Jatramja tadaja. 296. Ml V UHUtU. i snio, dK Zl. avtnUn 1910, Ceu 4 vinar] e. Letnik XLIII. Jatraa,* lisa,* v Lf»l|—ii vse leto...............K 1*— pol leu...............„ četrt leta................ »— .............- mo ij te faankirajo Ro«opvsi te ne yrsrs|s rt ahca st. S. (t tnthcjt Irvtt. telet«« st M. i Izhaja Tsak dan zjutraj. P—asnataa fttevtika 4 wtear|«. kasetali: 65 mm suoka petit vrsta 14 vin Pri večkratni inserrni po dogoVOfU. Nt pismena nalovila bre/ istodobne vpusiatve naročnine se ne ozira Jatraajs lzaaja po posti zt Avstro-Ogrsko: vse leto...............K 18-— pol leta...............„ 9-— četrt lett...............„ 4 50 na mesec...............„ 160 Za inozemstvo celo leto...........28*— Itravaistvo: Ktaflova a lica 5, (spttaj, dvorišče levo), telefot št 85. Najnovejše vesti. Niijeav »trijftki deželni zb*r. Dunaj« 21. septembra. Dftnet do- • I d ne ob 11. se je sešel uižjeavstrij--ki deželni zbor k za^etlanju. Cestar-*ki namestnik ajruf Kavltnansefrp; je --••»n čil v imenu vlade, da je imeno- iii dunajski župan dr. Neumaver za •\-ime*tnika defcelnefra maršala. Nato govoril namestnik deželnega maršala lianui Freudenthai posmrtiiieo :panu ilr. Lucgerju. nakar se je v /tiak sožalja «*\ja zaključila. Cez četrt ure se je otvorila nova se jat, t ka-•t ri j*- vi«»žil bivši minister dr. Cest .ann dva nujna predloga, in sicer :-rvejra. glasecega se. da naj se iz- «»li |m»>el»na preiskovalna komisija v zadevi Hrahe. ki naj šteje 11 članov in kateri elani naj zastopajo vse stranke. Drugi nujni predlog zadeva regulacij" učiteljskih plač. katerih višanje naj ^t«»pi s 1. januvarjem '.♦11 v veljavo. Oba predloga sta bi-ia sprejeta. Prihodnja seja se vrši v > trtek. Nižjeavstrijske zahteve. Dunaj. 21. septembra. Dane* v bila pri ministrskem predsedniku ba-^•uu Bi» ' rthu v navzo*'n«^ti finanč-i i jra *tra Bilinsk* ga in trgov- skega nistra dr. \Yeisskirchnerja ter u i kov nižjea vstrijskega de- želnega d bora ter dunajske občine r»nea o zahtevah, ki jih namerava u ižjea v atrijska dežela staviti za *iučaj. da profiade takozvani kana! f. p jek t iz leta 1901. Skupil«* |»o*\eto\anje avstrijskih in ogrskih ministrov. Dunaj. "JI. ^'ptembra. Ime 22. t se ideji, avstrijski in otrrski miri skupnemu ministrskemu tu. da se p* is vet u jejo o za«|e*i gk-^•danja delegacij. v ravne konference med Cehi in Nemi i. I'ra^a. 21. *eptembra. Včeraj 'dne ob 4 -e je zvedelo, da v spravni konferenci med Cehi i« Nemei doseglo Mirazu m ljenje trl»-«*e|#»jra dnevneira reda »le/elnega in dal Se vsled te- skliče če-«1 deielni zbor aa 27. t. at. Praga. JI. septembra. Popoldne • |«o| .V je imel višji deželni maršal I>»bkomie j * svetovanje, st •*rem se je določil dnevni red za : dve seji deželnega zbora, ki naj tvori dne 27 septembra. Za prvo je d«d«»čil bledeči spored: 1. "t-d^edsAvene stvari; 2. vol i t »v davč-komisije; 3. volitev navcijorialno- • k«»uii*ije. Za drujro s**jo ob dnevni n*d sledeče t«»čke: 1. ♦ i-tvene stvari; 2. poročilo na-•■nalno - političnega odbora; 3. po-•ilo davčnega odlmra. Cehi zahte- »jo poleg t» iza s. volitve deželnih "Ihoruikov. NVmei pa no izjavili, da y» imeti arlede te točke ne sknp-1»svetovan je. Praarav, 21. sejt4aWaWa. Neki »•rlederi eeaki politik se jf izrazil, da rtask. ki fra je napravila eeskce •'Miška oprava, najti rod ne jši in da rzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu11. ta sprava ne U» imela dobrih po*dedie samo /»i kralj«^t\i. « e^k«-. temvee ila UkI«* tej opravi sletlile tiali v parlamentu dalekosežne jiosledie*' rraaiau *J1 žaj č«»ške«ra kra!j«-^T\a nujno zahteva spravo in «ia Cehi žele t«» spravo na |»odlaari enak«>; ravnosti in enakovreiluo ti olieli nannlov v deželi in sieer na [NHlla*ri im»stefrii lutritdtiosttiejra raaV voja v <*eli ilež«di. T<» ^es!o se ntora izvajati tudi pri eelem zakoninlaj-?tvu. I>r. Kppinsrer. ki je provoril v imeiiu \eme;»\-. jf i/.vj»jal. da s«* i:io-ra izvesti e^ela sprava tako. da ne b»«na n ■ r I -!!••<•»:. bfMlisi k<>t zmaa:«»vaI«*e. bmlisi premafranee. Nemei zahtevajo, da Celil vp«»šte\ajo tudi nemške interese in da ^e vi\ Te interese tudi (»zi-rajo. Da f?a je IVhotu pvmh> na spravi, mora slediti iz ;mij in ne samo iz besedi;. i >r. Kppi ;jrer -e je ntmM zavzel za takojšno debatiranje o p«> sameznili konkretnih s|m»mih to*"-kah. Cfovorili »*4» nailalje š#« trrof ('lam-Martinie za češko kon>ervativno ve-lepose^rvo. za nemške radikalee f*a-«r*her. ki je v svojem jrovoru povdat-jcl, i!a ostajajo Nemei na projrrarnu z dne 7. februarja liMO. za češki-atrrane je govoril fH^slaTii^e Dvorak za 8taroi"*ehe pe^slanee dr. Srb. skratka. \-»aka stranka je po svojimi >ro-v<»miku še fKi«ebej preeizirala -v oje staliŠ4-»-. KoTH'-rt«> reasiimirala š#» dr. Škarda in dr. Kppinjrer in nato se je «^*ja fiopfddfie c»b l\. prekinila. — Popoldne se je potem a nadalj«* takoj dosejrb* aoirla^je. io že ziroraj pon»eali in •i st r;ini jal -i iiit».it m- vala in s*- j-o katerem si ki se je od v no j »ozdravi I Pratra, 1 ^ptembra Tudi nemški listi na*r š^ijo, da zadovoljili z do<*«'ž«'iiiui pora/umlj* jem, \ »n dar pa pov«l jajo. <|a IkmIo morali Cehi tudi pri meritornih razpravah dejansko (»omagati, da jim je hmki do te sprave. Prara, 21 si ptemhra. Cesarski nafni'stnik srrof Coinhmhove je o re sultatu spravni* konferine«- takoj obvestil min istrskega predsi*diiika barona Rienertha t»*r >ra naprosil, da s#- skliče če^ki «b želni ih*tr na 27. septembra. Straho\ita železniška ne^reea, Kottenmann, s«*pt«*?iibra. O strahoviti železniški nesreei, ki st* j«* pri lotila včeraj, so dosedaj znane sle-ibi\* m 1 rt»hnosl i Nesreča s»* je pri-petila pri postaji Rottetimann. to je veeje :m»sto fia Zlforfljem ŠtajlT-skem. Na tej postaji ni nolKmeifa ži»-o /niškeara uradnika, temvee »»prav >IiizIh» uradnika navailen ž**leziii-^ki čuvaj. Ta en v a j je zapazil. da f»rihajata brv.