Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeinnu, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne''. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., j če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. V Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. T Vredilištvo je v Semeniškib ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6, uri popoludne. ^tev. 129. V Ljubljani, v sredo 10. junija 1391. Letnik XIX. Državni zbor. Z Dunaja, 9. junija. Pobiranje davkov na Kranjskem. V današnji seji izročil je poslanec Pfeifer s svojimi tovariši predsedništvu poslaniške zbornice interpelacijo glede odmerjevanja in pobiranja davkov na Kranjskem, v kateri je vprašal po daljši utemeljitvi, ali misli minister ukazati davčnim uradom, da naj se v onih krajih na Dolenjskem, v katerih so se očitno poslabšale gospodarske razmere v zadnjem času, pri odmerjevanju dohodninskega iu pndobitve-nega davka primerno ozirajo na spremenjene razmere? In ali misli minister v potrebnih slučajih odložiti plačevanje davkov do prihodnje žetve, ako ga zato prosijo poškodovane občine? Interpelacijo prilično celotno objavimo. Vergottini je šel rakom žvižgat. Med danes izročenimi vlogami bilo je pismo istrskega poslanca Vergottinija, s katerim predsedništvu naznanja, da odloži poslanstvo. Prišlo je torej tako, kakor sem zadnjič poročal. Za slovansko prebivalstvo v Istri bi bilo velike koristi, da bi se bile v javni seji razpravljale zadnje volitve in razkrile spletke, ki so se v raznih krogih kovale proti slovanskim kandidatom. Ker je postalo to vsled Ver-gottinijeve odpovedi nemogoče, treba bode iskati druge prilike, pri kateri se bode spravilo v razgovor. Pri budgetui razpravi bode dovolj takih prilik, katerih primorski poslanci menda ne bodo prezrli. Pred dnevnim redom storil je še le danes došli poljski poslanec grof Tiskovski obljubo, potem pa se je predsednik spominjal bivšega ministra Hasnerja, očeta novih šolskih in cerkvenih zakonov, glavnega stebra liberalne stranke v gospodski zbornici, ki je te dni v Išlu umrl. Dr. Smolka je to storil, ker je bil Hasner svoje dni nekoliko časa predsednik poslaniške zbor- nice, najbolj pa menda iz prijaznosti ,do levičarjev, ki Hasnerja prištevajo k prvim veljakom svoje stranke. Potem je bil v tretjem branju potrjen zakon glede državnih mostnin in mitnic, v drugem branju pa rešen načrt postave glede prehodnih določil o hišnem davku v krajih, ki se združijo z dunajskim mestom. Tretja točka je bil vladni predlog o vravnavi pravnih in državnoznanstvenih študij na vseučiliščih, kakor je bil sprejet v gospodski zbornici. O tej zadevi je govoril mladočeški poslanec in vseučiliščni profesor dr. Masaryk, potem je bil načrt v pretresanje izročen posebnemu odseku 18 članov, ki bodo izvoljen v eni prihodnjih sej. Dolg razgovor je nastal pri poročilu vinorejskega odseka glede podpor za škodo, ki jo trtna uš prizadeva vinorejcem. Ta zadeva je velike važnosti za naše vinorejske kraje, zato boža »Slovenca" njegov posebni poročevalec sostavil obširno iu natančno poročilo o tem predlogu. Ker gre ura že na tri, pride za to točko težko še kaj na vrsto, zlasti ker obsega dnevni red le prva branja raznih samostalnih predlogov. Budgetni odsek je včeraj dovršil svoje posvetovanje; zadnjo sejo bo imel v četrtek, 11. t. m., da reši finančni zakon. Posamezne številke še niso seštete, vendar mora biti konečni uspeh ugoden, ker je dr. Plener v imenu levičarjev že včeraj stavil predlog, da naj se malim obrtnikom, ki imajo do 5 gld. 25 kr. obrtnega davka, odpišejo priklade. Ta odpis bi znašal po računu predlagatelja 1,400.000 gld. Podatki za ta račun se morejo dobiti le pri finančnem ministerstvu, ki