Posamezna Številka 10 vinarjev. Šlev.278. v LjnDijani. v so&Dtn. 4. decemora 191SL Leio m. Velja po poitlt s la oelo leto naprej . , S 28'— sa aa meseo „ . . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na domi Sa aelo leto naprej . . K 24'— sa en meseo. „ . . „ 2-— V opravi irejeman meseCno „ 1*70 es Sobotna Izdaja! sa sa oelo leto........ V— sa Ilem61|o oeloletno . „ 9"— a ostalo inosamstvo. „ 12*— --Inserati: 2£HH—= Enostolpna petltvrsta (72 ram): sa eijkrat . . . . po !B v sa dvakrat .... „ IS „ sa trikrat ......13 „ sa večkrat primeren popus'. Psrsčai ozaaillj, tiimig. osmrtnica Iti: enostolpna pelltvrnta po 2 J vin. ........- Poslano: enostolpna potltvrata po 40 vin. Ishaja vsak dan, Izvstemil nedelje ln prazntlie. ob 5. uri pop. Bedna leina priloga Vosnl red, gor Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. d/IDL Rokopisi se ne vračajo; nairanklrana pisma se ne asa sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = . -yjpr'H'11" iwr>' za Upravništvo je v Kopitarjevi oliol št 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-hero, št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 1S8. Novi vojni davki. Preskrba svetovne vojne z denarjem za vojaške potrebe je napotila vse vojskujoče se države poiskati izrednim potrebam tudi izrednih virov dohodkom. Dočim so doslej glavne države ententine uvedle za državne potrebe pri prebivalstvu najrazličnejših, dostikrat občutnih davkov, so centralne države samo popravile nekaj davčnih vrst. Nemška država, ki je po treh vojnih posojilih tako lahko preskrbela milijard-skih vsot, da je daleč nadkrilila vse kapitalske transakcije sveta, se je odločila sedaj k obdačenju vojnih dobičkov, da bi si zagotovila takih novih dohodkov v vojne namene. V seji dne 25. p. m. je rešil nemški zvezni svet zakonske načrte glede obdačenja vojnih dobičkov, ki zadevajo delniške družbe, družbe z omejeno zavezo in enake družbe, katerih namen je pridobitev, ter državno banko. Pridobitnim družbam se je ukazalo, da morajo naložiti posebej 50 odstotkov v vojnih letih več doseženega dobička ter ga upravljati ločeno ocl ostalega premoženja. Tako hočejo za-braniti, da bi se razdelili ti večji dobički med delničarje in društvenike in tako odtegnili naravnostnemu obdačenju z nameravanim novim davkom. Obdavčenje vojnega dobička pri nemški državni banki se je glede na posebno stališče tega zavoda uredilo s posebnim zakonom. Ta ukrep*. L izravnalno pristojbino za dne 4. avgusta 1915 začasno odpravljeni davek na note, in 2. davek vojnemu dobičku v znesku 50% višjega dobička, ki se je dosegel v vojni dobi v primeri s povprečnim dobičkom v letih 1911. do 1913. Dočim je iznašal povprečni dobiček nemške državne banke v poslednjih treh letih miru 38 in pol milijona mark, je iznašal v letu 1914. do 67 milijonov mark. Ako se odšteje od tega povprečni dobiček zadnjih treh let, se pokaže v letu 1914. večji dobiček 28 in pol milijona mark, tako da je polovico tega torej 14 in četrt milijona mark oclkazati državi kot vojni davek. Za leto 1915. se ceni čisti dobiček državne banke 220 milijonov mark. Po odbitkit posebnih plačil v znesku lHVs milijona ostane okroglo 105a/s milijona. Od tega pripade državi pred vsem 336/io milijona ter davek od čistega večjega dobička 46 milijonov mark. Skupaj ima torej nemška državna banka v letu 1915. oddati državi pristojbin v znesku skoro 194 milijonov mark. Ta znesek pa se utegne še povišati za 41 in pol milijona mark, katere je banka po- ložila po običaju v pokritje dvomljivih tirjatev in morebitnih vojnih izgub. Tudi laškemu ljudstvu so privoščili v zadnjem času šopek davkov, v katerem se nahaja tudi obdavčenje vojnih dobičkov. Ta davek bode zadeval izredne vojne dobičke trgovcev, posredovalcev in industrijalcev, ki so jih dosegli v dobi od prvega avgusta 1915 do konca leta, in znašal 5 do 30%. Razven tega so uvedli takozvani vojni cente-sim, s katerim so zadeti vsi dohodki, ki so podvrženi direktnemu obdačenju, ter pomeni 1% odbitka pri vseh plačilih javnih blagajn. Novi davčni zakon italijanski uvaja poostritev vseli reklamnih davkov in knjižnih pristojbin ter povišanje davka od koles, od vžigalic, od prodaje soli, razven tega povišuje poštnino pri notranjih pismih na 20 centesimov ter nadaljnih 20 centesimov za vsakih 15 g višje teže. Italijanski za-kladni izkaz h konci oktobra kaže, da se je povišal italijanski dolg v oktobru za izredno visoko vsoto 800 milijonov in doosegel 4861 milijonov. V tem se je gotovo že prekoračila pela milijarda, čemur se ni čuditi, zakaj od 7 milijard, ki jih je Italija izdala doslej za oboro-ženje, sta pokrili, komaj dobro 2 milijardi s stalnim posojilom. Italijanske državne finance, ki so bile po izgubi dohodkov iz kolonij oškodovane temeljito, bodo težko izravnane po teh novih davkih in pristojbinah. Po novejših poročilih ima tudi ruski finančni minister pripravljeno za Ruse novo davčno presenečenje. Med drugim hoče uvesti davek na imetje, ki bode zadel vsa velika in mala imetja s primeroma enim odstotkom in poživil rusko državno blagajno po ministrskih proračunih za 400 milijonov rubljev na leto. Razven tega naimerja novi ruski davčni načrt obdačiti stopnjevaje dohodke iz kapitala od 7 do 50 in dohodke iz delov od 3 in pol do 25 odstotkov. Iz ; tega davka je izračunal Bark 600 milijonov rubljev dohodkov, ki se pa raz-dele na tri leta, tako da pride na leto 200 milijonov. Tudi na Angleškem proučavajo novih davkov, čeprav angleški davek na imetje obtežuje davčno moč angleškega ljudstva že več kakor prav. Dočim so na Ogrskem že pričeli z obdačevanjem vojnih dobičkov, imamo v Avstriji doslej samo še načrt uvedbe takega davka. Najbližja bodočnost pa utegne pripraviti tudi našo vlaclo do tega, cla prouči natančneje to vprašanje. Kakor se čuje, bodo poskušali tudi s zvišanjem prometnih pristojbin zagotoviti državi novih dohodkov. Posel pri nadvojvodi. (Iz knjige »Krieg im Stein«. Erlebtes, Ge-sehenes, Gehortes aus dem Kampfgebiet des Karstes von Ernst Decsey. Leykam, Graz.) Njega cesarska Visokost ima še dela, počakati moramo. Pobočnik nas po-vecle na bližnjo višino, ozka pot drži na travnik. Daljnogled je postavljen, tam, pred njim klop. »Ali hočete pogledati na bojišče?« Nagnemo se naprej, vse široko bojišče se nam odpre v ma jhnem steklu. Baš pred nami se razprostira rumena saharska planota. Tri vrste rjavo-viš-njevih obronkov se vijejo po nji. »Laške postojanke«, pojasni častnik. — Zdajci zagrmi tolp in iz prvega obrun-ka se zaprši začrnel ogenj proti nebu ter se zavije takoj v grozničaivo črno oblačno kroglo, ki se ustavi nekaj časa i na mestu ter se zavleče naposled po go-| rovji. Ena naših ekrazitnih granat je ! udarila v italijansko postojanko. Kakor mravlje tekajo Lahi semtertja. Bili so zadeti v živo. Nekaj pešcev se prikaže na strmi poti, ki drži proti nam. Štabni častnik i in srednjevelik, vitek častnik, ki ga vo-j jaško pozdravljajo vsi: Nadvojvoda. 1 Smehljaje pokaže po travniku: »To je ! moj salon, drugod Vas žal ne morem j sprejeti; soba moja je silno majhna, ■ predsobe pa nimam.« Smehljaje po-j zdravi goste, že prve besede so nam šle ! k srcu. Dober človek mora; biti in mo-! der; to je videti. Mehek, smehljajoč, ■ miren in vendar poln je glas njegovih usten; malo na ogrsko vleče. In vsak ' hip se čuje lokavost v tem glasu, hu-| mor, znamenje poguma in zaupno vese-| lega srca. Nadvojvodu povemo, da prinašamo ; clarov, njegov glas zadoni gorko: »Ve-j sel sem, da imam priliko sam se Vam ! zahvaliti v imenu vojakov. Tako izred-I na dela vrše, da darov niste mogli pri-i nesti vrednejšim.<; Vojskovodja spre j-j me hvaležno tudi pesmi Kemstockove, j ki mu jih izroči poslane VVaslian: zbirka sabljanic je, šopek železnih verzov, ki jih je izdal v oj n opre s k r bo v al n i uracl. »Da, Kernstock,« pravi Nadvojvoda, J »poznam ga; čital sem žc več njegovih j stvari.« 1 Vsi pogledujejo sedaj skozi daljnogled na rumeno ravan, zakaj le-ta je bojišče. Sedaj beli, sedaj rumeni oblački se prikazujejo. Slučajno stoji Nadvojvoda sam z menoj za daljnogledom. »Cesarska Visokost, ali je res, kar smo se učili v prostovoljski šoli, da je napadalec radi mo; .'ičnega pretežja na boljem kakor branilec, aH je tudi to resnico razbila vojna kakor toliko drugega? Zakaj zdi se mi, da topot branilci — mi — nadkriljujemo?« Na to vprašanje je odgovoril Nadvojvoda: »Ne, resnica ostane resnica. Vedno jc na boljem napadalec po moraličnem pre-težju — toda gre se pri tem za njegove ljudi in za duha, ki veje v njih. Jaz s svojimi ljudmi — ako bi stal tu doli — bi bil že dosegel svoj namen. Da, da, a z mojimi ljudmi.« Baš se je razpočila doli na planoti zopet ekrasitna granata in vrgla črno jezo proti nebu. Nadvojvoda je pogledal italijanske posi. tke in je prikimal zamišljen: »Da, ti ui-le doli vedo čisto dobro, kaj jih čaka. Njihovi ranjenci so mi rekli, . . . sko bojišče je grob njihove domovine...« Pogledal sem ga začuden. Potem smo odšli. Častniki kramljajo šepelaje o Nadvojvodi. Kako malo ima počitka, kako špartanski živi, in to že vse leto, odkar sc je pričela vojna. Pred njegovim stanom stojita dva pred kratkim uplenjena italijanska strelna stroja. Ogledam si jih; italijanska? Oba imata nekako varstveno znamko v angleškem jeziku in na njih | stoji jasno in z velikimi črkami: ltaly. I Prišla sta najbrž iz velikega prodajne-| ga skladišča onstran oceana... N' tem j pripoveduje častnik dalje o Nadvojvodi. Prvi delavec je med vsemi, leze med ljudi v strelne jarke, gre v vsako bolnišnico, reši osebno vsak spis. "Uživa mnogo časti - a ne podedovane pri-služene. Kosilo je vojaški priprosto kot pov-I sod. Tri jedi, juha, meso, pnkuha, vse l na cinastih krožnikih in vino v cina-| stih kozarcih, kakršne som videl le v ; gledališču izvrševati prazno nalogo. • .i3clj pripresto kosilo skoro ni mogoče kol pri tem vojskovodji in njegovem omizju. A lepa jo neodivena lesena 1 hladnica, v kateri selimo. Sredi vino-i gracla in svetlo morje se sveti iz drlia-; ve in topovski bas godrnja iz nižave... ; Višji štabni častnik pride prepozno — j zadržalo ga je bilo delo - in opraviču-j joč se se ozira po prostoru pri gosto za-1 sedeni dolgi leseni mizi. »L» sedite tu-! kaj sem k meni,< pravi Nadvojvoda in 1 pokaže prazno mesto poleg * ii; : »v vojni ni etikete.« In za malo povzame: »Hvala Bogu, da je ni. Svoj živ dan sem si želel takega časa, no, doživel sem ga...« A čuti bi se moral ta izrek iz njegovih ust, z njegovim glasom, ki nima klicajev, videti bi morali moški izraz obličja, ki je spremljal tc besede! Dobre volje pove nekaj dogodkov. Nekoč je zašel v kolera-bolnišnico, da mm na Kras«. [b: )<'ijige »Krieg im Stein«. Erlebtes, Ge-sehenes, Gehortes aus dem Kampfgebiet des Karstes von Ernst Dessey. Leykam, Graz,) Na kamenitem polju Rožendola stoji Mati božja. Nežno drži svojega sinka in gleda predse; gleda onim nasproti, ki prihajajo k njej z bolestjo v srcu. Ko pridejo prednjo ter dvignejo k njej svoje oči, tedaj jim pogleda do dna srca in jih potolaži z zagotovilom svoje dobrotne pomoči: »Tudi tebi pomagam, tudi tebi . . .