Poštnina platana v octcebtf	^	Cfena	Din	1*-
McumsHldem
Steu. 200
V fiiibUani, Utrtck, 2. septembra 1937
uto H.
Francija hoče pomagati valencijski vladi s tem, da skuša pripraviti
Skupen nastop sredozemskih držav
Pariz, 2. sept. o. Kljub temu, da iz franeoskih vladnih krogov ne poročaj« ničesar o vsebini razgovorov pri zadnji vladni seji, je vendar prišlo v javnost, da je najvažnejši del seje bil posvečen bodočemu francoskem stališču do španskega vprašanja. Povod za razprave o tem so dali neprestani napadi neznanih podmornic na rdeče parnike, ki vozijo iz Rusije in Francije orožje ter živež za va-lencijsko vlado. Francoska vlada hoče pridobiti Anglijo za to, da bi proti tem napadom z odločnimi ukrepi nastopile vse države, ki vzdržujejo plovbo na Sredozemskem morju — a brez Italije. Iz tega se da sklepati, da francoska vlada krivi za pod-morniške napade Italijo. Francija skuša pridobiti Anglijo za to, da bi se obnovila sredozemska varnostna zveza med Anglijo, Francijo, Turčijo, Grčijo, Egiptom in Jugoslavijo, katero je Anglija sklenila za abesinsko vojne. Francosko časopisje trdi, da je Anglija sicer sprejela v načelu francoski predlog za varstvo plovbe v Sredozemlju, da pa ne bo pristala na obnoVite vvarnostne zveze že zaradi bližajočega se sporazuma z Italijo, ki bi ga Francija s tem morda rada zavlekla, če ne preprečila.
Dejansko pa pomenijo vsi ti koraki le nastop proti Italiji in pretvezo za pomoč valencijski vladi, Katere položaj je po zadnjih Francovih zmagah zelo kočljiv in bo še bolj kočljiv postal, ko bodo nacionalisti z italijansko pomočjo začeli splošni napad na Madrid. O tem pričajo tudi ukrepi glede fran-cosko-španske meje.
Frandia je odprla mejo v Španiji
London, 2. septembra. »Daily Telegraph« piše, fla je francoska vlada na svoji seji proučevala možnost za temeljito spremembo svoje politike na-pram španskemu vprašanju. Francija je zelo nezadovoljna z nevir.ešavanjeni, vendar pa ni na včerajšnji seji sklenila že ničesar, ker ne mara ničesar storiti brez vednosti Anglije. Na včerajšnji seji so obravnavali naslednje:
1. Francoska meja naj se odpre za prostovoljce in izvoz orožja in municije v Španijo;
2. Francija bo takoj poslala ▼ London odboru xa «*' mešavanjo poziv zaradi izmenjave brzojavk med Mussolinijem in generalom Francom po zavzetju Santandera.
Francoski odpravnik poslov v Londonu je že od petka z Edenom stalno obravnaval ta primer.
List piše, da se bodo razgovori med Londonom iri Parizom nadaljevali še ves teden. Francoska meja ostane sicer še zaprta, toda prostovoljcem, ki odhajajo v Španijo ali pa iz Španije, ne bodo delali nobenih težav.
Socialistični ministri in nekateri radikali zahtevajo popolno spremembo stališča napram Španiji. Sistem nevmešavanja naj se odpove in proti Italiji naj se uvede odločnejša politika. Tako vsaj piše >News Chronicle«.
Po poročilih iz Pariza napovedujejo nekateri londonski listi možnost, da bo Francija izpreme-nila svojo politiko glede spora v Španiji, in sicer zaradi »nastopa nekega tujega hrodovja< in izmenjave brzojavk med generalom Francom in Mussolinijem. Vse kaže, da sta o tem vprašanju London in Pariz že izmenjala misli. Verjetno je, da bo Francija formalno protestirala v odboru za nevme-šavanje proti poseganju Italije v španske dogodke. Francoski odpravnik poslov Cambon je po >Ti-rnesovem« poročilu že izjavil, da namerava Francija zadevo načeti v ženevskem odboru. V Parizu
smatrajo, da je nadaljevanje politike nevmešavanja sedaj postalo mnogo težje, kakor je bilo doslej.
Nemški listi pišejo, da ima francoska vlada namen dovoliti prostovoljcem prehod čez pirenejsko mejo. Listi pa pravijo, da je malo verjetno, da bi francoska vlada dobila o tej stvari pristanek angleške vlade.
Na usodni poti
Pariz, 2. septembra. AA. DNB; >Journal des Debats-i piše, da je obiskoval francoski odpravnik poslov Edena zato, ker se Chautempsova vlada hoče vdati željam in nasvetom svojih socialističnih tovarišev in komunističnih kontrolorjev francoske politike in se umakniti s terena politike nevmešavanja. Posledica take politike bo samo ta, da se bo Francija sprla z jutrišnjo Španijo.
Toda zdi se, da Eden ne. misli sledili Franciji na tej poti. Bil bi že skrajni čas, da se napravi konec vmešavanju sovjetske Rusije v špansko zadeve.
Angleško bojno brodovje išče neznano podmornico ob španski obali
Gibraltar, 2. septembra, o. V noči med torkom in sredo je neznana podmornica na morju pred Valencijo napadla angleški torpedni rušilec »Ha-
voc«. Rušilec je spadal k nadzorni službi nad španskimi pomorskimi mejami. Podmornica je izstrelila vanj torpedo, ki ga pa ni zadel, nakaf je izginila. >Havoc< je takoj klical po radiu na pomoč in sporočil zadevo angleškemu mornariškemu poveljstvu v Gibraltarju, ki je takoj odredilo, da mora 9 rušilcev takoj odpluti iz Gibraltarja proti vzhodu in preiskati ves pomorski predel med Ali-cantom in Valencijo. Za rušilcem sta odpluli tudi vojni ladji >Hardy« in »Criterion«. Povelje za odhod je prišlo tako nenadno, da so posebne leteče patrulje morale iskati posadko in častnike, ki so bili v mestu. Brodovje je dobilo nalog, naj pod* mornico na mestu uniči, če jo dobi.
London, 2. septembra, o- Zaradi napada na rušilec »Havoct, bo imela angleška vlada danes sejo, na kateri bo sklepala, kaj je treba storiti za var-
Japonska blokada se širi...
Šangaj, 2. sept. AA. (Reuter) Uradno poročajo, da bo japonska mornarica razširila svoje operacije na vse obrežje Kitajske in da bo z vodnimi letali in g navadnimi letali napadala z ladij letališča in druge vojaško naprave. Dalje Japonci napovedujejo, da bodo izdali, učinkovite ukrepe za preprečitev uvoza streliva in orožja na Kitajsko.
Boji v Sangafu
Šangaj, 2. sept. AA. Okoli Wusunga divja huda bitka. Po poročilih iz kitajskih virov eo kitajske čete ponovno zavzele predel zahodno od univerze Vungči in univerzo samo. Po japonskih poročilih eo pa japonske čete prodrle iz vasi Džušunga na 6ever in 60 včeraj popoldne zavzele Paosan. Japon-
Napredovanja v gledališču in na univerzi
Belgrad, 2. septembra, m. Prosvetni minister Dobrivoj Stošovič je podpisal ukaz, s katerim so pri Narodnem gledališču v Ljubljani napredovali: za člane narodnega gledališča s pravicami uradnikov VIII. pol. skup. Ivan Jerman in Helena Mauser, doslej uradnika IX. skup. Za člane s pravicami IX. skup. Josip Zupančič, Ludovik Magolič, Jakob Medved._ Vida Janova-Juvanova, Radko Pov-še, Avgust Ribič, Angela Rainšek. Karolina Strniša, Anton Kralj. Marija Mišič, Pavla Škerjanec. Ivan Hafner, Anton Perko, Viljem Leben in Franc Leben, dosedaj člani s pravicami uradnika X. pol. skup. - Za zvaničnika II. skup. pa je bil povišan Filip Kosec, do sedaj zvaničnik III. skupine.
Na državnem konservatoriju v Ljubljani so postavljeni:	Za učitelje VIII. pol. skup. Janko
Ravnik. Karol Jeraj, Jan Šlajs. Marija Malec, do sedaj učitelji v IX. skup Za arhivarskega uradnika v X. skup. na drž. konservatoriju v Ljubljani Julka Sterniša, do sedaj zvaničnica II. pol. skup.
V	uarodnem muzeju v Ljubljani je napredoval za preparatorja Vlil. pol. skup. Viktor Herfort, do sedaj v IX. skupini.
Na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani je postavljen na filozofski fakulteti za asistenta v VIII. pol. skup. Gabrijel Tomažič, doslej uradniški pripravnik iste skupine.
Na tehniški fakulteti so postavljeni za asistente VIII. pol. skup. inž. Josip Jezeršek. Milovan Golevščck, Anton Peterlin in inž. Branko Brčic, do sedaj asistenti uradniški pripravniki iste skupine. Za asistente uradn. pripravnike VIII. skupine so postavljeni diplomirani inženerji Branimir Žnidaršič, Martin Munda in Franc Promrl. Za uradn. pripravnika je postavljen tudi inž. Dušan Avsec.
Na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani je postavljen za kartografa v IX. pol. skup. Viljem Finžgar. Dalje so napredovali za služitelje I. skup.: Ivan Dolenc, Terezija Pirc, Jernej Petrič. Ludvik Kržišnik, Ivan Rostohar, Štefanija Oelešnik, Ivan Medved. Ivan Wicscr. Terezija Zupančič, Katarina Hojak in Neža Veber, do sedaj služitelji II. pol. skupine.
P^^us, da prodro na zahod, se doslej ni posre-?.,■ . . . poročajo, da je vlada poslala dve novi kitajski diviziji proti Japoncem, ki prodirajo od Vusunga ob rek Jangce.
Japonske čete, id eo včeraj zjutraj zasedle pristanišče Vusung, prodirajo na zahod in potiskajo sovražnika kljub srditemu odporu nazaj. Kitajske izgube so zelo velike.
V	letalskem boju, kj je bil včeraj, so granate zadele dve britanski vojni ladji in neko trgovsko ladjo. Škoda je samo gmotna.
Včeraj so japonske vojaške oblasti prvič pri-poznale v svojem uradnem poročilu, da so se Japonci izkrcali na ozemlju šangajske mednarodne koncesije. O številu teh čet pa še ni zanesljivih podatkov. Poročilo pravi, da gre za oddelke, ki eo se doslej borili pri Paosanu in ki so jih prepeljali
v	koncesijo zaradi odpočitka.
Po poročilih iz Nankinga je kitajska vlada izdala uredbo o mobilizaciji v pokrajini Kjangsi. Tam bodo rekrutirali osem polkov, v pokrajini Ju-nan pa 5 divizij, to je V6ega skupaj štiri armade. Poveljstvo nad prvo armado je prevzel sam Čang-kajšek.
Ameriška mornarica pluje na Kitafsko
Washington, 2. sept. AA. (DNB) V tukajšnjih poučenih krogih govore, da namerava zvezna vlada pomnožiti ameriško vzhodno brodovje e križarkami »Minneapolis«, »Astorio«, >New Orleans« in >India-nopolis«. Čeprav ni vesti, da bo šesta divizija križark. ki je zasidrana na obrežju Pacifika, služila za izredne namene, ni nihče od poklicanih krogov demantiral, se vendarle ne morejo dobiti podrobnejše informacije, kam naj ta divizija odplove. Govore pa, da je namenjena v kitajske vode.
etvo angleških ladij na Sredozemskem morju. Do zdaj je bilo napadenih 29 ladij, ki so deloma angleška last, deloma pa vpisane v angleškem registru.
Berlin, 2. septembra, o. Nemško časopisje pra-
vi	o napadu na angleški rušilec, da ga je torpedirala najbrž kaka valencijska ali pa sovjetska podmornica. Vsi napadi na iadje so po nemškem mišljenju delo sovjetskega brodovja, ki hoče za vsako ceno vzbuditi v Angliji nerazpoloženje proti nacionalistični Španiji, od česar bi imela korist valencijska vlada.
J -
r
-	4	•'
V -■
f w f % r'
Francoski poslanik premeščen
Pari«, 2. sept. m. Predsednik francoske republike je včeraj podpisal ukaz o premestitvah večjega števila francoskih poslanikov. Med drugimi je premeščen tudi francoski poslanik v Belgradu grof De Dampierre in je postavljen za francoskega poslanika v Otawi v Kanadi. V Belgrad pa pride francoski poslanik v Otawi de Bruqvierre.
