konic: Najvažnejši dan življenja, barvna oddaja (Lj) - 20.55 Kam in kako in oddih (Lj) — 21.05 Jugoslavija v vojni - dokumentarna oddaja (Lj) - 21.10 TV dnevnik (Lj) PETEK, 6. AVGUSTA: 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 CatchKandy - serijski barvni film (lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Slovenski rock: Skupina AVE in duet KORA, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Kapitan Miku la Mali - barvna oddaja TV Zagreb (Lj) - 20.30 Propagandna oddaja (Lj) - 20.35 Dekleta Hiršime - barvna dokumentarna oddaja (Lj) - 21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Helena, sodobna ženska -serijski barvni film (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj)- SOBOTA, 7. AVGUSTA: 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Disneyev svet - barva oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Hoffman -celovečerni film (Lj) - 21.45 Roža Portoroža - barvni posnetek /Lj) - ... TV dnevnik (Lj) - ... 625 (lj) NEDELJA, 8. AVGUSTA: 8.50 Poročila - 8.55 Za nedeljsko dobro jutro: Oktet Gallus - 9.20 625 - 9.40 D. Guardamagna: Puccini, barvna nadaljevanka - 10;45 Otroška matineja: Latcti Kandy, Čevljar in njegovi pomočniki, barvni oddaji - 11.25 Mozaik - 11.30 Kmetijska oddaja (N. Sad) - 12.30 Poročila (do 12.35) - Nedeljsko popoldne: Morda vas zanima: Milena Muhič, Mostra 76, barvna evrovizijska oddaja, Okrogli svet, Poročila - 17.50 Sirota, barvni film - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 S. Kara novic: Na vrat, na nos, barvna nadaljevanka TV Beograd - 20.50 Propagandna oddaja - 20.55 Skrivnosti Jadrana: Skrivnosti ladijskega pečata, barvna oddaja - 21.20 TV dnevnik - 21.35 Športni pregled (Bg) PONEDELJEK, 9. AVGUSTA: 17.45 Obzornik - 18.00 Štirje fantiči in pes, nadaljevanje in konec ] /I in o lJI rj - 18.30 Mozaik - 18.35 Odločamo - 18.45 Mladi za mlade (Bg) - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 II Brnčič: Med štirimi stenami, predstava gledališča Nova Gorica - 21.20 Ne prezrite - 21.50 Mozaik kratkega filma - 22.10 TV dnevnik TOREK, 10. AVGUSTA: 17.55 Obzornik • - 18.10 Morda vas zanima: Toni Gašperič - 18.40 Mozaik - 18.45 Ljudska usvarjalnost (Bg) - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Diagonale - 20.50 Barvna propagandna oddaja - 20.55 H. Špring: Zanikrni tiger, barvna nadaljevanka - 21.50 TV dnevnik SREDA, 11. AVGUSTA: 17.55 Obzornik - 18.10 Aktualna oddaja - 18.40 Mozaik - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oJuaja - 20.00 « Film tedna: Bolnica, barvni film ...... Jazz na ekranu: Kvartet Cedar Walton, barvna oddaja - TV dnevnik Četrtek, i 2. avgusta: 18.05 Obzornik - 18.20 Mozaik -18.25 Prijateljica Levinja, barvni film - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Najvažnejši dan življenja, barvna nadaljevanka - 20.50 Kam in kako na oddih — 21.00 Jugoslavija v vojni, III. del - 22.05 TV dnevnik 11 BR€ŽIŠK£f^ RODNIŠNICt^41' n V času od 22. do 29. julija so v brežiški bolnišnici rodile: Zdenka Kovačič iz Loč - Damjana, Ana Vrstovšek iz Malega vrha - deklico, Josipa Novosel iz Brdovca — deklico, Danica Grnski iz Cirnika -Anico, Anica Praznik iz Sevnice -deklico, Mirjana Bratkovič