305. številka.
Ithajn	t mn
Tudi " rtd-**T»bin praraikib) (b V •n »*• ■	jk b
9 ari ejutrtii
e-2« m»lkite se prodHjajo pi 3 oovi. stot d ^ib tobskarnah v Tretn ir otooo, Lj ubljani, Gori-i t S>nnjr Mariboru, CJeli v t>, Tdri;i. ^t P«tru. Seian fNabrežini. Novem me*tn itd |v a*roćbe spre en s apruv« ig b „Jidinonf .i Giorgio Galatti it. 18. — Ura/ne a rt •<! 2 pop. do 8 zvečer jglasom 16 stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFOK Itv, 1157.
mm ••	•
Edinost
SUsilo političnega iruštva
,,Edinost" za Primorsko.
V mdtnaati je moč}
fuoćnlna znala
m fse tete 24 fcron, pol leta 12 kron, 3 mesece o k: f Va na<o£be brez dopoalane naročnine se Jprava ne o~ t 7si dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. *4efraako'8Q »Uma te ne sprejemajo Id rokopis! se ne vraćah
^arn*mno, oglase in reklamacije je pošiljati na uprave b ti
JKBDNIŠTVO : Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Itdajatalj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lan nI) aonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcifr Usta „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti Stv, 18. PoStno-hranilnlčn I račun št. 841.652.
Politično društvo „Edinost" v Trstu.
VABILO
ki ga priredi
politično društvo „Edinost" v Trstu
dne 6. novembra t. 1.
} Sokolovi dvorani v „Narodnem Dom".
Začetek ob 4. uri popoludne.
DNEVNI RED;
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Po ooilo blagajnika 4-.	Eventualija.
Iz Vigo.
LONDON 2. »Dailj Chronicle« javi iz Vigo : Admiral Walker je menda dobil nalog, caj sledi ruski eskadri. Angležke ladije plujejo, ne da bi kazale luči. Španska kri žarka »Estrencadurg «, ki je sledila ruski eskadri, se je povrnila v pristanišče. Mednarodna preiskovalna komisija.
LONDON 2. »Daily News< javljajo: Neki visoki ruBki uradnik je izjavil, da se ni bati nikake nove krize. Načrt glede mejna-rodne preiskovalne komisije, katerega je Anglija odobrila, je bil včeraj populodne odposlan v Petrograd v presojo oziroma odo britev. Kakor hitro bosta obe velevlasti sporazumni v tem, bo ta komisija pričela svoje delovanje.
Tukaj puščeni ruski časniki so že na potu v Petrogmd.
Vzroki razdraženosti na Angležkem.
LONDON 2. Vel k del časopisov poja-
Volitev novega odbora. »',. Pogovor o položaju in o prihodnjih snjuje včerajnjo razdraženoet ozirom na odhod volitvah za me<tni zastop in deželni zborJ ru3fce eskadre iz p ifctanieža v Vigo s tem, da
ODBOR.
od«
Brzojavne vesti.) Odbor za določitev škode
LONDON 1. »S>ndard« javi a, da je r kaf*rfgi je oral nnio h stvari r atanč^e določitv« po-hu s'ia r bišk* H t
i iti i oval v b vi h škočb, k j h tr -i d gral, da so n^ka ere rib ške ladje več ali rn n p« Bitdo.a&e po granatah in po m tra-i ezn h krogljah. Pokvarjene da so bile tudi nek' t re rib ške priprave. Iz razn h posameznost' j 9 soditi, da so Rusi streljali z brzo streln mi topovi.
lju Ihtvo ni razumelo govora prvega ministra Ba f ;urja, in ga vsled tega tolmačilo tako, ; da ima en del ruske flote estati v Vigo do sklepa mednarodne preiskave o dogodku pri Do$ gerbanku.
»Daily Telegraph« pripisuje nepričako j vano razburjenje nejasnim, napečno razumlji-i viin vestem iz Gibraltarja. Velikega pomena je vest, da je baltiška ekadra dobila ukaz, da ne sme nadlegovati ladij, ki plujejo pod nev tralno zastavo.
Angležke vojne ladije, poslane v Gibraltar.
PALMA 2. Dve angležki oklopnjači, ki sta se nocoj o polunoči tukaj vsidralr, sta prejeli neposredno za tem zapečatene ukaze, vsled katerih je oklopnjaČa »Irresistible« 2 uri przneje z enim pokončevalcem torpedovk in se štirimi terpedovkami o d plula v sm^ri pre t Gil raitarjn.