Manevri avstrijske vojske
Dunaj, 1. septembra, m. Včeraj so se pričele velike vojaške vaje na avstrijsko češkoslovaški meji. Velikim avstrijskim manevrom prisostvujeta tudi predsednik avstrijske vlade dr. Schugcbnigg in zun. minister dr. Schmidt. Jutri bo imel dr. Schuschnigg v Grossgerowu velik političen govor. Na sedanje manevre avstrijske vojske so povabljeni tudi vojaški predstavniki prijateljskih držav, to je Italije, Madžarske in Nemčije.
Dveletnica ministrstva xa PTT
Belgrad, 1. septembra, m. Danes je preteklo dve leti od ustanovitve ministrstva za pošto, brzo-jav in telefon. Potrebo po zopetni ustanovitvi poštnega ministrstva je to ministrstvo pokazalo za časa svojega dveletnega dela, ko se je posebno trudilo, da zboljša predvsem telefonski, brzojavni in radio-telefonski promet V kratkem bodo začeli polagati tudi kabel Belgrad—Zagreb—Maribor
Bivši španski prestolonaslednik grol Cava-donga se toži za ločitev drugega zakona, ki ga je pred dvema mesecema sklenil z Marto Rocafor. Mesec dni prej se je ločil od svoje prve žene.
Francove čete prodirajo v Asturijo
Irun, 2. sept. o Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi, da so Francove čete po zmagi nad zadnjimi oddelki na hribih, ki ločijo santandersko pokrajino od Asturije, udrle v Asturijo in sicer čez prelaz Sierra de La Llave. Obalna kolona nacionalistične vojske pa je prodirala v Asturijo po drugi strani. Nacionalistični oddelki so začeli s splošnim napadom na rdeče postojanke in so vsepovsod uspeli. S tem so nacionalisti začeli osvajati tisti del rdečega ozemlja na severu, ki je bilo naj-trdneje v rokah vladnih ljudi, saj je tu tudi vse prebivalstvo c dušo na strani rdečih.
Vatikan in nacionalisti
Rim, 3. septembra. AA. DNB: V Vatikanu menijo. da ho sedaj, ko je nacionalistična Španija poslala svojega odpravnika poslov k.Vatikanu, tudi
Sv. Stolica p.o s 1 a 1 a svojega odpravnika poslov v Salamaneo. Najbrž bo za zastopnika sv. Stolice imenovan apostolski delegat v Albaniji Antonia ti, ki je nedavno odpotoval v Španijo in izročil 800.000 lir kot pomoč siromašni deri v Santandrn.
Valencijska bojna ladja v Angliji
London, 2. septembra. AA. (Stefani) V Ply-mouth je prispel španski rušilec Jose Loius Dies z zastavo valencijske vlade. Ko je pristaniško poveljstvo zvedelo, da je ladja pristala, ji je prepovedalo vsak stik s kopnim ter je odredilo posebno nadzorstvo nad ladjo, ki ga opravlja redarstvo. Ladjo so poškodovala nacionalna letala prejšnji petek med napadom na gijonsko pristanišče. Zaradi
RAZSTA\ SLOVENSKEG NOVINARSTVA
ggisacs:
Vesti 2. septembra
Do večjih nemirov je prišlo v argentinski pokrajini San Martin, kjer pridelujejo tobak. V spopadih je bilo vefi mrtvih in ranjenih.
Konferenca za surovine se je začela v odboru strokovnjakov pri Zvezi narodov včeraj..
Nova letališča so začeli graditi po Franciji. Letališča bodo služila civilnemu in vojaškemu prometu.
Dva tovorna parnika sta začela goreti pred dvema dnevoma v marsejskem pristanišču. Med požarom je prišlo do budili eksplozij, iz česar sklepajo, da eta parnika vozila orožje za rdečo Španijo, ter sta bila namenjena v Barcelono.
Angleški vojski manjka še 10.000 vojakov, da bi izvrševala svojo nalogo v mirnem času.
Ameriški državni podtajnik za zunanje zadeve Welles je dospel v Benetke na oddih.
Italijanska vlada je razpisala nekaj štipendij za študente z belgrajskega vseučilišča.
Velik požar je uničil mesto Jaen v južnoameriški republiki Peruju. 500 družin je ostalo brez strehe, veliko ljudi je ranjenih.
Vrhovni arabski svet je izdal proglas, v katerem je obsodil krvave dogodke zadnjih dni in pozval vse arabsko prebivalstvo v Palestini, naj bo mirno, saj bo odbor kot najvišji zastopnik arabskega naroda, sodeloval z vsemi mohamedanskimi državahii za ugodno rešitev palestinskega vprašanja.
S položajem narodnih manjšin se je teoretično bavil mimogrede kongres medparlamentarne zveze v Parizu.
Perzijski zun. minister je bil te dni na daljšem obisku v Moskvi in je imel z zastopniki sovjetske zunanje politike važne razgovore.
Anglija bo čez 100 let imela samo 5 .milijonov prebivalcev, Če bo angleško ljudstvo še naprej omejevalo rojstva, kakor jih omejuje zdaj. Angleški listi pišejo, da pomeni padanje rojstev propad angleškega svetovnega cesarstva.
Načelnik francoskega generalnega štaba Ga-melin je odpotoval iz Pariza v London na velike angleške vojaške vaje.
Zvočno-filmske aparate bodo namestili po vseh angleških protestantovskih cerkvah in bodo med službo božjo za krajši čas vrteli pobožne filme in kazali glasovite cerkvene govornike >pri delu«.
Kolera je izbruhnila v Šangajn in sicer med kitajskimi begunci, ki so se zatekli v francosko četrt. Oblasti so ukrenile V6e potrebno, da se kolera ne bi širila.
Pet voditeljev poljske kmečko stranke je včeraj prijela krakovska policija. Med njimi je vseuči-liški profesor Kot.
Tajnika socialistične internacionale, voditelja avstrijskih socialistov Fritza Adlerja, je aretirala holandska policija, ker je dopotoval v Holandijo s ponarejenim francoskim potnim listom.
Mnogo šol so morali zapreti v Kanadi, ker 6e med otroki vse bolj širi ohromelost v vratu, ki je ena najhujših nalezljivih otroških bolezni.
Madžarski kraljevi namestnik IIorthy se je zadnja dva dneva mudil v Zeppelinovem pristanišču Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru. Zeppeli-nove delavnice mu je razkazal dr. E&kener.
Anglija bo smela imeti ob Sueškem prekopu največ 10.000 vojakov ter letališče s 400 piloti. Tako se glasi angleško-egiptovski dogovor o varstvu Sueza.
Hitler je poslal sožalno brzojavko sestri pokojne filmske igralke Adele Sandrockove, Vilhelmini Sandrockovi.
Oddelek angleške mornariie je včeraj dospel na daljši obisk v Benetke. Zastopniki italijanske vojne mornarice so Angleže slavnostno sprejeli.
Mussolinija bodo na potovanju v Nemčijo baje spremljali zun. minister Ciano, general Russo, vrhovni poveljnik fašistovske milice ter več drugih vojaških in strankarskih osebnosti.
Za organizacijo olimpijskih iger leta 1940 v Tokiu je japonsko ministrstvo za telesno vzgojo določilo velike podpore.
10 miljonov jenov prostovoljnih darov eo dali Japonci vladi od začetka vojne s Kitajci.
Spor med poljsko vlado in med Cerkvijo, ki je izbruhnil zaradi tega, ker je dal varšavski kardinal knez Sapieha prenesti krsto pokojnega maršala Piisudskega iz grobnice poljskih kraljev drugam, se je po posredovanju Vatikana zadovoljivo rešil.
Atašeje za propagando nemške kulture bodo dobila vsa nemška diplomatska zastopstva v tujini po 6klepu berlinske vlade.
tega je ladja prispela v Plymouth, da bi jo popravili. Danes dopoldne je zastopnik valencijske vlade v Londonu prispel v Pjlmouth, da se po vsej priliki dogovori glede popravila. Ali bodo angleške oblasti popravilo dovolile, še ni mano.
Pred kongresom kirurgov
Ljubljana, 2. sept.
Oh živahnih pripravah za jesenski velesejem bi skoraj šli mimo drugi važni dogodki, med katerimi zavzema odlično mesto kongres slovanskih kirurgov. ki bo v Ljubljani 3.—5. septembra. To bo že drugi kongres jugoslovanskih kirurgov, prvi je bil pred dvema lotoma v Belgradu. Letošnji kongres kirurgov v Ljubljani bo pod pokroviteljstvom bana dr, Natlačena, ki je vse odlične goste na kongresu posebej povabil k sebi na čajanko. Kongres se bo začel jutri ob devetih dopoldne v univerzitetni dvorani. Glavni dve temi, o katerih bo razpravljal kongres, sta spoznavanje in zdravljenje vnetja trebušne mrene ter spoznavanje in zdravljenje ledvičnih kamnov. O teh temah bodo predavali najodličnejši kirurgi, kapacitete na teh poljih.
Izmed gostov, ki pridejo na kongres iz inozemstva. naj omenimo samo najodličnejše. Izmed bolgarskih kirurgov pride v Ljubljano prof. dr. Sta-nišev iz Sofije, iz bratske Češkoslovaške prof. dr. Kotslivy. prof. dr. Mikula in prof. dr. Koch iz Bratislave. prof, dr. Greif iz Prage. prim. dr. Budimlič iz Prage, Poljaki so svojo udeležbo na kongresu za-
radi zadržanosti odpovedali, prav tako tudi prof. dr. Ji rase k iz Prage. Kongresa se kot gostje udeleže tudi bdlični kirurgi iz zavezniških držav, tako g. prof. Dreyfuss-Le Foyer iz Pariza, prof. Jianu iz Bukarešte ter prof. Gerulanus iz.Aten.
Izmed domačih kirurgov bodo prišli na kongres ter na n jem tudi' predavali prof. dr. Kostič in prof. dr. Kojen iz Belgrada, profesorji dr. Saltykow, dr. Durst, dr. Budimljevič, dr. Pliverič in dr. Plaš-kovič iz Zagreba, izmed Slovencev pa naj omenimo prof. dr. Lavriča in prof. dr. Zalokarja iz Ljubljane ter dr. Černiča iz Maribora.
Med kongresom bo tudi občni zbor posameznih sekcij kirurškega društva, po kongresu pa bodo udeleženci obiskali tudi Bled, kjer jim bo zdravniška komisija priredila lep sprejem.
Odličnim gostom, ki bodo v okrilju kongresa poskušali spoznavati vse možnosti zdravljenja naj-delikatnejših človeških bolezni, želimo v Ljubljani prijetno bivanje ter odličnih uspehov v korist človeštva, ki v zdravnikih, zlasti pa v kirurgih zmerom gleda svoje najdražje prijatelje v najtežavnejših trenutkih življenja.
Avto se je nasadil na drog
Maribor, 1. septembra.
Danes popoldne ob štirih se je pripetila na Tržaški cesti vštric mestnega vodovoda huda avtomobilska nesreča, ki bi bila skoraj postala usodna za človeško življenje. Po cesti je peljal iz mesta v smeri proti Teznu posestnik Franc Vogrinc z lesenimi tramovi naložen voz. Tramovi so bili zelo dolgi, pa je bil voz zaradi tega precej neokreten.
V	bližini vodovoda ga je dohitel e svojim osebnim avtomobilom trgovec Karel Pahar iz Selnice ob Dravi, ki je sam šofiral. Poleg nega se je peljal Ignac Drozg. Ko je avto prispel v bližino voza, je poskušal Vogrinc spraviti voz še bolj na desni rob ceste. Ko pa so konji krenili s prvim delom voza proti desni, je zadnji del zamahnil z dolgim tramom proti sredini ceste. Usoda je hotela, da je v tem hipu pridrvel po cesti Paharjev avto, šofer ni mogel dovolj naglo kreniti na levo, pa se je avto dobesedno nasadil skozi zaščitno šipo pred šoferjem na najdaljši tram. Sreča v nesreči je bila, da sta se oba vozača v avtomobilu v zadnjem trenutku umaknila z glavami ter je udaril tram v sredino med njima. Pahar pa je kljub temu dobil zelo nevarne poškodbe na glavi in licu, dočim je Drozg le lažje poškodovan. Močno je havariran tudi avtomobil. Poklicani so bili takoj reševalci, ki 60 oba ranjenca prepeljali v bolnišnico. Drozga so obvezali, pa se je lahko podal v domačo oskrbo, dočim so morali Paharja operirati.
Primarij dr. Robič umrl
Maribor, 1. septembra.
