http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 1158 ČETRTEK 23.JUNIJ 2016 / ŠTEVILKA 1158, LETO XXII/ POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040410743 smobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Veni TDPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com Oblačila moška ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 *AlX Life to go ■ življenje za s sabo Ne bom načenjal prežvečene teme, da se dvojezičnost vedno bolj uveljavlja na način, da namesto italijanščine, tudi v javnih obvestilih vse pogosteje uporabljamo angleščino. A to še zdaleč ni najhuje. (Mef) Ja, časi se spreminjajo. Nekoč so bile kavarne. Razmeroma veliki gostinski lokali z vonjem po avstroogrskih časih, z opremo iz istega obdobja in natakarji iz prvih povojnih generacij šolanih gostincev, z belim prtičkom in resnobnim obrazom. Na mizah je bilo dnevno časopisje in obvezen pepelnik, saj ni včjega užitka, kot je dopoldanski časopis s cigareto in kavo. Res je bilo v zraku videti tanke oblake dima, toda v kavarnah je predvsem dišalo po kavi. Najprej po turški, nato po espressu. Potem so šolane natakarje zamenjale kratkokrilne študentke, pepelniki so se skrili na vetrovne terase, na koncu je izginil še vonj po kavi, da o belih skodelicah na srebrnih pladenjčkih niti ne govorim. Na koncu so izginili še gostje. Potem je stara kavarna dobila novo opremo, tapete medlih barv z drobnimi vzorci so zamenjale stene kričečih barv s še bolj kričečimi napisi: Kava za s sabo ali v skladu z novo dvojezičnostjo: Cofee 2 go.« In ni bilo več niti tistega vonja po kavi, ni bilo več niti skodelic. Zamenjali si jih papirnati kozarci s plastičnimi pokrovčki. Pa tudi prave kave ni bilo več. Tiste, ob kateri si z vsakim požirkom začutil, kako se, ob nevidni masaži srčnih mišic, življenje vrača v vsakdan. Postala je tekočina, podobna tisti kavi, ki so jo iz cikorje kuhale naše in Mlakarjeva nona. Postala je kava za »s sabo«. Dobesedno. Brez časopisa, ki bi komu povedal kaj novega in brez pogovora z natakarjem ali sosedom za mizo. Kava je postala topel kozarec, ki hiti po ulici proti službi, izginilo je vse, kar bi o njej lahko povedali. Postala je dobesedno instant. Seveda se ni zgodilo le kavi. Tudi malice in kosila so se spremenila v nekaj »za s sabo,« napad hamburgerjev in drugih fast foodov so preživeli le stari sendviči. Tudi obisk kinopredstav je postal le sprehod skozi večer, ki mu sledi delovni dan, zato ni časa za debate v edini gostilni, ki še ni odšla spat. Tako se nam celo življenje spreminja v en sam »za s sabo.« Vse počnemo mimogrede, oziroma na poti. Edini dogodki, ki nas še predramijo so tisti iz rumenega tiska, od katerih pa nismo nič bolj pametni, kot smo bili pred tem. Raziskave pravijo, da mladi, tisti v najbolj dinamičnih teenagerskih letih, časopisov ne berejo več, tudi radia ne poslušajo, televizija jih ne zanima, še računalniki so passe, ker niso “za s sabo”. Zadovoljujejo se z naslovi atraktivnih vesti, ki jih preberejo na mobilcu, ki je postal tudi njihov glasbeni spremljevalec. Na poti, seveda. Ker zdaj smo vedno bolj le stalno premikajoči in nekam hiteči sesalci, ki enostavno nimamo časa, da bi ga izgubljali zase. Postali smo neke vrste človeški »Coffee to go«. Kresovanje v Kortah Ob dnevu državnosti in praznovanju kresne noči se bo v soboto, 25. junija, zgodila Kresna noč v Kortah. Prizorišče bo pred zadružnim domom v Kortah, uradna otvoritev pa bo ob 19.45 z nastopom pritrkovalcev iz kulturnega društva Korte. Ob 20.00 se prične osrednji del prireditve z nastopom učencev Podružnične šole Korte, s pesmijo Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Korte in skupino Vruja . Sledil bo uradni del z govori in podelitvijo nagrad zaslužnima krajanoma, Francu Bratožu in Danilu Medošu. Ob 21.30 se prične že šesto tradicionalno praznovanje kresne noči z glasbo, ob 22.30 pa sledi prižig kresa pri vodovodu nad Zgornjo vasjo. 0 BANKA KOPER OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 10 Vet q X wl Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA tel. 05/ 64 01 300 mob. 031 344 832 URNIK vsak dan od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Naročanje zaželjeno Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. OSAMOSVOJITEV DRŽAVE Največji četrtstoletni uspeh osamosvojene Slovenije je, da je postala Država. Osamosvojena od svojih državljanov. Država se je osamosvojila od delavcev, ki jim je ukradla podjetja, delovna mesta, otrokom vrtce in šole, študentom univerze, bolnikom bolnice in zdravljenje, napovedala je vojno revnim, lačnim, vsem, ki se ne vklopijo v njeno vizijo, po kateri Država ni servis državljanov, ampak ji državljani morajo plačati za vse kar jim je vzela, pa jim nazaj prodaja. Država ne zapravlja časa z njimi in zanje, saj državi delajo le škodo. Vseh takih državljanov se mora rešiti. Državljani ne smejo biti bolni. Če so bolni, morajo biti bolni zastonj. Za gripe, prehlade in podobne bolezni, to je najnovejša pogruntavščina finančnega ministrstva, ne bodo dobili nadomestila za plačo. Naj grejo v službo, pa naj vse sodelavce spravijo na bolniško brez nadomestila. Država se je spremenila v izplen strankarskih vodij in njihovih aparatov, ki so jo preobrazili v požrešnega monstruma, ki si delijo feude, strankarski vodje pa se med seboj prepirajo o tem, kdo bo direktor doma starejših, bolnice ali pristanišča, čeprav jih ne briga ne za starejše ne za bolnike ne za zaposlene v pristanišču ne za državo ne za državljane. Napovedala jim je vojno. Država ne obstaja zato, da bi pomagala tistim, ki jim je pomoč potrebna, ampak zato, da bi vsi, ki rabijo pomoč za to plačali državi. In država se je dobro pripravila za to početje. In se je dobro organizirala. Poglejmo primer organizacije finančnega ministrstva, ki ga sestavljajo, samo za ilustracijo in za začetek: Minister, dva državna sekretarja, vodja kabineta v rangu državnega sekretarja in generalni sekretar. Ve-rejetno ima vsak od njih svoje strokovne sodelavce, poslovne sekretarje, tajnice, da o voznikih ne govorimo. Ampak, to je samo začetek. V sestavi ministrstva je sedem direktoratov: za finančni sistem, za javno premoženje, za proračun, za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, za zakladništvo, za javno računovodstvo, za odnose z javnostjo. Tudi vsak od teh mora imeti svojega direktorja, ker, kaj bi direktorat brez direktorja, kaj bi direktor brez tajnice, kopice sodelavcev, voznika in limuzine. Ampak, to še ni vse. Tu so še organi v sestavi kot se temu strokovno pravi. Organi pa so: Finančna uprava RS, Urad RS za preprečevanje pranja denarja, Uprava RS za javna naročila, Urad RS za nadzor proračuna. Vsi ti morajo imeti vse kar imajo oni pred njimi. Ampak, to tudi še ni konec, ker so tu še agencije: za zavarovalni nadzor, za javnopravne evidence in storitve, za vrednostne papirje, za javni nadzor nad revidiranjem, ter na koncu še sklad RS za nasledstvo. Vsak s svojimi šefi, fikusi, in podobnim. Dovolj? Za nas, ki to plačamo, še preveč, za monstruozni aparat še premalo. Čakajo nas še sektorji - za finančni sitem, za mednarodne finančne odnose, za upravljanje javnega premoženja, za spremljanje državne pomoči, za proračun, za upravljanje s sredstvi EU/CA. Če kdo ve kaj je to, naj mi sporoči.. Pa še - sektor za razvoj sistema proračuna, za sistem finansiranja lokalnih skupnosti, za javnofinančne analize in koordinacijo ekonomske politike, za analize in koordinacijo davčne politike, za sistem pobiranja davkov, za posredne obdavčitve, za obdavčitve dohodka, za upravni postopek na drugi stopnji. Imate dovolj? Da ne bi kdo slučajno pomislil, da so druga ministrstva drugače organizirana. Niso. Treba je dobro namestiti vse pravoverne, poslušne in zaslužne. A če kdo misli, da je Država servis državljanov, naj se ozavesti. To so zablode idealističnih zanesenjakov, ki so prepričani, da je družba in država dolžna skrbeti za najslabše in nemočne. To so levičarske neumnosti in relikti komunizma in proti temu smo se borili in zato smo se osamosvojili. In to imamo. Da ne bi kdo omenil Tudi psički za čisto Izolo V sklopu svetovnega dneva okolja, ki ga obeležujemo 5. junija, je Komunala Izola v parke in na zelenice postavila opozorilne table, ki lastnike psov pozivajo, da pobirajo pasje iztrebke. Table so izdelali učenci vseh treh izolskih osnovnih šol. Akcijo Psički za čisto Izolo je Komunala, na pobudo KS Izola staro mesto in v sodelovanju z izolskimi osnovnimi šolami, prvič izpeljala že v letu 2011. Ker se nekateri lastniki psov še vedno ne držijo pravil pri pobiranju pasjih iztrebkov, smo se odločili akcijo ponoviti tudi v letošnjem letu. K temu so prispevali tudi rezultati ankete o zadovoljstvu občanov s komunalnimi storitvami, ki so pokazali, da neprimeren odnos tistih lastnikov psov, ki pasje iztrebke puščajo na javnih površinah, še vedno obstaja in upravičeno povzroča slabo voljo med občani. Gre za perečo problematiko, saj pasji iztrebki kazijo videz našega mesta in okolja. Aktivnosti Komunale Izola in Občine Izola se osredotočajo predvsem na dvig osveščenosti oziroma nivoja kulture glede pobiranja pasjih iztrebkov. V sklopu akcije Psički za čisto Izolo je poleg izdelave opozorilnih tabel, v začetku junija na izpostavljenih zelenicah krožil študent, ki je lastnike psov opozarjal o pravilnem ravnanju s pasjimi iztrebki in delil vrečke za iztrebke. Akcijo je podprl tudi občinski inšpektorat. Izola se sicer ponaša z nazivom psom najbolj prijazne občine, kar pomeni, da so psi v našem mestu vedno dobrodošli. V občini imamo tudi pasji park, pasjo plažo, poleg tega pa je v mestu postavljenih kar 17 košev za pasje iztrebke, ki so opremljeni s pasjimi vrečkami. Akcija se je uradno zaključila danes s podelitvijo priznanj osnovnošolcem za izdelavo opozorilnih tabel. Za popestritev je poskrbela gledališka skupina SETPS, ter štirinožni prijatelji, psi reševalci s svojimi skrbniki iz Kinološkega društva obala Koper in terapevtski psi iz društva Tačke pomagačke. Otroci