« Žc dolga leta je stala samotna na polju v žgočem solncu, tam, kjer se dviga nizek griček. Njen pajčolan je bil nekoč bel, njeno oblačilo modro, njen obraz pa zlato-okrožolt, kakor obrazi kraških žena, ki se v solncu rode in v solncu umirajo. Vsak večer so bile prihajale žene in se izročale Mariji. Iskale so njenega pogleda in ga našle. Sedaj je stal na straži poleg nje vojak, majhen fant z ostrimi očmi. Korakal je s puško na rami gor in dol. Ivan. Iz čistega zraka je prihajal daljen zamolkel glas. Kakor iz globokega jeznega grla. Ča- sih je prišel bliže. Neko noč je nekaj udarilo v tla. Zjutraj je videl Ivan rdečcžolto golo rano zemlje--Toda vojak se ni bal. Stal je pri Mariji na Krasu. Ali ga ni poklicala? Semkaj? Pred letom je bil s svojim polkom odšel v svet. Iz Trsta na Ogrsko, potem na Srbsko pa na Poljsko, Svet je sestajal iz črnih močvirnih gozdov, iz rjavih njiv in cest s težkim, globokim blatom. On pa je molil k Mariji, na Ogrskem, Srbskem in Poljskem, Klical je iz tujine: »Daj mi priti domov. Pridi pome, Marija, pridi! , , .« In Marija ga je slišala, Marija na Krasu, se smehljala in mu izpolnila željo. Ivanov polk je dobil povelje in se vozil cele dneve in noči. Nenadoma so se pokazale na zelenih gričih samotne bele cerkve, zrak je postal nežnejši, prikazalo se je kamenje, svet je postal siv in lep, polk je prišel v domačijo. Stal je gori pod milim nebom, na planoti. Ivan bi jo bil spoznal z zaprtimi očmi. Na zvoku zraka, na vonju vaškega dima, na toploti bližjega solnca. Kaj ni prišla ponj Marija in ga privedla nazaj? Sedaj je stal tu in stražil domačijo, Včasih je menil, da straži Marijo samo. In s tovariši je zlagal kamenje, da je zrasel majhen zid, čez so položili veje in skrili Mater božjo, Ko je bil prost, je zlezel dol v tabor in si vzel barv. Ni mogel gledati, da je bil prej beli plašč siv in umazan, da je modrina oblačila odpadala. In poslikal je plašč in oblačilo, da sta se sveže svetila, belo in modro. Moral se ji je zahvaliti. Vsak drugi dan je stal na straži in gledal preko solnčne pustinje. Ni se čutil zapuščenega. Vedno je bila z njim, Marija, Že tedaj, ko je nosil še deške hlačice in nihče ni vedel, kaj bi z njim. Župan ga je nekega dne prijel za roko in peljal v risarsko šolo v Trst. Ali mu ni tega vdihnila Marija? Kajti risati, to je Ivan vedno želel. Komaj si upal povedati. In sedaj je bil sam učitelj na tej risarski šoli, v Trstu. Ničesar drugega si ni želel. Ali ni Marija vedela za to in mu naklonila? Nikogar ni ime!, ki bi ga bi! mogel prositi. Mati? Kdo je bila njegova mati? Če je zd tako preko širne pustinje, se mu je zdelo, kakor bi bilo to njegovo življenje: kamenito in samotno, toda v varni bližini Marije. Njegova mati je bila črnolasa in žolto-polta, hodila je s košaro na glavi. Kje je | bila sedaj , , .? O kakem očetu ni župan nikoli ničesar povedal. Časih je prihajal globoki srd iz nevid-| nega grla bliže. Ob sinjem dnevu sc je iz j nevidnega izvilo nekaj težkega in čofilo i lomeč se v tla. Zrak je zakričal. Kamenje se je razletelo ko trda moka. Ljudje so vedeli. vse je odvisno od njih. Stotnik jim ie povedal. Nobeden ni šel nazaj. Sklonili sc obraze, poljubili kamenje. Nekega dne so nesii Ivana v Rožnidol. Štirje vojaki so ga nesli. Ustavili so se pred kmečko hišo, pred katero je bila ulica iz vinske irte, na strehi pa je plapolala bela zastava s škrlatnordečim križem. Ko se je prebudil, je bilo hladno kroj njega in temno. Šepetajoč glas ga je vprašal: »Ali vas kje boli? Noga? Roka?« Zadnje, kar je Ivan videl, je bila trda kamena moka, ki je sikala v zraku. Potem---Molčal je, »Zakaj je tako temno?« je vprašaL »Zakaj je tako temno . , .?« ■ No , . . tudi oči smo vam zavezali. Vaše oči morajo počivati. To ie samo iz previdnosti, veste. Iz previdnosti, je rekel gospod zdravnik,« Nekega dne je vprašal drug, moški glas: »Torej, kako je, Ivan?« Polkovni zdravnik. Gospod doktor . . . gospod doktor!« »No?« -Prosim pokorno, gospod doktor —?« Kaj pa moj dragi?« > Povejte mi, toda tako, kakor bi sami sebi--saj vendar ne bom oslepel?« Roka sc je sklonila na njegovo čelo. »Toda, Ivan. Kje! Kam pa mislite! Slep! Oči moramo samo varovati! V par lednih, potem — no da, saj boste--« »— videl?« bi posetil bolnike. Govori ž njimi, poboža tudi tega ali onega, jim da roko, pomiri jih ... Naposled hoče oditi. Tedaj pride v sobo sanitetni vojak, se postavi predenj in pravi: »Kaiserlicbe Ilo-heit, bitt' ghorsamst — aber die lland ins Maul tuns mir jetzt nicht stecken!« Ta poljuden zdravstveni opomin je seveda vzbudil mnogo veselosti pri omizju, a najprisrčneje se je smejal Nadvojvoda sam. Njegovega glasu pozabiti ne morem, ostal mi je trajno v spominu. Med pogovorom je dejal sicer, a razločno sem ga čul iz govorjenja: »Ta vojna? Mi moramo zmagati, kje naj bi bila sicer pravičnost?« Odpeljali smo se, grmenje topov jam je bilo vedno bliže. Po ušesih pa mi je zvenel še nadalje glas, ki je govoril: »Kje naj bi bila sicer pravičnost?« M Devin. (Iz knjige »Krieg im Stein«. Erlebtes, Ge-sehenes, Gehortes aus dem Kampfgebiet des Karstes von Ernst Decsey. Leykam, Graz.) Ko je od nekod prišla novica, da so obstreljevali in razbili grad Devin, me je zabolelo v prsih. Morda zahteva stanovska čast starega, častitljivega gradu, ki je doživel toliko zgodovine, da mora prebiti tudi zgodovino sedanjih dni, a kdor ga razsuje, je razdrl hkrati tisočem lepe sanje. K sreči je priletelo v grad le nekaj granat in še vedno stoji na mestu tako srednjeveški, kot je stal stoletja s svojimi zidovi, pomoli, mosti-či, s svojim stolpom, ozidjem in — pripovedkami. Od Trsta sem sem videl navadni obris: temno sinji četverokot-nik s temno črto ob strani, visoko nad rdečo skalno zajedo nad srebrnoblcste-čim se zalivom Sesljanskim. Italijanska kanonada je bila gotovo negotova, negotova kot je vsa vojna, katero je povzročilo »oduševljenje naroda«, a je tako malo navduševalna onim, ki jo morajo vojevati. Ali je mogoče obstreljevati Trst, mesto, katero je osvoboditi? Podoben resen dvom čustev je moral vladati tudi pri Devinu. Granate, ki naj razbijejo Devin, bi razbile sicer nemški grad, pradavni plemski dom Tybeinov, ki so bili tam do 15. stoletja, izumrli in dobili grofe Thurne za naslednike. A ti so se že imenovali della Torre ... Drag črn marmor so lomili v Tybeinu in ga vozili v Benetke, olice in konji so hodili na Laško, in Laška je prihajala sem in pobarvala domača imena z laškim firne-žem: iz Vidma so nastale Udine, iz Tržiča Monfalcone in Ogleja Aguillea. in na skali devinski je sedel menda celo Dante — ali ne zadevajo tako italijanski topovi narodno važnega mesta? Kaj je storiti torej? Zdravnik je odšel. Ivan ga je slišal govoriti s sestro. Čutil ni nobene bolečine ne v roki, ne v nogi. Vse to je bilo trdo in trdno na telesu. Toda nekaj drugega je prišlo in ga mučilo ko bolečina, prišlo vedno znova, in če je je zdravnik s svojimi besedami pregnal, se je vedno znova priplazilo do njega: Saj vendar ne bom oslepel --? Tako je vpraševalo. In on je vprašal Marijo. ;>0 Marija, saj vendar ne bom oslepel . . .?« Tako je molil v temo; »Ne dopusti, da bi oslepil . , .« In Marija je bila z njim. Prišla je iz svoje koče. Splavala je po griču navzdol. Čutil je dobre, nežne prste--iz zlate soparice je prišla, s srebrnobelim plaščem, z bleščeče modrim oblačilom ter mu zrla v oči milostno in nežno, kakor je gledala vsikdar. Pogledal je Marijo — in svitli oblaki so se razdelili in Marija ga je peljala po lahnih stezah preko oblačnih gora --imela je dete na desni roki in z levico je oklepala njega---in spodaj so ležala sinja morja, rdeča jadra ladij in bele hiše mesta, sivi griči s temnimi cipresami, in mogel je videti: Morja, ladje, hiše, ciprese, in v rokah je držal barvaste črtnike in slikal je, slikal tako lepo, kakor je vse to bilo, kakor je bil poslikal Marijin srebrni plašč. Iz črtnikov so plamenele barve in luči, slikal je ožarjeni svet, kakor ga je videl, slikal potoke, reke, morja kri-stalnoplameneče, blesteče luči . . . Štirje vojaki so nesli njegovo truplo. Štirje tovariši so postavili krsto na tla. Bilo je na malem pokopališču, ki leži v pekočem solncu. Še enkrat so videli tovariši njegov upadli obraz. Oči so bile ena sama rana. Čez.njo so položili čepico. Potem so ga spustili v grob. Toda na ustnicah je imel čuden, skoraj zvit, svoje stvari gotov smehljaj. Ne, ne. Nikaka rana. Ni bil oslepel. Klical je bil Marijo in Marija je prišla. Videl jo je. Vedel jc preje jp mngel izgubiti življenje ricgo 3uč oči, kajti ni bil sam na tem svetu, ona je bita z njim, ona ga je varovala, Mariia inu je dala luč. Mariia na Krasu. K sreči je bil Dante po Istri povsod doma in je bival povsod hkrati kakor čudodelnik. V Devinu kažejo s prstom kamen, na katerem je počival Dante, ko so ga pregnali iz Florence. V Tolminu kažejo podzemsko jamo, kjer je našel misel za svoj »Pekel«, v Pulju kraj, kjer je — o strela! že takrat — slutil italijansko mejo. Pravzaprav, kje ni bil Dante na Primorskem? Livornski trgovec z žitom Papanti je izdal pred nekaj leti celo knjigo krajev, kjer je Dante sedel, mislil, pesnil. A pesnik je bil vendar velik siromak in je v solzah jedel grenki kruh pregnanstva, katero mu je bil prerokoval že praded Cacciaguida. Tako dobro kot D' Annuntiu se temu možu torej ni godilo. Kdo naj bi mu bil dal potno ustanove? Edino, kar je izgubil Devin, je lepa kopel. Lepa kopel ni pravi izraz .Nekaj ljubeznivejega, kot je mehki peščeni zaliv Sesljanski, si misliti ni mogoče; človeku kar trga obleko s telesa. Letos so se umivali tam seveda le rjavi životi vojakov. A prej? Po gorkem pesku so se valjali razkošniki iz velikih mest. Ob večerih so se šetali po parkovih potih belo oblečeni zdravi bolniki. Morje je šumelo, šepetale so magnolije, šepetalo razkošje kot pri starih Rimljanih. Zakaj pri vseh prijetnih in razkošnih stvareh rečemo lahko, kot pri starih Rimljanih... Da, stari Rimljani so se kopali tu v Sextiani, so uživali razkošje tu ob Sextiani, po razjedenih oplju-skovanih rumenih čereh. In stari Rimljani so tudi tukaj vojevali boje z istrskimi pranarodi in se tepli ž njimi za solnčne zalive in kopališča. Po teh blagoslovljenih krajih je bilo divji vojni zverini od nekdaj menda najbolj všeč. Divno je uradno vojno poročilo, ki ga je dal stari Valvazor o teh rimsko-istr-skih bojih. Istrijani ali Avstrijci, to ni tako natanko, kdo bi se menil. E\o ga: še pred Kristusovim rojstvom leta 179 je bila znamenita bitka med avstrijskim kraljem Aepulo in Rimljani, v kateri je sicer Aepulo premagal Rimljane in se polastil njihovega tabora, a ko so se zmagovalci nastar nili v taboru, najedli in napili, čisto pozabili na sovražnika, tako da niso mislili ne nanj ne na straže. Sovražnik se je vrnil, je bliskoma napadel uživajoče brezskrbne Isterjane in jih pobil 8000, dočim so izgubili Rimljani komaj 237 mož. Že v mirnih časih je grmelo v Devinu vsako jutro, podobno grmenju možnar je v. Iz skal so izstreljevali ogromne kubične skale, iz katerih so sezidani tržaški pomoli. Dolga vrsta temnih pontonov, ki so se vlekli dan na dan po polževo preko morja, je takisto dvignila tržaške jezi proti valovom, kakor je zmanjšala bogastvo ostrig v zalivu. Vsekakor pa raste v razvedrilo prostim uram obrežnih čet le tam vino, katero točijo v slikovito nad morjem viseči gostilni, vinček, o katerem tudi ne morem reči drugega kot: Že stari Rimljani... Da, kdor je okusil kdaj vino Bradaman-tejevo, je lahko uverjen, da je pil vino s Pucina, ki ga je imela tako rada cesarica Livia Augustova. Sedemdesetletna dama je stanovala tedaj v Ogleju in si je dala voziti tja sodček za sodčkom v podaljšanje življenja — ali v radost ali strah soprogu — kdo ve? Letos si nihče ni podaljševal življenja v lepem kopališču, udobno prirejenem po lastniku knezu Thurn-Taxis, Nasprotno. Po obrežju je hodil odvaž-nih korakov obrežni stotnik, najsi je sijalo solnce ali brila burja. Trdo je postavljal noge na zemljo, da so rožljale ostroge in sablja, ter čakal, čakal in klel: »Ce ga res ne bo persla tista laska mascalzoni maledetti, pa se ga bom jest prepisala od Mi n k a.