Dane6 je umrl za posledicami oslabelosti srca primarij mariborske splošne bolnišnice dr. Hugon Kobič, star 51 let. Pokojnik je bil rojen v Gradcu, kjer je bil njegov oče prof. Franc Robič deželni poslanec in odbornik štajerske deželne vlade. Šolal ce je v Gradcu, kjer je promoviral na medicinski fakulteti »sub auspiciis imperatoris«. Po promociji se je najprej specializiral za kirurgijo, potem pa se je posvetil dermato-venerološkemu študiju. Po svetovni vojni je prevzel novoustanovljeni dermato-venerološki oddelek v mariborski bolnišnici ter ga je moderno organiziral. Pokojnik je bil tudi znan lovec, večkratni predsednik svoječasne mariborske podružnice Slovenskega lovskega društva, predsednik Strelske družine ter izvrsten strelec, ki je odnesel na mnogih tekmovanjih prve nagrade. Zapušča soprogo, roj. Majdičevo, dva nedoletna otroka ter 88-letno mater. Naj počiva v miru!
Turiftovsko slavje v Kamniški Bistrici
Ne morete si misliti lepšega izleta za nedeljo, kot je ravno izlet v Kamniško Bistrico. Ob prihodu vsakega vlaka že čaka avtobus, ki po želji pelje izletnike skozi Kamnik v Stahovico, odtod pa dalje po dobro oskrbovani cesti do Kopišč, kjer je preskrbljeno za avtomobilski park in shrambo za kolosa. Tu je prilika, da si ogledaš galerije, slap Bistrice in naravni most, odkoder vidiš v vrtoglavi globočini Bistrico, ki si je v živo skalo izjedla strugo, koder nadaljuje svojo pot do izliva v Savo.
Bržkone je še mnogo turistov in prijateljev planin, ki naših gorskih krajev še niso obiskali, zato se nudi v nedeljo vsem izletnikom in turistom prilika, da se hkrati udeležijo tovrstnega prvega planinskega slavja, ki je združeno tudi z izletom na najvišji vrh kamniških planin Grintovec (2.558 m). — Ob 11. uri bo v bistriški kapelici sv. maša. nato pa se prične zabava s petjem. Preskrbljeno je tudi za godbo -- in sicer bo za poživitev zabave igral priznani in priljubljeni »Magistrov kvartet«, ki nas je že po radio večkrat razveselil.
Torej, turisti in. prijatelji gorskih lepot, odločite nedeljo 5. septembra za izlet v Kamniško Bistrico.
Slavje se bo vršilo nepreklicno ob vsakem vremenu.
*
Razrešen je bil član občinske uprave g. Ivan Machtig, na njegovo mesto pa je bil imenovan g. Lado Fajdiga.
Okrajni cestni odbor bo preselil svojo pisarno iz hiše mestne občine Kamnik dne 2. septembra k posestniku g. K. Stare-tu (nasproti katastrske uprave).
Žrtve hudih nesreč
Ljubljana, 2. septembra.
Včeraj so morali v ljubljansko bolnišnico pripeljati iz raznih podeželskih krajev več ponesrečencev, ki so postali žrtve svojih poklicev. Tako je delavki Foiič Jožefi iz Podhruške, ki je zaposlena v Knafličevi tovarni v Kamniku, stroj pri delu porezal vse prste na levi roki. — Pri gradnji ceste Kočevje—Sušak je bil med drugimi zaposlen tudi delavec Popovič Mane, ki je opravljal pri cesti razna minerska dela. Pri razstreljevanju skalovja mu je padla težka skala tako nerodno na noge, da mu je pri tem polomila obe nogi. — Zidarski delavec Ris Jože pa je bil zaposlen pri neki stavbi v Cerknici. Padel je s 5 metrov visokega zidarskega odra ter se močno poškodoval po glavi in rokah. — Hude poškodbe po glavi je dobila tudi uradnica Zajc Terezija iz Zaloške ceste, ki je na Mestnem trgu padla s kolesa. — Iz Zvezne ulice v Mostah pa so v bolnišnico pripeljali malo, komaj enoletno Pavlič Marijo, ki se je doma polila s piekrom vroče juhe ter se pri tem močno poparila. — Z reševalnim avtomobilom so pripeljali v bolnišnico tudi cestarja Matevžiča Janeza, ki je pri obhodu svoje ceste v Novi vasi pri Rakeku padel e kolesa ter sc močno poškodoval.
Kaj vse kradejo
Ljubljana, 1. septembra.
Zadnji čas postajajo v Ljubljani žeparji in razni priložnostni tatovi vse predrznejši. Nikjer menda človek ni varen pred takimi prijatelji tuje lastnine. Tako je te dni šla Snirajc Antonija iz Ambroževega trga na davkarijo plačat davke. Tam je odložila dežnik v predsobi. 6e saino za 10 minut zamudila v sosedni sobi. ko pa je prišla nazaj, dežnika ni bilo več. — Ob Tržaški cesti za neko ograjo je Cankar Ivan našel 5 novih biljardnih krogel, 4 bele in 1 rdečo, katere je lam najbrž zavrgel kdo, ki jih je moral ukrasti v neki ljubljanski kavarni. Krogle je Cankar izročil policiji, kjer jih lastnik lahko sprejme.
Prigode sleparskega Milana
Ljubljana, 2. septembra.
Nekoč je bil Blagajne Milan trgovski potnik, z Vač je doma, 28 let pa je star. Na ljubljanski policiji je star znanec, saj je bil od leta 1928 sleherno leto V6aj enkrat njen gost. Te dni je Blagajne zopet eno urezal, da so ga morali stražniki prijeti ter posaditi na prične v policijskem zaporu.
Pred meseci je prišel Milan v neko mlekarno na Novem trgu, kjer ga seveda niso poznali. Izdajal se je za Dolenca Ivana. Prodajalki v mlekarni je izpovedal, da nujno rabi 2C0 din, doma ima bolno ženo, sploh je v veliki stiski. Prosil je, naj mu prodajalka posodi teh 200 din, za jamstvo pa ji izroča listek mestne zastavljalnice, s katerim je bilo tam zastavljeno 600 din vredno moško kolo. Prodajalka je listek pogledala in ker je bilo na njem napisano, da je kolo v resnici zastavljeno za 600 dinarjev, mu je dala na posodo 600 dinarjev. Milan je v podkrepitev sigurnosti navedel še, da ji bo denar prav gotovo do določenega dne vrnil, če pa ga do tega dne ne bo z denarjem, naj prodajalka gre -z listkom v zastavljalnico, pa naj tam dvigne kolo. Obenem je navedel tudi, da ga pošilja v mlekarno elektromonter Zupančič Viktor z Gosposke ulice, kateri ga dobro pozna.
Toda ženska v mlekarni je zaman čakala na svojih 200 din. Milan še nikoli ni bil tiste sorte, da bi bil komu denar vračal, ko ga je enkrat imel v rokah. Ko pa je lastnica mlekarne potem vendarle šla v mestno zastavljalnico, da bi tam dvignila zastavljeno kolo, je morala oditi iz zastavljalnice močno razočarana. Pri blagajni je sicer plačala 435 dinarjev, za kateri znesek je bilo zastavljeno kolo, toda kolesa ji iz skladišča niso mogli izročiti, ker je bilo vinkulirano. Povedali 60 ženski, da je listek od tega kolesa pravi lastnik izgubil.
Zdaj je ženska spoznala, kako zelo je bila ogoljufana. Sleoarski Milan je zastavni listek pač nekje našel, lahkoverno žensko v mlekarni pa zavedel v zmoto, da mu je posodila na listek 200 din. Zdaj je ženska oškodovana za 635 din. Blagajne Milan pa se bo za ta znesek pokoril na sod:šču, kamor ga bo policija izročila.
Sprehod po velesej’mu
Ljubljana, 2. sept.
Včerajšnji prvi dan velesejma je obisk občinstva pokazal, da bo tudi letos cela prireditev lepo uspela. Posamezni obiskovalci se prve dni navadno še ne zanimajo za stvarne kupčije, vendar pa .(e videti, da je med obiskovalci tudi dovolj resnih kupcev za posamezne predmete, ki se že zdaj podrobneje zanimajo za svojo stroko.
Sicer pa je na velesejmu najbolj obiskana posebna novinaiska razstava, kakor je bilo od vsega začetka tudi pričakovati. Novinarska razstava bo z vsemi zanimivostmi, ki se obiskovalcem dojmijo prav zato tako močno, ker je časopis tako tesno povezan z sodobnim človekom, še dolgo ostala v prijetnem spominu slehernega obiskovalca. Zato pač ne sme biti nikogar, ki pride te dni v Ljubljano, pa ne bi obiskal velesejma in zlasti novinarske razstave.
Paviljon Jugoslovanske tiskarne
Posebno pozornost vzbuja med obiskovalci zlasti poseben paviljon Jugoslovanske tiskarne, ki je v njem razstavila v odtiskih, slikah, tabelah in grafikonih vse bogate plodove svojega dolgoletnega dela, ves napredek in razvoj od začetka pa do današnjih dni. V sredini paviljona je nakopičenih in razvrščenih 64 debelih letnikov »Slovenca«, ki sami zase zgovorno pripovedujejo obiskovalcem, koliko ogromnega gradiva je šlo v vseh letih izhajanja skozi roke naših urednikov, koliko ogromneg apapirja je porabila naša tiskarna samo za tisk časopisov, ki jih izdaja KTD. Med temi debelimi knjigami pa leži 1 meter visoka in 15 centimetrov debela knjiga Salda-kontov, izdelek Jugoslovanske tiskarne in njene knjigoveznice. — Med letniki »Slovenca« pa je postavljen ves v belini, čist in lep kakor je zmerom v življenju bil. kip dr. Ignacija Žitnika, nekdanjega urednika »Slovenca«, ki je v svoji dobi bil duša našega glavnega katoliškega dnevnika.
Nasproti glavnega vhoda v tem paviljonu so postavljene na častnem mestu najnovejša tribarvna slika Nj. Vel. kralja Petra II. v vladarskem oblačilu, na njegovi desni slika pokojnega kralja Aleksandra, na levi pa slika kraljice-matere Marije. Vse slike so med seboj povezane z državno trobojnico.
Pogled v »Slovenčeve" letnike
Ob stenah paviljona je obešenih 50 velikih fotografij, ki prikazujejo, kako naši dnevniki v Jugoslovanski tiskarni dobivajo v uredništva vesti od svojih dopisnikov, ki jih je v letu 1936 bilo skupaj nič manj kakor 3.483 in sicer 3.219 v Sloveniji, 107 v ostali državi, J57 pa v inozemstvu. Tako velika družina, ki po domovini in na tujem zmerom opazuje vse važnejše dogodke ter jih s svojimi dopisi posreduje skozi »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba* slovenskemu ljudstvu, je najboljše jamstvo, da bodo naši katoliški listi še dalje mogli ostati slovenskemu ljudstvu to, kar so bili že desetletja od svojega začetka: glasniki in svetovalci, prijatelji in posredovalci, oznanjevalci veselih in žalostnih dogodkov. zmerom zanimivi, vedno pestri, vsak čas pripravljeni vse storiti, da svoje bravce v vsem za-dovolje.
Zelo zanimiv je pogled po vitrinah ob stenah paviljona Jugoslovanske tiskarne. Pozornost vzbuja prva številka dnevnika »Slovenca* od 14. okt.
1873, dalje prva številka tednika »Domoljuba« od
5.	julija 1888, ki ima na prvi strani objavljen oklic Slovencem ter pojasnjuje, zakaj je bil list potreben slovenskemu ljudstvu ter zakaj je bilo zanj izbrano prav ime »Domoljub«. Svojo prvo številko
5. septembra prosvetni tabor v Mostah
V soboto ob 20. »Miklova Zal*« na travniku g. Oražma.
V nedeljo zborovanje. Govorila bosta g. Francc Kremžar, urednik »Slovenca« in g, dr. Basaj, ravnatelj Zadružne zveze.
Vstopnice ee dobe v trafikah g. Resnika in ge. Fani Vojska, v Konzumu na Zaloški cesti in pri g. Poru, peku v Prešernovi -ulici.
V nedeljo popoldne na igrišču telovadni nastop dovenske mladine.
Ljubljančani; okoličani, vsi, ki slovensko mislite in čutite, na tabor, da vnovič izpovemo svoja katoliška in slovenska načela. Natančnejši spored objavimo *•-'
„Krst" največjega klopotca Slov. goric
Maribor, 1. septembra.