*«\ laka (hI obeh strani m ker je pr«»ira enotirna, je takoj vedel, da se lahko pripeti velika n*' *nV-a. Ziito j** tudi takoj zai-el dajati :i nevarnost. Du-Ija Je ta znamenja tu-zapazil in zaeel vlak ustavljati, lirzov lak iz Poutalda pa teb znamenj ni Z4t|»azil in je vozil v postajo s pol-iio hitrostjo ter zapazil znamenje ^♦le v /adnjem hipu, ko je bilo že prejN »/r o. Zav rzil .je iiajski brzovlak. I nm-k t». -i;.-hovit. IzjmhI razvalin Fi h■■ifl 111 voz dosedaj potegnili 7 mrtvih in VI • ranjenih. Kako strahovit je bil nek. -e razvidi nujltolje iz te^ra, po|m»lnoma razbiti vozovi ,*»4) do Vi metrov dalee na okr<«^. Hottenmann. JI septembra. Po-sjimezni neiM»šk ne>reči zdravniki toda na lice mesta so prišli še-le 4 ure po nesreči. Med tem časom so nekateri j>otniki. med njuni tudi dva italijanska zdravnika, opravljali sanitetno službo. Iz Am-stettna in Knittelfelda sta pripeljala dva pomožna vlaka zdravnike in sanitetno osohje. ter delavce, ki popravljajo progo. Nadejati se je, da bo proe;a jutri že v redu. Agnoscira-nje mrličev je jako težavno, ker so zelo razmesarjeni. Med ranjenimi sta tudi dva otroka iti več žensk. — Škoda znaša <»kro>rlo 2o0.000 K. K temu pa pridejo še odškodninske zahteve |Hinesrečeneev. oroilnikov. ki bodo jrotovo ogromne. Piljak. Hl. septembra. Do večera si' je dognalo, da je železniško nesrečo zakrivil vodja vlaka št. 10*2, ki je proti predpisom vozil skozi listajo Hottenmann. namesto da bi na postaji brzovlak ustavil. Vlakovodja pa je pri tem prišel sam oh živ ljenje. Nemški cesar na Dunaju. Dunaj, 21. septembra. Posebno slovesen je bil sprejem nemškega cesarja Viljema v Se h on brunu. Posebno je ImhIIo v oči. da je kot častna stotinja prvič nastopila ena stotnija bosansko - hercegovskega pešpolka št. 1. ki je na izrecno željo cesarja tudi defilirala. Nemški eesar se je jako laskavo izrazil o diseiplini bo-sansko - hercegovskih infanteristov. < M> 11 dopobine se je poklonila nemškemu cesarju posebna deputacija častniškega zlnira hiizarskejra polka št. L\ čigar imejitelj je Viljem.— Kot darilo se mu je pri tej priliki izroči hi častna sablja. Dunaj, 21. septembra. Nemški eesar Viljem je podelil jako mnogo odlikovanj. Med dragimi je odlikoval tudi ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuen - Hedervarvja, kateremu je podaril statueto iz brona. Dunaj, 21. septembra. Nemški eesar Viljem je posetil popoldne ob • » v kopueinski eerkvi cesarsko grob-nieo. kjer je položil na krsti eesariei Klizaliete in cesarje v iča Hudolfa krasne vence. Dunaj, 21. septembra. Mestni svet je sklenil v svoji s*jji, da se pre- rvi-ti i Parkring'< v >Kaiser Wilhelm-ring . Dunaj, 21. septembra. Nemški *-ar Viljem je sprejel avstrijskega ministra zunanjih zadev grofa Aeh-renthala v jako dolgi avdijenci. Dunaj, 21. septembra. Močno se ji opažalo, da je nemški cesar nekako demonstrativno jtosebno in povsod odlikoval kneginjo Hohenberg, so-| DOfpo prest< lonaslednika Fran Ferdinanda. \ o jaški konvent med Turško in Kuni unsko. Pariz, 21. septembra. List »Ma-tiii' prinaša izpod peresa dunajskega dopisnika gh-de vojaškega konventn med Turško in Rum unsko sledeče po-dn i»:i"sti. Sklenitev tega vojaškega konventa je delo in zasluga avstrij-rketr«- : linistra zunanjih zadev grofa Afdirenthala. Aebrental je to storil iadi tega. ker bi >e priilružitev Turčije ti »zvezi ne zgodila lahko brez vsakih zlih posledic za Turčijo, kajti ta njen korak bi se jej zameril na Francoskem in Angleškem. Zaradi Tega se je im►služil Rumunske. katera je že dalj časa v tajni zvezi z Avstrijo in sicer na podlagi ust mene pogodbe, katero sta sklenila ram unski kralj Karel in cesar Fran Josip. Grof Aehrenthal je nameraval prvotno pritegniti k temu Italijo, toda ker Italija želi. da se vezi. ki jo vežejo na trozvezo. za njo olajšajo, je resigniral na sotradništvo Italije in se zadovoljil z Rumunsko. Pariz, 21. septembra. Londonski korespondent »Matina« poroča iz Londona, da se je neki jako odličen angleški politik izrazil, da so te vesti o vojaški konvenciji med Turško in Rnmnnsko jako verjetne, da pa za Angleško to ne pomenja nikake iz-premembe. Kolonija, 21. septembra. »K61-nisehe Zeitungetili na Ru-munakem trije slučaji kolere. Slovanska svečanost na Notranjskem. K r*na naša Notranjska se menda ni doživela take slavnosti. kakršna je bila preteklo nedeljo v Ilirski