« Kako resna in važna je bila ta kletev, nam jc mogoče razumeti šele, ako pomislimo, da je bil obrežni mogotec z mogočnimi brkami avstrijski Italijan po imenu del Monac3. Ni nikakor imel namena, da bi se bil dal oprostiti po Lahih, temveč je obetal, da si da prepisati pošteno ime, da ne bo več italijansko. In srdit je planil v motorni čoln in se odpeljal v Rczig, da bi videl, ali naj že začne s prepisovanjem. Kjer je korakal gor in dol, je stal nekdaj rimski stražni stolp Pucinum. Ta stolp so požgali Huni. Potem je stal tam grad, ki se je zval Tybein. In zdaj je na vrsti, da ga požgo »Rimljani«. Od Diokleciana in Atile pa do Cadornc ____včeraj, danes, vedno isto. Imena se izpreminjajo, narodi krvave, gradovi gore, bajke zvene. Solnce pripeka na to skrivnostno-lcpo obrežje, polno dogodkov, kakor pred 2000 leti in bode pripekalo merda Še po 2000 letih in obsevalo pogorišča, kri in lepoto K lonaškl smrti poročnika Ivo Šosleršiča, sina kronskega liežeinega glavarja. Kaj pripoveduje njegov sluga. Poročnik Ivo Šusteršič je stal v nedeljo 28. novembra s svojim moštvom na postojanki ob tolminskem hribu, to je hrib severno od Tolmina, ki ga ven-čajo razvaline gradu, v katerem je baje Dante ustvaril nekaj spevov svoje »Divine komedije«. Isti dan je njegova stotnija dobila povelje, da zapusti te postojanke in gre v drugo postojanko. Ob 3. uri 20 minut popoldne je poročnik šusteršič zapustil svoje kritje, kar raz-poči v neposredni bližini 15 centimeter-ska granata in ubije 14 vojakov in njega. Nadporočnik je bil težko ranjen v glavo in nogo. Ivo je dobil dva odstrel-ka, eden mu je razdrobil levo roko nad komolcem, da mu je del roke obvisel na kosu kože. Ta odstrelek mu je šel nato skozi prsa na desni strani telesa, drug odstrelek mu je razdrobil desno nogo. Zvesti njegov sluga bosanski mo-hamedanec Džufer Tahmar je stal tik pri njem. Slugi se ni zgodilo ničesar. Sluga je vjel padajočega svojega gospoda z rokama, pod težo telesa — rajnik je bil velikan — se je sesedel in je položil glavo na svoje naročje. Ranjeni mu reče z mirnim, močnim glasom: »Dobro si me uhvatil, a jaz n e m o r e m dalje ostati živ !« Sluga ves potrt kliče saniteto, da naj privede zdravnika. A poročnik mu zopet z mirnim glasom ukaže, naj to opusti, ker mu nihče ne more pomagati. Sluga, ki glavne rane še ni videl, vzklikne, da radi roke in noge bi še vedno lahko živel. Umirajoči pokaže z desno roko na smrtno rano v svoji levi strani in reče še vedno z mirnim, navadnim glasom: »Ovdje sem udarjen.« To so bile njegove zadnje besede. Naslonil se je višje nazaj na prsi svojega zvestega služabnika, zaprl oči in mirno zaspal brez vsakega smrtnega boja... Sluga mu je obrisal čelo in ga odnesel vun iz ognjene črte. Sama sta bila do poznega večera, ko pride povelje, da ga tren prenese v Tolmin, da se ga odpelje potem naprej — nazaj v slovensko domovino ... S solzami v očeh pripoveduje sluga to povest. Večkrat je moral prekiniti, ker se ni mogel premagovati, sin junaške Bosne. Iz vsake njegove besede zveni ponos, da je služil takega gospoda. »Videl sem jih mnogo umreti« — pravi — »a nikdar še tako mirno; bilo je, kot bi truden zaspal!« ... Njegovo truplo je spremljal v Ljubljano njegov sluga, njegov vojni. brat. Kot brata sta si bila v vojski Ivo in njegov sluga: »Kot brada morava biti skupaj, ako tebe zadene, te ponesem jaz, ako mene, rrie poneseš ti,« mu je rekel mladi poročnik. Sluga se ni ganil od krste svojega gospoda. Z lastnimi rokami mu je iztesal krsto in plakal nad njo neutolažljiv, ihteč: »Raje bi izgubil svojega očeta in brata, kot takega gospoda.« Te solze, ki so mrtveca škropile, so kazale, kako plemenitega človeka srno izgubili. Za vdove insiroig! Z., božičnico vdov in sirot naših kranjskih junakov so darovali; deželni predsednik za Kranjsko Teodor baron Schwarz 200 K; mestna občina ljubljanska 500 K; župan dr. Ivan Tavčar 50 K; občina Vrhnika 50 K; Ljudska posojilnica v Ljubljani 500 K; Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani 200 K; deželno urad-ništvo kot preostanek od zbirke za venec na krsto padlega g. Ivo šusteršiča 116 K; Helena Suyer, Ljubljana, 100 K; Obrtno-kreditna zadruga v Ljubljani 20 K; Anton vitez pl. Gariboldi s soprogo 20 K; Franc Silvester v Vipavi 20 K; po mestni občini v Kranju so darovali sledeči: Ferdinand Polak 5 K, Franc Crobath 5 K, Franc Do-lenz 5 K, Omersa-Berjak 5 K, Marija Liko-zar 5 K; Franica Kuralt 3 K; Janko Sajo-vic 5 K; Josip Logar 5 K; Karel Šavnik 10 K; veletrgovina Merkur 10 K; Josipina Puppo 10 K; Anton Koblar 6 K; Zdravko Kranjc 1 K; I. in A. Majdič 10 K; Ivan Šavnik 5 K; Agneza Petrič 1 K; Ilirija 5 K; Ivanka Rabič 2 K; Marija Prevc 2 K; Marija Jeglič 3 K; Hlebš Fani 2 K; Mavril Mayr 2 K; Marija Mayr 2 K; Danica Mayr 2 K; Jernej Kušlan 2 K; A. Kovač 3 K; Bcncdik Franc 3 K; A. Šinkovec 2 K; M. Bedenk 1 K; M. Jakofčič 1 K; Jernej Ru-čigaj 50 h; Terezija Puhar 1 K; Marija Pire 1 K; R. Marcnčič 5 K; Josipina Šink 2 K; Roza Kunstelj 1 K; Rudolf Jereb 50 h; Ed-mund Kotzbek 5 K; O. Jager 1 I<; dr. Val. Štempihar 2 K: dr. Ed. Šavnik 5 K; Ivan Žagar 1 K; K. Pučnik 2 K; Ivana Mihelič 1 K; Alojzija Šumi 1 K; An, Gogala 1 K; Marjeta Sešen 1 K; Matija Golob 1 K; K. Geiger 1 K; V. Belec 20 h; Marjeta Čes en 1 K; Č. Pogačnik 1 K; Franja. Pernič 1 K; Rudolf Kokalj 5 K; Ivan Rakove 5 K; Ivan > Potočnik 1 K: Radoikn Ullrich 1 K; Anto- nija Žebre 1 K; Frančiška Rozman 1 K; Iv. Bajd 60 h; A. Malenšek 1 K; A. Završnik 60 h; A. Drukar 30 h; M. Tiringer 2 K; Marija Šušteršič 1 K; A. Zupane 1 K; J. Cerovšek 2 K; Jos. Černelič 2 K; I. Polec 2 K; Ana pl. Premerstein 1 K; Jernej Mi-helič 1 K; Zinka Miklavčič 1 K; Alojzija Soklič 1 K; Katra Fink 60 h; Ana Bernot 1 K; Franc Ks. Sajovic 6 K; Kušar Marija 2 K; Anzelc 1 K; Marija Pečnik 40 h; Pavšler 2 K; Hrovatin Josip 2 K; Hrova-tin Antonija 2 K; Marija Kandič 50 h; Tina Makuc 1 K; Marija Kokail 1 K; Uršula Je-kovc 1 K; Marija Kummer 40 h; Ivan Kummer 1 K; Pavlina Kummer 1 K; Rudolf Kummer 2 K; Magda Rant 4 K; Karol Schindler 2 K; Anton Bidovc 1 Kj Adolf Rohrman 5 K; Marija Pavšlar 1 Kj Ciril Pire 3 K; Franc Krenner 2 K; Ivan Levičnik 60 h; Marija Švarc 1 K; Marija Gruntar 60 h; Fridi Merlin 2 K; Helena Zeball 5 K; Šmigovc Viktor 1 K 20 vin; pater Bernhard Pollak, Ljubljana, 20 K; P. Majdič, Jarše-Mcngeš, 30 K; Ivan Fab-jan, Ljubljana, v svojem in sinovem imenu 16 K; darilo Marjete in Ane Kalnišek 4 K; župni urad Lozice 12 K; dr. Gregorij Pečjak, Ljubljana, 20 K; Ig. Nadrah, Ljubljana, K 20; Matevž Jereb, župnik v pokoju, 6 K; Anica Erjavec 7 K; Ana Sardinšek 2 K; Ivan Ločniškar 5 K; Jos. Lavrič, župnik na Breznici 10 K; župni urad Ajdovec 5 K 46 h; Pavel Čič, c. kr. orež. stražmojster. Sela v Dalmaciji, 4 K; Jean Schrey, Ljubljana, 20 K; županstvo občine sv. Jošt nad Kranjem 20 K; županstvo v Št. Jurju pri Zidanem mestu 11 K 10 h; županstvo Dol. Logatec 20 K; farani v Št. Jerneju 50 K; Franjo Žagar, lesni trgovec, Markovcc, 100 kron; Jadranska banka v Ljubljani 50 K; Adolf Pauser, Rudolfovo, 5 K; Peier Kozina v Ljubljani 100 K; Ivan Samec, Ljubljana, 10 K; županstvo Št. Peter na Krasu 20 K; Kmetska hranilnica in posojilnica v Št. Petru na Krasu 50 K; Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu pri Vipavi 10 K; Gospodarsko društvo v Trnovem 50 K; Franc Košak, Grosuplje, 10 K; Hranilnica in posojilnica v Hrenovkah pri Postojni 20 K; Mlekarska zadruga, Vrhnika, 20 K; Josip Zelnik, župnik v šemšeniku, 10 K; Franc Povše, kanonik, Novo mesto, 5 K; Janez Lesar, župnik, Šmartno pod Šmarno goro, 10 K; posojilnica Žužemberk 100 K; Mlekarska zadruga na Brezovici 25 K; Peter Koprivec, župnik, Svibnjc, 5 K; župni urad Železniki 33 K; samostan Zatičina 20 K; županstvo Metlika 50 K; Franc Vovko. župnik, Št. Peter pri Novem mestu, 10 K; Franc Zbašnik, župnik v pokoju, Hrastje, 10 K; Mihael Omahen, Višnjagora, 10 K; Janez Sajovic, stolni prošt v Ljubljani, 20 kron; mestno županstvo v Škofji Loki 10 K; Ljudska posojilnica Gornji Logatec 10 K; župni urad Gorenji Logatec 10 K; župnija Zavratec 8 K; Ivan Sušnik, kanonik v Ljubljani, 20 K; župni urad Ježica 44 K; Ignacij Žust, župnik, Ajdovec, 5 K; dr. Josip Marinko, administrator v Mavčičah, 25 K; Hranilnica in posojilnica Vipava 100 kron; županstvo Radomlje 21 K 40 h; žuo-nija Vojsko 10 K; Franc Krek za župnijo Vranjapeč 40 K; Ivan Krajec, Novo mesto, 5 K; Franc Kollman, Ljubljana, 100 K; Anton Kobi, Breg, 10 I<; županstvo Ljubno 20 K; Katoliško tiskovno društvo v Novem mestu 10 K; uredništvo »Dolenjskih Novic« 10 K; Josip Domladiš, Ilirska Bistrica, 20 K; župni urad v Železnikih 10 K; Ivan Stariha, Ljubljana, 10 K; Alojzij Zajec, Spodnja Šiška, 5 K; županstvo Stara cerkev 25 K; A. Šarabon, veletržec v Ljubljani. 200 I<; mestno županstvo Postojna 180 K; županstvo Velike Lašče 15 K; Anton Kline, Gor. Polje, 5 K; Hranilnica kmečkih občin, Ljubljana, 2.0 K; mestno županstvo v Višnji gori 10 K; Karol Der-mastia, poslanec, Ljubljana, 20 K; Hranilnica in posojilr.ica v Izlakah 10 K. — Vsem blagim darovalcem bodi izrečena prisrčna zahvala. Naj bi se našlo še obilo posne-malcev. Darove sprejema deželna blagajna v Ljubljani kot centrala, razen tega pa tudi vsi župni uradi in županstva na Kranjskem. — Odbor za vojne sirote v Ljubljani. Zdravstvo. Kako se varuje ozebline in njeno zdrav« ljenje. Privatni docent dr. Ernst Pribram opozarja v dunajskem medicin, tedniku na staro ljudsko zdravilo pri ozeblinah, na mazanje nog z lepom (limom). To zdravilo smatra zdravnik za zelo važno in koristno našim vojakom na bojiščih, posebno onim, ki se imajo že seclaj bojevati z nizkimi temperaturami. Izkušnje so pokazale, da lep deluje uspešno kot branilo proti ozeblinam, pa tudi kot zdravilo daje ozeblim udom vidno boljšanje. Da se zabrani ozeblina na prstih, je treba namazati platneno cunjo po eni plati z gostim gorkim mizarskim lepom in jo oviti še gorko okoli noge posebno okoli prstov. Čevlji se obujeio navrh. Noge. ostanejo lahko več tednov v tej obvezi; kadar jo je odstraniti, zadošča gorka kopelj. Takisto se napravi pri drugih proti mrazu občut- ŠfOVENEC, ane I. 3e«emEr& 191)5. 278. ZiiM."