V	nedeljo bo v Rošpohu, >Na griču« pri Osetu svojevrstna slovesnost. Imeli bodo »krst« klopotca velikana, kakor ga Slovenske gorice, ki so domovina klopotcev, šc niso slišale. Za ta monstrum od klopotca, ki je podoben velikemu mlinu na veter, je napravil načrte poznavalec klopotcev primarij dr. Brezovnik. Po teh načrtih ga je izdelal in postavil mizarski mojster Unterlechner iz Maribora. Samo ogrodje klopotca tehta 200 kg, ve-ternice merijo 6 metrov, rep pa 7 metrov. Ogrodje stoji na 8 m visokem stebru, ki ima 40 cm v premeru. Poznavalci slovenjegoriških klopotcev so mnenja, da je to največji, kar jih je bilo kdaj postavljenih v varstvo goric. Dosedaj se je postavljala mariborska vinarska šola z največjim klopotcem, ki poje na Kalvariji ter se sliši ob tihih nočeh daleč na Dravsko polje. Njegov sosed »Na griču« ga bo pa gotovo še znatno presegal z dalekosež-nostjo svojega petja.
»PUTNIK« priredi od 4. do 8. septembra izlet v Trst. Cena 155 din. Odhod v soboto ob 15. uri. Prijave sprejemamo do 3. t. m.
je ; Domoljub« izdal na god sv. Cirila in Metoda, povedal je bodočim bravcem, da bo izhajal vsak prvi in tretji četrtek, veljal pa bo 80 krajcarjev na leto. dočim ga bodo naročniki »Slovenca* dobivali zastonj. Prav zanimivo je opazovati prve letnike »Slovenca« in »Domoljuba:, pa jih primerjati z današnjimi izvodi. Napredek je očiten tako po tisku, po izvedbi, po opremi, pa tudi po vsebini.
Med številnimi letniki »Slovenca« je odprta tudi naslovna stran od 4. februarja 1918, ki je v celoti bila zaplenjena ter so naročniki list ta dan prejeli skoraj brez vsebine. Cela prva stran je bila ena sama bela lisa, ki je s svojo praznino izpovedovala več, kakor pa bi mogel objavljeni članek, ki je bil od cenzure zaplenjen. Le spodaj v desnem kolu je mogel tisti dan »Slovenec« objaviti v malem črnem okvirju mastno tiskani oklic: »Slovensko ljudstvo! Pravica je s teboj, kdo bo zoper tebe? Ne boj se nobenega postavnega boja za uresničenje deklaracije;'. Po tem oklicu so mogli bravci presoditi, kaj je bila vsebina zaplenjenega članka. To smo posebej navedli zato, da se današnji bravci včasih spomnijo, da ni zgolj od urednikov odvisno, kaj list svojim bravcem lahko posreduje.
Zanimanje za nagrade KTD
V	paviljonu Jugoslovanske tiskarne se dobijo posebni izvodi naših časopisov, t. j. :Slovenca«, »Slovenskega doma« ter »Domoljuba', ki opravičujejo bravce do posebnih nagrad, ki jih je KTD razpisalo za bravce svojih listov. Skupno je razpisanih 460 nagrad in sicer v obliki brezplačnega prejemanja »Slovenca«, »Slovenskega doma« ter »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Žreb bo določil, kdo bo te liste mogel brezplačno prejemati celo leto, kdo po 6 mesecev in kdo po 1 mesec. Kdor se želi udeležiti tega tekmovanja, naj se oglasi v paviljonu Jugosiovauske tiskarne, kjer bo lahko kupil izvod lista, za katerega se poteguje pri tekmovanju. Tak izvod bo označen s številko in žigom uprave naših listov. Tak izvod s številko bo sleherni obiskovalec. dobro spravil ter počakal, katere številke bodo ob koncu razstave izžrebane. Uprava naših listov bo potem sama poskrbela, da bodo vsi izžrebani prejemali brezplačne izvode, kakor določa razpis. Kdor ima naročnino za posamezne liste že plačano, se mu bo odgovarjajoča naročnina pisala v dobro.
Doslej se je v paviljonu zglasilo že veliko obiskovalcev, ki se za to zanimivo tekmovanje zanimajo. Vsak obiskovalec prejme razen omenjenega izvoda, ki ga je treba kupiti, brezplačno lep prospekt naše tiskarne,in uprave naših listov, ki obsega poleg besedila tudi lepe slike v bakrotisku.
Model bodočega ljubljanskega kolodvora
Na dvorišču ob N paviljonu je razstavljen lep model bodočega poglobljenega ljubljanskega kolodvora, kakor ga je izdelal Oskar Delkin in kakor predvideva preureditev ljubljanske postaje in progo skozi Ljubljano načrt ing. Dimnika. Posamezni obiskovalci se ustavljajo ob modelu ter si ogledu-
Boljši časi slovenjekonjiškega kmeta
Slov. Konjice, 1. sept. Nas kmet, ki je še pred nedavnim preživljal kritične čase, se polagoma vrača v boljše stanje. Zdi se, da so najhujše težave že premoščene. Stanje našega kmečkega človeka je danes toliko boljše — bodimo odkriti —, da je ta dobil spet voljo do dela. Mi moramo tega biti tembolj veseli, ker sc z dviganjem kmetovega položaja dvigajo tudi drugi stanovi.
Letos je letina še dosti dobra. Sadje je poleg živinoreje gotovi vir dohodkov in se nanj kmetjo : tudi zanašajo. Zato pri nas vsako leto skoro vsi i zasajajo mlada drevesca in to večina na mestu, kjer so bili prej šmarnični vinogradi. Le škoda je, da cena letos nikakor ne odgovarja, to pa radi že znanih vzrokov, ki pa jib seveda ni zakrivil kmet. Upanje se polaga sedaj na pozne vrste, največ na kanade, katere ima pri nas prav vsak sadjerejec in od katerih si obeta tudi lep izkupiček. Žetev pa je bila nekoliko slabša od lanske, vendar pa v_ splošnem zadovoljuje. Tudi viua bo, ker lepo zori grozdje. Sicer je v poletnih dnevih peronospora malo nagajala, vendar pa daleč ne v toliki meri kot lani, ko je uničila skoro štiri petine pridelka. Le proda se vino ne rado.
Precejšnja je škoda, ki jo je deževno vreme povzročilo na krompirju. Krompir je pa kmetov kruh. Tudi koruzi in ajdi ne koristi, ker ne moreta zoreti.	.
Važen činitelj pri dvigu našega knieta je cela vrsta javnih del, ki je k temu že, oziroma šele bo pripomogla. Javna dela pa so tudi že sedaj večjega gospodarskega pomena.
Ko to sporočamo, moramo še omeniti elektrifikacijo. V doglednem času bo Fala pričela z'grad* njo elektrovoda Makole—Zreče. S tem bo naša dolina mnogo pridobila.
Rusija pošilja svojo platino v Anglijo, da jo bo hranila Angleška banka. Tako je pred dvema dnevoma prispelo v London iz Moskve 162 kg platine v jeklenem zaboju.
Sestanek slepih in gluhih je bil po mnenju italijanskega tiska kongres za mir v Parizu, češ da so na takih kongresih vsako leto zbirajo ljudje, ki nimajo ne oči, ne ušes za stvarni položaj na 6vetu.
Protestantovski pastorji so veleizdajalci in »rimski romarji«. Tako piše ideolog nemškega narodnega socializma Rosenberg v bojevnem letaku, ki ga je izdal proti protestantovski cerkvi.
800.0(M) funtov za organizacijo pouka o obrambi pred zračnimi napadi je odobrila angleška vlada.
Iskanje ponesrečenega ruskega letalca Lcva-nevskega je še zdaj nemogoče zaradi viharjev in megla, ki se goste okrog tečaja. Iskalci so že obupali nad uspehom.
jejo podrobnosti načrta. Iz modela je lepo videti, kje bo stalo bodoče novo kolodvorsko poslopje in sicer tam. kjer do kolodvora sega Resljeva cesta. Ta cesta bo podaljšana čez vse tire železnice na ono stran proti Savi ter bo tako postala glavna žila vsega prometa med središčem in prostranim poljem proti Savi, kjer je bodoči Ljubljani zagotovljen širok razmah šele potem, ko bo uresničen, širokopotezni ing. Dimnikov načrt. S tega mostu, ki bo dovolj širok za ves bodoči promet, bo vhod v novo kolodvorsko poslopje, ki bo stalo pravokotno na cesto; spodaj pod mostom pa bodo tekli tiri, nad katerimi bodo široke strehe, da se potnikom ne bo treba plaho skrivati pod dežnike, ko bodo vstopali v vlake in izstopali iz njih. Narejeni bodo seveda tudi otočni peroni, do katerih bo dostop po stopnicah. Promet bo tako olajšan za polnike in za železniško osebje.
Nasproti kolodvora ob Resljevi cesti je zamišljeno bodoče poslopje nove glavne pošte, ki je prav tako nujno v Ljubljani, kakor kolodvor sam.
Bolje bi bilo, da bi doma ostala...
Celje, 1. septembra.
Lansko leto sredi meseca junija sta pobegnila iz Nemčije Wendt Henrik, 21-letni špedicijski uradnik v Frankfurtu in njegova zaročenka Edit Neum-mond, 29-letna zasebnica, doma istotam. Pobegnila sta zaradi tega, ker se »nista mogla« ločiti, poročiti pa se tudi nista mogla, ker je Edit Židinja, obenem pa sta pobegnila zato, da sc ona izogne koncentracijskemu taboru. Potovala sta po raznih državah in bila povsod. V Jugbslavijo sta prišla letos februarja. Edit, ki je, kakor sama pravi, doma iz bogate družine, je imela poprej nekaj denarja, toda v Jugoslavijo sta prišla brez vsakih sredstev. Začela sta beračiti pri tovarnarjih in zasebnikih, največ pa ie Wendt hodil po župniščih in se izdajal, da je bil izgnan zato, ker je katoličan in tudi kot tak dobil podpore. Med tem pa je tudi ona hodila po židovskih občinah in se izdajala kot izgnanka iz Nemčije. Ko je Edit, ki je zelo slabotna, zbolela v Zagrebu, je mogel Wendt sam skrbeti za njo in je zbiral denar po vsej Jugoslaviji in ji ga pošiljal v Zagreb.
15. junija dopoldne pa je' Wendt na vlaku od Zidanega mosta do Celja ukradel zagrebškemu trgovcu Bojiču iz kupeja, v katerem je Bojič spal, kovčeg, v katerem so bile razne dragocenosti iu
odložil kovčeg v vrednosti 8.000 din v garderobi železniške postaje v Celju. Toda trgovec jc tatvino opazil še pred Celjem in jo prijavil policiji, ki jc kmalu ugotovila, kje je kovčeg, Okrog pol četrte ure istega dne je prišel Wendl po kovčeg, vendar mu je dejal garderober, naj malo počaka, ker mora na peron. Garderober je poklical stražnika, ki jc tatu takoj aretiral. Na policiji sc je Wendt zagovarjal, da je našel kovčeg brez lastnika in ga jc nameraval izročiti policiji, kar mu pa seveda niso verjeli in so ga izročili sodišču.
Čim je Edit izvedela, da jc njen »zaročenec« v zaporih, se je takoj preselila v Celje, da je bila v njegovi bližini in mu pomagala čim prej na svobodo.
Danes je bila proti obema razprava na tukajšnjem okrožnem sodišču pred sodnikom poedinccm, in sicer je bila obtožena Edit zaradi potepuštva in beračenja, vendar je bila oproščena zaporne kazni, Wendt je bil obsojen na 3 mesece zapora, oba pa na izgon iz Jugoslavije za vselej. Ker je Wendt bil v preiskovalnem zaporu že dva in pol meseca, bo 15. septembra že izpuščen iz zaporov.
Seveda pa se jima tudi potem ne obeta ničesar boljšega, ker ne bosta nikdar zaželjena, ampak bosta mogla prenašata V6e življenje težo svoje mladostne zablod«-
Kulturni koledar
Cvek Leopold
2.	septembra 1896 je umrl v Ljubljani učitelj in skladatelj Cvek Leopold. Hodil se je 9. novembra 1814 v Idriji. Ko je dovršil na ljubljanski -vzorni glavni šoli« šestmesečni tečaj, je služboval kot učiteljski kandidat v Idriji in v Črnem vrhu. l’o konzistorialneni učiteljskem izpitu je večkrat menjal svoje mesto. L. 1854 je bil imenovan za vzornega učitelja. Izdal je »Napevi k pesmam za cerkev, šolo in kratek čas«, »Napevi za svete pesmic, 12 cerkvenih pesmi, 5 božičnih pesmi. Več pesmi je ostalo v rokopisu. Svoje pesmi je vedno komponiral v skladu z značajem slovenskih narodnih pesmi.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, 2. septembra: Stefan.