so ob dogodku poudarili, da za svoje hišne ljubljenčke radi skrbijo ter da si želijo, da je mesto v katerem živijo čisto in predvsem brez pasjih iztrebkov. Table, ki so jih učenci izdelali, bodo delavci Komunale Izola postavili na najbolj izpostavljene zelenice. szj Komunala Občina Izola Kako privabiti investitorje? Izolska občina je izredno skromna z zemljišči v svoji lasti, kar jo seveda zelo ovira pri načrtovanju razvoja in oživljanja gospodarstva oziroma obrti. Doslej niso bili posebej uspešni niti pri prodajanju oziroma oddajanju zemljišč, ki jih imajo v lasti, zdaj pa poskušajo ponuditi še nekatera zemljišča. Na začetku seje bodo svetniki najprej obravnavali letno poročilo, program dela in finančni načrt Centra za kulturo, šport in prireditve, v ta sklop pa sodi tudi sprejem letnega programa športa v občini Izola. Za kulturo in šport slab milijon in pol Športu je v finančnem načrtu za leto 2016 namenjenih nekaj več kot 750.450 Eur, od tega gre slabih 281.000 za delovanje Zavoda (plače, vzdrževanje objektov itd.), 388.300 za delovanje društev, 60.300 je namenjenih investicijam, 21.000 pa izvrševanju letnega programa športa. Polovico manj, vsega 317.760 Eur je namenjenih kulturi v naši občini. Od tega je 242.760 namenjenih delovanju centra (plače, dejavnosti itd.), 75 tisočakov pa bo šlo za sofinanciranje kulturnih programov (društvom). Skupaj bo Center v tem letu od Občine Izola prejel 1.068.210 Eur, malo manj kot 240.000 Eur prihodkov bodo ustvarili sami, skupni plan za leto 2016 tako znaša 1.443.742 Eur, kar je za 65.000 Eur več kot lani. Kako privabiti podjetnike Občina Izola nima veliko površin v svoji lasti, ki bi jih lahko ponudila zainteresiranim investitorjem za gradnjo poslovnih prostorov. Eno redkih območij je vzhodno območje Zazidalnega načrta Ka-juhova-Hudournik Morer. Gre za območje med Gaviolijem in Prešernovo, predvideno pa je preoblikovanje nekaterih objektov oziroma parcel, ukine se avtopralnica ob objektu E, iz gradbene parcele in objekta F nastaneta gradbeni parceli in objekta F1 inF2. Predvidene so tudi spremembe v delu Poslovno obrtnega območja ob Prešernovi cesti. Na tem območju se s spremembami ZN preoblikuje gradbene parcele 6,7,8 in 9 ob Prešernovi cesti, tako da se namesto štirih gradbenih parcel in objektov predvidita dve gradbeni parceli in dva poslovna objekta s parkirnimi površinami. Na območju bo potrebno rešiti tudi nekatera premoženjsko-pravna vprašanja. Skratka, osnovni namen je privabiti v Izolo investitorje, ki bi na tem območju postavili svoje poslovne prostore in obrate. Spremembe pri ex. Opremi Podoben motiv vodi tudi pripravo sprememb PUP-a za območje »Oprema«. Gre za območje med nekdanjo Opremo in tovarno Droga. Strokovne službe predlagajo preoblikovanje stavb, ki sta predvideni na osrednjem ter jugovzhodnem delu območja, in sicer tako, da bi se namesto enotnih stavb gradilo več manjših stavb (bolj logična in za okolje manj vpadljiva rešitev), ter dopustitev gradnje novih stavb F1 in F2 namesto sedaj predvidenega parkirišča (ki ni bilo nikoli zgrajeno in se je izkazalo kot nepotrebno) ter racionalnejša in bolj smiselna prometna ureditev. Zeleni pas v Kortah Pri obravnavi Odloka o ureditvenem načrtu Korte pa se v tekstualnem delu spreminjajo merila in pogoji oblikovanja objektov, namembnost in kapaciteta objektov ter njihova zunanja ureditev. Tiskamo na skoraj vse površine 040/43-29-43 Q Občina Izola - Comune di Isola Občina Izola prodaja zemljišča na Šaredu, podeželski vasici s prečudovitimi razgledi, ki jih ne pozabiš kar tako: http://bit.ly/1 UokjAi 050 14 Comments 50 Shares Šared tudi na Facebook-u, Občina Izola očitno posega po vseh mogočih medijih, da bi le prodala parcele. Tako smo zadnje dni večkrat opazili sponzorski oglas tudi na socialnih omrežjih. Morda pa se novi Šaredini zadržujejo prav na “fejsbuku”? Izola Privezi in pogrebi bodo dražji B. NAJEMNINA ZA GROBNE PROSTORE - letno Veljavne Predlagane cene Cena v EUR Cena v EUR 1 Enojni grob 22,77 27,02 2. Dvojni grob 45,01 53.42 3. Otroški grob 16,54 19,63 4. Grobnica 111,78 132,66 5. Žarni grob 8,80 10,44 6. Žarna vežica 5.71 6,78 Cene so v EUR brez DDV. Prav nenavaden je vrstni red točk, ki obravnavajo problematiko izolske Komunale. Najprej bodo svetniki sprejemali splošne pogoje za opravljanje varnega prometa in vzdrževanje reda v občinskem pristanišču Izola, ki so jih nekajkrat že imeli v obravnavi in so bili deležni kar številnih pripomb in usklajevanj. O tem, kaj o predlogu pravijo uporabniki pa zaenkrat nimamo informacij, saj v glavnem niti vedeli niso, da bodo na seji sprejemali splošne pogoje in tudi cenik storitev v občinskem pristanišču. Po elaboratu, ki ga je potrdil tudi Nadzorni odbor Komunale se bodo cene privezov v občinskem pristanišču povišale za okrog 38%, zato uporabnike zelo zanimajo razlogi za podražitve, posebej pa imajo pripombe na račun pobiranja pristojbin za začasne priveze različnih plovil, ki se zdaj vežejo brez obveznosti in na možnost, da so na občinskih privezih tudi plovila, ki niso registrirana v Sloveniji. Pokopališče z izgubo Zanimivo je, da bodo svetniki, po tej točki dnevnega reda, sprejemali letno poročilo Komunale za leto 2015 in nadaljevali s sprejemanjem novih cen za pogrebne storitve in najemnino grobnih prostorov. Iz priloženega gradiva lahko razberemo, da se bodo cene pogrebnih storitev in najemna grobov povečale za 18.68%, kar v realnem znesku morda niti ni veliko, toda tisti, ki komaj sestavljajo konec s koncem vedo, da nekaj takšnih »minimalnih« podražitev lahko povsem podre njihov mesečni proračun. Občina Izola bo Komunali Izola zaračunala letno najemnino za uporabo infrastrukture v višini 31.294,67 EUR za pokopališče Izola in v višini 8.355,20 EUR za pokopališče Korte. Da bi se izognil negativnemu poslovanju dejavnosti, bodo morali vgraditi znesek najemnin Občine (skupaj 39.650.00 EUR) v ceno opravljanja storitev pokopališke in pogrebne dejavnosti. V letu 2015 so namreč ustvarili 241.372,00 EUR skupnih prihodkov, odhodki pa so znašali 267.229.00 EUR, kar pomeni negativen poslovni rezultat v višini -25.856,00 EUR. ŠjgmiMsi jaB aa fe Nove cene privezov Osnova za izračun novih cen je lastna cena po dolžinskem metru plovila. Cene komunalnih privezov v Mandraču in na Lonki ter privezi za ribiče, so po tem predlogu zaradi nižjega standarda ter manjših stroškov vzdrževanja infrastrukture za 10 % nižje od komunalnih privezov na plavajočih pomolih, cene gospodarskih privezov pa zaradi dodatnih stroškov, ki jih imajo zaradi povečanja količine odpadkov, števila ljudi in obrabe pristaniške infrastrukture, za 20 % višje od komunalnih privezov na plavajočih pomolih. Predlagane cene so še vedno bistveno nižje od veljavnih cen v komercialnih marinah. Povprečni dvig cen na meter bo za komunalne priveze, za ribiške priveze in za gospodarske priveze v povprečju višji za 38 %. Kje so turisti z bark? Velikokrat smo se vprašali ali župan in posredno Komunala Izola delajo za občane Izole ali proti njim oziroma proti nam, ki v Izoli živimo, ne samo delamo. Zadnji teden se mnogi sprašujejo zakaj barke, ki prevažajo turiste zaobidejo Izolo? Ugotovili smo, da je Občina oziroma Komunala Izola začela zaračunavati pristojbino za potnike in sicer l,88eur na osebo po veljavnem ceniku. V preteklosti smo tako prakso opustili, saj je bilo jasno, da delamo škodo predvsem našim gostincem in ostalim ponudnikom, ki so žal odvisni od prihodkov, ki ga prinaša turizem. Ugotovljeno je bilo, da so stroški rednega dežurstva na pomolu, kjer ladje pristajajo, višji od pobrane pristojbine. Istočasno pa Komunala ne stori ničesar pomembnega in odgovornega, da bi za storitve lahko zaračunala karkoli. Časi, ko je bila potrebna obvezna carinska služba in evidenca potnikov, pa so že zelo oddaljeni. Ali se župan zaveda, da z enostranskimi in kratkoročnimi ukrepi nastaja škoda za vse naše podjetnike in ponudnike, ki preživijo zavoljo turistične sezone? Ali se župan zaveda, da barke in turisti, ki bi obiskali Izolo, gredo v sosednje občine? Ali se vodstvo občine zaveda, da z vsakim takim samovoljnim ukrepom pripomore k umiranju starega mestnega jedra? Sramotno je, da si župan dovoli kaj takega. Žal, župan že dalj časa, tudi s pomočjo Komunale, načrtno onemogoča delo gostincev z manjšanjem teras, dvigovanjem najemnin, plačilom parkirišč in zdaj še z nerazumljivimi pristojbinami. S tem daje zadnji udarec za preživetje ribičev in gostincev. Zahtevamo, da občina oziroma Komunala sledi pozitivni praksi in takoj ukine zaračunavanje pristojbine za potnike, ki z barkami prihajajo v naše mesto. Stranka Izola je naša CENIK ZA KOMUNALNE PRIVEZE Veljaven od 30 6. 2011 Cene so brez obračunanega DDV Veljavna cena Predlog nove cene v EUR V EUR Dolžina plovila Lonka, Plavajoči Lonka, Plavajoči Mandrač pomoli Mandrač pomoli do 3.99 m 147,44 163.82 205,20 228.00 od 4 — 4,99 m 194,16 215.73 270.00 300,00 od 5 — 5,99 m 256,98 285,53 324,00 360.00 od 6 — 6,99 m 355,41 394.90 485,10 539.00 od 7 — 7,99 m 579,92 644.35 691,20 768.00 od 8 — 8,99 m 765,21 850,23 915,30 1.017.00 od 9 — 9,99 m 972,50 1.080.56 1.116,00 1.240,00 od 10- 10.99 m 1.112,90 1.435,50 1.595.00 od 11 — 11.99 m 1.253,30 1.782,00 1 980.00 od 12 - 12,99 m 1 393,70 nad 13 m za vsak m 140,40 nad 10 m za vsak m 156,00 nad 12 m za vsak m 189,54 210.60 Premestitev plovila* 100,00 114,00 ŠOLA NA POČITNICAH Letos bo Šola na počitnicah potekala od 27.6. - 31.8.2016, vsak delovni dan med 7. in 15.30. Cena varstva je 30 EUR/ tedensko, v ceno je vključeno kosilo, sadna malica, vsakodnevno kopanje ter spremljevalne delavnice. Prijava za manj kot teden dni ni mogoča, ravno tako letos ni možno samo varstvo brez kosila. Ker smo letos kadrovsko zelo omejeni, bo omejitev 20 otrok na posamezen termin, prednost bodo imeli otroci prve triade OŠ. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefon 030 344 683 ali na e-mail dpm.zvezdice@gmail.com. Tradicionalno srečanje invalidov na Nanosu Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da bo dne 2.7.2016 Srečanje invalidov Obalno-kraške in goriške regije v gostišču Abram na Nanosu. - Točna ura in kraj odhoda bo znan teden dni pred odhodom. - Prijave sprejemamo vsak dan od ponedeljka do petka med 08.00 in 13.00 uro. Ob sredah pa med 12.00 in 17.00 uro. Vljudno vabljeni! Predsednik Dl Izola Franc Poropat PRIHODNOST Izolska bolnišnica vstopila v novo dobo Včeraj so v Splošni bolnišnici Izola postavili nove vrstomate. Gre za avtomatiziran proces razvrščanja pacientov v ambulante, s pomočjo katerega naj bi se občutno zmanjšale čakalne vrste v hodnikih bolnišnice. Pred nekaj meseci je direktor Splošne bolnišnice Izola Radivoj Nardin, v pogoovru za Mandrač, napovedal uvedbo novega sistema vrstomata ob vhodu v bolnišnico. Vrstomat naj bi občutno zmanjšal čakalne vrste v bolnici, predvsem pa ne bi bilo potrebno pacientom čakati v hodnikih, pred vhodom v ambulante. Včeraj naj bi avtomatizirani vrstomat uradno začel z razvrščanjem pacientov, a po naših podatkih bo treba počakati še nekaj dni. O tem, kako bo uspešen, pa bomo vsekakor poročali naslednji teden, ko bo tudi jasno, če smo pri nas že zreli za urejene čakalne vrste. Sporočilo za javnost »V sredo, 22. 6. 2016 od 7.00 dalje potekala testna administrativna registracija za vse naročene paciente preko naprave za registracijo na zdravstveno obravnavo (v nadaljevanju: vrstomat). Administrativna registracija se bo izvedla tako, da bo vsak pacient naročen na preiskavo/pregled ob prihodu v režo vrstomata vstavil svojo veljavno zdravstveno kartico. Na zaslonu vrstomata se bo pojavilo obvestilo, kam je potrebno iti, v kateri hodnik, v katero ambulanto, do katerega specialista. Vsak bo prejel listek s svojo zaporedno številko naročila. Pri izvedbi registracije bo pomoč nudilo osebje SBI. V primeru, da bodo nastala odstopanja, bo registracijo fizično izvedla oseba na okencu administrativnega sprejema. V hodnikih bodo nameščeni monitorji, iz katerih bo razviden vrstni red pregleda/preiskave po številčnem vrstnem redu naročanja. Za registracijo morate priti 15 minut pred naročeno preiskavo/ pregledom. Če na preiskavo/pregled zamudite, boste uvrščeni na čakalni seznam kot zadnji v vrsti. V primeru, da pridete na pregled ali preiskavo prej, pred naročeno uro (1, 2, 3 ure prej), boste na vrsti ob uri, ki vam je dodeljena oziroma po vrstnem redu naročanja in ne prihoda. Registracija za Nuklearno medicino ter RTG diagnostiko (RTG, MR, CT, UZ) bo še vedno potekala v 1. nadstropju in bo le to izvajala služba zdravstvene administracije. V sklopu tega bo izvzeta ščitnična ambulanta, katere registracija bo potekala preko vrstomata. Vrstomat bo omogočal registracijo tudi enotam, ki ob registraciji ne potrebujejo napotnice (primarni nivo - dispanzer za ženske ter ambulanta za pregled vida). Vse naročene paciente prosimo, da imajo s seboj veljavno zdravstveno kartico, veljavno zdravstveno zavarovanje, ter že predhodno dostavljeno veljavno napotnico. Glede nato, da je sistem registracije popolnoma nov in da smo v sredo s tem pričeli prvič, vljudno prosimo vse paciente in obiskovalce za strpnost in razumevanje.« VPRAŠANJA ZA 25-LETNICO piše: Franc Krajnc Morda je ob našem skupnem jubileju, 25. obletnici Dneva državnosti, tudi priložnost, da osvetlimo nekatere probleme, ki so se nakopičili v naši samostojni, ne najbolj neodvisni državi, saj smo že ob stopu v EU pred 12 leti, leta 2004, novemu centru politike in moči Bruslju »zaupali« že več kot 80 odstotkov pravno-formalnih pristojnosti, tudi glede morja in ribištva, s prevzemom skupne valute evra leta 2007 pa smo naši novi finančni instituciji - ECB v Frankfurtu - prepustili odločanje o finančni politiki, tiskanju evrskih bankovcev in odkupovanje slabih terjatev. Res je, nabralo se je veliko vprašanj, predvsem pa, ali res živimo bolje kot pred 25 leti in zakaj ni uspel predlog o konfederaciji Jugoslavije, ki je v svetu tudi nekaj pomenila in tudi kakšna je danes narodna zavest Slovencev? Zakaj državljani Slovenije ob osamosvojitvi in po njej nismo imeli možnosti izreči svoje volje o eni od temeljnih človekovih pravic - to je o svoji lastnini, kot tudi zakaj nismo dali na ustaven in mednarodno pravno veljaven način nikakršnega soglasja k odvzemu in preoblikovanju družbene lastnine v pravično razdelno obliko? Zakaj smo dovolili kapitalu, da se je polastil naših delavskih žuljev in zakaj se prosto sprehajajo tajkuni in nam celo predavajo kako je treba delati? Zakaj se tako prozorno delimo na leve in desne, ko državo v bistvu vodijo medseboj sprte politične stranke in prav zaradi tega se moramo vprašati tudi ali smo država ali strankarska skupnost? Morda še tudi vprašanje kdo ima največ zaslug za enormno zadolžitev Slovenije, ko je je naš skupni javni dolg Slovenije od leta 2007, ko je vladala desnica, pa do danes, torej v devetih letih, poskočil s 7 na enormnih 32,1 milijarde evrov (450%) ali poprečno na prebivalca 15.556 evrov, ob razpadu Jugoslavije pa je znašal (preračunano na takrat 22 milijonov prebivalcev!) poprečno na prebivalca le 970 evrov! In končno, zakaj tako malo veljajo besede naših politikov, da prihodnost Slovenije lahko temelji le na zdravi gospodarski podlagi! Pri tem pa je treba ugotoviti, da tudi na lokalni ravni v naši Izoli nismo uspeli uresničiti kar nekaj projektov in kako je mogoče, da je bilo v Izoli prodanih ali je kako drugače splahnelo vsaj sedem gospodarskih družb, med njmi nekdaj tudi pravi vlečni konji in ali Občina Izola prodaja zemljišča za reševanje svojega strukturno neusklajenega proračuna, za plače uradnikov ali za bodoči razvoj? M Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip in zdaj finančni komentator Mandrača. Luka Koper in Vstala Primorska Luka Koper ni več le podjetje v večinski državni lasti, ki mu lastniki kujejo negotovo prihodnost. Postala je simbol boja proti brezobzirnemu uničevanju obalnega gospodarstva, ki je to regijo, iz najbolj razvite v Sloveniji, spravilo na samo dno. Delavci Luke in z njimi številni drugi, tudi tisti iz Interevrope in Vina Koper ter mnogi domačini so z zborovanjem pred upravno stavbo Luke odigrali vlogo, ki so jo, v nekih drugih časih, imeli rudarji. Leporečenje predsednika vlade in njegovih nesposobnih ali morda zgolj vodenih ministrov, ne bo več pomagalo. Tudi podtikanje takoimenovanih domačih kadrov, za katerimi ostajajo v glavnem pogorišča, ne bo več pomagalo. In vprašanje je, če tudi za zamrznitev članstva v stranki, ki je pozabila svoje obljube, ni že prepozno. Ljudje v Slovenski Istri smo siti svoje pasivne vloge pri “reševanju” našega gospodarstva. Na zboru delavcev je bilo slišati Vstajenje Primorske, zdaj pride: Puobi usidma se! ur Obvestilo o zamrznitvi članstva v Stranki modernega centra Spoštovani dr. Miroslav Cerar, spoštovani dr. Erik Kopač, Spodaj podpisani člani Stranke modernega centra ugotavljamo, da Slovenski državni holding, d.d. (SDH) vse do danes ni predstavil prepričljivih razlogov za predčasno razrešitev treh članov nadzornega sveta Luke Koper, d.d. (Luka Koper). Še več, v okviru seje Komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, z dne 16. 6. 2016, so bila s strani predstavnikov SDH in Ministrstva za finance podana pojasnila na način, ki vzbuja dodatne dvome. Glede na to, da je Luka Koper: • podjetje, ki je bilo v Strategiji upravljanja kapitalskih naložb države uvrščeno med strateške družbe z daleč najvišjo oceno, • je dokazano zmožna zagotavljati visoko dodano vrednost, ki se preliva na celotno regijo, logistično verigo v Sloveniji in širše, • je zadnja gospodarska družba v lasti države na Obali, ki jo po pogromu nad državnimi podjetji pred leti spet lahko štejemo med paradne konje našega gospodarstva, je dobro utemeljeno in pregledno poseganje v organe nadzora ali upravljanja Luke Koper izjemnega pomena za ohranjanje zaupanja državljank in državljanov tako v našo državo kot tudi SDH. Naša stranka je zastopana z daleč največ poslanci in ministri. To nam daje dolžnost in odgovornost prvega garanta za zagotavljanje pogojev za učinkovito in pregledno upravljanje z državnim premoženjem. Za ustvarjanje vtisa, da odločitve ne temeljijo na tehtnih argumentih ni prostora. S tem v zvezi vas pozivamo, da do razjasnitve vseh dejstev in okoliščin povezanih z nameravanimi spremembami v sestavi nadzornega sveta Luke Koper ter nasprotujočih si informacij, ki so bile v zadnjem mesecu posredovane v javnost s strani različnih deležnikov storite vse, kar je v vaši moči, da se SDH začasno vzdrži nadaljnjih ravnanj. Na podlagi zgoraj navedenega vodstvo SMC Izola in poslanci Državnega zbora RS Tilen Božič in Marko Ferluga do razjasnitve dejstev in okoliščin zamrzujemo članstvo v Stranki modernega centra. V imenu vodstva SMC Izola Marisa Višnjevec Tuljak Poč' Pomagajmo Luki, Kopru, Primorski in Sloveniji! Saj čevlje naj bi sodil le kopitar in jaz osebno sem prvi zagovornik načela, da naj o določeni stroki odločajo pristojni strokovnjaki. A kot preprosto misleči državljan vendarle smatram, da so ti stokovnjaki (in ne “strokovnjaki” po svoji volji!) vendarle dolžni poslušati tudi mnenje ostalih davkoplačevalcev, ko se gre za trošenje javnih sredstev in spremembe namembnosti slovenske zemlje. In ta nesrečni drugi tir je vsekakor zbir obeh teh dejavnikov. Najprej skromno mnenje glede »prodaje« Luke. Naš sorodnik iz Avstralije, ki mu je mar tudi in celo za slovensko gospodarstvo in je dober poznavalec velikih svetovnih pristanišč, je komentiral te debate takole: »že samo dejstvo, da so Nemci (Hamburg) ali kdo drugi (Rotterdam) zainteresirani za nakup Luke in vmešavanje v gradnjo drugega tira, je očitno znamenje, da je tu velik ekonomski interes. Zakaj vse to dobro nekomu odstopiti? Zaradi potrebe prodaje? Vzemite mednarodna posojila, gradite in posodobite kar j e treba in odplačujte dolgoročne kredite!