• i 130. IfnlM I MM]aLinHI.MHm. III. Uti. ^_____ šam'mtmU s Prostor 1 m/m X 54 m/m za aavadne fn male oglase 40 vtn., u uradne razglase 60 vln^ za poslano in reklame l K- — Pri naroCfl« nad 10 objav popust Vprašanjem gfede inseratov naj »e prilofi znamka za odgovor. aflaa aara|aama la podaiaasia te sađoatea fraafcOTiai. fjay Rokopiaov na) vrate. ~OT Posamezna itevilka vella 40 vlnarfev. Izjava in spomenice JDS. IZJAVA NACELSTVA JDS GLEDE ČIŠĆENJA«. Načelstvo JDS je v svoji seji dne 3* junija aklenilo sledečo izjavo: Z ©žirom na razne v javnosti izrečene ■asebne nazore glede takozvanega >&-ščenja< izraza načelstvo JDS mnenje, da je čifcčenje — zlasti dokler ni dose-žena popolna državna konsolidacija — potrebno, v kolikor je utemeljeno v narodnom in državnem interesu- Pri tem naj se pa ljudske strasti umetno ne razburjajo- • GLEDE PREKLICA IZVOZNE PRE-POVEDI NA VINO Ja doposlala J- D- S- beogradski vladi in svojim poslancem sledeč pred-log: Slovenski kraji. zlasti oni na Šta-jerskem so hudo prizadeti vsled izvozne prepovedi za vino« Dokler nismo imeli svoje kolekovane krone, je bila prepoved iz valutarnih razlogov razumljiva* Sedaj je pa velika nevarnost, da bo vrednost naše krone začela padati, ako nič ne izvozimo- Naše vino iz leta 1918- j© bilo slabše in manj trpež-no, zaradi tega obstoja nevarnost, da se to vino v sedanjih poletnih mesecih pokvari- Velike množine vina se leže v naših kleteh, ki za starino vsled svoje kakovosti ni porabno. Tuđi s politič-nega stališča je treba dovoliti izvoz, ker narašča — zlasti okrog Ptuja in na meji vedno ve^je razburjenje in upornost proti vladi, ker se ne doveli izvoz vina in s© je baii pri velikem gtevilu prebivalcev gospodarskega po-Ioma* Vinogradniki se tuđi boje, da bo tfalijanako vino, ki se pridno uvaža v Kemško Avstrijo, odvzelo trg- Tuđi mi ezoo za to, da se naš vinski trg emancipira od NemŠke Avstrije- To bo pa mo-goSe le tedaj, ako se nam odpre nov trg- Predlagamo torej, da se do vol i po-polnoma prost izvoz vina* • SPOMENICA JITGOSLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE V LJUBLJANI GLEDE ZNI2ANJA CARINE ZA UVOZ 2TVE2A IN DRUGIH DNEVNIH POTREBSCIN TER SURO VIN. i£er se je vpeljala pri nas vsled uveđbe srbskega avtonomnega, tarifa neznosno visoka carina, je poslalo na-celstvo JDS beogradski vladi in svojim poslancem sledečo spomenico in predloge: Vse naše javno življenje je hudo prizadeto, ker se je vpeljal pretekli te-den srbski avtonomni tarif za uvoz in izvoz napram sovražnim državam- Ka-kor odobravamo, da se trgovske vezi z Nemško Avstrijo pretrgajo, vendar smatramo, da jo vpeljava srbskega avtonomnega tarifa za slovenske razme-re silno otežljiva- Ta tarif obdafuje ćelo vrsto živil in predmetov, katerih v naši državi primanjkuje In kateri se morajo zato uvažati, n- pr. sladkor, sol ali papir, pisarniške potrebšeine, st roji itd. Vse to podražuje življenje in sili nasprotno državo, da mora dovoljevati svojim nastavljenoem vendo višje dra-ginjske doklade- Vsled tega seveda oni dohodki, ki jih ima država iz vpe-ljave carin, izginejo v obliki draginj-skih podpor in državi popolnoma nič ne koristijo* Z uvedbo carine se je mislilo udariti neprijateljske države, doseglo se je pa nasprotno- Udarjeno je naše pre-bivalstvo, ker mora ono plaćati carino, doeim je neprijateljskim firmam vse-eno, ali obstoja tu carina ali ne, ker prodajo blago za isto ceno. kakor če bi ne bilo carine- To plačuje le nas človek in prevali na konsumenta- Odločno protestiramo, đa se je ta srbski avtonomni tarif vpeljal, ne da bi se vprašalo za mnenje narodno predstavništvo, ali zaslišalo lokalne činitelje- Da se vsi ti neđostatki odpravijo, predlagamo: 1* Uporablja naj se stari avstrijski avtonomni tarif brez po viška, iz njc^n naj se pa crta vse, kar obdacnje dnevne potrebšeine in uvoz vseh snrovin. Glede pol in celotnih fabrikatov predlagamo, da naj se da tuka jšnjeura fniančne-mu poverjeniku pooblastilo, da srne po zaslišanju interesentov predlagati fi-nančnemu. ministru znižanje carine so-razmerno z razvijajoco se domačo industrijo- Uvedena carina je popolnoma fiskaličnega značaja. Vzgojnega nima nioesar na sebi- Trgovskih zrez 2 an-tanto se ne more povzročiti, ker promet za enkrat so ni mogoč- 2- Predlagamo, da se izroči carinsko vprašanje trgovskema ministra in ođvzame finan?neran- Le pobiranje carine je stvar carinskoga urr.da, ki pa naj bi se uredil popolnoma samostojno- • Ncznosnc razmere glede M UVOZA IN IZVOZA T so napotile načelstvo Jufroslovaii-ske demokratske stranke v Ljubljani, da je poslalo beogradski vladi in Demokratskemu klubu v Beogradu sledečo spomenico: Glede uvoza in izvoza so izšli na-sprotujoči si ukazi. Finančni ministef je na eni strani prepovedal vsak promet z Nemško Avstrijo, tored tuđi uvoz. Trgovinski minister enake^a ukaza ni izdal. Na podlajd prepovedi finančnega ministra, je začel carinski urad v Mariboru 2 meseca po prepovedi ustavljati vse blasro. ki je prišlo iz Nemške Av-striie. Tako se je ustavljalo pošiljatve sladkorja, premoica, pa tuđi selitveno blajio naših uradnikov in drugih Jugo-slovanov, ki beže iz Nemške Avstrije. Trgovci, ki so pred meseci kupili bla-KO, ga plaćali in imeli pravilne uvozne dokumente od provincijalnih uradov še iz časa. ko so bili ti kompetentni, ne morejo tega blaga sedai spraviti napre j, tako, da so vsi kolodvori več ali manj prenapolnjeni. Obmejni policijski komisar, ki je podrejen neposredno ministru za notranje zadeve, razglaša^ da je uvoz popolnoma prost. Istoćasno pa pošilja južna železnica vozove s pohi-štvom nazai v Gradec, ker ne smejo čez Maribor proti jugu. Vsled tega kaosa južna železnica ne sprejema več v nemških postajah blaga za Jugosla-vijo brez beogradske uvoznice. Te uvoznice pa niti za naipotrebnejše blago, niti za kompenzacijo, niti za prese-litev ćele mesece ni mogoče dobiti. Tuđi z izvozom je nnstal kaos. kaj-ti dasi je ministrstvo izjavilo, da so iz-voznice pokrajinskih uradov zn kupčije, sklenjene pred 31. marcem 1919 še ve-Ijavne, vračajio obmejne komisije vse blatro brez izjeme. Veliko blaga se za-raditega ustavlja in kvari. Slovenija je zlasti prizadeta. ker je dobila iz dunaj-^ke komnenzacii^ke pogodbe silno malo, iz češke pogodbe pa niti 1 gram, medtem ko je neka privatna družba v Ljubljani preko glave domačih nradov dobila jako veliko množino blaga za izvoz. Vse polno je predmetov, ki se kvarno, in ker ni mojroče ča ka ti na to, da počasno oosluioSf centralni urađ resi prošnje, kar je toliko težje, ker nima nobenega po*nania položaja. Samo z osebno intervencijo v Beogradu se Še kaj doseže. To pa obratova^je silno po-draži. Solidnemu producentu in trgovcu preseda anti^ambrirnti in zato imajo usr»eTi le snretni veriž^itVi. Da se ti ne-dostatki odtiravijo. predlaramo: Da naj trgovinski in finančni minfcter izdata slainro lahko razumljive premise glede uvoza in izvoza in da naj se aparat tako poen ost a vi, da bo trgovec vsaj tekom rrch dni vedel, r>ri čem da je. Večie pogodbe na| «:e rešuieio po hrzo-i?»vn!h predlogih ookraiinskih pođruŽ-nic centralne uprave, katerim na i se nritetrneio komisie interesentov. Manj-še stvari pa naj v okviru stroge kontrole in T5O navodilih centrale resu je jo ti uradi sami. Vsaka zloraba samostojnosti nai se na eksemnlarično kaznuje. Spominiaite se zaklada „Slov. sokolske zvezeu. Mirovno potodbo z Hemiko Avstrilo. LDU Lvon, 3. junija. (Brezžično.) Danes opoldne je bil v gradu St. Ger-main avstrijskim delegatom izročen prvi dcl mirovne pogodbe. Navzoči za-stopniki zavezniških in asociiranih dr-žav so zavzemali svoje prostore v istem razporedu. kakor v Versaillesu. Med Wiisonom in Lloyd Georgeom je sedel Clemenceau. Zastopane so bile vse države, ki so napovedale Avstriji vojno. Navzoč je bil tuđi maršal Foch. Ko so vstopili avstrijski pooblaščenci, je imel Clemenceau nagovor nanje. Omenil je, da vsebuje besedilo mirovne pogodbe nastopne točke: uvod, zveza narodov, avstrijske meie, politične klavzule glede države SUS in Ceho-Slovaške, politične klavzule, nanašajo-če se na razne evropske države, var-stvo manjšin, splošne določbe za var-stvo Avstrijcev zunaj Evrope, pomorske in zračne klavzule, postopanje z vojnimi vjerniki, varstvo vojaških gro-bišč, gospodarske določbe, ureditev zračne plovbe, pristanišč% vodne ceste in železnice, določbe glede delavske zakonodaje in razne druge klavzule. Ražen tu naštetih določb bodo izročili avstrijskim delegatom tuđi besedilo političnih klavzul glede Italije, besedilo finančnih klavzul, določb, ki se nanaša-jo na obnovo in odškodnino ter voja-ških klavzul. Avstrijskim delegatom bodo đovolili lSdneven rok, da formu-lirajo svoje pripombe k mirovni pojrod-bi, ki jih bodo morali predložiti pismeno, ker ustnih pogajanj ne bo. Nagovor Clemenceaua so prevedli na angleški, francoslri, i talijanski in nemški jezik. Nato je mr. Dutasta izročil besedilo mirovnih pogojev kaneleriu dr. Rennerju, ki je vstal in prečital daljši nagovor v franeoskem jeziku. (Govor priobčujemo na drugem mestu.) DR. RENNERJEV ODGOVOR. LDU Pariz, 2. iunija. Ob slovcs-nem prejemu mirovnih pogojev iz rok aliirancev, je nemško - avstrijski kanc-ler in predsednik nemško - avstrijske mirovne delegacije dr. Renner imel govor, kjer je izvajal med drugim: Narodi Avstrije so y nesreči dolgo čakali konca napetosti in negotovosti glede na njih usodo. Hreoeneli smo po odločitvi, zakaj šio je za to, da zadobi naša hudo izkušana dežela vendar enkrat mir in da dobimo priložnost, pred tem vzviše-nim sodnim dvorom, najvecio avforite-to sveta, izjaviti, kaj je naša dežela, in s katerimi pogoii moramo upati, da ustvarimo eksistenčno možnost za samostojno državo. Donavske monarhije, proti kateri so se bojevale aliirane in asociirane velesile in s katero so skle-nile premirje, te monarhije ni več. 12. november leta 1918. se more smatrati za dan konca. Od tega dne ni bilo no-bene monarhije več, nobene silne obla- sti, ki bi jo mogla treti, od tega dne ni bilo nobenega usodepolnega dualizma več, niti avstrijske, niti ogrske vlade, nobene armade in nobeneea ustroja, ki bi razpolagal z iavno sila Osta--lo je le 8 narodov brez javne organizacije. Oni so ustanovili Čez noč svoje parlamente, svoje vlade, svoie armade« izkratka svoje neodvisne države, prav-tako, kakor so oživele le druke narodne države ali nove republike, Zaradi-tega se ti narodi in njih državne tvorba ne smatrajo za pravne nasJednike bivše monarhiie. Prav iz te točke pa izvi ra ono protislovje, zaradi katerega moramo največ trpeti, in ki sa je treba; pred tem visokim zborom pojasniti. Po razborit em izreku, ki ga je izustftl pred kratkim predsednik konferenoe, nika-kor ne zadostuje izprememba politične vladne oblike ali izprememba vodilnih oseb, da bi narod oprostila prevzetih dolžnosti. To opravičuje sklep, da morajo biti vse ozemlje bivSe monarhije bi njeni narodi odgovorni za posledicd vojne, ki jo jim ie vsilila prejšnja sktn> na vlada. Del strašne dedščine teži nas, kakor tuđi druge narode, Id so se razvili na ozemlju bivšega propaJega av-stro - ogrskega cesarstva: dedičina vojne, dedščina onemogloeti dedš^nal jako 'težkih ekonomskih obvezijostf-Nova nemško - avstrijaka republika so je oprostila vseh imperijalističnih a«t>4-racij, ki so bile tako usodne bivši monarhiji. Iznebila se je enkrat za vselef vseh reakcijonarnih tradicij, Id so nar redile staro monarhijo za ječo njenih narodov, Žafibos: pa je nesrečoa žrtev strašnega zlobna iz leta 1914^ zločina, ki ga je doprineela projSaJa vlada, no pa narod. — Vse nasledstrate državd so si pod solncem narođnesa oravai ustanovile eksistenco sele poteci, ho to bile ustaviiene sovražnostt. AvstrijAa! republika v svoji sodanii obffld ni ohe-dar napovedala nobene vojne In ni z mednarođnega vidika r raziuet'Ju k zapadnim velesilam nfledar zavsemalaf stališče vojujoče se veleMla. Nemlktv avstrijska repubhica se brezdvomnd tuđi ni nikdar boievala z nacUdoalnimf državami. Nasprotno: na Dunaju so so, ustanovile razne komisije natiadstvmUti držav, da v me-dsebojnem soormamti uveljavijo in vrede vse svolei prarvloft proti Nemški AvstrijL Zdai ne ffre m to. da bi se sklenil mir. temveč ere za likvidacijo prejšnje skupoosti in za itre-ditev bodočih razmer ob interveticifi ta jamstvu velesil. NavzHc tema igralo te sile sedaj, ko jim stoiimo v Parfem m^ sprotf. Čisto drugačno vloeo jrldde svcm jih obveznosti. Pričaknjemo, rfa s* ocm jasni to protislovje na mirufui konfet renci. Mi stojimo pred Vam! kot đd premaganega in propadlesa eosarstra. pripravljeni trpetl posledice, izhajajoŠo iz naših razmer do alibardh sfl. V svesti smo si, da ie naša nsoda v Vaših ro-kah. Nade jamo se ?T>verujemo. da nam svetovna vest ne bo odrekla ta kratici neodstopne pravice do samoođločbe, ki so jo asocrirane sile vsikdar proglasa- LISTEK. Fran Govekar: Kako le u Beogradu. Z orijentnim ekspresom potuješ tahko vsak dan v rfašo ju^oslovansko prestoHco. Toda le v prvem razredu. Vzlic temu je sopotništvo pisano, kakor bi hotelo demonstrirati, da smo Jugo-slovani resnično vsi enakopravni in enakovredni demokrati. Zastopniki vseh narodnosti, stanov. ver in spolov sede in stoje složno po baršunastih kupejih, a tuđi luksuzni kovčgi in najelegrantnej-ši neceserji se kar nič ne ženirao družbe canj, košev, cekariev in zabojev. Vzduh po vozeh torej ne vonja baš samo po vijoličnem ali lilijskem parfemu, resro tuđi po raznih ioJklorskih speci-iaUietah. Z detnokratskesa stališča ni torej nobeoe pritožbe. Revducionanio in pro-stomiselno geslo »Enakost bratstvo in svoboda« je v tem vlaku meso in kri. Nerodno je kvečjemu vsakdansko dej-stvo, da se dragi orijentni ekspresnik zaradi laske revizije v Losratcu zapozni že do Ljubljane za nekaj četrt tir In in do zemunskega cilja zaradi nagajivosti in zanikarnosti madžarskih železničar-jev še za par debelih ur. V Ljubljani do-biš na vlaku prostor izlahka, na povrat-%n đomov pa bos bržčas stal ali na svo-fen tovčso sedel na hodniku. Za 300 kron je takole stojišče na prepihu med ubitimi okni in v gnječi vendarle predrago. In vrhu vsega še velika zakašnjenja! Na vožnji skozi Srem bos lahko z veseljem ogledoval ogromne črede bclili ovac, crnih prašičev in goveđi in konj, ki se pasejo r>o brezmejnih pašnikih ob progi. radoval se bos nad brezkončnimi njivami, na katerih raste bohotno naj-različnejše žito, občudovai bos morda tuđi zamorske stotnije. ki so iih polne vse postaje, a konČno si po 14- do ^urni vožnji zelo srećen, ko se izkrcaš v Zemunu. Seveda si prisiljen prenoćiti ondi, ker zadnji parnik je odrinil že ob osmih. A najti sobo ali vsaj postelj. je umet-nost! Le slučajno se ti morda posreči, da porineš skozi srčno pokotino hotel-skesra absolutista višnjev bankovec ter se ti nato odpre vsaj kakšna podstreš-na luknia ali se ti odkaže sumliivo raz-trgan in umazan divan na polodprtem hodniku. Srca portirjev so obdana po-vsod z dvojnim oklopom }n n^h mogoč-nost ie potentatska! Zemun je lepo, prijazno mestece. Ima krasno lego ob Dunavu, Široke ulice, lične hišice (večinona za 1 do 2 družini), prostorne asfaltirane pločnike ter električno razsvetljavo. Toda le v sredini mesta. Od postaje navzdol do luke moraš skoraj pol ure teci po strašnih blatnih uticah in mlakah v temi ter po skaloviti turski kaldrmi ki ti ne-usmiljeDo trga čevtje in žali nc«L Da ni- I mata mesto in luka električne ali vsaj omnibuške zveze s postajo, je za nemško - srbsko - čifutski Zemun zagonetka. Sledov vojne je videtj le malo. Predno stopiš na parnik. se moraš legitimirati. Kadar je jasno in mirno vremc. je vožnja po tihem Dunavu in Savi nedvomno divna. Jaz sem se vozi! v Beograd rudi to pot v mrazu, burji in dežju, da smo drgetali kljub zimni-kom ter si vina!i ovratnike, kakor bi bili sredi zime, a ne sredi pomladi. Obe re-ki sta strahovito narasli ter kakor mor-je poplavili vse otoke in daleč naokoli oboje nabrežie. Na poUih je škoda ogromna. Iz valov štrlita tam spređaj na desni le še prvi in zadnji oblok im-pozantnega železniškesra mostu preko Save; srednje tri so bežeči nemški in madžarski Vandali temeljito porušili. Da te spuste s krova na breg, se moraš zopet legitimirati; nekatera imena si ćelo skrbno zamsujeio. Nato moraš zopet gaziti blato ali prah vkreber, ker beograjska cestna železnica ne vozi, a fijakariev in avtomobilov ni na razpo-lago. In znova se tuđi začenja boj za streho. Zadovoljen bi bil z najtemn,ejšo, najskromnejšo sobico, a kjer vprašaš, je že vse oddano. Velika beorrajska hotela »Moskvo« iz 200) in »Bristol« (s 300 posteljami) so izplenili Nemci do golega, tako da ddajo danes večinoma lr majhni hoteli III. hi IV. vrste s kolo-sahrimi zasfužki. In vendar, ko ostaviš starinsko sll-tovito predniestle krivili; strmih, kaktr- mastih ulic in uličic precej porušene Savske Male, se razveseliš Beograda. Velikomestno široke, premočrtne, z le-senimi kockami potlakane ceste.prostor-ni hodniki asfaltirani ali popločani, po-samezne visoke moderne stavbe tik vl-sokopritličnih, enonadstropnih in le pri-tličnih hiš, cvetlične grede, parki, zračni trgi..., vse na široko, udobno in dol-ro. In čisto pometeno. Luči in zraka p^vsod v izobilju. Ulica kneza Mihajla, Terazije, kralja Petra, kralja Milana In Miloša Velikesra ulica imajo značaj du-najskega Ringa. Vobče so vse ulice In ceste kakor z ravnilom potegnjene ter se križajo v pravih kotih. dasi tečejo po hribu visoko navzgor ter se spuščajo v dolino globoko navzdol. Gotovo je, da postane že danes lepi, moderno regulirani Beograd kmalu prestolica, ki bodo nanio Jugoslovani lahko ponosni. Danes mu nedostaje seveda še mar-sjčesa, Ker ni premoga in ker stroji še nišo v redu, je mesto vsak čas brez pit-ne vode (pomagajo si z deževnico) in brez luči, a cestni železniški tirj so trajno brez prometa. Niti umiti se ne moreš, kadar bi hotel in električna luč odpove, baš ko bi je najbolj trebalo. Po tovarnah, obrtovalnicah in tiskarnah se ustavi mahoma vse dela prodajalne se zapro, ulice oneme, gostilne in ka-varne se izpraznijo. Brez luči človek noče niti jesti, niti piti, niti zabavati se. Sredi gledaljške predstave je nastala crna noč; prinesli so na oder par sveč in doigrali. Ko bi se imel pričeti kon- cert, so ugasnile žarnice in ljudstvo se je razšlo. Beograjčani si pomagalo s svečami in karbidskimi svetiljkaim ali pa hodijo že ob 9. spat Daleč je povsod, zato moraš ted peš, dokler ne omagaš. Ministrstva, nastanjena posamič po hišah in vflah, so raztresena po vsem mestu. Tožko jik je najti, še težje je ministra dobiti v pisar-ni. Nemci nišo odstranili le vseh na-pisov v cirilci, nego so uničili oelo vse ulične označbe. Treba je loraj spraie-vati, begati sem ter tja, predno si na cilju, a do gospoda ministra ni mogočt. nego treba čakatj, ker minister Je ali na seji, inspekciji, kdo ve kje in se vrne kdo ve kdaj. Saj dela je ogromno! hi ne mudi se nikomur. Le s slovenskim} ministri govoriš lahko vsak dan, — srpski so menda preveč obloženi. Zato ob-ravnavaš z načelnikt direktorji in se-kretarji. AntiŠambriranje po dunajskih ministrstvih je bilo lažje, prijetneiše, — no, upam, da je po srbsklh usptino0e. Beograjska dragmja j* mmođm v Jugoslaviji na višku. Avtomobili. ki švi-gajo po ulicah in lajajo ko p*. so na razpolago kvečjemu mimstrom in članom raznih antantnih komanj^ redki fijakarji so le za verižnike hi đobičkar-je. Živil vseh vrst je v izobilju, mesa in rib, kakršnih in kolikor hoČeS. A cene so neverietne. Le v Pragi smo Ind maj-nika plačevali pribižno take cene, toda brez razkošne beograjske izbore v li-vilih. Stran 2. »SLOVENSKI NAKOO** dne 4. jttAija 191». 