iz Drenja - Predraga, FrančiSca Gregorevčič iz Brežic - dečka, Jožica Pogačar iz Krškega - Lidijo, Pavla Kastelic iz Brežic - deklico, Pavla Bunetič iz Dobove - Saša, Nežika Vestovšek iz Šentlenarta - deklico, Terezga Vinter iz Sp. Starega grada -Marjana, Terezija Škofea iz Kapel -deklico, Albina Kos iz Krškega - * Suzano, Slavica Juričko iz Kunšperka - Marijo. Pretekli teden je v brežiški bolnišnici umrl: Ivan ŽARN, kmetovalec iz Nemške gore, star 48 let. OBIŠČITE XXVI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU OD 6. DO 16. AV6USTA VELIKA IZBIRA BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE. UGODNI NAKUPI! Josip Jurčič Pa to ni prav, France! Lej, če se ravno Mica meni s teboj, vendar lahko veš, da ti je Rebrnikovi ne bodo dali, ker so bogati, mi pa nismo. Za nos voditi je pa tudi ne smeš; že ko bi ne bilo greh, pa je slabo za Mico; saj veš, da bodo ljudje še potlej, ko bo drugam omožena, kazali s prstom za njo in dejali: Glejte jo, za onim je tudi hodila, pred ko je tega imela.“ „Kako si pa zgovorna!** reče France, ki je, ob dimasta vežna vrata naslonjen, ves govor mirno poslušal. „Kdo te je pač tako jpodučil? “ I „Veš kaj, jaz se ne šalim,* pravi Reza na to resnobno. „No, ker resno govoriš,“ odgovori čez nekaj ► časa brat, „pa še jaz tebi eno brez šale povem. Jaz pa ne bom govoril tega, kar ljudje govore, ampak to, kar vem sam. Jaz vem, da je že tri noči leblajtar ali, če rajši slišiš, graničar Peč — tisti, ki pravijo, da je tako lep - po vasi sleparil. “ Rekši, sestrici ostro v obrazek pogleda. Zdi se mu, da je malo zardela. „Naj!“ odgovori mu Reza. „Kaj meni mar? “ „Ali ti res nič mar? “ „Meni ne!“ odgovori Reza naravnost ter hiti skledo pomivati. „No prav, če je tako. Ali jaz tudi vem, da je-biriški hlapec Peč, tista glista, vzel na našem i tnalu leseno kobilo in jo prislonil k tvojemu ► oknu, daje tebe klical.** „Kaj morem jaz pomagati, če je revež neumen! * reče sestra. Francetu se čelo zgrbanči. „Povej mi po pravici, to ti rečem, če se zlažeš, le glej! Povej mi, ali si se mu oglasila ali se lisi? “ St. 32 (1411) - 5. avgusta 1976 „E, ne bodi tako čuden, France! Kaj meniš, da sem neumna!“ „Povej, ali si se mu oglasila ali ne? “ „Nisem se, ne.“ „Nobenkrat ne? “ „Nikoli.“ Oba molčita. „Veijamem ti,“ reče potem France, „samo toliko ti povem: meni nič mar, nosi se in bodi, kakor se ti prav zdi, jaz ti ne bom na poti nikoli. Vendar rajši vidim, da imaš hudiča ko biriča.** „Za božjo voljo, ne kolni tako!“ pravi sestra. „Pa to: če ga jaz dobim, da bo tod lazil okoli hiše, premel in pretresel mu bom koščice, tiste drobne, da bode tri dni in tri noči name mislil; pri moji duši, da tako naredim, če smolo prinese le-semkaj.“ „Saj pravim,“ reče sestra na jok, „nekaj boš napravil s svojo naglostjo in jeznoritostjo, da te kaj prav hudega zadene, ali koga ubiješ, ali pa kako drugo neumnost napraviš; popred ne boš jenjal.** „To naj te ne skrbi,“ odgovori France. „Le pojdi molit pa spat. Če te kdo kliče pri oknu, ne oglašaj se mu, če se mu ne pravi Godežev Tonček. Biriča se pa varuj ko hudiča!