« Ali vsem nam to ni jasno? Sedaj pa v bran in pomoč Luki, kakor tudi zagovornikom drugega tira: Saj naj bi bilo mogoče razumeti tiste, ki trdijo, da drugi tir naj ne bi bil potreben še nekaj desetletij. Mogoče?! A potrebna je rezerva za ta prvi tir, če se pa vsako leto govori o tveganjih vsled vdorov skal, žleda, iztirjenj, popravil proge itd .In če ima kmet rizičen glavni dostop do hleva, si bo najprej omogočil pomožnega, a ne ? Torej je ta drugi tir nedvomno potreben po zelo preprosti logiki, da bo Ljubljana lahko prihajala do molzne krave tudi po pomožni poti, če se po glavni zalomi. In poglejmo malo dlje. Ljubljana ni konec poti iz Kopra. Naprej (iz Luke in Slovenije) je še Avstrija, Hrvaška, Balkan ter Srednja in Severna Evropa. In ravno dežele srednje in severne Evrope so cilj severnoevropskih pristanišč. In tista zloglasna študija ITF/OECD? Naj bi poleg nepotrebnosti nujne gradnje drugega tira ugotovila »da obstaja veliko tveganje, da pristanišče ne bo sledilo večji konkurenci sosednjih pristanišč?« Kako le naj, če pa nima drugega tira. Pa naj bo ta skozi predor do Divače ali preko Trsta ali preko Rakitovca ter potem proti Divači ali (s pomočjo bivše bratske republike Hrvaške) preko Reke s predorom pod Čičarijo do Matuljev? Utopija ali cenejša izgradnja drugega (in tretjega?) tira? In ravno ta prva, prosvetljena in po J. P. Damjanu pregrešno draga različica je predmet spora med “za” in “proti”. Možnost izgradnje drugega tira do Rakitovca bi morala biti predvsem v interesu MO Koper in Hrpelje Kozina, predvsem zaradi možnosti zaposlitve občanov kot izrabe sicer revnih zemljišč v namen skladišč ter prekladalnih površin vse od spoja na puljsko železnico v Rakitovcu do Zazida, Podgorja, Prešnice in Kozine. Toda o gradnji naj sodijo gradbeniki in ne politiki in še manj lajki kakršen sem sam. Rad bi le povedal svoje mnenje v podporo vseh, ki si želijo ohraniti Luko v slovenski lasti in zagovarjajo gradnjo drugega tira. Ne smemo si zatiskati oči, da je tako na strani zagovornikov, kot na strani nasprotnikov (vlada in SDH?) verjetno precej takih, ki branijo svoje položaje in svoje... In tako enim kot drugim bi morali navadni ljudje (volilci in davkoplačevalci) povedati in dopovedati, da tako razvoj Pristanišča - pa naj bo pod kakršnokoli in kogaršnjokoli upravo - kakor tudi drugi tir nista nujna niti za njihove položaje niti za njihove stole, temveč za tiste, ki prihajajo za nami. In mi z našimi prerekanji in odlašanjem in zapravljanjem dragocenega denarja in časa NIMAMO PRAVICE zapravljati njihove bodočnosti! In spet na vizionarja Prešerna: naj se piše ”2.tir” ali “drugi tir”, ta je nujen takoj in zdaj! Najprej zaradi nujnosti povezave vseh severno-jadranskih pristanišč v cilju pridobivanja tovorov iz srednjega in daljnega vzhoda (zato mogoče železnica do Trsta in do Reke po “bližnjici”, ki bi Istri omogočila tudi železniško povezavo Kopra in Reke s Puljem?) Ne pozabimo, da Benetke načrtujejo povečevanje svojih potniških terminalov v Puli. Ne spreglejmo tudi dejstva, da je Nemcem in njihovemu gospodarstvu gotovo v interesu vplivanje na neenotnost jadranskega bazena, ker s tem napeljujejo vodo na svoj mlin. Enako se dogaja z italijanskimi ligurijskimi pristanišči, ki se preko švicarskih predorov nameravajo še bolj povezati s severno Evropo. Tam jim je v veliko pomoč razvit rečni promet po Renu in Donavi. Za naše edino pristanišče in za Slovenijo pa sta povezanost severno-jadranskih pristanišč in drugi tir nujna tudi zato, da se znižajo stroški tranzita v preostalo Evropo. Kajti že čez par desetletij bodo severno-evropejske luke imele prednost pridobivanja tovorov iz daljnega vzhoda preko severnih morij (Polar seaway), za kar na Kitajskem in v Rusiji že načrtujejo posebne ladje. Torej: Koprčani in Primorci in vsa severnojadranska pristanišča, združimo se v boju da postanemo še večja evropska vrata za tovore ki prihajajo iz daljnih dežel. Saša Margon, Ferarska 17,Koper. Pri nas ni dolgčas Kdo ima torej prav? Nekdanja direktorica ZD Izola Gordana Živčec Kalan je oproščena plačila odškodnine 84.000 eur Zdravstvenemu domu zaradi krivega odpuščanja njenega pomočnika Roberta Mulca. Kaj to pomeni? Sodni epilog tožbe izolskega Zdravstvenega doma proti Gordani Živčec Kalan je morda presenetljiv, vsekakor pa ne nepričakovan. ZD je namreč tudi na drugi stopnji izgubil tožbo zoper nekdanjo direktorico, ki ji tako ne bo treba plačati 84.000 evrov. Zgodba se je začela pred leti, ko je Živčec Kalanova še bila direktorica ZD in je iz poslovnih razlogov odpovedala delovno razmerje pomočniku direktorja Robertu Mulcu, ki tudi sicer ni imel primerne izobrazbe za to delovno mesto. Mulec je nato vložil tožbo na delovno sodišče, ki je ugotovilo, da je bila odpoved nezakonita. Tudi zato, ker Živčec Kalanova ni pridobila soglasja sveta zavoda, čigar predsednik pa je bil prav Mulec. Ko je mesto direktorja zasedel Evgenij Komljanec, ki je to mesto zasedal tudi pred mandatom Živčec Kalanove, je Roberta Mulca najprej ponovno zaposlil, nato pa z njim sklenil še izvensodno poravnavo v višini 84.000 evrov, kar je sicer enak znesek, kot ga je Komljanec zahteval od nekdanje direktorice. Zdaj pa so sodniki ugotovili, da je Živčec Kalanova ravnala »skrbno, pošteno in v duhu dobrega gospodarja«. Kot je nekdanja direktorica povedala za RTV: » Škodo, ki naj bi jo jaz naredila, je, kot ugotavlja sodišče, v resnici povzročil zdajšnji direktor, saj je očitno šlo za prijateljsko poravnavo, kar govorim že štiri leta. Direktor Komljanec je Mulca vzel nazaj v službo, še preden je prišlo do sodne poravnave in kljub temu, da sodba sodišča ni zahtevala reintegracije«, zanima pa jo kako se bo zdaj ravnal župan Igor Kolenc. Kdo ima torej prav? Delovno sodišče ali Višje sodišče na drugi stopnji? Gordana Živčec Kalan, ki je Roberta Mulca, inženirja prometa, odpustila zaradi neprimerne izobrazbe ali Evgenij Komljanec, ki je nekdanjemu strankarskemu kolegu ponudil 84.000 evrov izvensodne poravnave in reintegracijo na delovno mesto? Bo o tem sploh še kdo odločal? AM V soboto je Hotel Delfin v Izoli gostil srečanje vseh upokojencev Primorske. Lahko bi rekli, da je le sonce tokrat ponagajalo srečanju, saj je številne prisotne, ki so se v Izolo pripeljali z avtobusi, prisililo, da so se družili v senci borovcev. Na srečanju so pritrdili tudi manifestu, ki ga je prebral predsednik južnoprimorskih upokojencev, Mirko Miklavčič, golaž in bo-biči, ki so sledili, pa so bili, po mnenju udeležencev, zares izvrstni. Minister v Mandraču Zdaj v časopisu, včeraj popoldne pa v uredništvu. Novi kulturni minister Tone Peršak je v sklopu obiska vodstva Desusa v istrskih občinah, obiskal Pokrajinski muzej Koper, Pomorski muzej Piran, izolskega župana Igorja Kolenca in Mestno knjižnico Izola, kjer je imel tudi krajšo tiskovno konferenco. Na njej je govoril o problematiki nacionalnih in regionalnih javnih zavodov ter o pomenu knjižnic, ki se prilagajajo sedanjemu času z različnimi obbralnimi in obizposojevalnimi dejavnostmi. Izrazil je tudi upanje, da bo kulturi v prihodnje le namenjenega več denarja, saj je ob skorajda identičnem proračunu (9.5 milijarde) pred leti prejemala 240, zdaj pa le še 140 milijonov. Skupaj z Jano Jenko iz njegovega kabineta in Danilom Markočičem, ki je bil tam v službi do upokojitve, je obiskal tudi uredništvo Mandrača in obnovil poznanstva še iz nekih drugih časov. KAKO DOLGO JE LAHKO LETO... piše: Barbara Motoh Bračanov Devetnajstega junija je bila deveta obletnica smrti moje mame, in hkrati obletnica lanskoletne dražbe na Ribici, ki je bila zadnja, na kateri je kot eden izmed idejnih začetnikov ter pobudnikov dražb Naši umetniki za otroke sodeloval moj oče. V enem letu se je svet dobesedno raztreščil na koščke. Mojega očeta ni več. Ribice niti. Občinski veljaki so se odločili, da Društva prijateljev mladine v lanskoletni obliki niti ne potrebujemo, so bolj pomembni projekti, ki imajo večjo populistično težo. Mi se ukvarjamo samo z Izolani, in poleg tega se ne znamo tržiti, za Izolane pa itak nikogar ne briga. Obiskovalci našega mesta pa od nas nimajo nikakršne koristi, zgolj težave, ker poleti zasedamo koščke plaže, za katere so bili sveto prepričani, da so jih zakupili z najemom apartmaja vred. Pa vam povem nekaj, vsi tisti, ki odločate o Izoli in se odpravljate ob treh popoldan domov nekam drugam - Izola nas še kako potrebuje. Ne morem izbrisati smrti, ne morem vrniti časa nazaj - lahko pa vztrajam v času, ki ga imam. Letos bomo znova na tistem točno istem kotičku Svetilnika, kjer bomo poskrbeli za to, da bodo izolski otroci na varnem. Enako kot smo si za to prizadevali vsa leta. In kot so si z nami prizadevali izolski umetniki, ki so darovali leto za letom svoja dela, da je bilo naše delo malček lažje. Z njihovo pomočjo smo opremili kuhinjo, pa igralnico ter računalniški kotiček, izpeljali projekt Avtobus sreče skupaj z ljubljanskim ZPM Moste-Polje, pa še marsikaj. Trmasta sem kot sam vrag, bi dejala moja mati (ki je ponavadi imela prav), ampak se ne dam. Občini Izola sem podarila mojo odpravnino, upam, da jo bodo vsaj porabili koristno, ne bom pa jim podarila let mojega dela v zameno za zamah roke ter mnenje, da nas ne potrebujejo več. Čeprav - morda nas oni zares ne. Izolani pa, in ta razkorak nam o politični sliki Izole pove povsem dovolj... Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev. Začela je sezona žoge in mivke Po uspešnem sodelovanju naših ekip na državnem prvenstvu za mlajše kategorije (letnik 2000 in mlajše), kjer so naša dekleta zasedla 4. mesto, fantje pa drugo in je bil Luka Logar najboljši vratar, se intenzivno pripravlja igrišče v San Simonu. Trener Matej Marinac organizira priprave razširjene državne reprezentance, ki bo 28.6.2016, katere lahko spremljate v sproščujočem vzdušju na najlepšem predelu naše obale. Rajko peti, skupno drugi Rajko Hrvat je na zadnji tekmi svetovnega pokala zasedel peto mesto, zmagal je Italijan Pietro Ruta, drugi je bil Hrvat Luka Radonič in tretji Poljak Jerzy Kovvalski. V skupnem seštevku lahkih enojcev je največ točk zbral hrvaški veslač Radonič, naš Rajko Hrvat pa je tu osvojil drugo mesto. Rezultati finala lahkih enojcev: 1. Pietro Ruta, Italija 6:57,59 2. Luka Radonič, Hrvaška +2,27 3. Jerzy Kovvalski, Poljska +4,12 4. Konstantin Steinhiibel, Nemčija +5,49 5. Rajko Hrvat, Slovenija +8,63 6. Ask Jari Tjoem, Norveška +13,12 Izolan, ki bo letos dopolnil 30 let, je počasi krenil s starta in si že v prvi četrtini proge pridelal prevelik zaostanek. Skozi celotno progo se je skušal vrniti v boj za višja mesta, vendar pa je v ospredju Italijan Pietro Ruta narekoval premočan ritem, ki sta mu zmogla slediti le Hrvat Luka Radonič in Poljak Jerzy Kovvalski. Rajko Hrvat je bil tako na polovici proge skupaj z nemškim in norveškim veslačem dobre štiri sekunde za tretjim mestom, medtem ko je za vodilnim Italijanom zaostajal slabih devet. V drugem delu so se prvi trije še bolj odlepili, v boju za četrto mesto z Nemcem pa je naš veslač potegnil krajšo in ciljno črto prečkal kot peti. Suvereno je zmagal Italijan Ruta, srebro si je z močnim zaključkom tekme priveslal Hrvat Radonič, bron pa domačin Kovvalski. V skupnem seštevku letošnje serije svetovnega pokala v lahkem enojcu je zmagal Hrvat Luka Radonič, ki je bil na vseh treh tekmah na stopnička, v Luzernu pa je zmagal. Odlično drugo mesto je zasedel Rajko Hrvat, ki je zmagal prvo tekmo v Vareseju, tretji pa je bil Norvežan Ask Jari Tjoem, vsakič finalist in enkrat na stopničkah. Rajko Hrvat: »Že na ogrevanju sem čutil utrujenost. Imel sem borbenost in tempo, vendar pa nisem čutil nobene moči. Na polovici proge sem se počutil kot en meter pred ciljem, enostavno nisem zmogel odveslati dveh vrhunskih tekem v enem dnevu.« Rajka sedaj čaka nastop na sloviti kraljevi regati na Henleyu (30.6.-3 .7.2016), za kamor je prejel posebno povabilo organizatorja. Nastopil bo med težkimi enojci v tekmi Dia-monds Challenge Cup, kjer je lani zmagal aktualni svetovni prvak Novozelandec Mahe Drysdale. Na Henleyu se tekmuje v dvobojih na izpadanje, gre pa za enega največjih športnih dogodkov v Veliki Britaniji s tradicijo, ki sega v 19. stoletje. ©otamsom- Kup medalj za Izolane V Postojni je 18.6.2016 potekalo Regijsko prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem na 25 metrov in 50 metrov na prostem in čeprav je Strelski klub Izola uspel sestaviti ekipo le za pištolo, so tako z udeležbo kot z rezultati lahko zelo zadovoljni. Rezultati so naslednji: Člani standard MK puška: Aljoša Frank 2. in Franc Primc 4. mesto. Člani MK pištola (ekipno tretji): Ivan Božič 4., Andrej Jakomin 9. in Leon Tomažin 11. mesto. Člani serijska MK puška: Ivan Božič 6. in Bojan Šuštar 20. mesto. Članice serijska MK puška: Dolores Šuštar 2. mesto. Veterani/veteranke (mešano) MK puška: nad 50 let Dolores Šuštar 5. mesto in Bojan Šuštar 6. mesto ter nad 60 let Ivan Božič 3. mesto. Veterani MK pištola: nad 60 let Ivan Božič 1. in Enio Božič 2. mesto. Pričela se je torej sezona MK orožja na prostem in prav SK Izola bo organizator 1. kola PNK lige, ki bo 3.7.2016, gostili pa nas bodo spet v Postojni, saj edini v regijski ligi premorejo sodoben in urejen zunanji poligon. oš ^ * na Ekipa »BAND« je neuradni zmagovalec 39. Mikijevega in Vladovega memoriala, ki se je odvijal 18. junija 2016 na stadionu v Izoli. Neuradni zato, ker ni bilo uradne razglasitve rezultatov. Sicer pa so ostali zmagovalci ekipa »OLMO«, veterani KORT in veterani IZOLA. Ne|fj Ribiči v Miljah Na 12. ribiškem tekmovanju 3 Golfi v Miljah, dne 16.06.2016, se je udeležilo 20 ribiških ekip. Vreme je bilo vetrovno, pihal je močan jugo, morje je bilo valovito in riba ni prijemala. Ribiči iz Menole so zasedli 9., 10. in 18. mesto. Skupen ulov vseh tekmovalcev je znašal le 27 kg, kar bi v prejšnjih letih ujela ena zmagovalna ekipa. Naslednji dan, 17.06.2016 so tekmovali mladi ribiči v lovu z obale. Med 43 tekmovalci v različnih starostnih skupinah so zasedli: Leon Križman 2. mesto, Janič Krampf 2.mesto, Matic Čuk 4.mesto, Timotej Vodišek 6.mesto, Alen Memič 6.mesto, Maks Koncilja 6.mesto, Matija Bračanov 7.mesto, Tobija Cencič lO.mesto. Bravo ribiči. V ponedeljek 20. junija so bila odigrana 3 kola po 15 iger 24. turnirja letošnjega prvenstva v taroku za posameznike. O prvaku je odločala miza za katero so sedli Zvonko Glušič s 4 točkami in Ivica Grdič ter Boris Debeljak s po 3 točkami. Prav v zadnji igri je Debeljak prehitel Grdiča in tako skupaj zbral 5 točk in dobro razliko +1015. Drugo mesto je osvojil Miro Mezgec s 4,5 točkami in razliko +634, tretje mesto je zasedel Zvonko Glušič prav tako s 4,5 točkami, a slabšo razliko -92. Četrto mesto je pripadlo Ivici Grdiču s 4 točkami in odlično razliko +1233. Pohvale vredna je tudi uvrstitev Veronike Jakopič na 5 mesto z enakim številom točk, a slabšo razliko +609. Zadnji junijski turnir bo odigran 27.6. v kavarni hotela Delfin Izola. Nato se bodo tarokaši udeležili tekmovanja športnih iger upokojencev Južne Primorske 30.6. v Postojni. Sledil bo še turnir 4.7. v kavarni hotela Delfin, ll.julija bo odprt turnir v taroku za posameznike občine Izola. Prehodni pokal bo branil Loris Šukljan. Izidi na tem turnirju pa se ne bodo šteli za skupno uvrstitev občinske lige. Tarokaši bodo nato prekinili tekmovanja do meseca septembra. Poleg rednih tekmovanj bo še turnir v počastitev praznika Krajevne skupnosti Jagodje Dobrava in v oktobru turnir v taroku v počastitev tedna starejših občanov, za katerega je prehodni pokal prispevalo DU Izola. dt) Motoristi in kolesarji ustavili Izolo Konec tedna je Izola za nekaj ur povsem obstala. Najprej so se v petek kolesarji Dirke po Sloveniji skoraj na skrivaj zapeljali skozi Barede, mimo Izole proti Kopru, naslednji dan pa so za dobro uro promet v središču mesta ustavili motoristi parade Harley ■ Davidsonov. Kaj imata skupnega Dirka po Sloveniji in srečanje motoristov s Har-ley - Davidsoni v Portožu? Na prvi pogled veliko. Mimo Izole se je v petek in soboto zapeljalo ogromno dvokolesnikov. Najprej so se v petek kolesarji dirke po Sloveniji zapeljali iz Ljubljane, mimo Baredov in Izole, vse do Kopra. Naslednji dan pa je bila na vrsti parada motociklov Harley - Davidson. Tako kolesarji kot motoristi so za nekaj časa ohromili promet v samem mestu, ampak če se je za parado, ki je povsem cirkuškega značaja, zbralo ogromno ljudi, z Bepijem na čelu, saj je bila Občina zelo dejavna na sami promociji dogodka, na kolesarski dirki, ki je največja tovrstna dirka v Sloveniji, ni bilo takorekoč nikogar. Prav nikogar. To pa preprosto zato, ker nihče, razen tistih, ki redno spremljajo kolesarstvo in specializirane spletne strani, sploh vedel ni, da karavana koelsarjev drvi mimo našega mesta. Da o zapori prometa sploh ne govorimo. Morda je res, da je parada harleyev veliko bolj pompozna, verjetno tudi turistično atraktivna. Ampak ob spremljanju televizijskih prenosov italijanskega »gira« in francoskega »toura« lahko opazimo trume ljudi ob cesti tudi ob najmanjših vaseh. Ali so ocenili, da nas to res tako malo zanima? Število gledalcev oziroma navijačev na Dirki po Sloveniji skorajda ni bilo vredno omembe. Motor s prikolico kot ga verjetno še niste videli. Verjetno se za konceptom motorja, ki za sabo vleče avtomobil skriva tudi skrit pomen, dejstvo pa je, da deluje nenavadno. Kultura Kaj prinaša prireditveno poletje V Centru za kulturo, šport in prireditve so pripravili dokaj natančen program prireditev, nastopov in srečanj, ki jih pripravljajo za meseca julij in avgust. Veliko bo dogodkov, a le malo zares velikih. To je, seveda, posledica trenutnega stanja v občinski blagajni in denarja, ki ga imajo v Centru na razpolago. Zagotovo bo tudi letos zanimiva filmska ponudba v letnem kinu Arrigoni, nastopi v sklopu Izola folk na Lonki in nekaj koncertov na Manziolijevem trgu. Seveda pa bodo program dopolnili tudi nekateri drugi dogodki, ki jih pripravljajo drugi organizatorji. Tako se že ve, da bo 15. julija v Hangarju nastopil Edo Majka, 30. julija pa bo v Arrigoniju tradicionalni Izola mjuzik fest. Istega dne bodo v Hangarju nastopili popularni Karmakoma. Pričakovati gre tudi koncert Emilie Mar-tensson s triom Elda, na Manziolijevem trgu (29.7.) še nekaj glasbenih delavnic in tradicionalne četrtkove večere v Ljubljanski pri špini. Dogodki, ki jih pripravlja Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Junij 29. 6. - Park P. Coppo, Manziolijev trg, 19.30-22.30: Ulično gledališče - KLOVNBUFOVA KARAVANA 2016 30. 6. - Manziolijev trg, 21.00: Koncert - OBALNI KOMORNI ORKESTER Julij I. 7. - Letni kino Arrigoni, 21.00: Gledališka predstava - TRIO. Vstopnina: 12 eur (predprodaja), 15 eur (na dan predstave) 2. 7. - Manziolijev trg, 20.00: Koncert - PIHALNI ORKESTER IZOLA Z. 7. - Lunka, 21.00: IZOLAFOLK - Hrvatsko društvo Istra Piran se predstavi 3. 7. - Park P.Coppo, 20.00: »POJEMO ZA VSE LJUDI« - MoPZ Izola 4. 7. in 5. 7. - Letni kino Arrigoni, 21.30: film Janis Joplin: Otožno dekle (dokumentarni film) 6. 7. in 7. 7. - Letni kino Arrigoni, 21.30: film Panama (romantična drama) 7. 7. - Manziolijev trg, 20.00: Koncert - Godalni orkester ORKISTRA z gosti 8. 7. - Lonka, 21.00: IZOLAFOLK: AKUD KOLO - srbski folklorni večer 9. 7. - Manziolijev trg, 20.00: Proslava ob občinskem prazniku s 3 BIG BAND ORCHESTRA in gosti 10. 7. - Lonka, 21.00: IZOLAFOLK - Prekmurski večer II. 7. in 12. 7. - Letni kino Arrigoni, 21.30: film Sol zemlje (dokumentarni film) 13. 7. in 14. 7,- Letni kino Arrigoni, 21.30: film Puščavska kraljica (biografska drama) 17. 7. - Lonka, 21.00: IZOLAFOLK - Sicilijanska folklora 17. 7. - Park P. Coppo, 20.00: »POJEMO ZA VSE LJUDI« - MoPZ Izola 18. 7. in 19. 7. - Letni kino Arrigoni, 21.30: film To vse spremeni (dokumentarni film) 20. 7. in 21. 7. - Letni kino Arrigoni, 21.30: film Glasnejša od bomb (družinska drama) 22. 7. - Koprska ulica, 21.00: IZOLA POD VOLTI -Luka Zavišič trio 25. 7. in 26. 7. - Letni kino Arrigoni, 21.30: film Odprto morje (dokumentarni film) 27. 7. in 28. 7. - Letni kino Arrigoni, 21.30: film Mladost (komična drama) 30. 7. - Lonka, 21.00: IZOLAFOLK - Ukrajinski večer 31. 