150. iter. te za smoter svoj? vojne zoper habsbur-tkO-in Jiohenzollenasko monarhijo, pravice, ki so jo naši narodi v zaupanju do naČeL priznanlh po aliiranih drža-Vah, sprejeli za temelj svojim novim festavam. Nadejamo se, da nas razsod-lost sveta ne zapusti in da tuđi ne dopusti našega gospodarstvene ga pogubljenja. Uničenje gospodarstvene enot-jiosti bivše monarhije in ločitev na5e gorske deŽele od vseh prirodnih živ-tjenjskih virov, nam je v zadnjih šestih inesecih povzročila tako pomanjkanje, ki je mnogo hujše, nego je bilo za voj-lne. Zahvaliti se moramo samo velikodušni pomoči velesil, da nismo počinili t>d glađu. Toda vse te dni nesreće ie ostalo na§e ljudstvo disciplinirano. Ni-kjer ni bilo nobenih večjih nemirov in }iaša država ni začela nobene vojaške akcije zoper svoje sosede, ako tuđi so sosedie zasedli dve petini bivše skupne države. Nemško - avstriiska država e dokazala svojo zmožnost* biti zavet-e mirnemu in organiziranemu socijal-nemu razvoju v Srednji Evropi. To na-ziranje naše republike naj omosroči naši državi ustanovitev gospodarske eksi-stence. Vemo, da moramo iz Vaših rok dobiti mir, iz rok zmagovalcev. Trdno smo odločenL vestno preudariti vsak predlog in vsak Vaš na svet. Zlasti pa želimo natančno poučiti Vas o razme-rah v naši državi in Vam obrazložiti slavne pogoie 2a moŽnost eksktence, Doslej ste Imeli Ie priliko, z rrmlimi iz-jemami, Tx>slušati samo naše soseJe, kot razsodniki večjega sveta, ki ima odlociti usode manjšega sveta. Prosimo za odločitev. ki nam zasotavlia našo narodno, politično in ekonomsko eksi-stenco med našlmi nespornimi mejanii in ki nam zaeotavlia narodno svobodo Ih civilizacijo v zvezi narođov. MARIBOR IN RADOONA JUGO-SLOVANSKA. LDU Maribor, 3. i unija. Danes po-f>oldne sta prispela v Maribor dva frnn-coska častnika interaliirane misije sre-nerala Se^rela na Dunaju in obiskala okrainega glavarja dr. Lainšica. vlad-negra komisarja dr. Pfeiterja in škofa dr. Napotnika. Naznanila sta oficijelno, da je mirovna konferenca v Parizu proglasila Maribor in Radiono za juso-slovansko posest. Obenem sta sporo-čna zastnnnikom oblasti v jusroslovan-skem Mariboru pozdrave generala Se-greja. VESTI O TERITORIJALNI RAZDE- LITVI AVSTRIJE. • LDU Maribor, 3. ju ni ja. »Mnrb'jr-cer Zeitung« prinaša po Reuter.ievem uradu izvodek iz mirovne pogodbe, ki je bila izroČena nemško - avstrijskim delegatom včeraj. dne 2. lunija. List pristavlja, da v tej pogodbi še manjka-jo vojaske- ođškodninske. finančne klavzule in klavzule o meiah. Nemška Avstrija bo štela 6 milijonov prehivdl-cev in obsegala 50.000—60.000 kvadratnih milj. Meja proti Čeho - Slovaški ie večinoma stara meja, ki je delila Gotč-njo in Nižjo Avstrijo od Češke in Moravske. Češki in moravski Nemci pri-padejo torej čeho - slovaški državi. Južna meja Nemske Avstrije z Italijo in Jugoslavijo se določi natančneje poz-neje. Toliko pa je že sedaj določeno: meja gre na severo - vzhodu tik ođ Pliberka in prekorači Dravo severno od Laboda; od tam s:re severno od Drave tako, da pripadeta Jugoslaviji Maribor in Radiona, in dosesra potem madžarsko meio ravno severno od Radione. LDU Moravska Ostrova, 2. juniia. TCTU) Kakor poroča varšavski li«?t »Kurjer PolskK je svet Četvorice pri-znal Poljski svobodno roko v Vzhodnii Galiciji. Isti list trdi, da ie predala franeoska misija nemškemu armadnemu poveljništvu ultimatum, po katerem morajo Nemci nemudoma izDrazniti Kowno in Suwalki ter odpoklicati svoje čete za nekdanjo rusko - nemško meio. Nemci so obljubili, da bodo izpraznili vso Litvo. Glasovi časoDisov. LDU punajj. 3. juni]a. (ČTU) Vsi tukaišnii listi priobčujejo kratke ko-mentarje o mirovnih pokojih za Nem- ško Avstriio. Članki so »mti^haj v zelo razburienem in ogorčenem tomt In imajo đeloma naravnost obuflne nađtft-se. More se red, da vse časopisi« kfrez izjeme odklanja lake notoit. O«ofCe-nost je najveCJa radi odstooitve ofenv lja na KoroJkem in Južne Štajerske, radi varstva manJSin v Nemškl Avstriji ter prevare AUlzeja. V vladnih krogih, kakor tuđi v narodni skuplčini vlada največja poparjenost. LDU DUnaJ, 3. junija. (CTU) Včeraj je bilo tu veliko zborovanje orga-nov likrvidirajočih vojaških povelini-štev in uradov. Spreiete so bile resolu-cije, kier se zahteva, da se stav! vse demobilizacijsko blago pod za poro, kakor tuđi, da se ustavi nadaljna dobava municije Poljski. Danes je ustavlieno vse delo, potem bo pasivna resistenca. "Položaj na RoroJtonT Ljubljanski dopisni urad poroča: Poveljnik 4. armije, general Fiožo Jan-kovič, je dal našim četam pred ctenzivo na koroški fronti objaviti nastopno povelje: Junaki! Avstriiskj Nemci, dedni sovražniki Slovanov sploh, zlasti pa našega naroda in naše domovine, so se predr7ni1! tik nred sklonom splošnejra miru samovolifio in nasilno vpasti v naše kraje, v našo strpinčeno in s tezkimi žrtvami rsvobojer.o domovino z name-ro, da jo iznova zasedejo in pok re. — Čr.st. in veliki r.^rled na§e?ra. 5irom vse-ffa sveta, prosla\ijcnej:a, zma«rrst. orož-ia ne more in noče trpeti take^a nasilja naših sovražnjkov! — Sveta dolž-uest do na^cq:a naroda in naše domovine nam nalaza da preženemo zak'e-teo:a sovra>rika č;mprej iz naše domovine in da neusmiljeno kaznuiemo nie-Kovo nredrznost. — Uverien, da ste vedno pripravljeni na vse napore, svest si vaše požrtvovalnosti za blasrinjo in svobodo naroda in domovine, zapo-vedujeirt. da se sovražne čete v koro-^kih krajih s silo napadejo in z božjo pomočjo preženeio iz naše domovine in (13. se nas narod in naalo«ro, da zastopa predvsem interese malena, o^irorna najmar.i^ec^a kmeta, dobro vedoč. da obstoji velika većina naŠecra naroda ravno iz teh in da bo ta većina odločcvala pri volitvah. Program VLS se torei ni oprl toliko na kako višjo vodilno idejo, kakor pa na željo po tispehu, ki se obeta temu programu, diktlrartemu od čistega utilita-rizma. Na drngi strani VLS jako dobro pozna sloie, na katere najbolj lahko vpliva potom svojega organizacijskega aparata in ve, da bodo njeni organizator ji imeli naibolj zn^ntovljen usneh med srednrimi in nižjimi kmečkimi slo» ji. Toda da abstrahiramo utilitaristični moment, ki je diktiral VLS njeno drža- ■IJdb w*\XM >grtn» T^mM Kljob Kle dalo nlBno sttfl^Ce tfi(R t Melfle strani lite khte MmmvhM tftjto % neke m*a*% meli 6tatf mnvo. Hl WM nametu dl ^obijalM ioitak vnmt at pokažemo, da držtafe VLS v ttf točki ni iskrena Doma VLS zatr]«)* d* hoče «aato-pati inttrtte malegt kmttau V ptri*-mentu trn lšče stikt hl kooperacU« s srbskimi radikalei. Boli MnaravM tli-jance si čkrvek ne more mislitL Srbski radikalei imaio stran STOiega programa, ki nai bi obst«a!a agrarno reformo, še praino — carte blanehe, Lahko bi si torej Ie vedno napisala na to prazno stran: zaSčlta maltga kmeta. Toda kakor se V. L. Š. na Slovenskem iz utilitarizma in Želje po tispehu hoče opirati na malega kmeta, tako se srb-ska radikalna stranka ob priliki razte* zanja svojesa delokroga na ozemlje bivše monarhije iz čistega utilitarizma in želie no uspehu hoče opirati na vele-posestniške kroge. Sicer radikald v tem oziru še nišo jasno izstomtt in pro-gramatično Se nišo pokazali barve — naibrž je tuđi nikdar ne bodo — toda mnogo momentov že. kaže na njeno bo-doče držanie. Avdifenca veleposestni-kov, avdijenca Šerifa Arnautovića, ki je sam sebe že dvakrat proglasil za politično mrtvega, pa ga radikald na vsak način skusaio zopet oživeti. In končno veleposestniški sestanek v Der-venti, ki ga ie sklicalo nekoliko velepo-sestnikov, ki so poleg veleposestniške-ga pokliča obenem močni steori radi*-kalne stranke v Bosni — vsi ti znakl jasno kažeio smer, v katero bo šla radikalna stranka pri rešeniu agrarnega vpra sanja. Kakor razumemo taktiko V. L. S., tako razumemo tuđi taktiko radikal-cev. Tuđi niim diktira utilitarizem njihovo držanie. Radikalei računaio: Niž-je mase v Bosni in Hercegovini politično še nišo zrele in zavedne, zato se bodo dale voditi od »voditeliev naroda«. Saj se je šerif Arnautović svojedobno izraril: »Ako kandidiram jaz kozo, bodo volilci res kozo volili«. Ako stvari stoje tnko, rx>tem radikalni stranki res ne nreostafa drugega, ako hoče priti do zaželienega uspeha, kakor da se osloni na višje elemente in ti so velepo-sestniški. Samo ena oostavka je v računu, ki zna ves rezultat spremenlti na škodo radikalcev. Šerif Arnautović bi s kozo - kandidatinjo lahko bil prodrl 1909. leta — tedaj fe namreč izrekel citirane cinično - samozavestne bese-de — veliko vprašanje pa je, če bo lahko prodrl tuđi 1. 1919. Bosenski kmet teh deset let ni sedel samo doma za pečjo, ampak je videl med svetovno vojno precei sveta in bo menda oo tolikih bridkih letih in skušniah znal dobro razlikovati kozo od veleposestnika. In ta dva antipoda, zastopniki malega kmeta in zastopniki veleposestni-kov, se po poročilih iz Beograda resno pripravlja ta na koonefficijo. Boli nenaravne alijanse si človek res ne more misliti. Da postane ta alijansa toliko boli nenaravna, so srbski radikalei plemenski separatisti, in deloma slovenski, še boli pa hrvatski bosanski kleri-kalci so avtonomaši, kar znači približno isto, kakor separatizem. Bolj čudne-ga para pač svet še ni videl. Sicer se tu in tam res lahko vidi vola in konja vpreženega pred eden plug, orje pa taka kombinacija navadnd slabo. Iz 103- seje deželne vlade za Škrvenljo ▼ LlubllaAl z dne 26. maja 1919. Narodno gospodarstvo. V svrho dvign'enja produkcije premoga, ureditve carinskega vprašanja, v zade-vi enotne in ;nsne ureditve uvoza in izvoza jn glede kompenzacijske izvozne pogodbe s čeho - slovaSko republiko ie deželna vlada po daljši razpravi skleni-la s konkretnim! predlogi na ministrsko predstavništvo in na pristojna ministr-stva nameriti pozornost osrednje vlade na nekatere važne potrebe našega gospodarstva, katerim nai se s sporazum-nimi ukrepi ustvari zdravo pod 1 ago. Atlvitetne doklađe. Uva2e-vaje okolnosti, da Je 1.) Ljubljana glavno fnesto, 2^) mi so Mte stanartner ▼ LMMMl oi tekdal «to vlaoke tatar v Metlh % đo 80.000 ta veft pnttmlel (n da t.) tslo velja gMe cen za oebto žrvUeask« potrebščiae, Ie tril v spora-znam z delegatom finanCnega adnists^ stva apre*et osnutek naredbe, s katero se «vr5ča mesto Ljubljana v 1. razred aktivitetnm doklad. Tehnllko - r\ sokoš olikl te ča). Odobrena je po kura to rij« za začasnl visoko$o4sW tečaj od slušateljev nablrana matrikulačna taksa. Odklonl pa se pobranje kolegnine za ta tečaj. Akademičnemn druStvn »P r ep o r o d« na Dunajn Je za vodstvo in vzdržavanje dmStvene »Jugoslovan-ske menze« dorofjena enkratna pod-pora. linSa letovima. Naša letovišča in zdravilišča so pravi zakladi naše lepe in zdrave domovine. Vsled prirodnih krasot in naravnih zdravilnih vrelcev bo ostal go-renii del naše Jugoslavije priljubljeno poletno bivališče zdravim in bolnim, tujcem in domačim. Zato Se treba, da te zaklade prav izkoristimo. Oospod Men-ci je že povedal v »Slov. Narodu« neka j dobrih nasvetov. ki liti bo treba uvaževati. »Slovenec« pa je prinesel članek čeških »Narodnih Listov«, ki obravnavajo to vprašanje z demokra-tičnega stališča. Tuđi o tem bo treba premišljevati. Treba bo vse nređrtl ta-ko, da bodo naša zdravi!?^ča dostopna vsem, ki potrebuiejo počitka. zdravja in okrepčila. LetoviSča so bila doslej luksus, ki so si ga privoščili samo bogataši; uradniški. meščanski in delavski sloji so si pomagali na ta način, da so odšli kam na kmete, kler so se naužili dobrega zraka in priproste kmečke hrane. Ob času vojne Je bilo ćelo to nemo-goče— zato si bo letos po petih letih vsak rad odpočil in zato bodo na$a letovišča letos napolruli domači goStje. 2e-leti je torej, da se razmere na letovi-bcih taleo urcdcf da ne bodo tam pose-đali samo prekupČevalci, ampak da si bo mofcel privo§člti počitka na njih tuđi uradnfk In priprost meščan. Vemo, da so naša letoviška podjetja urejena Se na*stari podlagi, ko so dohodki glavne sezone (dva meseca) krili izdatke cele-ga leta. Zato so bili dobrodošli predvsem oni tuji gostje« ki nišo gledali na denar. Letos tujih gostov ne bo toliko kot prejšnja leta, zato bodo morali tuđi podjetniki računati bolj z domačiml gosti. Upamo, da bo to ugodno za obe strani. Se važnejše pa ie vprašanie glede zdravilišč. Zdravilišča morajo biti dostopna vsem, ki iih potrebuiejo. Treba bo ustvariti n. pr. uradniške in de-lavske zdravilfške kolonije. Zdravilišča z dragimi podjetji in visokim konfor-tem br>do seveda skušala prfvabitl Čim več tujcev in bogatih gostov. Pri veliki množini zđraviliSČ ne bo težko vsa ta vprašanja ugodno resiti. Letošnja sezona bo nekaka prehodna sezona, vendar bo treba misliti na bodočnost Zato bo treba vpostevati. da je nastal vsled državnih izprememb za naSa letovišča popolnoma nov položaj. Začasne razmere bodo onemogočale prihod tujih gostov. Treba bo tore} pomnožiti nq-tranjo reklamo, ker bodo naša letovišča v začetku precej navezana na do-moče goste. Zato bi bilo umestno: 1. Da se napravi Zveza naših letovišč, ki bi skrbela za izpopolnitev letovišč, za zabavne in športne l5rireditve in za reklamo. 2. Naši dnevniki na! bi imeli vsaj enkrat na teden rubriko »Naša letovišča«. Ako to ni mogoče, naj bi se dnevnikom in eventualno drugim listom da-jala. stalna tedenska priloga »Vestnik slovenskih leto\išč«. Se uspešnejše bi bilo,vko bi se izdajal ilustriran polme-sečnik »Na^a letoviŠČa«, ki bi prinasal porocila in reklame. List nai bi se poŠl-Ijal po vsei Jugoslaviji. Tako bi priva-tili iz naše Jugoslavije novih gosfcrv y naše gorenjske krasote, ki so jih naši južni bratje vedno občudovali, in v naša zdravilišča, ki so Jih posebno hrvatski gostje radi obiskovali (n. pr. Roga-?ka Slatina). Sedanfe »Društvo za promet tujcev« bi moralo torej razširiti awi uouftroK in inmni wimw in&a*um take »Zvezec vseh slovenskih tdravi-RSe A tefOVISC. S mmeiHO reSttnio W ae napotntta naša letovttca z 10«ti, tako da b| moda gospodarsko ospevatl ki napredovati Kakor čitamo po tistih. ae po vseh letoviščih pripravljalo na IepO secono: nam ne bo treba hodHI na titfa letovllča. Imamo jih doma dovoU. Sku-simo torcl sami: mogoče se posreći in borno imeli prav lepo sezono. Seveda se tuđi tujcev ne borno branili. Ugodne življenske razmere iih bodo skoraj gotovo unogo privabile. Naše fledalifče, pevd, kvarteti itd. bodo skrbeli sa umetniške prireditve. Na vse to ie treba misliti že sedaj, zato bi bilo trebe še Ifpregovoriti o tem. Ratli losnotiL Govor mhilstra Pribičevtće timdm prepovedl proslave U naia. (Konec) Kfcr še tiče Bosne In Hercegovino, sem rekei že prej, da je to vojno ozem-lj&, in Tt&i moram daljeg dft no smatrali ne Ie politični in administrativni, ampak tuđi vojaški krogi, da bi bilo zelo nevarno, če se tam dovoli proslava 1« maja- Vlada je dovollla socijalistična zborovanja- Zato ni res, kar pravi go* spod Korač, da ee zbori zabranjujemo splosno. Gospod Korač ie zadnjo ali predzadnjo nedeljo imel shod v Mitro-vici, in zato ne more reCi, đa se socijalist i Čni shodl zabranjujejo- Olo na Ve=. liko h6S je vlada dovollla, da se vrši v Beogradu stranfcafšfci kongres sodja-listično-konitiiiis^iaie stranke- Na ta kongres so f>rišli zastopniki lž tazliS-nih krajev- N© vem, S6 so vsi ^ospođje, kl so takrat predstatrljali sociialidtiCne stranke, veđeli 2a vse skrivn6sti, vem pa, da se na tem strankarskem kongresu imeli besedo tuđi taki elementi, ki absolutno nikdar nišo bili socijalist, in ki nišo vstoplll v socijalisti^no stranko zato, da bi delujoč ▼ nji pribcrili delav-akemu stanu rajsko blagostanje, ampak so prišli v stranko in vodili tam glavno beseđo zato, da zasejejo v delavske vrste nerazpoloženje in da so ravno pred 1- majem priznali, da šo tam taki elementi, vi pa prepustite Ie nam, mi borno že ž njimi obračunali- (Originalni stenograf ski protokol pokvarjen)- Na tem kongresu so bili tuđi zastopniki iz Sarajeva, in jae vas zagot&vljam, da eo ti zastopniki iz Sarajeva slikali razmere v Bosni in Hercegovini tako, kakor, da je tam boljševizam objel že vse sloje; in ne samo to, ampak, da je tuđi vsa oborožena moč v njihovih rokah, in ne samo to, ampak, đa je tuđi naša me* ščanska državna uprava popolnoma r boljŠeviskih rokah, kar se, bo pokazalo 1- maja* Pred 1. majem je razvila soci-jalistična stranka v Bosni in Hercegovini in v Sarajevu tako agitacijo, da jo absolutno ne moremo smatrati za ne« dolžno in brez nevarnosti- Necam reci, da bi bili gospodje državo zru&Ui, tuđi Če bi bili pustili tej agitaciji popolno svobođo- Tođa te agitacije niao bil© tako malenkostne, kakor jih slika gospod Korac- Delegatje. ki so se udeležili kongresa v Beogradu, so po svojem po* vratku začeli đelitl neke letake in proglase, med temi tuđi Sreten Jak si 5, ki je znan kot izrazit vod ja te stranke v Brčki in Fran Topuzovi« v Zeniei, in tt proglasi so se našli ▼ delavskem domu po hišni preiskavi. S tem me je agitiralo v Mostaru, brez dovoljenja so se vršili delavski shođi in v vseh teh proglaeih se pozivajo vojaki in delavci na revolucijo- Obeta se diktatura proletarijata, vojaki se pozivajo, da vriejo orožje stran in se ne pokoravajo vefi oficirjem, đa naj današnjo družbo zmšijo in na rusevinah proglasijo eocijalistlčno ear-stvo- Gospodje, to pa se ni đelalo samo v proglasih, ampak zaupniki socijali-stične stranke so zahajali tuđi v lokale, katere so obiskovali vojaki, in so voja« Tuđi perilo in obleka sta nečuvena dra^ocenost. V primeri z Ljubliano so takisto dražii beograjski umetniški užit-kj. Slab sedež v kinu velta 4 K. naibolj-ši 10 K; v dvorani oficirske^a doma se plačuje za koncert solistice sedež po 30 K, stojišča po 15 K. Drugih cen sploh ni. V gledališču stane parterni sedež 5, 4, 3 in 2 dinarja (= 15. 