** Po tem poduku stopi Štivmikov France čez vežni prag na piano. Zunaj je bilo mrzlo, sneg je pokrival z ledeno skoijo vse, kar ni bilo pod streho. Vse se je bilo skrilo pred mrazom, le polna luna je zmrzovala sredi neba in razsvetljevala nočno praznoto, ko je France, zavit v svojo mrzlo obleko, koračil skozi vas. II Ko je France prišel iz žleba, v katerem stoji vas, bfl je na veliki strmi rebri, ki ni imela niti rodila drugega ko kamenje in leščevje. Bil je to vaški spašnik poleti. Ako je hotel človek v bližnji trg, moral je po tem kamenju kobaliti navzdol proti zahodu; ako je pa rebri počez šel kakor France, prišel je do pota, po katerem so hodili čez Goijance in na katerem je stala krčma Rebrtiikova na Stenah. Sneg je bil vse križem razgažen, ker so tudi po snegu vaški pastirji koze pasli po leščevih mladikah. Bilo je torej težko hoditi iz gazu v gaz, s pota na pot in se vendar zmerom v pravi kraj obračati. Toda France je bil takim potom in skalam od mladega navajen. Z isto skrbnostjo, ki jo imajo vsi kranjski fantje, ako ponoči štramajo okrog, da bi namreč popred koga opazil v temi kakor pa oni njega, stopal je tudi France tiho in počasi, dasi-tudi se ni varno okrog oziral, ampak strmo v tla gledal in premišljal. Zdajci začuje neko rovštanje in mrmranje med skalami nad seboj. Hitro postoji in posluša. Mesec je svetil dovolj, da bi videl, kaj je; kajti bilo je po glasu razločiti prav blizu, toda zasla-njala sta mu dva grma. „Morda škrat denaije seje,“ pravi mladenič in upogne na lahko grmovje ter stopi nekoliko korakov navzgor. Zaras bi si bil lahko potrdil ono misel, da škrat-lja vidi pred seboj, ko zagleda čudno podobo. Na najbolj špičastem kamnu je sedela črna, precej velika kepa kakor skrčeno sedeč deček in je milo jokala. France, ki se treh parov pesti ne bi bil ustrašil, zbal se je vendar te prikazni in hotel pobegniti. Pa v tem hipu se stegne kepa na kamnu, glava in dve roke ste bili videti. „0 ti pretegnjena luna ti, ti spak ti, da bi te nocoj Bog ne bil obesil gor, ampak da bi te bil v lužo vrgel žabam!“ tako je klela podoba na kamnu, s suhim prstom žugaje mesecu na nebu, z glasom pol na jok, pol na jezo. Glas človeškega jezika ima neko čudno moč do nas. Že usta, ki sama na sebi nimajo nič sosebno pravilnega in krasnega v svoji podobi in obliki, prikupijo se nam, ako iz njih govori miloglasen, ubran jezik’; nasproti pa se nam odurijo tudi najlepša usta, ako čujemo iz njih glas, ki se vedno grdo zadira in hriplje. Tako čakamo tudi ponoči, ako koga začutimo, naj-pred, da se nam oglasi. Šele potem se nam nekaj olajša strah, ki ga prizadevajo dostikrat vraže ali ostanki kake prazne vere, brez katerih je malokdo, če tudi si jih še sam ni v svesti. Tako je tudi Franceta minil ves strah, ko je slišal, da zna mala pošast na kamnu tudi govoriti. Pogledavši bolj natanko, je videl, da namesto škrata sedi na kamnu majhen možiček silo šaljive postave. Bil je suh kakor goba; na mali glavi je čepel klobuk, velik in širok kakor reta; rdečkasti lasje so gledali vse križem po vratu dol in mahali po kratki raztrgani kamižoli, na nogah pak je imel irhaste udelane hlače do kolen, potem je bila za veliko zaplato vrednosti gola noga, kolikor je ni pokrivala snedena in razcefrana golenica rjavega njegovega čevlja, katerega se je držalo še predlansko blato. „0 ti spak ti!