Bistrici. Na notranjskih tleh *o se prvi* zbrali zastopniki vseh treh jugt*do~ vanskih narodov, ki bivajo na avstrijskem j umi. sestali so se. da pred vsem svetom manifest uje jo in d«'kamen tu je jo svoji* enodušnost in svoje krvno bratstvo ter |»o*vedoeijo pred \*«» javnostjo, da |*olitične meje ne morejo ver zavirati, da bi se Hrvati, Srbi in Slovenei na avstrijskem jugu t. smatrali ki »t ena velika družina, ki jo čaka prav radi lege jugi »slovanskih zemlja oh sinjem Jadranskem morju se sijajna bodočnost. I' da *4» inicijativo za to krasno napelo manifestacijo jugoslovanske misli dali Slovenei. to je agilni elani ^Slovenskega bralnega in izobraževalnega društva« na Reki. to na* na vdaja * |*»sebtiini |*>nosom. ker se je zopet izkazalo, da ni neutemeljen** laskavo priznanje naših slovanskih bratov. da korakam«* Slovenci ob strani Cehov, na čelu *b*\au^kega gibanja. Važno na sestanku v Ilirski Bistrici i »a je bilo tudi to. da je bil ide-»v v...g.»v namen združen * praktičnim, plemeniti kulturni instituciji tiuzečim smotrom. «"isti dobiček izleta, ki so ga pri- r»»« lili res k i Hrvatje. Srbi in Slov ♦•tlel, je bil nauirev namenjen usiano-prepotrebne hrvaške sole na Reki. In da je bila nedeljska manifestacija pismeniji v pojav v našem javnem življenju, odkrito priznava v*c jnjr,slovansko časopisje. Rieeki Novi List«, organ en »ga najuglednejših hrvaških politikov. Frana Šupila, piše v svoji včerajšnji številki pod naslovom: Slavensko slavij«* u Ilirskoj Bistrici« na uvodnem mestu to-le: Slavnost smo imenovali slovansko, ker je bila v resnici ~lovan*ka. saj -e zbrali bratje treh slovanskih plemen: Slovenci. Hrvati in Srhi, in *ieer v takem številu, kakor se ne dogaja vsak čas. Slovensko bralno in izobraževalno društvo« na Reki je storilo nekaj, za kar mu mora* biti hvaležen vsak Hrvat in Srb. zlasti pa Sh»venci sami. Povzročilo je. da *e bratsko sestali najbolj zatirani bratje: Slo-v. nee. Hrvat in Srh. da -i drug dru-gerau pr>tožijo svoje boli in da si v I ratsk»-m etlinstvu okrepe svoje sile proti številnim protivnikom, ki se trudijo na vse načine, da jih uničijo. Svečanost v Ilirski Bistrici ni Lila navadna slavnost. marveč je bi- | I a prava manifestacija bratske slovanske solidarnosti pod okriljem »»Sokola«. To lusri, da so južni Slovani spoznali način. * katerim se najlažjo uprt. proti i raj« »čem u so vragu. Ta slavnost je bi In nekaj do sedaj še neobičajnega*, a obenem doka/, da *e je slovanska vzajemnost v teh krajih čvrsto ukoreninila, in da ho •»časoma p*»stala mogočna veja v seslovaskfiga edui«t>a Nikdar do -*edaj ni bilo na Reki t«dikega navdušenja in tolike ljubezni med euokrvnimi brati. Nikdar do sedaj na ni zbralo toliko število reških Hrvatov. SHn.v in Slovencev, in to prav v fean, ha> nsiiinfcajn i vanh strani na nas, da nas ugoiiohe. /. nedeljsko slavnot»tj«» v Ilirski Bistrici stopa »lovaiistvo v teh krajiuah v |m»|h»lm»ma novo ero U»rl»e za svoj ol»stanck m napredek. i K. sedaj *m«» bili pnlieiio razdeljeni in je vsak izmed nas deloval za svojo onenaabo. n sedaj smo se združili v eno silno falango, da s skupni mi silami branimo slovnnaki značaj m UnIočiio*! našega n»du na teh skrajnih mejah slovanskega zapada! To je ono. kar se jt« moralo dogo • litt. m kar se je evo tudi dogodilo.« Pravica, kje si? V včerajšnji večerni izdaji so ; rioltčili članek Po drugi oobtnici V tem članku smo navedli eitate iz izza burnih scptemlier-sfcih dni l*.S*s m»tično b.s.dilo je - -In ;n ni bilo konfi-s« irano v »Slov enea«. Nam je \ s«« dolične citate zasegla državna obl.isi Torej kar je »Slovencu dovoljeno, ;«re|h»vedaiio A:? ne vsi'ju-je nehote človeku vprašanje: Pravi ca. kje si! lirof < hi»ririsky — Kielmans« naslednik ? Z Ihmaja nam poročajo: Nižje avstrijski namestnik grof Kielman segg je že star in si želi pokoji. V uradniških krogih zatrjujejo, da bo v kratkem vlomil prošnjo za vpoko-jenje in da bo vladar tej njegovi pro-šnji tudi ustregel. Kandila* »v za njegovo nseato je mnogo. Med na j resnej-šimi kandidati je tržaški namestnik j.rine Hohenlohe. ki je bil baje prav te dni i»ok!ican o tej stvari na Ihmaj. Vendar pa se zatrjuje v dobro poučenih krogih, da Hohetilobe (m»nujanega mesta ne bo s»,r i» 1. marveč bo ra-j^ v-tal v Trstu. Temu pa men »da j ni krogi tudi ne ImhIo protivili, ker bi 1 ili v slučaju, da Hohenlohe sprejme (»onudbo. itak v veliki zadregi gbsle njegovega rias^Mliiika. Iz dobro jmhi-Č#*nega vira je tudi slišati, da se nahaja med kandidati, ki bi prišli eventualno v p*»štev. tudi dvorni svetnik , pri kranjski deželni vladi, grof f'ho- I rinskv. V koliko ta vest odgovarja dejanskemu položaju, ne moremo presoditi. Iieležimo pa jo po dolžnosti kronistov . Lunder . Adamičev grob. Včeraj, ob drugi obletnici smrti I umira in Adamiča je narodno občinstvo, ker bi bil vsak vidni znak ža-1« vanja brc/ dv.ana prepovedan — obhajalo im.lče lil samo v srcu. I^|M) okrašeni gndi je ves dan hodilo obiskovat sušilno oličinstvo, da j»ocasti opomin blagih pokojnikov. Blamaža. Snoči je po mestu kar mrgolelo orožnikov in detektivov, vojaki 27. I »hotnega |h»lka pa so bili pripravljeni