jih pa kolikor mogoče skriva. Zveza levičarjev z raznimi uradi, ali bolje rečeno, z uradniki, mora biti jako tesna in prisrčna, da je Plener zvedel dotične številke, ne da bi bil prišel minister temu poizvedovanju na sled. Finančni minister je bil namreč po Plenerjevem nasvetu jako iznenaden, ter je odgovarjal, da je namen predlagateljev gotovo blag in hvalevreden, da pa za zdaj še ne more označiti svojega stališča, ker so uaše finance še slabotne in jih je treba kolikor mogoče še varovati. Plener se je hotel s svojim predlogom priflik-niti obrtnikom in jih pridobiti za liberalno stranko, ki je dozdaj pospeševala le koristi kapitalistov in bogatašev ter se trdovratno upirala vsem naporom desniške stranke za zboljšanje obrtnega stanu. Zdaj so se mu začeli mahoma prilizovati in mu hočejo pomagati, toda ne na troške bogatašev in kapitalistov, ampak na troške države, oziroma drugih davkoplačevalcev. Konservativna stranka ima med svojimi načeli tudi pomoč in olajšave za težko breme, ki tare obrtni stan; zato so tudi konservativni zastopniki iz srca pozdravili predlog, ki nasvetuje take polaj-šave. Ali večina konservativnih poslancev je izbrana v kmetskih občinah ter se zaveda, da jednako huda, če ne še huja bremena tarejo kmetski stan, in da sta zemljiški in hišno-razredui davek jednako občutljiva, kakor pridobitni davek. Ce torej državne finance dopuščajo znižanje nekaterih davkov, nikakor ne gre, da bi bilo to znižanje jednostransko in bi bili te dobrote deležni samo mali obrtniki, večinoma mestni prebivalci, ampak raztegniti se mora v jednaki meri tudi na kmetsko prebivalstvo in z obrtnim davkom ob jednem znižati tudi zemljiški in hišno-razredni davek. To stališče so zagovarjali konservativni člani v budgetnem odseku že včeraj in ga hočejo zagovarjati tudi v četrtek, ko pride ta reč v odseku zopet na dnevni red. Vžitninska črta v Trstu. Davčni odsek je te dni razpravljal vladni predlog glede nove črte za vžitninski davek v Trstu. Slovenski poslanci so si mnogo LISTEK. Sveta Primož in Felicijan med Slovenci. (Zgodovinska črtica, spisal Jos. Benkovič.) (Konec.) Marljivi preiskovalec slovenskih starin, Davorin Trstenjak, je skušal pojasniti nenavadno češčenje sv. Primoža s pomočjo staroslovenskega bajeslovja 17). ") Mittheilung. d. hist. Ver. f. Kr., 1857, 139: „Bei den Indern hiess die Erdgott:n Bhavani, als Bergmutter und Hohenbeherrseherin Parvati, von parva oder parvata, Berg. Bopp hat mit parvata unrichtig das slavische brdo verglichen, das aus vrdh, crescere, stammt. Zu parva stimmt das slove-nische parm, methatetisch pram, durch Lautschwiichung perm, prem, prim, daher die slovenischen Berg- und Hohennamen: Perm, Prem, Primsko, Permut, Primut, primska gora, dann Berg- und Hdhenbewohner: Permut, Primut, Primon, Premik, Primšič usw. Im Slovenischen hat v mit m gewechselt, was haufig geschieht, z. B.: vngo und mnogo, guvno und gumno, und welehen Wechsel auch schon das Sanskrit aufweist, z. B.: maš und vaS, makš und vakš, mriS und vriš usw. Dem in-dischen Hohenbeherrscher Parvat, in der starken Form Parvant, entspricht gomiet die slav. Form Permant, methatetisch Pra-mant, durch Lautschwachung Premant, Primant, durch Con-traction des an iu o oder u — Primut, vergleiche Borut aus Borant, Marut aus Morant, Korutani aus Kurantani usw. Den Beinamen Parvat fiihrt im indischen Mythus Qiva als personi-iicirter Sturm- und Wolkengott, ahnlich dem griechichen Zeus, Relikvije teh mučencev so bile prinešene v naše kraje vsaj v prvi polovici 9. stoletja, ako ne prej, torej v dobi, ko se je psganstvo umikalo krščanstvu. Znano je, da so se misijonarji često posluževali pa-ganskih običajev, da so tem laglje izpodrinili