* nih in ozeblih udih. Ker pa se lim sčasoma zelo strdi v mrazu, priporoča dr. Prihrani sledečo zmes: 300 g glicerina, 350 g vode in 150 g lima; še bolja je: 150 g želatine, 150 g glicerina in 300 g vode. M cest Primorcem i Gori- ČSD001. Dunaj, 3. decembra. (K. u.) Cesar je izdal sledeče Najvišje lastnoročno pismo: Ljubi groi Stiirgh! Odkar je zanesel vstop Italije v k« . aaših sovražnikov spor z orožjem v $ ne ogrožena mesta mirnega dela ,viL blagoslovljene pokrajine ob južnih ui-žavnih mejah, po Me jih hrabrih čelah zdaj že nad pol leta hranjene z junaško odločnostjo, težko po nadlogah vojske in po vedfeo ponavljajočem. ss ljutem naskoku sovražnik®- V težko obiskanem Primerja se je posebno Mojemu srcu drago dšzelrao glavno mesto Goriea z močjo iiieSa pač mogla obvarovati pred zavseijejn po sovražniku, ne pa pred deloiia uničenja, ki pogreša uie-meljeucga upravičenja po sili vojaške potrebe. Z veliko žaJcsijjo čuiim b ritk osli tvesteg« prebivalstva in hvaležno cenim požriVovaS.nosl, s kaiero v trdnem zaupanju na zmago pravične stvari in z nepretrglpvo psinadlostjo k mosiar-Iiiji prenaša trdoao časa in s svojo vztrajnostjo podpira junaška dajanja Moje vojske. Naznanite prebivalcem teh pokrajin Moja socntsča euvstva, zagotovite jih, da moje očetovsko srce, zidajco na Gospodovo milost, v zaupanju pričakuje za nje srečnejših dni in da bo Moja in Moje vlacie skrb, da se tudi tam, kakor drugod, rane, ki jih je vsekala vojska, z delavnostjo olajšajo in zacelijo. Dunaj, 3. decembra 1915. Franc Jožef, 1. r. Stiirgkh, r. 1. Tržaški Slovenci ia mm cesarjevega viaiiE Iz Trsi.a nam pišejo: 2. dan decembra, ko se je dopolnilo (57 let, kar je naš vladar zasedel prestol svojih pradedov, je bil za Trst velik praznik in vse irža-ško prebivalstvo je tekmovalo -med seboj, kako hi čim svečaneje praznovalo ta častitljivi jubilej. Samo ob sebi je razumljivo, da v tej tekmi nismo lio-zaos tajati tudi mi tržaški Slovenci, in storili smo vse, kar je bilo v naših skromnih močeh, da smo donesli tudi naš prispevek k skupnemu namenu. Ker jc bilo za večer 2. decembra določenih že več drugih prireditev, si je izbrala naša ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za svojo prireditev predvečer tega praznika, torej 1. decembra. Priprave so bile skromne, kajti večina naših najboljših moči se bije za čast in obrambo domovine na vseli mogočih bojiščih. Na ©drastle torej nismo mogli računati; ostala pa nam je naša mladina, in ravno mladina je tista, ki more dati prireditvi najidealnejši značaj. Proslavili smo torej preteklost s svojo bodočnostjo, s svojimi upi in na-dejami. Velika dvorana v Narodnem domu je bila ozaljšana s cesarskimi in avstrijskimi barvami, zunaj na palači pa jc pozdravljala goste tudi naša slovenska trobojnica. Zc zdavnaj precl napovedanim časom so začele priha jati naše množice, da jc bila dvorana kmalu napolnjena do zadnjega kotička. Spodaj v veži so pričakovali visokih gostov naši poslanci in pa podružnični odbor. Našemu vabilu se jc prijazno odzval namestnik baron Fries-Skene z gospo soprogo, tržaški akof mnsgr. dr. Karlin, mestni poveljnik generalni major pl. Wasserthal, ces. komisar pl. Ivrekich-Strassoldo z gospo soprogo in več drugih otdličnjakov. Navzočih je bilo tudi posebno veliko število častnikov. Obema visokima damama so deklice naših slovenskih šol s kratkim nagovorom izročile lepa cvetlična šopka. Ob zvokih cesarske pesmi so visoki gostje stopili v zanje pripravljeno ložo in so ostali med nami do konca vsporeda. Po kratkem nagovoru, ki ga je govorila učenka naše šole, se je pokazala na odru krasna živa slika: Slovenci se klanjajo svojemu vladarju. Cesarjev kip sredi zelenja, pred njim slovenska trobojnica, vsenaokoli pa naša slovenska deca v slovenskih narodnih nošah. Občinstvo je navdušeno ploskalo, prvi pa je pričel namestnik sam. Druga točka sporeda so bile naše slovenske in pa hrvatske narodne pesmi, ki jih je pel dvoglasni dekliški zbor naših šol. »Škrjanček poje, žvrgoli«, »Barčica«, »Gozdič je že zelen«, potem pa »Tamburica«, »Bojna truba«, »Vrb-liiče nad morem«, »Lepa naša domovina« in »Još Hrvatska«. Nočemo pisati ocene o izvajanju teh pesmi, temveč naj navedemo le besede, ki jili je izrekel odličen strokovnjak-glasbcnik, Nemec, ki je bil tudi navzoč pri naši prireditvi: »Da, te Vaše narodne pesmi! Koliko glasbe, koliko žvenka je v njih! Krasno so! ln kako precizno so jih izvajali otroci, s kako gotovostjo! Čast pevovodji, ki jc v kratkem času treh ternov dosegel tak uspeh. In glasovi! Sopranček jc žvrgolcl kot škrjanček. Pa tudi alt!« (Petje je vodil g. učitelj Karol Mahkota.) Visoki gostje so naravnost navdušeno ploskali tem našim pesmicam: milina naše narodne pesmi je zopet enkrat zmagovito obvladala človeška srca. Ko je ob prvih zvokih »Lepe rtaše domovine« završalo po dvorani viharno odobravanje, ki so se ga s pravo vnemo udeleževali tudi naši visoki gostje, se je marsikomu v dvorani zale-sketala solza radosti v očesu. — Končno točko sporeda je tvorila spevoigra »Habsburški rod«, ki so jo izvajali dečki in deklice naših šol. Skladba, ki opeva najznačilnejše dogodke iz zgodovine naše vladarske hiše, je prav ljubka stvar. Menjajo se dvogkuni zbori s so-prainskimi in altskimi samospevi, in ta mnogoličnost z vpletenimi deklamaci-jarni in dogodke pojasnjujočimi skiop-tičnimi slikami naravnost priporoča skladbo za take prilike. Izvajali so jo res tudi tako izborilo, da so v polni meri zaslužili obilo pohvalo občinstva. S cesarsko pesmijo, ki jo je pel isti zbor, se je zaključila slavnost. Z vidnim zadovoljstvom so i naši visoki gostje i občinstvo zapuščali dvorano, kjer smo tržaški Slovenci pokazali zopet enkrat, da v naših prsih bije srce slej ko prej neomajno za našo sveto domovinsko stvar. Tam zunaj na bojnih poljanah se bijejo s sovragom naši bratje, naši sinovi, naši očetje, mi pa, ki smo ostali tu ob obali naše sinje Adrije, mi, naše ženstvo, naša deca pa polagamo na oltar naše skupne velike domovine Avstrije vse, kar le moremo u trpeti v sedanjih težkih časih, da vsaj kolikor toliko ublažimo muke in trpljenje tistih, ki prelivajo svojo kri za nas, za našo domovino, za našega cesarja. Tak prinos bodo tudi lepi dohodki naše prireditve, h katerim je prispeval tudi gospod namestnik z znatno vsoto 300 K. Hvala njemu in vsem drugim, ki so nam tako pripomogli, da smo mogli tako častno proslaviti cesarjev dan! —r. Zvonov! svelep Mi (Izvirna poročila »Slovencu«.) Trst, 2. decembra 1915. Tradicijonelni zvonovi svetega Justa v Trstu so zopet zapeli. Preko šest mesecev so molčali, zaviti v turobni molk. Preko šest mesecev v Trstu ne slišimo blagoglasnih odmevov iz stolpov cerkva. Blizu smo, skoro le ped oddaljeni od izdajice. In zdi se, kakor da zvonovi niso hoteli vzradoščati Judeževega srca s svojimi zvoki. Molčali so do danes! Potrte so bile duše vernikov in skoro v obupu so odreve-neli njihovi culi v up na vrnitev zlatih starih dni, ko jih je budil zvon svetega Justa k delu in ko jih je pozival k zasluženemu počitku. Komu ni radosti vzkipelo prerojeno jutranje srce, ko se jc oglasil v zgodnji jutranji rosi iz hriba bazilike melanholični glas šentjuštovih zvonov in motil ribiče v mirošuniu morskih valov? Koliko kamnov s src bolnikov, ki so čakali liki žeje umirajoči potnik kapljo vode, se je odvalilo ob zvokih zvonov Sv. Justa!? Ušesa so žejna cerkvenih akordov, ki prihajajo iz slepih lin in se razlivajo čez plan planotne tržaške nižave. Niso in ne morejo se navaditi temu šestmesečnemu molku. Ne! Vi, zvonovi šentjuštovi, ste nam bili duševna hrana; — zvonite, zvonite! Ah! Kako srečni ste tam gori sredi planin. Vsako uro, da, vsak trenotek Vas poživlja gigantski glas; dela Vam kratek čas in omilja Vam dnevne skrbi in težave. In mi? Zaviti smo v sveti molk sredi burnih svetovnih viharjev. Mesto zvonov nam done na ušesa topovi. Človek bi mislil, da so se zvonovi umaknili, ker nočejo spremljati odmevov izdajalskih topov ... Vi med planinami ne veste, kaj imate. Domači zvon, domače stene! Le danes, žal, le danes se je zopet pri-pognil stolp Svetega Justa, ko so v njem udarjali težki mahači ob stene zvonov. Godba je zaigrala in zvonovi so peli, osveženi, spočiti . . . Daleč so oznanjali cesarsko slavnost; daleč tja čez razburkano morje do Judeževih ušes. Budili so nas in veseli smo vstali. O! Zvonovi, budite! Ko sem bil še bos v kratkih hlačah ob mater-nem predpasniku: tedaj so zvonovi pritr-kavali. Nisem jih razumel. Danes, ko stopam v četrti križ starosti, šele danes vem, kaj so bili oni zlati, dobri časi besede zvonov, Mir je bil in sloga med narodi. Jutri pa, o zvonovi ŠentjuSta, jutri ob zori miru, jutri, ko se bo razširil blagoslov miru nad Zemljani, tedaj boste zazvonili znova; zazvonili boste iz dna srca in pritrkavali boste zmagi in pravici naši, pritrkavali boste, kakor danes, na čast in slavo našega presvetlega vladarja! janaSl slovenski časiii. V spomin nadporočniku Henriku Mai-cen se nam še piše: Zopet je umrl junak, a k zadnjemu počitku ni legel tu v domovini, za katero je dal življenje. — Nadporočnik Henrik Maicen jc bil gojenec vojaške akademije Terezijanišče v Dunajskem Novem mestu, Že od začetka vojske se je nahajal na severnem bojišču. Z vnemo in navdušenjem se je boril proti sovražniku po galiških ravninah in gozdnih Karpatih. Jeseni leta 1914, ranjen, se je zdravil v Lincu in odšel po okrevanju takoj nazaj v boj. Zvest svojemu poklicu, je branil ljubo domovino proti krutemu sovražniku. Odlikovan je bil z zaslužnim križcem z vojno dekoracijo, pridobil si je »Signum laudis« in Najvišje pohvalno priznanje. Zadet od sovražnih krogel, s-" ;s zdravil v Leonišču v Ljubljani. Proti ' m julija meseca pa se je zopet odpravi ide na bojišče. 13. septembra 1. 1. je 1 težko ranjen v desno koleno, obležal na bojišču pri \Volici, severno od Nov/. Aleksinovca, odkoder ga je oddelek ruske garde odve-del v ujetništvo. Skozi mesec dni je ležal v bolnišnici v Moskvi, kjer so ga trikrat operirali. Potem so ga odpeljali v guber-nijsko niesto Kazan. Tu je podlegel dne 25. oktobra 1915 svojim ranam. Težko Te bodo pogrešali vsi, ki so Te poznali, vojaka z dušo in telesom, počivaš jim sedaj v sovražnikovi zemlji, daleč, daleč proiLod rodne grude. Kurolorlj zavoda m pospeševal olirli jc imel dne 20. t. m. plenarno sejo v zbo-rovalnici mestnega magistrata, ki so se je udeležili zastopnik ministrstva za javna dela, dvorni svetnik V/. Haas, deželnega odbora dr. V. Pegan ter drugi člani kura-torija. O važnejših točkah seje se nam sporoča sledeče: Predsednik I. Kregar da splošen pregled zavodovega delovanja za časa vojske. Zavodu sta začasno prideljena učitelj državne obrtne šole g. Ivan Tavčar in učiteljica g. Marija Vehar. Zavod je kot poseben poslovni oddelek ustanovil konfekcijsko centfalo za vojaške dobave, ki posreduje vojaške dobave krojačem in šiviljam na Kranjskem. V delo oddaja vojaške obleke, za koje dobavlja potrebno blago montur-depot v Gostingu, oziroma dunajski urad za pospeševanje obrti. Jamstvo za to blago je revzel deželni odbopr kranjski ter za ljubljansko obrtništvo mestna občina ljubljanska. — Da je zamogel zavod sproti izplačevati zaslužke, je prevzel deželni odbor garancijo za kontokorent do 20.000 K. Na zaslužkih za delo oddano potom konfekcijske centrale se je že izplačalo 82.321 kron 44 vin., ki bodo narasli do konca leta za vse dobave, ki jih ima zovodova konfekcijska centrala izvršiti, na 170.000 K. — Ker je za časa vojske čipkarska industrija v Idriji in okolici skoraj popolnoma propadla, je zavod organiziral pletenje zimskih jopic, pri čemer ima sedaj okoli 500 pletic zaslužek, največ od teh v Idriji, Žireh ter še nekaterih drugih krajih na Kranjskem. Razen tega je zavod posredoval tudi večjo množino dela za šivilje, ki se ga je največ izvršilo v Ljubljani, nekaj pa tudi po deželi. Pri tem je zavod upošteval tudi goriške begunce, ki so v mnogih slučajih dobili na ta način edini zaslužek. Te vojaške dobave organizirati v tako veliki meri, je bilo mogoče le na ta način, da je zavod spremenil svoje uradne prostore v strojno prikrojevalnico, v kateri se prirezuje blago in natančno prirezano izdaja v delo. Zavodova knjižnica je morala vsled pomanjkanja prostora prenehati poslovati, — V celoti se je porabilo okoli 400.000 m blaga v približni