Petek, 3. septembra: Doroteja.
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komatar, Vič — Tržaška cesta.
MATICA
TEI.
21-24
Iz dobe francoske revolucije
V senci giljotine
Ronald Colmau	Ellsabeth	Allan
Radi Izredne dolttne Ulma predstave ob 16., 18-45 ln 2116 uri
TEL.
27-30
SLOGA
Veliki puatolovni film
Razbita banka v Monte Carin
V	glavni vlogi Ronald Colman ln Joan Bennett Pri vseh predstavah nastopa tudeini fenomen Hadame £lisabeth.
UNION
Velika muzikalna revll«
Plešem za tebe
fredstave danes v Unionu m Slogi ob 16., 19*15 in 21-15 uri
Ljubljansko gledališče
OPERA
Začetek ob 20. uri
4. septembra, sobota: >Pod to goro zeleno...«
Opereta. Izveu. Znižane cene od 30 din navzdol.
5. septembra, nedelja: »Ero z onega sveta. Izven.
Znižane cene od 30 din navzdol.
6. septembra, ponedeljek: Zaprto.
7. septembra, torek: »Cavaleria rusticana '. Izven.
Predstava pred Glasbeno Matico. Znižane cene
od 20 din navzdol.
Beneševa opereta »Pod to goro zeleno...«, ki je dosogla v pretekli sezoni najviftje število uprizoritev in rekorden obisk predstav, se bo izvajala v običajni zasedbi dne 4. septembra v operi. Delo je postalo pri nas nenavadno' popularno, vedro dejanje in posrečeni dovtipi na podlagi lovske latinščino, ustvarjajo zabavno celoto. Znani šlagerji in učinkoviti baleti izpopolnjujejo originalne kreacije sodelujočih.
V	nedeljo, dne 5. septembra se bo pela Gotovčeva opera »Ero z onega sveta« z g. Franclom v naslovni partiji. Zdrav ljudski humor in folklorno obarvana glasba dajeta operi značaj narodne umetnine. Libretist Begovič je ustvaril _s svojo znano odersko rutino igralsko hvaležne in efektne vloge, ki jih podajajo sodelujoči z vsem razumevanjem.
Predstava pod milim nebom. Med gledališkimi prireditvami, ki se bodo uprizorile za časa velesejma, bo pač najzanimivejša uprizoritev Masca-gnijeve opere »Cavalleria rusticana«, ker jo bodo izvajali pred Glasbeno Matico. Predstava se bo vršiia v torek, dne 7. septembra. Zasedba partij bo ista, kakor pri predstavah lanske sezone. Da bo omogočen obisk tudi najširšim slojem, so cene za to predstavo jako nizke, od 20 din navzdol.
Parmova opereta :;Caričine Amaconke«, ki sta jo na novo predelala ga. Vera Balatkova in dirigent na brnski operi g. Anton Balatka, se bo pela prvič v soboto, dne 11. septembra. Prvotno precej preprosti libreto je smotrno izpopolnjen na podlagi zgodovinskih podatkov o Potjomkinu in gardi caričinih Amaconk ter predstavlja v novi obliki zelo učinkovito sodobno opereto. Ohranjene so seveda vse najbolj značilne Parmove melodije, toda v modernejši in bogatejši instrumentaciji. Opereto je zrežirala ga. Vera Balatkova, muzikalno vodstvo pa je v rokah dirigenta Antona Neffata.
Jesenski velesejem
Klub ljubiteljev cvetlic v Ljubljani bo pokazal v okviru jesenskega velesejma od 1. do 12. septembra lepe sortimente raznega cvetja, tako dalij, pomponk, gladijol, anemon, vrtnic, monbrecij in raznega jesenskega cvetja. Na razstavi bodo sodelovali sami ljubitelji cvetja, ki bodo drugo polovico paviljona »0» spremenili v živo pisan duh-teč vrt, ki bo skoro vsak dan menjal svoje pestro lice. Razstava cvetja bo izpopolnjena z biološko razstavo Društva za varstvo živali v Mariboru in pa z razstavo Kluba akvaristov v Ljubljani. Biološka razstava bo nazorno pokazala, kako je tudi cvetju varstvo koristnih ptic^neobhodno potrebno, predvsem v boju proti sovražnemu mrčesju. Znani so narodni pregovori, kot ibrez ptičkov ni sadja ne cvetja , »čebela zbira med in oploja cvet<, nadležen je mrčes in vendar je mnogo koristnega vmes: itd. 2e s tem jo povedano, da niso vsi insekti škodljivi. Med koristne insekte štejemo tudi pikapolonce, razne brzce, najeznike, muškatnika, ose, pajke, slepiče, martinčke, žabe itd. Razstava Kluba akvaristov pa bo pokazala, kako moremo poživiti naš domač vrt z malim bazenom in ribicami v njem. Razstavljeno bo tudi pročelje kmečke. hiše, čije okna krasi naš slovenski nagelj, kateri je v zadnjem času začel na žalost čedalje bolj izginjati.
Slovenski zvonovi za Indijo. Znano je, s kakšnim veseljem je svoj čas slovenski misijonar Ignacij Knoblehar sprejel prvi slovenski zvon za svoj misijon v A triki. Isto veselje hočemo napraviti tudi našim slovenskim misijonarjem, ki so ustanovili svojo prvo jugoslovansko misijonsko pokrajino Bengalijo ob izlivu reke Gangesa, jugovzhodno od Kalkute. Naši misijonarji priredijo na jesenskem velesejmu v paviljonu »G« veliko misijonsko razstavo Indija, ki bo imela 12 večjih oddelkov in bo že znamenitost zase. Kot zahvalni dar Slovencev pa bomo poslali v Indijo tri bronaste zvonove. Namenjeni so za našo misijonsko postajo
Veliko se vidi, - vse pa ne...
Kako nastane časopis, kakšno je delo časnikarjev
Ljubljana, 1. sept.
Današnji, prvi dan velesejma je pokazal, da bodo paviljoni novinarske razstave izmed vseh na velesejmu najbolj obiskani. Ves dan je bilo živo, zlasti v paviljonu N, kjer se je za vse dni velesejma nastanila cela tiskarna z vsemi potrebnimi najmodernejšimi stavnimi stroji, ki bodo za vele-sejmske goste tiskali poseben časopit »Ljubljanske novice«.
Prvi dan nekoliko zamude
Seveda pri tako velikih stvareh ne more že prvi dan biti tako, kakor bi vsi radi. Tako se je izkazalo, da tak moderen stroj, ki naj bi dnevno tiskal na velesejmu »Ljubljanske novice«, ne more delati z vso gotovostjo brez zadostno trdne podlage. Tako se je zgodilo, da je bila današnja izdaja »Ljubljanskih novic« zamujena, seveda ne po krivdi pridnih urednikov, niti ne po krivdi stavcev, ki so pred očmi obiskovalcev razstave hitro stavili potrebni stavek za list, marveč zgolj zaradi muhavosti preciznega stroja, ki je bil v paviljonu postavljen na hitro roko komaj zadnji dan pred začetkom razstave, ne da bi bil prej dovolj preizkušen. Vsi stavni stroji, ki stoje v paviljonu »N«, so last ameriške firme, ki je letos postavila na trg najmodernejše stroje te vrste. V naši državi doslej takih strojev nismo še imeli. Zato je njih uvedba za nas nekaj novega.
Zanimanje občinstva za tiskanje časopisa
Izkazalo se. je, da je tiskanje časopisa na velesejmu pred očmi vseh obiskovalcev zelo zanimiva stvar, ki bo ljudi stalno vabila v ta paviljon. Danes se je okrog vseh strojev v tem paviljonu, kjer so stavci na lntertype stavili »Ljubljanske novice«, in pripravljali za tisk, stalno prerivalo toliko ljudi, da mnogi obiskovalci niti niso mogli dovolj blizu, da bi si mogli ogledati celoten potek tiskanja. S posebnim zanimanjem so ljudje zlasti opazovali mehanično delo modernega in hitrega Inter-tj-pa, ki je pod rokami urnih stavcev hitro polnil stolpce vrsto za vrsto ter potem črke zopet sproti pobiral ter jih prenašal nazaj na svoje mesto. — Enake pozornosti je bil deležen tudi mali »rotacijski« stroj, ki je potem vlite posamezne strani tiskal na celo polo papirja. Mnogo bravcev časopisov, ki morda brez svojega dnevnega časopisa sploh ne bi mogli več živeti, tako so ga navajeni, je šele zdaj imelo priliko od blizu videti, kako lepo na zunaj izgleda takole tiskanje časopisov. Pri tem imajo seveda obiskovalci vtis, da tudi v tiskarni gre vse tako lepo od rok, kakor je to videti tu na velesejmu. Vseh mogočih težav, s katerimi je navadno zmerom združeno delo našega časnikarja, na tej razstavi nazorno pač ni mogoče prikazati. Vendar pa bo sleherni obiskovalec novinarske razstave mogel vsaj v glavnem spoznati, kako naporno je delo časnikarja. Vsak časnikar je prav za prav zmerom zaposlen, zmerom v službi, nikdar prost. Sleherni dogodek na cesti, v tramvaju, na železnici, ki navadnega zemljana navadno niti ne zanima, vzbudi pozornost časnikarja, ki zmerom gleda na vsak dogodek s posebnimi očmi, ki zmerom misli ne samo zase, marveč za širok krog svojih nevidnih prijateljev in znancev širom domovine, ki hočejo drugi dan v časopisu videti vse važnejše dogodke, ki so se bili prejšnji dan kjer koli doma_ ali v tujini dogodili. Tega dela, ki zahteva od časnikarja posebne pozornosti in vneme, dovolj vztrajnosti in gibčnosti, mnogo znanja in vestnosti, pač nikdar ne bo mogoče ljudem dovolj točno nakazati z nobenimi grafikoni.
Težave z dopisniki...
Koliko pa je še drugih stvari, ki trgajo živce sodobnega časnikarja. Nerodni dopisniki, ki na-kraju pripeti mnogo, radi opišejo na dolgo in na vaden dogodek, ki se jih sleherni dan v vsakem široko in so potem razočarani, če jim dopis ni izšel v celotni obliki — taki ljubeznivi dopisniki pač ne morejo razumeti, da je treba vsak dopis primerno prekrojili, da je goden za tisk. To delo pa je včasih težje, kakor sestaviti popis tistega dogodka znova. Spet drugi dopisniki so, ki svoje naloge ne razumevajo dovolj sodobno. Zelo važen dogodek, ki bi utegnil zanimati celotno javnost po domovini, sporoče uredništvu šele drugi ali tretji dan, ko so vest o dogodku raznesli širom sveta že ljudje sami. Taka vest je za urednika posebna muka, ker jo ne more objaviti, kadar je prepozna. Časih pa se v katerem kraju zgodi kaj zanimi-
vega, pa sploh ni nikogar, ki bi o stvari sporočil časopisu. Sodobni bravec bi moral obenem biti poročevalec svojega lista, to bi bilo idealno. — Ves krog bravcev naj bi bil ena sama velika družina, ki si med seboj pomaga, si zbira novice ter jih sporoča naprej.
... in s cenzuro
Kakšne neprijetnosti povzroča časopisom in časnikarjem cenzura, nam zgovorno govori grafikon v istem paviljonu, kjer stoji tiskarna. Nad uredniško mizo v desnem kotu ob vhodu sta obešena dva grafikona, ki nam odkrivata zaveso bivše avstrijske cenzure. Tam lahko vidimo, kakšni so bili vzroki za zaplembo slovenskih časopisov v bivši Avstriji. Največ zaplemb je povzročilo pisanje za enakopravnost slovenščine v šolah in v uradih, t. j. 35 odstotkov. Pisanje o zedinjeni Sloveniji, o vseslovanstvu, o Jugoslaviji je bilo enako predmet posebne pozornosti avstrijske cenzure ter so bili časopisi zaradi takega pisanja zaplenjeni 28%. Vidimo tedaj, da je bil boj za enakopravnost že nekdaj zelo neljub oblastem in da so bili slovenski časopisi tisti, ki so zadevo enakopravnosti zmerom in ponovno obravnavali, da je sploh bila enakopravnost za narodove pravice eden glavnih vsebin časopisnih člankov pred vojno. Polemika z nemčijrstvom in boj ponemčevanju je dajal povod cenzuri v 20%, da je posegla vmes in plenila članke o tem. Za svobodo slovenskega javnega življenja v splošnem časopisi niso toliko pisali, pa je cenzura le 8% takih člankov zaplenila. Še manj povoda so dali časopisi cenzurnim oblastem z režimom nevščečnlmi članki, z vojnimi poročili, s pisanjem o krivicah med vojno. Taki članki so bili seveda že načeloma prepovedani, zato jih časopisi niti niso poskušali objavljali. Vendar pa je 5% takih člankov bilo kljub vsemu zaplenjenih. Najmanj zaplemb, t. j.'4% so povzročale polemike z oblastmi ter osebne zadeve.