ma-like. Češčenje sv. Jurija, sv. Mihaela, sv. Marjete in drugih je uprav zaradi tega tako razširjeno med narodi. Jednako se je umaknil sv. Primožu staro-slovenski bog Primut ah Primon. Bil je to bog der bei Homer auch Herr der Wolken und des Sturmes heisst, dem die Bergspitzen lieilig sind, weil die Wolken sicli um dieselben sammeln. Auch der slavische Mythus kannte einen Gott Primut. Noch gegenwiirtig ruft der Gebirgsslovene gerne den hI. Primut, Primon, Premon beim herannahenden Wetter an. Es ist unter dem Primut, Primon, Premon heut zu Tage zwar der hI. Primus gemeint, allein der Umstand, dass man dem hI. Primus grosstentheils auf Berghijlien Kirchen errich-tete, ferner die Zuriehtung des Namens Primut, Primon, Premon aus Primus lassen mit Grund vermuthen, dass die Ver-ehrung des hI. Primus den heidnischen Bergbeherrscher Par-vant-Primut verdriingt habe. Eines slavischen Gottes Primut (aus parm, perm ist das slowakische permoučnik, der Berg-geist, entstanden. Časop. česk. Mus. 1848) erwiihnt ausdriicklich die Knytlingasaga. Da der Name Primut das Niimliche aus-driickt, was das griechische t®?, so war Primut kein anderer Gott als der slavische Zeli? aV.pio?. Primut hiitte somit eine synonyme Bedeutung mit Voco — Vocio. und wir finden noch zur Zeit Attila s einen »""i? N«pe/.fiSv $p%w /iop«« Namens IlpipiouTe?, der nebst Romulus, einem Comes aus Pettau, als Gesandte an Attila von Aetius abgeordnet wurde". oblakov in nevihte, kateremu so bile posvečene zlasti gorske višine. To podmeno nam potrjuje tudi istina, da je slovenskemu narodu le sv. Primož posebno znan in ljub, dočim njegovega brata sv. Felicijana ljudstvo le malo pozn&; tudi krstnih imen »Felicijan" je v primeri s .Primožem" pičlo število. Zlasti zanimivo je, da stojd cerkve sv. Primoža na Slovenskem skoro izključno le na višinah, deloma nenavadno visokih, strmih, gorskih rebrih, kakor nekdaj paganska Primutova svetišča l8). Da je stopil sv. Primož na mesto malika Pri-muta, priča nam tudi ljudska vera. Slovenci časte namreč sv. Primoža kot zavetnika pred strelo in točo ter kot varha poljskih 6adov. Marsikdo, ki roma k sv. Primožu nad Kamnikom, nese seboj poln uvitek ajde. Tam gori jo zameni za jedno pest ali perišče blagoslovljene, katera 6e ob setvi primeša med semensko in se vkupe seje 19). Tudi imena raznih slovenskih holmov, na katera opozarja Trstenjak, n. pr. Prem, Primskovo, Primska gora na Kranjskem, Preims na Koroškem ") N. pr. Sv. Primož nad Kamnikom, Jamnik pri Selcih, Osredek pri Št. Janiu, sv. Primož pri Studencu, Veliki Ce-rovec pri Stopičah itd. na Kranjskem; Sv. Primož na Št. Pri-moški Gori pri Ljubnem, Št. Primož na Pohorju itd. na Štajerskem. "J „Slovenec", XIII., 1885, št. 69. / prizadejali, da bi bila ta črta umerjena po željah okoličanov. V tem prizadevanju so jih podpirali tudi italijanski poslanci tržaški. Ker se je pa vlada odločno protivila tej črti in rekla, da bi bilo popolnoma nemogoče nadzorovati jo, ker se vleče čez vrtove in zasebna posestva, odločila se je odsekova večina z vsemi glasovi proti jedinemu glasu tržaškega poslanca Luzzata za vladni načrt, ki pride te dni na dnevni red javne seje. Okoličanom, ki se priteguejo v zaprto mesto, dovoli se polajšava, da bodo plačevali vžitnino samo od prodanega vina, ne pa od kaplje, ki jo povžijejo doma. Razven užitnine na vino pobirajo sedaj v Trstu pa še poseben davek, kakoršnega sicer nikjer ni, tako ime-novauo „dazio spina — davek od pipe", ki je silno visok in znaša 25 odstotkov vinske cene. Vsled tega davka, ki ga pobira mesto samo od oštirjev, je vino po gostilnah jako drago, kar najhuje zadeva ravno najrevnejše prebivalstvo, ki je prisiljeno ga po četrt litra kupovati v gostilnah