v vojaianai, a kljub temn ne ni prigodi lo cisto me, kar bi tudi od daleč dalo oprav ieevati ogromne stro ške. tisti ogromni denar, ki ga je Božidar < Vrne vrgel >k»»/.i okno za veli kansk«- varnostne odredite, ki bi bile morda upravičene, ako bi se v Ljubljani pripravljala kaka revolucija, ali najmanj kakšna nevarna zarota. A zgodilo se ni nič, prav čisto nič. \li m škoda tistih tisočakov, ki s,, .... {••rabili za tiste igrač*-, brez katerih 1 Vrne, kakor se kaže, sploh ne more več živeti. Mož brez dvoma boleha na fiksni ideji, ako pa je bolan. \»> leni sploh ne spada več na tako odgovorno mesto, kakor je deželno predsedstvo i V pa je pri zdravi pa-iii 'ti. o čemer pa resno dvomimo, potem pa naj svoje igra« ml na« in vendarle h«»če placa sam, saj pravijo, da je bogat. Kako pridemo davkoplačevalci do t» ira. ko smo že vendar več kakor preobloženi z davčnimi bremeni, da moramo s svojimi, krvavo prisluženirni g rosi plačevati še Božidar Cernetove kaprice? Naj Tirolee sam plača iz svojega žepa s\<>}.. zabave in igračice! Napredni slovenski javnosti! »Ikmovina« je zopet otvorila svojo dijaško kuhinjo. Okoli lOO nadebudnih, nadarjenih dijakov pohaja v* »s ta zavoii. kjer se jim nudi zdrava in zadostila brana, ki je jvotrehna. i.i mlademu, mnogo zahtevajočemu telesu pri napornem duševnem delu ne zmanjka prezginlaj moči. Menda ni |M»trebuo |»omlarjati, kako pseane-i ito socijalno dolžnost izvršuje s tem napredna javnost, ki je s svojimi pri-*|ievki ustanovila to dijaško kuhinjo in ki jo je ilo sedaj v tako }>ogati me-i' jMMlpirala. Ze v prvem letu svojega olistanka ima Domovina zabeležiti najlepši u>|»eh.ki ga je pripisat i edino naprednemu slov. nnloljubju. Ker je ; i za vzdrževanje te dijaške kuhinje fMitrebua mesečno vedno \-ečja vsota, /a* » s«- \ začetku novega šolskega leta v imenu te naše mladine zopet obračamo na slov. javnost s prošnjo, da ona ne zahi t»'ga pre|s>trebnega /aviNla. da vsestransko poilpira I tudi v naprej in mu ohrani svojo naklonjenost. Na tem mestu se posebej obračamo do naših vrlih narodnih dam, da se zo]>et z ono prisrčnostjo in požrtvovalnostjo poprimejo rodoljubnega dela za »Domovino«. Naj hi gvt ne bilo med nami v Ljubljani, ki ne bi ali mesečno ali letno podal malo vsotieo v oskrl>o učeče se mladine. Ker pa je pretežna večina dijaštva doma iz širne Kranjske dežele, zato gre naš poziv pred vsem rodoljubom na deželi, da se spominjajo prav pogostokrat naše kuhinje. V mislih imamo tu denarne zavode, pred vsem pa naše posestnike. Bogat čas jeseni je tu. Po nekod se pridela toliko ži-vft, da dostikrat ne vedo, kam ž njimi. Naj bi se v vsakem večjem kraju f j !o nekaj toli jMižrtvovalnih oseb, ki bi zbirali te naturalije in jih jx>-siali »Domovini«, ki vsak dar hvaležno sprejme. Ker ima .»Domovina« še celo vrsto drugih načrtov, vsled katerih naj bi postala res prava domovina slovenskemu dijaštvu in ker je o^ivinno le od podpor slov. javnosti, v koliko *-e dado ti načrti izvesti, zato naj bi ne ostal naš poziv brez i»dme-va! Pošiljat ve naj se naslovijo na /•Domovina«. Ljubljana. Gajeva ulica "2. sicer pa daje vsa pojasnila društveni blagajnik prof. Anton Jug. Dalmatinova ulica 3 I. Odbor »D o m o v i n o.« Pire ca. Plut. Včeraj popoldne se je vršila 1 tukajšnjim okrajnim sodiščem civilna obravnava o tožbi časnikarja g. Pire a proti uredniku »Jutra' g. Plutu zaradi *Joo K s prip. P<» daljšem razpravljanju skleneta stranki poravnav o. G. Plut obljubi, da plača tožniku v dveh dneh 170 K. s čimer se le-ta zadovolji. Lepa starost. Iz Vuhreda ob Dravi nam pišejo: Pri Sv. Antonu na Poh. je umrla s71etna mati tamkajšnjega narodno-r a pred nega župana A. Mra vijaka. ira. Barbara Mra vijak. Njen mož še živi in je star *G let. Obhajala stn že biserno poroko, živele sta namreč v -rečnem zakonu celih 6- let. Trgovska in obrtniška zbornica. Trgovska in obrtniška zbornic, za Kranjsko v Ljubljani je imela včeraj ob 5. uri i>oj>oldne v dvorani sim-ga magistrata javno sejo. Predsednik g. Lenarčič konstatira skle|h*nost zbornice ter otvari sejo. Kot zastopnik vlade je navzoč deželnovladni svetnik K u 1 a -w i e z. Zbornični tajnik predloži zapisnik soje. ki se potrdi. LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. le »man; spisal F. K. (Miki Videč, da se nihče zanj ne zmeni, se je odmaknil od miz. ki so jih ms-svetljevale plamenice, proti šotorom bolnikov. Spoznal je. da bi bil med bolniki in ranjenci se najbolj varen. Njegova obleka je biln krvava od ranjenca, ki ga je prinesel v tabor, in v slučaju potrebe bi si lahko š,- ^am prizadel kako rano, samo da bi mogel ostati v bolniškem oddelku. Naglo je stopil v šotor, ki ga je razsvetljevala ena sama plamenica. Kanjenei in bolniki so b-žali na slami vsevprek. Fini so ječali, drugi glasno na pomoč klicali, zopet drugi *o kleli v vseh mogočnih jezikih. Cerin se je skril za zaveso, s katero je bil zagrnjen vhod, da bi pre-motril šotor in si izbral najpriprnv-nejse ležisee. Pazno je poslana! vsak klie in vsako izirovorjeno besedo ter s*- naposled v legel na konee ftotora, od koder je bil slišal pogovor v slovenskem jeziku. Cerin j** bil |*»f»olnonia miren in hladnokrven in je mogel vsled tega ♦ rezno prendariti najmanjšo okol-ščino. Na vse je mislil in na vse je pazil, in ko j. končal svoj.