vrednosti 1,000.000 K. Ker zavod ni iskal pri teh dobavah lastnega dobička, je bilo mogoče izplačevati dokaj večje konfekcijske cene, kakor so sicer v navadi tako, da zamore zaslužiti šivilja povprečno 4 K do 5 K in krojač 5 K do 7 K na dan. Zavod je sicer moral premagati marsikatere ovire, a danes pa cela organizacija popolnoma v redu posluje. To delo zavodovo je posebno zato pomembno, ker se je preskrbel obrtništvu ravno v teh hudih časih zaslužek. Zavod je po možnosti vršil svojo nalogo tudi nasproti domači obrti. Lončarjem v okolici Komende je izposloval dobavo stekline (glazure), za ribniško domačo lesno obrt pa dobavo cepilnega lesa po znižanih cenah. Poročilo predsednika sc je vzelo z odobravanjem na znanje. Uveritelji sejnih zapisnikov so zapisnike odobrili. Mesto odsotnega blagajnika poda ravnatelj blagajniško poročilo, ki se omeji na splošne podatke. Ravnatelj poda še detajlirana pojasnila o vojaških domavah, nakar sc sprejme proračun za leto 1916. v istem Stran 3. obsegu, kakor za tekoče leto. — Sklen« se podpisati iz prebitka rezerv od vojaških dobav 1000 K vojnega posojila, za bo-žičnico sirotam padlih vojakov znesek 500 K ter za brambni ščit v železu v Ljubljani znesek 100 K. Po razgovoru in sklepanju o nekaterih internih zavodovih osebnih zadevah zaključi predsednik sejo ob 12. uri opoldne. lupili pohod Mirov. Iz Sofije je došlo naslednje zanimivo poročilo ->Agencc Telegr. Bulgare«, Uradno poročilo o operacijah na srbskem bojišču od padca Niša dne 5. novembra do zavzetja Prištine dne 23. novembra. Po padcu Niša so Srbi združili glavne sile na levem bregu bolgarske Morave, severnovzhodno mestu Leskovac, dočim je dosegla naša od vzhoda prodirajoča armada desni breg bolgarske Morave na črti Leskovac — Niš — Paračin. Izdatno deževje je napolnilo reke. Srbi, opremljeni s težkim topništvom, so se ustavili v trdnih postojankah na levem, močno utrjenem bregu. Z ozirom na slabo cesto naš vojni material še ni bil na mestu. Srbi so spoznali korist svojega stališča, na katero so dospeli, in so se hoteli okoristiti ž njim. Na ostalih frontah so ostavili močnih zadnjih čet in sc zagnali z glavno silo, obstoječo iz šumadijske, drinske, timoške in moravske divizije ter konjeniške divizije, ki so jih krile neodstranljivc težkoče, katere je napravljal prehod preko bolgarske Morave, na naše čete, hoteč predreti našo fronto in si napraviti pot do črte Leskovac — Vranja. Tako bi bili ogrožali naše desno krilo in hrbet našim četam, ki so operirale na fronti Domnurovici — Gni-lani — Kačanik, in bi jih bili prisilili s pomočjo onih srbskih čet, ki so jim stale nasproti, da se umaknejo. Tako bi bila odprta cesta v Skopljc in Kumanovo Srbom in ti bi bili napadli naše čete, boreče se proti Francozom na fronti Krivolak — Gracko — Prilep, za hrbtom. A pravočasno smo spoznali nevarnost in ukrenili potrebno. Naše čete so se odločno uprle sunku in odbile vse ljute napade. Udarili smo potem mi s protinapadom in vrgli sovražnika s pomočjo osrednjih sil prve armade nazaj. Prva armada je bila namreč v tem prišla na nasprotni breg. Ko so Srbi opazili, da se jim je izjalovil načrt, poizkušali so drugače. Zopet so ostavili zadnje čete, ki naj bi zadrževale napredek našim, poslali glavno silo preko nekdanje srbsko-turške meje proti črti Priština—Gnilan— Domnurevci in privzeli še vse ostale sile iz drugih front. Tako so mogli za hip zadržati ofenzivo naših krdel, ki so se polastila v tem Gnilana in dosegla Jegovac—Scbince. Moravska divizija, ki je v tem prelezla hrib Kopiljak, je prišla celo našim četam severno od Gnilana skoro za hrbet. A ta drznost se je maščevala kruto šesti diviziji; obkolili smo jo in večji del se je moral udati. Srbi so zbrali potem velike sile okolu Ferisovca in jih poslali proti Gni-lanu, da bi uklenili naše čete in si odprli pot v Kumanovo. A la načrt se je razbil ob hrabrosti naših vojakov, ki so ojačeni o pravem času prešli v ofenzivo in zlomili odpor glavne srbske sile, kaiero so prisilili, cla se je umaknila s Kosovega v Albanijo. Srbi so imeli znatnih izgub in mi smo zajeli veliko število ujetnikov in plena. Zadnje srbske čete na drugih frontah so se radi težavne, neprodorne okolice držale še dolgo v svojih postojankah. Operirale so v onih dneh tako: 10. novembra. Naša južna divizija levega krila prve armade, boreče se ob bolgarski Moravi, prebrede reko zahodno mestu Leskovac. Istočasno se bore osredje in desno krilo iste armade za prehod če? reko v okolici Niša in Aleksinca. 11. novembra. Srbi se lotijo s štirimi pehotnimi polki in konjeniško divizijo protinapada na našo levo krilo tvorečo bolgarsko divizijo zahodno Leskovca. Naše osredje ob bolgarski Moravi se bori za prehod čez reko. Naše desno krilo prebrede reko s prednjimi četami v okolici Aleksinca. 12. novembra. Glavna srbska sila nadaljuje z ljutim napadom na divizijo našega levega krila vzhodno Leskovcu, a ta divizija dobi ojačb in obdrži postojanke. Osredje naše armade ob Moravi zlomi ljuti odpor nasprotnikov in pričenja prehajati čez reko. Pri Aleksincu je desno krilo naše prve armade že prešlo preko. Srbi nadaljujejo s protinapadi proti Leskovcu. Osredje in desno krilo prve armade sta že na levem bregu bolgarske Morave in prodirata proti Prokuplju. Naše prednje čete pritisnejo na črto, s severa pošljemo novo brigado na zadnje srbske čete proti Leskovcu. 14. novembra. Naše levo krilo je oja-čila divizija, a so je ojačila tudi ona krdela, ki so prekoračila Moravo severno od Le-skovaca. Tako zlomijo naše čete srbski naval in ga vržejo proti zahodu na Bojnik— Lebane — Vino. Desno krilo doseže črto Bonblizzo — Magač — Vocanovo, južnozahodno Bojniku. Prodirajoči od Bojano-viiov proti Prištini vzamejo naši vojaki Grilan in dosežejo v nadaljni ofenzivi črto Sebince—Jagovici. 16. novembra. Naša krdela dosežejo v sledu za sovražnikom proti Leskovcu in Prištini črto Gavnište — Gaitan — Bonči-nija—Radinovac—Šilovo—Šarče—Bevci— Kljače—Orulica. Srbi si napravijo načrt, po katerem bi se opirali pri brambi na staro močno utrjeno turško srbsko mejo, glavno silo pa razvrstili nasproti desnemu krilu naših moči, ki prodirajo od Gnilana na Prištino, dočim bi poslali sile, stoječe ob črti reke Leskovica, na vas Demuvci. Ta njihov načrt ima namen, utesniti našo fronto in si izsiliti pot v Kojanovce. Na južnem bregu reke Leskovice in na črti Domurovci—Bojevti—Serbice se razvijejo ljuti boji. 17. novembra. Naše čete zasledujejo Srbe proti severovzhodu proti Prištini in dospo na črto Vasilevac—Bakinica na stari turško—srbski me'ji do gore Kopiljak. Srbi prodirajo ob reki Leskovici sicer dalje, a nimajo uspehov, ker vržejo naši sovražnika povsod nazaj. Srbi se umikajo od Ferizovca na Kačanik. 18. novembra. Srbi se krčevito upirajo ob turško-srbski meji ofenzivi naših čet, ki prodirajo od severovzhoda. Njihov naval pri reki Leskovici se ustavi pri vasi Domurovci, kamor so dospele preko Voja-novcev in Kopiljaka naše ojačbe. Srbska ofenziva na Kačanik se je razbila istotako. Bolgarske čete so odšc z Gnilana po cesti v Ferizovic v bok srbskim krdelom. Na vsej črti se upirajo Srbi z obupnimi protinapadi, tako ob stari turško-srbski meji, ob cesti Kuršumlje—Priština, ob hribu Kopiljak in ob črti Gnilan—Kačanik, hoteč se okoristiti z veliko oddaljenostjo našega desnega krila, ki stoji ob cesti v Kuršumlje, od levega krila naših zaveznikov, ki se nahaja v tem času v okolici Rudare južno od Kuršumlje. A odbiti so z velikimi izgubami, srbski sunek proti Domurovccm se razbije popolnoma. Srbska moravska divizija je obkoljena skoro povsem in izgubiti mora 7000 ujetnikov. V okolico severno Ferizovca pošljemo z Gnilana preko planine Jegovac krdelo, ki naj Srbom ubrani prodiranje od Ferizovca proti jugu. 20. novembra. Srbi se postavijo ob vsej naši fronti poleg stare turško-srbske meje ljuto v bran v smeri proti Gnilan— Kačaniku. Povsod se razvije ljut boj z bajonetom, ki ne prejenja niti ponoči. Na južnem bregu reke Leskovice so Srbi popolnoma premagani. Naše čete udarijo za njimi in dospo do črte Berivejce—Klo-bukar. 21. novembra. Srbe vržemo Od nekdanje turško-srbske meje nazaj v okrilje cesti Kuršumlja—Priština—Kopiljak. Naše čete jih zasledujejo proti Prištini, takisto na južnem bregu reke Leskovice, kjer dosežemo črto Carste—Bostanc—Dragovte. Istočasno je vrgla kolona naših zadnjih krdel Srbe nazaj in izravnala njihovo fronto z desnim krilom naše armade. Srbi okrepe znatno krdela proti Ferizovcu in pritiskajo z obupno silo na cesto Ferizovic—Gnilan, a vsi poizkusi, da bi prodrli, so zastonj, ker jih odbijemo vselej. 22. novembra. Naša krdela zasledujejo na vsej razsežni fronti ceste Kuršumlja—Priština tja do ceste Gnilan—Priština Srbe in jim izjalovijo namero, priboriti si pot s Ferizovca in planine Jegovac proti Gnilanu. Sunek je silen. 23. novembra. Nadaljuje se zasledovanje proti Prištini. Naša konjenica prva udre v mesto, za njimi oddelek krdel našega desnega krila ter oddelek levega krila nemške kolone. Bolgarska in nemška pehota prihajata istočasno v mesto. Naše ojačbe, poslane z Gnilana proti Jegovac planini, potolčejo Srbe, ki pritiskajo s Ferizovca, Srbi se umaknejo proti Prizrenu in naši udarijo za njimi. 24. in 25. novembra. Sovražnika zasledujemo na vsej fronti. Tako se je v nepretrganih, dva tedna trajajočih bojih, posrečilo našim četam, da so v težavnih razmerah razbile odpor srbske armade, ki se je ljuto borila pod poveljstvom kralja Petra in prestolonaslednika. Obupni napori Srbov so bili zastonj spričo nepremagljive predorne sile naših zmagovitih armad, ki so prodirajoče zlomile srbski odpor in vrgle sovražnika v Albanijo, kjer zasledujejo dalje ostanke srbske vojske, Vsa operacija, ki je trajala od 10. do 21. novembra, je velikanska bitka, v kateri smo pridobili 25.000 ujetnikov in A?, topov. Motu žioil AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3. decembra. Uradno se razglaša: Po zopet popolnoma izjalovljenih napadih sovražnika v zadnjih dneh na tolminsko obmostje in na naše postojanke v gorah severno od tam je postalo včeraj tam mimo. Pri Oslavju smo danes ponoči zopet odbili sovražni napad Italijanov. Izjalovili so se ravnotako napadi na Sv, Mihael in na severni rob navedenega griča. Pri Sv. Martinu smo uničili nek sovražen oddelek, ki se je približal krit za vrečami s peskom. Gorica se je nahajala v posebno živahnem ognju, ki je zlasti v notranjem delu mesta povzročil veliko škodo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. General Boroevič o Dalmatincih. Za imenovanje častnim občanom sinj-ske občine se je general Boroevič zahvalil z naslednjo brzojavko: »Občinska uprava — Sinj. Najprisrčnejše se zahvaljujem za izvolitev častnim meščanom Sinja, Na to veliko odlikovanje sem toliko bolj ponosen, ker prihaja od ljudstva, če-gar sinovi se prištevajo med najboljše moje vojske. Ljuti levi v boju, ovenčali so se z večno, neumrljivo slavo v šestmesečni borbi ob Soči. Vsak Dalmatinec naj se ponaša s takimi sinovi, kakor se tudi jaz z njimi dičim. Boroevič,« V Gorici poškodovanih 1300, požganih 100 hiš. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Dozdaj je v Gorici poškodovanih nad 1300 hiš in več kot 100 hiš požganih. Samo na Tržaško cesto je padlo 600 granat. Boren je ob Soči . Berlin. Major Tanner, posebni poročevalec berlinskega »Lokalanzeige-ja« poroča iz Gorice: Položaj ob Soči presega zelo, kar sem pričakoval. Duh branilcev je iz strelskega jarka do ar-madnega poveljnika popolnoma enak: najpopolnejšega zaupanja. Italijani so se pač korakoma približali avstrijski obrambni črti, prisilili so tudi branilca, da je tu in tam vzravnal bojno črto in da je na dveh mestih prepustil Italijanom osvojena tla. A dejansko so to, ne glede na porabo časa, municije in ljudi, kar znaša strašno skupno izgubo, res le malenkosti. Na tej strani se vedno utrjuje in zopet gradi. Noben človek ne misli na umikanje. Humor je tak, da se moraš čuditi. Če nastopi navidezna neverjetnost, da se kje prva črta tako vtisne, da bi morali iti Avstrijci nazaj v drugo črto, bi se čisto pričel iznova podoben ples zadnjih šestih mesecev, ki se je plesal skoraj ved- no ob isti obrambni črti. Odločitev med obema razljučenima sovražnikoma bo, kakor se zdi, ob Soči tako padla, da se Italijani izkrvave, predno dosežejo kak politični uspeh svojemu nepotrpežlji-vemu zaledju. Brezkoristna bitka ob Soči, Pariz. Vojaški kritik »Tempsa« se peča z vprašanjem, kako močne da so bojne sile na Balkanu, o čemur ni uradno nič znanega. Člankar izvaja: Upati je, da. Italijani sami izprevidijo neuspešnost bitk ob Soči, če se osrednji velevlasti ustalita ob Adriji. O ruski besarabski armadi se še vedno ne čuje, da bi pričela korakati, marveč le, da ne postane Kuropatkin njen poveljnik. Tudi o turški pri Ohridu zbrani armadi se nič več ne sliši. Vse to nas ne more navdajati s pogumom. Še nekaj podrobnosti o Sv. Višarjih. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Kdo ne pozna romarske cerkve na Sv. Višarjih, ne daleč od Žabnice in Trbiža? Tje so udarile 19. julija prve italijanske 15 cm granate in kmalu je bilo župnišče kot prvo porušeno. S tem pa sovražniki še niso bili zadovoljni, čeprav so 21. in 28, julija izstrelili še nekaj granat na Sv. Vi-šarje. Pravo junaštvo se je izvršilo šele 16. septembra, ko so vzeli Italijani brez pravega vzroka z novo pripeljanimi 26 cm topovi na piko najprej romarsko cerkev, nato pa kraj Višarje. Okoli 150 strelov je zadoščalo, da so izvršili popolno razdejanje. Najprej so pričele goreti lesene prodajal-ske lope, nato je postalo tudi cerkveno poslopje žrtev plamenov. Gostilna poleg porušenega župnišča se je sesula po tretjem strelu, kar je gorljivega, je tudi tu zgorelo. Človeških žrtev ni bilo, ker so prebivalci pravočasno zbežali; vojaške škode tudi ni bilo, ker ni bilo tu niti vojakov, niti vojnega materijala. Dne 12. novembra so se italijanski junaški topničarji iznova spomnili na Sv, Višarjev in obstreljevali razvaline kraja in vrhove s 15 cm granatami. Bil pa je izreden slučaj, da je bilo od 18 izstreljenih granat 15 slepih, ki sc niso razpočile. Cadorna je zadržan. Pariz, (Kor. ur.) »Matin« poroča: Na-^ mesto Cadornc, ki ga zadržujejo ljuti boji i ob italijanski bojni črti, potuje 5. decembra i general Porro v Pariz. i Goljufije pri vojaških dobavah v Italiji. Po ccli Italiji, od Alp pa do Sicilije so bi'e razpredene velike goljufije pri doba-i vah vojnega material.-?. V Milanu, Piaccn-! ci, Genovi, Novari, T urinu, Bolonji, Rimu I in Imoli sc vrše sodne preiskave radi od-! kritih goljufij. V Milanu jc število golju- fivih dobaviteljev in njihovih pomagačev tako narastlo, da so morali določiti posebnega pravdnika, da vodi kot zastopnik vojaške uprave preiskavo. XXX Zborovanje italijanske zbornice. Lugano, 3. decembra. (K. u.) Včerajšnja seja je potekla zelo apatično. Reformni socialisti, republičani, levoradikalci in nacionalisti so kazali dobrohotnost nasproti vladi, ker je s podpisom londonske pogodbe ustregla njih želji. Druge skupine so molčale, le socialisti so se upali nastopiti z odkrito opozicijo. Predsednik je prečital pozdravno brzojavko iz Ogleja, Ronkov in iz Gradeža. Gradežani so brzojavili, da so trajno hvaležni, ker so oproščeni iz krempljev tiranskih zatiralcev (ki so jih kot obiskovalci njih toplic obogateli. Op. ur.). Radikalni poslanec Dantano je priporočal slogo parlamenta z vlado, odredbe proti draginji živil in proti brezposelnosti in priprave za bodoče trgovinske pogodbe in za notranjo kolonizacijo glede na omejitev izseljevanja. Beneški poslanec Rey je želel, naj se vodi vojska, dokler se ne dosežejo vsi smotri vojske. Poslanec Orlando, lastnik ladjedelnic, je kritikoval, da avstrijska vojna mornarica, ki se izogiba bitk?, obstreljuje italijansko obrežje. Italijanska ; vojna mornarica mora izvajati težavno in naporno stražno službo, a le ne brani mest na obrežju in ne dokaže svoje lastne moči. Želi, naj uvrste več podmorskih čolnov. Socialistični poslanec Treves je ostro grajal diktatorstvo in demagoške spletke, ki so dovedle do vojske, dalje kapitalistično izkoriščanje, slabo gospodarstvo, slabo diplomacijo na Balkanu in gotovo nagnjenje o razširjenju vojske. Končal je s pozivom, naj se pospeši mir. Posebno mu niso ugovarjali, a pritrjevali so mu le socialisti. Lugano, Značilno je, ker jutranji listi ne ponatiskujejo poročila večerne izdaje »Secola«, da so republičani povzročili v zbornici vihar z medklicem »Živio republika!« Cenzura je šele najbrže naknadno dogodek potlačila. »Avanti« poroča o tu-multih socialistov, a v oslabljeni obliki. »Avanti« obsega dalje še sledeče zanimivosti: Ko je izjavil zunanji minister Son-nino, da je tvorila politična neodvisnost Srbije vedno glavno točko orientske italijanske politike in ko je zaklical poslanec Bisolatti »Živio Srbija!«, je zaklical Turat-ti: »Krokodili, kakršni ste, zdaj plakate in kličete ubogi Srbiji, ko ste jo pa prej pustili usmrtiti.« Tasca je nato odgovoril: »Če bi bili prej šli, bi se upirali. Zdaj, ko korakamo, ne odobravamo,« Turatti je odgovoril: »Zdaj je to nepotrebno, ker je Sr- bija že masakrirana.« Canpa je zaklical: »Masakrirana po Vašem cesarju!« Te besede so povzročile živahne nastope proti socialistom, katerim so klicali, da so Nemci in podaniki cesarja Franca Jožefa. Son-nino je moral nekaj minut prekiniti svoj govor. Besedno prerekanje je postalo posebno živahno med Turattijem in več re-formsocialisti, ki so se vrnili z bojišča in katerim je zaklical Mazzoni: »Ne predstavljajte se kot junaki, saj ste šli z zavarovanjem na življenje k trdnjavski artilje-rijil« — »Če bi se vsaj,« je odgovoril Tasca, »eden med Vami pustil usmrtiti, če že ne za domovino, vsaj za revolucijo!« Iz vrst socialistov so ga pozivali, naj pokaže vsaj svoje rane. Republičan Chiese je zaklical socialistom: »Nemški socialisti s svojim domoljubjem so več vredni kakor Vi!« Zelo zasmehuje »Avanti« ministra Barzilaija, republikanca, ki sedi kot 13. na ministrski klopi, o katerem pravi, da se je v celi seji čutil za vsiljenca. Po stari navadi se je hotel vsesti na skrajno levico, a .spomnil se je, da je minister. Napravil je nekaj korakov proti desnici, a to se mu ni zdelo dostojno in končno se je vsedel na skrajno levo krilo ministrske klopi, kjer je molče in v se zatopljen presedel sejo. Sonninov govor. Lugano, 3. decembra. (K. u.) Italijansko časopisje in parlamentarni krogi ocenjujejo Sonninov govor samo z ozirom na podpis londonskega dogovora. Objektivni presojevalci priznavajo, da so se diploma-tične razmere Italije zjasnile in se je preprečilo, da bi bila Italija pri bodočih mirovnih pogajanjih osamljena. Poudarjajo tudi, da Italija Nemčiji še ni formelno napovedala vojske, ampak je samo obvezana, da sovražnikom Nemčije do konca nudi učinkovito, indirektno, vo]aško in politično pomoč. Bližji prijatelji angleškega in francoskega poslanika slavijo Sonnino-vo modrost in lojalnost in govore celo o kar izzivajočem in ostrem udarcu ^ proti Nemčiji, katera je pravzaprav pravi, najbolj nevarni sovražnik Italije, katerega je treba uničiti do konca. Opozicionalni krogi pa ironizirajo dogodke v zbornici. Nove obljube Srbiji in »evviva« klice tej deželi, po njenem porazu, razlagajo ti krogi tako, da imajo vsi novi akti in napovedi Salandrovega kabineta samo papirnat, sicer pa efektivno neznaten pomen. Za razpravo je vpisanih 15 govornikov, med kateremi ni nobenega Giolittijanca. Senat o Sonninovi izjavi sploh ni razpravljal in se je takoj odgodil, ker ni imel gradiva za razpravo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3. decembra. Uradno se razglaša: Zahodno in južno od Novega Pazarja so avstrijski oddelki, katerim se je pridružilo veliko oboroženih mohamedancev, ujeli predvčerajšnjim in včeraj 3500 Srbov, V bojih v obmejnem ozemlju msd Mitrovico in Pečjo je poseglo v boj na naši strani veliko Albancev. Spominskega slavlja, ki so ga priredile naše čete 2. decembra v sand-žaku Novi Pazar in v Mitrovici, se je domače prebivalstvo udeležilo z navdušenjem. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. decembra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana: V gorah severnozahodno od Mitrovice so se bili uspešni boji s posameznimi sovražnimi oddelki in so privedli včeraj nad 1200 ujetih Srbov. Vrhovno vojno vodstvo, BOLGARSKO URADNO POROČILO. Soiija. (Kor. ur.) Uradno poročilo o operacijah 1. decembra: Položaj ne kaže danes nobene izpremembe. Bitolj. Milan. (K. u.) »Corriere della Sera-poroča: Bolgari so obkolili Bitoij v odseku 15 km južnovzhodno proti grški meji. Bolgarska prednja straža je prišla v Kenali blizu železniške proge. Kolin. »Kolnische Zeitung« poroča 3. t. m.: Po poročilih italijanskih listov iz Soluna so sklenili Srbi v sredo, da izroče Bitolj. Odposlaništvo, v katerem so se nahajali grški konzul, srbski metropolit in bi-toljski župan, se je sešlo z zastopniki Bolgarije in osrednjih velevlasti, da podpiše pogoje predaje. Lugano. Magrini poroča iz Soluna: 30. novembra zvečer: Iz Bitolja se še telefonira: Polkovnik Vasič poroča, da se mesto še brani, a da obdajajo Bolgari mesto že v širokem krogu. Bolgarske prednje straže so došlc že v Kcnaii in se bližajo železniški progi. Bolgari so zasedli dalje goro Monitovo in prodirajo počasi od scvcro-; vzhoda proti jugu, da nc obkolijo samo ; mesta, marveč tudi srbske čete pri Bito-' liu. Mala srbska posadka se more komaj umakniti čez Resno in Ohrid, a ušla bo komaj svoji usodi, ker se že poroča, da sloje bolgarske čete pri Resni, ki preprečujejo Srbom zvezo z Albanijo, Med Bro-dom in Novakom so se uneli včeraj novi boji. Bitolj zaseden. Rim, 3. decembra. (Kor. ur.) Agenzia Štefani poroča iz Aten: Včeraj popoldne o b 3. uri je bil zaseden Bitolj. XXX Črnogorsko uradno poročilo. R'm, 2. decembra. Črnogorski gene. ralni konzulat objavlja sledeče poročilo: Naše čete so izvedle odločen in posrečen napad pri Matalki in zadale sovražniku poraz, pri čemer so ga prisilile, da se jc v neredu umaknil proti Goraždi. Na ostalih frontah nobene izpremembe. (Koliko je je resnice na tem poročilu, se vidi iz poročila našega vojnega tiskovnega stana, ki je prinašamo na drugem mestu pod naslovom: »Kako poročajo naši sovražniki.