in za drag denar dobivati malovredno ali celo sprideno blago. Bogatini kupujejo vino na debelo in ga pijejo po ceni, ker ne .plačujejo davka od pipe. Gostiluičarji so vsled tega državnemu zboru poslali prošnjo, da se odpravi omenjeni mestni davek; Tržačani pa bi ga radi ohranili, ker donaša mestu lepe dohodke in je nekak dispozicijski zaklad, iz katerega plačujejo ljudi, ki delajo v duhu iu smislu lahonskega mestnega sta-rašinstva. Če hoče torej vlada pomagati revežem in okoličane nekoliko odškodovati za to, da je nekaj krajev vtaknila v zaprto mesto, mora odpraviti ta nenaravni davek in užitnino vzeti v lastno oskrbovanje. Na ta način bode mesto prisiljeno odpustiti ljudi, ki so dozdaj opravljali ta posel, poleg njega pa uganjali tudi irredentovske burke. Prav mnogi med njimi so namreč italijanski podaniki in hudi irredentovci, katere je lahonsko starašinstvo posebno rado jemalo v službo na škodo poštenim domačim ljudem, ki so morali drugje iskati vsakdanjega kruha. Vlada torej ne more skoraj bolje skrbeti za javni red in mir in za pospeševanje pa-trijotičnega avstrijskega duha v Trstu, kakor da mestu odvzame priliko ua javne troške rediti druhal, ki je bila vsaki čas pripravljena za protiavstrijske irredentske demonstracije. Katoliški shod v Gradcu. Govor gosp. deželnega poslanca dr. Serneca. Velecenjeni zbor! Pred vsem izreči mi je pripravljalnemu in slavnostnemu odboru druzega štajerskega katoliškega shoda najsrčnejšo zahvalo, da smo se sešli na zbor zastopniki raznih avstrijskih narodov, da se posvetujemo o skupnih namenih, smotrih in skupnem delovanju. Vodnikom tega podjetja gre vsekako največja čast, da so sprožili misel za tak shod in to misel tudi uresničili. Da, mi Slovani spadamo semkaj, — kolikor jaz vem, na vsem Spodnjem Štajerskem ni niti jednega Slovana, ki bi ne bil katolik. Zelo smo se vzradovali povabila, in Vi vidite, da se sedanjega zborovanja udeležujejo Slovenci kmetskega stanu, posvetnega razumništva, posebno pa zastopniki naše itd., utrjujejo to podmeno. Listini iz leta 973 in 989 omenjata zemljišče Primet (Primet territorium) pri Stari Loki 20). Isto velja o sličnih priimkih, na pr. Primec, Primšič, Premek. Premož, Primožič itd.21) Ceščenje svetega Primoža nam kaže v nekoliko tudi meje, do katerih je segal v srednjem veku slovenski rod. Sv. Primožu in Felicijanu v čast je posvečenih na slovenskem nad 30 cerkva in mnogo altarjev. Ljubljanska škofija ima njunih cerkva 21 (oziroma 22) 22), Iavantinska 7 23), krška 24), goriška '■"') Schumi : Irk.-Keg. B. I. 13. 15. — Butar meni, da je ime Primet pri meji; cf. Mitthlng. des Musealver. f. Krain, IV., 6». sl) Primeii ono, kar piše Jeran o priimkih: Klemen, Klemenee, Klemenčič itd. z ozirom na sv. Klemena. Zlati Vek, str. 60. ") Sv. Primož nad Kamnikom, Loka pri Mengišu, Tirna pri Sv. Gori, Jesenovo p. (''emšeniku, Jaiunik p. Selcih, Gradišče p. Zelimljah, Lašče p. Žužemberku , Rovte p. Robu, Grčarice, Veliki Cerovee p. Stopičah, Gorenje Kartelevo p. Alirni Peči, Katje p. Hinjah, Lepa Vas p. Sv. Duhu, Sv. Primož na gori p. Studencu, Gabrovka p. Zagradcu, Osredek p. Št. Janžu, Gaber p. Semiču, Vriipolje p. Vipavi, Bločice p. Grahovem, Otok p. Starem Trgu poleg Loža, Osredek p. St. Vidu poleg Cerknice in sedaj že porušena cerkev: Sv. Primož nad t.