7. - Manziolijev trg, 21.00: Koncert - WISEMAN (Nizozemska) Avgust 1. 8. in 2.8. - Letni kino Arrigoni, 21.00: film Sprehod po gozdu (komična pustolovščina) 3. 8. in 4.8 - Letni kino Arrigoni, 21.00: film Nerazumen človek (misteriozna drama) 5. 8. - Alietova ulica, 21.00: IZOLA POD VOLTI -Enzo Hrovatin 7. 8. - Park P.Coppo, 20.00: »POJEMO ZA VSE LJUDI« - MoPZ Izola 8. 8. in 9. 8. - Letni kino Arrigoni, 21.00: film Dajva se dol (komedija) 10. 8. in 11. 8. - Letni kino Arrigoni, 21.00: film Carol (drama) 12. 8. - Alietova ulica, 21.00: IZOLA POD VOLTI -Trio Nice Priče 13. 8. - Lonka, ves dan: ANIME SEJEM 14. 8. - Letni kino Arrigoni, 21.00: Koncert - ZORAN ČALIČ, predskupina STINO; vstopnina: 5 eur (predprodaja), 7 eur (na dan dogodka) 15. 8. in 16. 8. - Letni kino Arrigoni, 21.00: film Šiška Deluxe (komedija) 17. 8. in 18. 8.- Letni kino Arrigoni, 21.00: film V žarišču (drama) 18.8. - Manziolijev trg, 21.00: Koncert - JAZZLES-SNESS, 10. obletnica 19. 8. in 20. 8.- Več lokacij po Izoli, od 19.00 naprej: RIBIŠKI PRAZNIK 21. 8. - Park P. Coppo, 20.00: »POJEMO ZA VSE UUDI« -(MoPZ Izola 22. 8. in 23. 8. - Letni kino Arrigoni, 21.00: film Maggie ima načrt (komična drama) 24. 8. in 25. 8. - Letni kino Arrigoni, 21.00: film V senci žensk (drama) 25. 8. - Lonka, 21.00: Koncert - HELP!, Beatles tribute band 29. 8., 30. 8. in 31. 8. - Letni kino Arrigoni, 21.00: film Dobrodušni velikan (komična drama) September 4. 9. - Park P. Coppo, 19.00: »POJEMO ZA VSE UUDI« - MoPZ Izola 10. 9. - Park P. Coppo, 19.00: JESENSKE SERENADE - Vox Arsana V petek, 17. junija je praznoval naš legendarni Ottavio Brajko, ki je kot kopriva, ki nikoli ne pozebe in se vedno znova vrača med nas s svojo dobro voljo in srbečimi prsti, ki pogrešajo tipke harmonike. Ernest Cah mu je, ob tej priložnosti napisal pesem. Komjo prijatelj Vsem pošiljam lep pozdrav, ne bom se kislo več držal, s harmoniko vam bom igral, ker sem še vedno živ in zdrav. S prijatelji kozarček bom popil, naj se ve, da sem še živ, še zveneti zna moj glas, ko pojem in igram za vas. Ne bom se kislo več držal, z vami bom spet kantal harmoniko v roke bom vzel, kot nekoč bom spet vesel. Koraja naj spet velja, harmonika naj zaigra. Naj se čaje spet moj glas, prijatelji, pojem za vas. Četrtek, 23.junij 2016, št. 1158 IZ(S)OLA VIZ(S)UAL(E) A.D. 20 16 11 Vizualno in tudi zelo muzikalno V sklopu vseslovenske akcije Poletna muzejska noč, je v soboto, 18, junija, potekala tudi naša, izolska akcija IZ(S)OLA VIZ(S)UAL(E) A.D.2016. Lepo število obiskovalcev in turistov, se je, skupaj z izolskim Pihalnim orkestrom podalo na ustvarjalno pot “Naš izolski dogodek je ob Noči muzejev verjetno še najbolj živahen in doživet v celi Slovenski Istri", je vzneseno povedal kustos galerije Insula in likovni kritik, sicer Koprčan, Dejan Mehmedovič. Njegovo zadovoljstvo je razumljivo, saj se je že na začetku poti, pri galeriji Plač Izolanov, zbralo lepo število ustvarjalcev in obiskovalcev galerij ter ljubiteljev umetnosti. Pa tudi Pihalni orkester je s svojo številčnostjo naredil svoje in zato je bilo vznesenost čutiti pri vseh, tudi pri Agnese Babič iz Samoupravne interesne Skupnosti narodnosti, ki je bila med najbolj angažiranimi v pripravi letošnje prireditve. Po ogledu razstave v Plaču, kjer sta svoja dela razstavila armenski slikar Bagrat Arazjan in italijanski fotograf Matteo Bosi, se je kolona odpravila proti galeriji Alga, kjer razstavljajo članice likovne skupine Tuba, po nekaj kratkih koračnicah pa so se vsi odpravili proti galeriji Insula, v Smrekarjevi ulici, kjer so razstavljena likovna dela nekaterih bolj uveljavljenih izolskih slikarjev. Od Insule je godce in obiskovalce pot odpeljala do bližnjega muzeja Parenzana, kjer je vse pozdravil Srečko Gombač iz društva Hi-strion, ki upravlja muzej in med ostalim predstavil tudi novoodpr-to razstavo del na novo oživljene izolske čipkarske šole. Po kratkem obisku muzeja so se vsi skupaj odpravili do Sončne dvorane v ulici Giordana Bruna, kjer razstavljajo nekateri člani društva Lik pa tudi mladi udeleženci slikarskih ex-tempore. Tam so se udeleženci tega umetniškega pohoda prvič malo okrepčali, nato pa se spustili nazaj proti morju, do galerije Salsaverde, kjer so pripravili razstavo del izolskih fotografov, zaključek poti pa je bil v galeriji palače Manzioli, kjer so spet pripravili razstavo del nekaterih znanih izolskih likovnikov. Za konec tega zanimivega likovnega pohoda je Pihalni orkester na Manziolijevem trgu zaigral še nekaj poskočnih skladb, ki so razveselile tudi tiste, ki za dogodek morda niti vedeli niso. Prav je, da naštejemo razstavljalce na letošnji prireditvi Iz(s)ola viz(s) uale Anno domini 2016: Aljoša Križ / Barbara Jurkovšek / Barbara Kastelec / Boštjan Mejak / Damjan Lakošeljac / Davorin Marc / Dušan Ambrož / Eduard Belsky / Fulvia Grbac / Izolske čipkarice - Merlettaie isolane / Izolski ljubiteljski ustvarjalci - Artisti amatoriali isolani / Jadran Posinkovič / Jack Lorget/ Katja Smerdu / Lea Bernetič / Likovno društvo Tuba / Maja Mavrič / Marko Zelenko / Marlene Zorjan / Martin Zelenko / Milan Obradovič Karp / Oskar Jogan / Paride di Stefano / Predrag Žvab / Primož Mislej / Remigio Grižo-nič / Rok Kleva Ivančič / Rok Zelenko / Sanja Tošič / Saša Sergej Merkandel in Simon Kocijančič Razstavljena dela si lahko ogledate vsak dan, seveda v času, ko so galerijski prostori odprti. In to je pravzaprav edina pripomba, ki jo lahko damo organizatorjem. Namreč, večina galerij, z nekaj izjemami, je večino dneva zaprtih. D ~r\- - Od mrtvih vstali Res Nullius so napolnili Hangar 23.6. četrtek 18.00 Kulturni dom Izola KRESNIČEK - Spevoigra Otroci obeležujemo 25.rojstni dan Slovenije z mladinsko spevoigro »Kresniček« Radovana Gobca. V vlogi solistov in skupinskih vlogah se bodo predstavili učenci OŠ Livade. 20.00 Largo pri špini, Ljubljanska ulica Četrtkovo sproščanje 21.00 Manziolijeva palača 23. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL Golden Show, Trst (Italija) / Pietro Spirito: Natakarica z Rexa Monolog : Sara Alzetta / Glasba : Francesco De Luisa 24.6. petek 20.00 Mestna knjižnica Izola Večerni klepet z »Zanimivimi Izolani«, gost srečanja bo Srdjan Živulovič prvi slovenski Pulitzerjev nagrajenec za fotografijo ki ima korenine v Izoli Pogovor z gostom bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper - Capodis-tria. 21:30 Hangar bar Multi-kulti Raspaljotka vj/dj Dimon 25.6. sobota 19.00 Korte PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN KRESOVANJE Na proslavi bosta slavnostna govorca podžupan Gregor Perič in predsednik KS Korte Edi Grbec. Na neformalnem delu bodo nastopili: ŽePZ KD Korte, Pritrk-ovalska skupina KD Korte in skupina Duo Malibu. Predstavila se bodo tudi lokalna društva. V primeru dežja bo dogodek v zadružnem domu Korte. 21:30 Hangar bar Koncert Tribu Litfiba (italijanski rock) 27.6. ponedeljek 21.00 Manziolijeva palača Izola PRIMOTAIO Koncert skupine kitar in vokalne skupine Skupnosti italijanov Paspuale Besenghi degli Ughi pod mentorstvom Enza Hrovatina. 29.6. sreda 19.00 Mestna knjižnica Izola duhovni svet rastlin Ljudstva Shipibo iz porečja Amazonke V srečanju se bomo poglobili v modrost rastlin, kot jo pozna tradicionalni šamanizem v porečju Amazonke. Tisočletna tradicionalna praksa šamanizma temelji na prepričanju, da je rastlinski svet prežet z inteligentnimi oblikami življenja. Ko enkrat sprejmemo možnost, da so rastline modra bitja, je mnogo lažje razumeti amazonsko miselnost in prakso. Šamani iz porečja Amazonke se učijo neposredno od rastlin in ko nekdo zboli, se posvetujejo z rastlinami. V srečanju bosta sodelovala šamana Maestra Reshin VVesna (Elisa Vargas Fer-nandes) in Maestro Chonon Soi (Darvvin Ruiz Marin ), ki bosta spregovorila o zdravljenju novodobnih bolezni z rastlinami. 19.00 - Park Pietro Coppo in Manziolijevtrg KLOVNBUFOVA KARAVANA - Cirkus in gledalšče Izolo bo že deveto leto zapored obiskala Klovnbufova karavana. V parku Pietro Coppo vas bodo zabavali in navduševali s svojimi nastopi. Na Manziolijevem trgu, ob 21.00, si boste lahko ogledali predstavo Hamlet in pol, v kateri bodo nastopajoči svojo cirkuško uniformo zamenjali s kostumi commedie del' arte. 30.6. četrtek 21.00 Manziolijevtrg Izola Koncert Obalni komorni orkester OKO V primeru slabega vremena koncert odpade. 1.7. petek 21.00 Letni kino Arrigoni Izola 23. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL Gledališče Koper / Gašper Tič: Trio IZ(S)OLA VIZ(S)UAL(E) A.D.20 16 Galerija Plač f Galerija Alga Galerija Insula Muzej Parenzana Sončna dvorana Galerija Salsaverde Manziolijeva palača Galerija Alga razstava KDLU TUBA IZOLA: TsLvH&t/vuJt (Ms Razstavljajo: Zdenka Petek, Helena Balentič, Katj^Debevec, Daniela Bucaj Paradiž, Suzana Zorč, Saša Kuder, Veronica Sedevcic / Mentor: akademski slikar Gani llalloshi Galerija Plač Ljubljanska 32 razstava dveh umetnikov iz Italije in Armenije, Matteo Bosi in Bagrat Arazyan Antropologija Kava bar TISA razstava fotografij Arrigoni - Grafiti KRISZTINA DOLTAR www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola ■ četrtek, 23.6., ob 18.00, Kulturni dom Izola: spevoigra KRESNIČEK v izvedbi učencev OŠ Livade (org.: OŠ Livade, CKŠP Izola, JSKD 01 Izola). Vstopnina: 3 €. ■ sobota, 25.6., ob 20.00, Korte: PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN KRESOVANJE (org.: KS Korte, CKŠP Izola, JSKD 01 Izola, KD Korte, KD Malija, TD Šparžin, PGD Korte, DKŠR vasi Cetore, PŠ Korte, BD Korte, Komunala Izola, Občina Izola). Vstop prost. • sreda, 29.6., ob 19.00, po Izoli: ulično gledališče KLOVNBUFOVA KARAVANA 2016 (org.: Zavod Bufeto, CKŠP Izola, Občina Izola). Vstop prost. NAPOVEDUJEMO ... • petek, 1.7., ob 21.00, Letni kino Arrigoni: glasbena komedija TRIO (org.: CKŠP Izola, Občina Izola). Vstopnina: 12 6 v predprodaji, 15€ na dan prireditve. GALERUA ALGA IZOLA Do 5.7. je na ogled razstava KDLU TUBA Izola UMETNIK IN JAZ. Vstop prost. ART KINO ODEON IZOLA • četrtek, 23., petek, 24., in torek, 28.6., ob 18.30 ter sobota, 25., in nedelja, 26. 