« Op. uredn.) Mackensenov oklic Srbom. Belgrad, 29. novembra. Maršal Mak* kensen je izdal oklic: Srbi! Vsled sovraičnega ravnanja Va^ šega kralja in vlade so vkorakale združene armade Nemčije, Avstrije in Bolgarije v Vašo deželo. Porazili smo srbsko armado: Belgrad, Šabac, Valjevo, Užice, Čacak, Kragujevac, Niš, Leskovac, Vranje, Štip in Veleš smo si osvojili in sedaj se bližamo že Novemu Pazaru in Prištini. L > kler se bodo borili zadnji ostanki srhs e armade, se bomo bojevali proti njim. To i!a bojujemo se samo proti armadi in nc pl ti srbskemu ljudstvu. Kdor ne nastopi proti zavezniškim armadam, njemu je življenje in lastnina varna. Zato pozivam prebivalstvo Srbije, da se vrne v svoja prebivališča, se zopet loti svojega dela in se prostovoljno ukloni odredbam vojaških poveljnikov in njihovim ukazom, da se na ta način po obilem trpljenju vojne vrne zopet mir v Vašo deželo. V tem slučaju bo mogoče Vam pripomoči do prejšnjega blagostanja in skrbeli bomo, da se Vam povrne škoda, katero ste pretrpeli brez lastne krivde. Kragujevac, v novembru 1915. Mackensen, maršal iu vrhovni poveljnik zavezniških armad Nemčije, Avstrije in Bolgarije, 278. štev. SLOVENEC, 'dne"'*. geceigKra 1915. Stran 5. Zadnji dnevi srbskega Niša. Budimpešta. Srbski uradni list je objavil 3. novembra, torej tri dni prej, predno so vkorakali Bolgari v Niš, vsebino brzojavk mod kraljem Petrom in ruskim carjem. V prvi brzojavki jc opozarjal kralj Peter na strašen položaj, v katerem sc nahaja Srbija. Car je obljubil brzojavno pomoč v najkrajšem času in je pozval srbski narod, naj vztraja, ker pride pravočasno ruska armada. Uradno sc pristavlja, da sc nahajajo na poti trije ruski armadni zbori, ki pridejo v nekaterih dneh. Drugi član je prenehal izhajali uradni list in Niš so izpraznili. XXX Grška in ententa. Rotterdam, 3. decembra. Francoski in angleški listi imajo danes zelo malo vesti o Grški in se, omejujejo samo na upanje, da se bo mirna rešitev izkazala kot mogoča. V Solunu položaj ni pojasnjen in tavajo v temi, kajti že nekaj dni je pretrgana brzojavna zveza z Atenami. Grška ne more dati Soluna. Maag, 2. decembra. Atenski dopisnik »Morning Post« piše, da Skuludis namerava ugoditi ententinim željam, če vsled tega ne bo trpela njegova politika nevtralnosti. Vladni listi pa po-vdarjajo, da Grška Soluna ne more izprazniti. Osrednji sili in Grška. Rotterdam, 2. decembra. Atenski list »Neon Asty«, Gunarisovo glasilo izve, da sta Avstrija in Nemčija sporočili grški vladi, da ne bosta grškega ozemlja smatrali več za ozemlje prijateljske države, čc Grki ugodijo ententini zahtevi, da bodi Solun baza ententinili operacij. Grška pred odločitvijo. Curih, 3. decembra. Najodličnejši švicarski listi širijo atensko vest, da stojimo tik pred odločitvijo Grške. Nobenega dvoma ne more biti več, kam se bo obrnila. Obupne grožnje entente proti Grški so zavezniško igro na Balkanu končno polomile. Solun, 3. decembra. Ravnateljstvo grških železnic je storilo vse potrebno, da se v primernem trenutku vstavi ves promet na železnicah, katere vodijo iz Soluna. Na Grški meji so pomnožene straže zasedle vse strategično važne točke. Solunski vojaški poveljnik je policijskim in pristaniškim oblastem prepovedal, da ne smejo izvrševati ukazov poveljnikov ententi-nih čet, dokler ne bode od njega pismenega dovoljenja. Lugano, 3. decembra. Za jutri je napo-iVedan v Atenah velik kronski svet pri kralju. - Nasilnosti četverosporazuma nroti Gr-Iki. — Grška odklonila nove zahteve četverosporazuma. Rim. (Kor. ur.) Kakor po-roča »Mes-Sagoro«, je Grška na ponovno kategorično prošnjo četverosporazuma glede na prosto razpolago Soluna in železnic odgovorila odklonilno. Nadaljna poročila že govore, da so zopet pričeli Angleži in Francozi z gospodarskimi nasilnostmi proti Grški. Pariz. (Kor. ur.) Nekateri listi poročajo, da je odmor v atenskih podajanjih uspeh vztrajnega delovanj^, nemške diplomacije. ,.....v Turško grika pogajanja. Kolin, 3. decembra. »Kolnische Zeitung« poroča od dobro poučene strani iz Sofije, da se v Atenah im Carigradu ,vrše pogajanja o nokterih gospodarskih stvareh in podanikih. Napla pogajanja opravičujejo upanje na uspeh. X X X Iz Rumunije. Bukarešt, 3. decembra. »Mednarodna brzojavna agentura« javlja: Kakor poroča t»Minerva«, se je včeraj vršil ministrski tevet, ki je razpravljal o položaju. Nek član kabineta je listu izjavil: Vlada je trdno odločena, da stre vse nasilnosti opozicije v zb Mornariški pjeneralinženir Skoda je predvčerajšnjim došel v Pulj. G. dr. A. Brecelj sc začasno nahaja v Ajdovščini, a se v kratkem vrne v Gorico. Umrl je v Ljubljani Julijan Gerdol, mestni učite!] in kadet v rezervi iz Trsta. Nov zapisnik pogrešanih družin iz Primorske priobčimo v ponedeljek. Padel je pri Gorici dne 22. t. m. za dom in za cesarja Karol L e s k o v e e. Počiva na pokopališču v Gorici. Bodi mu žemljica lahka! . _ Brambni ščvt v Krasiju, Slovesno zabijanje žebljev v brambni ščit se prične v nedeljo, dne 5. t. m., ob 11. uri na Glavnem trgu v Kranju in so cene žebljem.: po-srebrneni 20 K, ponikljani 10 K, beli 1 K in črni 20 vin., slednji stanejo za dijaštvo in ljudsko šolsko mladino 10 vin. Podrobnosti v »Gorenjcu«. _ Častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje je prejel g. Franc Žilier, nad-učitelj v Vurbergu. Otroka v pr;či sežgala. V Celju je kuharica Terezija Hangler svojega lastnega otroka položila v peč in ga sežgala. Nenadna smrt. Srčna kap je zadela v Trstu gospo Ano Leho, ul. Bonomo št. 1; 1. t. m. so našli mrtvo v postelji. tličje Galetove hiše na levo.) Tamkaj se navadno ob petkih izdajajo krušnice. lj Prodaja špeha po mestni aproviza-ciji. Mestna aprovizacija bo prodajala špeh v ponedeljek. Na vrsto pridejo številke do 700. lj K vojakom vpoklicani Janez Režek je izgubil včeraj v Ljubljani 40 K. Kdor je denar našel, naj ga prinese k blagajni v trgovino g. Samca na Mestnem trgu. Gospodarstvo. Uuiansle novice. lj Miklavžev večer v šentjakobskem ikraiu. Šentjakobsko prosvetno ^ društvo vabi svoje člane, da posetijo v nedeljo točno ob 6. uri zvečer s svojimi otročiči njega društvene prostore, ker je zanje Miklavž napovedal svoj obisk med petjem in tamburanjem. Na veselo in bogato svidenje! lj Odlikovanje. Njegova c. in kr. Visokost gospod nadvojvoda Franc Sal-vator je podelil gospodični Avgusti pl. Mattanovich, učiteljici na mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu v Liuttfjani, srebrno kolajno Rdečega križa z vojno dekoracijo. — Gospodična pl. Mattanovich sodeluje že od začetka vojske neprenehoma in neumorno kot nadzoro-valana dama parnizij. bolnice v II. državni gimnaziji. lj Za primorske begunce. Prejeli smo: Trgovsko osobje tvrdke A. Zanki sinovi, Ljubljana, izroča za primorske begunce znesek 20 K. lj Plin. Me "'ni magistrat razglaša: Navzlic vsem prizadevanjem plinarna že več časa ne dobiva za svoj obrat porabnega premoga. Zato bo njena zaloga premoga kmalu°pošla in bo plinarna, ako se poraba plina takoj izdatno ne skrči, prisiljena čez nekoliko dni obrat ustaviti. P. n. stranke se pozivljejo, da porabo plina za razsvetljavo najmarj za polovico zmanjšajo, porabo plina za kuhanje in kurjavo pa popolnoma opuste. To je sedaj edino sredsšfo, s katerim se utegne odstraniti preteča katastrofa, da plina popolnoma zmanjka. Čim dobi plinarna zadosti premoga, se poraba plina ne bo več ovirala. lj L;sihL"ana brez plina. Z magistrata se poroča, da jc plinarna vsled pomanjkanja premoga primorana drugi teden, najkasneje v sredo, ustaviti obrat. Mestni magistrat se ie na vse mogoče načine prizadeval, da bi dobil za plinarno premog. C. kr. ministrstvo je celo odredilo rekvizicijo premoga na korist plinarne, premoga pa vendarle ni. lj Padel j c na italijanskem bojišču uradnik splošne prometne banke gospod Anton P r u sn i k. lj Umrl je včeraj v Ljubljani Radeč-kijev veteran g. Za h arija Zur-lini, star 90 let. Udeležil se je bojev leta 1848., 1849. in 1866. na Laškem. Slava njegovemu spominu! Padel je v bojih na goriški Kalvariji Ivan Roječ, pleskarski pomočnik. Vrlemu tunaku blag spomin! lj Veljavnost starih krušnih kart za prihodnji teden. Z ozirom na to, da sc ta teden ni mogla oddajati ljudem moka, je sklenil aprovizačni odsek mestne občine ljubljanske, da bodo stare neporabljene krušne znamke veljavne tudi drugi teden. Podaljševali jih bodo v lokalu nasproti po-pisovalncga urada na magistratu. (Pri- — Najvišjih cen za vino ne bo. -f- Nadrobna prodaja ješprenja, ajdove moke, koruzne moke in koruznega zdroba. Za nadrobno prodajo ješprenja, ajdove moke, koruzne moke in koruznega zdroba je določila deželna vlada za kilogram naslednje prodajne cene: ješprenj št, 10 — 66 h; ješprenj št. 9 — 68 h; ješprenj št. 8 — 70 h; ajdova moka, bela št. 1 — 82 h; ajdova moka, temna št. 2 — 58 h; koruzna moka in koruzni zdrob: vsakokratna od vojnega prometnega zavoda za žito določena oddajna cena z 10%nim poviškom. Prodajalci so dolžni z razločno vidnim napisom označiti reči (§ 1.), ki jih imajo v svoji prodajalni, po posameznih vrstah in poleg te označbe hkrati razločno označiti cene posameznih vrst po teži. Vsako mešanje ali drugo izpreminjanje kakovosti za prodajo pripravljenih reči (§ 1.), je najstrožje prepovedano. Prodajalci v § 1. navedenih reči morajo nabiti odtis tega ukaza v svoji prodajalni na dobro vidnem, pozornost vzbujajočem mestu. Prestopke tega ukaza kaznuje, kolikor se ne kaznujejo ka-zenskosodno, na podstavi § 35. cesarskega ukaza z dne 21. junija 1915. L, drž. zak. št. 167, politično okrajno oblastvo z denarno kaznijo do dvatisoč kron ali z zaporom do treh mesecev, v obtežilnih okoliščinah pa z denarno kaznijo do 5000 K ali z zaporom do šest mesecev. -f- Podaljšanje roka za izročitev kovinskega orodja. »Wiener Zeitung« objavlja odlok ministrstva deželne brambe, s katerim se podaljša rok za izročitev kovinskega orodja do 31. januarja 1916. I + Za prevoz krmil. »Wiener Ztg.« j objavlja odlok poljedeljskega ministrstva sporazumno z notranjim trgov- i skim in železniškim ministrstvom z 2. t. m. glede na transportna potrdila j krmil. — Zahtevajte dolžnostne otrobel i Dežela Kranjska ima dobiti od žita, ki j so ga prodajali posamezni posestniki komisijonarjem Zavoda za promet z žitom ob času vojne, približno 31 vagonov dolžnostnih otrobi, kateri se imajo I razdeliti med upravičence. Vsak, kdor i je prodal žito komisij onar jem imenovanega zavoda, ima pravico do polovice otrobi, ki se napravijo iz oddane množine žita. Na vsakih 100 kg žita odpade 9! L' kg. otrobi. Žal, da se ti otrobi premalo zahtevajo, kar bi bilo posameznim upravičencem priporočljivo, posebno ker otrobi primanjkuje sploli, tako, da še vsak tiste male množine, ki je odmerjena, gotovo ne bode prejel. Zato je velikega pomena, da se ti otrobi obdrže v deželi. Vsaka, tudi najmanjša množina, ki jo ima prejeti posamezen posestnik, mu bode dobro služila. Dolžnostni otrobi se oddajajo na podlagi modrih nabavnih listov, katere je izstavil komisijonar vsakemu posestniku, ki mu je oddal žito. Na istem je tudi zaznamovano, do katere množine otrobi ima pravico. Oddajanje otrobov vsakemu posamezniku bi bilo za mlinarja zelo naporno in težavno delo, zato je najbolje, da posamezni ko-misijonarji sporoče zastopnici Centrale za krmila, t. j. Gospodarski zvezi, koliko dolžnostnih otrobi pripade za njih okraj ter ji dopošljejo tozadevne modre nabavne liste, katere naj nabero pri posameznih upravičencih. Priporočati je, da si posamezne množine upravičencev notirajo, ker se bode nakazalo le toliko otrobi za dotični okraj, kolikor jih glasom nabavnih listov pripade. To delo pa prevzame lahko eventu-elno županstvo, župni urad in dr. Gospodarska zveza bode potem preskrbela, da se ti otrobi nakažejo iz naj bližnjega mlina za cel okraj in se bodo potem potom kornisijonarjev, županstev in dr. razdelili med upravičence. Dolžnostni otrobi so tudi mnogo cenejši. Stanejo samo 17 K 20 vin. v mlinu in na postaji mlina 17 K 70 vin. brez vreč. Omenjamo še, da se otrobi iz mlinov ne smejo preje izročiti, dokler se ne dobi tozadevno dovoljenje od Centrale za krmila na Dunaju, ozir. njene zastopnice Gospodarske zveze v Ljubljani. znamenle mizidoCeoa se miru? Važen kronski svet v Londonu. Berlin, 3. decembra. Iz Londona poročajo listu > Deutsche Tageszeitung«: Današnjemu kronskemu svetu pripisujejo največjo važnost. Maršal French je nalašč prišel iz Flanderskega v London, da se udeleži kronskega sveta. Jutrajšnji londonski vojni svet pod predsedstvom kralja Jurija bo končnoveljavno odločil o tem, če se opusti ali nadaljuje balkanska vojska. Kolo sovražnikovega ozemiia smo zasedli. Berlin. »Diisseldorfer Generalanzeig.