*Njdohovo Vasjo p. St. Petru na Notranjskem. častite duhovščine z milostljivim knezoškofom na čelu. Slovani smo večkrat imeli priliko se prepričati, da nemški konservativci, če tudi so nam že večkrat pokazali odkritosrčno prijateljstvo, nas vendar še dosti ne poznajo. To tudi ni lahko mogoče, kajti liberalni listi so nas in našo duhovščino vedno obrekovali in grdili, — naših slovenskih listov pa Nemci ne razumijo, našega nemško - konservativnega lista »Sildsteirische Post" pa seveda ne bero, ker imajo dovolj skrbi z vzdržavanjem in plačevanjem svojih vrlih krščanskih listov. Bodi mi dovoljeno, da se ob kratkem ozrdm nazaj v našo zgodovino. Bili smo podjarmljen narod in plemenitnikom podložni, pa vendar nam ni toliko škodovala tlaka in desetina za graščaka, nego — meščanstvo, vzlasti obrtno zadrugarstvo, ki je naš narod izključilo iz obrtnijstva in mu tako zaprlo pot do blagostanja. Naš narod si ni mogel z obrtnijstvom služiti kruha, ko je rokodelstvo najbolj cvetelo, prepovedalo se mu je, prodajati živino in druge izdelke kjs drugje, nego na kakem določenem kraju ali določenem mestu, z jedno besedo, našemu narodu ni bilo mogoče prospeti se do blagostanja. Naravnost čuditi se moramo, da se je pri takih razmerah slovanski narod vendar ohranil in da je še dandanes splošno nravno nepopačen in pristno krščansk. Jedrna častita duhovščina je naš narod rešila gospodarskega iu nravstvenega propada; to zaslugo jej moramo priznati. Naša duhovščina je v vseh britkih časih v našem narodu ohranila krščansko vero, in krščansko morilo in silo z neumorljivim poučevanjem v naši materinščini, ter narod rešila gmotnega in duševnega propada. Prišlo je 1848. leto; v začetku sedmega desetletja se je jelo vzbujati narodno čuvstvo, pa začela se je tudi doba liberalnega sleparstva. Kako je delala liberalna stranka? Napadala je krščansko vero, zaničevala iu blatila je duhovščino, vsakega vernega katoličana razkričevala je za mračnjaka iu nazadnjaka. Priporočala je pri tem brez-versko šolo in poveličevala nevero in „prostomišljenje" kot ideal vsakega napredka. Škoda, da tem ljudem niso že takrat gledali na prste in niso takoj pozvedovali, kdo so oni, ki podkopujejo krščansko vero in se potegujejo za brezversko šolo. Ko bi bili tedaj pogledali za kulise, pa bi bili videli, da je predvsem židovski vpliv vodil liberalne liste, to je židje in krščanski odpadniki. Sedaj pa vprašamo, kako pa židje v resnici mislijo o šoli, ali morda tudi v židovskih šolah ve-ronauk prezirajo in svoje otroke vzgajajo brezverski? — Toda glejte, ako preiskujemo to vprašanje, prepričamo se — čudno — da uprav ti nasprotniki verske šole v židovskih šolah nobene reči bolj ne goje, nego naravni židovski — veronauk, katerega uče tabini. Morda je ta poduk poduk o napredku? Če rabini uče židovske otroke, da so židje jedino od Boga izvoljeno ljudstvo, če jih uče talmud — ne da bi jih nadzorovalo državno oblastvo — 2 25), tržaška 1 2B). Slovenskim sosedne škofije ne-majo, kolikor meni znano, nijedne cerkve njima v čast posvečene; le v sekovski škofiji, v vznožju Velikega Zvonarja leži samotna gorska vasica Predlice (Predlitz) z vikarijatsko cerkvijo sv. Primoža in Felicijana. Torej čim bolj se je izgubljal slovenski živelj med Nemce in Lahe, tem redkejše so cerkve njima v čast posvečene, na Nemškem in Laškem pa izgine popolnem njih sled. Valvasor piše 27) sicer, da je bila ona cerkev ob Vrbskem jezeru, v kateri sta sprva ležali sveti '■') Sv. Primož v fari Št. Jurij p. Šmariji, Sv. P. v fari Zabukovje, p. Gornjem Gradu, na Kremenu p. Vidmu, v Gubnem p. Pilštajnu, na Šentprimoški Gori p. Ljubnem, Št. Primož na Pohorju. *4) Sv. Primož v fari Št. Vid v podjunski dolini, am Preiins v fari Šmarjeta p. Vošprku, Steinbruch v fari čajuče. "•) Log in Lom. ,J0) Gradišče p. llrušici. J7) Valvasor, VJU., 658. Ko je 1. 