Zanimivo je tudi videti, kdaj je bila cenzura posebno močno razvita. Grafikon v paviljonu »N« kaže, da je v letih 1869—1919 bila cenzura najhujša leta 1877, t. j. tega leta so imeli naročniki časopisov od cenzure največ stvarne škode. Največ zaplemb pa je bilo med vojno leta 1916, medtem ko je cenzura že leta 1917 skoraj čisto padla. — Močna je bila cenzura v letih 1907—1909, ko so slovenski časopisi pisali o burnih dogodkih v naši deželi.
Cenzura je časih bila seveda drugačna kakor danes. Tedaj so časopisi kljub cenzuri mogli med čitatelje, časih z velikimi belimi lisami. Zaplenjeni so bili celotni članki. Cenzura je bila časih tudi zamudila vlak, ter je odredba prišla prepozno, ko so ljudje list že imeli v rokah. Danes cenzure bravec skoraj ne opazi ne več, ker se izvaja drugače. Danes mora list poslati v cenzuro že krtačne odtise, t. j. odtis posamezne strani prej, preden je stran vložena v stroj. Dokler cenzura ne reče zadnje besede, sploh časopis ne sme v stroj. Bravec včasih ne more razumeti, da ima časopis na kakšni-strani v sredi najlepšega članka kakšen vzklik ali vabilo, ki k članku nič ne spada. To so sadovi vnetega cenzorja, ki je izbrisal iz članka cel odstavek, pa strani v naglici ni bilo mogoče izpopolniti drugače, kakor da je urednik v prazen prostor vrgel prvo besedilo, ki mu je prišlo pod roko. Zdaj je namreč v navadi tak način cenzure, ki se na zunaj ne sme videti, da pri bravcu ne vzbudi nobene pozornosti. Toda lahko rečemo, da so naši bravci že toliko napredovali v spoznavanju cenzure, da opazujejo njeno delavnost in sposobnost kljub temu.
Dijaki so napadli profesorja v Pctrnvgradu,
ker niso pri njem napravili popravnega izpita. Dva sla polagala izpit iz nemščine. Ko so jima sporočili žalostno novico, da sta prestala iipii z nezadostnim uspehom, jima je postalo jasno, da ne bosta več imela pravice obiskovati gimnazije, ker sta že prej gimnazijski razred dvakrat ponavljala. Po neuspelem izpitu sta zasledovala profesorja najprej proti restavraciji, kjer je jedel, nato pa še' proti domu. Tedaj jih je profesor tudi vprašal, čemu mu sledita. V istem hipu pa je nek dijak že udaril profesorja po licu, drugi pa od zadaj po glavi, da se mu je vlila kri. Nazadnje sta ga še podrla na tla in ga začela na vso moč obdelavati. Ko se jima je zazdelo, da bo imel že dovolj, sta ga pustila na tleh in zbežala. Profesor je oba napadalca seveda spoznal in se jima najbrže ne bo prav dobro godilo.
Vlomilci v lastni hiši
Ljubljana, 2. septembra.
Pri soboslikarju Golobu na Glincah eo imeli v ponedeljek pri belem dnevu vlomilski obisk v stanovanju, iz katerega je bilo odnešeno moške obleke za skupno vrednost 1600 din. Vlomilec je v stanovanje prišel skozi okno, ki je bilo odprto. Pristaviti je moral seveda lestvo, ker je Golobovo stanovanje v prvem nadstropju hiše. Policijski organi pa so ugotovili, da so morala pri vlomu biti odprla s silo tudi notranja vrata stanovanja, čeprav potem vlomilec ni odšel skozi ta vrata, marveč po isti poti skozi okno in po lestvi na tla. Tako je bil utemeljen sum, da je moral vlomilec biti kdo, ki razmere v hiši dobro pozna Zlasti je moral vlomilec vedeti, da Goloba ves dan ni doma, ker jo kol obrtnik zaposlen zunaj po mestu, žena pa kot delavka hodi v tobačno tovarno. Sosedje v hiši so vedeli povedati, da se je tisti dan sumljivo
Regapur (blizu Kalkute), kjer deluje slovenski misijonar o. Stanko Poderžaj D. .). Nabiralna akcija, ki jo vodi Bengalski misijon D. J. v Ljubljani«, Zrinjskega cesta 9, pri cerkvi sv. Jožefa, je še v teku. Zvonovi pa bodo že razstavljeni na velesejmu v misijonskem paviljonu in bodo posebna atrakcija te razstave. Opozarjamo vse obiskovalce, da si jih ogledajo, predno odpotujejo v Indijo, kjer bodo predvidoma o Božiču zazvonili in oznanjali ljubezen slovenskega naroda do naših misijonarjev in njihovih vernikov. Zvonove vliva priznana domača tvrdka »LJU* (Ivan Kogovšek) v Št. Vidu nad Ljubljano.
Tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal za leto 1987-38 bo letos v nedeljo, dne 12. septembra na ljubljanskem velesejmu.
Na osmi gospodinjski razstavi Zveze gospodinj Materi za otroka« bo z dovoljenjem g. primarija dr. Dragaša prikazano iz njegovega delokroga doba dojenčka, predšolska doba in vstop v šolo. Mlade in stare mamice so prispevale z dobrimi nasveti in s prijaznimi spomini svojih otrok. V zdravem telesu je zdrav duh. Zato bo prikazana predvsem skrb za zdravo telo, zdravo, vzgoino igro in mirno, vestno učenje.
vrtila okrog vrat Golobovega stanovanja neka stranka iz iste hiše, ki je policija o njej slišala že od drugih strani sumljive vesti. Preiskava je kmalu mogla ugotoviti zanimiva odkritja.
Policija je najprej zaslišala in Irdo prijela omenjeno stranko K. R., ki je sprva odločno tajila, da bi imela kaj opravka z vlomom v Golobovo stanovanje. Tudi preiskava ni mogla dognati ničesar, kar naj bi stranko obremenjevalo. Policija pa le ni mogla verjeti, da bi bila K. R. pri stvari tako nedolžna, ker so zlasti druge stranke v hiši vedele povedati, da je ta ženska listo dopoldne nosila neke zavitke okrog po hiši. Policija je najprej zaprla moža osumljenke, in sicer zato, ker se jo enako odločno upiral, da bi bila njegova žena v kakšni zvezi 7. vlomom, pri tem pa se je obnašal tako čudno, da je policijskim organom postal sumljiv. Drugi dan pa je K. R. vendarle priznala, da je bil vlom pri Golobovih njeno delo. Ona sama sicer ni vlomila, pač pa je obvestila nekega brezposelnega ključavničarskega pomočnika Kristana, s katerim je bila znana že prej, da pri Golobovih ves dan ni nikogar doma in da bi se zato izplačalo vlomiti v hišo. Ta Kristan je res zlezel skozi okno v stanovanje.	odprl vrata, skozi	katera je v stanovanje
prišla	tudi	K. |{. ter sta	potem skupno	začela po
stanovanju iskati denar. Tega seveda nista mogla najti, pač pa sta potem pobrala Golobovim precej' obleke. Po tem priznanju eo seveda aretiranega moža izpustili, obenem pa je policija zaprla žensko samo, čeprav je bila prvotno do nje obzirna, ker ima pri sebi komaj en teden starega otroka. Ženska je obenem na policiji priznala še drug vlom, ki ga je bila izvršila pred par dnevi v stanovanje soseda Novaka, kjer je vzela 2500 din. Ženska se je sicer tudi za ta vlom izgovarjala, da ga je bil izvršil	isti	Kristan, ki je	njej od vzetih	2500 din
dal le	300	din. Kristan je po vlomu v	Golobovo
stanovanje nesel ukradeno obleko v mestno zastavljalnico, kjer jo je zastavil za 100 din.
Policija je poizvedovala dalje ter dognala, da je bilo tudi na drugih stanovanjih, kjer je prej stanovala aretirana K. B., večkrat slišati o kakih manjših tatvinah in vlomih v stanovanja. Ženska jr morala biti zmerom domenjena z drugimi vlomilci, ki so ji pri delu pomagali.
Od tu in tam
Hrvafsku kulturna društva na Hrvatskom in v Bosni so začela veliko akcijo za pobijanje nepismenosti. Postavili so si za nalogo, da morajo v nekaj letih znižati nepismenost pod 10%. V Zagrebu se je v la namen ustanovil klub ABC, v Bosni pa deluje na tem polju kulturno društvo »Napredak«. Zagrebški klub je včeraj razposlal mnogo pozivov na hrvatske gospodarstvenike, naj s čim izdatnejšimi denarnimi, podporami podpro to kulturno delo in omogočijo izobrazbo najnižjih narodnih slojev. Neki industrjjalec je že i>oslal 30 jurjev v to zbirko.
V	Dubrovniku je tujski promet še zelo živahen. .število tujcev ni skoro nič manjše kakor je bilo lani. Vse mogoče narodnosti so zastopane. Med najodličnejše goste pa spada vsekakor brat angleškega kralja vojvoda Kentski s svojo soprogo.
a; soboto sc začne v Novem Sad« kongres vseh jugoslovanskih planinskih društev. Trajal bo kongres vključilo do ponedeljka. Na zborovanje bo prišel tudi trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, ki bo v nedeljo odprl veliko fotografsko razstavo,’ na kateri bo razstavljenih okrog 500 fotografij iz vseh delov naše države. Zanimivo, da so svoje delegate prijavili tudi Bolgari, ki bodo prav tako poslali tudi precejšnjo število fotografij naravnih lepot svoje domovine.
Zaradi dobrega namena, ko je hotel pomiriti iu spraviti vsaksebi dva prepirljivca, jo je krvavo skupil soler kcckes iz Zagreba. V predmestni posilim sla se skregala neki železničar in neki ključavničarski pomočnik, šofer se je zavzel za svo-j< ga prijatelja in skušal z lepo besedo pomirili oliadva. 1 oda prijatelj ključavničarja, ki je bil Uidi v gostilni, je poteguil nož in z njim oklal KecKesa. lezko ranjenega so ga morali prepeljati na khrnko.
Lradnikn subotiske električne centrale, ki je
i??Jlever>I okrog čelrt milijona dinarjev, sodi sodišče v Subotici te dni. Mož se piše Bogdan Kiagu-» K- j sodiščem se zna spretno zagovarjati 1 ravi, da ni kriv in da zaradi lega denarja električna centrala ni utrpela nobene škode. On je denar jemal in ga porabljal za diskretne namene. Kaj so ti nameni, K ragu jevič ni povedal. Morda kaka podkupovanja, še bolj verjetno pa so to osebni posli, za katere je ta uradnik rabil toliko tujih denarcev...
14.000 učencev in učenk sc je vpisalo v zagreb-
"‘eščanske in ljudske šole. Letos jih je le okro" 600 več kakor lani. Kaže, da je prirastek v mestih manjši, obenem pa je začel pojenjavati tudi dotok iz dežele. Vsega skupaj je v Zagrebu 29 državnih in 7 zasebnih meščanskih in ljudskih šol.
Cigani še redno navlečejo in ofrnažijo lahko-'erneljudi. Tako so to dni osleparili revnega ogljarja iz Glibovca pri Bjelovaru. Mož je ravno vozil oglje iz gozda, ko so ga srečali trije cigani. Zaceli so mu pripovedovati, da so nahaja v bližini neka skrivnostna jama, v njej pa je zakopanih 40 jurjev. Cigani so Ogljarju pokazali tudi jamo, vendar pa dostavili, da je zaklad zaklet in bi jih zadela nesreča, če bi se lotili izkopavanja. Zaradi tega 60 sklenili zaklad prodati za 5 jurjev. Stari ogljar jim je nasedel in sklenil kupčijo. Za aro je dal 200 din. ostalo bi si pa izposodil. Šele pozneje je mogel vso stvar premisliti, da je prišel do pravega spoznanja. Naznanil je vse skupaj orožnikom, vendar pa bo moral pozabiti kljub temu fia 200 din, ki jih je v svoji lahkovernosti dal ciganom. Čudno pa je’ da starcu še sedaj no gre iz glave skrivna misel, da v jami res ne bi bilo zaklada.