Danski kapetan potrja svojo izjavo
LORIEST 1. Fvn, kape an dans e Saharov poveljnik Knropatkinovega
a irenioe »Aane« ,e ponovil pred ko zo om	Štaba
i zave, ki j h je dal nt kemu tukajšnjemu iis u,	PETROGRAD 1
kateri je te izjave priobčil včeraj, da so namreč racni mornarji videli angležke šalupe in n< ke torpedovke neznane narodnosti, ki so na š rokem mor u operirale neko trt nsbor
diranj«*.
Strelne vaje.
CORCUBION 1. Eaa e*kadra vojn h bdj o katerej se sodi, da je del baltiške ft t^, e šia mimo rta F nisterre ter ob enem
iz\a a a strelne vaj*.
V trdnjavi Gibraltar.
LONDON 2. K*kor javlja »Ruere/ b ro« z Gibraltarja, se ni vršilo tam s n č ob 10. uri nikako gibanje flote. Dve stotniji pešcev sta zasedli pomole. Na ulicah so se prikazali danes vozovi z mun;cijo. Mobil;-zre ja in obrambeno shodne m*ra so iste, kakor o vejah.
PODLISTEK.
Generalni lajtenant Saharo**, ki je bil dosedaj poveljnik generalnega štaba 1. mandžurske armade, je imenovan poveljnike m generalnega štaba vrhnega pove jnika ruskih močij v Vztočoi Aziji.
Mirna noč.
PETROGRAD 1. (U-aino) Brzojavka ge'trala Kuropatkina na carja javi: Nisem pre'ti nikakega poročila o kakih spopadih v noč od 31. oktobra d> 1. novembia.
Japonski parnik Yakishima izgubljen ?
LONDON 1. »D;iJy Telegraph« ja v i iz Ćifu da se š ri tam govorica, da Je japon ski 1 nijsi^i parnik »Vak^shimac izg ibljgn že pred vtč časom.
Kršenje blokade.
LONDON 1. »Dailv Telegrah« je pre-jtl e (' fti, da st-i pred enim tednom dva
36 1
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgnata, Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić.
=== Prevel M. C—č. =====
IV.
—	Ti u oj Beg, kak > ta otrok raste, je pr p mn.l Pen-, komaj se je dečko izvii iz povojev, že koia&a fittkor kakov starec. Lep dečk ne ix»di mu prigovora !
—	j*, rtste kakor dračje. j" potr dila Jelena, in tako se s arumo, is dva trikrat |m m:žikamo z očmi, pa mu zrastejo brke.
—	P jva ! P«*j\a! je sdil Živao, priv zdignd dečka z < bema rokama in ga jto'jubil na Čelo. Na to j a stisnil žen: r< k< , rekš : Z B gom ! n tbroil s j je e Perom proti »Ka-menenim \ ratam«, doc.m ne je mali Benko zr tekel v mat t ino krilo.
t )d kamenenih »vrat« sta šla po nest^uii stezi nizdolu po poti proti potoku Cirkveniku nsjpr^j do cerkve sv Martina, a od tu po nekcd ko etrmeji ste«i naravnost proti mlinu ob [iot)ku. Koraka a sta raolčč, samo pr cerkvi fe je Beok^v 6 ustavil za tr n tek, pokazal s palico na vodnjak in rekH :
—	Tu sta torej zae-L ?
—	Da, je odg ;Voril kovač.
»Lopatar p« d vibikcm« je bil tedaj ob vsem potoku Lajveči mlin v vstm Z»grebu. B la je to visoka in široka hiša iz stare počrnele hrastov i ne, naslonjen i ob vrnož.e brtga a i bk-iijena velikimi, lesenimi steb,i. Okenca kakor da so drt baa očesa, a ob čelu druzega p >da f-e je vlekel izrezljan hodnik. Streha nenavadno strma, obrasce a z mahovino, in g jrnja stran hiše, sta se vsj;enjali nad gosto vrsto sttr h grčtjst h vrl>, katerih sivo rmeno listje se je spuščalo do vode. Zato ho tudi imenovali ta tnhn »^>od vrbik« m«. Tik brega pak eta vrt la dva mlinska kol si z lese-
pravljalo o trgovinsisi pogodbi z Nemčijo. Te kot-ftrence so sa udeležili : grof Goluchovski, gr(f Posedovski, dr. Koerber, grof Tisza, kakor tudi obojestranski resortni ministri.
Bivši italijanski minister amrl.
TURIN 2. Bivši vojni minister, general Ottolengh', poveljnik I armadnega voja, je umrl.
Pdtres.
CIETI 2. Danes zjutraj ob 8. uri 50 m. je bilo tukaj čuti lahek valoviti potres.
»Non expedit< v Italiji deloma preklican
BEROLIN 2. »Germania« javlja iz Rima : Z obzirom na spremenjene razmere pooblastil papež Pij X. škofe, da v posebnih je slučajih dovoliio katoličanom vdeleŽevati se volitev v italijanski državni zbor. Ne smejo pa verdar nastopiti kakor samosvoja stranka.
Carica-udova v Petrogradu.
PETROGRA.D 2. Carica-udova je danes dospela semkaj.
Grški princ na Angležkem.
LONDON 2. Grški pr!nc Jurij je dospel eemkai.
parnika, nah žena strelivom in ž>vili, prišla v Port Artur. Imela sta francozko zastavo.
Port Artur.
TOKIO 2. V uradiem poročilu •> napadu na P« rt Artur, ki je pričal dne 26. m. m., je izjavljeno: Dne 28. oktobra je bilo izjavljeno : Dne 28. oktobra je bilo streljanje silno hudo. 385 g anat ja zsdelo utrdbe An česan in Ic^šan ter na 208 metrov visoki Pa;enčanski grič. Mnogo topov je bilo težko poškodovanih. Prikrite utrdbe in žicaste obrambe so mnogo trpele, dočim so bile utrdbe na levej strani utrdbe Sitajanku poškodovane le malo. Opazilo Be je dva požara : enega v zunanjem mestu, druzega pa v tovarni na zlatem hribu.
Dne 29. oktobra je trajalo obstreljevanje dalje in je bilo še silneje, nego p"ej. Z-utraj ko ee je začelo dan'ti, je en ruski oddelek kakih 100 mož skušal en nap d v svrho, da razdere ne d .leč cd Erlunš^na položene mine. Ta oddelek je bil pa s težkimi Izgubami odbit. V nekej kazemati na vzhodnem vogalu neke utrdbe, ki leži severno od Kinkvančana, je bil razstreljen potom dinamitne patrone neki do g rov. Pri tem je več Rusov našlo smrt. Baterija na utrdbi S.tsjanku je bila vržena v zraK Tudi pet ladij, ki bo se bavile z odstranjevanjem m n, je bilo obstreljenih • tri lad je so bile pri tem težko poškodovane, dočim je na dveh lad jah nastal požar.
Brzojavne vesti.
Nov profesor na tržaški trg.-navtični akademiji.
DUNAJ 1. »Wiener Ze tung« javi: Minister za uk in bcgočast.e je podeli profesorju re* lke v Svijetu Mirku Poliscihu eao učn • mest» ni na\t?nem oddelku trgovske; in nivtiČne sksdemje v Trstu.
Grof Posadovki na Dunaju.
DUNAJ 2. C -ar je <'aaes pr. dpoludne	nje tej angležki bojni muziki po japonofilskih
sprejel v daljšo posebno avdijenco državnpga	listih na kont nentu postalo izdatno diskret
tajnika gr. fa Poead vskega.	neje in pomžneje. Pa tudi angležkega rožlja-
Te ocn dneva so oddali ministeraki pred	nja se sabljo ni smeti jemati pretrag čno. Po
sednie; dr. Korber, minister dr. Kosel in	našem mnenju je temu vrišču in ropotu le
druge os> b svoje vizitke za grofa Posadov-	ta namio, da maskira dejstvo, da se je an-
skeg*.	gležka vlada že temeljito premislila, kT ni
Cesar na dan mrtvih.	tako zaslepljena, da ne bi vedela, da even-
DUSAJ 2. Cesar se je peljal danes v	tuvelen krvav koefl kt z Rusijo bi bil vse
jutro sam vj karucvn«ko cerkev, kjer ga je	kaJ druzega, nego pa vojna z Buri, da si je
gvatbj n s^ml v ra*o. Cesar je tam od-	ža ta zahtevala od Anglije neizmernih napo-
molil t ho molitev na grob-i c.aanse E izabete	rov in	misel sima, da stoji ob me-
in na grobu eesirjev ča Ru lolf, t r se pite m	Jah la'h')e mog 6na ruska straža	za-
zoptt povrnil v dvorno palačo.
Rusko-japonska vojna.
Trst, 2. novembra 1904.
i
Dogcdtk z angležkimi »rib č « bo skoro i za nami. Kar se bo še vrtelo okolo tega dogodka, bo le formalne, zelo podrejene naravi. Naj se že uvedena preiskava zvrši tako ali tako, naj tudi Rusja izreče kako obžalovanje na tem, kar se je zgoddo, in naj tudi plača določeno odškodnino : kaj pomenja to vspričo dejstva, da je ruska flota dne 1. t. m. odplula iz Vigo in da nadaljuje svojo prit v vztočne vode, na skrajni Vztok. Po angležkih listih ee seveda še peni jezno in gg. — uredaiki rožijajo gr, ztče se svojimi — pere-ii. Znač.lno pa je, da je spremljeva-
Vojna ladija »Saida«.