- delo, je imel zavest, d je vse dt»l » uredil. \ /. je torej r ijenega Tur a na ra rno ii ^ j asm m i ko- ki nes4»| tja. kjer so pr; i turški v»- ki iskali ranjence in f*> opnvali mrliče. Nihče ne ni aaarj zmenil m ni) > >■ ga ni nič vprašal \ ideč, da nosijo vojaki |m.^amične ranjence v tabori-lir. j* s# i /a njuni. \'ede| je. da je njegovo življenje v največji ne var nosti. da je izgubljen, če ga spoznajo, a to ga ni čisto nie vznemirjalo. Neovirano je prišel Cerin z drugimi vojaki vred mimo straž in med nasipi do glavnega taborišča, okrog katerega so bili postavljeni in utrjeni vozovi. Sredi taborišča je na griču stal v. lik krasen šotor.pred ka terim je gorela grmada. Pred šotorom je stala velika zelena zastava, stale so tamkaj straže in čakali oficirji v sija j mli oblekah. Cerin je uga n i I. da prebiva v tem šotoru veliki vezir in za|»ovednik turške armade. Dar na/l Ali paša. Vojaki, katerim je sledil Cerin, pa niso šli čez grič, nego med šotori in pred šotori ležečimi vojaki tik ob vozovih do prostora, ki je bil ograjen in s plamenica m i razsvetljen. Ko je Cerin vstopil v ta prostor, je takoj . spoznal, da je tukaj bolniški oddelek 1 turškega tabora. V ozadju tega pro- stora so stali dolgi šotori, pred njimi pa nekak*' mize. na katere so vojaki polagali prinesene ranjence, ki so jih židovski zdravniki preiskovali in obvezovali. < Vrin se je zavedal, kako silno težaven je njegov položaj in kako ^eHkantnka je nevarnost za njegovo ■življenje Talw>r je obsegal nekaj tisoč šotorov m vojaki so bili razdeljeni f»o oddelkih. A (Vrin ni slutil, kateremu oddelku je pripadal mož, čigar obleko je imel na sebi, nemogoče je bilo, da bi se ponoči orijentira 1 v taborišču jn še bolj nemogoče, da bi našel |h»t do Snoja. Šele zdaj, ko je imel pred očmi težave, ki mu jih je premagati, je začel slutiti, da je njegovo početje brezupno. Oddal je prinesenega ranjenca zdravnikom in stopil na stran. Pogledal je na nebo in videl, da se je Začelo jasniti. Komaj dve uri je še j ti od. da izvede svoj načrt, a niti sanjalo se mu ni, kaj bi storil. Tjcžeč med ranjenci je Cerin pazil, če bi iz pogovorov mogel posneti, kje imajo Turki svoje jetnike, obenem pa je tudi posvečal svojo pozornost streljanju petrovaradinskih topov. Iz tega streljanja je sklepal, da se pripravljajo cesarski na bitko, ter da pod varstvom topov razpostavi jajo svoje čete. Turški topovi dolgo časa niso odgovarjali. Cerin je sodil, da zaradi tega ne, ker so bili cesarski nasipi preveč oddaljeni, saj turški topovi niso tako daleč nesh. kakor petrovaradinski. Ko pa je v taborišču nastal mogočen šum in so se zaslišali glasovi trombe in ko so se naposled začeli oglašati tudi tur ški topovi, tedaj je vedel, da se je cesarska armada začela bližati turškim nasipom in da se začenja bitka. V bolniškem oddelku turšk. -' tabora je streljanje provzročilo veliko vznemirjenost. Vse več ranjencev se je dvigalo z ležišč in Šlo iz šotora poizvedovat kako in kaj. Vesti, ki so jih prinašali, so še povečevale vznemirjenost. Kdor se je le mogel pregibati, je vstal in je šel iz šot orada raz vozove okrog taborišča opazuje bojevanje. Petrovaradinska bitka se je bila začela. Prvi naskok je vodil princ \Vurttemherg. Srečno je zavzel eno turško baterijo, a ko so prikorakali cesarski pešaki, so se turški konjeniki zapodili nanje z najljutejšo silo in jih začeli razganjati. V turškem taboru je zavladalo nepopisno veselje, ponehal pa je tudi vsak red. Vse je bilo zbrano na vozovih okrog taborišča in vpilo in vriskalo, za bolnike in ranjence se m nihče već zmenil. Za verifikat«»rja zapisnika imenuje pre«!se«lnik >\etuika g, Pain merja in g. Mejača. IVtHiaednik g. Lenarčič ae apominja oaeaailaBet letnu-e cesarjeve. V to svrho ae ja pretisetlstvo priklonilo cleielnemii pretlsetlniku. Zbornica ae je obrnila na c. kr. pustno ravnateljstvo zarati i podržavljenja f stat nega urada v Kranju. Ta korak je bil pa .:«>i>et brez - šen. Tudi |N»>ebna deputacija je bila v tej zadevi pri dvornemu svetniku Pattaiu. totla ml-irovor je bil tudi brezupi»es. \v strijake zhornitt* dale iimuki K trgovski in obrtni zbornici v Sarajevu ob priliki njene u»t:tnovitve. Xa ši zhorniei je pri padi 1.%** K. Izpla-citev te vs»te >e naknadno »»dobri. Trg. ministrstvo je sporočilo zbornici, da je imenovalo za elana carinskega -veta svetnika Pamnierja. za na -tnika pa tovarnarja Ivana IVd-laka. Zbornica se je udeležila trasiranja zel. zveze Ljubljana Idrija S\ Lucija. Kar se tiče Ljubljane, je predsednik kot zastopnik zbornice zahteval, naj ho ta proga .! r»->vtno zvezana z južnim kolodvorom. V kratkem easu je torej priča k vati nove železniške zvana na Kranjskem. Predsednik pravi, tla se je zbornica udeležila korakov v svrho uvoza argentinskega mena. V osrednjem mestu trg. in obrtn. zbornic se v zadnji seji. k: -e je je udeležil tudi zhor-nieiii zastopnik sklenilo. poslati na Angleško komisijo, ki ima proučiti tamkajšnje uredbe glede uvoza ar-pentinskega mesa in na podlagi dob-ijenih izkušenj |»odati potem por«V-ilo in primerne nasvete na odločilnih Mestih glede uvoza argentinskega n.esa v Avstriji. Pereče to vprašanje se torej tudi v trgovskih zbornicah razpravlja in pripravlja skupna t« »za t lev na akcija. Tajnik g. dr. M u r n i k pr« čita nato naznanila tajništva, ki se vzamejo na znanje. V k u rat ori j za votla za j»o^peše-vauje obrti na Kranjskem -e. ker je bil svetnik g. Lozar tudi od dež. odbora imenovan za člana tega kurato-rija. izvoli na predlog svetnika g. Kregarja g. G 1 obe 1 ni k kot namestnik. Tajnik g. dr. M u r n i k poroča o prošnji za j h »d poro obrtni in nadaljevalni š.