“ klel je možiček dalje, ne za-pazivši, da je kaka živa stvar blizu, „kdo mi ga toliko prizadene ko butja in mraz in pa stari mesec. Se v palce bom ozebel ali pa po členkih me bo trgalo kakor hudiča, hu-hi!** začne mala postava na kamnu zopet jokati ter skrči kolena na usta, tako daje klobuk vsega moža pokril. „Kaj kolneš tod, koza!“ zavpije France. Dedec na kamnu se ustraši nenadnega krika, da pade zviškoma na zobe s svojega sedeža. Ali ravno tako naglo se zopet pobere na svoje kratke noge in plaho ogleduje, kdo je ta, ki gaje prestrašil. „Dol pojdi k meni, koza! Če ne greš, pa bom lase in ušesa od tebe kupil brez denarja,“ pravi France. Počasi in kislo drže se pride dedec bliže. Ogleduje pa Franceta z malimi očmi od pete do tal. „Nikarte, boter! Lasajte in uhljajte me nikar, saj sem božji človek, ne pa živinče,** hriplje dedec. „Kaj pa hodiš tod po kamenju? Ali morda nimaš pameti? “ vpraša mladi vaščan. „Jaz sem Frtnatek Tekmec,“ odgovori mož pogumneje. „Bodi, kdor češ; jaz te vprašam, kaj hodiš tod ponoči? “ „Spak, jaz pa tebe vprašam: kdo si pa ti? “ vpije Tekmec ter stopi dve stopinji bliže in prime Franceta za prsi, kajti do vrata mu ni dosegel. „1, ti koza, kaj bi pa rada od mene? “ govori mladenič, ubere za eno roko Frtnatka za vrat ter ga zasuče ko prazno vrečo okrog sebe. Mali Tekmec bi bil kolovratil po rebri navzdol, ko bi 'ga bil France spustil iz pesti. „0 boter, pustite me, pustite! Povedal vam bom, povedal!“'kričal je mož. „No, le govori; kaj iščeš tod? “ „Jaz sem Frtnatek Tekmec,“ pravi dedec zopet in sopiha na debelo, kakor bi pljučem privoščil malo več zraka, ker so ga popred v strahu le malo uživala. „Veste kaj, boter, ali kdo ste, vi ste pa hudi ko sršen; vsa rebra ste mi pretrlL Ko bi jaz usmiljen ne bil, precej bi šel tožit in s tožbo bi jaz nakanil in napravil, da bi zaprti sedeli štirinajst dni in trinajst noči zato, ker ste mi rebra polomili, da ves svoj živi dan ne bom lahko hodil po svetu.** „Do zdaj ti še ničesar nisem polomil,“ odgovori vaščan, „če mi pa ne poveš, kar te vprašam, potlej te ukrivim ko klobaso in zalučim po dolini, da boš kopeti in betico skupaj nosil do drugega leta.“ „)az sem Frtnatek Tekmec,‘* govori dedec. „To si že v tretje povedal.** „Zakaj me pa ti tikaš, kdai si mi kruha rezal? Kdaj sva krave v eni ograji pasla? “ vpraša Tekmec, ki je pozabivši, kako trde so mladeničeve pesti, zopet nekaj poguma dobil. „Spak, jaz sem gotovih petdeset let star mož, kdo si pa ti? Smrkavec si. da ti povem.** DOLENJSKI LIST DA, IN KOLIKO TO STANE? „Takole, Repič, hlače so izgotovljene. Boljših gotovo nisi imel še nikoli." „Res. In koliko to stane? “ ..Pridite še, gospod Repič, saj vidite, da ste z novo pričesko za najmanj deset let mlajši." „Hvala. In koliko to stane? “ ..Zamenjali smo vam olje v avtomobilu, naravnali zavore, nadomestili dve žarnici. Spet se boste lahko vozili brez skrbi." „In koliko to stane? “ „Tole imate proti glavobolu, tole je za zbijanje temperature, tole vzemite trikrat na dan po jedi, kapljice pa so za v nos." „Lepa hvala. In koliko to stane? “ ..Kilogram sladkorja, napolitanke, vodica za po britju, zobna pasta, liter olja, zobotrebci in tri