974 bežal pred cesarjem Otonom II brižinski škof Abraham, bojda gorotanski Slovenec, kot zaveznik upornega Henrika Bavarskega, prišel je na Koroško k Materi Božji ob Vrbskem jezeru. Ustanovil je tii kolegijatsko cerkev z dekanom in petimi kanoniki ter jo posvetil sv. Primožu in Felicijanu. mari se v tem ne opirajo na jako nazadnjaš k a načela ? Židom najmanj pristoja soditi o napredka, vsaj je vendar vsa evropska kultura sezidana jddino na načelih krščanske vere — ljubi Boga čez vse, in svojega bližnjega kakor samega sebe. — Kar nečeš, da ti drugi stori, tega tudi ti drugemu ne stori. Pred Bogom so vsi 1 j u d j e j e d n a ki — to so načela, katere nas je učil Kristus; krščanska načela odpravila so paganstvo, robstvo, naredila konec barbarizmu; krščanstvu ima se sedanji svet zahvaliti za ves svoj napredek — krščanstvo jedino je temeljni steber in nositelj vsakega napredka. Škoda, da se takoj v začetku liberalnega gibanja ni razkrila vsa njegova lažnjivost — meščani bi se ne bili izneverili krščanstvu. Če pa je moj predso-vornik to obžaloval in skoro obupaval nad tem, da bi se dali meščani zopet pridobiti za krščanska načela, jaz v tem oziru nisem tako malodušen. Saj vidimo, kako neprestano narašča močno gibanje v našem prvem mestu, na Dunaju, jaz mislim antisemitizem. Velika množina prebivalstva na Dunaju je spoznala, dejal bi po nagonu, da so oni, ki spodkopu-jejo obstanek kristijanom, isti, ki zagovarjajo liberalizem in veliki kapital, predvsem židje. Borba proti izsesavanju ljudstva na Dunaju bije se na kr-ščansko-socijalni podlagi. Reva uči narod, da se druži vkupe, da izbira zaupnike iz svoje srede iu upati smemo, da se na ta način polagoma tudi v druzih avstrijskih mestih vvede krščansko-socijalno gibanje. Ne morem, da bi ne omenil zborovanja obrtnega shoda, ki je bil v septembru lanskega leta na Dunaju. Zbrali so se bili zastopniki vseh avstrijskih narodov. Govorili so nemški, poljski, češki, slovenski zastopniki obrtnega stanu iz vseh dežel avstrijske države, ki so v popolni edinosti priznali, da so skupni njih interesi. Da, vsi avstrijski državljani imajo popolnoma indentične koristi. Dobri agrarni zakoni koristijo ravno tako nemškemu kmetu, kakor slovenskemu, slabi pa oba jednako hudo zadevajo. To velja tudi za vse avstrijske obrtnike, pa tudi za delavce vseh avstrijskih uarodnosti. — Iz tega sledi, da zastopniki raznih stanov vseh narodov naše države morajo mej sabo sporazumeti se in da morajo skupno delovati. (Dobro!) (Konec prik.) Politični preg-led, V Ljubljani, 10. junija. 3iotran]e dežel«. jElasner. »Politik" je priobčila povodom smrti bivšega ministerskega predsednika Hasnerja članek, v katerem se izreka proti sedanjemu šolskemu zakonu. Mej drugim pravi, da je pokojnik največ škodoval češkemu narodu s tem, da je šolo izročil centralističnemu birokratizmu, izemši jo iz rok, katerim je naravno pripadala. S pretvezo svobodnih reform naredila se je šola za sredstvo germanizacije, h kratu se je pa dal hud udarec avtonomiji kraljestev in dežel. Češki narod je namen spoznal in se je jel z vsemi silami braniti nove šole. Seveda Mla- trupli, posvečena tema mučencema. V resnici pa je bila Mati Božja patrona 28). Ko je jožefinski duh zatrl malone vse očitne verske svečanosti, procesije in shode, tudi med Slovenci ni ostal brez sadu. V marsičem se je ohladila stara, podedovana vnema in navdušenost slovenskega ljudstva do verskih stvari. Ceščenje sv. Primoža iu Felicijana in drugih posebnih narodnih zavetnikov se je skoro pozabilo. Dandanašnji ima le redko kak Slovenec ime teh svetnikov. (V ljubljanski škofiji je bilo pred 60 leti 8 duhovnikov „Primožev", sedaj sta le 2.) Shodov pri cerkvi sv. Primoža na Planini je sedaj na leto po pet. Ljudstva pride časih ob ugodnem vremenu kakih par stotin s Kranjskega, Štajerskega in Koroškega, toda uekdaDje verske navdušenosti ni več. Fare, katere so hodile nekdaj po obljubi s procesijami sem gori, pošiljajo navadno 1» kakega moža z večjim ali manjšim darom, katerega ") Hohenauer. Kirchengeseh. v. Kiirnthen, 270. 