«li v Mokronogu ter predlaga v imenu združenih odsekov, da se ustav iroračun za prihodnje leto za ]' Iporo te sole 100 kron. ravnota-ko tu za šolo v Spodnji Šiški. :.:k g. dr. M u r n i k poroča o prošnji za dovolitev povračilnih obresti za nezakonito prejete znc>ke zborničnih doklad. Wki prometni družbi s** j^ v sleti odločbe upravnega s<»dišea moral povrniti večji znesek v I. l'*>4. 11*10, V.**> in 1906 plačane pridobnine in • •ira tudi dotični znesek zt>or-niene doklatle. Družba prosi tedaj, da bi se ji plačale tudi f»ov račilne obie-sti od povrnjenega zneska zbornične doklade. Po poročilu zliorn. tajnika ♦ zbornica prošnjo kot v zakonu neutemeljeno zavrnila. Svetnik g. Kregar pravi, da ^o v* poslednjem času obrtne zadrug* dobile velik jsuiien. Od zadružnega načelstva se vslerl tt*ga zahteva veli- več, nego prej. < V naj zadruge u-pesno vrše svojo nalogo, morajo biti zadružni funkcijouarji primemo /.bani v zatlnižnem poalovanju in tozadevnih zakonih. Spričo te potrebe se je v zbomiei vzelo v pretres vprašanje ali bi ne kazalo ustanoviti v Ljubljani informacijski kurz za zadružne funkeijonarje. Namen teh tečajev je, dati funk-eijonarjem priliko, da se praktično seznanijo s tozadevnimi zakoni in f—u. Trgovinsko ministrstvo poti pira take tečaje. Za prirejanje takih a je v so poklicane predvsem tr-govsfc,* zlsirnice. Tečaji trpe navadno 1"» r»et dni. Tečaji ae vrše sporazumno z zadružnim nadzornikom, s katerim so se že vršila tozadevna po-i » tem je zl»orniea vprašala zvezo obrtnih zadrug in pa pozne obrtJM za; b» izbrana poglavja obrtnega reda s posebnim ozirom na obrtne zadruge in njih delokrog, delovna m vajenska pogodba (7 url; c t gos|n »da rs k a prizadevanja obrtnih zadrug, g«»s|MKlarske in pri dobit ih- zadruge **J uril; d i Uduisko in nezgodno zavarovanje (2 uril; ei akcija države in drugih faktorjev na polju <»hrtnega pospeševanja ti! uril; t > izobrazba obrtnega naraščaja, vajenske razstave; pomočniške preizkušnje; obrtno nadaljevalno šol-st \ o \.l urel. število udeležnikov naj ne pre--r*:a *J.V, praviloma gledati je na to, da s,* od vsake zadruge udeleži It* |*o en fuukcijonar. L deležniki dobe svedotdie o udeležitvi. Vtianjiin mle-ležnikom, za katere ne umrejo zadru-4Tc slvrl»eti, da |m»v račilo [kotnih stroškov ter dnevnice |>o 5 K. I deležnikom iz Ljubljane se dnevnice le izjemoma plačajo. C kr. ministrstvo za javna il^la se naprosi za subvencijo. Preostanek stroškov pokrije zbomien. Za predavatelje se naprosijo gg.: cea. svetnik Š u b i c , zadružni nadzornik dr. li I o d i g , predsednik zveze obrtnih zadrug K. Francu e t t i in pa zlsirnična tajnika dr. M u r n i k in dr. \V i n d i s c h e r. Tozadevni pretilog se sogla>no sprejme. ^ tnik g. Pammer utemeljuje pretilog o zgraditvi telefonskega : režja na Uorenjskeiu. Trgovska m obrtniška zlMiruira /a Kranjsko se že -et let trudi za zgraditev telefon--kega omrežja na Gorenjskem. Zadeva pa dolgo časa ni mogla priti do pravih uspehov. Glavna ovira pri tem je bila zahteva |»oštne uprave, naj interesenti prispevajo :U > odstot-k zgradl»enim stroškom. Trgovski in obrtniški zlx>rnici se je končno po velikem prizadevanju vendarle -rečilo leta 1908. da so interesenti zagotovili lO odstotni prisj»evek k zgratll»enim stroškom. Poštno ravnateljstvo v Trstu j** nato predlagalo trgovinskemu ministrstvu, naj se ta teleforiična proga i/vrši. V svrho priporočanja tega projekta je zbornica naprosila oba jugoslovanska kluba v državni zl>ornici za intervencijo. Toda vse to ni imelo usf>eha. Trgovinsko ministrstvo je meseca julija tekočega leta vso stvar vrnilo zbornici s pristavkom, da vztraja ministrstvi) pri tem. da morajo interesenti 30 odstotkov prispevati k zgradlieniiii -troskom, ols-mmi se pa mora zagotoviti primerno število telefonskih naročnikov v posameznih tozadevnih krajih. Govornik predlaga končno v • • združenih odsekov, naj zbor-niea znova začne s f »ognja nji zaradi pri-pevkov interesentov in zaradi nabiranj, telefonski! naročnikov. Predlog • bil nato -oglasno sprejet. Pri ičajnostih redlaga zbornični svetnik g. Kregar: Pred dstvo naj pooblasti, da zadeve. \- prihajajo v pisarno in ki niso prav žne, samo reši, ter potem ijihovi rešitvi v javni seji. Predsednik toplo priporoča ta pretilog, ter pravi, da je bila ta praksa že v prejšnjem času, na kar se predlog sprejme. Nato utemeljuje svetnik g. Kregar pretilog, naj se zborničnemu predsedstvu