12, 9 in 6 K), stojišče 1 dinar, balkonski sedež 3 di-narje, a loža 15 dinarjev (= 45 K). Toda i£rajo le narodne igrokaze, komedije, veselo&re, farse in narodne spevoigre. Predstave se vrše le ob tor-kih, sredah in četrtkih zvečer (od 7. do pol 10.) v veliki, lepi dvorani zaseb-ne^a hotela Kasina na Terazijah. Dvorana je za 1000 oseb in donaša razpro-dana do 6000 K. Oder Je za dramo do-volj širok, a brez giobine, dekoracije — kolikor jih je — so skrajno primitivne, stare, ogoljene in raztrgane, skromno pohištvo zadošČa jedva za silo. Ljub-ljančanji bi vihali nosove, a Srbi so zadovoljni. Garderoba igralk je kar na odru, na levi strani tesno ograjena, za vse en sam skupni prostorcek; moško garderobo pa tvori trikot na hodniku, koder prihaja občinstvo v parter in kier odlaga svojo obleko. Razmere torej. kakor na naSih čitalniških odrih no deželi. Clanov in vseh uslužbencev skupaj ima Kraljevsko srpsko pozorište danes sele okoli štirideset; pred vojno iih je štelo nad sto. Državna subvencija znaša danes 473.000 dinarjev (= 1,419.000 K) na lc-*a y$i dohodki predstav se stekajo v državno bld^aino. zato pa pokriva država vsak eventualni deficit. Intendant prof. Milan Grol je že od početka vojne v Parizu v srbski delegaciji, dramaturg Milan Predić je se nadporočnik pri srbski višii^ komandi, zato je uoraviteli režiser Mttiutin Ce-kić. bivši časnikar, estetski vrlo izobra-/en, rnodern mož, ki je nroučeval dramsko iimetnost po vel'kih evropskih sre-Oiščih. Šefrcžiser je Jakob OslpoviČ, ruski pribe^lec - Igralec. ki je deloval y Moskvi na umefniskem gledaliiČu Stani-* r-lavskega ter deluje že nekaj let med« Srbi, naiprej v Skoplju, zdaj v Beogradu. Mož igra sam le redkokdaj. je kot režiser prvovrstna sila ter se je tako temeljito rosrbil, da se ie kot prosto-voljec udeležil vojne v srbski vrsti, bil opetovano ranien ter ie oo dolgi odise-jadi dospel v Pariz, od ondi pa se je vrnil v Beograd. Ob popolnem nedostaianju tehničkih sredstev se Čekić in Osipovič bo-rita zares z obcudovania vredno vztraj-nostjo za kolikor možno dostojne predstave. Boigari so Pozorištu ugrabili vso garderobo, večino knjižnice ter malone vse preproge. zastore in mobilije z rekviziti vred. Tako ie danes vsaj za silo spodobno ooremliena predstava popolnoma isključena, kar pa Srbov prav nlC ne ženira. Ker igra v isti dvorani kino (bk>-skoo), je priredilo Po/oriSte v dobi od svoje nove otvoritve dne 29. decembra 1918 do 7. maja t L skupaj le 37 predstav srbskih in franeoskih iger in igrk. Edini Strindbers:ov »Oče« ie doslej zastor ni p-ermr.nski repertoar. lgra!oro:jeviceva in Haritonovi-ćeva. Beograd ima vsekakor več sta-reiših rutmranfh kot mladih umetnikov ter 5to^e mo^ki vi^ie kot ženstvo. Tuđi Srbi nimajo dovol} igralskegm n^mind'n. dasi imajo poleg beograjske-ra Pozoršta Se stalno gledatišče v Skoplju (lepo stavbo. v kateri ravnate« Hnie nisatelj Branislav Nnšić) ter troje stalnih potuiočih gledališC: pozoriStc »Gundulič Cravnatelj Liubonrfr Rajči^), pozorište »ToSo Jovanović (ravnatelj Mh -I. P. Steriia« (v Nišu, ravnatelj Pera Jovanovič). Tuđi potuioća gledališča lgraio vse le-to, rtrirpi«1*^ r>red<5^»ve v svojem okroi-ju po 4 i. Penzija stalnih članov po doseženem 16. letu službe znaša 41*33% stalne plače; s kasnc'širni l^ti službovanja raste letno za 3% do polne pokojnine 3000 dinarjev na leto ki se plačuje iz državne kase. Penzija rednih članov po navrše-netn 20. lotu službe začenja s 60% viška pokojnine. Po doseženem 30. služ-benem letu znaša pokojnina 2a plače do 2000 dinariev 1200 dinariev, preko 2000 dinarjev 1800 preko 3000 dinarjev 2400, preko 4000 dinarjev 3000 dinariev na leto. Ta penzija rednih članov se plačuje iz Penzijskega fonda Narodne** pozorišta. Nivo predstav je enak ljubljanske-mu, no, obisk je pri reprizah zelo pičel, toda prlsotna publika je zelo hvaležna. Gotovo je, da današnje beoKrajsko j?le-dališko občinstvo vobče ni najboljše, ker višii svet v kino - dvorano sploh ne prihaja, ker se odlične dame po pari-škem načinu predstav ne udeležujejo, ako se ne morefo pokazati v nmjmoder-nefšl, dovolj dra«roceni toaleti, ker po 71etni vojni, ahasverjevanju in nemiru gospoda rajši uživa domače življenje nefo javno zabavo, in končno ker ima velika većina najboljših hiš ali Žalost po izgubljenih obiteljskih članih ali pa radost nad srečno prestano narodno katastrofo. Tako je današnje Kledallško beo-ftrmjsko občinstvo (kakor ljubljansko!) po većini boli bogato kot Izobraženo, — vsekakor pa Se manie disciplinirano kot naSe. V dvorano prihaja prekasna ođ-baia prezgodal se Domtokuie med sa- bo, smeje in si namiguje. Isto sem opa« zoval na koncertu, a v kinu se vede na-ravnost naivno. Ne» ne: Ljubljana le ni tako daleč za gorami kakor nekateri tr-dijo ... Ljubljana je izbirčnejša, razva-jenejša in mnogo težje zadovoljiva kakor Beograd! Srbi imajo lepo gledališče tuđi v Skoplju, ki ga vodi njihov slavni pisa-telj, humorist in dramatik Branislav Nu-šić. Tuđi ondi Koje !e komedijo. Sale, narodne in spevoigre. Nušić, ki so ga spočetka svetovne vojne slikali nem-§ki listi kot krvoločnega komitaŠa in najfanatičnejšega huiskača, je šibak, srednje velik, ljubeznivo dobrodušen mož, okoli 55 let. vranje crnih oči, las in brk. Vojna mu je ugrabila sina edin-ca, a tuđi sam je moral vršiti službo dr-žavnesa uradnika. Kot begunec pa se je bavil na Krfu in v Parizu večidel z literaturo. Jugoslovanska gledališča imajo v današnji beograjski vladi in v regentu prestolonasledniku Aleksandru izredno topja pokrovitelja. Aleksander Živo ljubi glasbo, petje in dramatiko ter daje na lastne stroške vzsraiati dva srbska pev-ca v Parizu za srbsko bodočo opero; regent želi. da se ustvari za vsa po državi subvencionirana gledališča pose-ben zakon, ki ured' razmerje članov in avtorjev do umetniških zavodov in đo države ter zajamči igralcem, pevcem, pisateljem in skladateljem varen živ-ljenski poklič. Peeentova želja ie, đa se dvigne umetm§ki nivo jugoslovanskOi gledaltšč na čim višjo stopnjo ter da se v. to svrho za gledaliSki n^r^^m -dasno so kradli v različnih meatih n* pr- v Bihaća, Zenici in Krestici eksplo-sivne snovi. G- Korač pač mogoče priđe s svojo govoraiško spretnostjo na idejo, da slika ćelo stvar kakor narejeno, toda, g- Korac, do volite, to je državna oblast, ki je za to odgovorna in ki sa tega. zaveda, da tega ni umetno naredila- Državna oblast mora iz takih po-javov izvajati posledice in če bi bil g-Korač na tako odgovornem mestu, bi bil tuđi on naredi 1 isto- Ko se je pokazalo, da so komuni« stiSni agitatorji zaceli zahajati med vojake, širiti propagando in pozivati vojake na orozje proti svojim oficirjem; dalje, ko voditelji sofcijalistične in ko-OTmistiČne stranke nišo hoteli dati jamstva, da bo vladal mir in red v posa-meznih mestih, ampak so s posmehom se branili podpisati zapisnike, — mo-Tebiti so mislili, da so ustmene izjave đovolj — potem ni čudno, če je vsled teh. dejstev nastala neka psihoza in državne oblasti ne moremo grajati, če se je brigala za to in da ni hotela dopustiti, da bi prišli v neko stanje, ki hi l)ilo interesom našega ozemlja škodljivo. Prosim, gospodje, 1- maja ni prišlo v Sarajevu do krvavih dogodkov- Orož-Tiistvo je bilo pripravljeno in je prepreci lo vse manifestacije, katere so hoteli uprizoriti socijalisti vkljub prepovedi-O/l zaprtih sooijalistov. katerih ie bilo takrat 400—500, jih je bilo mnogo izpu-ečenih, tako da jih je danes v zapora samo še 40« Glavni kolovođja je izročen vojaškemtL sodišču- Ker je stvar izro-čena sodišču, zato je razumljivo, da v interesu preiskave ne morem dati na-tančnejših podatkov, in mislim, da tega tuđi ne smem storiti- Sodno postopanje je uvedeno in bo pokazalo, koliko je Tesnice na trditvi, ali se je res delalo proti zakonom, oziroma koliko je res-nice na trđitvi gospoda Korača, da je bilo vse nedolžno in mal^nkostno- S tega mesta nočem trditi, đa je oi\a to popolnoma vojaško organizirana zarota, ki bi bila mogla zasledovari cilj, da ovrže današnje sta-nj©. Z gospodom KoraČem so glasam v tem. da bi se to reklo moč teh ljudi precenjevarij t>ilo pa je nekaj dejanj. ki nasprotujejo § 76- kazenskega zakonika, o katerih je treba soditi- Gospodje, mislim, da ra-zumete, cla vlada tndi v tem slupaju ni mogla drugače poetopati in mislim, đa vidite, da je vlada postopala popolno« ina liberalno proti gociialistićni stranki- Tuđi g- Korač sam je to priznal in izjavi], da je vlada dovolila popolno svobodo akcije proti socijalistom, a na-enkrat so bili iznenađeni, ker je vlada ćelo njihovo akcijo na mah presekala. Socijalistična stranka se torej ne more pritoževati, da bi bila vlada postopala absokitistično in ne liberalno; prej bi se dalo vladi očitati, da je postopala pvreveč liberalno- Toda ravno to, da je vlada postopala liberalno, so izkori-stili ti elementi v to, da so pokazali, kaj hoSejo in kakšne cilje zasledujejo- Vla-^a je v pravem momentu stopila tej akciji nasproti, ko je tuđi ljudstvo vide-Jo, kakšne cilje da zaaleduje ta akcija in ko je tuđi ljudstvo razumelo, da je postop&nje vlade opravičeno in v narodnem interesu- Če bi se bila vlada postavila tej akciji prezgodaj po robu, ljudstvo tega ne bi bilo razumelo in bi bilo reklo, da postopanje vlade ni liberalno- Onemn gospodu poslancu, ki je nekaj pripomnil, moram povedati, da je bil on eam m«d tistimi v Sarajevu, ki so šli vladi in vojaški komandi čestitat zaradi vseh korakov, katere je podvze-\&> (Dr. Mehmed Spaho: Konstatiral sem mbmk 4a !• slovnu** tW* U j» Baf-bliije aovražni aoni, proslavo dovolila)-Kazložil aem tuđi to in povedal, da M je tuđi v Toulonn in ▼ Dijoou alavU 1* maj, ne pa v Parizu- Proslava je bila dovoljena tuđi v Ćupriji, Jagodini ia Nišu« v Beogradu pa n*> Mislim, gospodje, da uvidi tuđi sam g- Korač, da se nahajajo v komunisti*-ni stranki elementi, ki nišo za to v njej, tor so komunisti, ampak zato, ker so naši narodni nasprotniki, in ki ni majo druge možnosti, da pokažejo svoje nezadovoljstvo z našo državo- Gotovo je, da je to eden iz med razlogov, da se je začela socijalna demokracija deliti na elemente, ki so socijalistje, a upošteva-jo naše narodne interese, in na one, ki teh ne upoštevajo. Boljševizem, o katerem j© govoril g- Korač, je obetal v Rusiji, da bo pri-nesel mir in kruh- Prinesel pa je vojsko in lakoto- Nacionalizacija industrije je vrglo delavstvo nazaj, in namesto 400000 delavcev, ki so živeli preje v Petrogradu, jih je danes tam s?\mo 40000- \acijonalizacija zemlje je :>ri-ncsla s seboj rekvizicije in vsled toli popolno lakoto- Na kažen način pa je bolševizem prišel v Rusijo, kakšne tendence so ga rodile in kakšne pod-pore je užival od centralnih sil, to ve-mo danes vsi. Glavni voditelji boljševizma so prišli v Rusijo preko Nemčije-Glavni voditelji boljševizma so našli izdatne podpore pri nemški armadi in mornarici- Mi vemo prav dobro, da so dobivali takrat, ko se nikomur od na« niti sanjati ni smelo, da bi dobil potni list v inozemstvo vsi tišti, ki so rekli, da gredo na boljševiške kongrese, ćelo ponudbe, naj gredo tja, in da so jim je potovanje na vse mogoče načine ohijiše-valo- Zakaj? Ker se je razun nekaterih ljudi, ki so res živeli za idejo, zbiralo v boljševiškem taboru vse, kar ni moglo prenesti dejstva, da je vojska z orožjera izgubljena«, in ki so potem hoteli izzvati prevrat v zrnagovitih deželah, da bi tam prišlo na ta način do razsula, do kate-recra ni moglo priti vsled njihove zmage- Gospod KoraS je rokaj trdil, đa ni prijatelj ne boljševikov. ne njihovih te-orij. ne njihovih metod. Njegovo stali-sče ie s tem ja«no orisano- če g- Korač obffoja boljševiške toorije in metode, ki so brez dvoma silne, potem mora g-Korač izvajati iz tega svojega stališča tuđi posledice- On se mora postaviti na stališče, da je vlada dolžna omogočiti razširjevanje v?a]ve mi?H in vsnkemu dati priliko, da svoje misli popularizira in išče zaupanja v nnrođu- V tem oziru ima g« Korač prav- Xima pa prav, če zahteva, da se da popolno svobodo agitatorjem. ki nočejo priti na povrće po volji naroda, ampak nasilnim potem. potom prevrata, in jaz mislim, gospodje, da je ni državne orfiraniz*rije. ki bi to dovolila in ki na tnke akcije ne bi odgovorila s samoobrambo. (Tako je!) G- Korac je rekel. da nara ni treba teira prepovedovati. češ da bol£ovi?ka akcija ni tako aktualna- Toda gospodje. mi smo stali pred novim položajem- Vedeti morate, da fg je le n^kaj dni pred 1- majem izvrsil prevrat na Ogrskem- (Original protokola pokvar-jen) Mislim, da g- Korač nitna prav. ?e primerja boljševizam na FranoosJcem s franeosko revolucijo, in sicer tisii er-Korač, ki ima sicer res široko obzorje-Smatram, da je to njegovo ozko obzorje, kajti franeoska revolucija je osvo-bodila cei narod- To ni bila snmo revo-Iuvija buržaozije. Francoska revolucija je razglasila suvereniteto naroda, bolj-ševizem pa ie proglasil diktaturo delavcev kot prehodno stanje- Kdo pravi, dn je to samo prehodno stanje in kdo nam jamči za to? • • . Znano je, da dobivajo člani rdeče garde mesečno 300 rubljev poUg hraB* in oblak«, tonf ▼^ kako* ao imeli generali omka inuufe- KM> ko pa dobivajo na Ograkam, to g- Korač iahko poizve, ker to ni tako dale& Eno stvar moram še posobe] naglasiti. ker je potrebno, ds, se isognem mepra-vičnemu prepiru- Nepravično je, de M je hotel g* Korač priboriti eenene lavo-rike s tem, da se je izgovarjal na Srno-rumeno policijo v Bosni, kakor da bi bila ta vse to pripravila in naredila*. Nečem braniti teh organov, porabim pa priliko, da se s to stvarjo nekoliko bavim- Na istem stališ ču, na katerem so stali organi crno rumene policije, so stali tuđi organi nače narodne vojske* Ravnotako so prihajali tuđi predlogi od strani činiteljev, ki žive tam in poznajo položaj- Mislim, da bo tuđi g- Korač imel priložnost, da ee peča s to stvarjo, in da tuđi njegov interes za to stvar ne bo samo prehoden, kakor tuđi moj ni- G- Korač nam očita še neko drugo nepravilnost, češ, da smo mi obtoževal; cei delavski sloj- Mi daleko nismo tako mislili in ni ga dejstva, na podlagi ka-terega bi se dalo priti do takega zaključka- Delavstvo absolutno ne more izreci nikake graje vladi v tem pogledu- Nekaj drugega je, če se delavstvo identificira z onim delom voditeljev de-lavske stranke, ki so propagirali boljševiške ideje in zopet nekaj drugega je, če se drži delavstvo daleč stran od tega- Mi ni^mo delavstvu zabranili organizacije- Mi organizacije nismo raz-pustili na celem ozenilju in nismo po-vsod propovedali proslave 1- maja- Mi smo se omejili samo na posamezna sre-dišča, kjer je obstojala bojazen, da se bo kalil red, delavske organizacije pa smo razpustili samo v Bosni in Hercegovini, in g- Korač bo priznal — mogoče tuđi ne — če stvar tako stoji, da šteje delavsivo v Bosni velik, če ne ćelo večji del tujih elernentov, in ravnotako mora priznati, da ti tuii elementi ne le, da škodnjejo delavski organizaciji, ampak tuđi z nacijonalnega stališča nišo pol-nopravni- Tamošnji činitelji so odlocili, da se organizacija razpusti, a končna beseda o tem še ni padla* Gospodje, mislim, da bode tuđi Narodno predstavništvo mnenja, da je treba vladi njeno postopanje odobriti. Mi smo se s svoje strani izogibaii koli-kor mogoče, da ne priđe do nepotrebnih sponadov in do nepotrebnih žrtev, in naredili smo samo to, kar je potrebno, da se red v deželi osigura, in da se na-Mm narodnim interesom ne škoduje- G-Korac Iahko pravi, da bi bilo ostalo vse v redu in v miru, Če tuđi bi se bila proslava dovolila na celem ozemlju kraljestva« To trdi on- Nisem đolžan, da govorim nnsprotno* Moja dolžnost je, opozori'i le na pojave, ki bi se bili Iahko izvali, če te proslave ne bi bile pre-poverlanc- Mislim, đa sem dal argumentom e;- Korača pravo vrednost, ker mi ne more pokazati niti ene pokrajine, v kateri bi bila ta proslava popolnoma dovoliena- Predvrem je treba vzeti v pof^v, da fo se v eni naši po?:r?jini* v fnfm našem, sicer rodoljubnem mes'u Hlizu morja o priliki sprevoda, ki se je vršil, slikali vzkliki, katere bi moral vsak izmrd nas ožipostati- Treba je iireti na umu, da prihajajo k nam eim-Varji tujo propagande, ki sipljejo meo-ero denarjn. in mnogo živeža- Ker ti ve-do, da teh elrmentov ne morejo dobiti za svoje direktne privržene©, zato jih r,tiskajo v soHjjftlistione organizacije-Po mojem ranenju je to stvar, za katero se mora brigpti tuđi socijalna demokracija (Korač: To mi delntno.) Mislim, da vlada te proslave ni prepovedala zaradi kakčnih kapric- Za njo bi bilo naj-lepše in n**]ugodne^e, če bi bila mogla vse dovoliti in ne vem iz katerega vzroka bi bila sicer to zabranila- Kar se tiče dogodkov v Bo?ni in Hercegovini hočem povedati le še to, da so vsi spisi po preiskavi iTrroreni pristojni oblasti, in da bo prittoina oblast odredila, komu Jih bo ona odstopUa* Verujem, da m v i&i 6tvari ne bo nič prikrivalo — ker bo se sliftali glasovi, đa bi 06 dale tu morebiti ka] prikriti* Prikrilo se ne bo ni£, izvršilo se bo redno poetopanje, ker mora priti resnica na dan- Prosim gospode poslance, da vza-mejo ta dodatek na odgovor g- ministr-skega predseđnika na znanje* (Ploška-nje in klici: ŽivioI) Pofftif r^ v«stf. Da ne bo rmote. V soboto je zasto- pal podpisani mnenje, da bodi naša država — država kulture in človekolhib-ja. Tako mnenje srne vsakdo zastopati in v njem ne morem onaziti Drezrehe. — Glede takozv. »čisčenjac je izre-kel člankar, da je to zadeva, katera se predvsem tiče naše vlade. Samoobsebi je umevno, da ie »čišćenje«, v kolikor to zahteva interes države, ne samo opravičeno, temvec tuđi potrebno. Država mora imeti uradništvo, mora ime-ti vojaštvo, ki ni samo Drisedo nanio, temveč ii ie tuđi vdano z dušo in tele-som: vlada pa je noklicana, da vzame to »čišćenje« v roko, ker ima ona moč, da ga tuđi dožene. Ker sede v naši vladi možje, katerim smemo v tem Do^le-du pODolnoma zaupati, je čisto gotovo utemeljeno mnenie. da naj se tukai delo orepusti vladi in da nai se opusti vsa-ko nepotrebno kričanje, ki ie pravza-prav nekaka nezaupnica proti vladi sami. — Dalje je zastopal člankar pre-nričanie, da naj se take stvari sprav-liaio nred kompetentno instanco, da iih nreišče in resi ob roki danih dokazov. Člankar je bil in je Še mnenja, da ni koristno, Če se vsakesra orožnika. vsa-kesra finančnesra strazntka, vsakesra slueo brez dokazov pred javnostio osr?moti \n za. dostikrat po nednlžnem izroča velikim duševnim mukam. Mi nočemo imeti nobenesja re-volucijskejja tribunala, ki bi obsojal in na šafot poši-lja! ljudi a brez vsake ore-iskave! Tucli ie crotovo, da se takih denunenacij radi poprimeio zasebtii so-vrplmki. tako da v celem ni opaziti čina »čiŠČenja«. temveč opraviti imamo največkrat s čirrom navadne ma?Sčeval-nosti. — Ali naš Člankar se tuđi proti temu ni unrl. da bi smeli listi, če to njraja njihoverrm okusu, tako »či?2enie« še nadalje gojiti. To je zadeva teh li-<:tov, kntero nai dotična uredništva re-šijo, kakor se jim vidi pravilno. Naravno pa ie, da mora tukaj imeti vsak list prosto roko, in naravnost izkliuče-no je, da bi se »SI. Narodu« v tem po-arledu kratila svoboda; in zopet ie iz-kliučeno, da bi našemu listu v tem po-srledu imel kak »neodvisen« list kaj predttisavati. Pri našem listu se torej osebne .seonie ne bodo jcojile in Dri tem mora ostati, ker končno ne bo nič škodilo, če se r»aše javno mnenie nekoliko ublaži, naš list pa si bo štel le v Donos, Se bf> r mirno in resno Disavo k temu kaj prinomoeel. Dr. I. T, Društvo stovanske vzaJMnnost! se je osnovalo v Beorradu. Predsednik društ\'a ie nrofesor Jovan Žviović, pod-T>re^spHTiiki: d*\ Bogdan Medaković, «rof. Vekoslav SpinČič in nrof. Anton Sušnik, tajnika t>a dr. Kltsić in dr. Tkonić. Slov. liudska stranka je, kakor se vidi. zastopana v predsedstvu. Do Do1t>reteklen?tavJiern radi svoieea vseslovan-skejra mišljenja in delovania. Ne bodf'e vendsr otreči« in malen-kostri! Stareevi(^anci so se postavili na stališče »i ako smo braća, nijesu nam kese sestre«, zato se Dritozuieio tako v narodnem predstavništvu, kakor v svojem srlasilu proti temu. da je za pojedine rc-.nrtc v Hrvatski odrejepa znnt-no nižja svota. Kakor v Sloveniji. Ni jim i-»o v>fi». đa se ie f'riančtii minister po- Stavil na staliSSe. da so pri sesUvflttfa proračuna merodajne potrebe poediM zemdjt češ, da so »potrebe« vrlo #1m4-čen pojem in da ni verjetno, da bi bife potrebe Hrvatske, ki je po teritoriju te po številu svojega prebivalstva rcSk, manjše, kakor potrebe Slovenije. — N« moremo presoditi, v koliko so starčerf-Čanske pritožbe formalno upravifiene* tega pa se zavedamo. da so v b4stw netaktične in nepolitične že zatesadelk ker Iahko vzbujajo na zunaj dvome O tezi gflede našega narodnega jedinstva, Toda zdi se, da gre gotovim poltfficom prav za to, da bi na zunaj pokazali, đa so načela, ki bi naj bila kardinalne točke narodnega programa, zgoi fraza brez vsake notranjc vrednosti. »Imaju u državi svoju državu!