DUNAJ 2. Glasom brzojtvnega poročila je dospela la lija vojne mornarice »Saida« v >Krf«, kjer os aae 4 dn.. Na brodu vse dobro.
Trgovinska pogodba z Nemčijo.
DUNAJ 2. Popoludne seje vršila skupna minieterska konferenca, v katerej se je raz-
vest, kako ob ovrižljeni so Angleži pri indijskih urojenc b, ki le Čakajo, da bi kdo prišel in bi tiste milijone tlačenih trpinov — insurg ral : že ta miesel in zavest morata pretresati angležko diplomacijo do mozga. Ona ve, da bi posledice krvavemu konfliktu mogle b ti katastrofalne za Anglijo. Te po s'e lice bi ne imele samo pomena ene izgubljene v« j ne — posledice torej, ki se ne dado v nekol ko let h sanirati —, ampak Anglija
nimi lopatami, i« pod katerih je drla voda ter tako lopate vrtela v vis. To je bil prijeten in ptleti zelo hladen kraj, a p leg mlina jj bil tudi sadni vrt, zelnik in mal cveti č-njak. Vse to je bilo ob vodi pri kapiteljski Btrani cgr jeoo brestovim stebrevjem tci goat m, vis kim trnjem, da ne bi ee tu pre rila n ti kača, kimo ii človek. Taki časi so bili tedaj. L u Ije »pod vrbikom« so vedeli predobro, da je nj hov mlin kapiteljski go spodi trn v peli in da bi kapiteljski uslužbenci mogli ob kaki priliki vreči smolnato luč na streho, ktr to je b la tedaj vsakdanja navr.da. Zat> so se modro ogradili, da jim ni mogla poseči v hš> hudobna roka. A da bi ravno njih moglo najprej doleteti tako zlo, to so vedeli predobro, ker bo jim bili neumni »kunovnj&ci« iz kapiteljske vasi pred več leti zažgali žitn o > poleg ml na.
Zivan in Pero, dospevša do mlinske trdnjave, sta opazda mlicarja, debelkastega človeka, ki je, oblečen v hel«*, stal pod če
spljami pred mlinom ter je velikemu, oetro-zobemu pju z r ko gladil dlakavi hrbet. Na piagu je mlinar ca, ob la kakor nje br»t Zivan, rezala za družino kose belega kruha, a poleg nje ie drža'a Dobra svojo malo se-a'.r'eo, 1 i je z ročicama sezala po beli pšenični brati.
Zičuvši korake je mlinar privzdignil glavo, obrnil svoj zaliti rdeči obraz nasproti došlecema in ju pozdravil, ne da bi se bil maknil z mesta :
—	A ti, svak, in ti kume kovač ! Dobro došla na sveto ned. Ijo ! Dobro došla ! Pristopita bi že ! Zena, tu ti je brat!
—	Zdravo svak ! B jg pomoz;, sestra !
—	Ah, glej brat Zivane ! R^vno ljubo mi je ! No, stopite v mlin ljudje.
—	Da, vBtopite, je pritrdil mlinar in je, zaeukavši se na p iti, stisnil goBtoma roke.
(Pride še.)
bi utegnila definitivno zapraviti bvojo svetovno poeieijo, politično in ekonomno, ob kateri bogati na škodo milijonov in milijonov druzih narodov. Zato je tudi sedaj, kakor je bilo neposredno po dogodku z angltžkimi »ribiči«, nase uverjenje tako, da Anglija ne potegne sablje in da ne bo nič iz tiste, od japonofilov toli zaželjeue angležke eekorte ruskim vojnim ladijam.
A poleg teh praktičnih momentov tišči Angleže tudi — od tega nazora ne odnehamo — moralna zavest, da so Rusi morali postopati, kakor so postopali. Će bi ne bili, bi bilo zlo za njih. Da niso takoj razvili take energije, laborirali bi na takih konfliktih sedaj tu sedaj tam, kar bi utegnilo po3tati usodnega pomena za končni izid vojne. Tako pa je energ čna lekcija dosegla primeren efekt. To vidimo d. pr. najbolje na vedenju Italije. Ita lijansko ministeratvo za mornarico je namreč izdalo ladijam, ki so na potu v vztočno Azijo, strog ukaz, naj tudi po noči razvešajo svojo zastavo, na katere drogu mora goreti luč, da se izognejo vsakemu neprijetnemu konfliktu z ruskim brodovjem. Da ni b lo one lekcije pri Hullu, Bog zna, da ne bi sa bili tudi na kaki italijanski ladiji pojavili kaki — angležki ribiči s stičnimi plemeni timi nameni, kakor so jih iireli oni pri Hullu!!