6., ob 21.00: drama MOJ KRAU; • četrtek, 23., petek, 24., in torek, 28.6., ob 21.00 ter sobota, 25., nedelja, 26., In sreda, 29.6., ob 18.30: drama CHEVALIER; • ponedeljek, 27.6., ob 18.30: PONEDEUKIZA ZAMUDNIKE: drama OKUS ŽIVLJENJA; • ponedeljek, 27.6., ob 21.00: PONEDEUKI ZA ZAMUDNIKE: drama PUŠČAVSKA KRAUICA; • sreda, 29.6., ob 21.00: CAPRISOVA PREMIERA: dokumentarec JANIS JOPLIN: OTOŽNO DEKLE_____________________________________________________ Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati? f* * www.facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola U www.facebook.com/art.izota https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerijaiacenter-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 17.00-20.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283;e:info@odeon.si),vsakdan od 18.30-20.30. Režija : Jaka Ivanc TURA 23. Primorski poletni festival Manziolijeva palača / Četrtek, 23. junija 2016, ob 21.00 Golden ShowTrieste/Trst predstavlja NstslONCS Z RGX3 Potniška ladja Rex, zgrajena v Genovi leta 1932, je v času fašizma veljala za italijanski nacionalni ponos: na svetu ni bilo večje, ni bilo hitrejše, niti bolj razkošne ne. Bila je nekakšno mesto na vodi, mogočno in vendar ranljivo. Ko je septembra 1944 nasedla v zalivu med Koprom in Izolo, so jo napadla angleška letala. Bilo je ravno na prvo obletnico kapitulacije Italije. Gorela je štiri dni. Po vojni so ladjo, dolgo slabih 270 metrov in že dodobra izropano, razrezali in odpeljali v jeseniško železarno. Njeni ostanki, predvsem so to manjši predmeti, še vedno ležijo na morskem dnu. NATAKARICA REXA Je pa že od prvega izplutja bila na krovu ladje z 12 nadstropji tudi natakarica Aliče. In polagoma spoznavala, da življenje na krovu nikakor ni tako blesteče, kot je režimska propaganda želela prikazati domači in tuji javnosti. Nasilje, pobegi, vohunstva in celo poskusi posilstev so bili prav tako kot z izjemnim občutkom opremljena plesna dvorana, del njene resničnosti. In Aliče je to resničnost protislovij poznala. Ob dnevu državnosti in praznovanju kresne noči Kresna noč v Kortah v soboto, 25. junija 2016, pred zadružnim domom v Kortah. Uradna otvoritev prireditve bo ob 19.45 z nastopom pritrkovalcev iz kulturnega društva Korte. Ob 20.00 se prične osrednji del prireditve z nastopom učencev Podružnične šole Korte, s pesmijo Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Korte in skupino Vruja . Sledil bo nagovor podžupana Občine Izola, Gregorja Periča in predsednika KS Korte Edija Grbca. Ob tej priložnosti bosta podeljeni nagradi zaslužnima krajanoma Krajevne skupnosti Korte g. Francu Bratožu in g. Danilu Medošu. Ob 21.30 se prične že šesto tradicionalno praznovanje kresne noči. Z glasbo nas bo v najkrajšo noč v letu popeljala skupina DUO MALIBU, ob 22.30 pa sledi prižig kresa pri vodovodu nad Zgornjo vasjo. V petek 24. junija ob 17.00 bo otvoritev otroškega igrišča v Cetorah. V soboto 25. junija ob 9.00 bo potekala Balinarska tekma državne lige dečki U-14 in Kolektor Idrija na balinišču v Kortah. 3 Leonida razstavlja v galeriji Francoskega inštituta v Splitu. Na fotografiji: Mojca Švonja, Aida Batarelo- županja mesta Split, Leonida Fabris Pavič in Jelka Pečar- direktorica Obalnih galerij Kleklanje v Izoli Pričujočo razstavo smo pripravile učenke programa Goriške čipkarske šole v šolskem letu 2015-2016 pod vodstvom učiteljice Alenke Križmančič. Po dolgih 80 letih je izolska šola klekljanja simbolično spet odprla svoja vrata. Ustanovitev izpostave Goriške čipkarske šole v Izoli je rezultat dolgoletnih prizadevanj nekaterih Izolank. Ljubiteljice klekljanja z obale so namreč želele izpopolnjevati svoje znanje, zato so pričele obiskovati podružnico Goriške čipkarske šole v italijanskih Miljah ter navezale stik z vodstvom šole v Gorici z željo, da bi eno od svojih izpostav imeli tudi v Izoli. Vpis v šolsko leto 2015- 2016 je presegel vsa pričakovanja in potrdil pravilno odločitev šole. K razpoznavnosti klekljanja v Izoli pa sta nedvomno prispevala še dva povezana dogodka: izid knjige gospe Rosite D'Ercoli leta 2010, ko je bilo prvič javno objavljeno učno gradivo učenk nekdanje izolske čipkarske šole, in razstava v Muzeju Parenzana v Izoli leta 2014. Tam so bili prvič v Izoli predstavljeni dokumenti Izolanke, g. Ave Maria Cullot, ki je pred svojo smrtjo želela ravnateljici goriške šole podariti svoje vzorce iz začetka 20. stoletja, ki so izhajali prav iz izolske šole. Muzej je tako pridobil dragocene dokumente o učnem gradivu čipkarske šole in podatke o njeni zgodovini ter povečal svojo stalno zbirko. V Izoli je med leti 1881 in 1936 delovala čipkarska šola, ki je sledila tradiciji beneške klekljane čipke. Šolo je na pobudo lokalnega župnika Giovannija Zamarina, ki je prepoznal sposobnosti in možnosti izolskih žena ter spodbudil oblast na Dunaju, tedanjem glavnem mestu avstroogrskega cesarstva, da je omogočila najprej šolanje učiteljice Marie Terese Vascotto, nato pa še ustanovila klekljarsko šolo in priskrbela sredstva za njeno delovanje. Nato je v Izoli polnih 55 let delovala klekljarska šola, ki je izučila vrsto izvrstnih klekljaric ter imela bogat repertoar klekljanje tračne - metrske čipke, ki je bila zelo cenjena in tudi naprodaj. Šola je imela svoje vzpone in padce pod avstrijsko oblastjo, med prvo svetovno vojno in po njej tudi pod italijansko državo. V tridesetih letih 20. stoletja je šola povsem zamrla, predvsem zaradi občutnega upada učenk. Vzrok za to je bil razmah industrije ribjih konzerv, ki je dajala izolskim in okoliškim ženskam lažji in hitrejši zaslužek. Ob zaprtju šole leta 1936 so tedanje italijanske oblasti učiteljico Luigio Pugli-ese poslale učit v Idrijo, material z vsemi vzorci in načrti pa je morala predati na upravo šole v Gorico. Od tedaj se je za izolskimi čipkami izgubila vsaka sled. Ostale so samo govorice in skupna zavest o obstoju izolske čipkarske šole in o lepoti ter dragocenosti njenih čipk. V šolskem letu 2015-2016 je Goriška čipkarska šola spet začela s poučevanjem izdelovanja čipke v Izoli. Pouk je potekal enkrat tedensko v prostorih palače Manzioli, ki nam jih je v brezplačno uporabo prijazno odstopila Italijanska samoupravna narodna skupnost. Učiteljica Alenka Križmančič je 19 učenk z različnim predznanjem vodila skozi program Goriške čipkarske šole. Učenke so gospe, ki so se morda že prej učile klekljati in imajo več ali manj predznanja, pa tudi take, ki so prvič prijele kleklje v roko. Vse pa druži veselje do ročnih del in volja do učenja. Ena od učenk je tudi 6 letna deklica. Na razstavi so predstavljeni izdelki teh klekljaric z različnim predznanjem. Vzorci se očitno razlikujejo od vzorcev slovenskih čipkarskih šol in zato predstavljajo dodano vrednost v našem prostoru. Udeleženke šole klekljanja v š.l. 2015-2016 so: Irena Varušak, Anita Braun-Jesih, Sonja Kurir Borovčič, Danila Družina, Milena Frank, Jelka Suklan, Nelli Pintarič, Eleonora Matjašič, Barbara Srčič, Ana Radočaj, Daniela Antončič, Marija Domenik, Alenka Prelc, Marilina Tenore, Oleandra Dekleva, Oceane Helvig, Janja Sever Gombač, Štefka Vidrih Kajfež in Sara Bertok. Jeseni bomo s šolo nadaljevale in želimo si, da bi v prihodnosti izolska čipka spet dobila svoje mesto na zemljevidu klekljarstva - Aromatična stran Iz dveh kilogramov melise le mililiter olja Jana Bergant in Matej Turin iz Izole sta pred štirimi leti začela destilirati meliso za pridobivanje eteričnega olja. Danes vodita domačijo Histria botanica v dolini Dragonje, kjer s svojo zeliščno njivo skrbita, da bo v dolini vedno dišalo po Istri. Jana Bergant in Matej Turin iz Izole sta prišla na idejo, da bi destilirala zelišča in proizvajala eterična olja in njihove hidrolite. Štiri leta kasneje sta posadila hektar zelišč v dolini Dragonje, na domačiji, ki sta ji nadela ime Histria botanica. Kako je prišlo do zamisli in kaj se je v vmes zgodilo, nam je povedal Matej TTirin. - Kako se je začelo? - Pred nekaj leti sva se s partnerko, Jano Bergant, pogovarjala o melisi in angeliki in sem dobesedno iz dolgčasa kupil dva metra bakra in v naslednjih dveh tednih sem sklepal destilator, saj sem sicer strojnik. Nato sva okoli hiše nabrala dva kilograma melise, kar pa je za destilacijo izjemno malo in upala sva, da bova dobila sploh kaj olja. Zavedati se namreč moramo, da je verjetno melisa med najzahtevnejšimi zelišči za desti-liranje, kar sem sprejel kot svojevrsten izziv. Jani sem povedal, da bova lahko že zelo srečna, če se bo sploh videl madež olja na vrhu destilata, ki bi ga lahko povohala, dobila pa sva več kot mililiter olja, tako da sva kar skakala od veselja (smeh). Nato sva prišla do prve težave: dva kilograma melise lahko morda nabereš okoli hiše, za petsto kilogramov pa že rabiš nasad. Tako sva kupila nekaj zemlje v dolini Dragonje in zgodba se je začela. - To je bilo pred štirimi leti. Kaj ste ves ta čas počeli? - Želela sva si, da bi imela povsem avtohtone rastline. Začela sva z meliso, a to je šlo zelo počasi. Hotela sva prav našo meliso, kar pomeni, da sva začela iz enega grmička in v štirih letih sva prišla do petstotih grmičkov, kar nama je zagotovilo dovolj semen, da sva lahko posejala četrtino hektarja zemlje. Res je trajalo kar dolgo ampak odločila sva se, da vzrediva naša zelišča in drugače pač ni šlo. - Pa je tako pomembno, da so rastline avtohtone? - Naša regija velja, na področju aromaterapije in naravne kozmetike, kot področje z zelo kakovostnimi učinkovinami, ki je še kako cenjeno med poznavalci. Ja, smo na pravem kraju. - Pa sta bila že pred tem navdušena nad aromaterapijo? - Niti ne. Meni je bil, kot strojniku, vščeč predvsem izziv destilacije, jasno, predvsem melise, ki je tako zahtevna. Nato so se začele stvari odpirati, povezala sva se s Fakulteto za farmacijo, povezala sva se s kanadskim laboratorijem, ki ima zelo bogato bazo podatkov učinkovin iz celega sveta, tako da sva od njih dobila referenčne analize o tem, kje se nahajamo. Naj poudarim, da ne obstajajo