« poroča: Osrednji velevlasti sta zasedli okroglo 470.000 šlirijaških kilometrov s 33 milijoni prebivalci. — Naša državna polovica meri 300.005 štir. km z 28,600.000 prebivalci; torej smo vzeli sovražniku s svojimi zavezniki toliko zemlje, kolikor jo obsega Avstrija brez Ogrske in Bosne in Hercegovine in še skoraj polovico več. Iz zasedenega ozemlja bi lahko napravili 47 kranjskih dežela in ostalo bi še 2115 km3, V vojnem času igra med drugimi tucli šivalni stroj precejšnjo vlogo, saj mora ravno šivalni stroj v tem času sešiti na milijone vojaških oprav, kakor zimskih plaščev, kožuhov, hlač, čepic, srajc, čevljev itcl. in to tako urno, da pride v poštev le prvovrstni brzošival-ni stroj. Razen tega pa še mora biti vse po predpisih lepo in trpežno sešito s strojem. Vso to delo pa izvršuje le »Pfaff« šivalni stroj brez težkoč, vsled česa so tudi največjo avstrijsko in nemške vojaške tvornice uniform opremljene s Pfaffovimi šivalnimi stroji. Marsikdo bi si rad v tej draginji zaslužil nekaj krone, pa mu manjka šivalnega stroja katerega si pa lahko vsakdo nabavi osebno ali pismeno tucli proti mesečnemu odplačevanju pri splošno znani domači tvrdki Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ulica št. 7, katera ima edino in največjo zalogo svetovnoznanih Pfaff šivalnih strojev v priprostih in najfinejših opremah, kjer se lahko tudi vsak priuči šivati brezplačno. Več v inseratu. Najnovejši pojav v filmski umetnosti £HF z godbo in petjem. Odlomek iz življenja. Sestavil in insce-niral Franc Hoffer. V glavnih vlogah: 2570 Lota Meumann in filOilI WkD»8L Za ta film je sestavljena posebna godba, Pevske točke poje operna pevka gospa MARICI PERŠLOVA. — Samo: Kino »Central« v deželnem gledališču. a m. vnemo izpolnjeval dolžnosti svojega stanu, v cvetu svoje min dosti in laiiltn Ti bodi zemlja v cl»ljni turni. , Maše zadušnice se bodo brale v cerkvi ,.Marijinega Ozuanenin . V I-J-tl-anl, dne 4. decembra, 1915. Martin in Roza Mafcen smt'"i, Karlin, praporščak 7. p. t' p. polva, sedaj'ua luškem bojišču, brat. Ml Roza, sestra. LiLJ.-Jl llUiLJHJini..l.lflllWWIfflMlltllVlll 111'lili'H "I r"fi rnTiTPi 2547 Ravnateljstvo. na Neznosne nadloge uši — režijo vojaka zanesljivo in tra no katere imajo 10 prednosti: 1 Niso nosilcu škodljive, li. So na leta trpežne. 3*. Učinkujejo zanesl|ivo. 7. Ne skvan jih moM'ota. 3 r/2let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 16.493 deleži, ki repre-zentnjejo jamstvene glavnice za 6,432.270 kron. Načelstvo: Predsednik: Andiei Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik: n. podpredsednik: Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml, tovarnar r Ljubljani. Cl,anFra° Borštnik, o. kr. profesor v pokoju v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, katehet v Ljubljani; Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani: Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež; odvetnik v Ljubljani; B. Remec, ravnatelj trg. šole v Ljubljani-Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v' Ljubljani; dr. Ales Ušeničnlk, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, o. kr. "im. nazijski profesor v Ljubljani. ° Nadzorstvo: Predsednik: Anton Kržlč, o. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. _ Olani: Anton cadež, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; K. Gruber, o. kr. On. rač oflcijal v Ljubljani; AvgušUn Zaje, c. kr. r&6. revident in posestnik v Ljubljani. $$ pred nakupom veliko zalogo fM izgotovljenili oblek za ii ne ii 2371 Velika Szbšr površnih iop\ za dame in deklice. "TH03 ;!5HBHSKičt Pred Škofijo št. 3, Lingarjeva ia Meslarska ulica. Podružnica tvrrike B, MISIJI, f -'J' ' d Brzojavke: P.?metbanka Ljubljana. Snlošna proiuKiu Centrala na Dunaju. - Ustanovljena 18S4. -30 podružnic, HogaJ marilfn Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr : Prevzemanje denarnih vlojj na hranilno knjižice brez rentnega davka, kontovno knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obroatovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednoslnib pap rjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 15 msBm*m i n Telefon št. 41. I So. Petra cesta. Delniški kapital in rssem 55,000.00** :-m. 4 Najkulantnejže izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih met- j. lih. — IzplaCevanjo kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodaja- :: nje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshranibe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za v^u žrebanja Ustmena in pismena pojasnila in nasvet! o vseh v liaačno stroko spadajouih transakcijah vsok-iai isrczpiačno. Stanje denarnih vlont aa hraallne knjlžioe dna 30 :ii>v. 1915 K S9.iC<.808 —, 31. decembra 1912 na knjižice in tekoči račun K 236,633-922 —. Sveti, kuha, greje! Nosi se v žepu! Neobhodno potrebno za bojišče! Razpo-šiljajmo takoj našim preze-bujočim vojakom! | SANATORR JM • EMONA i 1 ZA■ NOTRANJE 'IN- KIRURG ICtsE • BOLEZNI. •PORODNIŠNICA. /LJUBLiiANA-KOMENSKEGA-ULIC-Oi^ 1 eEF^ZD!W/HK:PR!MARu DR' FR. DERGANC ' 1 i/M Vam plažam, ako Va- r, Si h kurjih očes, bra- [,: davic in trde kože, m i'.< tekom 3 dnis korenino, H i ssss^sas hre; bolečin no odpravi M ] «l"OŽiia» iimvtvenim ""pis-| m o m K 1_, 3 lončki K 2.00. — KEi«ENY, I Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12 82 Obisku j /r JEDINSTVEN ONIS K»JBOlJB V\ * JEDINSTVEN KnJ ! u SVOJO J '•:! V&»VS0MOTtt (UJSiOUR i i anaUtičnoJ k IhIJe porodIčno H J KAKVOCf j^gr^j PlČB X tkJti iN r . . aJi.' (Ju te Si si S n k« rtf.1 \ ,,, LINI tovarna d»,'n'lve srečke za 1 razred ¥. loterije, katerega žre-p toan^e se vrši 14. in 16. dec i B i I" m •8 ^ Vi: iS 6, M r: ® 3 Bi^sa I car ^ ■;•! C^S sj g? m . > naa 'v.1 I KO!3S*di TTimSBNJ 11 prodaja i Ff 3 IS1SIP t?? iti o -'»■"•a si &K*S liaiBit"' e • 2433 I S podružnice ¥ £e!1h. Cslo?^. Trstu ln Splitu. Sta i Ustanovljeno v letu 1842. Trgovina oljnatih barv, laka in firneža Crkoslikarija Slikarja, pohištvena n stavbena pleskarja i, Miklošičeva cesla Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154. Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid^že)ezo^m drugo, j Flrnež iz pristnega lanenega olja. Olje za stroje, prašno olje, karbolmej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. Predmete in potrebščine za žgalno in brili anfno slikanje. Lake angleške za kočije, lake za pohištvo in druge predmete i Oljnate barve, najboljše vrste fasadne barve, vremensko neizpremen- ■——------------------------------------, _ , . „ ,-—-—- i Delavnica aa crkosiikarska, ljive (Kronsteinerja) ba^-ve, in raznovrstne vzorce za J likarska in pleskarska de.a | 1 1132 j Igriška ulica 6, Gradišče, '/j sobne slikarje. WVTt :-VW«W IT»HV».n mm ... •• Stran 10. tsrovBMic, a« t n&m&m m\. S78. Štev. tave Sapnik ▼ pokoju išče 3298 izgotovljene kakor tudi blago po najnižjih cenah pri tvrdki BENEDIKT & C®! LJUBLJANA ipi se tako! po najvišji ceni vsako množino jesentovega lesa £e bodisi okrogel (še stoječ) ait deske. Orehovega lesa 1, ti. in III. vrste, vsako mere. Domačega kostanjevega lesa, vsako vrsta, Sprejmejo se tudi zastopniki Pismeno ali ustmene ponudbe prosto vagon je pošiljata tvrdki: J. Pogačnik, Ljubljana 2468 Marije Terezije cesta 13 (KolizeJ). v Ljubljani event. tudi izven nje. Cenjene ponudbe na upravo lista pod št 2543. Karel Linhart, urar [ijnbljana, ITlarije Herezije cesta št. 7. Zaloga oseh orst žepnih ur, ur na nihalo s polnim bitjem, stenskih in kuhinj, ur, budilk. Flikljaste nojne ure, ure a zapestnicah z radij enim kazalnikom ali brez njega, zaloga srebrnih ln nikljastih nr „QITlE5Ft" po najnižjih cenah. 2070 :: Popravila se izuršujeja najbolje. :: b vočjo oMhto na Kranjskem, kjer Je w uradov, Sola tn ietosnlea, UWe se izveiban in za. nest J W Nastop takoj ali v 14 dneh. Prednost hnaje ▼ojaSilne prosti. Ponudbe s spričevali o dosedanjem delovanju in zahtevami naj se vpošljejo pod šifro •Zanesljivost« 2934 na upravništvo t i. 2634 Hranilnica kmečkih v Ljubljani VB Dunajska cesta Si 38 v Hiši Zadružne Zveze Nasproti ..Bavarskemu dvoru" v bližini mitnice HPPPIBIOOIDIB - Ustanovljena teta mT - ■IBlEHlBliBlIBlBOI Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek pla» čuje iz svojega.— V i o ž n e knjižice drugih denarn. za- 1/0/ vodov sprejema kot gotov denar ter se obrestova-nje ne prekine.— Hraniln. kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo c. kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastopnika c.kr. dež. vlade v LjubljanL Posojila daje na zemljišča, občinam in korporacijant na amortizacijo. 3v[odni ;alon Stuchly-Maschke Ljubljana Židovska ulica jrf. 3 dvorski trg i. Solidno blago. SKHBERNE IVlesfni trg Specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila. Priporoča svojo zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenrce, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz Sifona, cefirja, barhenta in tlanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki itd. Na debelo in drobno. Popravita točno tn vtstno. Zunanja naročila na ijbfro 3 obratno poŠto. 2100 Osebno obrane novosti z ^Dunaja Priporoča: največjo gbero klobukov 30 dame in deklice k°k°r tudi bogato nalogo žalnih klobukov. frfjneno niske cent. Stroji zo pripravljanje U18 krme Ilustrirani katalog It 72« gratls in franko. reporeznice, sekalnlce parilnike krompirja, meč-kainice, mline za debelo moko, brzopariloike InSCilnice za korazo stiskalnice za seno bi slamo izdeluje in razpošilja PH.MATFARTH & Co., Dunaj IL TABORSTRASSE Nr. 71 Tovarna poljedelskih ln obrtnih strojev. Sedaj v vojnem času najbolj praktična in hvaležna Mifeia¥že¥a in klicna darila so samo 10 m Mial so najboljši in nedo-sežni v trpežnosti za rodbinsko rabo in obrt. jj Prednost:krogljičentek, t ■>38t biserni ubod. _ r^ S 3 milijon Edina 'mmlU irtim. Militi siroiev ! isslp PeleliRc, UM J zs vad3 lilittt tranUteko.s nnsta, iovj, l Mu. !^MC1IMI..IIWIII|HI III mTTmm—nmr—asiaaassaaai Lepe zelo trpežne vojne Nadalje priporočam novo palrioiično prilogo s koledarjem za leto 1916., katera se pošilja brezplačno in poštnine prosto! Za obilni obisk najvljudneje vabim F. Čuden Ljubljana, Prešernova ulica 1 delničar Švicarskih tovarn „Union-ur". v »Jinttui Dobiva se povsodi! IztJaia Uonzorcii »Slovenca«. g-or -.«s*> »«w — ~ 0----- — B Naj cene: SiJn n aj boljši način pranja: Namoči perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom Ženska hvala'1. Peri tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schiclitovo milo znamka Jelen" — je še potrebno, da se dobi najlepše perilo. Prihrani delo, čas, denar in milo. 2408 OmiKOl je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in hiš;. Dobiva se povsotHI Tisk: »Katoliške Tiskarne* Odarovnrni urednik: Jože! Gor.tinčar. državni uosliinec.