paštete. To je vse? “ „Vse. In koliko to stane? “ ..Peljali se boste do Ljubljane, kajne? Otrok ni vaš? Izvolite vozovnico." „In koliko to stane? “ „Takoj bomo. Imeli ste prvi menu pa cigarete pa dva dečka črnega pa vžigalice in dva kosa kruha." „Da, in koliko to stane? “ „Vstavili smo vam novo steklo. Poskusite. Zdaj boste videli še komarja v letu. Je v redu? “ „Je. In koliko to stane? “ ..Zdravo! Dokumente, prosim. Skozi naselje ste vozili s petinpetdesetimi kilometri, dovoljeno pa je štirideset. Torej - prehitro." „Da. In koliko to stane? “ „Moje sožalje, gospa Repič. Tako na hitro. Naročili ste dva venca, kajne? Pa godbo, kajne? Pa pevce, kajne? Pa še prevozni stroški, mrliška vežica, spremstvo, izkop jame, kajne? To bo vse." „In koliko to stane? " TONI GAŠPERIČ Eden je suhorski Franci Malo je ljudi, ki so v svojem kraju tako priljubljeni, kot je Franci Pibernik v svojem Suhorju. Vse delo v tem malem belokranjskem kraju se vrti okoli njega, za njegov razvoj je žrtvoval tudi zdravje. Kako naj-označimo človeka, ki je v svojem kraju opravljal že domala vse funkcije? Naj navedemo le sedanje: tajnik ZZB NOV v KS Suhor, delegat (prej vodja delegacije) krajevne skupnosti v občinski skup-, ščini Metlika, tajnik krajevnega gasilskega društva, tajnik pogrebnega 'zavoda Suhor itd. Nekoliko nenavadno, toda da bi bolje razumeli Francijevo zagnanost in vnemo pri delu, moram poseči globlje v Pibernikov rod. Že stari oče je bil izredno napreden za takratne čase. Čeprav je prišel iz Gorskega Kotarja, je veliko naredil za razvoj Suhorja. Tudi Francijev oče je bil naprednjak. Boril se je na ruski fronti, vendar je zaradi bolezni mlad umrl. „Pri hiši nas je bilo devet otrok in vsi smo takoj po zasedbi Jugoslavije začeli sodelovati s partizani. Bil sem izdan, toda med okupatorji se je našel nekdo, ki je sodeloval s partizani, in mi tako omogočil pobeg. Med NOV sem bil dvakrat ranjen. Toda nimam priznanih vseh partizanskih let. Glavna priča Maja Kolman, ki je od vsega začetka vzdrževala zvezo med menoj in partizani, je kmalu po osvoboditvi umrla. “ Njegovo povojno življenje je bilo izredno pestro. Najprej je služboval v Zagrebu, nato je zaradi bolezni odšel v Bohinjsko Belo za poslovodjo in se tam tudi poročil. Pot ga je nato zanesla v Piran, kjer je organiziral prvo expres delikateso, potem bil sedem let upravnik gostišča Riviera in še šef gostišča Avtocamp Lucija. Leta 1962 pa je znova odkupil svojo rojstno hišo. ki je bila med njegovim „potepanjem“ prodana in med vojno močno poškodovana. Počasi jo je obnavljal, pri tem mu je pomagalo tudi podjetje Mercator, ki je zasedlo nekaj prostorov. Po njegovi vrnitvi na Suhor pa je oživelo tudi politično in družbeno življenje tega kraja. Še bolj se je posvetil političnemu delu, ko je leta; T973 odšel v predčasen pokoj kot invalid I. stopnje, nesposoben za fizično delo. Naprezanje in napor je Francija kaj kmalu stalo življenje. V lanskem aprilu je doživel srčni infarkt, vendar so se mu moči po končanem zdravljenju v Radencih znova povrnile. Toda kaj, ko ni mogel brez dela. Znova se pojavljajo težave in prav v njih je Franci spoznal, kako malo je cenjeno njegovo delo. Letos so mu namreč znova