boljša in slabša zelišča, vsaka rožica je drugačna, tako da smo zadovoljni s tem, kar imamo in smo zadovoljni s kakovostjo. - In zdaj imata njivo melise. - Na enem hektarju imava meliso, rman, laški smilj, ki sva ga dobila s Cresa, saj pri nas, v dolini, ne raste. Imava tudi rožmarin, medtem ko lovor in cipreso nabirava v naravi. Vzgajava pa tudi našo, izolsko mirto, a to so še zelo majhni grmički, tako da bo še nekaj časa trajalo, da jih bova lahko destilirala. - Kako diši njiva melise? - Pravilen izraz bi bil, da presenetljivo. Kot sem povedal, je melisa najbolj zahtevna rastlina za destilacijo, saj ima izjemno volatilno olje. Ima zelo nežen vonj in zelo rada sprosti svoje učinkovine. Zaradi tega za nas njiva melise ne diši, jo pa imajo čebele zelo rade. Izjemno pa zadiši v trenutku, ko zapiha veter. Takrat cela dolina Dragonje zadiši po melisi, saj v trenutku sprosti ves svoj vonj. Zaradi tega moramo biti zelo pozorni, kdaj jo destiliramo, da ima še vedno kaj v sebi. - Verjetno ne po kakšni nevihti. - Kje pa. Niti po polni luni, ne po premočnem soncu, ne po mokri noči, ne preveč pred cvetenjem... Teh »ne-jev« je pri melisi res ogromno. - Kako pa je to področje razvito v Sloveniji? - Področje je še vedno nekoliko zapostavljeno, za razliko napri-mer od Hrvaške, zaradi tega veliko naporov vlagava v to, da bi ljudi izobrazili. Izobraževanja bodo po novem potekala na naši domačiji v dolini Dragonje, kamor sva se preselila pred nekaj meseci. Gre za zelo rustičen prostor, ki kar diši po Toskani, je pa v neposredni bližini naših njiv. Gre za izjemno primeren prostor za pri- kazovanje te obrti, v tem obdobju pa bomo tudi vsak dan destilirali zelišča s tem, da bomo začeli točno ob 11. uri, če bi koga zanimalo, kako proces poteka. Želiva si, da bi prostor zaživel in vsak, ki si želi izpeljati dogodek ali predavanje, ki je vezano na naš prostor, je zelo dobrodošel. - V načrtu imate tudi tečaje aromaterapije, kajne? - Ja, tako je. Že sodelujemo s priznano slovensko aromaterapev-tko Ano Ličino, ki je predavala tudi čez zimo, ko smo imeli organizirane brezplačne delavnice v Ljubljani. Pričakujemo pa tudi ljudi iz fakultete za farmacijo, kjer so decembra izdali izjemno kakovostno knjigo Sodobna kozmetika. Gre za leksikon znanja in priporočam vsakemu, ki bi ga ta tema zanimala, da si knjigo vsaj izposodi v knjižnici. V tem času sem sam predelal izjemno veliko literature na to temo in v tej knjigi vidim vso koncentracijo znanja, ki ga potrebuješ, če si želiš približati temu svetu. AM Otvoritev sezone destilacije zelišč in dišavnic pri Histria Botanica na Kortini Vas zanima kako nastanejo hidrolati in eterična olja? Kako pravzaprav poteka celoten proces pridobivanja hidrola-tov in eteričnih olj - od gojenja ali nabiranja rastline do prvih kapljic ter kaj je pri tem pomembno? Kako bi se tega lotili sami? In kako to delajo pri Histrii Botanica, kjer pridobivajo 8 različnih vrst? Nič lažjega. Sedaj vsak dan, od predvidoma li.ure naprej, na domačiji Histria Botanica na Kortini poteka vsaj en proces destilacije zelišč. Poleg samega ogleda pa pri Histrii Botanica tudi rade volje delijo svoje znanje in izkušnje ter povejo kakšno zanimivo zgodbico. Pa tudi lačni ali žejni ne boste šli domov. HISTRIA BOTANICA Turistična kmetija HISTRIA BOTANICA, Jana Bergant s.p. KRKAVČE 135A, ŠMARJE gsm: 041 858 978 e-mail: histriabotanica@gmail.com www.histriabotanica.si Predzadnja Nevarno porušeno ravnovesje Ko so v soboto popoldne oboroženi in zamaskirani specialci ob izolski tržnici izvedli “blitzkrieg” in zvabili v ta del starega mesta množico radovednežev, sem se najprej vprašal, kaj se je zgodilo, potem pa že pomislil, da bi vse skupaj lahko potekalo tudi manj spektakularno, saj oba prijeta Izolana poznamo in ju vsak dan srečujemo na tržnici in tudi rečemo kakšno na račun vsakdanjega življenja. Toda, očitno so takšni policijski postopki in zato se ob potrebnost takšnega posredovanja ne bom dodatno vmešaval, prav tako ne bom ugibal, kaj se je pred akcijo dogajalo, ker to še ugotavljajo pristojne službe in verjamem, da bodo kriminalisti prišli zadevi do dna. Bolj kot konkreten dogodek me je tistega dne, ko se še ni vedelo, kaj je bil razlog za posredovanje specialcev, zadela reakcija ljudi, ki so videli ali pa le iz druge roke izvedeli za dogajanje na tržnici. Skoraj brez izjeme je bilo slišati stavek: „Je bil že skrajni čas.“ Številni Izolani so bili namreč prepričani, da se je policija odločila stopiti na prste nekaterim našim sokrajanom, ki so v zanosu moči začeli pozabljati, da so samo del te skupnosti in nič več. Morda imajo oblast v nekih svojih sredinah, toda v urejeni lokalni skupnosti je nimajo in je ne morejo imeti. Zato ne bi smeli parkirati tam, kjer ne sme parkirati nihče, ne bi smeli voziti tam, kjer se ne vozi nihče, ne smejo po svoji meri urejati odnosov s sosedi in sokrajani, predvsem pa ne morejo in ne smejo nastopati s pozicije oblasti, ker oblast niso. Morda oblast tega niti ni dobro opazila, so pa opazili ljudje in vse pogosteje je bilo slišati pripombe na račun njihovega obnašanja v tej majhni skupnosti, kjer prav nič ne ostane skrito. Tudi to ne, da jih varuhi reda in miru, občinski in policijski, raje spregledajo, kot da bi se zapletali z njimi. In tukaj je bila narejena napaka, ki se zdaj izraža v prepričanju nekaterih med njimi, da lahko počnejo več kot je dovoljeno običajnim ljudem. In običajnim ljudem ob tem ni vseeno. Občutek nedotakljivosti je sila nevaren v ravnovesju neke družbe. Poznamo ga na vseh ravneh, od politike do mulca v osnovni šoli, ki zastrašuje sošolce in še pol šole zraven. Vsaka družba namreč temelji na ravnovesju, ki omogoča, da funkcionirajo njene temeljne službe. Če vladajoči razred prevzame brezmejno oblast govorimo o diktaturi. Če oblast prevzamejo sile podzemlja imamo opravka z anarhijo. Nobeno od teh stanj ni tisto, v katerem večina ljudi lahko doživlja srečo in brez strahu skuša uresničiti svoje ideje in doseči zastavljene cilje. Reakcija ljudi me navdaja s strahom, da se je v Izoli, to občutljivo ravnovesje med zakonom in brezzakonjem, med poštenjem in kriminalom, med družbeno koristnim in družbeno nevarnim, začelo krhati. Morda se je zgodilo s tako banalnim razlogom, kot je zlatobahat avtomobil, ali pa celo ob pripombah malih lokalnih dilerjev, da zdaj še grama trave ne morejo več prodati. Ob tem se spomnim nekdanjih lastnikov nekdanje izolske firme, ki je naivnim Slovencem prodajala posteljnino iz ovčjega krzna po nekajkrat višji ceni kot bi jo lahko kupili v tujini. Tako pijani so bili od svojega poslovnega uspeha in od mercedesov s katerimi so se prevažali, da so lepega dne napisali celo vizijo gospodarskega razvoja Slovenije in jo skušali prodati takratnemu predsedniku Drnovšku. In takrat so porušili ravnovesje. Morda je bila njihova vizija celo boljša od vladine, toda ni bila vizija takratne vlade in takratne politike in nenadoma so bili deležni tolikšne pozornosti vseh mogočih inšpekcij, da so hitro prodali mercedese in prenehali s tako uspešno dejavnostjo. Iz te izkušnje se moramo učiti vsi. Oblast, ki mora biti pozorna na to, kaj se dogaja v njenem okolju in zaščititi vse občane, oblasti željni, ker morajo vedeti, da nekje obstaja meja in vsi mi, ki ne smemo šepetati med seboj o stvareh, ki so vredne javnega pogovora in obravnave. Zato mi ni težko, še manj me je strah na tržnici kupovati pri tistih, ki bi jih nekateri naši sokrajani najraje izgnali in na ta način jim želim povedati, da smo vsi, in tudi oni, del tega mesta in soodgovorni za to, da bomo v njem vsi skupaj lepo živeli. Konec koncev živimo v enem od človeku najbolj prijaznih krajev pod soncem. Mef Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... Izola Im ' Šared Sečovlje^ Parecag 1193331102020 PRODAMO - Prodam staro samostoječo hišo v Kortah-Medoših. Notranjost obnovljena pred 10 leti, bivalne površine 50 m2, skupno zemljišča 550m2. Cena 125.000 Eur. Tel.041345984 - Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolovoz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd. Tel. 041666924’ ODDAMO - Oddam povsem opremljeno stanovanje v izolski obrtni coni (45 m2) za daljše obdobje. Najemnina 350 Eur in stroški, tel 041 687 127 KUPIMO - Kupim stanovanje od 60.000 do 65.000 Eur (od 35 do 40m2) v Izoli, tel 070 780 530 NAJAMEMO -Iščem garsonjero ali manjše stanovanje za daljše obdobje Gsm 070 351 135 Iščem garsonjero/enosobno stanovanje od junija do oktobra (z možnostjo podaljšanja) v Izoli. Tel. 041 909 615 (Nina) - Upokojenka najame opremljeno enosobno stanovanje ali garsonjero v Izoli ali okolici. Nudim 1 letno predplačilo, tel 051 321 415 - Ugodno prodam bele purane za nadaljno rejo. Teža 4kg. tel 041 822 305 - Podarim zakonsko posteljo. Telefon 059 229 207 - Podarim pohištvo (omare, postelje, mizo, stole in otroško posteljo) za prevoz poskrbite sami. tel 068 670 142 - Za simbolično ceno prodam sobno kolo”Mistral” Tel. 041 280 771 -Prodam dobro ohranjeno vrtno gugalnico. Tel 031 532 701 Ekošola in Lidl Slovenija sta pred dnevi zaključila projekt Hrana ni za tjav-endan, v katerem je letos sodelovalo kar 91 vrtcev ter osnovnih in srednjih šol. Del projekta je bil natečaj Reciklirana kuharija, v katerem so otroci z mentorji snovali recepte za jedi, ki jih lahko pripravimo iz ostankov hrane, ki nam je ostala npr. od kosila ali večerje. Prav v tem natečaju se je Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan uvrstil med najboljše in zasedel drugo mesto med osnovnimi šolami z receptom za polentino pito. Ox C ^ ^ g (gRILL GRILL j ^ .'J +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Tako-le pa je svoj prispevek k turistični ponudbi našega mesta, v sredo dopoldne, dodala še izolska deponija. Tam namreč, očitno z vsemi soglasji, shranjujejo in predelujejo gradbene odpadke, prah pa veter raznaša po obrtni coni in Livadah. Ali res postajamo nerazviti svet v katerega razviti (Koper in Piran) vozijo na predelavo odpadke, ki se jih sami otepajo?