Kako je utrjen Port Artur in pripravljen za eventnvelen »finale« !
LiBt »Rus« prinaša velezunimive poda« ke o položaju v Port Arturju in izlaati, kaVo so prirejene utrdbe. Da se trdnjava tako dolgo in tako junaški drž', na tem se je zahvaliti — P<^eg generala Steselja — generalu Smirnovu. Smirnov je dovršil brili- j jantne vojaške študije in je neutruden dela- ] vec. Fort fikatorska d<)la, zasnovana po njem, j m< rajo izzivati furijo sovražnika in jo bodo j izzivale bržkone še dolgo časa. Smirnov je spremenil oblegovano točko v mrežo trdnjav, ki so neodvisne ena od druge, a vendar v zvezi med seboj, tako, da more ena obstreljevati drugo. Će bi n. pr. sovražnik vzel eno tidnjavo, pa je ista izpostavljena na- 1 vskrižnem ognju vseh trdnjav, ki mečejo iz sebe ogenj in smrt. Vrhu tega je Smirnov posadil mine okolo vseh trdnjav, katere je tbkrožil z mrež> ubijalnih priprav, ki morejo od trenotka do trenotka zaviti trdnjave v j p'amene ter jih spremeniti v žrela, ki bodo b tis či ž*l*znih fragmentov podirale vrste sovražnika. Port Artur se more primerjati ti*t;m jajcem, ki so v igračo za otroke. V prvem jajcu je drugo, v drugem tretje itd., do najmanjega, ki je na sredi in v katerem je končno presenečenje. Takov je z'stetn f >rti-fikacij v Port Arturju : ako bi Japonci vzeli vso mrežo trdnjav, dožive pa končni grozni finale. In sedaj, bo je trdnjava napa-dara od veeh strani, Smirnov podvojuje svojo delavnost in pripravlja »umetalen ogenj«, ki bi — Če bi trdnjava morala pasti — iaz*vetljil z zadnjo in ubijalno lučjo japonski vspeh. Ali, hrškone ne pride do tega, ker se bo trdnjava menda držala do osvobojen a. Na vsaki način pa : kako obledeva ime j eoerala Nozi, i b'egivatelja, pred imeni Steselja, Smirnova, Focka in Kontradenko, ki nemi pišejo glorijozno epopejo portar-tur-ko !
Domače vesti.
Seja odbora pol. drnštra »Edinost«
Be bode vršila v soboto dne 5. t. m. ob 8. uri in pol zvečer v pisarni g. dra. Gustava Greg« rina. Naprošeni so vsi gg. odborniki, da se prav gotovo udeleže te seje, ker je to zadnja pred občnim zbarom.
Predsedništvo. !
»Slovencu« ! \Venn du kampfen siehst zwei Drachen — Tritt als Mittler nicht da-zwiscten! — Denn sie mochten Friede ma-chen — Und dich selbst beim Kopf erwi-schen.
Na te besede Ruckertove smo se spomnili, ko nas je bil »Slovenec« v petek srdito napal brez vsacega povoda, ki bi bil vsaj od daleč opravičeval tako Brditoat. V kratkem dopisu s Kranjskega je dopisnik mirno, oojektivno povedal svoje mnenje o ondot-nem političnem položaju, ki rezultira iz sidi-tfga boja med obema slovenskima strankama.
In s tem ni — vsaj mi smo imeli tak utis — naineroval nič druzega, nego da bi S'ovenci z oz rom na zabtevajrčo splošno slovensko korist vsaj nekoliko odnehali od medsel>ojnega klanja. »SI »vene**« pa je pri-
stranski nekaj isrezal iz rečenega dopisa, jedro paje p utajil, nam pa očital »hinavstvo«, rekši na zaključku: »Zgoditi semore, da podam« roko sovražniku, hinavcem nikdar!«
Dobro ! Mi smo zadovoljni, če naše »hinavstvo« dovede do lacega efekta. Saj potem pride, — kHr želimo mi ! »Slovenec«, le hitro podaj roko sovražniku, bi ga na mislili, saj je ta sovražnik tvoj brat ! Će storiš tako, utaknemo nim zadovoljstvom v žep tvoje
imas in naš
radi in erč-»hina vstvo«.
pa niso hoteli zaraeniati, češ, da se znamke, 1 ki so že biie piilepljene, ne zamenjujejo. Kar i u n'80 storili v pritličju — je storil pozneje uradnik sam. Kdo je poznal torej določila v tem pogledu ?
Dijaškemu podpornemu društvu je daroval go*prd inžsn r M. Živic 10 kron, ker je bil zadržan udeležiti se pogr ha gos .e Antonije Martelanc.
Po nesreči obstrelil očeta. Pred-unoč-njm malo po polunoči je b 1 zdravnik se zdravniške postaje teltfoničnim potom na-pr< šen, naj gre na Trstenik, kjer da se je pripetila neka nesreča. Zdravnik je šel, a mej potjo je dobil ljulij, ki so mu po/edali, da se je nesreča pripetila v Boletovi krčmi in so ga tudi sprem li tja.
Evo, kaj se je bilo pripetilo : Okolu pc-
sta-
lunoči je bil navst^l neki prepir mej rejš m sinom Boletovim in zet^m tega po
slednjega. Boltt.v sin je bil nekulfko op.t ter Ljubom r Než c m. | je v jezi skočil v svojo sobo p> pušco, kije bila nabaeana z drobnim zrnjem za iov.
Prišel je s puško v knhinjo, a mej tem se je bil njegov svak skril ter se je v kuhinji nahajal sam oče, 63 letai Anton Bjle. Ker je hotel mhdi Bole iti s puško i3kat Bvoje^a svaka, mu je oče zsprl kuhinjska vrata, da mu tako zabrani izhod. Videč , da more ven, je m'adi Bole, držeč jo za cev,
ne
Će pa s podanjem roke sovražniku nisi bil iskren in nisi mislil resno, če je bila to le politična raketa, ki ni imela druzega namena, nego da sa osmodi njih, ki so pri srcu — obsovražljeni: če je tako potem pa ti vračamo hinavstvo nedotakneno.
»Slovenec« nam očita tudi omejenost duha, nekako topoglavost. To pa je Btvar, o kateri se mi ne moremo prepirati in moracno prepuščati vsakomur, da si misli — sv. jo. L3 nekaj bi radi konstatirali naproti »Slo vencu«. To namreč, da tako zan Čevanje druzib, ne priča o tisti skromnosti, ki je med prvimi označji krščanskega mišljenja in čut stvov8nja. To je neslana baharija. Pa da je bil »Slovenec« vstj originalen ! Ali ni bil ! Šel je marveč vzet »duševno« posojilo k — sovražniku, kateremu ponuja roko nam na
»dispet« in — kakor si menda domišlja— v ucjar 1 s kopitom puške ob tla. Pri taui seje naše osmtšenje. Kar nam očita, očita o se nam pUg'Ka Bima sprožila a sv nčeno zrnje ie z tdeJo je že nekje diugje in v še bolj —	očeta Antona Boleta v obraz. Za tem je
obliki. V »Slovenskem na odu« n pr. je bilo j mladi Bo'« tak j (d* 1 v U žoj; 202 i, a se že čitati o ljudeh, ki pišejo *a »Edicost«, da je 0(j tam ^maiu povrnil ter sel nrrao spit, jim fmrzuje voda v glavi! — Torej: če že Eamr6č ni nč vedel, di je oče ranj* n. hoče »Slosentc« demonstrirati, da v boju	je pozneje prišel redarstveni nadzor
proti nam ne pozna ozirov iu da smo eu bo j K lf^0jf p0Djf je mladi Bole tako trdno omnženi, nego sovražniki, naj bo vsaj orig^- gpal, da ga je moral nadzorn k buditi cele nalen in n*j ne zagreaa plagijatov, al pa naj p0i ure Ko je pozneje zvedel, kakšno ne — navaja vire, iz kater h je zajemal.	srečo je provz očiia nirgova j*za je s r mak
Učiteljem abiturijeutom Iz i. 1879 tal o jokal, kakor malo dete. Izmed 15 slovenskih ab turijentov 1879. letal jrno 9V;nčeiih zrn je zadelo tHrrga B> nas ie živih še 7. Ieraz la se je žilja, di bi se enkrat Fešh ob 25 letnici našega delov a nje. Sedaj fe nam nudi taka prilika.
Društvo »Zvon« na Opčinsh prired svojemu pevovodju Antonu Vt leotiču, dcee daj učitelju vcdite^ja, ki je stop 1 banket v Borštu dcie 13 novembra darj' pevovod.a t g 4 društva je ^a naš tovariš Slipko F e r 1 u g a. ki je zvrš l mi turo 1879. leta. Dobro bi bilo, ako se sni demo tega dne tudi mi na tej sla v n ost in proslavimo svojo 25 letnico in počastimo ob enem svojega tovariša. V tportzumlj»nju z drugimi 79-ci, * abim Vas, cenjeni t variši, na nas Bestane^ dse 13. novembra v Burs u da 8 3 po dolgi dobi 25 let zopet enkrat sn^ demo, vidimo ia pogovorimo.