« Tako vzklika zagrebški »Hrvat« vzpričo objave v slovenskih Hstih, kam in kako se naj naslavljaio vloge na deželno vlado v Ljubljani. List pravi, da ima ta oh-iava narnen, da tudf »prebivalstvo izve, kaj vse ima avtonomna Slovenija«. Ko našte'e vsa poverjeništva in vse odse-ke pri vladi, zaključuje »Hrvat«: »To> vse ima slovenska zemlja. Mi samo vprašamo, kako smejo nam očitati se-paratizem za nedolžne avtonomije onU ki imajo v državi svojo državo?« Slovenci imamo torej po mnenju spoltova-nega »Hrvata« v državi svojo državo za to, ker se je nam dovolila v bistvu ista samouprava, ki jo uživalo bratje Hrvatje že zdavna. Res je, da le nam Slovencem uspelo s smotrenim delom spraviti red y posamne avtonomne posle, da funkcioniralo morda bolie kakor v sosedni Hrvatski, toda za to še ni na-£a avtonomija večja kakor ona v Zagrebu. Naravnost zlobno pa je očitanje, da Slovenci predbacujemo hrvatskenra narodu »separatizem zaradi nedolžne avtonomije«. Kdaj smo to storili? Kakor sebi. tako privoščimo tuđi hrvatskemu ogranku v gotovih panogah državne r.prave najpopolnejšo samoupravo, načelni nasprotniki pa smo in ostanemo vsaki težnji in vsakemu stremljenju, k{ bi merilo na to, da se zares ustvari država v državi, to je, da bi se samouprava izrabljala v kateremkoli pogledu na način, ki se ne krije in ni združljiv z državno mislilo ali s principom absoltrt-reg"^ narod ne Ta iedinstva! Kosa ščiti laska oblast na Refct. Pred par dnevi je prišel, kakor poro-čajo »Primorske Novine« na Reko Iz Zadra neki krščanski socijalec in re-publikanec ter prinese! s seboi neke propagandne letake in novine. Kakor čujemo, je doUčnik nameščen pri vladi. Karabinjerji so ga prijeli, laSko povelj-ništvo pa j?a je kmalu izpustilo, ko je s svojimi propasrandniml spisi dokazal. kdo ie m kaki so niegovi nameni, ter mu dovolilo bivati in delovatl na Reki. (Naša porodila iz Beograda in ZagrebaJ ANGLIJA PRIZNALA KRALJEVINO SHS. Beograd, 2. iunija. (ZakasneloA Danes je prispelo v Beograd oficijelno ob-vestilo. da je ansrleška vlada priznala kraljevino Srbov, Hrvatov in Sloven-cev. Anc:leški poslanik v Beograda je prejel od svoje vlade obvestilo, da preda beogradski vladi nove akreditive. PARLAMENTARNA DEPUTACIJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA NE ODPOTUJE V PARIZ. Beograd, 2. iunija. (ZakasnekO Kakor je bilo že javljeno, ie vprašalo Narodno Predstavništvo na precttofc Na-rodnesa kluba našo mirovno delegacijo v Parizu, ali bi bilo potrebno, da se poš-, Ije parlamentarna deputacija v Pariz, da informira franeoske in angleške p^ajc-lamentarce o našem mejnem vprašanfe. Danes je dospel iz Pariza odgovor, cfa ne bi taka deputacija prav nič koristila, marveč kvečjemu škodovala, zato se ie opustila misel, poslati tako deputacijo Narodne.ora Predstavništva v Pariz. MIROVNI POGOJI ZAVEZNHCOV NEMŠKI AVSTRUL Geneve. 2. junija. (Preko Đeoc:racla» zakasnelo.) Dan izročitve mirovnih tk* gojev zaveznikov delegaciji Nemške Avstrije še ni določeu. Mirovni pogoji so slični onim, ki so bili Izročeni delegatom Nemčije. Avstrija bo morala pla-čati 10 milijard vojne odsTcodnine in si- jelo čim preje in čim bolje strokovne sole. Olasbeni konservatorij in dramatična šola. ki se snujeta v Ljubljani pod okriljem »Glasbene Matice« in našega Narodnesca .^ledališča, bosta zatorej ne-dvomno našla v regentu Aleksandru In njegovi vladi krepko zaslombo. O tem sem raznravb'al z načelnikom prosvetnega ministrstva, dr. Pet-kovićem in dvornim ministrom Balu-džićem, ki je obžaloval da mi regent ne more osebno sporočjti svoje želje. Prestolonaslednik je bil baš prejšnji dan obiezdil ves hrib Avalo, torišče najljutejših borb za Beograd; ker ie bil krasen solnčen dan, ie oznojen sedel y travo ter se — prehladil, Ker je upati. da bodo pariške konference tekom 15 do 20 dni zaključene, je regent trdno odločen. takoj nato posetiti Zagreb, Ljubljano, Sarajevo in Dubrovnik. Re-^ent ve dobro, da so Slovenci resen, soiiden in marljiv narod, zato želi priti med nje čim preje, se seznaniti z njih razmerami ter si ogleSati tuđi njih dra-matsko, operno in sploh glasbeno umetnost. Regent stanuje začasno v lepi vi-sokopritlični hiši na Terazijah, dvor pa je prepustil parlamentu. Novi dvor, ki so *a Nemci uprav kanibalsko opustošili in onečedili. se sele popravi^ Par-lamentova palača ima v svoji sredini prostoren vestibul, kjer poslanci zaju-trkujejo in južin^jo in odkoder vodilo v prvo nadstropje z dveh strani umetno okrašene lesene stopnice. V pritličjn so sobane raznih krabov, pisarne ste- zbornica; v I. nadstropju so diplomatska galerija nad zbornico", klubovske sobe in zopet razne pisarne. Vse je prav lično, a za veliki parlament ven-darle pretesno. V zbornici s primit, se-deži in pulti iz mehkega, jedva za silo popleskanejra lesa sede poslanci v dol-gih vrstah z enim samim, osrednjim hodnikom stlačeni kakor slaniki. Za poslušajoče občinstvo in žurnaliste sta reservirana v isti visini dva prostora pod galerijama. Ker pa je akustika te bivše dvorne plesne in ceremonijske dvorane skrajno slaba, ni razumeti no-bene^a govornika. §ele kadar se dogradi monumentalna parlamentna stav-ba v kralja Aleksandra ulici, bo imel parlament udoben in primeren dom. Danes stoji do IIT. nadstropja v siro-vem zgrajena stavba še brez delavcev, kakor caka po vsem mestu ćela vrsta skorai dosrajenih palaČ in hiš. Neka-tere čakajo nadaljevanja ali dovršitve že od 1. 1912, nekatere od 1. 1914, mno-ffo hiš je porušenih ali vsaj težko po-šicodovanih. a kdaj bodo gotove ali vsaj popravljene? Danes so jugoslovanski poslanci v Beogradu pravcati trpini in je njihova požrtvovamost vredna občudo-vanja. Stanujejo večinoma slabše kakor poslednji pisar v Ljubljani. Pozimi so ljuto prezebali, zđaj ginejo od so-pare in vročine, se ubijajo z najzani-karnejšo postrežbo po umazanih, vČa-sih mrčesa polnih luloijah^e prehranja-Jo za ogromne cene oo nesnažnih re-stavrantih brez najtkiomaelifeca^ kon- Mesto iim ne nudi danes ražen treh dramskih skromnih predstav na teden orav nikakeua užitka. No, tuđi kinema-tn^r-*■•-'■"■ rrrc'rM^v* i~i->k-. r> «c ^»n, saj bioskooov ie neštevilo. V Grand-hotelu svira zvečer mal civilen orke-ster nemške valčke, operne in operetne potpurije in ondi imajo ćelo nekaj srb-skih in hrvatskih časopisov vsaj teden stareea datuma na razoolaso. Po ostalih kava mah ni nobenejia časopisa. V Beogradu si mora namreč vsak človek sam na ulici kupiti časopis, če hoče čitati. Tolpe dečkov tekajo po mestu in kriče prodajajo jutranje in večerne izdaje. Vsak list ima le 2 strani ter stane »groš«, 20 para ali 50 yi-narjev. Edina »Demokrati]a«, glasilo Demokratskesa kluba, izhaja na 4 stra-ne'i. KolportaŽa srbskih In hrvatskih listov je zelo živa, zanimanje velikan-sko, le za slovenske časopise ni proda-jalcev, zato pa tuđi ne kupčev. Tako sem inos:el čitati »Slovenski Narode le v ministrstvu za narodno konstituanto, toda vsaj 7 dni stare številke. NaSi poslanci so torej od svoje domovine kakor odrezani; pisma in brzojavke dobivaio z nečuvenim! zakas-nitvami, a včasih ne funkcijonira niti telefon. Ne, poslancev za njihovo čast kar nič ne zavidam. odkar sem spo-znal njih beograjsko životarjenje in »delovanje« . . - Prepričan sem, da si večina njih trikrat oremisli, preden bo iznova — kandidirala ... ' Vse. kar sem videl m sttiaL pa me |# «tr«lo tMdi t ¥«1 da briii« Srbi da so rudi heroji življenja v današnjem miru. Ne pomanjkanje luči, ne nedosta-janje vode, ne prenehanje elektrike, ne prekinienje cestne železnice, ne strašna drasnnja, ne mraz, blato, umaza-nost, beda v obleki in obutvi . . . prav nič jih ne razburja, ne žali in ne morr. Boljševizem je med Srbi nemogoč. Srbi znajo trpeti in potrpeti. V sedem-letni vojni so prestali toliko gorja in grozote, da jim je današnji položaj oravcat raj. Rus pravi »Ničevo!« — Srb pa »Kad nema, nema!« in je zadovoljen, saj mu živi v duši trdna vera, da bo kmalu še bolje. Srb zna čakati, zna zaupati, brez nestrpnosti in ner-voznosti vztrajati. In zato Srb zma^u-je vselej in povsod: zmaguje s svojo nečuveno pasivnostjo. Tako me je bilo kot Slovenca vsak hip sram, Če sem se soomnil, nad čem vsem so se vznemirjali in se še vzne-mirjajo razvajeni in večno jrodrnjavi moji roiaki. Voina nas je naučila mar-sičesa. žal, večinoma le slabega — izučila nas pa ni. Sedemletna vojna je divjala z vso nemško - madžarsko, tursko in bol carsko bestijalnosti© preko Srbije, toda v Beogradu ni vide« nobenega berača, niti en siromak me ni nadlegoval in — edina beograjska ubožnica je bila pred vojno vedno — p r a z na, a je tuđi danes brez beračev. Kako je to mosoče? Kako pa naj si razlagam, da so vse ljubljanske ulice polne beračev in đa so tri ljubljanske ubožnice natlačene od kleti do ćhmđkav? — »Srbi smo la«y* <■ A*jrUm knimn teko filodaOi zemljo, so berači med nam! nemofto** čiU mi je dejal odličen pisateli »Vsak Srb dela,že otrok služi in nM staree ne, lennhari. Denar leži danes za Srb4 na cesti in nihče ni brez pare. Kdor pa Je, naj pogineU Konstatiram pa še drugo vrfljttfc W dviga Srbe visoko nad Slovence: i*-ho\\-> treznost. 2e leta 1904. na sijainfli slavnostih kronanja kralja Petra sem se čudil. da ni bilo videti nć enega vin-jenega ali ćelo pijanega človeka. Vzttg ogromnim množicam, kl so se takraf zgrnile v Beograd, vzlic vsej prekipe-vajoči radosti in vseobčnmi igrankam po mnogoštevilnih velikih dvoranah ter ćelo po javnih trgih, nisem sfišal nfkjar kričanja, kravkanja ali razgrajan^ Srb je tuđi v največjem veaeHn vađMi trezen in resen. .. . .^ In isto sem opazoval po 14 leqp iznova. Namenoma setn posečal vniSm gostilne vseh vrst od Orandhotela Bjr vzdol do najskromnejše beraioe, da opaznjem srbski narod. A dasi se toa v Beogradu izvrstue vino, *™a po* vsod treznost in mirna, spodobna veselost brez vika in hruj>a. Ponoći Stt beograjske uUce tihe to prazn«, kakoj izumrte in bodisi v grobni temi, bodfel v jasni mesečini se Iahko seteš povsod, ne da bi te kdorkoli kakorkoli nadlegoval. Zadnje dni Je končno tuđi v Beogradu zmagalo sotoce nad zimsko re-akciK>. izginila je ledena burja in zavladala ie topla pomladL Prekrasno Je na Taracfiah, toy Stran 4. .SLOVENSKI NAKUD\ dne 4 junija MI9. 130 tttv. cer od teh že dve milijardi v 1. 1919/20. (Med tem so mirovni pogoii že Uro- \__ neodređena domoulna. Laško poročilo o razpoložeoiu v Polju. Poročajo nam: Nad vse zanimi-j*t> je poročilo, ki ga je dobilo te dni ^je vojno poveljništvo v Pulju o poli-$čnem lokalnem položaju. V tem poro-£ilu je napisano: »L* intelligenza ci e ostile, la popolazione ci e nemica dei ŽJugoslavf nemmeno parlare!« (Inteli-jigenca nam je nasprotna, prebivalstvo nam je sovražno, o Jugoslovanih ni treba niti govoriti.) Bivše avstro - ognrske častnike vojne mornarice sprejemajo Lahi nazaj v službo. Tako so jih sprejeli te dni 50, ki so bili že v Nemški Avstriji, pa so se vroHi na lasico vabilo. Pridejo se drujri .Nemci, našim pa ne dopuščajo niti, da bi se vrnili k svojcem. * Voiaška masa na vrhu Sv. Mihela. ,fc Vidma poročajo laški listi, kako te laska vojska proslavila četrto obletni-co vstopa Italije v vojno na Goriškem, Na pokopališču v ZdravšČini ob Soči ;pod Krasom so se zbrali razni generali, na čelu jim Duca d1 Aosta, ki ie pro-slavijal padle vojake, ki so z žrtvovanjem svojega življenja ustvarili slavo •ttalije in odločili vojno, Ob 10. je bila fta »Cima Tre del S. Michele« vojaSka inaša, katero ie daroval goriški nad-škof dr. Fran Sedej ob navzočnosti ce-neralov in drugih visokih oficiriev ter vojaštva in ljudstva. Vse ie bilo v za-stavah, po zraku ie krožilo 50 zrako-plovov, ki so metali c\retie na bojna tla, iz topov, ugrabljenih Avstriji, so grmeli streli, na Fortinu, Sabotinu, na Kalvariji nad Podgoro, V Oslavju in na Sv. Marku so goreli kresovi. Po maši ie imel govor general Paolini. Lahi snemajo ameriške znake- pLDU- Split 2- junija. (DDU-) Iz Šibenika poročajo: Naš© meščanstvo je hote-;lo proslaviti ameriški praznik vsaj s tem, da okiti prsa z ameriškimi zrtaki-Mnogi Jugoslovani so okrasili svoja prsa, toda italijanski vojaki, nahiij?ka-ni od tukajšnjih Italijanašev in ćelo od ftalijanskih častnikov, so jim zač-pli znake surovo gnemati- Napadanih je bilo več mešcanov in dijakov- Nekaj oseb so italijanski vojaki ćelo pretepli- Lahi razpršili pravoslavno procesijo. LDU. Split 2- junija- (DDU-) Be-;gunei iz skradinske okolice in iz Vrlike pripoveđujejo, da so Italijani na [praznik Vnebohoda razpršili pravoslavno procesijo v Skradinu- Ljudstvu fee je posrećilo Ie s težavo, da Je bande« ■ra in druge posvećene stvari skrivaj jprineslo nazaj v cerkev. Kaludjera [(pravoslavnoga meniha) so karabin]er-iji odvedli na njegov dom. Trije Skra-cttnjani so bili aretirani. ker so delali ^ovacije prisotnim Amerikancem- Seve-<&% so jih aretirali sele potem, ko so ^Amerikanci odšli- SenzacMonahte aretaciie v Dalmaciji. Iz Splita poročajo. da je odsel pre-liskovalni vodnik z detektivi v Dubrov-inik in Qruž radi afere, ki ie nastala, ker 8e zmanjkalo na ta.iinstveni način obilo Izalos: raznega blaga in blagajna z več Tralijoui, ki jih je bila zapustila Pflanzer-■Baltinova armada na besru iz Albanije, tretiranih ie bilo več oseb. Grožnie laškesa oolkovnfka Caopo-be. LDU Split, 2. iunija. (DDU) Iz Šibenika poročajo: Pred sin očni im okoli J33. je dal italijanski poikovnik Cappone poklicati predse približno 30 najugleđ-jiejših šibeniških Ju&oslovanov. Rekel jim je, da Jugoslovani preveč izzivajo po mestu in da so oni zakrivili zadnje Izgrede. Deja! je izrecno, da je neka :$rost>a stopila pred »ardita« ter mu jela 'pred nosom mahati z ameriško zastavo, Srdito da je slabo naredil, ker je ni pre-Jbodel: Dalje je izjavil pozvanim, da jih bo smatral za odgovorne za vsak nered, ki b! se še primeril in da uh bo in-Stemira!. Naposled je dejal: »Ta zemlja je Italija! Mi smo jo osvojili z miljar-dami svojejca danuim in i potott svole krvi* odločeni smo, mučiti vt* oa«. ki se nam protmjo!« Na opaako* da koj^. ferenca še ni končnovejjavno odločila o pripadnosti Šibenika, ie odgovoril pof-ko\Tiik: »Tod imamo bkoli 40.000 voja- » kov, međ njimi rudi precei arditov, U so še vedno željni krvi. Afeo bi morafi mi res kdaj zapustitt te kraie, jih borno prej popolnoma uničili in sravnali z zemljo.« Nato jih ie odpustil. Za posojila je potreba dovoljenja komisarijata. Pripetilo se je, da je v Pulju pri nekern denarnem zavodu pro-sil posojila neki Nemec. Referent civilne oblasti ie vprašal bančnega uradni-ka ,ali je prosilec Jugosjovan? Sledil je odgovor, da ie Nemec. Laškj referent je hitro podpisal dotično dovoljenje, da se Nemcu izplača posojilo. Ako bi bll prosilec Jugoslovan, bj bila prošnja istotako hitro odbtta. 150 juKoslovanskth žclezničarjev na Reki »stavljenih na razpr>lago državi SJfS«. Z Reke poročajo, da je »Con-sijrlio Nazionalec<, kateremu so dali oblast v roke Lahi po svojem prihodu, odpovcdal dne 1. junija službo 150 že-lezničarjem z motivacijo, da se stavljalo na razpolago državi SHS. Odpu-sčcnim madžarskim železničarjem so plaćali mesečnino za junij, Jugoslova-nom nič. To je vzbudilo na Reki veliko , ogorčenje. SlovansKi svet. Dar amerikanskih Slovencev đo-mo>-ini. Vsled truda g. Frank Hudover-nikaf tajnika ^Slovenske narodno Zve-ze v Araerikit 1052, East- 62 nd Street Cleveland - Ohio ae je v Klevelanđ ; (Ohio) nabralo za potrebne domače Slovence 371 zabojev živeža, obleke, obuvala itđ-, ki so se že potom >The Jnjroslav Kelicf Chicago« odposlali v slovensko domovino- Hvala lcpa amerikanskim dariteljem! (Tako nam poro-ea staresina narodnih borcev g. Mihael Vošniak iz ft viče )- Franeosko - eeika li£?a- Takoj za-čotkoma đvetovne vojne ae je ustanovi* la v Parizu francosko - ceSka liga, na katere čelo je stopil predsednik alza-ško - lorenskega komiteja J. Sans-boeuf, velik prijatelj Slovanov vob-5e in Cehov še posebe. Liga si je nadala nalogo pospeševati francosko-češke stike in delovati z vjerni si lami na to, da se vzpostavi neodvisna, evo-bodna češka država- To nalogo je liga vestno iepolnjevala. Velikomu vplivn Sansboeufa se je posrećilo takoj zadet-koma vojne doseći, da je Franeija proglasila Čehe, živeč> na Francoskem, za prijatelje francoskega naroda, s kate-rimi se ne sme postopati kot s podanik! sovražne države- V društvo so vstopili najodličjieiži predstavitelji francoske znanosti in ume to os ti, aurnaligti, pisa-telji in politiki- Navajamo tu samo ne-kaj imen: prof- Rene Pichon, Prederifl Regamev, slikar in pisatelj, publicist Georges Bienaime, odvernik Georges Armand. prof- Jules Pichon, prof- G©-orgea Blondel. kipar Bourdelle, senator Louis Martin, senator Harriot, pisa-telj C- Manclair in mnogo drugih od-ličnikov- Ameriški poslanik K. VopiSka v Bukarešti poseti Prago in ti cer na vabilo predsednika dr- Masaryka, ki želi, da bi se Vopička, ki je ameriški Čeh, na svoje oči prepriča], kako brzo se gradi poslopje nove češko - slovaške države. Ameriškemu poslaniku, ki ostane v Pragi štiri dni, pripravljajo sijajen sprejem- Amorisko zastopstvo v Pragi- V petek je priapel v Prago ameriški di-plomatični zastopnik poslanik Crane. Xa Wilsonovem kolodvoru ga je spre-jel ppedsednik dr- Maaaryk v prisotno-ati gla\mega nadzornika češko - slova-šk© voj=k© dr- Scheinerja, jugoslovan- ckega poelanik« Ivana Hribarja in dru-gih dortojatstronUco* V teni dtik* slovašk« jtpmbltlca ga }• pajrinaTtl ^ Sabeifter. Am^rišk* poalaniftlvo ima s*t*}m uradn* ptosU»9e ▼ Tkunori »a-lafti* ^ PNMite PHM boliitvllHML LDU. V a r š a y a, U Jnnija, (CTUj Poljske čete io zavzelfc Jczupd in Hajicf. Po-U#4ic^ najn^vejžUi voiaškib ontracij y {eh krnjih je. da je nastala cnotna, str-njena protiboljševiška fronta in da Je vzpostavljeha direktna železniška zve-za z 1?omunij6. -. . Boji na SlovaSkem- LDU- Praga, t: jtmija- (CTU) Boji se nadaljujejo zahodno od reke Grana- Sevow>v^hodno od Miškorvca so se morale naše £ete nekoliko umakniti pred sovražno pre-močjo- Iz Avstrile, Madjanke, Nemčije, Turske. porenska republika, LDU. Tx a n-kobrođ ob Meni, 1. junija. (CTU.) V Mainzu so proglasili danes porensko repi'^'^co. Porenska republika. LDU Lyon, 3. junija. (Brezžično.) Povodom proglašenja Porenske republike v Nasovu, na Hesenskem in v Pala^inatu so objavili v vseh mestih teh ookrajln nastopni oklic: »Ustanovila se. ie avtonomna Porenska republika, ki bo spadala k Nemčiii. do-kler bo ta ostala miroljubna republika, in ki obsejja obrenske pokrajine Naso-va, Mesenske tn Palatinata. Ustanovitev te države temelU na nastopnih doloČ-bah: 1. Meje ostanejo nelrpremenj^ne tor obsejrailo tuđi kneževino Birkenfelđ. 