naroči, da se obrne na vsa me roda jn a mesta, ki naj nujno vse |M»trebno ukrenejo, da se bodo vozovi na vseh cestah monarhije enako drug drugemu izogibali Do-zdaj je v tem t »zini skoraj v vsaki deželi drugačna praksa. Dočim so n. pr. v drugih državah, kakor na Francoskem in v Nemčiji že zdavnaj to -tvar reformirali, vladajo v naši državi še veti no zelo kastične razmere. Predsednik omenja, da je bil preti čast »m na Kranjskem ravno nasproten način izogibanja voaov. Ta način se je u peljal šele pod vlado deželnega predsednika barona Hei-na. Zdaj se v tem oziru vrše v ministrstvu za javna deln posvetovanju. Nameravajo rešiti vsa iprnšnnja, ki so s to zadevo v zveni. Priporoča predlog svetnika g. v se nuji zbornicu-l>*»s* bn<» poroča <• s tem cela zadeva v ministrstvu pospeši. Svetnik g. Kregar predlaga dodatno k temu predlogu, da bi ae zbornica obrnila tudi na druge zbornice, naj podpirajo to zadevo. Predlog svetnika g. Kregar-j a, kakor tudi njegov dodatni predlog, se sprejme. Zbornični svetnik g. Hafner pravi, da je zbornica že pred časom sklenila, napraviti jsitrebne korake za im »večanje kolodvora v Škof ji Loki. V tem oziru je bil tudi tajnik g. dr. Windischer pri ravnateljstvu c. kr. drž. železnic v Trstu, kjer je tozadevno posredoval. Toda navzlic raznim obljubam se do danes ni ničesar zgodilo. Predlaga, naj gre zbornični tajnik g. dr. Windischer še enkrat k ravnateljstvu v Trst, ter urgira vso zadevo. Svetnik Kregar predlaga, naj gre tudi svetnik g. Hafnerzg. dr. W i n d i s c h e r j e m k ravnatelj-stvu drž. železnic, ter ga opomni na dane obljube. < >ba predloga se soglasno sprejmeta. Ker se nikdo več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik sejo. Razne stvari. * Stoletna zamorka umrla s pipo v ustih. V ('bampaignu v državi Illinois v Severni Ameriki, je nenadoma umrla s pi?>'> v ustih let stara zamorka, inienovana - Teta Ka-ti«, ki je bila med državljansko vojno vojaška kuharica. Nesreča z avtomobilom. Pariški bankir Jules Gutmann je napravil z avtomobilom izlet v Fon-tainebleau. Razen Gutmanna so bili na avtomobilu njegova žena, njegova hči in sorotlnica gospa Rosenstein. Hl izu Meluna je počil obroč na kolesu in avtomobil je z vso silo priletel v neko drevo, nato se je obrnil ter pokoy>al pod seboj vse potnike. Gutmannu je zdrobilo obe nogi in je nekaj ur na to umrl; njegovi ženi je zlomljena roka in noga. Rosen-steinovi je zlomljena roka, hči je neznatno poškodovana. 3 Drago vino. V Gradcu je pokradel 4*Jletni hišni sluga Josip Hei-dinger po raznih kleteh za 154 K vina v steklenicah. Graško porotno sodišče je moža obsodilo v težko ječo šestih let. Borzna poročila. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Iz Gruberjevega prekopa. Zelo } isana je družba, ki poglablja slavni naš Gni!»erjev prekop. Od vseh vetrov so se natepli skupaj Danes pride, nikdo ne ve prav od kod zglavje — kmalu bi bil omedlel — denarja nikjer. Sum i*1 padel na delavca Jur-jeviča, ki je v baraki spal tik njega. Sodišče pa se o krivdi Jurjeviča ni moglo prepričati, ker ni za to nobenih direktnih dokazov in je v baraki spalo š4» šest dmgih delavcev. Ni odveč ee tudi omenimo, da je Jurjevič prišel sam k sodišču, akoravno se mu povabilo ni moglo dostaviti. To kaže, da je imel lahko vest in da najbrže res ni on ukradel onega denarja, ftajn tatu pač nikdar ne bo dobil v roke in tudi ne težko prisluženih kron. Za kratek čas. — Danes sem slabe volje. Zopet sem dobil prismojeno jed za večerjo. Ali se vaši ženi tudi kdaj zgodi, da se ji jed priamodit = Oh, kolikrat! Se narezek ni varen pred njo. Dunaj, 21. septembra. Sitnvaci-ja na borzi je neizpremenjena in rezervirana, akoravno se je celi dan kazalo boljše razpoloženje. Tako se je precej povpraševalo po ' akcijah Landerbanke, Unionbanke, po akcijah državnih železnic, ogrske kreditne banke in alpinkah. Rente so mirne. LJaUJaaaka „Kreditna banka v Ljubljani44. Urasai karzi aaaajske borze 20. septembra 1910. neJntaani papirji. 4° o majeva renta .... 4*2° o srebrna renta .... 4% avstr. kronska renta . . 4* o ogr. „ „ . . 4*/, kranjsko deželno posojilo 4 k. o. češke dež. banke Srečke »• »» njnb Iz 1. 1860 Vi • • m tt 1864 . tiske..... zemeljske I. izdaje ogrske hipotečne . dun. komunalne avstr. kreditne . . ljubljanske . . . avstr. rdeč. križa ogr. „ „ bazilika . . . . turške..... neiaio«. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe Živnostenske banke. . . Valut«. Cekini Marke Franki Lire Rublji Denarni 9340 9710 93 40 ! 9175 96-- i 94 — 226 — 322 — 156 60 298— i 277 50 24935 531'-520-88 — 63 25 38Z0 28-75 256 75 444 — 664 — 551 25 117-25 757-75 766-262-272*— 11-37 11745 95-35 94-55 25425 93*60 9730 93 60 91 95 97-— 95 — 232 — 328-— 162 60 304 — 283 50 255 35 54T 53(r— _ 67 25 42 50 32 75 259 75 448 — 665 — 552 25 11825 758 75 767 — 263 — 273 — 11-40 117-65 95 50 94 75 255- Ziftne cene v Budimpešti. Dne 20. septembra 1910. T t r m I n. PScnica za oktober 1910. Pšenica za april 1911 . . Rž za oktober 1910 . . Koruza za maj 1911 . . Oves za oktober 1910. . E f n k 11 za 50 kg 9 91 za 50 kg 1C-26 za 50 kg 7 29 za 50 kg 5 70 za 50 kg 7 85 Neizpremenjeno. T I 7 I K 0 i Najboljša ura sedanjosti: zlata, srebrno, tala, alkellnaita In Jekleno se dobi samo pri H. SUTTHER Ljubljana, Mestni trs. 1 i ? I K 0 7 0 3IŠIE krepak in iz dobre družine se takoj nar~ sprejme. ~nn Več se poizve pri Jakobu Zalazniku 157 slaščičarja v Ljubljani. 