Anton Berginec.
C. fer. poštnemu ravnateljstvu na UTaŽevanje. Predli smo : Na tukajšnjem osrednjem poštnem uradu za odpošil anje denarjev potom poštnih nakaznic je bila n kdaj
leložbeni Odbor Velikoškolske Omladine Beogradu prihvatio je ovu odluku gg. književnika i umetnika u svojoj sednici od 15/28 septembra ove godine, i čast mu je pozvati gg. književnike, moledi ih da slanjem svojih radova dotičnim odborima u Becgradu, Sofiji, Zngrebu i Ljubljani pripomognu širenju i jačanju spasonosne ideje kulturnog ujedinjenja Jugoslovena i time omogude izdavanje Prvrg Jugo^lovenskog Almanaha u zamišljenom obliku.
Rok prijave i slanja radova lokalnim izložbenim odborima jeste 1/14 decembar, a rok slanja definitivno primljenih književn'h radova centralnom odboru u Beogradu jeste 15/28 decembar 1904. god'ne.
3 7
7/20 septembra 1904. godine u Beogradu.
Za Izložbeni Odbor Velikoškolske Omladine
Predsednik
pravnik	Mih. V^Itrovie rr>. p.
predsed. ^Pobratimstva". Čuvar Narod. Muzeja, Sekretar
M !an Gj. Nikolid m. p.
pravnik.
Pripominjamo, da je doneske za *Jugo-s'ovanBki a manah« poslati uredništvom »Do noa in S^eta« (g. dr. Evgen Lamjč), »Slovana« (g. Fran Govčkar) in >L;ublj. Zvona« (g. dr. Fr. Zbssnik) vs J d > 1. de cembra t. 1.
Otvoritev gostilne
Podpisana vsojam si javiti slavnemu občinstvu, da sem odprla
svojo gostilno
Via Geppn s t. 10 "gag
jViarija vd. Čokelj.
1 ta v deBoo oko. Zdravnik dr. H rsch ie takoj konstatoval, da so rane jako nevi r e. Dal je torej starega Boleta nemu loma p:e ne%ti v bolnišnico, kjer so ga vsprejeli v V. oddelek. Zdravniki, ki so B »leta t.koj pre-v p -'koj, j8ll8lii g0 izjavili, da je desro oko popolnoma t. . St- izgubljeno in da ni izključena možnost, da »o ranjeoi tudi možgani.
Včerajšnji »P.colo« sicer laže, da 5»e je aladi B >'e «"prl z oč tom... >per q testioai d' interes« «, in da e hotd in o llofuo pome-r.l s pušk > očetu v o* raz ttr sproži. To je pa le nesramna lfž.
40 Dr. Kristin irstulović
specijalist
za otroške bolezni in ortopedije
Ordinuje o<l 10l'a do ll:/2 predp. iu
od :». ure do ."». pojioludue v ulici »S. Lazzaro 17 I. (Palača Diana).
Za uboge brezplačno vsaki dan razveu nedelj in prazni tov od 12. do 1. pop.
----Piazzn Cnva.ua 1 I. 11. ------
navada, da je c^otičai uradnik, ki sprejeita in
vknj žuje nak^ziice, sprejemal iste stranke posebe, a siranke eo same
od vsake pazile na
Književnost.
»Jugoslovanski almanah«. Slo euski o ibor 7a ureditev eli.vensktgi od !< kr? »J i goslovt nsk* ga t lacfcnai.-a« e pr».- < 1 s't'tcži pozi :
Jngoslovensiim koj ž vnicimu !
UHpeh po=t"g uh. stvarenjtm P. ve Jug .-blo.er.okt: UmetniSke Izložba u Bacgradu, nije tamo csnržio za dal.o borbu d< sad. sije
Otvorila se je nova prodajalnica
ulica Barriera vecchia 19
kjer so ua izbero zlate iu srebrne ure za možice i 11 ženske, kakor tudi zidne ure.
Poprave se izvršujejo i največjo natančnostjo z 2-let. jamstvom.
= Budilnice od gld. 1.50 z 2-let. jamstvom. =
^Inton Juckcr i fcrflo )(aslingcr
zaprisežena sodna eenilea ter
= urarja- južne železnice.