2. Eventualne izpremembe naj so do-pustne samo, ako sojrlašajo s tem vse interesirane države. Tako soitlasie se dožene potoni Ijudskesra glasovanja. Začasno vodiio vladne posle Porenske republike podpisani ljudski jastopnild. Volitve za Porensko skupščino bodo, čim pre! bo moeroCe. na podlajd volil-nesra reda, ki velja za nemško narodno skupSčino. Sedež bodoče vlade v Porenju in narodne skupSČine bo Kob-lenz, dočim je sedež provizorne vlade Wiesbaden. Pokrajinske in občinske oblasti nosluiejo začasno dalje. Provizorna vlada nadomešča dosedanio osrednjo kakor tuđi prusko« o^iroma hesko ali bavarsko vlado. — Živela porenska republika! Aachen,Mainz. Spey-er, Wlesbaden, dne 1. juniia 1919. Iz-vrševalnl komite za Porenje.c * Tmplo Rose Luxenibiirg. LDU-Berlin, % janija- (CTU) PredvčeraJ-Snjjim so našli v Landw©hrkanahi trup-o Koze Lniemburg« »Sokol I-* K izredai seji vabim braU odbornike >So-kola Ic in društva za agrad-bo »aokolskega doma Sokolu L«. Seja bo v društvenih prostorih v sredo 4* t- m- ob 8- asvecer. ^ Dr- P. Pe-stotnik, fttaroeta-Sokol Utija - Šmartno vabi svoja člane k izrednemu občnarau zbora, ki se vrši v goboto, dno 7* rožnika ob H21-v telovadnici v Litiji- Dnevni red: V Volitev delegatov za zvezni občni zbor« 2- Raanoterostif Na sdar! Tiiovđanski atot jugosiovanakega Sokolstva se vrsi, kakor \% mano, t Novom Sadu* Na ta zlet posije vsako društvo po onoga odposlanca, društva, ki štejejo nad 100 članov, pa za vsak<5 začeto stotino do onoga delegata. Vsa-ka župa ima pravico imenovati po tri odpoelance, vaaka sokolska zveza pa ves svoj odbor. Zborovanje so prične na Vidov dan, dne 2&* t- m- in traja do S0< t- m- Prvi dan bo alavnostna seja, ki so je edeložo vei odposlanoi; na tej seji se ima izvoliti osem odsoko^ in aicer 1- odsek za izvedbo lunanjega sokolskoga jedinstva; 2- odsok za sokolsko organizacijo; 3. praavetno-šolski odbor* 1 kulturno • prosvetni odaok; 5- pobradmskl odsok; B- vojno-tototini odboif 7* ■ >n rtrl odsolr te H. adraTatvont odook flklopl toh ođaoko* ao prooJoio sbo»u ▼ raspravo in odobrenje na dntf em slavnočtnein maoedar m dne 90- linija* Po zborovanju Jo Javna tolovadaa> pri katert nastepijo najboljši srbski, hrvaiski in slovenski lolovadei- Vso potrebno informacije daje: Sokolska saborska kancelarija r Novom Sadu, Magistrat, soba It. 22. Dnevne vesti. — Kako so easf spremlnfajO'. Celjski »Turnvcrein« je vlada, kakor smo že javili, razpustila. V njegove društvene prostore se ie včeraj na slove-scn način preseli! Sofcol. — Koruški uiotqikL V Celje 30 pri-peljali 30 civilistov iz Korošlce, ki so zahrbtno strellall na naše vojake. V Maribor sa jih priveđli 13. Med nflnii Je bil tuđi župnik Fran Hilpert. Nekaj civilistov je bilo na Koroškem na mo-&tu ustrcljenih, ker so jih zasačili pri zločinu. —Obrambnl odbor v SoICav} se ]e osnoval. Ta odbor prime vsakpgar, ki nima posebne legitimacije za potova-nje po Savinskih planinah na kar opo-zarjamo zlasti turiste. Vsakogar, ki ga prime^c), pošljejo v vojaSko eskorlo v Ljubljane To se je ukrenilo, ker so Savinskc planine v neposredni zvezi s KoroSko in ker so se v zadnjem Času klatili zlasti v Logarski dolini razni sumliivi nemSkutarskj elementi. Proki god za begunce z belišča se je v^eraj popoldne razglasil javno po mest'nem magistratu na važnejših kri-?i§CJh čest, v Spodnji Siški in na ^ariu. Natančneja določila, oziroma pojasnila* se rarviaijo \z razglasa, ki je nabit na mestni hi5i. Liubijaiiskl đeftarnl zavodi nazna-njaja da imajo v soboto, dne 6. iunlja blagajno zaprte. V naŠo vojfko so sprejeti prejinji oficirjl avstro * ogrsko vojske: tene-ralštabni major Ivan Rupnik. peh. kapetan Konrad Putnik, kapetan Srečko Grom, poročnik Ivan Koprivec pri oroŽ-ništvu), kapetani: Jakob Klemenc, Josip Mtaker \n Emerfk Mirko Cvahte ter poročnik Vitko Modic. V deželni bolnišnfel je Z- Janko Skrbincc, nadučttelj itđ. v ViSn]i Kox\% prestat mučno operacijo na levem očesu s prav dobrim uspehom. Odlične mu nadučitelju in godbeniku iskrene čestitke! A. Pogreb podooroenflia RadiHa No-vafcovlća. VCeraJ popotdne so priplJaH z Jesenic v Ljubljano truplo pođporoCni-ka Rađala Novakovića, ki je nenadoma umri, nahajaioč se v borbi na Golici. Pokojnik'je bir rodom Crnogorec in se je udelofil balkanske, kakor tuđi sveto vne vojne. Dasj ie bil vsled vojnih na-porov že dlje časa bolan, venđar ni njti trenotka pomiiljal, da bi ne ođšel na fronto, ko je došel po^iv za osvoboditev slovenskoga Korotana. Pokopali sq ga na pokopališče pri Sv. Kri^u. Pogreb ni bil žal pmvočasno objavljen, zato se ga narodno občinstvo ni mogla udeležlti v tistem šteVilu, kakor bi se spodobilo. Častniski zbor je bil pri pogrebu časinp zastopan, navvoča sta bila tutfi župan dr. Ivan Tavčar in magistratni ravnatelj dr. Miljotin Z a r n i k. Krsta je bila okrašena s šopki in venci. ki so iih poklonili častniki 26. pehotnega polka, pokojnikovi slovenski tovarilt in jesenl-čka občtna. B^di lahka slovenska zemlja čmocrorskemu junaku! Progo Pakra« • Bar? bi moralo previti v tvojo upravo obratno vodstvo južne ž^leznioe v Ljubljani* Tcwu pa se a vsemi ailaini upirajo tamkaje-nji madžarski in madiaroneki Plesni-ški naetavljenci, ker se zavedajo, da hi takoj o^klenkajo koruptnim razme-ram, ki vladajo ma tej ŽelozniSki progi, dim bi prišla pod ljubljansko upravo. Rakov čujemo, se je morale vrniti v Ljubljane že veft upadnih organov, ki eo bili poslani tjakaj, da napravijo red* S temnomodre^a neba, ko se spreha-jajo tisoči šetalcev in šetalk po širokih hodnikih. srbske, franeoske in angleške uniforrne, vojaki crnih zamorskih in indijskih žoltih obrazerv7, srbske kmeti-ce in kmetje v pestrih narodnih nošah. beograjske dame in damice, marsika-*era med njimi neverjetno našminl^na ^n napudrana, ter civilni srospodje, med njimi vse preveč nemških in židovskih irgovcev in kramarjev. Nailepse pa je v obširnem parku Kalemegdanu. vsem zelenem in cveto-Cem nad starimi mestnimi utrdbaml s ■kazemataml na torirč^ naibe-nejših borb leta 1914. in 1915. Divotejn je razgled iz tega parka na spođaj kakor tnbrje Široko razlito Savo in Donavo !ter tja preko na Zemun in zeleno srem-sko hribovie. Po parku stoji ćela vrsta doprsnih kipov srbskih pesnikov in uče-njakpv, na robu ob vhodu pa krasni, moderno in genijalno zasnovani kip fcrepko ob palici korakajočega pesnika Dos, Obradovića* rnojstrski umotvor Hrvata Rudolfa Valdeca. Krvavordeče je zahajalo solnee to prelestno $0 se izpreminiali valovi Save, v naipestrejših barvnih nijansah, ko sem se poslavljal od naše ponosne, svo-? je junaške zrnate nad vsemi sovrajci živo se zavedajoče jugoslovanske pre-stolice. Ogromno blato se je izpreme-Hilo v prasne oblake, ki so rne, ovijajo-r Či tako mehko, spominjali naše Bele Ljubljane. Tovariš sopotnik, ki ie so-Časno z mano dolare ure in dneve pre-staial muke brezkončnejra antišambri-ranja in Čakanja po raznih ministrstvih, se je z mostišča na seveđa debele pol lire zakasneli parnik 5e enkrat ozrl na Beograd ter je s svojim duhovitim sarkazmom vzkliknil: »Zbogom, Čekaj-grad!« In razložil mi je svoj vzdih, da bi bilo to ime edino pravilno za današnji Beograd, kjer treba — čekati, čekati, čekati. In menil je, da bi se mu tuđi pq nemško reklo prav lahko »VVartburs:« . . . Ciganski orkester v zemunskem »Grandbotelu« mi ie z jokajočo in sni-mielastično razpotegnjeno melodijo naše pesmi »Strune, milo se glasite!« korenito zagrenll večer. Bežal sem spat v lepi »Central - hotel«, ki na ima čisto nemško postrežbo. V piitličju ležeča kavama, restavrant in velika, krasna dvorana so velikomestnega značaja, a hotelske sobe — po desetih dneh balkanske primitivnosti — končno zopet evropske! Naslednjega jutra je bila nedelja, 11. maja, za Zemun slučajno svečan praznik. V oerkvi sv, Bogorodice ie ob oltarju stala krsta z relikvija mi Štelar na Prvovenčanega iz rodu Nemanjićev. Krsta iz čme ebenovine z belimi koSče* n;mi s.rbskorn^dnim' okraski ie bila pokrita z rdečimi, zlatovezenimi pre-progami. Tstega dne popoldne ob trch se je imela krsta svečanostno prepelja-ti preko Donave in Save v Beograd. - Štefan Ncmanjić je bil prvi srbski kralj. Brat njegov je bil sv. Sava. Do svojega 40. leta je bil Stefan katolik. Nato fra je Sava pridobil za pravoslav-je in ga znova kronal v Zi-razumu z vojvodo Mišićem so na dan sv. Mlljutlna, srbskega kralja, dvigniii relikvije sv. Stefana Prvovenčanega iz monastirja Studenlce ter so iih skupno z umikaiočo se srbsko voJsko y straSni zimi prenesli preko Rasice, Kosovske Mitrovice, Peći }n Andrijevne Podgo-rice v monastlr Oštrog v Crni gori. Od 15. decembra 1915 do početka maja 1.1. je ostala krsta ondi skrita. Po naročita vrhovne srbske cerkvene in naJviSJe voiaške oblasti so na Tomino nedeljo relikvije v Ostrogu zopet dvigniH, da iih polože v Studenloi vnoviČ in — upajmo! — zadnjič h končnemu, nikoli več motenemu počltku. Na vseh orista-niščih se je zbiralo ljudstvo brex razlike vere in narodnosti, da se pokloni sv. Štefanu kot ustanovitelju srbskega kraljcstva. Iz Zemuna so prepeljali rakev. v katerl so bale dobro onranjene kosti in skoro nepokvarjen skelet tega od oa-peža in sv. Save, torej dvakrat krona-nega prvega srbskega kralja, v sprenv stvu rainistrov v saborno cerkev v Beograd. Slavno«« se nlsem utegnfl ndel»-žiU, a ogleda! tem si rakev in cerkev. Tik cerkve in na skupnera dvorii$u stoji leoa stnagoga, ki Je tuđi ž nje vi-sel irbeki prapor. Zanhnivo Je, da so se Zid)« ■ Srbi tako tesno združili, da ćutijo narodno popolnoma srbsko ter prasnuie ne Ie «voit sodove* nme *o pravpflavnein cele obitelji. Srbski Židje so bili ne Ie srbski vojaki, nego tuđi srbski ko-mitaši. Tuđi v verski toleranci so nam torej Srbi vzornj. Srbski kralj sv. Mi-ljutin, ki sem ga imenoval zgoraj, je živel nekaj desetletij po. sv. Stefanu. Imel je za ženo Helene, katotiSko hčer-ko franeoske kraljevske krvi Ostala ie do svoje smrti v veri svojih dedov, JVli-Uutin in Helena sta ustanovila med Srbi ćelo vrsto pravoslavnih in kato-liških cerkev in Sol, po njiju smrti pa so Srbi proglasili za svoja »vetnika nravoslavnejja kralja Miljutina in kato-liško kraljico Heleno. Le za 76 poinikov je bilo sedežev v orijentnem ekspresniku na razpolago, toda vozilo se nas je nad 100, zaostalo oa je na zemunskem kolodvoru ie vsaj 30 oseb. Plačali smo okoli 300 kron do Ljubljane, a — stali, čepcU, ome dl o-vali • . • tia do Zagreba. ČifuU so se širokoperili po rdečih baršunastih fote~ liih, a ml smo v mlsKh na hraie Srbe, ki majo trpeti, Sakati, vztraiati, tolerantna bres ne/voze tn tiestrpncsti za* upati, da bo kmalu bolie, dejall sami tebi: »Ničevo!« in »Kad nema, nema!« ter — prestali tuđi to vo&rio. »Bolje !• beraSko peljati ?e kot «o»poako teSil« me je telažjl §remski Srb, in pritrdti sem mu. ŠaJ 51ovfik ne potuje v zabavo, nego da ae uči in rae-vajenosti iznepi. Iq moja pol med Srbe mm Je r^sniCno naučna marttčes«. zJa-Iti pa tega, da Je arbski narod vreden naie največje Uubezni in naivišiega speitovanJa. Menimot d» n© bo mogoee nAprariti ko-B#e eAernljl nm te] progt drngate, kar kor R pomoSjo rojafiko npra^e. Imenovanja pri sodiMih ▼ •h»o«)n ekuefinega ee4IS«a Nov«««Skeg». Za kancliete so- na svojih sedaajUi mestih tmenoTani slede^l pisanH&ki oficijant-Je: Adolf Grom, Vinko Knafele, Karol MahoriU, Kndolf Knoll, Ignacij Ko ft čak, Josip Merva* hi Anton N o v 1 j a n vsi ▼ Novem »ee+n-Gadper Skok in Janko Misi« v &t-nomljn- Fran Kom in Andrej Hutter v Kodevju- Albin L i 11 e g v KrSken, Drago Preželj ▼ Mottlki, Drago Schmit v Trebnjem, Ignadj K1 op-«ic in Anton GostiSa v Rade£ah, Albin Marci«, Ivan Strehevec in Ciril Lavri« t Ribniei- Angleiki tečajl se vrSe odslej samo ob torkih, četrtkih m sobotah, vsar kokrat ob 6. In pol 8. zvečer. NadaUeva-nje 10 t. ra. Popravek, V poročnem otnanilv flne 30. maja t. 1. se mora pravilno glasiti: Tonči Xa^er, roj. Agrei, namesto napačnega Ogreš. Voznik pobegnil- 34- »• m- Je bil po voznem eskadronu v Ljubljano pri-peljan en par konj- Ker je voznik po-begnil, se iie ve, čegavi so konji in od-kod da so. En konj od tega para, in si-cer rjav skopljenec z rožico, na desni •prednji nogi bel svitek, 7 let star, 160 centimefrov visok, je zaradi naduhe nesposoben za vojalko službo- Gospodar tega konja naj ga priđe nenradoma iskat, ker se mu krma zaračnni. Knjige ib časopisi za mornarje- V Boki Kotorski te je pred kratkim ustanovila sa moštvo vojne mornarice kraljevstva 6HS > Čitaonica mornara«, ▼ kateri se bodo ehajali mornarji k sa-bari in poducnim predavanjem- Pevskl uboT ie vrlo deluje, na razpolago dani prostori so opremljajo in tuđi ■ nreje-▼anjem knjižnice ae je prieelo* Pome-na čitalnice in posebno dobre knjižnice za naie mornarje pac ni treba opiso-rati* Kafia dolinost je, da jih pri pod-jetjn kolikor mogoee podpiramo- Ker je med mornarji sedaj pretetaa nrooii-na Blovencev, v eeli Boki Kotorski pa ni dobiti slovenskoga Cttva, se napio-8ajo slovenika Javnost in ▼■•» društva, da bi bi ago voli U darovati v ta namen knjige in časopise- Hvalefcni bodo mornarji za vsak dar* Darove, ali oena-nila, kje naj se prervamejo, na| se bla-govoli poslati podpisanemu nrada- — EvidenCni nrad za mornarico Ljubljana, Đonajska cesta št> ti. Za Tse, ki iele ▼ moniarieo. Množe ae slncaji, da se prosilci sa sprejem v ratno mornarloe' kraljevine SHS po-dajo osebnd v Zagreb &11 Beograd in tam ustmeno pređnasajp svoje želje zahtevajoč, da jfh mornarica ttidi oskr-bnje za cas tozadevnega bivanja v navedenih meetih- Oposarjajo se vsl oni, kateri fcanijo prositi xa sprejem v mornarico, da se na nstmene prošnje ne bode vee oziralo, oriroma prosiloev ne več sprejemalo* Vaaka oflkrba ali po-vrnitba pomih stroSkor Je iakljnčena-Oslralo ee bode samo na pismene prošnje in sicer samo na one, katere so bile vložene pri evidenčnem nrađn sa mornarico v Ljubljani* NaglaSa se ko-nečno, da je sprejem omejen le Se na Jako malo število prosilcev- — JM-denčni in informativni nrad za mornarico v Ljubljani, Donajska cesta U- 81« PoverjenlStvo zm . socijalno skrb prosi one družin© v Ljubljani, kl bi od-stopile lahko iz svojega gocpodlnjstva skodelice za kavo, da jih d^rujejo, ker jih rabi poverjeniStvo okolo 4000 sa izvedbo araeriške akcije sa prehrano otrok- Gotovo ima vsaka družina kako skodelico, kl je n- pr- bre» roftaja, ali nekoliko ođkrttnjena in ki jo lahko pogresa. Poverjenišrvo sa socijalne skrb bi bilo vsem darovaleem zelo hva-ležno, ker ne more v seđanjih. casth nabaviti takšno Stevilo skodellc, rabi jih pa nujno- SkođeMce naj se ođđajafo t petek, soboto, ponedeljek in torek vas dan v zavetišSa v Florjanald ulid it. 97- I- nadstropje pri voditeljici ■av«tt-Š6a gospodični Tomanovi Konzulat na otoku Krfn- IzM je regentov oka«, da m osnuje na otoka Krfu Konzulat kraljestva SHS- Kolo ofilebojenih eeeiara v Panee-vn priredi v OBtrtek 5* t. m- ob pol 5- pe^ polđne v Pan5evu svečano akademijo v Sast Wilsonu s perjem in klavlnklml točkami- Odlikovanje vojnegi ministra- Regent Aleksandar Je odlikoval mlnJstra vojne in mornarioe generala Stevan« Hadžića k redom Eiuradftordževe sve^de 9 meci pj. ra»re4a v prlfsnaiiie njegovih z as lug, kl si jih je pridobil kot komandant I- debravoljske divi rije pri eperacijah v Dobrudžl 1- 1916- Naseljevanje v BeognUhi, Od !• maja naprej velja za Beograd naredba, ki regulira priseljevanj© v glavno rae-sto in 5čiti tamošnje prvotno prebivalstvo pred izpodrivanjem s strani tuj-cev. Pe tej ntfeđbl mora inaeti vsakde, ki se ho?e n&seliti v Beogradu, deve-ljenje mestne uprave- ProSnJe je vladati preko lasrnih poliHjskih oblasti-Tud! oni, ki so se v Beograd prlseUS* po mesecu avmistu 19J5, morajo prositi za tako dovoljenje ter se morajo itser liti tekom 1Q dni, ce tega dovoljenja ne dobo> IsaeUti «e pa moralo bi^ago^nfPM 130. itev. »SLOVENSKI NAKUU- đm 4. jmija 1919. Stran 5. rsi podanik! sovražnih držav, fe ne dobe gpeeijalnega dovoljeoj* sa prebivanje- Za one, ki §o sluibeno preroe-sceni v Beograd, ta naredba ne velja-Kdor se ne drži -določb te naredbe, %a-pade kazni do 20 dni zapora oziroma do 150 dinarjev globe. Prošnje roarajo vsebovati ime in priimek prosilca, žte-vilo rodbinskih članov, vzrok priselit-ve, pojasnila o življenskih sredatvib in o poskt, ki ga hočejo rodbinski Člani opravljati v Beograđn- Svarilo oeiroma prošnja- Podpisa-ni je dal dne 11- svečana t- 1- Janezu Šorlu, urarju v Bostanju, pošta Radna pri Sevnici, pet žepnih ur in eicer 1 srebrno remunt. Št- 47-449 moška, 1 srebrno remont- št- 49.645 moška, 1 srebrno remunt- št- 43-708 ženska, 2 kovina-ste remunt- brez številke v popravilo« Te ure so pa bile baje z već dnigimi rečmi istemu pokradene- Ker so prve navedene tri srebrne ure za podpisane-ga spominske vrednosti prosi, da bi kupee, ki je ure kupil, povrnil proti povrnitvi kupnine in dobre nagrade. Jaka Leđer, Zidani most. Razpis shižb. Na državnih srednjih šolah v območju deželne vlade za Slo-venijo so proste sledeče stalne učiteli-ske službe: 1.) Na državni realni gimnaziji v Ljubljani: služba učitelja za francoščino kot jrlavni, latinščino in gr-ščino kot postranski nredmet 2.) Na državni gimnaziji 'V Novem mestu: a) služba učitdja za nemSčmo kot glavni, latinščino in jrršeino kot postranski predmet: b) služba učitelja za sloven-ščino kot glavni, latinščino jrrščino kot postranski predmet; c) službe učitelja za prirodopis kot glavni, matematiko in naravoslovie kot postranska predmeta. 3.) Na državni gimnaziji v Krati ju: služba učitelja za latinščino'in grščino kot glavna, s!ovenSČino kot stranski predmet. — Vsi prosilci morajo biti iz-Drašani iz slovenščine kot učnesra jezika. — ProSnJe, opremliene s predpisa-ntmi prilogami. naj vlože prosile! pred-pisanim uradnim potom pri višjem šol-skem svetu v Linbliani najkasneje do 15. juniia 1919. Na ka.snere došle prošnje se ne bo oziralo, — Vsi stalni učitelji, ki so nameščeni v zmislu § 62. službene pragmatike za državno učitelj-stvo bivše Avsrrlje z dne 28. julija 1917, se nozivljajo, nai nrosijo za razpisane službe, da se jim končno določi službeno mesto. — V i š i i š o 1 s k \ svet. — V Ljubljani, dne 22. maja 1919. S pošte- Vslsd odloka postnega mi« nistrstva se sviša pristojbiua za na-vadna brzojavke za Nemško Avstrijo in Čeho - ajovaško pri besedi od 15 v na* 18 v minimum od 2 K 50 v na 3 K. za Svico od 45 v na 57 v minimum od 2 E 50 v na 3 KL Vzpored porotnil* obraviutv pri NTovome5kem okrožneni sođišcu- Pri prihodnjem porotnem zaaedanju. ki rriene dne 12- junija, se bodo zagovar-jali: Dne 12- junija a) Uraula Reme, zaradi hudodelstva tatvine in b) Martin Stonič zaradi kedodelsrva ropa- — Dne 13- junija a>) Miha Hudoklin zaradi hn-dodelstva tatvine in b) Jernej Soško ter Anton Tom§er zaradi hudodelstva ubf>Ja* —- Dne 14. Junija pa Jakob Mav-ear in Viljem Butala zaradi hudodelstva tatvine- Goriskim učiteffem beguncem v znanje In uvaževanie! 1.) Oni tovarili in tovarišice. kaferim je bilo z dekretom Viš. š. sveta priznano napredovanje v višji plačiml razred oziroma stopnjo že s 1. Inniiem 1919, naj pro-sijo za pojmaK-nftev v dotični razred naravnost pri ViŠjem šol. svetu v Ljubljani i prošnji Je priložiti gori omenteni dekret. 2.) Na KoroSkem namesčeni to-variši (ce). ki niste še v posesti svo-iečasno Vis. Sol. svetu predloženih uradnih spisov, obmite s© na tovari-šico Jadvisfo Strel. tč. bivajočo v Vot-niku pri Celiu, katera }e na sestanku dne 17. aprila prevzel^ vse spise, jih ponesla v Pliberk, da Vam Jih ob prU liki zborovanja vroči. Dogrodki na Ka-roškem so to onemo^očiH, tovari^ica je spise resila in so vamem. To v pomir-jonje onim. ki so bili v skrbeh. 3.) To-variši vpokojenet in vdove* kateri 3te redno dobivali svede prejemke pri davčnih uradih odnos4;o pri dež. fi-nanČni blagami v Ljubljani, bodene to še nadalje dobivali tamkai do konca septembra t. I. proti nekolekovani pc^-botnict od 1. oktobra dalje se Vam bo do pa izptačevali prejemki potom blagajne poštno - čekovnega urada v Ltublfani. — Vsi ostali dobe svoje pre-iemke z doplačili ie sedaj fzplačane potom blagajne poštno - čekovnejra urada. Vpošiliartje pobotnic od?>ade. 4.) Vsakdo je dolžan v svoiem in v interesu poslovanja takoj naznanit! mo-rebitno sorembo bivališča in sicer vpo-kojenci in vdove »knjigovodstvu de-Želne vlade za notranje zadeve«, aktivni pa »deŽ. knjigovodstvu« in vse druge spremembe vsi višjemu šol. svetu v Ljubljani. Oddata tobaSne davne zalose v Slovenjtein Građou. S prodajo, založno trafiko spojena tobačna glavna za'o^a v Slovenfem Gr^^cu se razpl-su;e v ocjdajo potom javne^a nateCaja. Ta z?ilo?:a ie pridodeliena v dobavljanje tob->Čni glavni tovami v Ljubljani ?n mora s temi izdelki zalagati 59 trafik. V enofetnem času se je tei zalomi od-f'alo tobačnih materijalij za 145.350 1^ 92 vinarjev kupne cene. Natančnejše nođa'ke se izve nri finančncm okr. rav-Tiofoi?sfvti v Mariboru. Jamščfna zna§a 1450 K. Ponudbe do 27. lunija ob 10. nri doT>oldne pri f'tiančnem okrajnem ravnateljstvu v Maribora VašUe mej* Pred vdjifo Ie bila prav •o prišU fantje U eno tmI ▼ drogo- No Ukr*t to ni bdio tako čudno, aaj jo bilo v*Uko fantov, ki |« ni«> pogledali nik-dar izza domaćega plotu ▼ Urni *v<*-V vojiki pa Je prohodil Fp^ff^^ tak fant pol Evrope kot vojak in i« bilo Upati, da b* bo to po vojaki povsem »•-premenilo. 2ai, da se ni ta nada akoraj prav nič izpolnila* Se vodno je doeti pretepov in teleenih poškodb med lanU 2jato, ker prestopajo (antj<» i« *»• ▼aal strogo saprte m^je svoje vaši- Bog ne daj, da bi prižel kdo v sosedno vaa, ko pade nurak na zemljo- Takoj mu posve-tijo domov. Čudno pa je, da se zdi ten maienkostnim neotesanim dušam čisto pravilno, če pobere eden ali dragi iz njihove vaei sila in kopita in jo mahne čez veliko lužo v AmeHko- Tndi na tem polju naj bi iatrebile sole, cerkev in predavanja to silno nečloveško nazi-ranje- Oporarjamo na đanažnji manufakturnim trgovcem namenjeni inserat- Kino Ideal ima še dapes, v sredo !n jutri v četrtek na spoređu izborno ve-seloigro-enodejanko >Mien& sobarica« ter jako zanimivo pustolovsko dramo v 4 dejanjih z naslovora »Fakir«. Glavno ulogo detektiva Freda Horsta igra Mo-gens Enger, obenera režiser igr», kateremu se po ovinkih in zvijačah pofsre^i prisiliti mlađega lahkoživca, da priznn, da ]e hotel s pomočjo indij-skega fakirja odstraniti ljubko svojo sestrično ter ?e tako polastiti sam ogromne dedšoine- A vse zlobne nakane in nacrte rau prekri za prebrisan! de^ktiv. Ito TVaghalter kot fakir in Estera Hagan so izvrstni filmski umet-niki- — Kino Ideal' Slučaj velttie in potone pred Včcraj se :e vršila pred tukaišnjim vojaškira sodiščem velezanlmiva raz-prava proti bivšemu naredniku Matku Radoloviću. Kazensko postopanje sjecr radi nezadostnih dokazov ni moglo ugo-toviti krivde slede veleizdaje, ali iz vsega položaja sledi nedvomno, da ie šio za nekaj, kar bi bilo zn?Jo postati naši, komaj priborfeni mlađi svobodi, skraino opasno. Slučaj nam je resen memento. da je treba razne boljševiške nazore zatreti z vso brezobzimostjo in vzpostaviti zopet vojaško disciplina da se za bodočnost taki pojavi onemogo-čijo. Obtoženec Radolović ie rojen 1891 v Marcanu Dri Puli in je služU v a. o. armadi pri 17. pp. Govori neko mešani-co slovenščine in hrvaščine. Obtožen je p»obune. veleizdaje, poneverbe, tatvine, insoburdinacije, zavajanja k nepofcor-ščini in pijanosti. Iz izpovedeb prifi sledi: Radolović je bil po prevratu priđe* lien stražnemu oddelka aa kolodvoru v Žalost. Njegov prvotni poveljnik Je bil desetnik Fakin, ki si je sara nadel čin poročnika. Pod poveljstvom tega »po-ročnika« je vladal na kolodvoru tak red, da se je kradlo kar na deblo. V drugi poJovict novembra je t>rev«e! po-\-eljsKTo z Zak>^n kapetan JnvančiČ. Ob svojem prihodu je hotel z železno roko napraviti red. Spravil je razno blago po barakah na varao in hotel uvesti med stražnjm moštvom disciplino. Da \A imel mpš£vo pri roki, mu je odkaza! posebne prostore v bližim in zahteval, da se preseli k moštvo tuđi Radoiović. ki je takrat imel 2 nekimi druerimi podčast-niki svojo posebno sobo. S tem bi bili Radolovićevi računi, ki Je strcmil za tem. da bi bil ostal še nadalje sam gospodar na kolodvoru, prekrižani. Zato je pregovori! moStvo k skupnemu nastopu preti kapetanu JuvanČiču, zaprisegel moštvo na svojo osebo. 24. novembra je prišel s svojimi ljndmi — puike nabi-te, bajonete nasalene — pred kapetana Juvančjča in izsllil od njega prekljc povelja, tičočega se preselitve in zagoto-vilo, da ostane obtoženec še nadalje službo vod ja stražnega oddelka. Iz obtožnice posnemamo tuđi, da ie Radolović organfziral podrejeno mu moštvo in nabiral pristaše tuđi med okoličanskim prebivalstvom. z name« nom, nekega dne primarširati v Ljub-Ijano, strmoerhviti tukaj vlado in se po-tem sam izklicati za predsednika republike. V to svrho si je bil zagotovil, ka-kor se ie sam o neki priljki IzraziU 420 mož; hotel si jfli je za gotov ?ti se kakih 80 in potem s to četo odkorakati proti Liubljani, Orožja in munfciie ie bilo do-volj na razpolago, med tem tuđi en top, minometi in c'ru^o. Znnimivo pri tem je, da si j© zmil pridobiti ne Ie svoje podrejeno moštvo, marveč tndi cMU-ste. ki so ga. nazivali »na§ Radolović« ali pa »nađpolkovnik«. da je fmel svojega pobočnika, nekega četovodjo, da Je imel velike svote deiiaria neznane pr«-vpnijence na razpotago (pri tedanji dra-giHji se je nek večer popilo 60 ali 69 litrov vina, ki ga k T>la^al pobočnik iz »nadpolkovnikove« blagajne), da je bil določen. kakor se sklepa iz. raznih okolnosti, pohod v Ljubila no za dan 5. decembra (isti dan je bifa znana afera y Zagrebu) in da se ie Radolović izrazil proti neki priči dne 2. decM da pitča-kuie neko osebo iz Zagreba ali Karlovca, ki bi mogla biti Že tu in katere prihoda je nadalinje, odvisno. Dne 5. dec. je bil Radolović aretiran, potem ko Ie prodal eraričnaira konja ntkem Ihim-tn za 650 K. Ko je moitra ttvodelo za njegpva aretacijo, *o se sijiale. owke; >Saj 5em v#d& da borno prepozni^ »prej bi b|tl žajSelN it4- Sodno p^stopanje ni moglo fa m. ker Ja ium ptifim, med njimi tadf kap. Ivrnnčič. naravnog ijddjučevale, da bi bil obtoženac kradeL Obsođilo pa ga Jt zaradi drutaih deliktov na dve lati Ječe. v katero se ima viteti preUko-valni zapor od 5. dec. dalje do dneva otoodbe. Zagovornik Je ba dr. Svif eU. — Pri ođnteri IkushI «0 se vpoStevale olajševaln* okolnosti, kakor neomade-ževano prošlost, velika častthlepnost Ltd. Rnltnm PoCIl Je streL V neki ljubljanski srednji soli se je med veronkom ustre-lil dijak a Pnigod bi tak do«odek raz-buril javnost in vsi listi bi pisali o tenu Šaj gre za eno človeško življenje in — Če stvar prav premišljulemo, — gre ćelo za več: za življenje naSe mladine. Zato zasluži ta dogodek splošno pozornost, posebno ker se zdi, da je hotel oni srrel, ki je počil, opozorjti našo javnost na to, kaj se irodi v tkzv. svobodnf Jugoslaviji za šolskimi zidovi. Tam je namreč še vse kakor je bilo -— jezik se je izpremenil — duh pa ne, Drugod: na Češkem in v Nemški Avstriji so napravih nekaj temeljitih tzprememb. Gesta svobode nišo mogla iti brez sledu mimo mladih src. Zato Jfe razumljivo, da je treba odpravitl nekaj zastarelih stvari, jih je imela avstrijska šola za svoje posebne namene. Žalostno |et ako v teh časih »svobode*? nimamo toliko zmisla I za resnico, da bi jasno pogledali laži v obraz. Ako hočemo novo življenje, mo-r^n^o nreclvsem imetf novo vzgojo. Tuđi katolički katehet bi moral paziti na to, da ne draži mladih ljudi, ki {majo glede vere svoje mnenje. po nepotreb-nem, do take skrajrjosti, da — po£i strel. Evangelij Življenja in resnice ni tak, ća bi se morali Ijudje zaradi njega streliati. Način, kakor se ta »evangelij« vsiljuje po na§!h šolah, pa vodi posebno samostojno misleče mlade ljudi do cbu-pa. Mislimo, da je skrajni čas, da neha v soli vsakD nasilje v znamenju vere. Posebno v višjih razredih se mladina s sedaniim načinom naravnost vzgaja v sovraštvu proti veri in cerkvi, ker se hoče z nasiljem vzgajati prave katoli-čanc. Ta verski pritisk dosega ravrio nasprofno, ker nasipe rodi odpor. Mislimo, da naše srednje sole ntso za to, da bi katehetie na njih razvijali svojo agitacijo. Prva svoboda je verska svo-boda in če se hoče z nasiljem prisiliti mladino, da bo pravoverna. bo to imelo tuđi za cerkev slabe posledice. 2e to da se je vsa šola postavila na s&an svojega tovariša, dokazuje, da med mladino vre. Tu ni treba strogih ođre-čeb: žalo^tno je. 5e mora sele tak slučaj poučiti šolske oblasti, kaj je njih đolžnost. Ali je katehet katoliSki dn-hovnik in naj torej s svojim kršćanstvom ne goni mlade ljudi v smrt, aH pa je samo profesor — potem sa ne zanima, kaj kdo veruje. Imel sem sošolca, ki ie bil ateist pa je imel v veronauku odlično in oajboljši kristian na svetu bi lahko dobil danes Iz veronauka neza-costno. AH je katehet kristijan, ra mora studente ljubiti brez ozira na to, ali %o verni ali ne, ali pa ni kristjan, in potem ... ako katehet Studenta sovraži, dokaže s tem svojo nezmožnost, da bi bil pravi gla$nik evangelija. Sicer pa pravimo, da bo sedanji način odganjal mladino v brezverstvo in v — druge cerkve. Zato naj se naSa šola — vsaj višja srednja $ola, osvobodi od cerkve-nega pritiska in naj se skuša dijakom podati pregled kulhirnega razvoia, iz katerega se bo pokazala vrednost kiv Sčanstva v človeštvu. To bo več vred-no nego nepotrebni dokazi, ki ničesar ne dokažejo, in verske ceremonije, ki nikogar ne vz^ajajo. Reforma je potreba na, tu bi imeli tuđi starši svojo besedo. Dokler pa ni reforme, pa smemo vsaj zahtevati ČTovekoljublja od gospodov katehetov, ker s fanatizmom in sovrašt-vom ne bodo dokazali svojega kr-ščanstva. K premijer! Fntfkove drame ▼ eneat deJeianHt »Za hčer« in Hcyermaasove karakterne itoditie »Amnestija« (Km-chenbum) v Cetrtek. 5. t. m. v 4ram-skem gtedatlšću. Puntkova enodejan-ka »Za hčer« je bila ravno pred dva)-setimi leti vprizorjena v Zagrebu in Pragi — slučajno na isti dan — z velikim uspehora. Pri nas je iz neznanih razlogov hčerko in njeno zloboo roačeho živi tn svoie 2*-lostne dneve zavolio edinc ^etie^ — cja bi hČi postala operna pe^rka^ Toda de-butantka propade in življenje z maćeho postane Se neznosnetfe. Da bi se raz-stala 1 ma manjka sređstev. Le neke partiture bi se lahko pcoOale .., |oda to bi zadostovak) ie aa coeša> In oCe-tov samompr omogoči b^eri ppt v življenje . . . Osebe so oštro karakterizirane, dejanje koncentrirana Potno *a-lostne remienosti. ki $f ne ve izhoda, se »od v lahkem creffemte do zad-nkfa rprašam . : : 1b Mev tereln zeTčiovtka. «rtev 4vws*yQk aa itv*-UfB|e 6pw»U^ in prihodiMostt bo#a^> mladpst ra^Keka wel, r^Zm>tieia holanđskeka, oišattUa. Hcvenoansju |d Je bil m-eđ letf.odlikovan \7 Noblovo nagrađfe borno vMeli v Ćctrtek prvl-ktat na tfgvenjkeiii odrji. Jffiklcrno ^^h^^^^^3K^^X ^^^^^^^^^^j^_ji^^^^^^a ^m^m^^Mit mT J^L ^mi^^^kmm^^s I m^mlmimlHmCB mU^^mBH^m^B^D^m^m\ m^m^m^m^K mat ^m^B Alme^m^m^m^mM ^ eVmmpB^PVV WW^PWPevm ^^^^^^^^ Wr ^^^ ^^e^^^^^^emmi » RnđUjiH Tećer. Dne 2. ranija t L t# Ie vrifl na I mestei dekliski ljudski ieH pri Sv. Jakoba v Ljubljani. Roditeljski večer. Predaval Je Šoiski zdravnik, f. dr. Mavricil Rus: »Vpiiv alkohola na mladino«. Počastili so to predavanje s «vojo oavzočoosdo predsednik vižjega Solskega weta, u Tu Vadnal« višji Solaki nadzornik %. Fr. Oabršek. okrajni Solski nadzornik £. Fr. Lav ti« iar. magjstratni svetnik %. Evgen Lan, precej veliko Stevilamater, nekaj Očetov in učiteljstvo. Ker šteje ta šola tisoč učenk, bi bilo pričakovatu da bo pohitelo še več mater ta večer v Solo. Jako lepo in polj udno ie obravnavai predavateli v enoinpolurnem govoru najprej škodo in bolezni, ki nastaneio v^led uživanja alkoholnih pijač na or* ganiU človeSkega telesa in to tuđi po« jasnil s slikamf. Potem pa je zbrani množlci pokazal tuđi na slikah škodo in nesrečo v družini, kjer je mož alkoho-uk» Peljal jo je. v duhu v blaznico in kaznilnico in konStatiral statistično, da je po 50% blaznih le vsled te«a. ker so sami za uživali alkoholne pijace ali pa so bili njih starši alkoholiki. Koliko hudodelstva povzroči pijauost, koliko važnih skrivnostl izda ravno pijanec! 2, napeto pozornostjo ie sledilo zbrano obČin-stvo lepim, in poučnim Izvajanjem gospođa zdravnika. Povdarjal je gospođ predavatelj, da nikakor ne stoji na tem stališču, da b| odrasel človek ne smel piti zmerno vina, ampak o41očno je pro-fj temu, da bi se otrokom do 18. ali 20. leta dala le kapljica opojnih pijaČ, zlasti tuđi ne ruma, ne konjaka v Čaju. Jako imeniten zdravnik je dokazal, da iz-med 61 otrok, ki nišo nikdar aobili kapljice alkohola, je bilo 11 bolj slabo na-darjenih; med 57 otroci pa. ki so piU alkoholne piiače, je bflo Ie 9 normalno razvitih. Taki otroci, ki dobivajo alkohol, so mnogokrat bebef, vedno pa jako malo nadarieni. Silen trud imajo ž njimi v šolf in doma, pa vse je zastonj, z učenjem ne pridejo naprej. Pri tej priliki bodi izrečena g. dr. Mavriciju Rusu pri-srčna zahvala Šolskega vodstva za ves trud. za leoo in prekorisrno predavanje. Dal Poer. da bi ro^Ho ohilo sadu! Zvesa iosofttovaiisldh nmetnikov. I« Đeojrrada poročajo, da bodo v krat-kem naši umetniki, slikarji, kipari 1, arhitekti, glasbeniki itd. povabljeni na se-stanek v svrho, da se organizira dru-Stvo v varstvo interesov naših umet-nikov. Repertoir Narodne^a gleeališča* Drama« 4* Junija sređa zaprto- 5* ju* Bijl» četrtek popoldne >Krejačak junv e«k«, dija§ka predstava, izveo abonjna. 5- juni 3 a četrtek zvečer >Za hčerAmne-stija<: A 62- 6. junija petefc zaprto- 7- iu-nija Bobota »Za hčer* Anmeatijac C 62- 8- junija uedelja- popoldne >Veriga<, znižane oenes izven ftbonma- 8* Junija nenJelja svočer >P©likan<, i«ven al>on-ma* 9- Junija ponedeljek eaprto- 10. junija torek »Za hč«-- Amnestija« B 62-11* jttnifa ereda >L>istoiea BoTibonrorhe« A 68. Opera* 4- sreda Predavanje gospođa Branislava Nusiča o >Trageđi]l srbskega naroda- Izven abonma- 5- junija četrtek »Mad&mo Favaxt< C 2/61-6. junija petek zaprto* 7- junija sobota >Žonglere B 2/60- 8- junija nedelja »Probana neveata«, isven abomna- 9- junija ponedel^ek >Madame Favartct izreA abonma- IO. - junija torek >Ba-jaoi in Evelina< A 3/55- 11- junija sreda >žongler« C 2/60- Zvonak- Izšla je 5- številka tega lista ?a mladino s tole vsebiao: Janko Leban: Domovina- Pe&em- Tone Ga* spari: Maj* Povest. Ivan Erbeanik: CreSsja 6mieA- Povest 2 2 podobama-Andrej Rape: Potlej — prosim Te 35a drago • • . Pesem- Andrej Rape: Brez tekmeca* Pesem- An4rej Rape: Druga mat|- Povest- Begent Aleksander* Po-đoba. Zorana ValenČičeva: Y maju* Pe-sonk Fr- Palnak: Cveteroiiožci v nađeni gozdm* S podobo. Tone Gaepari: Peaesa roinarjev- Pouk in zabaTa* Eotiček gospoda Doropoljskega- ■ • Fran Oovćkar: Brmislav Mit (K njegovemu predavanju v sredo, 4. t m.) Kongres iofoslovanskih fledallSkih intendanlov v fteojrfađti. Nihče ?a ni stiical, a vršil se ie spočetka mala. Cisto slučajno so se sešli: Gvldon pL Hre-ljanović, intendant kr. zemalj. kazališta v Zagrebu, Milutin Čekić, upravitelj kr. srb. pozorišta v Beogradu. Branislav NuSić. intendant srb. pozori§ta v Skop-lju. bivši dolgoletni za^rebški intendant, veliki župan Vladimir Tresčec plem. Branjskl (pišate« Vlacttmtr Borotha), bivši mvnateU hrvat, kazališta v Osijeku in Sarajevo, Mihajlo Markovtf ter končno jaz za Narodno gicda1l§če v Ljubljani . Mefrstofdes je bil vesel te. družbe! Toliko sovraštva, preklinjanla in splet« karstva, hudobnosti hi maSčevalnosri ne isstvt izlabka kak drugr peJcllc. Intendantu te treba žtvcev sitnih kot lična vrv, kože debele kot jeklen oklop, že-lodca zavarovanesra z_ železnira beto-w&& in. hnmorla neizCrtme^a kakor morje. Kanta* sredi viharjaJn poveli-oik ia boM fronti trpita Ie po nekaj ur aH kveSenii pas dni intendant stoji sredi bojaega vflunia; ki divja na irlcda-tiiBci-frosti; Ud početka do konca šezo-ne* Ce se «aiačtinjavale> vojna leia dva. knU «ev bi se morala leta intendante* vanja Šteti petkratno. A mtđ Bini ie sedet NiSić.« vodi mtoto UtdaJiiCj le trideset let ter Jo W*iivmm initndaiH BeJstarejgk a trt NnSić Je naju^lednejši jugostovansld hii-tnorist in literatura, ki jo je napisa! v tem žanru, tvori zase lep kup knjig ▼ srbski ćirilici in hrvatski latinici. Pole* Ogromnega števila humoresk, ki so naj-populamejše berilo Srbov in Hrvatov, je napjsal Nušić še ćelo biblkrteko globo-ko tragičnih dram, brižljivih kotnedj] in okusno zabavnih burk. Igrajo jih neprestano in vedno s popolnim uspehotn vsa jugoslovanska stalna in potujoča gledališča, tako da ni med nami dramatika popularnejšega od njega. Večinoma so se njegova dramatska dela razjir-jala le v prepisih »a njih Število je toliko, da vseh naslovov niti sam več ne ve. »Narodni poslanec«, »Knez sembe-rijski«. *Svete. »Protekcija«. »Navadeti človek«, »Tako je moralo biti«. »Pot okoli sveta«, »Pučina« so menda naj-i bolj znane tostran Save. Vse njegove realistične, tehnično dovršene igre 50 polne zlategra humor ja in najljubcznivejše satire na beograjsko ali vobče balkansko življenje, ali pa sol zajete iz slavne zgodovine srbskega naroda. Protekciionizem, fili&trstvo, ko-rupnost in servilnost med balkanskim čhu>vništvom imajo v Nušieji svojega Moliera. Nihče se ne «na vesele je rogati srbskemu malomeičanstvu in nihče ne ume je žaba vrit je zafrkovati srbsklh mi« nistrov kot NušiĆ. Kar vse si ie upal napisati in igrati o srbskih najmogočnejsili' in najvplivnejših kroicih, ie za na§^ tazv rnere neverjetna A Nušić je imel vedno brezobziren pogum, saj srbska Publika mu je viharno ploskaJa, ploskal mu je sam dvor in ministri so mu po$UUUi odlikovanje za odlikovanjem. Srb pre-naša tuđi kritiko junaškp in se smele: ćelo dovtipom. ki bolć. S svojimi ntjstrupenejSimi, a* vodno v mehko pavolo zmagovitega humoriaf Kavitimi satiratni na srbske vlade si je Nušić »prislužil« — polne prsi redov.i Imel je in ima vojsko prijateljev in Ce*3 stilcev, a tndi armado sovrainikov. Saj je intendant! Bil je več let vodia arlH; skega pozorišta v Novem Sadu, več le|j dramaturg kr. pozori&ta v Beogradu im« več let vodja srbskega pozorišta >t Skoplju: torej 30 let mučenik. Obenem je bil politik in Žurnalisf, duša »Narodne obrane«. Do konca sve-tovne vojne ni psovalo avstrlfsko. nemv ško in madžarsko časopisje ceia deseta letja nobenega srbkega pisatelja - po*i-: tika besneje, podleje in lažutveje kol. Nušiča! Kot odflčen časnikar. čegar hW moristično - satirični podUstkf o po!rti6-» nih. socijalnih in HterarnomnetniškiH aktuvatnostih s podpisom Ben Akiba sd! zbujali splošno pozornost In primanje,* je bil Nušić načelnik srbskih časnikar-jev ter predsednik slovanskega časnN karske^a shoda v Beogradu leta- 191U terej general najopasnejše velemoČU kf. se je borila proti avstroskim in mad* žarskim vladam. Leta 1909. že je skušala Avstro-i Ogrska nahuiskatt Tur«jo na Srtiljat Njeni diplomati^ so tagatj v Ctrlrndo,! da se Srbi mobilizirajo m oborozujejo-za vojno proti Tnrkom. Srbska vlada iej laž energično demantirala in i»vab!!aj: rnladoturški kabinet, naj po$l|e svoje« zastopnika, da se po kraljevini ni v Bee^ gradu osebno prepriča, kako podlor spletkarijo »Švabe«. In res Je pttfef toatJ škj major Djaier Tayar Bey s sprema stviom iz Makedonije v Beo*Erra4« a Nu«i šić je fungiral kot tolmač. Vsak intett-genten Srb zna govorni francoletno^ a Česar ni zna! nihče drug, — taršftiie,! je znal NnSič. Po dovršeni Inspekciji so mtredBl! Srbi turškemu majorjn v dvorani prf »Kolarcu« poslovilno večerjo. Piisote« je bi! tudl urednik »Slov, Naroda«, Ra-sto PustoslemSek. Oovorfle so se srb-i sire napitnice, a Nušič J© prelagal govo« re na tur§ko. In pozvan k besedi, je go-i voril tndi Slovence. Ko pa je hotel Nušić poturati še nje-, gov govor, je izjavil Djafer Tavar Bejr, da je raznmel PustoslemSka skoraj do-besedno in se torej Nušlća ni trebe) truditi. Major Osmanec je razumel sIcn; vensko govorico bolje od srbske ter je bil prepričan, da poslu$a — naJčhteiso makedonščino? Velezanlmrva zmota se; je pojasnila tako, da govore po nekem delu Makedonije resnično jezik; kl ja glede naglasa in izrazov najbljtii — skm venSčini... Beograjsko gledališce so avstrijska in nemške granate v sprednjem dehi do*; ćela razsule; zato smo se zbratt v nje-! govem zadnjem, nepoškodovaueni trak-! tu, kjer leže vse pisarne. Tam nam Je; čital Branislav Nušić svojo nafnovejfco dramo v treh dejanjih: Kneginjo o smrt ranjenega kneza Brana Moz Golemi fioče osvojiti Krpio in ubiti Brano, ker je vzel ljubljeno Marijo za ženo. Da bi preprečil nepotrebno prebivanje krvi ht mtstoSenje,lHWOve m<& Golemi tekmeca Brano na dvoboi B*t-na amre, a dvoboj sprekne Marija, zdaj gospodarica Krole. -__ II. dejanje se sodf na planini poa Krolo. Marija v vitelkem oklepn pn* }Wdi na belcn, JIob na vrancu na.NJ* Sče. Brez prič se borita, a Mcw tzvm Mariji meč iz roke. Spozna Ja fl**0**^ Ma israse svoje dolge. sUne linPgzm Marila pa ne izda moževe smrti, M130^ ni Maeove porive, in v Jezi se IoO». HI. dejanje se godi v gro*** taf za Brane. Krojci se bore igg^K • $* omagujeja Mo« ima pi©«ee. ****)?!