ponudili zdravljenje v Radencih, vendar bi si hrano in stanovanje moral plačevati sam. „Z mojo pokojnino to ni mogočerazočarano ugotavlja. Pa vendar ga tudi to ni spravilo s tira. Ob nedavnem obisku borcev XIV. divizije na Suhorju je dobil priznanje štajerskih borcev, sliko celjskega gradu, vsi pa so mu v en ghs zatrdili, da takšnega sprejema še niso doživeli. Kdo ga je organiziral, vemo. Pohvale in priznanja je dobil tudi od gasilskega društva, ZZB Suhor, skratka, ni ga področja m Suhorju, kjer Franci ne bi kaj prispeval „In še nekaj je, o čemer sem že dosti razmišljal Premalo spoštujemo delegatski sistem, kajti z njegovo pomočjo bi se dalo narediti še marsikaj. Ne morem razu-\meti, kako se lahko v naši družbi še najdejo taki, ki ga skušajo zavirati “ Vprašanje, ki si ga postavlja Franci, je razumljivo za človeka, ki je večino svojega življenja žrtvoval razvoju enega kraja - Suhorja. BOJAN BUD JA »Nikola Tesla” v Kostanjevici Nadaljevanje s prve strani tisoč statistov. Nikola Tesla igra Rade Šerbedjija, glavnega junaka v mladih letih pa Todor Menič iz Medaka pri Gospiču. Tudi on je sin pravoslavnega duhovnika, kot je bil njegov slavni rojak Nikola Tesla. Kakšno naključje! Serij? o Nikolu Teslu bo končana prihodnjo pomlad ali PO TRKU ŠE V PEŠCA 28. julija dopoldne se je pred vratarnico tovarne Krka v Ločni zgodila nenavadna nesreča. Novo-meščan Bojan Selan, ki je s fičkom pripeljal z mesta, je pri tovarni zapeljal mimo, čeprav je videl tam obračati avtobus. Ker pa je ravno takrat s parkirnega prostora pripeljal osebni avto Anton Jošt, prav tako iz Novega mesta, sta vozili trčili. 1'ička je odbilo proti vratarnici, tam pa je zadel pešca Franca Šinkovca in ga zbil. Ranjeneg? voznika Selana in pešca so odpeljali po prvo pomoč v bolnišnico, gmomo škodo pa cenijo na 16.000 dinarjev. ROPARJU SO NASLEDI 36-letni Janez Kastelic iz Gradca se je 28. julija po 21. uri zvečer vračal iz Črnomlja proti domu. Šel je peš, na samoti med mestom in Vranoviči, kjer ni hiš, pa ga je dohitel mlajši moški in mu iztrgal z roke zapestno uro, vredno 550 dinarjev. Kastelic je bil tudi pretepen in je moral iskati zdravniško pomoč. Kaj več o roparskem napadu za zdaj še ni znanega, pač pa so preiskovalci roparju že na sledi. * Splašena kobila V Škocjanu pravi preplah, pa tudi nesreča 30 Julija je Janez Miklavčič z Roj pri Šentjerneju s kobilo Cveto pripeljal voz v škocjanski mlin. Konja je pustil vpreženega na dvorišču mlina pod nadzorstvom vnukinje Darinke, sam pa je stopil k mlinarju. Medtem ko sta se pogovarjala, se je kobila zaradi ropota ustrašila in splašila. Darinka je vsa prestrašena skočila z voza in si najbrž s tem rešila življenje. Kobila je oddivjala z vozom proti Škocjanu. V tem času je iz smeri Dol. Dole pripeljal z vprego Janez Makovec iz Ljubljane, na vozu pa sta bili še njegova svakinja Alojzija in njena 18-letna hči Zdenka. V bližini hiše štev. 20 v Škocjanu je opazil, da za njim divja splašen konj s prevrnjenim vozom, zato je vprego zapeljal na skrajni desni rob ceste, vseeno pa se divji kobili ni mogel izogniti. Zadela je Makovčev voz tako močno, da sta ženski popadali na L*a in se poškodovali. Težje poškodbe je dobila Zdenka Makovec, ki so jo prepeljali v novomeško bolnišnico. najpozneje v jeseni. Doslej so snemali na Plitvičkih jezerih, v Gospiču in Kostanjevici, od koder so odpotovali v Karlovac. Izumiteljevo bivanje v Ameriki bodo posneli v zagrebških ateljejih. Za Kostanjevico se je ekipa med tridnevnim bivanjem zelo navdušila in direktor Lustig je pohvalil zlasti veliko razumevanje turističnega društva, gasilcev in drugih domačinov, od katerih so mnogi sodelovali pri snemanju kot statisti. JOŽICA TEPPEY POZOR! Vsak trenutek bo zagorelo, gasilska brizgalna pa bo odpovedala. Gospiške gasilce bo rešil iz mučne zadrege mladi Nikola Tesla, ki ga v tem prizoru „predstavlja" Teslov rojak Todor Medič. (Foto: Jožica Teppey) Muzikanti brez instrumentov Pet mladoletnih Krčanotf je okradlo Orione na Otočcu, vendar so le-ti vse dobili nazaj Pisali smo, da je bilo v noči na 7. junij vlomljeno v hišico na Otočcu, kjer je imel ansambel Orioni spravljene instrumente, vredne 15.000 din. Ti so izginili. Pred nedavnim pa so krški miličniki in novomeški kriminalisti ta vlom razvozljali. Vlomili so trije mladoletni fantje in dve dekleti iz Krškega. Ponoči so se na 'Otočec pripeljali z avtomobilom, ki so ga vzeli očetu enega od deklet. Vlomili so v hišico, naložili glasbila in jih odpeljali. Najprej so ukradene instrumente skrili v klet enega od udeležencev, pozneje pa so jih zapeljali k prijatelju v Artiče. Fantje in dekleta so hoteli na NOVOMEŠKI TABORNIKI! Obveščamo vse tabornike, da je iz tehničnih razlogov datum taborjenja prestavljen na 9. avgust Šestanek za vse, ki želijo taboriti, je sklican za 6. avgust na ragovskem mostu. Tam bodo zainteresirani zvedeli za vsa podrobna navodila o odhodu na taborjenje. vsak način v Krškem ustanoviti ansambel, ker pa denarja za nakup drage opreme niso imeli, so se odločili za vlom. Želja po muziciranju brez lastnih glasbil jih je najbrž že minila. Ukradeno opremo so miličniki našli in jo vrnili Orionom. SVAKINJO JE ZABODEL 24. julija se je obisk sorodni-, kov iz Kranja pri Češnovaijevih v Vel. Poljanah blizu Šentjerneja tragično končal. Franc Češnovar je ta dan prišel z Gorenjskega na obisk, z 22-let-no svakinjo Martino Češnovar pa sta se sporekla zaradi zemlje. Svak je bil tako besen, da je pograbil gnojne vile in z njimi lopnil Martino po glavi. S hudimi poškodbami so ranjeno prepeljali v novomeško bolnišnico, napadalec pa bo moral dajati odgovor. Prijavili so ga javnemu tožildu. Skrivnostni moški v belem na pokopališču Čenče in klepetulje so v Kočevju neutrudljive. To so ženske, ki se vtikajo v vse in potem raznašajo „novice“. Novice se od ust do ust stopnjujejo in dodajajo jim plodove domišljije. Pred dnevi so pokopali na novem kočevskem pokopališču staro občanko, kočevsko Slovenko, ki je med okupacijo veliko pretrpela v zaporih in taboriščih. V partizanih ji je padla tudi hčerka. Domačini, predvsem borci, so jo v velikem številu z neštetimi venci pospremili na zadnji poti. Po želji otrok so jo civilno pokopali. Vendar sta se po civilnem obredu pojavila še dva mlada človeka v civilu in imela dolge govore: manj o umrli ženi, več pa o svojih verskih prepričanjih. Iz govorov seje dalo sklepati, da sta bila jehovca. Ljudje so se razšli, brž ko so položili vence na grob. Že drugi dan so bili venci razmetani in razmešani. Začela se je vloga klepetulj. V mraku so videle štiri moške v belih škornjih in belih cilindrih, ki so razmetavali grob. Največja luknja je bila skopana nad glavo. Novica se je hitro širila po Kočevju in se še stopnjevala. Pokojnico so izkopali, odnesli v Ljubljano itd. in še in še je vedel povedati „ljudski glas“ . . . Treznejši obiskovalci pokopa-liča so se prepričali, da so bili venci na grobu res nekoliko zamešani in imeli odžrte sveže cvetove nageljnov. To se na kočevskem novem pokopališču, ki še nima zaščitne ograje, večkrat zgodi. Do grobov pač pridejo jeleni in srne in verjetno je bilo tudi.v tem primeru tako. Toda od kod jelenom beli škornji in beli cilindri - to verjetno vedo le kočevske klepetulje .. . A. A. PEŠAČIL PO MAGISTRALI 2. avgusta malo po polnoči se je na magistralni cesti pri Krškem spet zgodila ena značilnih nesreč za to področje: pešca na avtocesti je do smrti povozilo. Po prvih podatkih je Emil Božič iz Sred. Pijavškega 7 pešačil kar po sredi ..avtoceste", naproti pa je pripeljal avto zagrebške registracije in ga kljub umikanju zbil. Ze ležečega na tleh je Božiča povozil še tovornjak, ki ga je v obratni smeri pripeljal Mariborčan Karel Šenveter. Vlomilec skrit za oltarjem Mladeniča, ki je v noči na 30. julij pustošil po novomeški kapiteljski cerkvi, so dobili na avtobusni postaji TA Sl BO ZAPOMNIL 2. avgusta zvečer je v Bršljinu na Ljubljanski cesti Matija Belavič iz Novega mesta zletel s ceste. Ko je z avtom vozil proti mestu, ga je v desnem ovinku zaneslo na pločnik, ga odbilo v vsek, kjer se je prevrnil na bok, pa spet postavil na kolesa. Ranjen je bil Voznikov brat Rudi Belavič, gmotne škode pa je za 10.000 dinarjev. V noči na 30. julij je bilo vlomljeno v kapiteljsko cerkev. Ker so že tri dni prej vedeli, kako se okrog cerkve motovili neznanec, je sum takoj padel nanj, po opisu pa so ga dobili že drugi dan na novomeški avtobusni postaji. Bil je 25-letni Stanislav Novak iz Rakičana pri Murski Soboti. PRIVLAČEN KIOSK! V kiosk Dela na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu je bilo te dni spet vlomljeno. To je bil letos menda že peti vlom. 29. julija okrog 22. ure je neki moški z betonom razbil stekleno steno, vendar so ga ljudje slišali in prepodili. Ponoči se je vrnil in drugič je vlom uspel. Vlomilca, ki je naredil precej škode, še iščejo. (Foto: Marko Klinc) Zvečer se je v cerkvi skril za oltarjem, ponoči pa je vdrl v zakristijo, kjer je iskal denar in druge vrednote. Našel je samo izvijače in nekaj orodja, s katerim je nato vlomil v tabernakelj. Oči so se mu zasvetile ob monštranci, posuti z okrasnim kamenjem, zato je odlomil zgornji del v obliki križa. Iz cerkve je odšel tako, da je s silo odprl vrata z notranje strani. Isto noč pa je nepridiprav obiskal še župnišče na Kapitlju. Vlomil je dvojna vrata in prišel v stranske prostore, vendar ni nič odnesel. Kot so pokazale prve poizvedbe o storilcu, gre za klateža in znanca sodišč, saj je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvin. Preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča je za Novaka odredil pripor.