SVOJI K SVOJIM!
red zunaj — to je: kdor je prišel zadnji, ja apostole ideje jugosloveoskoga a bliženja na :
pazil da ga niso prehiteli oni, ki eo prišli poeneje. Sedaj pa je Btvar drugačna. Ako je priš o veS Btrank, na mečejo iste vse nakazn cj skozi okence na pult in tako se dogaja, da oni ki je zaduji pr šel, prihaja prvi na vreto. Uradnik ne more vedeti, katera na kazni« je bila prvega prišlecn, zato jemlje vse skupaj kakor mu prihaja pod roko. To ni prav in želeti bi bilo, da se vspostavi prejšnji red ! Uradnik naj ne dopušča da se
6
v lj d i
poju. j -
kirturaom pHju, uego je pribavto broj privržtnifea toj ideji, koji sami da ujsju u red boraca nji o . t m
Sakupi eni jugoaloveDski » m^ n ci i k ževnici pril kom < tvaranja Prve Jug sl<.vedske Umetn čsie Izložbe u Beogradu sfcata i su se na bratski dogovor i ra predlog hr vat-k h kujižtvnika odlučil :
1. Da se izvestan br g umetničkih dela, koja su izložena na izlcžbi, repre dukuje i
Prva klet dalmatinskih vin
Biliškov & Arambašin.
7 TRSTU, ulica Saiiita 22.
jst TRANSITNA ZALOGA ^m
Lastni vinogradi in nasadi oljk r Kaštelu v Dalmaciji.
Na zahtev se poSilja na dom v steklenicah ali sotlčekih.
grom^d jo nakaznice, ampak zahteva naj, da umn ži, a zatim u v di Aimantli^ izda
mu s eherna stranka poda nakaznico v roko.
Glede tiskovin je uradnikom, ko imajo obi o po8'a, t*žko izdajati slovensko-nemške recepise, ker morajo menjavati dotično polo. Temu b se dalo povsem lahko odpomoči, s tem, da se uvedejo trojezne tiskovine, do česar mora priti prej ali slej ! Jaz seaj prejel za slovensko pošiljatev, nemške laško potrdilo, toda, ker vem, da je dotčn; uradn k imel polne roke dela, mu ne štejem tega v zlo, da si je moral opaziti slovensko tiskovino in slovenski naslov na isti. Da se toraj odp more sl.čnim nerodnostim, naj pošeno vodstvo, ki je opetovano dokazalo, da rado vstreza strankam, skuši uvesti trojezične tiskovine ! Tako bo pravica za vseh. Rid bi vedel tudi, je li možno zamenjati na pošti znaoiko, ki je že bila prilepljena ? Neka go-spic i je bila prilepila znamko za eno kroao£ Zido-t>valo pa )e 60 stotink. Dotični uradnik j« znamko oltrgal in rekel stranki, naj jo gre zmenjati v pritličje. V prit' čju (govor je vedno o osrednjem ptštnem uradu),
ii. D i u Almaach ugju j« š i radovi ju gosloVeusk:h kujiživnika, pi-aui oa maternj m jeziku dotičnih kui žrvnika.
3. Da takvi Almanasi buda pripremani pril kom sv* ke prired,ene umetničke iz ožbe i izdavani od straoe on<-g centralnog < dbora u čjem se kulturnom centru i rzložba održala hude.
i
4 Da se do-adašnji izložbeni O.lbori u pojedinim jugos'ovensk m tentrima proglase za perajan nme i da prime na sebe i dt ž-ni.st srtg'.ivin'a knj ževn g d la Almanfeha.
5.	Da u tom cilju svaki p et jtc Odbor saetavi po jedan 1 ler.i»ni ud (juiy), ko i de insati učen ti piisjeln knj ževne rad v^ za A'mauili ; a književni radovi koje taj sud b»ide pr m o srazmerno odregjenom mu pro st- ru ulaze bez ikakvih daljih ccena u Al-hk n h.
6.	Da ovogodišaji A'manah nosi naslov : Prvi Jugo-dovenski Almanah u spoaun protlive st g d šjjice srpskog ustanki-, h da 82 izda u Beogradu.
Tovarna pohiStva
Aleksander Levi Minzi
== ulica Tesa št. 52. A--'
(v i Ratni hiSi.)
ZALOGA:
Piatzza Bosario (šolsko poskpje
t ene d» se ni batf nikake
Sprejemajo se vsakovrstrtfc deh. p posebnih načrtih.
Uustrovaa oenik brespl&fiao in

l«V
S
Sprejemajo
se vsakovrstna dela posebnih načrtih.
in
ar Jiustrovan ceniK Drezplačno in franko.
Tovarpa pohištva
= RAFAEL ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
TRST
•MHIM
1
ulica Malcanton štev.
po zelo nizkih cenah.