*« m ■*! m MartB l*aUett W»li»ili ~:tran 6. .SLOVENSKI NAROD" dne 4. Junija 1919. 130. s 6000 Rcranci k Mozii. Poveljniki po-rut;Uo kapitulacijo. IVLcirija sprejme Mo- , zi ?ania tik moževe rnkve v grobnici. I inaz jo iivcri, 'Ja jo ljubi in da zalitcva Kroji na čast njime zveze. Marija se Momi za hip vda. Moz k:iznujc Mariiine iz-tiajalee, a * grada poročaja da je potreb« sa izjeo-tovttev deželne bofaiiSirice L mflijoii 250.000 dinarjev, za umobolnico 1 mfli-jon 600.000 dinarjev. Za okroine boi-Bi$mce bo potreba okoti 3 tnflttoM dinarjev. Cestrala a ieiafo zdravi ▼ Bt»-fcrad« se je i^movila pred kialklBi — mlctlaiCivo mtabtfstvs sa fintiliOk »Agramer Ta^blattc merf, 4m ti ew» fraJij^J^ m te mri* agvriatep i : vati vsega kraljestva z zdravili, zato hoče imeti provizorično centralo v Zagrebu, glede katere naj bi se dogovorili prizadeti lekarnarii. Predavanje. O priliki občnega zbora kmetijske podružnice novomeške, v torek. dne 10. t. m., predava vinarski nadzornik Đ. Skaljckv o trtni peronospori ali paležu in njega uspešnem zatiranju. Predavateii bode razložil vse naj-novejše izkušnje o tej škodljivi glivici, nje razvoju in načinn. kako jo je pravilno zatirati. Zeleti je tedaj obilne ude-ležbe od strani vinogradnikov. PlA^evanje davkov in nradi- Znano je, da da do ravno tišti nezadovoljne-ži, ki vedno zabavljajo na državo, upravo in urade in ki nočejo plačevati davkov, največ posla uradom in državi. Govoril sem o tem z nekim uradnikom, ki mi je dejal, da bi bilo po njegovem mnenju n&juspešnejše sredstvo zoper take ljudi, da se zaukaže vsem uradom in oblastnijam, da smejo ina do vati Ie za take stranke, ki se izkažejo z pisme- nim potrdilom đavenega orada, Uskoštvo, ki ga kažejo v svojih načrtih in pođjetjih nekateri pu-fltolovci, moralieno in nacijonalno za-nemarjeni individuji v Palatinatu in Porenju, vzbuja pri vseh Nemcih stud* Brez razlike na stranko! Ravno delav-stva se najostreje obraća proti izdajal-cem, ki so uredili svoje postopanje samo z ozirom na materijelne interese-Delavsfvo je najmočnejša opora državnega jedinstva- Za trdno upam, da se franeosko ljudstvo ne bo identificiralo z nacrtom neodgovornih imperijalistič-nih generalov in da ne bo soglašalo s pustolovino, ki namerava ob Renu ustanoviti nekaj franeoskih satrapij. Sam sem star HeidelberŽan in dobro posnam ivestobo >pfalzerjev< ter sem za to prepričan, đa bodo vsi slični po-skuši propadli* Zvestoba mejnega prebivalstva je dober znak- Oni ki ostane-jo pri nas, ne bodo sicer našli lahkega in brezskrbnega življenja, marveč bo-đo đelali trđo in se morali odreci mar-sičemu- Zato pa bo uprava in vlada v Nemčiji poštena in pravična, svobodna in čista- — Ce se pojavlja v sovražnem novinarstvu misel, da bo mesto sedanje vlade druga vlada podpisala mirovno pogodbo, opozarjam samo na to, da mora narodna skupščina vzeti mirovno pogodbo na znanje, in da je narodna skupščina skoraj »oglasno vzela držanje sedanje vlade na znanje* Drugačen kabinet bi bil mogoč samo, če se odstrani jo uspehi demokracije z novo to-đa reakcijonamo revolucijo- Taksni želji levih in desnih terorifeiov pa na-sprotuje večina ljudstva, ki vztraja pri demokraciji in samoodloČbi« BOLGART NA KONFERENCI- — BOLGARI IN LAHI- Pariz, 2- junija. Bolgarija je naslovila na mirovno konforenco pet not, v katerih zastopa svoje želje- PrecejSnjo nezadovoljstvo je vzbudilo v Parizu, ko so ob priliki teh not izveđeli, đa se peča teritorijalna komisija zurejevanjem teritorijalna komisija z urejevanjem mej tuđi v tajnem delovanju, ki mnogim delegatom mirovne konference sploh ni znano, in đa je pri tem tajnem đelu zlasti uđeležena Italija- Bol ga r-ske note so potovale v Pariz z lasico diplomatsko pošto* KLAVZITLA NARODNIH MANJSIN^ — ZAVEZNIKI IN »RAZKO6ANJE« NEMSKE AVSTRIJE TER NAŠE ME-JE- — NAM NEUGODNE CARINSKE W TARIFNE KLAVZtTLE V MIROVNI POGODBI- — NEM3KI PROTI-PREDLOGI IN NEPOPUSTLJIVI ZAVEZNIKL — JOURNAL DES DE-BAT8 O MEJI NA KOROSKEM- Pari«t 2. junija* Samo Bratianu je protestiral proti klavzuli, »prejeti v pogodbo o Zvesi narodov, naj bi se Štitile narodne n*nj5ine- Pađ6rewaki, Trumbt^ in Erasaf ga niao podpirali-Oba posledn|a sta samo sahtevala Bftnmmmb* nakaterik detajlor v pogodbi s TT««ri ATrtriJo- V ostalem se pa rntrjuje, im nofejo ss*mlki pođpi-TBtt nnliwnf nada^nega petkom sa riglrnianj« mmšk ■ Avstrije- Ttkm Je a- pr. atab Tlada odkloniU deputacijo daaajikfli Cehov, kl Ja boteU pritt ▼ Pari«- ^gadaa a ^i"*" **"*** .pia/H, da aa.ava Haa^ka AfanrUa adre- a Ma um Avttifc *■*** *lii še nišo urejene one meje, ki dele Nem-žko Avstrijo od novih držav- Glavni del pogodbe tvorijo finančne in vojaške klavzule in reparacija. Nekateri diplomatski krogi očitajo četvorici, da je dovoli la novi Avstriji neke prednosti v carini in transportnih tarifih ter se pri-tožujejo, da dovoljujejo te prednosti Nemški Avstriji nasproti no\-im državam iste prerogative, ki jih je imela stara monarhija nasproti svojim narodom- — V četrtek priene čvetoriea s studijem nemških protipredlogov. Do jutri se baviio s temi protipredlogi samo sele komisije- — Ameriški agenti zopet širijo vesti, da Wilson noče opustiti svojih načel (pa jih je že opustil)-Ta zatrjevanja se najbrže nanašajo na eventuelno popuštanje napram nem-škim protipredlogom- Francozi vstra-jajo na tem, da se ne sme popustiti niti za pičico- LIoyd George je pa popust-ljivejši- — >Joum?.l des Debatst se pri-tožuje nad še neobjavljenim delom mirovne pogodbe, v kolikor se tiče meje Nemške Avstrije z Jugoslavijo na Ko-roškem, ker je razpoloženje zavezni-kov nam krivično- Jugoslovanska delegacija je vio žila protest proti temu, đa bi veliko število Slovencev ostalo še pod Avstrijo (na Koroškem), dočim priđe drugje zopet veliko število pod Italijo (Primorje)- List oštro napada takšne namene konference in Italijo, oed đa dobi potemtakem ćelo več, kakor ji je londonska pogodba dovolila- BROCKDORFF NE PODPIŠE? Pariz, 2. junija. Brockdorff ie izjavil nekaterim ncmškim delegatom ob njihovem povratku v Berlin: »Povejte v Berlinu, da ne bom miru v sedanji obliki nikdar podpisal. če borno prisiljeni k podpisu, bo podpisal mesto mene kdo drugi«. — Novinstvo in franeosko javno mnenje soglasno odklanja vsako koncesijo in izjavi ja, da posroji Se nišo dovoli trdi. »Libertec piše: »Dajte Brockdorffu potni list!« NEZADOVOLJNOST MALIH DR2AV. — PROTEST! PROTI POGODBI Z NEMŠKO AVSTRIJO. — VPRAŠA-NJE REKE IN ZOPET NOVA RE-ŠITEV. Pariz, 2. junija. Poljaki in Romuni so pripravili pismen ugovor proti mirovni pogodbi z Avstrijo. Bratianu ie izjavil v imenu Romunije: Pogodba z Avstrijo je nepopoina. poglavje o reparaciji je prazna kakor tuđi meje z Italijo in Jugoslavijo. Financijalne in politične klavzule so prešladke in čisto drugačne kakor one za Nemčijo. Protestiramo proti nameri, da bi mejo s Čeho - Slovaki fiksirala mešana komisija, kakor tuđi proti temu. da bi Zve-za narodov nadzirala narodnostne manjšine v Poljski, Romuniji in Ceho-SlovasTci. Proti tej klavzuli protestiramo zato, ker omejuie suvereniteto držav, ali pa bi morala enaka klavzula veljati tuđi za velesile. član jugoslovanske delegacije je Izjavi! da bi ml spreieli transakcijo zaradi Reke, če jo zahteva Wilson. Teritorij Reke kot svobodne države bi bfl precei večji, od Bakra do Učke šore ln Št Petra na Krasu ter z otokom Krkom. Dobro informirani diplomatski krogi pripoveduiefa, da bf pozneje v takl reSki državi prišlo do plebiscita. U bi Izročil mesto In teritorij Jugo-slaviiL TUĐI KITAJCI PROTI PODPISU, Pariz, 2. junija, Kitajska delegacija protestira proti nameravani ureditvi vprašanja Santunga in izjavlja, da mini ne bo podpisala. NOVI POLJSKI POSLANIK V JUGO-SLAVTJL Pariz, 3. jun. Poljska vlada je imenovala za svojega poslanika v kraljevini SHS sekđj. načelnika Okeckega, za namestnika pa prof. Szujkowskega. VšsULDU. MEKKI TRANZIT IN NA8I TARIFI UOODOVANJB NEKCE8L LDU- lijoa, S. junija- (Brezžidno) Ifireram pogodba s Nemfiko Avstrijo dotad* gkrib ŽeleBnifikih zvez, da bo ineU Kem&ka Avstrija prost pristop k Jadrmmk«Bu aorja, kakor tuđi pravi-m do flndim» tranfdtnega prometa po Memrimh probah, ki vodijo preko niš5? ki so spadala k bivfti monarhiji* Za blago, ki se bo uvažalo iz zavezni-ških držav v Nemško Avstrijo, ali obratno, ali pa, ki se bo vozilo po nen$-ško-avstrijskih železniških probah samo v tranzitnem prometu, bodo veljal* najvecje ugodnosti, ki se sploh morejo dovoliti- IZ MIROVNE POGODBE- KOMISIJA DOLOCI MEJO- LDU- Ljubljana, 4- junija- Iz Jako pomankljive i talijanske brezžiČae brzojavke iz Milana posnemamo nastopna dolocbe mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo: Severna meja med Nemško Avstrijo in čehoslovaško republiko osian« ona, ki je ločila Češko in Moravsko od Gorenje in Nižje Avstrije, izimši neka-tere postranske modifikacije* Mejo proti kraljestvu Srbov, Hrvatov in Sloven-eev bodo aliirane sile dolocile pozneje^ Maribor in Radiona ostaneta Jugoslaviji- Meja proti Ogrski ostane neizpr©-menjena- Avstrija se na korist vodi Inih aliiranih pil odreče vsem naslovom in pravicam glede onih ozemelj, ki jih je imela v preteklosti in ki so bila zunai novih mej in še nišo dodeljena drugi državi« Mejo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev bo določila posebna komisija- Rešitev vpnašanja celovške kotline se odgodi- Avstrija priznava neveljav-nost vseh ozemelj, ki so bila nekdaj no?t vseh ozemelj, ki so bile nekdaj deli stare ruske države- Avstrija priznava neveljavnost nekaterih starih po-gođb, nevtralnost Luksemburga in pogodbe, ki jih bodo aliirane in aeociira-ne sUe sklenile s TurČijo, Bolgarijo in Nemčijo- Avstrija se zaveže, na pođlagl načel svobode in pravice ustanoviti institucije za varstvo narodnih manjšin, jezikov, plemen in veroizpovedan^- Avstrija se odrece vsem pravicam, naslovom in privilegijem na kateremkoli ozemlju znnaj Evrope« Zaveže se nadalje, priznati one določbe glede Egipta, Maroka, Kitajske in Siama, kl jih vsebuje pogodba e Nemčijo- Avstro-ogrske vojne ladje, pođmornlki in do-navsko brodovje preiđejo v posest ali-; ranih velešil- Avstrija ne sme nakupiti, ne graditi pođmomikov niti za trgovinske svrhe. Vse vojne priprave, strelivo in vojni materijal se odđa aM-irancem- Radiopostaja na Dunaju se bo smela tri mesece Ie za trgovinske «vrh© uporabljati, in sicer pod nadzorstvom-Avstrija ne sme poslati na Nemško niti vojaških misij, niti ne sine đovoliti, da bi njeni državljani vstopili v tuj© arma-de- Kazenske določbe so podobne, kakor one v pogodbi z Nemčijo ražen onih, ki se tičejo bivšega nemskega ce-sarja- Ekonomske klavzule mo skoraj enake onim v nemški mirovni pogodbi; posebne določbe se izgotove pozneje-Pogodba je veljavna takoj po podpisu- Vremensko poročilo. "«« ■** ■«rf» »H-2 sraiaji „m iuk 7M ra Junlj || Čts opaio-▼aija. Stanje btr*-metra t mm H m «» Sa Vctrovi Nebo 3 • 4 2. pop 9. zv. 7. zj. 732-3 7333 734-7 16*4 11-8 9-1 brezvet. • * def • Padavina v 24 urah 42 3 mm — Srednja vCerajSna temoeratura 17*5°, normalna 16 2°. — Vremenska napoved za jutri: Lepše, severno in bladno vreine. Aprovizacija. + Prosimo vpoštevanja! Jako dobra naprava je prodaj alna mesnih iz-delkov na šentjakobskem trgn, — bilo bi na mestu še par takih v Ljubljani — Ie škoda, da je ob 6* zvečer že zaprta, baš ko bi utegnili si privoščitl včasih boljšo, četudi mrzlo večerjico delavci in uradniki, ki jih danes ni malo v Ljubljani, ki pa utegnejo kupiti sele ko so prosti službe, t. j- po 6- uri- Mor-da bi kazalo od 3—7- ali vsaj H7-? Ako ne, morda od 1.—5»? —Preteklo soboto sem bil priča, ko nas Je Še pre-cejšnje število želelo kupiti, pa so se vrata zaprla in se je reklo, da >je že Šest ura?c — Eden izključenih- Izdaiatelj bi odgovorni aredaik: Valentin Kopitar. Lastnlna In tisk »Narodne tltkana«. Premier magasin apćcial đe gantg et de parfuma. 0. Bračko, Ljubljana Dunajska CM«ta 1*. 130. Itor. ..8LOVEN8M HAStOO", trn 4. J— K ee jo TrtU t -veliki dvoraati aftialingaj doma Tatar oMni s%or tufc ajaflUnik druStev v Sloveniji- K* tem obc&om zbora «lr»iila> 00 a* vifca> g^-^a đrtk-stva Slovenije ▼ enotno >Jugoalovan-sko gasilno n«o LfajtjlJaM* Zakopanih je bilo na tem zborovanfn sad 200 gasilnih drufttev. Zborovanje je otvoril podstarosia Vsealovaaalt* sveze Fraa Barle, kl Je Ml z velikim navduŠ«-njom pozdravljen kot prvi bojovnik na polja jugOBlovanskega ga&ilatva* Na tem občnem zboru to biht aprejeta ševa pravila, katera temelje na najširH demokrati Sni podlagi; rasgov&rjalo> ee je c reorganizaciji gasilstva v naši novi državi- Napravili so me vseetransko važni sklepi- Ideje gasilstva t>ode raz-širjal strokovni gasilski list >GasiIec4. Za staroato Jngoslovanske gasilske zveze Je bil % vzklikom Izvoljeli Fran Barle, Ljubljana, V odbor pa so MTI iz-voljenl sledeCI: 2 pođstaroste: Dr- Hl-hard Bergman, Zalee; Josip Turk, Ljubljana- Tajnik: Janez Koleša, Ljubljana- Tajnika namestnik; Janko Ho-^an, Ljubljana- Odbomiki: Fran Javan, Ljubljana, (kot Član pređseđstva); Iv-Eakoše. Straža - Novo mesto; Fran Pristovšek, Zaleo; Iran Kramar, Tr-bovlje; Ignaoij Mrbar, Đolenja vas-Ribnica- Urednik glasila Jug- gas. Zveze Julij Slapšak, Radovljica (kot član pređseđstva). Zborovalci so poslali udanostno brzojavko Njeg- Vel« kralju Petra in regentn Aleksandru- Slovensko gasilstvo se je strnilo s tem v mogocnih vrstah v močno enotno organizacijo, katere glavni ideal in cilj bo - VpAmmm do UUNto S &** * wm*n>o*KBmui. m t d^J afeajatjrv fefi - »*▼»§ HaUHp ***** ot*t »ato m mmgnšt, fea**» M W Ml psrta priredi đne ^ t ■, trtfrf*r«Hr enođejansKo burico uđealnaT ta$£a«. Prt-fietek ob IS tri. Is TttovotJ. >po itlrUiiuimiri otrpldstt «© Je rztađllo k noveani življenju Bopot >P*vafco đra&tvo 2vqO v Kbovljahc Pa tuđi ni ČuObo, da Jf moralo druStvo sa Čas vojne ▼ grob* kor »ođvzeli 60 ttra MH glavo — predM*-nika dr. Ton* Jamarja, aro« — pevo-vodjo učitelja Oskar MolU —, pijuka — tajnike* Joaip Torija i? nnogo drugih udov, tako, da ee preostalo truplo ni moglo ve£ ganlti- Toda svobo^na mati Jugoslavija je stisnila otrpio đeU ha svoja rjnb*£a prsa — ga ogre-Ia in Tflmđila t novo — boljS© žirije-nje-« Tako je govoril predsednik obč-nega žbofa >Pev8keW đnifitra Zvon« n5itelj Tone Knhar. dne 31* majnika 1919 na dan vstajenja od smrti te^a najstarejšega narodnega društva v Tr-bovljah in prvoboritelja narodne zavesti v trboveljski dolini- V novi odbor in predsedstvo bo izvoljeni sledeči za društvo navdušeni stari in novi Člani. Predsednikom Fr- Feštajn; podpređ-sednikom Joško Moli ml-; tajnikom Jo-ško Tori: blagajnikom Fr- Perme in pevovodji Oskar Moli* Društvu je pri-stopilo okrog 30 novih — mladih pev-cev, — vecinoma >Sokolov<- Pevskemu društvu >Zvon-ttovtfici» izEn* «"^ taieert IMHHfti šo dofočenf za JugoslovjUtđtl RdeCT krH <*otfno »ni^intort ▼ 6oto|HJa> KfafBta hvala đfCnfui tddclavkiiii in sodc-btvccmf Dnmo oiwwvo v m^mi provo na.febftofbd ponedditk dm 1.1 m. po-poldne veliko vrtno veselico .na vrt« s. Valentina Otcrwca s sodelovajnjero I. slov. pevskera đruStva »Lira.« te Katnnika ta doma*« gođfce v nrtđ koro-škim beffuncem. Spored: irodoa. t>etio» Šaljive prtrtdbe. kadija, ples in prosta zabava« ZaCctek ob 4. popoiđne, Drajno društvo vabi domačine in okoli&uie k Obilni udeležbL_zais>tavliaioĆ vscm iz-vrstno in neprisiljeno sahavo. Društvo ftlovansUk prdt—orfev Je priredilo preteklo soboto na verandi hotela Union častili večer svojemu bivšemu vedetnemu predseđniku g. profe-Aorju dr. Zmavcu. Sedanji društveni predsednik, profesor d& Komu, je po* pozdravu v lepem Steviln došlth tovari-Šev orisaj slavlfenca kot človeka, učitelja In tovariSa. nakar Sta profesor dr. Debev.ec in Maseli deloma v resnih, de-loma v šaljivih bešeđah omenjala njegove zaslusr^^ki-si-jih je stekel kot pred-* sedoik DSP. Ko se je ?. dr. 2mayc pre-srčno zahvalil za častno prireditev in laskave srovore, se je razvila neprisiUe-na zabava, kateri je zgodnja policijska ura žaliboj? napravila prerani konec. Ustanovo! občnl zbor Čltalnice za Roicaško Slatino In okolico se je vršil nadvse nričakovanie sijajno in ob zelo t«H vdelenTnafiB rođofldoor % Ve-'flHil* ■■ |o Dpo •urannr nnjmsnj 00 oanicnost JoCt^mL^jB latero mef«o paBfifOTaiinaf se jn pa lem nena MWrlii6neK9 zahvao^lenio. Upalno, tla ■a* b#d& taill radi rr! —*st- bodofin prlredltvab podpirali. V zelo častneni HevUn so bil zasfbftaiil tnđl nali sose-đl Rosatcaal. kl i6 se prtoaUA t jpo-iebfld oldnčanem voe«. kakof- ta dl so» iCstl btttLt, Hrvati, za kateri njihov DCatsici poait se jim istotako zahva-Mema Ustanovni oocni atei i+M\ zelo žlvahen jn rasni naši covornikl so v svojih navduševalrah sovorftV spodbo-iali naše ljudstvo k narodni zaveđnosti hi deltL Da le bila naia čitalnica pre-pdtfebna. feafe že jjefstvo,, da fe Prisfo-t>ik> Ha ta dan k našemu društvu 7 usta-novnfli in 160 rednih članov. Na usta-npvnJni in meseCnini se je ta dan na-bralo skupno 1849 kron. -~~ Novo izvo-ljeni odbor se je konstituira! sleđeČe: Predsednik: Vladimir FabianI, nadpo-star v RoraSki Slatini: podpr^dsednlk: Janko Zurtnan, posestnik in župan, Sv. Trojica pri Rog;aški Slatini; tajnik :> Josip Zemljič, knjigo- hi^ pisarniški vod-ja državnem zdravilišča Rosaška Slatina; bUsrajnik: Franjo Herjr, ravnatelj državnega zdravlH^Ča Ros:aŠke Slatine; knjižničar: Ivan Pibernik, upravitelj dr-žavnesa zđravilišča .y Rogaški Slatini Odborniki: Ivan Olinšek, nadučitelf ih občfnski gerent v Rojcaiki Slatini; Ivo Verbošek, slikar v .Rogaški Slatini; Vinko 2urman,.pojse$tnik ia.PĐjsojihiižni načenik v Kneževem pri Slatini Rajnska pregledovalca: dr. Albert Ogri-zek, agronom na Colu ob Sotlu in Mirko Klemen. urar v Rogaški Slatini. Novo izvoljeni odbor nam jamči, da bode napel vse sile in moči za uspešno de-lovanie na našem narodnem knlturnem pogn, da 5ojfe IBggnTđeM aa to, M bode sala Čitalnica naročeo% pređvsem m nile aio^taske čaa^seMi M t) fe svojo lastoo knBiniooL Za «> na SjSSv M đeflat^ Hl_ žODet denartt. VMMib viled tesavse naSe aoaede roioffiK lf naJuuii druStvo« €*m ni đrngače, pa vsat kot podporni «4M^ Poizvedbe. -----J^fbetni poNŽtist Dotična oaeba, kf je dne 24. m. ra, pri večernem vtaku iz Ljubljaše do Skoflo Lota aEsaUU pomo-toma zamenlala z voiaškim nahrbtni^ kom 2 vsebino nelcaj serila, 3 JČctfcift, kf dobro znana ter naj se takoi ogiaal po opravi »Slov. Naroda« v LJvfaDaoi Opocaria se! Oseba, ki si je prisvo-iilajfne 31.. maja. zvečer y.jdaJOL .le-» senice - Đoh. Bistrica vojaSki nahfbt nik z 2 paroma moškfh nogavic, 1 Urm* co kruha, 1 toaletno milo in 1 SktfBn prs&kov (širišće), vrednost nad 30i JL se opozarja, da vrne do 19. t. m. ptf Frartc Žmitefett, Boh. Cefnjlcft 88. Frasi s* Se kda ^a| ▼• ©> pogrefar nem Frano Fajfarju iz Sebenj h. št- 18 pri Tržifti fla Gorenjskem, ki je_ bU prideljen k 15* pešp., 3> stoi-, ti- voS x Galiciji- Zadnjikrat Ba je oghurfl 90. Jb* nija 1915- Zanesljiva pojasnila in podatke prosi, na] se po§?jejo proti povr-nitvi stroškov na Ivan Cebavaa v Ljuti* nem h- St- 12, poSta Pođnart Gorenjsko Komu le znano za nsodo mojega moža, ki je bil vjet v Rusiji Mfc septembra leta 1915 in je zadntfkrat rtatt 15. oktobra leta 1915. Naslov FrancP e r &-< told, Proskurostat, Paddska gnber-nija, Rnsija. — Prijazne^a odgovora prosi njejrova žena Marija Perhtold v Bistri §t 12, p. Borovnica, Kranjsko. — Stroški se povrnejo. fnvfilmA im gospodična na stanovanje Snrejme SB in hrano. Naslov pove uprava »Slovenskoga Naroda«. 5724 nrnfa fn it;oizna kozi Švicarske pasme Plulia Vi poceni, na Bledu 35, ozir. se zamenja za prašiča. 5719 Ulfitan zdrav deček želi vstopiti 1 ioicn prvim avgastom kot klja-čsvničarski vajenec. Ponudbe na naslov: Anton Motka, Metlika. 56S1 ni^fi tfMil najboljeg »estava, sasraa ri^fill »H»Jf nor Hf malo rabljen želimo kuojti. Ponude tvrtci Schwareri dm?, Zagreb, Prenđofićtn 1. 3347 CunTl faira v originalnih zabojih k MLA JflJlO 1440 komadov proda po 75 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju alf p\aCHo naprej Ca. Sap-panz, Rogatec Sp. Štajersko. 3411 Ornris M nova ^01* smoking obleka, rlUUd 5c žaket s telovnikom, zako s telovnikom, malo rabljen, povrSnik za 15—16 letnega. Potrve se : Kellzejska ulici 13, pođprifflčje* Tili VUL 5705 Pctovađo! Brtiii žo5^^ službe kakrSnekoif stroke Ponudbe na opravo lleta pod ..Prtovalo! iraiitk/STOS** _______________5708________________ lem pinoiii znaike ^S Jn Vam pošljem žanje druge iz vseh dr2av Eventuelno bi tuđi kupil Pišite pod .0. F. 3509. <2* aa Orell FBsU - An-noncea, Gcnt 5734 Rot oprariteli, poslorođia. oskrliBik toli prftl gospodp 32 let star, zmoien vsestranskega tuđi pisarniškega in trgovskega poslovanja,.kavd}e zmottn. Ropisi pod .R. S. SZ/SMO" na uprav. »Slovenskega Naroda". 5609 Mm fcf*|M| se sprslmejo 3—4 osebe. Ta-lld BlfiUU koj. Kje, pove uprav. Slov. Naroda, 5722 fahl) za staln0 '§^e uradm'ca. Ponudbe »UbU na uprav. Stovens.k Naroda pod .Urađnica/5732*. 673? TftMM ** krmo žif ini» izborne za med JIDPImC rezanco konjem Jota aa frtdaj po 40 vinirjev kila, Sever & koma. LjnbUaai. 55)9 StfHiftffrafilrifl strojepisko iSčere. Nt-lnHH(iđllHjU, stop takof. Dr. Ivm Ceme fospoiarska pisaraa, Miklošičeva cesta 6/11 Lftiiljaaa. _______ 5714 Hun dflvftikl cna za ves nišn* Posel UIC BSlVjai, (koja zna kuhati) in ena resna starejša k otrokom, a« išćeta za takoj. Ponudbe na ;. Sfki Juekofić Zagreb, Zrlojsk! trg 1, U. kat 5683 Slifte za Mnatije i-t1; ^rt tograf Hugen Bibšarv Ljibifaot, Oos-poska alica 16. t blfZfnt kri2e?niSke cerkre. Sprejema tuđi vsa amaterska đela. 5728 Sprtime a i zalv ni tnniln za prvo in drugo koSnjo, dobra mrva, Ponudbe pod naslov Mvbl|aaa Pe-ljamka c> 57-______________5729 Kipi se uiialii itnj i%°,TZnt- ma, navađne velikosti. Nistov 0onud-nikov se prost pod geslom .Pitalnl stroj/5573* na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 5573 IfifOfna fftha velika, lepo nreiena, HSItSUM HIH, z električno razsvtt-ijavo, v sredini mesta, se zamenja za majhno mesečno sobo za gospodično, kl želi ravnotam Ime« tuđi hrano. Ponudbe pod »Seta s orm 222/6675* na upravo »Slov. Naroda«. 5675 Umri je po dolgi dobi dela in truda v 75. leta svoje starosti naš dragi oče Janez Tičar v sredo dne 4. jnnija t. 1. na kirurg, oddelku de*. bolnice r Ljubljani. Pokopan bo v petek dne 6. ob 4. mi na pokopaliiću k Sv. Križu. Tihega sožalja prosita noiii m ii taiai. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja o bolezni in povodom smrti naSe iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, sestre, svakinje in taiče, gospe Fani Herc izrekamo vsem naSo najsrČnejSo zahvalo. V Ljubljani, dne 4. junija 1919. zatafoM ostiaiL *— -^^_ Rifl eleganten. ia naprodal w kasti ni Uli, f blTii cakrarai Aflkrtttf trg L 5652 Inniraođsi ia!tn njr Tl »V stropje Jesno. 5674 DnVIfflM 2—3 metre **)***> plilasti rlcjIlUId, namizn! prt in jedilni servis se ugodno proda. Naslov pove uprav-niStvo »Slovenskega Naroda«. 57IS Viaji več vagonov ee proda skupno IIfld ali v iganjših partiiah 90 primerni ceni. Vei se poizve pri Fraa Breskrarlii ■a Kfatki cesti it 12. tjabtfiaa. 5721 Vfth miaiiillllt in premoSeniskih licu gU9WQ13Hin žađevah se obr-nite na Gospodarsko pišamo Dr. Itm čerae. Ljabljaaa* MlkloSičeTa cesta • (aas-protf Ittela Date«) teletta S7. 4tt! lllUa vafeno vseh domačih opravil, UCllc, Mi« mesta na đelcH pri po-Steni rodbini kot pomo£ v gospodinj-stvu. Ceni. ponudbe nt npr. SL Nar. pod .Otapei!a|Stft 507S*. 5673 Dim Ma li Miria « ob dobri plači in hrarri, at IMa. Ponudbe poslati na: Pr. KisiatTit, lijcč-■Ik, KoprivBica, IrvaMEa. 5661 Ifll]8ffl ffllrtll IH, ir^krjr bodi s! okrogel ali rezan. Cene 2a les nalo-Icn v vagon se naj naznanljo na V. SCAGNEm, parna Siga za dri. k0-odvorom, Ljubljana. _ . 2048 Dfl[)fllB fllliSPffli, slovenske st»m-grafijc in strojepisja, se sprejroe takoj. Zglasi naj se v Uradu za posptSevanje obrtf, Dunajska cesta 5t 22, oaebao s pismeno viogo In natančaiml podatki 0 dosedanjem službovanja. V poštev priđejo le sttojepiskei većlttno prakso, začetnice se ne sprejmejo. 5684 SlartiRkt nfiffie t Inii te«, iac a. »Ma* itte plstraiikd pomtiat mU, zahteva te popolno zninje slovenske in nem-ike korespoodeuce ia po noznosii o«* kaj risanja. Plača po dogovoru. Ponudbe je staviti do 10. junija.___ TflU M ldraYm starija osoba ili dje-llffu §6 vojka za dvoje djece ođ jed nog mjeseca i 5 godina, odnosno jedna zdnvt starija osoba III djevojka za sve, koja nfefto kuhati znade. Ponude ox naznaku place neka se »prave na: »Kr. javni bilfefnik i odvjetnik Ziatko Saffarlč, morsko kupaHiti Crikvenica.« 2463 flfBnM M protl takojSnjema vstopu ipICJR Vt izurjena kontortstinja, veSča tuđi knjigovodstva in ld ima veselje do trgovine, ta večfo trgtvhio na dežeH, s ćelo oskibo v ni« ia dobro plačo. — Istotam te sarcime tud! izurjen trgovski pomočnik pod z?or-njimi pospji. Ptnuaoe pod .ltll 1MT na upr. SI. Nar. 5687 SS UMU KttTS na odlično dobrea roesto. letnega do-bodka 70.000 do 800C0 K. Idu da razstritl na natmant St enkrat toHko, se zaradi bolezni s koncesijo. Instrumentarijem, to zalofo matcriiam evoa- vanfr v Zagrabtt. 5583 UPlHi Zafrt* ftciltktifa ao aa L razred« Hk, kaji OICBSVKvL Dlar l^nV^HVwflBOHQi JBY*iDCMiB^^n* I CBl^^BSkAff MnHBnaV MfflCHHB ^n^n^DL ^La (■^■^J2h^n»*^n>4J ^?ag^^' ^a^^Bfc^ifc i^n^nVa^n^ ,^^^^^^^ ponaSsa prcptsoaisvtcdodSabatav- Hradais ankUrva >n drugih raci bo v PiOlIji Muli nedeljo, 8. Junija v Zfrfr az, ob 9. zjulraf. 5662 Rmifffl nMfll — T večjt mhofVfii — llRlf I ■UH »bi aojoo JUter«ilB# skladiU« v DratQafc, kamor jm vposlati ponudbt. 5720 ■KIjm dobro idočo, tprelmem v pro-■CmIU, metnen^ krsjji v <^jem. . Ponudbe pod »jf—iaa Siti* na upr. Slovenskega Naroda".__________5727 hm nMbr li Mtifi pm k«tle avrofaao tata| tvrtta Kvka * WIMt aa PtSm prt ciljm. 5600 Izurjenega konttpi|enta po možnostJ » suostitacifsko pravico, iSče sV. Jtetp Ktrtitiakp Ui^nl t C«|a, Plača po dogovoru. 5735 VV J* 1 uđi ^Ml ali bllžirri mesta HCe uradnica. Po-rttidbe na aprtv. Slov. Naroda po^ JS*H it \51~mi. _______564? ■finil ■••zlata moika nra, zlata ninm m*. damska' vereftea, moSko kolo >Waffenradtf t*r »OSkili Skot-njev St 44 m harmonika. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Hajođa*. *___________ S699 lira ta elegantno meblovaito sobo s liU K električno razsvctljavo sa dva vftoko&olca, če mogoCe v sredini mesta Plača ppstianska stvar. Pismene po-nuđbe pođ wf§MM»fcaM7S7fT na upr. »Slovenskega Naroda«. 5717 L atlasa anlitm oblazinjeno Qi OTH IOTIIIb; pohistvo 1 gabelini In sicer : 2 fotelja, 1 veČja ta 2 manjsa siolffihi (Stockerl), lep po* zlačen lesteoec a sttklenini prizmami in lepa viseća svetilka za petrolej ali električno luč se proda. Cena garnituri 3000 K. BleJwdt«va ceste 4» IL, dotat td 1.-4» aopoMie> ________SW0 Trgovina na promotii#m knfa t% kupi ali vzame v najem. Ponudbe na Franjo Klanjiek, ~1fi« ^UtofHla^ SllllCL 5706 SPTIJK R iEfeUiHT, knjfgovodstva In dober korespondent Ponudbe 1 na-Ytdbo doseđan}ega slufbovanja^ pla-Ainega »ahtevka in dneva arogočega vstopa 1 prilottnlmi prepiti spričeval vposlati na naslov: Ptav Majtic, Celje. 5731___________ jm W" mm iTii^iz blagajni Čarko, predpogoj lepa pisava; 2) miajsega inteligentnoga slugo; 3) (ttteligtlntnejsega mola z resnlm na-stopom, ki bi evoat nadomestoval vodjo, vojni invalid IflHI prednost. Ponudbe poslati je pismeno na »Kino Ideal«, ponudniki 2M aiaM pa naj se osebno pndstavijo v aKiao Ideal«. 5703 Proda se: ^M rjavi novi atoSk) Ctvlji «.40, lepa le-n.jwMi mcRi tubuwUjno piieo«. 2 oblekd za dekllce sa svetiti In del-ni plaič od 4 — 6 let, ter večja mno-Jtoa različnsl atMtleaic Dam ta a*-«agasto loiklihli vago z atafl vred 4a S kg bol tamin ta^y oblako. Vpfasa se su Jasan fvhnsksi CMai tt« MU od »-»»»opoMa*. »30 fa?* »raiara *^| .M Hfii im" le 'HHffl •* fttsfitlai Dobi a*v«*Jte» acfHww v>w t, "—• aajBji s posfBtno • Hm Narodla m ntnfejo I* proti V Bohinj. Bistrici bode d ražba (tarbenega lesa 340 m* 7. jmdUt t L Poiuaila pri Jopanstvu istotam. 9690 f Mi &a ilpiei sfiti mizarsks delavoico. Sprejemam vsa mlžarska defa fo se priporočam Rv9ust Pavsa, GHrcb * Nam vas 49» -----iva MM Inattaaa------ Mjarska pomočnik a Delo je trajno, placa po dogovoiu. ako keba hrana in stanovanje v hišX Halu Foćntk, _ ćovllarakl ^ jgtfgg M £fmfeliaziOb 56Ž7 Prodaj alka veSCa specerijske ia manatakturnt Stoke, starejSa moC z đobrimt sprlce-vali, loli fflrtaontga aaaala. Vstopl lahko takoj. Dopisi .Prtdajalki 200/ Mtt* na opravntttvo »Sloveaskeca Naroda«._______________________5602 GlDSbcnc instramente vseh vrst zlasii violine dobavlja takoj in najceneje J. Holltnann if■ 44.________________57tf9 z oljnatimi osmi te prste na AMtoftora trgu Mm. tf ________lil«M|Ma. 4631 St 56. Lase- strižnik Komad 28*— in 34-65 K. Saatovatto fcelfcmplefci« 349 B. fatt% ltartfe«r ŠL 74, Zaradi preplha, vlage in I prehlada"" aaataie boli, tu9Qke 6 ikatUic K 12. Edino •ravf ari lekatmarja iali Mb« a\aka> bi sv l m.pLimm. z«3 ■ pofJDMui aa artfa* ceaejo, kolOcor veC oioi Išlo aafott oasaaai HMvlC afaattal* Koruzo za krmo In mlev ima odditi ■ Fraa PHriafe, IMUm, tim ________asta itM. «m miio granje l kilogram K 10*- HL OatoiM 1 škrinjlce okoU 3 in pol kg K 36*— franko. Po povretjo posilja nvod sa eksport M. Saler, Ztfrelt fL. FMaJ. tka iL S/01 Obenem x naro&o |e poslati polovico Iznosa. ' Proda sos I nja cenj. dtma% «a |t I začela svojo obrt Sprej«- I ma v delo itndi otroike I | oblekt hi popravila. Za I obilna naročtla at aa)to- I pttjc pripovoCa la aifo- I tavlja cenj. damam po- I stieflasofidaimintočalni I detOfli* I ^^ 2 odličnim spoStovaaJoai I [iiuni uma, \mai ■arljt famll« K.eeaai U/«. IM. JIDRUA" Mirodilnica ia zaloga fotografskih atantov ter potreMiln. ljiBiiiia,tapTiiH BafTtla sa oMete „TEKLA-. fMW praikL OsrJla a fi«»«đfc^ JSML BIK«. Nadonesffio toatfca. NatVase-iUlo toaleteega aafla. JtOM N4-UK" aajboljše sttdatt« a lefoti-■jeiKritLPrei2taiea^a^bTa«aWfi prati aMijeta. — Paritai te attat*. Srodstva at touciviruMe Jaje— — MaMriiMkMi 8BH0I atn^lf« Stran 8. »SLOVENSKI NAaKIP*. ImHIUIP iP dQ<> delo. Za hrano je pretkrt>ljeno. Več povc UUUMJU Jli Tlak# Ju »L, »saj« pri Mta^ 5711 Pozor! Vinogradniki. Fomf ! ™»— Žiroplo za iveplanje trt hhbhhb se dobi v vsakl množini in s. na j fine j Se ventila to dvakrat čiščeno .Floristeila" pri Qo»podwki awe»i w Ljubljani, 5707 ZAHVALA. Gospod primarij dr. A Botteri ie operativnim potom osdravit otrpnenje vidnega živca, na ka erem je moja hči Ida bolehala žc od rojstva in se ni posrećilo zdravnikom niti na Dunaju niti v Gradcu ozdraviti jo, -— Zatorej imkasn f. primariju tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. _____;_________MARUA ŽUPAN, Krmni ■**■* Prodajalo se bo 4m T. fnlfa t L posestvo bivše opekarn* v tabli vaši pri Movem mestn, obstoječe iz dveh hiš in 20 oralov gozda. Frttstek prodalo ob 9. uri dopoldne na lio« mosta. Ljudska posojilnica v Ljubljani. Odvetnik dr. Ivan Dobrouec le otvoiil svojo pisarno £635 ¥ Radovljici, v Lectarjevi hlšL ClfOffcL?a brunllira swtran*poku&iiaolitfco* bavalb organa 1 svim bolestima isludc«. U sijed njihov? djelatnosti i ugodnog« nago'kog telca jesu već vi5e od stotine godina najobljubljenje djetičko domače sredstvo. Podražaje tek, jačuju želudac, pospešnm probavu, oblažuje grčeve, razre-djuju sokove i urediuie stolcu. Odstraniuiu mn^ninii, pođra-laj na povraćanje, tfsrsvicii { ostale ieluđaćn« tegobe. Prave su, samo sa 9Ss!?ator'a msrkoni. 1 aUTTELBJtEH. .Jalntof' KSaraa i ina;rili ZiBrt. Jeiafiže? trs 2. ^Blfe at ffc aj sj nj a S^Bbk đ v velikostl 47X65 cm priporoča Hnnnlnn Kniitsm u Ljubljani. Cena v knjigarni S 15" —, v trdem ovoju po pošti K 16*50. Svim gradskim airifizaniiiliii illiriii Oospodarsko društvo kao zadruga Proizvodni odsjek u Vukovara želi proizvod svojih Članova kao pšenicu, kukuruz, zob, (oves) ječam, pasulj, (tižol) mošt, vino Ltd. prodavati izravno samo gore navedenim odborima, stoga poziva sve odbore, da si svoje potrebe kod nas kupi. Kako smo u stanju naš proizvod uvjek už njnjerenije cijene dati, negoli trgovci, pozivamo odbore svoje naružbe famo nama javiti. Za sada imamo još na zalihi: do 4 vagona pšenice, 30 vagona kukuruza, do 20 m<± pasulja (flžila). = Gradsko posiavarstvo u Mostaru. = Kod gradske elektrane u Mostaru ima se popuniti mjesto jegnog madiniata. Isti mora biti jugoslavenski državljanin, izučeni bravar ili mehaničar i podpuno sposoban za poslugo i popravke Dieselmotora. Mjesto je privremeno za jednu godinu sa mjesečnom pla-tom od 200 K te svim sadanjim te eventualno još nadošlim sku-parinskim doplatcima, kao i kod-državnih namještenika a nakon jedne godine zadovoljavajuće službe biće definitivno namješten. Molbe sa ovjerovljenim prepisima svjedožaba trebe slati najdalje do 15. juna na gradsko poglavarstvo u Mostaru. Mostar, dne 17. maja 1919. Povjerenik: 5626 . Ćemalović. Izvozna i uvozna tvrtka Lavoslav Poljak 3 drug Središnica: SPLIT, Dalmacija. Peiruimtce: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturm-strasse 11. Bavi se samo na veliko- isvossam I kvrn^vanfem: svih domaćih zemaljskih proizvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinih ulja itd. I vvMajsB 1 pre>lia|oam: inozemnih proizvoda, svakovrsne I prekomorske robe itd. I 3533 Brx«|avni naslov: Pollakdmej. Knjlflovodia avBjiicaja KaiMFvvvaafva aaa)OMMaaa tpotobca, at tam) aa vtK gnJHliil sprcjHM. Prealvd aamd m] »aillafr proinj« s opial IsatlCml hi afaCilot-mi sahtevami po4 „facAanU aiai >iaai m aarav. taga Sala. 5SS9 "iSlilHT mofno In livrstno blago, oddajaai na debelo in na drobno po na)nižjih cenab. lwan Perdaa, ijuMjina. •pratiti, pa«*«! nKUiiink! za prodajo .Slovenskega Naroda" v Ljubljani in vseh večjih krajih Jugoslavije se sprejmejo takoj. Več se izvc v upravniMvu ^LOVtKStCCOA KAROOJI Izurjen kDiliiiržec s va^letao prakso se !if e kot prva mot Znanje slovenščine ali srbohrvaščine je neob-hodno potrebno. Ponu-dbe s prepisi spričeval po možnosti s sliko ter zahteve plače naj se po-šije na knjigarno Goriiar&Leskovšek v Celju. Istotam se spreim«* tuđi pr»4ajaHi«t ki je že službovala v knjigarni. 7DRVA3: aaetarafn, lagana in ctpljesa se dobije v Kolodvorski 31. i Mi si Risedn i IMaa, anajtai ia a#fciit?eai wad* Lati w Stafi>ati ari timmH*. Posestvo je obdtlaao. — Natančnoje at poisve na binkoitne oratnilce v Dranatulu pri ćnMMilju. Kali Otaae-StržaJ, Sragatek Si, || a • _ •• \ v vsakl množini — * Ponudbc z na- |«i mm (■ m vedbo cene pod 3 r 3 I I U .Ketoforija ia Pali I U I I II »Ha* na uprav II I H 11 U J S|OV. Har. 5641 (ehoslouoni! Koji teli povratak u češku, Moravu, Slezsku i Slovačku tu veoma nizke cienc kupiti zemljišta, pesjede. mline, tvornice, kuće, hotele, gostione i trgovine u gradovima i nt selima, neka se prijave pismom na adresu Vacltv KrejCik, lesaekttr Pt^emkeve feaake ■ Praga - Cesta. 5649 f Edtai 1 ftlkaličMtUial #jtdu 04 C« n-1 i diMktivM ter- 1 #sm at keatlieittl termalno ia Mataa kopalttU v Slmonlli I loil sigvrao i I revmatizaai, Išias, 1 I pretili, eksueate, 1 I žetodCiie hi MvKna 1 I otreikt bolesti, diabetts, 1 I kcmstrtudoMlnt bolesti 1 f hi arteriosklerizo. % I Pre«*ekte poiiljm Ia pejasaila 1 ff iaje breziIats* 1 I Uprava kopališta Lipik. I ^nifoHoM ulica *y&§yr ■r MODNI SALON-M STUCHLV • MASCHKE ljuljam* — zaoovsamuli- Dvoaisautsioi. priporoca najveOo izbiro Hat) Daaaikov, sata* htabakt* to It»k a tm» ta diklke. Popravila se spreionaie in točno iztrie. ^____......________________^ MEDVED /Tronu z imfaltoin Haai sa utlpatofla tvrdka 1 HEDf ED k fA Prave Ufertheimove blagajne. V aar talaih srMt loptt vač bteaaja »t 0, 1, 2 io 3. - V zalofi to kasete St. sol S In 1. tosvfe atitkalnlce i© ssssm sa vsMaaV Te omare to varne pfott oentrn. aiiiaTr-"]' bta«ajoo in stanejo smmo »A bUniJoe. — TovataHki saitapaS wm Stoventjo: Mmtmi fflaslaaiafa, LfMf ai, liailtM fi. S733 Advokat dr. Albin Smole UuMiaM, Ounajska cssta it 20. Traaait «r#s dopoldne od Vi9.—12., popoldoe od VjS.—Vi6. Uradne ure specijelno xa tlavtas satlsvs (davčne nasvete, đsvCnt informacije, prevzem davCnih zattopstev): popoldne od '/»i.-^/t4. 55S3 Stresna lepenka. vseh navadnih debelosti, izborno opremljena, se zaradi ustavitve obrata takoj dobavlja dokler kaj zaloge. Tssrprsdiaktaai- mnd Pachpappeafabrik Wsber-ralsh6Dberg, Asham betWlsn.556s Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) sprejme v posojilničnem ali bančnem poslovanju izvežbanega uradnika (blagajnika). Nastop službe in plača po dogovoru. 5582 atanaftilstva). Ko -fcir©i3&? PtenJcOp Irakaruai »obi (ovsm), faiflM, kai« (OMvtt), priS)Ba JečlIUsp pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno i svt vrsti seaaltiklta proli¥O