Po zaključku šahovskega furnirja za novega jugoslovanskega mojstra so se v zagrebškem in bel-grajskem časopisju pojavili komentarji, ki obravnavajo odlike posameznih udeležencev. Vsi listi so si edini v tem, da jo Slovenec Preinfalk, ki jo postal novi mojster, pač najbolj zasluženi zmagovalec, ki ga šahovska javnost pozna že iz raznih drugih turnirjev. Po svoji teoretični izobrazbi in j>o svoj solidni igri se je Preinfalk pred vsemi igralci najbolj odlikoval. Za Šorlija, ki je zasedel s tremi drugimi igralci drugo mesto, pravijo, da je nedvomno najbolj napadaldn šahist, ki se mu obeta za prihodnje leto prav gotovo mojslrski naslov. Na turnir je prišel brez priprave, ker se je komai vrnil od vojakov.
Sredi popoldneva je neznani zločinec s strelom iz puške iz zasede ubil blizu Bjelovara trgovca Vaša Preradoviča. Trgovec je v okolici nakupoval vino, nakar se je popoldne na motorju vračal domov. Ko je vozil mimo nekega manjšega gozdiča, je izza drevesa padel strel in ga zadel naravnost v srce. Morilec jo pobegnil iu niso do sedaj našli za njim še nobene sledi.
Največja bojna ladja na svetu sc je včeraj usidrala pred splitskim pristaniščem. Priplula je namreč največja angleška križarka >Hood«. Ko je ladja zaplula v bližnje pristanišče, je oddala 21 topovskih strelov v pozdrav, nato se je pa na naj-visjem jamboru pojavila jugoslovanska zastava. Angleški admiral je takoj po prihodu obiskal poveljnika splitskega obalnega poveljstva, se seznanil z našimi mornariškimi častniki, nato pa so odpeljal na bansko upravo na obisk k banu. Angleški mornarji bodo ostali nekaj dni v naši državi iu v tem času obiskali več dalmatinskih krajev ter tudi Plitvice in Zagreb. Naše oblasti so jim za 1o priliko podelilo brezplačne vozno karte. Splitsko prebivalstvo si pa lahko ogleduje notranjščino le največje bojne ladje na svetu.
Električni tok jc na državnem posestvu Belju ubil dva delavca, dva pa težko ranil. Delavci so popravljali telefonsko napeljavo, ko je nenadoma m iz doslej, še neznanega vzroka v žice šini! električni tok in jih začel metati. Prisotni delavci so jim priskočili na pomoč, vendar sta bila dva že mrtva, druga dva pa sta se premetavala po tleh. Malo upajo, da bi ju ohranili pri življenju.
Veliko težave povzročajo jugoslovanski lahkoatletski zvezi slovenski tekači na dolge proge. Te
dni bi morali odriniti na Balkanske igre v Bukarešto, ko je nastala nenadna ovira v teni, da naša najodličnejša tekača Krevs in Bručan ne moreta dobiti dopustov. Oba ta dva Slovenca sta edina nada našega zastopstva, ker imata v tekih na 5 in 10 kilometrov največ upanja, da prineseta naši državi prvi mesti. Kljub temu pa upajo, da bo mogel Ive Krevs dopotovali v Bukarešto vsaj na predzadnji dan, da bo še nastopil v teku na pet kilometrov.
Po odličnem zelju jc znana varaždinska okolica. Vsako leto izvozijo tu velike količine lega pridelka in sicer na Sušak, Trst, na Reko, v Zagreb in drugam. Kljub temu. da so lelos napravile po poljih gosenice veliko škodo, bodo vseeno v občini Vidovec pri Varaždinu imeli še 200 vagonov zelja za izvoz.
Črtica in pika osvajata svet
Stoletnica Morsejevega brzojava
Prvi brzoiav
Te dni bo svet proslavljal stoletnico, odkar se je s pomočjo elektrike posrečilo prenašati glas. Morsejev brzojav in Morsejeva abeceda 6ta danes pojma, ki ju pozna vsako dete. Pri vsem tem pa pozabljajo ljudje na Morseja-človeka. Njegovo življenje je zanimivo poglavje v zgodovini moderne tehnike.
Poskus na širokem morju
Nekega oktobrskega dne 1832 je zapustila pristanišče Le Havre jadrnica »Sully« in 6e podala v Newyork. Na palubi sta dva zanimiva potnika; dr. Ch. T. Jackson, znameniti zdravnik iz Bostona, odkritelj anestezije, m profesor S. F. Morse, ameriški slikar, ki se je vračal s triletnega študijskega
Sotovanja po Evropi. Plovba je bila dolgočasna. tr. Jackson je zabaval družbo z raznimi čarovnijami in tehničnimi igrami. Predvajal je tako tudi poskus s koščkom železa, ki je imel obliko podkve, bil pa je ovit z žico, kar povzroči magnetično silo, kakor hitro začne teči po žici električni tok. Najbolj pazljiv gledalec je bil profesor Morse. Ni to prvič, da se ta 40 letni mož bavi in razmišlja o teh rečeh. 2e prej se je zanimal za nove iznajdbe v elektromagnetizmu. Toda vse to samo mimogrede, kajti njegovo nagnjenje je bila umetnost. Kot sin revnega podeželskega ameriškega duhovnika si je moral služiti kruh z vsakdanjo borbo. Zmagal je: postal je znan slikar in nazadnje še predsednik umetniške akademije mladih slikarjev. Življenje se je z njim igralo, toda zlomilo ga ni. V Evropi je spoznal vso lepoto umetnosti, sedaj pa se vrača domov, da začne ustvarjati z novo silo. Tu na ladji je bil slučajno zraven pri omenjenem poskusu. V tem trenutku je zajela slikarja Morseja misel, ki ga je preganjala skozi vse življenje.
Morse strada
»Če b: bilo mogoče napraviti navzočnost ali nenavzočnost elektrike, ki bi se jo videlo na nekaterih točkah električnega okrožja, bodisi s tem, da zavr«m bodisi da odprem z elektromagnetom, potem bi bilo možno prenašati misel z elektriko,« tak problem mu je rojil po glavi med Le Havrom in Newyorkom. Poslednji del svojega potovanja je prebil Morse v svoji kabini, kjer je risal na papir. načrte o konstrukciji telegrafskega aparata. Ko se je ladja približala k obali, se je Morse ločil od kapitana z besedami: »Kapitan, če boste katerikrat slišali o novem čudu sveta, o brzojavu, tedaj vedite, da je ta iznajdba vznikla na palubi vaše ladje.«
Doma v Newyorku Morse ne more slikati, kajti njegovi možgani so osredotočeni samo na brzojavu. Morse mora seveda tudi živeti. Zato poučuje o slikarstvu in živi ob čaju in prepečencu. Za material za konstrukcijo aparata mu ne ostane niti centa. On strada. Ko je sila največja, postane k sreči profesor risanja na newyoršlci univerzi. Plača je majhna, toda dana mu je možnost, da začenja ustvarjati model svojega aparata.
Staro slikarsko stojalo je postalo temelj njegovemu brzojavu. Sestavni deli tega prvega aparata so primitivni, lastnoročno oviti elektromagnet, potem kolesca starih razbitih ur, košček svinčnika in enočlenska električna baterija. Dve leti poskuša Morse na svojem aparatu, toda šele v letu 1836 je lahko poslal glas 14 m daleč. Kazalo je, da ne bo uspel. V tem pa se mu posreči najgenijalnejša iznajdba: relais. Kljub temu pa strada dalje. Njegova iznajdba mu jemlje ves prosti čas; za model, katerega bi lahko pokazal in razkazal pred javnostjo, ni denarja.
4. september 1837
Zopet je pomagal Morseju slučaj. Seznanil se je s sinom nekega lastnika železnih tovarn. Tovarnar je založil nekaj 1000 dolarjev, njegov sin pa je dal na razpolago vse potrebno za tehnično ureditev aparata. Dne 4 septembra 1837 se je vršil poskus s telegrafom na univerzi »City«, Prvič v zgodovini tehnike je prenesla žica pet črk.
Začetek Morsejeve abecede
Prva znamenja brzojava so bila nepraktična. Zato je Morse sestavil novo abecedo iz črt in točk, ki je bila še istega leta uveljavljena. Na razdaljo 10 milj so se te značke lepo in jasno prenašale, a tudi brez težav in hitro čitale. Sedaj se je zdelo, da pojde vse gladko. Morse je predložil iznajdbo kongresu, to je vladi. Predsednik in vlada so na-
vdušeni. Poln upanja gre Morse tudi v Evropo, da bi tam razširil 6vojo iznajdbo, toda tam so ga sprejeli hladno.
Noč polna obupa
Naenkrat začne zopet zasledovati Morseja nesreča. Nastala je velika gospodarska kriza, vrstili so se polomi in depresije. Kongres tudi ni hotel dati obljubljenih 30.C00 dolarjev za nadaljevanje poskusov. Tudi nova prošnja za podporo 3500 dolarjev je bila odbita. V decembru se zadnjikrat obrne na kongres z besedami; »Če boste tudi sedaj odklonili mojo prošnjo, se povrnem k svojemu slikarstvu in se ne dotaknem nikdar več brzojava.« Prišel je odgovor. Kongres je v noči 3. marca 1843 zasedal. To je bila Morsejeva najstrašnejša noč. Sedel je na galeriji parlamenta in opazoval razpoloženje med senatorji Vnela se je ogorčena borba za podporo 30.000 dolarjev. Glasovanje: 89 »da«, 83 »ne«. Zakon je sprejet.
Morse zmaga
Mcrse začne postavljati drogove na progi Bal-timore-Washington. V osmih tednih je delo končano. Dne 24. maja 1844 pošlje Morse prvi telegram, in sicer citat iz biblije. Prenos je bil čist in jasen. Dvanajst let dela in bojev je prineslo uspeh. Druga proga, od Newyorka do Washingtona, je osvojila in navdušila Ameriko. V deccmbru 1846 je šel prvi tiskani brzojav, in sicer predsednikovo poročilo o vojni z Mehiko,
Morse je postal bogat, slaven in znamenit. Preselil se je iz te bučne slave na deželo v svoj dom, kjer je postavil na svojo mizo majhen aparat in se po tem aparatu pogovarjal s svetom. Tam je tudi umrl v 81. letu leta 1872 v zadovoljstvu, da je premagal pomanjkanje v življenju, še bolj pa, da je pomagal človeštvu z novim izumom.
Rekordi pozabljivosti
Raztreseni profesor
Pred nekaj tedni se je ustavil pred profesorjevim stanovanjem v Belgradu voz za prevoz pohištva. Pohištvo so naložili. Postrešček je nato vprašal profesorja, kam naj odpelje pohištvo. Ta pa se ni mogel nikakor spomniti, kje je vzel v najem novo stanovanje. Bil je prisiljen, da je dal v časopise oglas, naj se mu javi oni gospodar, pri katerem je vzel stanovanje in ga prosi za vse pre-tege zato majhno uslugo, češ da je naslov pozabil in da ne ve, kam naj svoje pohištvo sedaj odpelje.
Pozabljivi uradnik
Pred nekaj leti je nek višji uradnik dal v garderobo na londonskem kolodvoru spraviti prtljago. Ko le dolgo ni bilo nobenega po prtljago, so odprli kovček ir našli v njem 9000 šterlingov, poleg pa perila in drugih potovalnih potrebščin. Med perilom pa so našli tudi listek, na katerem je bilo ime pozabljivega lastnika. Po dolgem iskanju so ga našli in mu izročili pozabljeno prtljago. Gospod se je zelo začudil, da je sploh kaj izgubil in se ni več ničesar spomnil. Šele ko so mu pokazali vrednostne
Francova vojska je vkorakala v Santander. Navdušeni vojaki neso častnike na ramah skozi mesto.
papirje, ki so se glasili na njegovo ime, se je malo spomnil nekih reči, ki jih že delj časa pogreša.
Pozablfeni rokopis tragedije
Oscar Wilde je bil v svojih starostnih letih nad vse pozabljiv. Nekega dne je hotel obiskati svojega prijatelja in mu prebrati svojo novo napisano tragedijo. Vsedel se je v kočijo in se peljal k njemu. Ko je izstopil, je pozabil rokopis v kočiji, katerega ni več nikdar našel. Vsi napori, da bi našel kočijaža, so bili brezuspešni. Tragedija, ki je obstajala samo v enem rokopisnem izvodu, je izginila, nove pa ni mogel več ustvariti, ker je kmalu nato umrl.