3H- ~ 3 Plaolaa ■Uda. Mro i zurjeua seli ataib« v kaki boljši restavraciji, tudi t okolici. Vprašanja: Sodna ulica štev. 6, „pri Zajcu". 158 66 37 obrtu laiki t UillinT Uiiiii prostori: tahrgiii ifita fl. 7. lagriti ilm ntte. Sprejem vloge sa ktifiž ce ur r>tj,c- ^ dne vloge do dne dviga po 4l t# „; renta i davek plačuje zadruga sama - Se* e jena vloge rta tekoči račun; na zahtevo dob) stranka čekovno knjižico — Baje petoj tla na aafrazličnejnt načine. — narvnonana nMn^aianan: zameni* tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke iti Tlaka-ita v Ameriko — Elit fara treovske mcaacc - Preskrbuje vnovcVnje memic, nakaznu, dokument v rtdT na vsa tu- in možemak■ tržišča — Izdaja nakaznice. ali pismen* v isUru/ni Vsa pojasnili se done bodisi istmeso pisarni. 10 Mm m vuk tii HfiniiK ti 9. ii iz.. Min ti 3. fla i si vljudno opozoriti, da sem prevzel ^■■C 3**^C 3"^C In^C •n^C D-n* .^C !3^C 3^C D-n* * glavno zastopstva .Prve Ceste' življenske mmilm, najcenejSi zavod na kontinentu. '0° Nadalje opourum, da preskrbujem kuiamno * BnfT* vsakovrstna posojila in kredite y kakor : trgovske, »tavbae, hipotekaroe. uradniške in mračne kredite. K Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nad str. Kupujte večerno izdajo »Slovenskega Naroda". Družina brez otrok išče za takoj ali za november lep* stanovanje s 3 malimi sobami, ozir z 2 sobama in kabinetom ter vsemi pritiklinami in potrebnim kotnfortom. Ponudbe s ceno M domanda dopo il 25. settembre. | na Dr F. S., Sodna ulica 5 III. levo. 159 < jrammanca, Irttrratura, 3U74 Si cominoa I L Sttthrt. «li€a 5, priti, desn Ootoaiovljono luta 1M2. 23 ta liflblianske okolice tirsfa s asonteieao zavezo t lastim zadnje« dota« ▼ LJablJeUii na Dunajski cesti št. 18 ic imela koncem teta 19U<* denarnega prometa.......K 11,116.121-11 upravnega premoženja............... k 20,771.310-99 obrestuje hranilne vloge po 41j2°|0 euukunu edkltka runtnuga davka, katerega plačuje posojilnica auena za vložnike. lprs|sma ten« vloge nn takaći raćan v zvezi s čekovnim prometom te |ik obrestni e od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad..............k 2 0,0 0 0.0 0 0 Posojajo no zoanljiSča po 9 e 1 na amortizacijo ali pa po 9l %j w krea amortizacije i na menice po 6 . • Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. U1A1IE D1E: vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. Tslstoa Si. 119. Postne hranilnice račun ftt. 121.405. 3E LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubljaiii ■ Stritarjeva ulica štev. 2. Sprejema vloge na kujiiice in na tekoči račun ter jih obrestuje Delniška glavnica: K 5.000.000*— Rezervni zaklad: K 450 000*_ od dne vloge po 4 tisto. Kupuje in prodaja vrednostno „ . c ■• a r i , . „ - papirje eseh erst po ducvnih kanih. - Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu I 2C DE 3C IG JL 3C 3 vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za ii vi: en je, ali pa proti poiaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpira; m o torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najiniem ob- „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .-. Ogromni reierrmi loasll ■ «412.717- |anes1|a ta pepenu varnost Banka „SLAVIJA" .SLAVIJA" Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. s starost za slučaj N i rizr a«a z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje smrti roditeljev, za doto otrobna*. - Banka „SLAVIJA" razdeljuje ves "isti dobitek svojim članom.----- Banka „SLAVIJA" r.. slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. Bojosnro SY š\ WW II iS gmotno podpira narodr.a društva, organizacije In prispeva k narodnim Pol U mM 0mvmšmmw mmmk eobrodeinim namenom.-- „SLAVIJA" stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. ! Vsa pojasnila daje drag** volje generalni za stop banko „Slavlje" w IiJnbljanL o Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Prešernova ulico Ste v. 3. •\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Obstoječih vlog nosi M Denarni promet milijonov kron. vloženega denarja jamči zraven zaklonio še mestna or>čina ljubljanska z vsem premoženjem in z vse SVOJO močjo. Izgube viosenega denarja je nemogo6l| ker je po pravi!ih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključeno vnaka npekulSsOija z vloženim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 41 4'\ brez odbitka; nevsdignjene obresti se pnpisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejrma d 1 milijon kron, ▼loine knjižice drugih denarnih zavodoT kot gotov Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj V«*/, na leto. I>aje posojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane lične domofto ks*Onilnike9 ▼ podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno dmitve. 4 Lnstnim in tisk »Nnrudne tiskarne« B/A 2202 76 80 3077