1» tega si lahko tolmačimo staro oltarno sliko v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom. Naslikana je namreč Marija z detetom Jezusom v naročju; nji ob strani pa sv. Primož in Felicijan kleče prosita zu verno ljudstvo. Morda je ta zanimiva slika posneta uprav po oni na Koroškem. Zato smemo smatrati ono cerkev na kamniških planinah kot pravo ,.mater eoelesia" vsem cerkvam, kateiimsta ta dva mučenea zavetnika. dočehi so v svoji zmotnjavi proslavljali novo šolo kot svobodnostno pridobitev. Proi Liechtensteiuovemu predlogu so ruvali, da so s tem nazadnje še večino razrušili, da sedaj narod češki ničesa doseči ne more. — »Politika" pač po pravici prijemlje Mladočehe. Ali ne le na Češkem, temveč tudi pri nas so se dobili možje, ki so z nasprotovanjem Liechtensteino-vemu predlogu pomagali razrušiti konservativno večino in tako delali vede ali nevede za germanizacijo. T nanje držare. Rusija in Francija. »Post" in »Times" prinesle so nedavno vest, da je Francoska vlada v Peterburgu predlagala, da bi se sklenila francosko-ruska zveza, pa se je ta ponudba odklonila. V Peterburgu so odgovorili, da Rusija pred vsem le želi ohraniti mir, to pa le more, če ima popolnoma svobodno roko. Sta li omenjena lista dobro poučena, o tem se ne more nič gotovega vedeti. Vsekako se pa poročili popolnoma vjemate z načeli ruske politike. Le čudno se nam zdi, da bi francoski državniki bili tako kratkovidni, da bi ne bili spoznali, da Rusije ni pridobiti za tako zvezo. Rusi nemajo nobena interesa, kdaj začenjati boj proti Nemčiji, njim je le za gospodarstvo na Balkanu, zlasti ob Bosporu, ali baš zastran orijentskih zadev se pa francoski in ruski interesi popolnoma ne vjemajo. Izgredi v Betlehemu. V cerkvi Kristusovega rojstva v Betlehemu bili so koncem maja neki izgredi mej Latinci in Grki. Ker so oboji rabili revolverje, bilo je nekaj ranjenih. Francoski veleposlanik je v tem oziru izročil Porti nenavadno ostro noto, v kateri se pritožuje, da Porta se bolj ozira na Grke, nego na Latince, in zahteva, da se krivci ostro kaznujejo. Porta je v odgovoru skoro vso krivdo hotela zvaliti na Latince, ali veleposlanik je izjavil, da z odgovorom ni zadovoljen. Kako se bode stvar rešila, se še ne ve. Ostre besede francoske diplomacije so marsikoga osupnile. Sedanja republikauska vlada se dosedaj ni toliko zanimala za kristijane v orijentu. Morda to od tod prihaja, da Francija v Peterburgu ni dosegla svojih namenov. Rusija se jako zanima za Grke v orijentu, naj že bodo zjedinjeni ali nezjedinjeni, in jej gotovo ni prav ugajalo, da se je Francija tako potegovala za Latince. Francoska nota je torej imela večji politični pomen. Italijanska zbornica. Nedavno je v italijanski zbornici poslanec imbriani se izrazil, da Pulj mora postati italijansk. V jednih poslednjih sej je pa poslanec Barzilai zabavljal proti Avstriji, ker je avstrijska vlada iztirala nekega italijanskega časnikarja in ker so v Trstu prepovedali nabirati darove za prizadete pri eksploziji praharne v Rimu. Govornik se je spodtikal nad tem, da se je v Mantui, kjer je pal Andrej Hofer, na željo Ti-rolcev vz'daia spominska plošča temu avstrijskemu junaku. Govornik je skušal dokazati, da Avstrija ni zvesta zaveznica Italije, in je grajal vlado, da ž njo še hoče ostati v zvezi. Ministerski predsednik je dobro zagovarjal zvezo z Avstrijo in naglašal, da on ve, da se more na Avstrijo zanašati. Drugače Rudini postopati ni mogel. Imbrianijev in Barzilaijev govor pa dokazujeta, da je irredenta v Italiji še jako mogočna in da Avstrija Italiji ne sme preveč zaupati, ker javno mnenje italijansko naši državi nikakor ni prijazno. Izvirni dopisi. Iz Ljutomera, 8. junija. (Izlet „Triglava-noV.) Akademično društvo »Triglav" v Gradcu položi na altar sv. Primoža, zavetnika pred strelo in varha poljskih sadov. Dostavek. Gosp. Anton K o bi ar je našel v videmskem nadškofijskem arhivu sledeče poročilo glede relikvij sv. Primoža in Felicijana, katero je pisal kamniški župnik Sebast. Trebuhan 6. junija 1597 patrijarhu v Videm: »V hospitalski cerkvi . 9. u. zvee. 73 34 73 32 73-24 22-4 25-4 17 6 sl. jjzapad zrn. zap. brezv. jasno oblačno 0 00 Srednja temperatura 21'8°, za 3-7° pod normalom. Dunajska borza. i Teiegratično poročilo.) 10. junija. Papirna renta 5% po 100 gl (s 16% davka i 92 trid 65 kr Srebrna , 5% „ 100 ~„ * 16* „ 92 „ 55 ., 5% avstr. zlata renta, davka prosta 111 . n Papirna renta, davka prosta 102 . 40 , Akcije avstr.-ogerske banke .....1 015 , Kreditne akcije 301 „ — Francoski napoleond. . . 9 n 25 V, • 5 „ 54 „ Nemške marke .... 57 „ 25 „ Največja zaloga šivalnih strojev ' JAN. JAX, LJUBLJANA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. (30-2) Zamenjuje stare stroje. Poprave vi-.še se točno _trajno in ceno. Uzorei zasebnim nam«-'ilkom zastonj in franko. Uzorčne knjige za krojače, kakeršnih do sedaj že ni bilo, nefrankovane in le proti vloibi 20 gld., kateri se odra-čunajo, kadar se blago naroči. Blago za obleke. Peruvien in dosking za prečastito duhovščino. Blago za uniforme c. kr. uradnikov po predpisu, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukno za bilard in igralne mize, loden tudi nepremočen za lovske suknje, blago, ki se sme prati. Popotni pl&di 4-14 gld. itd. Kdor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sukno in ne slabesa blaga, ki se ponuja od iseli stranij in je jedva krojaoevega plačila vredno, obrne naj se na tvrdko Jan. Stikarofsky v Brini. Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski, Razume se. da ostaje v moji zalogi, v kateri je vedno za pol milijona goldinarjev av. velj. blaga, in pri moji svetovni trgovini mnogo ostankov; vsak razsoden človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov in odrezkov uzorci ne pošiljajo, ker bi pri več sto naročbah za uzorce nazadnje ničesa ne ostalo, in je torej smešno, če nekatere trgovine s suknoin vzlic temu inserirajo uzorce od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorei le od kosov in ne pa od ostankov, namen takemu postopanju je očividen. Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjajo, ali se pa denar vrne. Barva, dolgost, cena naj se pri naročbi ostankov naznani. W Razpošilja se le proti povzetju, nad 10 gld. franko. Dopisovanje v nemščini, madjarščini, češčini, poljščini, italijanščini in francoščini (24—22) Sargove glicerinove specialitete. Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron Lie ig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, cesarski sv&tnik pl. Scherzer itd. itd, dvorna zobozdravnika Thomas na Dunaji in Maister v Gothi itd. Glicerinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr . v škatljici 65 kr., v deščicah po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljici po 3 koščke......60 kr. Medeno glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke........60 „ Tekoče glicerinovo milo v steklenici............65 „ (Najboljše sredstvo za razkave noge in nečisto polt.) Glicerinova ustna krema v steklenici............50 „ Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gl. 1 — Toaletno karbol>glicer!novo milo v zavitku po 3 koščke.....„ 1.20 KALODOIVT Slieerinova zolmA krema po......... —.35 IliUJVlfVJ ' • (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji. Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah. (35)