Pozabil ie priti k poroki
Veliko veselost je zbudil pred kratkim nek Anglež, ki bi se moral poročiti. Nevesta je bila pred mestnim uradnikom kakor na žerjavici in čakala svojega zaročenca. On sam pa je sedel v svoji pisarni in premišljeval, zakaj si je zanamoval ta dan dopoldne, da ima ob enajstih nek sestanek. Ko so ga po telefonu vprašali, kaj misli, da ga toliko časa ni in ko se je oglasila njegova nevesta, se je šele domislil, zakaj ima ta dan ob enajstih v svojem koledarju opombo. Nekaj podobnega se je dogodilo tudi nekemu dekletu, ki je pozabilo priti k svoji lastni poroki. Toda ta ženin je bil bolj energičen in je tožil nevesto za malomarno opravljanje svoje dolžnosti. Nevesta pa je bfla oproščena, češ da so ženske pozabljive, zlasti še v takšnih razburljivih slučajih.
Zgledno ječo
ki menda na vsem 6vetu nima para, imajo v ameriški zvezni državi North Carolina. V vsaki sobici je lepo jekleno pohištvo, ventilacija, topla in mrzla voda, radijski aparat s slušalkami, da jetniki ne motijo drug drugega, centralna kurjava po najnovejšem vzorcu itd. Kopalnice so — oprostite — za več sob skupai. Morda se bo dalo v tem oziru še kaj zboljšati. Močno visoko zidovje, težka jeklena vrata, zamotane ključavnice in dobro oboroženi pazniki so menda bolj zato, da branijo ječo pred kakimi nepoklicnimi vsiljivci kot zato, da bi onemogočili beg iz ječe. Kdo pa se ne bi potrudil priti v tako kaznilnico ali skušal v njej ostati za vedno, če je že tako srečen, da je prišel noterl
Razstava jih le združila
Štirje nesrečneži hočejo postati srečni. Mala Poljakinja — meri samo 70 cm in tehta 10 kg — in njen ruski ženin, ki je 2 cm večji od nje ter neka Italijanka in Francoz — oba približno iste velikosti kot prvi par — so se dobili v liliputanskem ali pri-tlikavskem paviljonu na pariški razstavi, se resno zaljubili in se mislijo poročiti.
I
Japonske žene darujejo za vojake, ki se bore okrog Šanghaja.
Japonska občutljivost
Japonci so znani radi nekaterih svojih posebnosti, ki 6e nam zde že zelo zastarele in ki pričajo o neverjetni občutljivosti za čast, kar precej pojasnjuje izredno veliko število samomorov v Ni-' ponu (Japonska).
Njihov narodni način samomora za rešitev časti se imenuje hara-kiri, pri katerem si žrtev razpara trebuh. Taki primeri 6e dogajajo še danes pri najvišjih državnih osebnostih. Še pred kratkim je naredil hara-kiri nek višji rezervni častnik, ker se radi slabega zdravja ni 6mel udeležiti sedanjih bitk na Kitajskem.
Leta 1934 je neki policijski ravnatelj ob priliki cesarjevega obiska v mestu zagrešil majhno pomoto v prireditvi sprevoda, ki je povzročila cesarju 10 minut čakanja. Zvečer si je v pisarni radi »nezaslišane« krivde odprl trebuh. — Prav tako je izvršil hara-kiri iz neznatnega vzroka poveljnik Kusafari, potomec odlične družine, zaslužen mornariški častnik in mornariški ataše pri japonskem poslaništvu v Parizu.
...In kitajska spoštljivost
Kitajski general Čao Teng-ju pa je na smrtni postelji, kamor ga je spravila krogla, pisal svoji materi: »Ker ne morem istočasno izpolniti svoje dolžnosti vdanosti napram državi in sinovske ljubezni napram tebi, mi, prosim te, oprosti, če umrjem!«
Radi«
Podroben program ljubljanske Ib rseb evropskih postaj dobite t najboljšem in najcenejšem ilustriranem tednika »Radio Ljubljana«, id stane mesečna sam« detet dinarjev. —
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, 5. septembra: 13 Zvezde in zvezdniki pojo (plošče) — 12.45 Vreme, poroiila — la Ca«, spored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14 Vreme, borza
— 19 Čas, vreme, porodila, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Glazunov: Koncertni valček (plošča)
— 20.10 Zgodovinsko ozadje slovenske narodne pesmi, III. predavanje (g. dr. Ivan Grafenauer) — 20.30 Večer operne glasbe. Sodelujejo: g. Robert Primožič (bariton), g. prof. M. Lipovšek (klavir) in Radijski ork.
— 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Cimermanov trio.
Drugi programi
Četrtek, i. septembra: Belgrad: 20 Violinski in pianinski koncert — 20.30 Orkestralni koncert — Zagreb: 20 Ljubljana — Dunaj: 19.25 Solnograd — 20.25 Pester program — 21 Orkestralni koncert — 22.20 Plesn ngiasba — Budimpešta: 20 Igra «Ave Caesar«, 22.25 Vojaška godba — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert — 21 Wagnerj»va opera »Lohengrin« — Rim-Bari: 21 Igra, 22.15 Pianino — Praga: 20 Orkestralni koncert — 20.45 Igra — Varšava: 20 Poljska glasba — -32 Volialni koncert — Berlin-Hamburg: 20.10 Plesni večer — Monakovo: 20.10 Operetni večer — Strassbourg: 21.30 Waguerjeva opera »Rensko zlato«.
R. L Stevenson:
15
Skrivnost dr. Jekylla
Do tu je bilo videti v pismu precejšnje o&vladovanje. Toda pri tem mestu je pisca očitno zapustilo obvladovanje samega sebe in pero mu je spodrsnilo. »Za božjo voljo,« je pristavil, »poiščite mi kaj stare stvari!«
»To je čudno pisanje,« je dejal mr. Utter-son, potem ko je pristavil ostro: »Kako ste prišli do tega, da ste ga odprli?«
»Mož pri Mawih je bil močno jezen, gospod, in mi ga je vrgel nazaj, kakor da bi bilo to kos govna,« je odvrnil Poole.
»To je vendar nedvomno doktorjeva roka, kaj ne?« je menil odvetnik.
»Mislil bi, da ji je podobna,« je čemerno pristavil služabnik.
Potem pa je s spremenjenim glasom rekel:
»Toda, kaj je to meni. Vendarle sem ga videl!«
»Ste ga videli?« je ponovil mr. Utterson. >No, in?«
»To je ravno,« je dejal Poole, »bilo je takole: Prišel sem nepričakovano z vrta v predavalnico. Zdelo se mi je, da se je zmuznil ven, da bi poiskal kako orodje, zakaj vrata v delovno sobo so bila odprta, on pa je brskal na najoddaljenejšem koncu dvorane med zaboji, Ko sem vstopil, je pogledal nekam čudno, zarjovel ter se zagnal po stopnicah v kabinet. Gleda! sem ga komaj minuto, toda lasje na glavi so mi stali pokonci kakor ščetine. Go-
spod, če je to bil moj gospodar, zakaj je imel krinko pred obrazom? Če je bil moj gospodar, zakaj je zacvilil kakor podgana in zbežal pred menoj? Saj sem mu vendar zadosti dolgo služil. In potem ...«
Možu se je ustavilo in potegnil je z roko čez obraz.
»To so zares vse zelo zanimive okoliščine,« je dejal mr. Utterson, »toda mislim, da se polagoma jasni. Vašega gospoda, Poole, je očitno poparila ena tistih bolezni, ki bolnika mučijo in spačijo. Zdi se mi, da od tu izvira sprememba v njegovem glasu. Zato kritika in zato izogibanje prijateljev. Zato tudi goreče poželjenje, da bi našel zdravilo. Najbrž je to zadnje upanje za ono ubogo dušo, da bi spet ozdravela. Bog daj, da se ne bi razočaral! To je moja razlaga: res je dovolj žalostna, Poole, in strašna, če je to tako. Toda je pa preprosta in naravna, vse se dobro ujema in nas rešuje te pretirane skrbi.«
Hišniku je spet prevlekla obraz umazana ’ bledica in dejal je:
»Gospod, tista reč tam, to ni bil moj gospod. To je resnica. Moj gospod,« pri tem se je boječe ozrl ter ukrotil glas do šepetanja, »je velik postaven mož, ta stvar lam pa je brže pritlikavec.«
Utterson je hotel nekaj ugovarjati. A Poole je vzkliknil:
»Oh, gospod doktor! Ali mislite, da po dvajsetih letih ne bom poznal svojega gospoda? Ali mislite, da ne vem, kako visoko sega med vrati delovne sobe njegova glava, ko sem
ga tam videl sleherno jutro v svojem življenju? Ne, gospod, tista stvar pod krinko ni bil nikdar dr. Jekyll. Bog ve kaj je bilo, toda nikdar ni to bil dr. Jekyll. In srce mi pravi, da se je tam zgodil umor!«
Odvetnik je odvrnil:
»Poole, če to trdite, potem je moja dolžnost, da grem stvari do dna. Kakor zelo želim, da bi spoštoval čustva vašega gospoda in kakor mi daje tudi ta listek veliko misliti, ko se zdi da dokazuje, da oni še živi, se mi vendar zdi, da je moja dolžnost, da tam uderem!«
»Ah, mr. Utterson to je moška beseda!« je vzkliknil hišnik.
Utterson je nadaljeval:
»In zdaj vstaja drugo vprašanje: kdo naj to stori?«
»Kdo? Vi in jaz, gospod!« se je oglasil neustrašen odgovor.
>To je dobra beseda,« je odvrnil odvetnik, »in naj pride za njo kar hoče, boni vsekakor skrbel zato, da ne boste vi zaradi tega trpeli nič škode.«
«V predavalnici leži sekira,« je nadaljeval Poole, »vi pa lahko vzamete ogrebalo.«
Odvetnik je vzel v roko robato, toda težko orožje in ga tehtal. Potem je pogledal in dejal:
«Ali veste, Poole, da sva na tem, da se spustiva v precej nevaren položaj?«
»V tem imate zatrdno prav,« je odvrnil hišnik.
On je dejal:
»Potem je dobro, če sva drug do drugega
odkritosrčna. Oba si misliva več, kakor sva pa dosedaj povedala. Počistiva mizo! Ali ste tisto zakrinkano postavo, ki ste jo videli tamle, prepoznali?«
»Hm, gospod, vse je šlo tako hitro in tisto bitje je bilo tako sključeno, da bi skoraj težko prisegel na to,« se je glasil odgovor. »Toda, če mislite vi, da je to bil mr. Hyde, — no ja, mislim tudi jaz, da je bil! Poglejte, bilo je nekaj prav tako velikega in se je prav tako naglo gibalo, in potem pa, kdo bi sicer bil mogel priti skozi vrata v laboratoriju? Saj menda vendar niste pozabili, gospod doktor, da je ob umoru še vedno imel ključ pri sebi? Ah, to še ni vse! Ne vem, mr. Utterson, ali ste kdaj srečali tega mr. Hydeja.«
»Da,« je odvrnil odvetnik, »nekoč sem z njim govoril.«
»Potem morate vedeti, kakor vsi drugi, da je bilo na tem gospodu nekaj čudnega, nekaj kar je človeka kar sunilo, ne vem prav, kako bi povedal, gospod, kvečjemu tako: imeli ste občutek, kakor vam nekaj mrzlega gre po mozgu in po kosteh!«
»Priznam, res sem imel podoben občutek, kakor ga opisujete vi,« je dejal dr. Utterson.
»Prav, gospod,« je odvrnil Poole, »no, ko je tisto zakrinkano bitje podobno opici skakalo med kemikalijami in planilo v kabinet, me je polilo po hrbtu kakor led. Oh, vem, to ni dokaz, mr. Utterson. Dovolj sem bral, da to vem. Toda človek ima svoje zanesljive občutke in prisegam vam,na sveto pismo: bil je mr. Hyde.«
•SlovtmaftJ dom«	vaab	delavni*	12	Masečoa naroftnina 12 Din ta inozemstvo 2S Din
Telefon Ž991 Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: K. Ce&
Kopitarjeva ulica fl/IIl lelefon 29M« in	U	p	tar«;	Kopitarjeva	k
“	Jože	Kotiček.
OredniStvo. _   	____
Izdajatelj: Ivan Bakovea 0rednik: