Leto m, štev. 11 („j«tro« xjv„ št. eia) Ljubljana, ponedeljek lj. marca 193} 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, feelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — .Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašai-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Hakenkreuz — simbol Nemčije S posebno zasilno naredbo je Hindenburg proglasil prapor s kljukastim križem za državni simbol Nemčije Berlin, 12. marca. p. Predsednik republike Hindenburg ie danes podpisal naredbo, s katero določa, da velja do nadaljfniega v vsej Nemčiji kot državna zastaja samo črno-belo-rdeča s hit-lerievskim znakom (kljukasti križ). Naredbo je kancelar Hitler osebno razglasil v nemškem radiu danes dopoldne ter ie imel pri tej priliki daljši govor, v katerem ie nodčrtal zgodovinski značaj tega dogodka, s katerim se proglaša znak narodnih socialistov za simbol nemške države. V svojem gc*o-ru se ie zahvalil Hindenburgu za to priznanje narodnim socialistom in obljubil, bo njegov režim visoko dvignil to zastavo kot znak nove dobe nemškega naroda in preporojene nemške države. ,, Hitler popravlja vtis Goringovega govora Hitler je izkoristil to priliko tudi za to, da vsaj nekoliko Dopravi porazen vtis. ki ga je izzval v nemški, še bolj pi v mednarodni javnosti, govor pruskega notranjega ministra GSringa. ki ga je ime! v petek zvečer v pruskem radiju in v katerem ie proglasil vse zakone za »krpo papirja« ter pozival liitierjevske napadalne oddelke, naj z nasiljem in temnem uveljavijo načela novega režima. fi;tiler ie s svoje strani naglasil. da predstavlja proglasitev liitlerievske zastave za državni simbol najvišje priznanje in da morejo biti vsi njegovi pristaši mirni ter se popolnoma zanesti nanj. prepričani, da bo v polnem ' -egu izvede! svoj program. Za-o nai opuste napadalni oddelki vsako posebno akcijo in vzdržujejo strogo di-scip".no ter izvršuieio samo navodila, k: iih bodo dobili od vlade. Seveda pa Hitler n1 n"'ti z besedico omenil, ali se strinja z Gorifnigcvi.m naziraniem. da so vsi. ki ne prisegajo na njegov evan-"n!ii. izven zakona in brezpravni. Hitlerjev „prestolni govor" Berlin, 12. marca. d. Novo izvoljeni državni zbor se bo po uradni objavi sestal 21. t. m. ob 5. popoldne v prostorih Krollove opere k svoji otvoritven: seji. Dopoldne se bo vršila v pj-ts-damski cerkvi svečana silužba boži a za oo>lance. nato pa bo sledila v cerkvi svečana otvoritev, na kateri bosta imela slavnostne govore predsednik republike Hindenburg in kancelar Hitler V vladnih k rogih d a izrecno poudarijo. da Hitlerjevega govora n: smatrati za deklaracijo vlade, marveč ie zamišljen kot nekak prestolni govor. Poslovni del seje bo popoldne v operi. Dan pozneje se bo vršila tudi otvoritvena seja pruskega deželnega zbora. Berlin. 12. marca. AA. Komunistični pc-sianci novega državnega zbora niso prejeli povabila na otvoritveno sejo parlamenta. Nova SIrma za teroriziranfe nasprotnikov Berlin, 12. marca. d. Pruska vlada pripravlja posebno naredbo za pobijanje korupcije. S to uredbo bo dana vladi oravica. da disciplinarno kaznuje vse občinske odbornike in jih tudi odstavi. Po mnenju političnih krogov bo ta uredba predstavljala le novo metodo za odstranitev vseh političnih na-snro-tr kov iz komunale uo r a ve. Teror na vsej črti Berlin, 12. marca, AA. Včeraj in danes so se ponovili protižidovski izgredi v mnogih nemških mestih. Tako so se v Gothi nacionalni socialisti pomešali med občinstvo, ki je nakupovalo v židovskih magazinih. Hitlerjevci so nato pričeli razgrajati ia uničevati inventar. Ko je policija prispela v obrate, so iz-gr&dniki že pobegnili. V Schneebecku so morali zapreti vse židovske trgovine. V Schwerinu so se hitlerjevci v krojih postavili pred židovskimi trgovinami in pozivali občinstvo, naj kupuje samo pri Nemcih. Podobni izgredi so bili v Lip-skem pred velikimi židovskimi trgovinami. Ponekod so hitlerjevci razbili šipe. Meklenburška vlada je izgnala nekega židovskega trgovca, češ da ni nemški državljan in da skriva v svojem stanovanju komuniste. , Tudi »očiščevalna« akcija proti levi- I carskim strankam se nadaljuje po vsej j Nemčiji. V Magdeburgu so oboroženi j nacionalni socialisti zasedli prostore » republikanske organizacije in zaplenili njeno glasilo, ker je protestiralo proti ravnanju nacionalnih socialistov, ki niso ne redna, ne pomožna policija. V Kielu so hitlerjevci zasedli mestno hišo, njih vodja pa je prevzel županske posle. V Zittauu na Saškem so hitlerjevci aretirali župana in občinske odbornike. V Bochumu so bili aretirani voditelji rudarjev. V Liibecku in v Gothi so nacionalni socialisti zasedli bolniške blagajne, v Gelsenkirchnu pa urad za posredovanje dela. Hitlerjevci trde, da so v okolici Goettingena našli veliko zalogo razstreliv, ki so bila last komunistov. Klel, 12. marca. AA. Snoči so neznanci potrkali na vrata stanovanja tukajšnjega odvetnika Spiegla, ki je branil socialne demokrate v nekem proce- su. Ko je dr. Spiegel odprl vrata, so se neznanci predstavili kot policija in ga z revolverji obstrelili. Dr. Spiegel je kasneje v bolnici umrl. Centrusn se pripravlja za vstop v vlado Monakovo, 12. marca. AA. Izvolitev nacionalnosocialističnega poslanca Mur-ra za predsednika vviirtenberške vlade se zdi že danes zagotovljena, ker je cen-trum sklenil, da se ne bo upiral njegovi izvolitvi. Centrum izjavlja, da bo uravnal svoje stališče nasproti novi vladi po tem, kako bo vlada nastopala. V političnih krogih mislijo, da si centrum s tem noče onemogočiti morebitnega poznejšega sodelovanja z nacionalno socialistično stranko. Tudi pruske občinske volitve „po programu" Včeral so se na Pruskem vršile občinske in okrožne volitve pod najhujšim terorjem hitlerjevcev Berlin, 12. marca. d. Danes so so po vsem Pruskem vršiile občinske in okrožne volitve. Vlada je polagala na te voMitve prav tako veliko važnost, kakor na nedavne državnozborske volitve ter ie napela vse sile. da si zasi-gura zmago. Voditelji obeh vladnih skupin so aktivno Dosegli v volilno borbo, kar se d ose daj še nikdar ni zgodilo. Vlada ie izdala za te volitve parolo »čiščenje pruske uprave in uve-fcjavljenje novega sistema«. V volilni propagandi so se narodni socialisti im nemški nacionalci posluževali najhuj- ših napadov na politične nasprotnike in označevali dosedanjo socialistično komunalno upravo za leglo korupcije in razsipnosti. Četudi rezultati trenutno še niso znani, je vendar že v naprej jasno, da ne more zmagati »po programu« nihče drugi, kakor narodni socialisti z Velenemoi. Hitlerjevci so se tudi pri teh volitvah poslu žili terorja kot glavnega sredstva politične borbe ter so kratkomalo onemogočili vsako prooagrando nasprotnikov. Njihov tisk je bil brutalno zatrt, vsaka volilna propaganda pa onemogočena. Milijon mož pod orožjem Hitlerjeva vlada se ne zmeni več za mirovne pogodbe — Skupna protestna akcija Anglije in Francije v Berlinu Ženeva, 12. marca. g. Iz zanesljivih virov se potrjuje vest. da sta anglečki in francoski poslanik v Berlinu protestirala zaradi incidenta v Keelu, kier je Nemčija z napadom Hitlerjevih čet kršila vojaške klavzule mirovne pogodbe. V dobro informiranih krogih se tudi doznava, da pripravljata francoska in angleška vlada odločne diplomatske korake zoper naredbo državnega ministra Goringa, s katero so narodnosocia-listični naoadalni oddelki uvrščeni v redno policijo. S to naredbo ie Nemčija grobo kršila vojaške določbe versaill-ske pogodbe. Pri tej priliki bosta Anglija in Francija zahtevali tudi to, da se končnoveljavno razčisti tudi vprašanje in vloga vojaških organizacij v Nemčiji, ker hoče državna vlada svojo poklicno armado ojačiti s pritegnitvijo raznih vojaških organizacij. S tem bi se, kakor zatrjujejo v Macdonaldovi okolici, ustvaril sistem, ki bi ogražal svetovni mir, obenem pa bi bfl v popolnem nasprotstvu z načrti, o katerih se prav ob tem času razpravlja v Ženevi. Z izvedbo Goringove naredbe ima Nemčiir sedaj pod orožjem en milijon mož, kar je v oči te m nasprotju z določbami mirovne pogodbe. London, 12. marca. »Times« objavljajo poročilo o izjavah visokega francoskega državnika, ki je poudarjal, da ne Vidi nobenega drugega izhoda iz položaja, nastalega po prihodu Hitlerja na oblast, kaKor skupno odločilno angleško-francosko akcijo za rešitev evrooskega miru. Francoski državnik ne veruje, da obstoja formalna tajna zveza Nemčije in Italije, verjeten pa je obstoj ustnega dogovora Po njegovem mnenju more samo skupna politika Anglije in Francije odvrniti nevarnost resnih zaplet-Ijajev v Evropi. Če bi se to ne zgodilo, bi odprli pot novi vojni. Berlin, 12. marca. č. Glede na vesti, da nameravata Anglija in Francija intervenirati v Berlinn zaradi incidenta v Kehlu, na-glasajo dobro poučeni krogi, da ho državna vlada vsako tako intervencijo kratkomalo zavrnila. Notranji zapletljaji v Avstriji Imenovanje novega ministra za socialno skrbstvo — Vlada pripravlja razne zasilne gospodarske ukrepe Dunaj, 12. marca. Minister za socialno skrbstvo dr. Resch je podal ostavko. Kriza je bila rešena stem, da je bil na mesto od-stopivšega min. imenovan za ministra za socialno upravo ministerijalni svetnik dr. Robert Kerber S tem imenovanjem je še bolj podčrtan nad-strankarski značaj tega ministrstva, že prve dni prihodnjega tedna bo izdana kot zasilna odredba novela k obrtnemu zakonu. Nadaljnje naredbe se bodo nanašale predvsem na aktiviranje prostovoljnega službovanja in obsežen program za preskrbo dela. ki ga hoče vlada rešiti po kratki poti brez parlamenta. Opozicija prireja dan za dnem velika demonstrativna zborovanja proti vladi. Snoči so se sestali zaupniki socialno-demokratske stranke na Dunaju. Ob tej priliki je socialistični vodja dr. Oton Bauer napovedal najodločnejšo borbo proti vladnim ukrepom. Danes je bilo zaplenjeno glasilo velenemške stranke »VViener Neueste Nach-richten«, ker je v njem predsednik Narodnega sveta Straffner ostro kritiziral postopanje vlade. Sinoči se je sestalo tudi vodstvo Land-bunda. Za sejo je vladalo veliko zanima- nje, ker so pričakovali, da bodo voditelji Landbunda sprejeli glede na sedanjo krizo izredno važne sklepe, vodstvo pa je sprejelo le resolucijo, da bo Landbund še nadalje skušal posredovati v sedanjem ustavnem sporu ter doseči kompromis, pri čemer si bo prizadeval, da se razširi delokrog predsednika republike. Sumljiv kongres Heimwehrovcev na Dunaju Dunaj, 12. marca. AA. Nacionalno socialistični poslanci so zahtevali v dunajski zbornici pojasnila, zakai se avstrijske zvezne železnice pečajo s prevozom 17.000 Heimwehrovcev iz Ti-rciske na Dunai. Ravna telistvo zveznih železnic ie odgovorita. da gre za prHavlialne proračune i,n za organizacijo m>«ebnih vlakov za zvezni kongres Heirn* ehrovcev. kii bo na Dunaju zadnje dni marca alr Drve dni aprila. V političnih krogih se namreč govori, da gre za naročen kongres, ki naj omogoči Dol!-fussovi vladi dokončno izvršitev prevrata. Heimwebrovci bodo na Dunaju koncentriran« za vsak stečaj... Francija za mir in spravo Pomembne besede predsednika francoske republike Pariz, 12. marca. AA. Predsednik francoske republike Lebrun je danes otvoril palačo za prehrano na 'von^kem seinru. Pri tej priliki je ime! govor o sedanjem položaju na svetu. Gospodarska obnova, je dejal predsednik Lebrun. zahteva predvsem moralne odnoSaJe med narodi, vzajemno zaupanje in skupno skrb za mir. Mnogi pojavi, ki prihajajo od zunaj, pa nas odvračajo in oddaljujejo od teh naših stremljenj. Franoiii gre za to. da se lahko posveti svoiemu plodnemu de'u v svobod1 ^n miru. Čudiiio se. da so znaki gospodarske obnove v zadnjih tednih tako nestalni in da še ni izgleda za travno ozdraviienje. Kako naj se to dobi spričo sedanjih nere- dov in spričo nezaupanja, ki vlada n? vsem svetu. Kako nai se gospodarstvo okrep' spričo negotovosti iu razburkanosti, ki se pojavila povsod. Franciji je treba priznati, da skuša v tem splošnem razdoru ostaf element odpora in ozdravljenja. S pomočjo požrtvovanja svojih državljanov in z niihovimi žrtvami za notranio finančno n gospodarsko obnovo, s pom-očio soiidnost svojega krednta. tržišč in svoie zd.rave valute. s svojimi širokogrudninv nosraianji z drug;m* državam-4 'Ji s tem. da se opira na moraina načela, na načela socialne in mednarodne pravice, ie Francija ostala zvesta svojemu dosedanjemu idealu- Kitajska in Japonska Diplomatska bitka med kitajskim in japonskim zastopnikom v angleškem radiju London. 12. marca. AA. Kitajski delegat Kvotajči in japonski delegat Matsu-oka sta pred mikrofonom pojasnila angleški javnosti stališča svojih vlad in narodov glede Mandžurije. Kitajski delegat je najprvo omenil razsodbo Društva narodov, po kateri je Kitajska nedolžna. Kitajska je žrtev napada Ta razsodba ne sloni na pravni osnovi vsega spora, temveč na samih dejstvih. Del javnosti smatra, da je Kitajska povzročila težkoče svojih sosedov in da ie naloga Japonske, da vzpostavi red in mir in da ščiti inozemce na Kitajskem Res pa je, da kitajska vlada ni proti tujcem. Nasprotno: kitajska vlada 9kuša prilagoditi napredek zapada starim kitajskim tradicijam in omogočiti sodelovanje Evrope z vsemi vzhodnimi narodi. Sovraštvo proti inozemcen? je samo na Japonskem. kjer so veliki mil'tansti. ki odvračajo narode od mednarodnega sodelova-nia in od svetovnega prava Japonska ni prinesla Mandžuriji reda. miru m blagostanja. temveč pomeni 7& to deželo propast. Sedanja kriza je prinesla Kitajski j mnogo trpljenja. Evropa in ves svet pa bosta morala zbirati med vojno in mirom. Upajmo, da bo Veliki Britanija dala vsemu svetu primer, kako je treba napadalcu odbiti vsako diplomatsko, finančno in trgovinsko podporo, da tako pospešimo konec vojne Matsuoka s svoje 6trani pa je pozval Veliko Britanijo, naj se poglobi v plemenite nagibe svojega bivšega zaveznika Nato je očrta! razvoj mandžurskega vprašanja in omenil, koliko dobrega je že do zdaj storila nova mandžurska država. Džeholski incident ne pomeni vpada na kitajsko ozemlje, marveč policijske dogodke v notranjosti mandžurske države. Ko smo s pomočjo mendžurske države očistili sever in jug Mandžurije od razbojniških tolp. tedaj Društvo narodov ni protestiralo, zdaj pa se zgraža, ko <=mo podobno ravnali v Džeholu. o katerem pravi mandžurska država. d« je del njenega ozemlja Sklepi odbora devetnfl jstorice so v popolnem nasprotju z dejstvi Matsuoka jp končal z besedami: Japonski gre "ffluo r.a <->bnovo in ohranitev miru v Vzhodni Aziji. Pomemben kulturni jubilej v Beogradu Beograd, 12. marca. p. Na slovesen način je danes proslavilo društvo »Cvijeta Zuzorič«, ki že 10 let z velikim uspehom podpira umetnost in književnost svoj jubilej. Proslave, ki se je vršila v društvenem paviljonu, so se udeležili najodličnei-ši gostije z zastopnikom kralja polkovnikom Lekom na čelu. V imenu prosvetnega ministra je prisostvoval proslavi njegov pomočnik dr. Dvornikovič. Zastopani so bali tudi vsi umetniške in književni krogi ter najodfličnejši zastopniki raznih nacionalnih. kulturnih i!anca m predsednika beograjske obrtniške zbornice g. Stojanoviča posetila ministra fergovine in mu izročila na konferenci sprejete resolucije ter obrazložila želje obrtništva. Minister trgovine g- dr. Šumenkovič je pazljivo poslušal razlaganje deputacije ter zagotovil da bo s svoje strani storil vse, kar ie v danih razmerah mogoče da se ugodi upravičenim željam obrtništva i" vsestransko podpre obrtništvo v sedanji hudi gospodarski borbi za obstoj. Seja poslanskega kluba JRKD Beograd, 12. marca. p. Za jutri dopoldne j« sklicana seja poslanskega k hiba JRKD. Na seii bodo razpravljali o proračunski razpravi v plenu mu Narodne skupščine ter določili posamezne ovornike. Iz kalifornijskega potresnega ozeml ja Lo« Angeles, 12. marca A A V potresnem ozemlju se zemlja še vedno ni pomirila Ponavljajo se neprestano manjši po tresn- sunki, k- pa niso povzročili nobene škode. Pod razvalinami so našli nove žrtve, 126 ljudi. Amerika je postala popustljive jša Wa*hington. 12. marca. s. Razgovor predsednika Roosevelta z državnim tajnikom Huilom ter Normanom Davisom se Je v glavnem nanaša' na položaj v Nemčiji in na Daljnem vzhodu V uradnih krogih menijo, da se bliža '•azorožitveni konferenca krizi Poleg tega so vznemirjeni zaradi znakov, ki kažejo, da se bo mogla Nemčija zopet oborožiti in da bo Japonska ojačila svojo oboroženo sik). Kljub temu pa ameriška vlada ni zmanjšala svojih stremljenj po dejanski omejitvi oboroževanja. Državni tajnik Hull je napovedal, da bo Amerika takoj uvedla z raznima državami pogajanja o zagotovitvi uspeha gospodarske konference, čim poneha bančna kriza v Zedinienih državah. Ameriška vlada Ho pri teh pogajanjih načela tudi vprašanje o denarju. Razpravljali bodo sploh o vseh gospodarskih problemih, ki pridejo na dnevni red svetovne gospodarske konference. Senator Pittmann, naslednik senatorja Boraha, je kot predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve predložil v senatu zakonski osnutek, ki naj bi pooblastil predsednika, naj bi Amerika plačilo junijskega obroka vojnega dolga sprejela v STebru in sicer v vrednosti 100 milijonov dolarjev po vsakokratni tržni ceni in sicer pod pogojem, da ceno ne bo presegla 45 centov za unco. Pri Slamiču zbrani smo slednji večer: . . . enmalo krompirčka k pečenki, potem pa še dobrega vina požir nato pa sledijo pomenki! Poplave v parmski provinci Parma, 12. marca. g. Trajni nalivi zadnjih dni in južno vreme so po raznih krajih parmske province povzročili velike poplave Reke so prestopile bregove in poplavile velike dele p! o do vi te zemlje. V vasi Sallustro pri Imoli je velik snežni piaz zasul dve kmetski hiši. pri čemerr na srečo ni bio človeških žrtev. Blizu Montubezarie se je zrušilo zidovje starega gradu v širini 40 in višini 15 metrov. Ruševine so zasule cesto, ki je neprehodna. Z avtomobilom v izložbo Beograd, 12. marca. p. Danes opoldne v času glavne promenade se je pripetila nenavadna avtomobilska nesreča. Po ulici je z veliko brzino pridrvel eleganten avtomobil!. ki ga je šofirala soproga ravnatelja Standard Oil Compagnvje v Beogradu gospa Rodies- Nenadoma se je avtomobil z največjo brzino zaletel v veliko izložbo trgovine s kožuhovi.no tvrdke Kukulidts & Sakelaridis v palači Akademije znanosti. Ogromno stek'o na izfožbi se je razletelo na drobne kose in je avtomobil! po do-lgem obtčal sredf razstavljene kožuhovine. Po čudme-m naključju so ostali vsi potniki docela nepoškodovani. Povzročena škoda je precej velika in budi avtomobil je potreben temeljitega popravila Za enoten napredek lutkarstva v Jugoslaviji Zanimivo zborovanje Jugoslov. lutkarskega saveza Ljubljana, 12. marca. Dopoldne se ie vršil v drvorani ZKD v Kazini občni zbor Jugo slovenskega lutkarskega saveza, ki so se ga poleg domačih članov udeležili tudi zastopniki iz savske banovine. Namesto odsotnega predsednika prof. Buriana, ki je mora! v Prago, je zborovanje otvoril podpredsednik g. Lojze K ov a č. ki je pozdravil vse navzoče, zlasti toplo pa g. Jurčiča iz Zagreba in go. Metko Blaškovičevo iz Karlovca ter se nato s pieteto spominjal včeraj umrlega agil-nega odbornika g- Planičke, katerega spomin so navzoči dostojno počastili. Takoj nato je povzel besedo tajnik g. Z i d a r i č, ki je raz-delil svoje poročilo na tri poglavja, na poslovanje in delo uprave JLS, na razvoj lutkovnih gledališč od ustanovitve saveza do danes ter na želie, predloge in nasvete poverjenikov. Dek> uprave je bil-o zelo otežkočeno za-Tadi pomanjkanja denarja. Tajnik je grajal člane, ki niso zadostili svoji dolžnosti, zlasti ne v plačevanju članarine. Zato uprava marsikaj ni mogla realizirati, kar bi rada in kar so bi'!e želje članstva. JLS šteje 17 izvršuročih, 1 častnega, 1 ustanovnega in 1 podpornega člana, poleg tega je 2! posameznikov, ki plačuje-i o letno 24 Din članarine, vsega torej 3S- 17 izvršil j očih članov je vsekakor premalo, če pomislimo, da je v državi okrog 50 odrov. Upada se bo član5K7o kmalu pomnožilo. Prva skrb uprave je Ma, da ie razmnožila pravila. precej preglavic je imela zaradi avtorskega prava. Razmnoženih in prevedenih je bilo devet iger v slovenščino, 5 v srbohrvaščino. Literarni odsek je v polni meri izvršil svojo nalogo, g. Vaclav Skruš-ny je pa napravi* načrt za savezni oder, ki je bi! razmnožen v 50 izvodili. ?avez ie tudi izposktva-i od mednarodne lutkarske zveze prenos avtorske pravice za prevode raznih čeških pisateljev. Tajnik je nato obširno tolmačil nekatere določbe glede prevodov in prevajanja, poudarjal, da je bilo tudi precej dela s korespondenco, nato pa prešel na razvoj in delovanje lutkarskega saveza. Fodal je bežen pregled po I- kongresu ustanovljenih hvtkarskoh družin, poudarjajoč, da so se začele ustanavljati po raznih krajih države in treba je priznati, da je večina njih pravilno razumela veliik pomen kitko vn i h odrov za vzgojo dece. Društva tekmujejo med seboj, da postavijo čim lepše in umetniške pozornice, zlasti je to opažati pri sokolskih d.ruštvih. Lutkarska ideja lepo sistematično prodira, ju-gosiovensko lutkarstvo ie preizkušnjo prestalo odlično. Nato ie poroča! o delovanju lutkovnega gledališča v Karlovcu, Lioib-* Ijanskega Sokola, ki je v mirtilem letu odigra! 22 iger ter začel uprizarjati tudi igre za odrasle. Sokofekemu društvu v Tuzli, v Studencih pri Mariboru, v Dolenjeim Logatcu. v Bitemu, v Zgornji Šiški, v No-vem mestu, v Slovenski Bistrici, kjer je pod vodstvom učiteljice Tičarjeve, ki je Ma zdaj žal premeščena v Veliki Bečkerek, krasno usipeval, dalje v Konjicah, v Zagrebu (Sokol lil), v Baški, kitkovnega odra skavtov v Celju, Sokolskega društva Št. Janž-Krmelj, ki je bilo otvorjeno lani, lutkovnega od.ra v Velikem Bečkereku, v Novem Sadu itid. ter se slednjič dotaknil ttidi lanske proslave lOletoice lutkovnega gledališča Češke edbee v letu. Prečita! je nato vrsto dopisov, želja ioi teženj ter poročil poverjenikov. Iz njegovega obširnega poročila kakor tudi vseh poverjenikov je bilo razvidno, da kljub krizi in pomanjkanju denarja lutlkarsiko gledališče prodira med najširše plasti naroda in da vrši JLS v tem pogledu važno kulturno vzgojno misijo. O propagandi je poročala ga. Minka K r o f t o v a ,ki je navedla, da je organizacija širila zanimanje za hitlkarsko gledališče, kolikor je bilo v njeni moči. pridobila je več lčsto-v in revij, ki vodijo stalno rubriko za hifikarstvo m se obenem zahvalila tisku za pomoč. Propagandni odsek ie bil tudi v stalnih stiikih z mednarodno organizacijo in z brati Cehi. O delovanju literarnega odseka ie poročal g. Jaka Spi c ar, ki je poudarjal, da je v tem pogledu prav za prav že tajnik vse povedal. Čudno se mu zdi, da v Ljubljani, ki je prenatrpana inteligence, ni nekaj ljudi, ki bi brezplačno prevajaM igre za lutkovna gledališča. JLS je zadel hud udarec zaradi smrti g. Planičke, ki je na tem pop-rišču marljivo delal m iz češčine prevedel več del- Blagajniško poročilo ie podal g. D e 1 k i n, v imenu revizorjev je pa g. Boris Orel grajal nekatere nedostatke v blagajniškem poročilu, nastale zato, ker je bil blagajnik med letom dvakrat izmenjan, nakar so sledile volitve in je bil izvoljen nastopni odbor: Predsednik prof. dr. Vaclav Burian, 1. namestnik Lojze Kovač, Ljubljana; II. namestnik M'aaen Širola. Zagreb; III. namestnik 2 i vajin Kovačič, Beograd; tajnik Josip Počivavuik, Ljubljana; blagajnik in vodja odseka za propagando ga. Minka Kroitova, Ljubljana; tehnični vodja Vaclav Skirušny; literarni vodja Jakob Špicar. Radovljica; vodja glasbenega odseka prof. Slavko Osterc; odborniki: Albin Omeje. Šiška; Ivar Lavrenčič. Maribor; Milka Blaškovičeva, Karlovac: Božidar Mladeuo-vič, Zagreb; Franjo Eržen, Ljubljana; Til-ka Zbašnikova in Mitja ŠvigeM. Ljubljana: revizorja: Tomo Kraljač in Slavko Delkin. Ljubljana. Poverjeniki iz raznih banovin so: Stanko Vodopivec. Sodražica; Josip Novotny, Apatin; Savet Raznadarevič. Kragujevac: Fred Srokop. Bitolj; Venčeslav Richter. Tuzla; Ferdo Kobali. Novo mesto: Jurčič za savsko banovino. Poverjeniki za druge banovine in Beograd bodo šele naknadno določeni. Mariborski dogodki Lepa Masarykova proslava — Kavarniška senzacija s šahovskim tnmirjens — Dva obsipanca in več poškodo- vancev Maribor, 12. marca. Dasi je temperatura v soboto spet nekoliko padla, ie bila današnja sončna nedelja precej topla. Ker so se tudi osušile ceste v okolici, je večina prebivalstva posvetila prosti dan izletom na deželo. Snoči je Narodno gledališče vprizorilo »Grob neznanega vojaka«, predstava je v polnem gledališču prav dobro uspela. Danes popoldne je bila v gledališču zadnja letošnja vprizoritev priljubljene mladinske igre »Cipek in Capek« Dopoldne je odlično občinstvo, v prvi vrsti člani in prijatelji JČ lige ter mladina mariborskih šol, napolnilo dvorano kina »Union« do zadnjega kotička Vršila se je proslava 83 rojstnega dne predsednika ČSR dr Masarvka. Po češkoslov. birnni je predsednik JČ lige dr Reisman v lepem govoru opisg' bratsko skupnost med našim in češkoslov. narodom, velike žrtve čeških Iegionarjev za ustanovitev lastne države in pomen pakta Male antante Bistvo megovega govora je bilo pa seveda posvečeno predsedniku Masarvku, nakar sta bili zaigram gramofonski plošči z reprodukcijskimi govori Masaryka mladini in njegova razlaga demokracije KuJ-turni ataše beograjskega poslaništva ČSR g. Melč je burno pozdravljen predaval ob spremljanju krasnih ski-optienih slik o z-godovini Češkoslovaške od njenega začetka do današnjih dni. Velezinimivemu predavanju sa sledila dva lepa filma o lčpotah Visokih Tater ter o običajih in vsakdanjem življenju češkoslovaškega naroda. spremljana z raznimi češkimi melodijami. Senzacija dneva v kavarniškem življenju Maribora je bilo nadaljevanje turnirja v kavarni »Jadran« med predstavniki Mariborskega šahovskega kluba in Železničarji ter med 'grači klubov »Triglav« in »Napredka« Današnje igre so se končale takole: Favaj (MŠK) - Fišer (2.) 1:0, Kukovec — Knechtl 1:0, Bien — Glavič 1:0, Lobkov — Lorber remis, Konič — Babič 0:1, Kramer — Lukež 1:0. Ostanek — Vidovič 1:0. dočim je bila partija Strniša — Gobec preJtinjena tn se bo nadaljevala med tednom. V drugem delu današnjega tekmovanja so bili rezultati tekmovanja naslednji (prvi igrač član »Triglava«. drugi član »Napredka«): Pergler — Majcenovič 1K). Pušenjak — Kotnik 1:0 Javk — Lešnik 0:1 Krefl — Savli 0:1. Mahajnc — Uster 0:1, Studenička — Črednik 0:1. Anders - Dobrila 1:0, dočim je bila partija Stoinšek — Gerzimč pre k m i ena. Policijska kronika je zabeležila samomor in poskus samomora. Na Aleksandro- vi cesti 25 v Studencih pri Mariboru so našli davi na stanovanju v postelji mrtve ga 66 letnega upokojenega kovača drž. žel. delavnic Alojzija Poteša. Končal si je življenje na ta način d3 si je najprej prerezal žile na levi roki nato pa izpil precejšnjo množino oetove kisline. Obupal je v žalosti ker ga je pred 7 tedni zaradi neprestanih družinskih prepirov zapustila žena Od tedaj naprei je močno trpel na živcih Sinoči je pred odhodom iz gostilne dejal prijateljem da gre domov, kjer bo napisal testament, nato pa si bo prereza! žile na vratu Seveda ni nihče vzel resno njegovih besed . Njegovo truplo so prepeljali na studensko pokopališče. Davi »o bili mariborski reševalci poklicani tudi v Gregorčičevo ulico, kjer si je v samomorilnem namenu prerezal žile na levici z lovskim nožem 28 letni tkalsm mojster Karel S. Reševalci so ga nemud-no prepeljali v bolnico, kjer so mu reš'li življenje — Na reševalni postaji je nadalje iskal pomoči in je bil obvezan 35-letni mesar France Jernej, ki se je na trgu med delom nevarno vreza! v levico. Policiji je prijavila Ana Černičeva, da ji je na Glavnem trgu dopoldne neznan tat izmaknil iz košare usnjato ročno torbico, v kateri je ime'a 400 Din gotovine, 6 ključev in več listin na njeno ime. Na Koroški cesti je tat odnesel s hodnika krojaškega moistra Ivana Ločičnika sinovo usnjeno aktovko z vsemi šolskimi knjigami in zvezki v vrednosti nad 200 Din. Včeraj dopoldne je dobil hud epileptičen napad znani epileptik Bogomir Nipič; na državem mostu se je zgrudil in so ga morali reševalci prepeljati v bolnico Včeraj popoldne je vozil z avtobusom šofer Matija Hiibler na progi Svečina—Maribor Ko je prispel na Aleksandrovo cesto pred trgovino Franca Lepoše, je nenadoma od-letel s ceste izpod avtobusa vel;k kamen naravnost v izložbeno okno tn ga razbil. Skoda znaša 1500 Din Starši, čuvajte vašo deco pred prehladom, obolenjem vratu ln gripo«, se mora vprav sedaj zaklicati vsem materam, čas prehoda iz zime v pomlad s svojo spremenljivo toploto je posebno ugoden, da se vaše dete prehladi. Zelo rado nastopa tudi obolenje vratu, ki pa ne znači samo bolečin, marveč je lahko predznak resnega obolenja. Zato je važno, da čuvate otroke pred obolenjem kolikor je možno. Panflavin pastile imajo dobro lastnost, da desinfici-rajo usta in grlo, a imajo obenem dober okus. Priporočamo, da daste otrokom pred odhodom v šolo nekaj pastil, ker ravno tedaj je nevarnost obolenja zelo velika. Za pomirjenje, da ne nosite domov klic hripe, vzemite redno, predno zapustite svoj obrat, okusne ANACOT PASTILE! Dobivajo se v vseh lekarnah za 8,- Din. Smrt dveh uglednih Novomeščanov A'ovo me*to, 12. marca. Davi je izdihni! po daljšem trpljenju g. Ivan Ko>o- i znali v športnih organizacijah. Osleparil je nekaj poklicnih tovarišev, potem trgovcev. uradnikov, po večini pa same siro- „Spontan" sprejem fašističnega voditelja v Tolminu Ko je pred nekaj dnevi tajnik faš stične stranke prof Marpicati obiskal Tolmin, so jtalijanski listi ua dolgo in široko poročali, kako spontano in navdušeno ga je pozdravilo prebiva.stvo iz Tolmina in oko-I ških vasi. Obisk je bil eden izmed tako zvonih »nenapoved3niha, kakršne so uvedle faš stične oblasti v zadnjem času, da bi na ta način prišla še bolj do izraza sleherna »spontana« man festacija prebivalstva za fašizem. Dejansko pa je bilo vse drugače. Zt več ko teden dni poprej so preplavili fašistični agenti tolminsko okolico V hotelu »Reg na«, kjer se je vršil velik banket, so že štiri dni prej »ribali pode«. Po vseh okoliških vaseh so razposfllli miličnike "ti občinske sluge s pismi, da se mora vsakdo udeležiti sprejema Kdor b- ee branil, pride na proskripcijsko listo Tolminski kmetje pa. k; že po naravi n?so navdušeni za parade, se vablom in grožnjam niso vdali. Ko je prišel Marpicati v Tolmin, se jih je zbralo poleg nekaterih gostilničarjev in trgovcev, k- so v večni nevarnosti za ?voj kruh. le kakih 20. Razen teh so fašisti organizirali tud' ofcrog 100 srednješolcev in orožnikov, tako da sprejem ni bil kaj jmpo-zanten, še manj pa spontan „Do&olavoro" na Tolminskem V Julijski Krajini bi moral po 1. 1927., ko so bila n«s'luo ukinjena vsa slovenska prosvetna društva, fašstični »dopolavoro« nad-omestiti vse kulturno delo. ki so ga vča-si z velikim uspehom vršile slovenske organizacije. Poleg tega pa je bila njegova naloga, da zatre slovenski duh in mesto njega postav fašistično ideologijo. Organizacija, ki je pod kontrolo fašističnega režima in dobiva za to tudi znatne subvencije, se je vgnezdila tudi na Tolminskem Z izposojanjem italijanskih knjig in z raznimi prireditvami naj bi poitalijančeva! Tol-mince v trgu in po vaseh okrog njega. Toda že od vsega početka so bili naši ljudje nedovzetni za novo »kulturo« in fašistične prosvetne metode, presaiene v s'ovenske hribe z daljnjega juga Sprro odpora iti pasivnosti našega zavednega ljudstva je vse doslej propadle tudi sieherna akcija tolminskih dopolavoristov. Njihovo delo se je na Tolminskem omejilo na najožji krog fašistov in fašističnih podrepnikov v trgu. Država je oskrbela društvo z bocato knjižnico. toda izposojanje knjig je prenehalo, dolema pa so se kniige izgubile že v rokah najožj;h. Vodja organizacije je bil ves čas nj^ne^a obstoja politčni tajnik in učitelj Ivan fSertolino. opravljal pa je vse posle obenem: Bi. je predsednik knjižničar, tajnik in prosveiar in že spričo tega ni dokončal nobenega dela. Letos se je v tolmjn. »dopolavoru« ne-nedoma neka* zgan'lo. Sklenili so prirediti v letošnjem predpustu — plesno turnejo po večjih tolminskih vaseh, da bi tako malo razgibali »nazadnjaško mišljenje neizobraženega ljudstva« Razen kulturnega smotra naj bi te prireditve vrgle tudi nekaj lire. ki jih je v bkgejni organizacije kljub državnim podporam stalno primanjkovalo. Po načrtu naj bi se vršili ve? predpust ple-s- po okoliških vaseh, na pustni torek pa velika plesna prireditev v »sred'šču in žarišču italijanstva«, v Tolm:nu^ Res se je vršil prvi ples v Poljubinu v Kocianovi gostiln1. Plesa p3 se ni udeležilo mnogo ljudi. Večinoma so se odzvali vsiljivim vabilom te trgovci in obrtniki ter državni in občinski nameščenci. Prišlo je tudi več uradn:kov iz Tolm na Naslednjo nedeljo se je vršil sličen ples v Zatolminu v Petrino- vi gostilni Na tem pa je "e skoraj zmanjkalo ljudi Uradniki m drugi nnmeščenci so izostali, ker jim je zmanjkalo denaria. kme- tov domačinov sploh ni bilo. Ljudje se sploh niso pokazali na vasi, ker 6e je vsakdo bal, da bi ga šiloma spravili na ples. Dopolavorovci pa še niso izgubili poguma. Tretji ples so prierdili v Manfredovi gostilni v Volčah. Dož veli pa so polom. Nikogar ni bilo od nikoder in fašistični prireditelji so pričeli sumiti, da so se morali Volčani med seboj dogovoriti, da se plesa ne bodo udeležili. Prireditev, ki se je pričela že ob 3. popoldne, je nekoliko ož vela šele ob 9. zvečer, ko se je v gostilni zbralo nekaj finančnih stražnikov, kanabmjerjev in miličnikov. Šele tedaj 6e je ples sploh lahko pričel Med tolm nskimi »hierarhi« je bilo ogorčenje silno veliko. Moralni n materi jalni uspeh porazen, ljudstvo pasivno, fašistična kultura v nevarnosti, to &o bile ugotovitve, ki bodo nedvomno izzvale še budo reakcijo fašističnega nasilja. Končno pa tudi ples, ki st je na pus ni torek vršil v Tolminu v hotelu »Regma« ni uspel. Domačinov tud' na tem ple^u ni bilo, zato pa se je zbrala na njem tolminska fašistična elita-hierarhi v črnih srajcah in napoliten-ske učiteljice. Taico se je končala ta kulturna akcjja toVnmskega dopolavora s popolnim polomom Brž ko ne pa bo 6kuša| »dopolavoro« s kakšno novo kulturno akcijo osvetliti Tolmirce z duhom prave civilizacije Kakor pa vse kaže, bodo ljudjs vztrajali, ker med n.rmi še vedno ž:vi duh. ki so ga med nje zanesla naša prosvetna društv«. Spričo tako svetle tradicije hodo ostala še dolgo zaman vsa prizadevanja fa-š:stične kulturne organizacije, pa čeprav bi prirejala še talko vabljive plesne prireditve. Poitalijančeni priimki Dekret o poitalijančevanju slovenskih primkov so izvajale italijanske pokrajinske oblasti doslej večinoma le v večj-h centrih. Na deželi v splošnem slovenski priimki še niso bili tako hudo prizadeti. V preteklem tednu pa je goriška prefektura po prizadevanju vipavskega fašističnega tajništva nenadoma spremenila slovensKe pr imke 108 Slovencem iz Vrhpolj. Št Vida nad Vipavo, Sv. Križa pri Ajdovščini :n črnič. Priimki so bili spremenjen; z dekreti predvsem ljudem, ki niso hoteli sodelovati v fašističnih organizacijah, niti se vp -sati v fašistično stranko, za katero so v zadnjem času fašisti toliko agitirali. Med drugim so bili spremenjeni pri:mki Tomežič v Tommasi, Škapin v Scapini. Ž berna v Ci-berna. Pavletič v Paoletti itd. Objave Nov grob V Jeranovi ul;ci 2 je umrl g. Anton Volč, uslužbenec tobačne tovarne. Pogreb bo jutri, v torek, ob pol 15 Blag mu spomin, žalujočim naše iskren" sožalje! Drevi ob 20. uri bo v Filharmonični dvorani koncert naše odlične koncertne in operne pevke gospe Pavle Lovšetove. Spored jc skrbno izbran, obsega dela svetovnih skladateljev, del koncerta pa je posvečen narodni pesnr Gospa je najodličnejša interpretka naših samospevov, njene pevske vrline so splošno zri«ne in priznane m upravičeno pričakujemo od nocojšnjega koncerta velik umetniški užitek. Sedeži ^o v prodaji v knjigami Glasbene Matice po 12 do 30 Din. Danes je še eas, jutri bo pa prepozno! Ker so bile dosedanje predstave Tauberje-veg-a filma »Dežela smehljaja« (slavna Lč-harjeva opereta) zelo dobro obiskane, se je ZKD odloč la predvajati fiVn še danes zadnjikrat ob 14.15, ker ga mora nato po^lat; dalje. Tako je dana Ljubljančanom poslednja prilika, da si odlični film ogledajo v Elitnem kinu Matici. Cene so najn žje. VSAK NAROČNIK »JUTRA« fe zavarovan za 10 000 dinar!sv i Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prezalost-no vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, tast, brat in stric, gospod Ivan Koklič hotelir in posestnik danes dne 12. marca 1933 po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 62. letu <,Voje dobe, mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek 14. L m. ob % 4. uri popoldne izpred hiše žalosti na mestno pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v kapiteljski cerkvi Xovo mesto, dne 12. marca 1933. REZIKA ROKLIČ, soproga — MED. UNIV. DR. IVO KOKLIČ, sin KARMEN roj. BUII, sinaha — bratje, sestre, in ostalo sorodstvo. % Pevski praznik Hubadove župe Zborovanje in koncert ob 30 letnici Zveze slovenskih pevskih društev Ljubljana, 12. marca. Dopoldne se je v mali dvorani Glasbene Matice vrSila redna letna skupščina osrednje organizacije si oven slu h pevskih društev, Hubadove župe Jugoslovenske pevske zveze (JPS). Izmed 29 v župi včlanjenih društev se jih je po ods^cslancih udeležilo 23. Skupščino je otvoril in vodil predsednik fcipe g. dr. g v i g e 1 j, ki je v svojem poročilu podčrtal, da pomeni to leto v zgodovini organizacije pomemiben mejnik. Letos poteče 30 let, kar se je ustanovila prva skupna organizacija slovenskih pevcev, ki je 1. 1924. vstopila v JPS in se preimenovala v Htrbadovo župo in pozneje- še v Ipavčevo župo (za mariborsko območje). Zaradi lanskih velikih glasbenih prireditev £upa te 30-letnice letos ne bo proslavljala v večjem slogu, temveč bo prihodnje leto za lO.letnico Hž pripravila večje glasbene prireditve. — V toplih besedah je predsednik nato irnned navzočih posebej pozdravil očeta slovenske pevske umetnosti, Huba-ča, ki so ga delegatje prisrčno aklamirali, starosto slovenskih pevcev in soustanovitelja pevske zveze Dražila, zastopnika JPS iz Beograda Ošabna, zastopnika bratske Ipavčeve župe šegulo, dirigenta Tr_ boveljskih slavcev šuligoja in še zastopnika »Jutra«. — Stoje je nato skupščina počastila spomin dveh pomembnih glasbenih delavcev, ki sta umrla v tem letu, eklaiatelja Deva ln pevca Otona Pelana. Tz obširnega temeljitega tajniškega poio-člla, ki ga Je podal g. Gerčar, povzemamo: 30-!etroca Zveze 39. julija 1903 je biia ustanovljena Zve-ra ekrvenskih pevskih zborov v istem po-flcnp.fu, kier zborujemo danes. Od 1891, ko je v Glasbeni Matici nastopil svoje delovanje mojster Matej Hubad. je zaživela ta miseL 7. julija 1394 ob 10-letnlci ^ Slave a« fa je dobila konkretne oblike s tem, da je HI izvoljen pripravljalni odbor, v kate_ rem sta bila tudi Ivan Dražii (Slavec) in Matej Hubad. Odbor je pripravil pravila Zveze, ki so bila 17. marca 1898 tudi potrjena. Ca«» po potresu pa ni bil ugoden za irstanavijanje novih društev in tako smo dobili Zvero šele 19. junija 1903. Svoj pristop so prijavila po vrsti: Pevsko in glas-i eno društvo v Gorici. Slavec v Ljubljani, Kolo v Trstu. Bralno in pevsko društvo v Mariboru, Narodna čitalnica v Gorici, I.juibljana, Zvon v šmartnem pri Litiji, Narodna čitalnica v Kranju, Slovansko r>evsko društvo v Trstu, Glasbena Matica v Ljubljani, Dolenjsko pevsko društvo v Novem me^tu. Pevski zbor Bralnega dru-f^va na ClečTt. Edinost v Žalcu, Narodna čitalnica v Šiški ter Celjsko pevsko dru. ft.vo. Samo 7 od teh zborov danes še delu- je ln so večinoma člani naše župe oziroma bratske Ipavčeve župe v Mariboru. V prvem upravnem odboru Zveze sL pevskih zborov so bili: predsednik prof. štritof, podpredsednik dr. Vladimir Ravnihar, blagajnik Ivan Dražil in pevovodja Matej Kubad. Delo Hubadove župe Potem ko je pretresel nekatera totema društvena vprašanja, tako zlasti val vznemirjenja, ki je po izidu lanskih festivaL skih tekem zaradi ocen zajel nekatere zbore, je tajnik podal podrobno sliko pestrega, živahnega delovanja župi pridruženih društev. Navajal je številne koncerte in slavja, ki jih je priredila žaipa sama (lanski župni koncert v Unlonu. sode!ova_ nje pri odkritju herm pred Glasbeno Matico itd.), ter neštete prilike, ob katerih je župa sodelovala s svojimi društvi ali z vnanjimi organizacijami. V njenem področju so se preteklo leto vršile nekatere pomembne jubilejne svečanosti, tako 40-letnica glasbenega udejstvo. van i a skladatelja Petra Jereba, ki jo je priredila litijska Lipa, 50-letn.ica kamniške Lire, zlasti pa še 25_letnica pevovod-skega dela Oskarja Molla pri Zvonu v Trbovljah- Aktivno je župa sodelovala pri turneji koroških pevcev. Posamezni zbori prav tako izkazujejo živahno delavnost. Tako so v tem letu poleg imenovanih dobro napredovali in beležijo leipe uspehe Slavec, Sloga, Grafika, Narodna čitalnica v šiški, Sava v Ljub. Ijani, Tabor, Moste. Učiteljski pevski zbor, Glasbeno društvo v Hrastniku in drugi, ki so vsi nastopili z lepimi umetniškimi uspehi. Na novo so k župi letos pristopili: Pevsko društvo Danica na Viču. Pevski odsek Sokola na Viču ter pevski cdsek delavskega prosvetnega in podpornega društva Tabor v Ljubljani. Delovanje žuipe ali bolje, dobro voljo 2u_ pe lahko presojamo deloma tudi po 17 sejah, ki jih je imela župna uprava v dobi 11 mesecev ter po živahnem administrativnem delu. O organizacijskih uspehih je težko govoriti. Na kongresu JPS v Beogradu lani 9. oktobra si je župa priborila sklep, da se lahko zmanjša ali sploh po_ pol no m a ocipiše šibkejšim zborom članarina. česar se zbori že prav pridno poslužujejo. Seveda bo moral te prošnje reševati novi upravni odbor župe uvidevno in previdno, ker bo brez teh prispevkov po. Slovan je župe in centrale v Beogradu še bolj otežkočeno in mani uspešno. Dobro bi bilo, če bi mogla župa ali savez podpirati potrebna društva tudi z denarnimi prispevki. — Tajniško poročilo je zbor sprejel z živahnim aplavzom. Žuoni pevovodja g. Zorko Prelovec je v "kratkem jedrnatem poročilu naglasil. da je župa s številnimi, umetniško uspelimi koncerti v Ljubljani in izven nje pokazala veliko aktivnost. Sporedi naših pevskih društev kažejo stremljenje po iz. vajanju novejših in tudi z umetniškega vidika vrednih skladb. G. Prelovec predlaga, da se v artistični odseli župe pritegnejo vsi pevovodje ljubljanskih pevskih zborov in želi. da bi vsa društva v prijateljskih odnošajih delovala za prospeh in slavo slovenske in jugoslovenske pesmi. Debata, volitve Po poročilu blagajnika g. Silvana Pečenka, ki je sliko o finančnem stanju župe podkrepil s pozivom, da morajo biti bolj pevska srca polna idealizma, kakor pa so njihove blagajne denarja, in po poročilu revizorja g. inž- Krainerja se ja vnela živahna debata, v katero so posegli gg. Lajovic, Podlogar, Pleskovič, Moli, Šegula, ravnatelj Hubad, Dražil, Drenovec in drugi. Najobširneje se je pretresalo vprašanje ocen pri lanskem festivalu. zavoljo katerih je med pevskimi dru. št vi nastalo mnogo nesporazumljenj. Občni zbor je vprašanje razčistil in ga stavil ad aeta. Nato je bila soglasno sprejeta razrešnica. Novi odber, ki ga je predlagal g. Drenovec in v katerega so prišli skoraj vsi dosedanji funkcijenarji župe s predsednikom dr. š v i g 1 j e m na čeki, je bil soglasno izvoljen z vzklikom. Po daljši debati, ki je pokazala, da delovanje centrale JPS ni povsem v redu, in po pozdravu g. šegule v imenu Ipavčeve župe so bili sprejeti še nekateri aktualni sklepi. Na predsednikov predlog je zbor sklenil odposlati vdanostao brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno brzojavko prosvetnemu ministru in ministru dr. Kia_ me i ju. 15 zborov na koncertu Popoldne se je v unicnski dvorani vrSil koncert, na katerem je nastopilo 15 moških in mešanih zborov Hubadove župe. Prireditev je bila umetniško brez dvoma vse večjega pomena, kakor je pokazal odziv občinstva. Lepi, solmčni popoldan je pač premnogo ljudi izvabil na izlete v okolico. Med odličnejšimi poslušalci smo opazili župana dr. Puca, predsednika Glasbe, ne Matice senatorja dr. Ravniharja in ravnatelja Hubada. Koncert je bil umetniško prav uspela revija naše zborovske umetnosti in je občinstvo vse nastopajoče zbore nagrajalo z živahnim aplavzom Posebno burne ovacije je žel trboveljski Zvon pod vodstvom g. Molla. Koncert je bil oddajan tudi po radiu in tako imajo pevski zbori lahko zadoščenje v tem, da je njihovim uspešnim nastopom brez dvoma z velikim zanimanjem sledilo naše podeželje. rodno obrambnega odseka sodnik br. Jože Baričevič je podal lepo poročilo o narodno obrambnem odseku in prosil, da društva ob meji posvečajo veliko pažnjo narodnostnim zadevam. Predlagal je, naj župe dravske banovine organizirajo skupen narodno obrambni pododsek, ki bo posvečal pažnjo narodno ogroženim krajem. — V imenu nadzornega odbora je predlagal br. Lev Franke razrešnico župni upravi, ki je bila soglasno sprejeta. V lepih, vznešenih besedah je pozdravil skupščino savezni delegat br. dr. Riko Fux. Zlasti je povdarjal važnost pokrajinskega zleta v Ljubljani, ki mora biti sijajen odgovor vsem klevetam in napadom na vzvi-1 i eno sokolsko idejo. Apeliral je na točno | izvrševanje sokolskih dolžnosti društvenih i funkcijonarjev nasproti župi in savezu, ker ; le tako je mogoče res uspešno sokolsko de-j lovanje. Govor je bil sprejet z dolgotrajnimi I ovacijami. Proračun za leto 1933. je bil skrbno sestavljen ter izkazuje 190.000 Din dohodkov in izdatkov; bil je tudi soglasno odobren. Pokrajinskemu zletu naproti O pripravah župe za pokrajinski zlet je poročal načelnik br. Vrhovec, enako o delovnemu programu za leto 1933., kakor je bil sprejet na zboru društvenih načelnikov 5. t. m. 2PO pa bo organiziral v tekočem letu 1 obče prosvetni tečaj, dramski tečaj in enodnevne tečaje po okrožjih. — Soglasno je bil sprejet predlog župnega načelni- iteber Sokolstva na skupščina sokolske župe Ljubljana je pokazala zadovoljivo delo v preteklem V 74 edinicah je nad 1S.7G8 pripadnikov — Priprave za pokrajinski zlet na Glav sna letu V Ljubljana, 12. marca. Sokolska župa Ljubljana je imela dopoldne ob 9. na Taboru svojo UL redno skup-."•čino, katere se je udeležilo po svojih dele-^tih 37 društev in 10 čet, opravičili pa ta se 2 društvi. Starosta br. dr. Josip Fi->ar. Sedanja križa se sicer pozna tudi v sokolskih vrstah, vendar se je delo vztraj-ro vršilo, župna uprava je imela 6 plenarnih sej in izredno sejo, dve seji župnega i .vrSilnega odbora in župno odborovo sejo 7 društvenimi delegati. Delo župnega tajništva je bilo obilno, saj izkazuje vložni za-r isnik 4300 številk. Stiki z župnimi edinica-inl so bili v popolnem soglasju. Važnejše prireditve v župi so bile: otvoritev Sokolskega doma v Ribnici, v šiški in Hengšu. Zasilni dom pa si je postavilo Sokolsko društvo Ljubljana III, tako da je danes v župi 25 sokolskih domov. V gradnji pa je tudi dom Sokola Ivančna gorica, ki j i že zasilno uporabljiv. Novi sokolski prapor je razvilo društvo v Dolenji vasi in je r-edaj v župi 23 članskih in 6 naraščajskih j raporov. Važnejši jubileji so bili 30 letnica ftar stovanja šišenskega staroste br. Ivana r/- tnika, 30 letnica Sokola šiška in 25 let-Sokola I. Tabor. V proslavo 100 letnice ' ševega rojstva se je vršil v Ljubljani jubilejni župni zlet, ki je v vsakem pogledu lepo uspel. V propagandne s vrhe je Ljubljanski Sokol zopet priredil izlet v čabran-£=ko kotlino, kjer sta se vršila dva sijajno uspela javna nastopa. Veličastnega IX. vse-sokolskega zleta v Pragi se je župa udeležila v častnem številu, sodelovala je tudi pri tekmah, javni telovadbi in v sprevoduw Z c-talim i nacionalnimi organizacijami je bila v stalnih stikih in je sodelovala pri razvitju prapora strelskih družin, pri razvitju prapora Soče, pri kumanovski proslavi. Po de-putacijah pa s. je udeležila župnih zletov v Celju, Škofji Loki, Mariboru, Novem mestu ter jubileja v Metliki in otvoritve Sokolskega doma v Gornjem gradu. Velike so-kolslce razstave v Beogradu se je udeležila z lepimi spominskimi predmeti in z vsemi društvenimi prapori. Tudi br. tajnik se je zahvalil vsem, ki so podpirali vzgojno delo Sokolstva. Omenjal je slednjič protisokolski pastirski list katoliških škofov, župa je storila vse korake v zaščito sokolskega imena, vsa društva in čete so poslale protestne brzojavke ministrskemu predsedniku in Savezu SKJ. Tudi poklonitvene deputacije 3. t m. sta se udeležila v imenu župne uprave br. starosta in tajnik. Društvene edinice ta njihovo poslovanje: fcupno območje obsega poleg Ljubljane že 6 Vidov dan srezov, v katerih je 76 edinic, in to 52 društev in 24 čet s približno 16.000 pripadniki. Upravno poslovanje je bilo v več edinicah vzorno, društvene seje se vršijo redno in tudi na društvenih glavnih skupščinan si je članstvo samo izbralo društvene funkcionarje, ki jih je vse potrdila župna uprava. Glavno delo pa čaka župo v letošnjem letu pri organizaciji I. pokrajinskega zleta SKJ na Vidov dan v Ljubljani v proslavo 70 letnice Ljubljanskega Sokola in sploh Sokolstva na slovanskem jugu. Ob tej priliki se. bodo vršile medzletne tekme za meč kralja Aleksandra, predzletni dnevi itd. Na zletu ne sme manjkati niti ena župna ediuica, polnoštevilna udeležba mora biti disciplinirana in res iskrena. V tem jubilejnem letu mora biti geslo nas vseh, da posvetimo vse sile in prosti čas skupnosti ter s tem zmagi sokolskih idealov. Poročilo tajnika je bilo , soglasno in z odobravanjem sprejeto, nakar j je sledilo poročilo načelnika br. Lojzeta Vrhovca. Tehnično delo je bilo posvečeno 100 letnici Tyrševega rojstva, in sicer župnemu zletu v Ljubljani in IX. vsesokolskemu zletu v Pragi. Župni zlet 4. in 5. junija je dosegel v vsakem pogledu svoj namen, tekme, župna akademija, po-vorka in javni nastop so bili zadovoljivi ter so tudi pri občinstvu zapustili dober vtis. Pri tekmah je sodelovalo 220 tekmovalcev in tekmovalk, v povorki nad 1100 oseb, pri javni telovadbi pa je nastopilo 456 članov, 327 članic, 205 naraščajnikov, 180 nara-ščajnic, 40 starejših bratov, 335 moške in 258 ženske dece. IX. vsesokolskega zleta se je župa udeležila v častnem številu s 354 brati in sestrami. Tekem v Pragi se je udeležil samo naraščaj, ki je dosegel častne uspehe. V avgustu so se izvršile župne izbirne tekme v odbojki, septembra pa pokrajinske tekme, kjer so se določile vrste za savezno tekmo v odbojki, ki je bila za članice in naraščajnice v Novem Sadu, za člane in naraščajnike pa v Beogradu. Naraščajnice so si priborile prvo mesto, člani in članice pa H. mesto. Za vzgojo prednjaštva so se vršili prednjaški tečaji za člane in članice, v januarju letos pa smučarski tečaj na Veliki Planini. Društvene javne nastope je priredilo 57 društev in čet, ki so vsi uspeli dokaj zadovoljivo, župne smučarske tekme so se vršile 29. januarja letos na Črnučah in na Ježici, kjer je tekmovalo 61 članov, 54 naraščajnikov. 13 članic, 7 nara-ščajnic in 59 moške dece. Slednjič je br. načelnik pozival na intenzivno delo v jubilejnem letu. Tudi njegovo poročilo je bilo sprejeto soglasno z odobravanjem. Prosvetno gibanje Poročilo predsednika župnega prosvetnega odseka br. Janeza Poharca je bilo še posebno izčrpno in zanimivo. Prosvetno delo v jubilejnem letu je bilo nasproti zadnjim letom intenzivnejše in uspešnejše. Vršilo se je po navodilih SPO po lastnih izkustvih m po posebnih potrebah ter razmerah v naši župi. Društva so še dokaj redno izvrševala svoje dolžnosti nasproti ŽPO, a nekatera so s četami vred smatrala, da je prosvetno delo v Sokolstvu postranskega pomena. Na mesta prosvetarjev spadajo bratje, ki so delavoljni ter jih prosveta zanima in veseli. ŽPO je sicer storil vse, kar je mogel, storiti pa se bo dalo Se več. če bodo društva upoštevala vsa navodila ŽPO. župna prosvetna konferenca Je bila dne 28. avgusta in tu so se obravnavala vprašanja za delo v zimski sezoni. Zbor društvenih prosvetarjev je bil 6. novembra, isti dan popoldne pa se je vršila konferenca prosvetarjev iz žup dravske banovine, župni prosvetni tečaj je bil od 25. do 27. avgusta ter se ga je udeležilo 58 bratov in sester iz 22 društev in 4 čet. Uspel je nad pričakovanje in je vsekakor rodil dobre sadove. Dramski tečaj je bil 27. in 28. decembra ob udeležbi 91 bratov in sester ter je tudi dosegel svoj namen. Potujoče knjižnice župa nima, pač pa ima svojo lastno strokovno, ki se je v teku leta preuredila- Lastnih knjig župa ni izdala, le za župni zlet so izšle 3 številke župnih vesti. Poročevalska služba se je vršila v naših dnevnikih in sokolskih listih. Saveznega lutkarskega tečaja se je udeležilo več bratov iz naše župe. Filmski odsek je bil sestavljen, izdelal pa bo točen delovni program in smernice za poslovanje sokolskih kinov. Za povzdigo ljudskega zdravja se pripravlja pod vodstvom br. dr. Misa in s pomočjo Higienskega zavoda predavalna turneja, ki bo na deželi s pomočjo filma propagirala ljudsko zdravje. Na novo organizirana zbirka časopisnih izrezkov lepo napreduje, takisto zbirka društvenih letakov in lepakov. Letna poročila pošiljajo društva in čete neredno, ŽPO jih je prejel samo od 38 edinic. V teh edinicah pa je bilo 318 predavanj, 541 nagovorov, 62 društvenih večerov, 83 debatnih večerov, 97 gledaliških predstav, 27 lutkovnih predstav, 57 kinopredstav, 4 koncerti, 4 zabave, 21 plesov, 57 svečanih proslav, 35 akademij, 57 izletov, 5 društev pa je priredilo prosvetne tečaje. Knjižnice ima 36 društev, od teh je 9 javnih. Sokolski tisk je manj zadovoljiv ter je dolžnost prosvetarjev, da skrbijo za širjenje sokolskih listov. Propagandni teden za sokolski tisk še ni rodil željenega uspeha. Treba je poslej še mnogo izdatneje posvetiti sokolski prosveti v društvih večjo pažnjo, saj je ona bistveni del sokolske vzgoje. Številke govore Blagajniško in gospodarsko poročilo je podal knjigovodja br. Luce Str*uss, ki izkazuje kljub težki gospodarski krizi še zadosti zadovoljivo stanje župe. Bilanca izkazuje za leto 1932 1,356.776 Din denarnega prometa. Iz statističnega poročila br. Janka Milo-sta js razvidno, da je imela župa ob koncu leta 7844 članov, 2590 članic. 968 naraščajnikov, 563 naraščajnic, 2090 moške in 1701 ženske dece, tedaj skupaj 15.756 pripadnikov. Društev šteje župa 51 in 20 čet. Za gradbeni odsek je poročal br. inž. Po-ženel. Lani je bilo v župi 19 sokolskih domov in 9 letnih telovadišč brez doma v vrednosti 16,700.000 Din, zdaj jih je v Zupi 23. Svoje domove in telovadnice so adaptirala društva Višnja gora, Ljubljanski Sokol, Mengeš in Cabar, Sokol na Vrhniki pa je kupil stavbišče, kjer si bo uredil svoj dom. Gradbeni odsek je izvršil več načrtov za nove domove in za adaptacije, tako v Litiji, Mengšu, Vrhniki, Radomljah, Ivančni gorici in v Planini. Za socialno zdravstveni odsek je podal zanimivo poročilo br. dr. Franta »lis. 19 društev je imelo svoje društvene zdravnike, ki so pregledali telovadeče oddelke in tudi drugače skrbeli za zdravje telovadečega članstva, naraščaja in dece. Predsednik na- štva, da morajo edinice vsak javni nastop, tekmo ali akademijo javiti župnemu načel-ništvu najmanj 6 tednov pred prireditvijo. Sprejetih je bilo nato še več predlogov župnih edinic, nakar je bila soglasno odobrena in sprejeta naslednja kandidatna lista župne uprave, ki bo predložena Savezu SKJ v potrditev. V letu 1933. bodo vodili župno upravo: starosta dr. Josip Pipenbacher, L podstaro-sta Milko Krapež, LL podstarosta dr. Andrej Kuhar, načelnik Lojze Vrhovec, namestnika Boris Gregorka in Vlado Suklje, načelni ca Silva Boitauzerjeva, namestnici Pepca Goršičeva in Tilka Lukeževa, prosve-tar Janez Poharc, tajnik Stane Flegar, blagajnik Tone Čotar, člani uprave: Janko Milost, Drago Pogačnik, dr. Fran Kandaie, inž. Poženel, dr. Mis, dr. BaričeviC, inž. Bevc, Dolinšek, Kajzelj .Slana, šaplja, dr. šubic, Strauss, podpolkovnik Knez, namestniki: Accetto, Roš, dr. Krevl, Urbas, Vrečar, inž. Završnik, Tonja, Paternost, inž. Kokalj, Arko ml., dr. Karba, dr. Turatto. Nadzorni odbor: Lev Franke, Kocijan, Lo-zej, dr. Kune, Tavčar, dr. Arko, Germek, dr. Lovšin, Ropret, Završnik. Častno razsodišče: predsednik senator dr. Vladimir Ravnihar, dr. Dragotin Treo, Josip Janša, Andrej Rape, Blagajne Janko, namestniki: dr. France Lokar, Janko Bleiweisa in 'oso Zidarič. — Starosta se je zahvalil vsem de-legato mza udeležbo, pozival na vztrajno in nesebično sokolsko delo v jubilejnem letu in ob 13. zaključil lepo zborovanje. Gregorjeva nedelja v solncu Ljubljana, 12. marca. Gregor je letos godoval na nedeljo, zr>-to pa je tudi poskrbel za sončno, poonlad-no vreme, da je lahko v najlepšem redu poženil razigrane ptičke. Tistim, ki so zamudili letošnji predpust. a *e vendar imajo srčno radi, je pa dal kar najlepšo priliko, da se razigrajo in načebljaio na prijaznih sprehodih po ljubljanski okolici. In res je mladina kaj pridno nabirala te-loh, posebno živo je bilo na Šmarni pori in na Katarini: izostr.1 seveda tudi ni gozdni požar, gorelo je pa tokrat izjemoma aa Golovcu... Žvrgolenje ptičk je bilo zlasti v jutranjih urah kaj glasno, — nu, popoldne so pa žgoleli Ljubljančani. Iz garaž .,0 zlezii lepo očiščeni avti, motorji in kolesa, za njimi so po cesti zdirjali konjički z lahkimi vozički, tramvaji so biM polni, avtobusi takisto in naposled okoliške oš-.arije tudi. Ceste so zaenkrat gladke in osuše-ne, številnim ponižnim pešcem je že tudi nagajal nevšečni prah. Ali bilo je vendarle lepo, čeprav se ni nikjer nič posebnega zgodilo. Pač: izredno dolga procesija je romala na igrišče Primoria k napeto pričakovanem spopadu z Zagrebčani. Druoe prireditve seveda m*> bile tako obiskane, kar pa ni nič čudnega, ko srno Ljubljančani že tako željno Čakali, da se ob prvi lepi nedelji nauž.'emc zraka, športa in tega in onega. Hva'a Gregorju za to nedeljo! Policij« ni imela čez dan nič opravka, tudi promet se je razvijal v redu. Reševalna postaja pa je bila pozvana na pomoč zaradi ognja na Golovcu, kjer se je vnel velik del gozda, last posestnika Jakoba Jesiha z "Rudnika. Poklicni gasilci so odšli takoj na delo in začeli omejevati požar. Posrečilo se jim je ogenj popolnoma zadušiti, kljub temu je pa zgorelo okrog 3000 ms gozda. Uničenega je bilo nekaj mladega drevja, opaljenih pa tudi več starejših debel. Višina škode §e ni ugotovljena. Univ. prof. dr. Mitko Kos pri Socanih Sobotni večer »Soče« je bil po 6voje«n sporedu teiko zanimiv in pester, kakor so ti priljubljeni, popularni družabni večeri malokdaj. Poleg predavanja univ. prof. dr. Milka Kosa o gospodarskem fa socialnem položaju slovenskega kmeta na Gorskem in na Krasu pred 500 leti je bila na sporedu tudi Masarvkova proslava, na katero so se Sočani pripravili z lepimi govori, de-klamacijnmi in petjem. Dvorano eo okrasili z Masarvkovo sliko, narodnimi barvami in svežim zelenjem. Prof. dr Kos je \ enournem, izredno lepem in zanim've»n predavanju poslušalcem predočil živo sliko kmečkega življenja po kra^k-ih an goriških pokrajinah, kakor se je razvi jalo od onih davnih časov, ko so prvi Sloveni v boju z Langobardl osvojili te dežele, pa do oar-a kmečkih vstaj. Pred dobrim tisočletjem so široke plasti slovenskega prebivalstva po teh krajinah tvorili svobodni kmetje in iz njihove srede se je tudi razvijalo staro slovensko plemstvo. Ko so tj naši predniki zapadli pod Nemca, se jc plemstvo nac^ona^io odtujilo, široke kmečke plasti pa so nacionalno ostale 6ebi zveste, toda socialno so pričele nazadovati in propadati. V živih barvah jc predavatelj predočil odvisnost naš:h kmetov od fevdalnih gospodov, njihove dolžnosti pa tudi pravice, ki so ram ostale zapisane v starih urbarjih. Napol veselo je učinkovala na dmašnje poslušalce pr poved o nevese^n seznamu, ki na šHroko našteva, fcai vse je moral naš kmet za davek in /a davščine od svojih pridelkov oddajati gospodu oglejskemu patriarhu. Tri občevanju davkov je prav važno vlogo igral sir. ki je bi v onih tosih približno tako razširjena hrana kakor danes krompir. Drastično je zazveneh predavateljeva navedba, da so v crvh časih preb:va!c! okrog Gorice zlasti v ve'iki meri redili purane, ki so jih mm-ali potem svojim gospodom poklanjat za davfce. V Furlaniji je bilo v 15. stoletju uživanje puranov' dovoljeno samo plemičem. Po prvi dobi prosperitete se je v drugi polovici 15. stoletja 7aradi pogostih vojn in drugih katastrof pričel propad kmečkega življenja in kmečkega gospodarstva po teh krajih. Z gospodarskim propadan se jc začelo tudi raznarodovanje. 15. stoletje je b:k) polno vojn kmeta so stiskali zmerom večji davki, davščine in globe, mere so se menjavale, uvajale so se nove carinske postaje, denar je začel izgubljati vrednost, vse gospodarstvo jc zabredlo v hudo krizo. Zaradi vsega tega so kmetje dvgnili svoj klic po stari pravdi, pričeli so se kmečki upori. Tedaj se je pričelo novo poglavje zgodovine. ' Predavatelju se je s toplimi besedam' zahvalil predsednik »Soče« župan dr. Puc. Mali Ciciban je nato zapel »Neka živi Jugoslavija«. Nadzornik Urbančnč je izprego-voril nekaj navdušenih besed za 831etnico Masarykovo. mala Fakinova Marice pa je prisrčno deklamirala »Pozdrav Masaryk.u«, ki ga je umetniško spesnila njena ga. mama. Ko ie Ciciban zapel še češko narodno »Zabučale gore«, je občinstvo zapelo ^ njim. Podpredsednik Sancin se je vsem skupaj zahvalil za prav posrečene nastope. Na koncu je ravnatelj meščanske šole Fa-pozval vse Sočane k sodelovanju pri zbiranju narodnega blaga z zasedenega ozemlja. Ves večer je skrbel za prijetno razpoloženje pevski zbor Sava. Umetnostna razstava M. Jame Skromno, brez nagovora in drugih ceremonij se je dopoldne otvorila v Jakopičevem paviljonu razstava slik našega priznanega mojstra Matije Jame V.->i razstavni prostori so izpolnjeni s platni tega značilnega kraj mar ja. Okrog 90 slik se vrsti v pisani mnogeličnosti linij in barv po vseh stenah, razvrščen h okusno -n skladno, da se ti razveseli oko in pomiri duJi. Nekaj prijetno domačega veje po vsej razstavi; s sten se kažejo slovenski pcj-saži, naše planine in naše cerkvice po hribih, naš Bled in naše Posavje, vse podano v nepretiranih, živih in osvežujočih barvah, brez risarskih ali kolorističnili eksperimentov, tako jasno in naravno, kakor je jasen in naraven s^m mojster Jama ket človek in umetnik. Leto dni je od zadnje Jamove razstave v istih prostorih. Med rem se je zbirka Jamovih slik, v kolikor že ne krase naših salonov, pomnožila za nekatere nove stvaritve. Tako omenjamo zlasti ljubke motive od Sv. Katarine: to starinsko cerkvico je mojster naslikal kar v štirih različnih variantah, z očitno ljubeznijo do objekta in obdajajoče ga pokrajine, v jutranji in večerni svetlobi, brez velikih tehničnih nalog in potratnosti z barvami in drugimi efekti, a tem bolj notranje poglobljeno in vendar naravno in živo. Prav tako moramo posebej omeniti obe sliki z orehi: malo slikarjev je, pri katerih bi drevje tako živelo m bilo kar tesnob-o blizu človeku, kakor da mu gleda naravnost v dušo, kot čutimo to pri Jami. Pa njegove nove »Kravice«, ki jih primerjaj z večjim platnom »Krave pri vodi«, znanem že izza zadn.ie razstave. Potenj zelena otožnost »Pokrajine od Kulpe«, široka razgibanost »Pogleda na savsko ravn;co« in razni drugi naši kraji od gorenjskih plani do kaskad in slapov Hrvaške, od blejskih motivov do ljubljanskih urbanič-mh lepot Vmes med pokrajinami, ki pri Jami prevladujejo in v katerih doseza najvišjo napetost svoje stvarjalne sile, se vrste nekatere študije in portreti. Tako moramo posebej omeniti prav izraziti portret pesmica dr. Alojza Gradnika, ki ga ie umetnik slikal v prosti naravi in dal obličju s sončno osvetljavo mnogo svojskosti m življenja. Vsekako je treba to razstavo našega umetnika Jame samo pozdraviti. Prihaja nam s svojimi zmernimi barvami in s svojo prijetno skladnostjo kakor prva pomlad: nič pretresljivega, nič fascmuioče-ga, toda za vsem čutiš umetnostno »:lo tihega mojstra, ki po svoje oblikuje 1 m-je in barve in ž njimi opeva našo zemljo in našega človeka. Želimo rnu ooilo uspeha! ___ Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolkmh živcev, bolečinah v kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« Rienčica izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josetovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in specciijskih trgovinah._ Narodno gledališče DRAMA. Ponedeljek, 13. marca: Zadoščenje. Gospa Cathleena. Red D. Opozarjamo na nocojšnjo uprizoritev Maeteriinckovcga »Zadoščenja« fa Ye«t-sove »Gospe Cathleene« v režiji g. Cirila Debevca, z gospo Sar čevo in gg. Debevcem in Skrbinškun v glavnih vlogah. To je predzadnja uprizoritev oben literarno znamenitih del. OPERA. Ponedeljek, 13. maroa: Zaprto. Torek, 14. marca: Faust. Gostovanje Josipa Kriiaja. Izven. Jutri v torek nastopi g. Josip Križaj zopet v naši operi. Poje vlogo Mefdsta v operi »Faust«. S to predstavo proslavi Ljubljana 25letnioo Križajevega umetniškeg-a delovanja. Vse prijatelje odli&nega pevca^ in našega gledališča opozarjamo na ta večer. Na razpolago so še sedeži vseh vrst. predvsem pa lože. Predstava bo prvovrstna. Margareto poje gospa Gjungjenac. Fausta g. Bnno-vec, Valentina g. Janko. V operi sodeluje tudi celotni baletni zbor. Predstava je izven efoonmana. Čaj proti ljubosumnosti 2ena delavca Filipa Svitia, M je delal na neki pristavi ▼ bližini Prage, je brila v ▼eKkih sto*>eh, ko ji je te dni sporočil, da se vrne domov. 2e nekaj časa ji je namreč pisaril hudo ljubosumna piama, v katerih ji je servira! razne grožnje. V tem strahu je stopila do neke »čarovnice«, da bd ji dala kakšno sredstvo zoper moževo ljubosumnost. Ta ji je dala neke zeli, iz katerih naj bi skuhala čaj, in ga predložila možu. Žena je ob moževem povratku ta. ko tudi storila. Cirn pa je mož popil čudežni čaj, je ZbesneJ. stekeil je v podstrešje £n se obesil ženo in »čarovnico« so zaprti, ker sumijo, da so bile t čaju strupene snovi. Novi li«sd]e, nove zastave PO ŠIRNEM SVETU Jaroslav Hašek: Praktikant Žemlja Ko je stopil Jan Žemlja v državno službo, je bila njegova najsrčnejša že* Ija, da bi se priljubil gospodu pred« sedniku. Če je človek mlad in talenti« ran se v državni službi kaj težko pre* rine skozi. Zato ni nikako čudo. da je praktikant Žemlja kmalu s strahom opazil, kako si ni še prav nič pridobil predsednikove naklonjenosti. In vendar je hotel biti Jan Žemlja državi, ki ga je vzdrževala z dva in šestdesetimi kronami (predvojne ve« Ijave), hvaležen in koristen. Tako sta minili dve leti in ni mu več dosti manjkalo do pravega praktikan« ta. Še dve leti — ki bosta kajpak na« glo pretekli — in on bo pravi prakti« kant. Dobil bo sicer res le petdeset kron, torej dvanajst kron manj, kakor jih dobiva zdaj, ko je še nedefinitivni praktikant, toda za vse to se mu bo odškodoval naslov »pravi praktikant«, ki mu bo v primeru lepega vedenja zagotovil upanje na stalno mesto. In spet bo pet let »pravi praktikant«, na« to pa se mu bodo namah odprla raj« ska vrata. Prisegel bo! Službeno bo prisegel in postal pravi praktikant pr« ye stopnje pod prisego. Nadaljnja tri leta bodo potem igra« je minila ... Po preteku tega časa bo postal pra« vi praktikant prve stopnje pod prise« go in s pravico četrtletne odpovedi. V teku nadaljnjih dveh let bo postal ne« definitivni aspirant, kandidat za mesto pravega aspiranta. Takrat bo dosegel ravno tisto sta« rost, ko normalnemu človeku prično gniti zobje učenosti. Potem ... po« tem ... potem je svoji fantaziji zrah« Ijal uzde... V mislih je zdrvel preko vseh stopenj uradniškega napredova« nja. »Gospod Žemlja.« je dejal oficijal Machule, »kaj pa gledate ves čas pod strop! Gledate in gledate, kakor da ste gospod predsednik.« In tisti dan je praktikant Žemlja napisal v svoje črne bukve prvo opaž« ko: »Oficijal Machule je dejal o gospo« du predsedniku, da ne dela nič druge« ga, kakor da ves dan gleda v strop.« Tisto s črnimi bukvami ni bil kar nič slab domislek. Čeprav je bil prakti« kant Zemlja drugače potrpežljiv člo« vek, je vendar kmalu uvidel. da so na svetu še druga pota do imenovanja na mesto definitivnega aspiranta s pravi« co četrtletnega odpovednega roka. Država prehranjuje svoje državlja* ne. Toda, če stopimo v takole pisarno, vidimo notri tudi nasičene in napoje« ne ljudi, ki večinoma zabavljajo čez svojega hranitelja in njegove zastop« nike. Ko je Žemlja nekega dne ravno pre« mišljeval o neznanskem napuhu dr« žavnih uslužbencev, se mu je na mah porodila misel o črnih bukvah. Zares si je nabavil knjigo, v katero je skle« nil zapisovati vse grehe osebja, zlobna dejanja svojih pisarniških tovarišev, vse hudobne opazke, misli in kretnje, vse tisto, kar je moči imenovati nepo« korščino, vsa tajna dejanja, ki imajo namen poniževati gospoda predsedni« ka, predpostavljene in hranitelje, iz« kratka, napisal bo vse tiste, ki si drz« nejo peti kako drugo pesem in ne pe« sem tistega, katerega kruh jedo. Vse to bo stalo v črnih bukvah. Vsi definitivni in nedefinitivni praktikant« je, sluge, aspirantje. adjunkti in ofici« jali bodo imeli svoje stolpce. Še nikoli v življenju se ni prakti« kant Žemlja tako potrudil, kakor pri sestavljanju svojih črnih bukev. In kot prvo opazko je napisal prav« kar omenjeno. »Ime: oficijal Machule, 14. marca. Prestopek: Je dejal o go« spodu predsedniku, da ne dela druge« ga, kakor da gleda v strop. Kakšen vtis napravi taka reč na osebje? Oči« vidno slab, zakaj vsi so se smejali, le praktikant J. Žemlja se ni.« »Le počakaj, prijatelj Machule!« je premišljeval Žemlja. »To imaš zato, ker zmerom kadiš, mene pa ne pustiš.« In v črnih bukvah so se množile grozne opombe, ki so metale na vso službeno disciplino sila slabo luč. »Pravi praktikant Jurajda s pravico četrtletne odpovedi je dejal 21. marca: »Tu bo vse vrag vzel!« Vsi so pritrje« vali, le praktikant Žemlja je odšel na hodnik.« »Sluga Karaš je 21. marca polglasno dejal: »Pravi osli smo vsi skupaj.« Če bi to slišali drugi, bi se prav gotovo pričeli smejati in bi to na uradništvo slabo vplivalo Praktikant Žemlja ga je posvaril: »Vi vendar še niste defini« tivni. pazite, kaj govorite!« »22 marca je dejal aspirant Kluči« na: »Gospod predsednik je krava.« Vsi so mu pritrdili, le praktikant Žem« Ija ni žinil nobene besedice in nada« ljeval svoje delo.« »Istega dne je višji oficijal Heller govoril o soprogi gospoda predsedni« ka tele nesramnosti: »To sovo sem vi« del t našim starim ▼ avtu. Ta bi bil prav gotovo vesel, če bi šofer zavozil v kak ribnik in če bi se potem s šo« ferjem sama rešila.« To govorenje je napravilo na Jana Žemljo, ki se ni de= finitivni praktikant, grozen vtis. Naj« bolj sta se smejala sluga Belek in kon-cipist Biener. Oficijal Machule je dc« jal: »Daj no vendar že mir, saj se ni« ti smejati ne morem več.« 23. marca. Praktikanta Kauder in Šuba sta se danes res imenitno zaba« vala. Šuba je izpregovoril nekaj besed, ki bi same po sebi prav za prav lahko postavile vso našo pisarno na glavo. Bilo je nekaj tako strašnega, da si je nedefinitivni praktikant Žemlja zama« šil ušesa, da ne bi slišal naslednjih be« sedi: »V državni službi človek izgubi najlepša leta in ko končno zleze na ze« leno vejico, je starec.« — »Tako je,« mu je pritrdil praktikant Kauder, »tu ne znajo drugega, nega človeka izrab« ljati, povrhu vsega pa se taki osli.« Tedaj se praktikant Žemlja ni mogel več premagovati in je pripomnil: »Tu« kaj je pa sila vroče!« Nato sta oba glasno dejala: »Gospod predsednik že zasluži, da bi mu kdo pošteno zaku« ril.« »24. marca. Ta dan se je praktikant Žemlja z nekom v pisarni spri. Tisti nekdo je navaden sluga, še nedefinitiv« no nastavljen, ima dva otroka in si ia3^a ■ , ■ , , 4 --Ponedeljek, marša IS33 Policijski komisar za SaSko Volitve na moffn kftaiskffi 9ct na noro tiofKHte v vciiKem pomanjKanju modernih transportnih sredstev, so Kitajci takole prevazau svoje čete z oda topi všega bojišča v nove pozicije Zadnjih nemžkih državnozborskih volitev so se udeležm večinoma vsi v inozemstvu živeči Nemci. V Barceloni se je vršilo glasovanje na ladji ^Halle«, ki se je pa morala po mednarodnem pomorskem pravu zasidrati 6 milj od španske obale Arotokrafi med seboj Pted oeb| meseci )e okradei nefiafc nek« na Dunaju živeče baronice dragoceno b»t»-no oerfroo v približni vrednosti mitijosa Dm. Kako se je izvnSfk tatvina, m natančno znano. Lastnica ogrlfce je tatvino kmahi opazila. Ogrlioo je bila podedovala iz rod-bmeke«ja zaklada. Dragotsma je sestavljen« rz 47 biserof. Tat jo je nesd nera-most v zastavl ja i nico, kjer jo zeetavil za malenkostno vsoto, ki ne znaša niti desetine resnične vrednosti. Do tu b« Mo vse »norca« 1-no«, zsapletljaji so se pa začeli v trantkn, ko »i je prilasti} zastavni fistek v različnimi manipulacijami vod Pni črnit el j zastavljalnice. ki je »rešil« ogrlico v lastno korist Otn je izvedela oblast za zlorabo voditelja zastavljalnega urada, ga je takoj suspendirala, ogrlico pa rzročila policiji, d<4 razpolaga z njo do nadeljnega. In zdaj sledi najzanimivejše. Nečaku baronice, ki je iz-\T§il tatvino, ne grozi nobena kazen, ker velja tatvina zaradi družinskega obeležja, v kaiteretn se je odigrala, samo za prestopek, ne pa za zločin. Tatu sme oblast zasledovati samo s privoljenjem oškodovance, tega privoljenja pa naj*brž ne bo dobila, ker vrana vrani še nikoli ni izkljuvala oči. Štiri pokolenja s 338 le« V Flymouthu je stopil v pokoj vrtnar po imenu Chalice, ki šteje že 80 let. Mož bo ta pokoj gotovo še dolgo užival, kajti zdrav je popolnoma, izlet 30 km mu je malenkost in v njegovi d nižini je dolgo življenje tako rekoč dedno. Oče mu je delal do 90. leta in je umrl v 97. letu, ded je učakal 104 leta, praded celo 107 let. Vsa štiri pokolenja skupaj štejejo do danes torej 388 let. Kreuger resnično mrtev Po samomoru švedskega kralja vžigalic v Parizu so se v nekaterih listih pojavili dvomi v resnično amrt pokojnika. Pisalo se je celo o tem, da živi Kreuger nekje ob ravniku, kjer se smneje v pest vsemu svetu. To bajko je zdai končnoveljavno raz-drl policijski inšpektor pariškega varnostnega urada, Felix Mangaud, ki izjavlja, da je videlo mrtvo Krcugerjevo truplo dvajset oseii, ki so bile navzoče ob polaganju trupla v rakev. Kpeuger je imel skažen nek prst na levi roki. Po tem prstu so mrlič; indentificirali m podpisali protokol, da ni mrtvec nihče drugi kakor Kreuger. Weimarska ustava je dala Nemčiji novo zastavo s črno-rdeče-zlatim poljem, zadnji dogodki pa so prinesli na površje zopet prejšnjo cesarsko zastavo v črno-beli-rdeči barvi. Ta vihra tudi na berlinskem magistratu, ki je bil doslej v socialističnih rokah. Na palači državnega predsednika Hin-denburga pa so celo razobesili zastavo s kljukastim križem ... Spominska plošča staremu morskem svetilniku Te dni je nehal Obratovati svetilnik ob vbodu napoljgkega pristanišča, ki je tam stal že od začetka 15. stoletja. Umakniti se je moral razšš r j evalmim delom v pristanišču in na njegovo mesto sta stopili dve preprosti vhodni svetilki, rdeča in zelena. Stari svetilnik so čuvarji že ostavili m so ga začela tudi že podirati. Mesto, kjer je stal svetilnik, bo v bodoče kazala samo marmornata plošča z napisom. Pristanek letala v drevesnih vejah Starejši sin madžarskega državnega upravitelja Horthvja, ki je znan 6portnik. je te dni podvzel polet z jadralnim letalom. Med poletom pa je veter nenadoma potihnil ni Horthv je bil pri.moran prstafri v nekem gozdu, kjer je z ietalom obvi^e! 14 m nad zemljo v vejah nekega drevesa. K sreči se pni tem ni nič poškodoval in tudi jadralno letalo je ostalo celo. Kip pobil vlomilca V Rinm se je neki vlomilec ponoči splazil na vrt neke vile. Hipoma je v temi zagledal, da stoji pred njim človeška postava, na katero je takoj oddal tri strele iz samokresa. Streli so zadeli, kajti od postave se je odtrgala roka in padla na vlomilca s takšno silo, da je obležil nezavesten s težko poškodbo na lobanji. Mož se je bil dvoboje val z marmornim kiporm na vrtu in je v boju podlegel... Zaradi ljubezni v ječo kc Amerike poročajo o nenavadni ljwer. Tam se je seznanil 6 Saro Carevevo, hčerjo guvernerja v \Vvo-rrrngu. Guverner je zdaj senator Robert Carey. 2« kn>i ob tem času bi se bila morala vrš:'t*i poroka Parikaya-Pyk!erja z guvernerjevo hčer jo, a ko je prišel zaročenec 2. aprila po nevesto v stanovanje, ni našel nikogar doma. Odslovili so ga na kratko s sporočilom, da je od£!a vsa družina iz \Va-shingtona. Zaradi tega je žen.in na p i saj in poslal nevesti pismo, ki je pa ni doseglo. Nanj ni dobri! nikakega odgovora. Ko je zaradi tega začel iskati Garveve, «o ga nenadoma prijele oblasti ter ga kot nadležnega tujca izgnale iz dežele. Zaprli »o ga v celico z dvema morilcema, kjer je moral prebiti več dni. Ko je izpričal svojo nedolžnost, so se mu oblasti opravičile ter ga izpustile. Odpeljal se yt na Madžarsko, kjer je takoj pisal vdovi prejšnjega predsednika Coolidgea, *? katero je osebno znan. Nedavno mu jc rnrs. Coolidgeova odpisala. da tud>i ona ne more izslediti osebe. ta katero se zanima. Zaradi tega je prevaram ljubVnec vložil tožbo proti ameriški državi. Od nje zahtev« 100.000 dolarjev odškodnine, češ da ga je Amerika uka-rvla za nevesto in ga s tem gmotno in duševno oškodoval«. I Čistilna kopel v Niagari Stotinam obiskovalcev Niagarskih slapov se je nudil te dro razburljiv prizor, ko so opazili moža, ki je hotel kakšnih 100 m pod slapovi preplavati divje va.love. Zaman so mu klicali, naj se ne podaja v sigurno smrt. Ljudje so si kar oddahni li, ko je po krepkem boju s tokom srečno priplavaj na drugi breg, kjer so ga že čakali policisti. Tu «o ugotovili, da gre za holandskega poročnika Van.rhyneja, ki je pripadal no-landski plavalni skupim na ol mpijskih igrah. Mož je bil zelo začuden, ko je izvedel, da si je nakopal kazen, ker je pre-plavanje Niagatre prepovedano. Rekel je, da ni nič vedel o takšni prepovedi in da se je moral okopa ti, ker je prebil cel teden v umazanem železniškem vozu na potovanju skoza Zedinjene države. Živ deček na grmadi V Haiderabadu je neki hindujski deček med pljučnico otrpnil, tako da 60 ge smatrali za mrtvega. Med kopelno ceremonijo, preden so ga položili na grmado, pa je eden izmed duhovnikov opazil rahle znake življenja v dečkovem telesu, ker se pa niso ponovili, so drugi duhovniki določili, da se truplo navzlic prošnjam dečkove matere sežge. V trenutku, ko so ga imeli na grmadi in je ta že začela goreti, je prišel mimo neki zdrav nk, ki se je lotil poskusov za oživitev, dasi so se duhovniki na vse kriplje upirali. Ti poskusi eo :meli res uspeh. Dečka so prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu ozdravel. von Killinger bivši voditelj nemške tajne organizacije »Consul« Pariški poulični pevci Francoska prest olica čedalje bolj bogati na pojavu, ki ga je rodila svetovna gospodarska kriza. Na ulicah in oestah se ustavljajo poulični pevci, ki prosijo za milodaT in zapojejo v zahvalo kakšno popevko. Ta navada se je tako razpasla, da ie postala razvada. Pariška policija ie zaradi silne pemnožitve teh prikazni začela strožje kontrolirati takšne pevce. Odredila je, da smejo na dvorišču in ulicah peti samo osebe, ki lahko dokažejo, kdo so. Izkaznice pa se bodo zopet izdajale samo v omejenem številu in sce-r jih bodo prejemali v prvi vrsti brezposelni gledališki igralci in pevci, ki bodo morali dokazati, da so re« v gmotni stiski. Japonska vojna bolnica za fronto Zgodovinski grad - žrtev krize Kako gospodari sedanja kriza širem sveta, kaže tudi primer historičnega hotela »Des Reservoires« v Veisaillesu. V tem hotelu so 1. 1919. stanovali nemški mirovni delegati, 1814. pa so v njem bivali kralj Prusije in cesar Avstrije ter ruski car. L. 1870. je bil hotel poln nem>3kih knezov. Hotel je bil zigrajen 1. 1752. Ludvik XV. je zgradbo poklonil v dar madami Poirrpa-dour. Še danes so v hotelu saloni, ki spominjajo na tiste čase. Hotel cenijo na tri milijone frankov, vendar ni dosti upanja, da bi ga mogli prodati, ker si danes nihče ne privošči takšnega luksusa. Japonski divfadjski poveljnik na obisku v vojaškem lazaretu, kjer ležijo ranjenci z džeholskega bojišča Velika tatvina gotovine V KeVnorajnu se je te dni primerila dTZ-na tatvina. V ondotni mestni hranilnici so preikladalj denar iz enega kraja v drugi. Pri tem je izginila denarna vreča z gotovino 39.000 mank Tatvne je osumljen moški, ki je prešteval denar in ki je po tatvini izginil. Ob doto sta jih spravila Pred časom smo poročaH o zakonih Cedi voda v Glejvican. kjer je žena mizarja Cedi vode organizirala zavarovalno društvo z rednimi mesečnimi vplačili za ženine n neveste. V primeru poroke je društvo obetalo izplačati zakoncem dovovorjeno premijo. Pravila društva so bila tako spretno sestavljena, da. niso bile pravice zavarovancev zaščitene niti z besedico. Sestavila jih je mizarjeva žena, kar je tembolj čudno, ker je nepismena ženska. V začetku je društvo Splačalo zavarovalno premijo nekaterim osebam, a to je bila, kakor se je pozneje izkazalo, samo vaba za kaline. Preiskava v društveni biagajni je dognala, da je blagajna prazna, čeprav je prejemalo vodstvo denar od 3000 zavarovancev. .Sleparski mož m žena, ki sta zakrivila zločin poneverbe, sta bila od sodišča obsojena na tri leta strogega zapora. Dolžna sta tudi povrniti vse stroške, kar se ne bo zlepa zgodilo, saj nimata niti beliča pod palcem. Odprava za rešitev »Maligiua« Lediolomilec »Sedov«, kateremu je moskovska vl°da od&azaia vlogo reševalca ponesrečenega »Maligina«. je zapustil Mur-manaki zaliv ter odplul proti kraju, kjer leži ponesrečena ladja. »Scdov« je opremljen z mogočnimi sesalkami. »Malig n« je v prekatnem položaju, akladovi ledu pritiskajo od vseh strani nanj in ga hočejo zdrobiti. V bližini ledolomilca vlada temperatura 20 stopinj pod ničlo. « Primorje: Concordia l:i (0:0) Fred velikim številom gledalcev sta remisirala Primorje in Concordia — V nacionalni ligi vodi novo~adska Vojvodina - Znameniti BSK na zadnjem mestu — Visoka zmaga Ilirije v Celju Drugo kolo državnega prvenstva je imelo poln spored in je zopet prineslo par prav presenetljivih rezultatov. Preseneča predvsem visoka Haškova zmaga nad BASK, ki je pred tednom tako sigurno odpravil državnega prvaka, zelo nepričakovan pa je tudi rezultat v Osijeku: Sla_ vija je zmagala nad famoznim BSK z 2:0. Isti rezultat je sicer dosegla tudi Jugoslavija nad Gradjanskim, toda v tej bitki se je vsaj kolikor toliko računalo s tesno zmago domačina. Sarajevska Slavija beleži ponoven polovičen uspeti, toKrat proti Vojvodini v samem Novem Sadu. Tudi v Ljubljani smo knjižili remis. Velika reklama in renome dvakratnega dr-žavnega prvaka, poleg tega pa prelepo skoraj pomladansko vreme, vse to je izvabilo na igrišče nad 2000 navdušenih po-smatračev, ki so imeli priliko videti v mnogem pogledu naravnost propagandno lepo tekmo, ki jih je pa proti koncu sodnik spravil iz koncepta, da so burno ugovarjali njegovim odločitvam. Primorje je imelo redko priliko, da odnese obe točki, rezultat je moštvo celo dosegio, toda sodnik je potegnil z gobo čez 2 in vzpostavil zopet številko 1. Prvenstvena tablica je po H. kolu naslednja: Vojvodina 2 1 1 0 4:3 3 Hašk 1 1 0 0 3:0 2 Hajduk 1 1 O 0 2:0 2 Jugoslavija 2 1 0 1 3:2 2 Siavija O" 2 1 0 1 2:2 2 Siavija S 2 0 2 0 3:3 2 Gradjanski 2 1 0 1 3:4 2 BASK 2 1 0 1 2:4 2 Primorje 2 0 1 1 3:4 1 Concordiia 2 0 1 1 2:3 1 BSK " 2 0 1 1 1:3 1 2e dolgo pred začetkom glavne tekme je bilo igrišče popolnoma zasedeno. Gotovo je bila glavna pozornost nem en ie na ligaški tekmi, toda mnogi so prišli tudi, da si ogledajo predtekmo, v kateri naj b - se pomerilo moštvo bivše Svobode, ojačeno z nekaterimi igrači Primorja, z mariborskim Rapidom Rapid : Primorje 1 5:2 (4:1) Tekma je ka/ala vseskozi zgodnje-spo-m.ia danske slabosti in je bil Rapia v prvi polovici daleko nadiročen svojemu protiv-mku Pri Prmorju se ziasti ni znašel notranji trio in tudi v halfih ni bilo vse v redu. Rapid pa je bil zelo močan v ožji obrambi in tudi napad je lepo kombiniral in izkoriščal, kar se je izkoristiti dalo. S kare je otvoril že v začetku Prinčič, izenačil je Vrhovn k. nato pa sta Prinčič, Pen ko pa zopet Prinčič do konca polčasa povišala na 4:1. V drugem polčasu je Primorje nastopilo s precej spremenjeno postavo, ki se je izkazala za bolj homogeno tn je bila svojemu protivniku enakovreden partner. Terček je zn žal na 4:2. sredi igre pa je zopet Prinčič dosegel uspeh za svoje barve m postavil končen rezultat. Tekmo je sodil dokaj do-b'o g. Vidic. Primorje : Concordia 1:1 (0:0) S četrturno zamudo so nastopili glavni flkterji v naslednjih postavah: Primorje: Stare«- — Svetic, Jug II — So-čan. Sla m i e, Pišek II — Jug I, Ermar., Ma-kovec, Slapor, Uršič. Concordia: Dem č — PaviSič, Beloševič — Ralič, Agič. Low Martinovič, Valjarevič, Babic. Kodrnja, Lolič. Žreb je dobila Concordia in Primorje ie začelo proti soncu. Spočetka je bilo na obeh straneh le nervozno otipavanje, pa se je kmalu izluščil stil borbe: Concordia je dosledno izvajala prizemno igro kratk;h pa-> -v, Primorje pa je forsiralo polvisoko igro m dolge prenose. Uspevala je bolj Concordia in se ie dober del odigral po tleh. C. napada bolj s-stematično, P sunkovito. V 12 minutah dospe C. po desni strani do kazenske črte P in iznenada se odloči sodnik za 11-metrovko. Strelja jo Kodrnja, toda Starec v lepem stilu ubrani, kar mu občinstvo hononra z burnimi priznanji. Kaj je dalo povod rigorozni kazni, ni bilo mogoče ugotoviti, menda so bile škarje Piska in Juga na Martinoviča V 19. min. je Elrman lepo izdelal situacijo, Slapar pa je bil za pol koraka prekratek. veiik3 šansa je mini'a brez haaka! Napadi se menjavajo. na primorjansiko stran bolj počat?- in izdelani. proti C. pa bliskovito, ali netočno. Sodnik je v tem delu igre posebno dober, vidi vse in vse kaznuje, samo v foulih je malo prestrog m prečesto seka igro. V 23. minuti prvi kot, strelja ga Uršič, toda žoga gre v polje mimo pre»senečenega Piška in na mah je napad C. pred Starcem, ki se bravurozno in pogumno vrže Valjareviču pod noge in tako upropasti prvo resnejšo šanso C. V 33. m 35. minuti tolče Erman prosta strela iz hližine kazenske črte. ostro in lepo, toda mimo! Takoj nato je op«s-no pred golom P., Starec se vrže na žogo, Kodrnja mu j.o pa izbi je, k sreči v aut. Po par trenutkih je C. zopet v napadu, tokrat je nosilec Martinovič, njegov pas pa Va-lj-arev;č zgreši in zamudi 6 tem zrelo priliko. Tik pred koncem ima P. zopet lepo šanso: M ako ve c je izdelal čisto situacijo za Slaparja in Uršiča, ta se pa prezgodaj odloči za stre! in pošlje mimo v aut. Prvi polčas mine brez uspeha. Drugi polčas otvori C. in Uršič prestreže pas. Ali že v 2. minuti je C. zopet v napadu, Jug zaustavi s foulom na kazenski črti. Prost strel izvaja Martinovič, Starec se vrže v smer žoge, toda ta se dotakne Valjarevičeve noge in spremeni smer — ▼ mrežo. 1:0 z* C, Po tem mnočno nesrečnem golu P. pritisne, toda njegova ofenziva traja le par minut. Že v 5. nvnuti se poigravata Pišek in Jug. Jaki napadi na obeh straneh. V 9. minuti pelje žogo Kodrnja in namesto pasa riskira oster strel, toda Starec je na mestu, s pestjo odbije ostroplasirano bombo. Bravo, Starec! Nato P. močno pade in r 13. minuti zakrivi Jug kot. Izvaja Martinovič, no, obramba P očisti. Igra se počasi odpre, P. je ponovno gost v kaz. prostoru C., sodnik ima dvakrat zapovrstjo priliko. da tudi P. prisod 11-metrovko. in publiko njegova nedoslednost revoltira. V 23. minuti prost strel za P. v razdaljf 25 metrov, strelja Uršič, ostro in krepko in žoga — obtiči. 1:1. Urnebesno vzkl'ikanje, doslej mimo občinstvo se ogreje. Igra se krepko razgiblje, prvo šanso ima C.: v 27. minuti strelja Martinovič kot, Kodrnja povzame volley. ali žoga gre v prečko. Takoj nato strelja Erman v tretje prost strel iz bližine kaz. črte. tudi tokrat ostro in tik mimo. V 32. krasen napad P. po desnem krilu. Jug lepo centrira in Slapar v divnem zaletu pošlje žogo mimo Demiča. sodnik pa povsem regularnega gola ne prizna! Sreča, da se igra nagiblje h koncu kajti sodn'k je očividno zgubil vajet: iz rok. vzbuja pa tudi vtis, d^ je prišel ob nepristranost. Nastajajo prerekanja, doslej lepa in fair igra grozr z nevarno spremembo Ne zgodi se pa nič nevarnega. le Slamič postane v 39 minuti žrtev psihoz« ro-ga eodhSk izključi. Zadnjih šest minut igra P z 10 možmi in zavlačuje igro. Ko sodnik adpiska, si marsikdo oddahne. Igra je bila kljub prvenstvenemu značaju lepa. V bistvu nam je pokazala borbo dveh sistemov, pri čemer se je Concordiji posrečilo, da ji je vtisnila 6voj slog. Potekla je brez vsakega mcidenta. in čeprav na oko ležerna, je bila vendar težka, ker je bil tempo do konca forsiran. Stavila je na obe moštvi velike zahteve. Moštvo črno-belih se je pokazalo z dobre strani. Po nedeljski tekmi je zagrebški tisk zagnal krik o surovi igri Primorja. toda o tej igri ni bilo niti sledu. Pač pa je bilo opažati nekaj tehničnih nedostatkov. Precej hroma je bila danes plat napada. Jug. kolikor je imel dela, je bil še razmeroma dober, toda vse preveč zanemarjen. Makove« gotovo še ni centerfor velikega kalibra. prepočasen je in preneokreten. Erman se tokrat v polju ni trudil, na strel ni prišel, s prostimi streli pa ni imel sreče Leva stran napada je bila prav dobra, mnogo po Slaparjevi zaslugi, ki je neprestano ser-viral Uršiču uporabne žoge. Tako se je mogel Uršič mnogo bolj izživljati kot Jug. V halfih ni b'lo moštvo zelo močno. Slamič je trpel pod nizko igro. Pišek je bil za svoie sile dovolj čvrst. Sočan pa je na momente kar plaval. Dobra je bila ožja obramba. Najboljši seveda Starec, pa tudi oba branilca kljub prezaposlenost' do konca zanesljiva. V glavnem je treba moštvu še precej tehničnega treninga, zlasti igra z glavo je z redkimi izjemami pomanjkljiva, napad pa boleha na stari bolezni: nekateri so prekomodni, da bi se dobro plasirali in tako imajo tudi halfi z dodajanjem svoje križe in težave. Concordia je upravičila svoj sloves. Je izrazito kombininatorno moštvo, v katerem so poed ni deli tesno med seboj povezani. Napad je v polju zelo močan, lepo se pre-lgrava, pred golom pa je izrazito neodlo- rlovoli tele besede: »Gospod predsed« lik misli, da ima vso učenost v^glavi, v resnici je pa velik tepec. Danes me je poslal po praško klobaso in niti ne ve, da je jedel tako, ki jih kupujejo pri Kaberecu.« Ko ga je potem nede« linitivni praktikant ves iz sebe vpra« žal, kaj pomeni beseda »Kaberec«, mu je ta odvrnil, da je to delikatesna tr« govina, v kateri prodajajo izdelke iz konjskega mesa. Jan. Zemlja je takoj zapustil sobo, da ne bi slišal vseobče« ga smeha. Za vrati je slišal adjunkta IClacarja, ki se je najbolj drl: »Možak niti ne ve. kaj je jedel.« »25 marca. Oficijai Peška je zbijal neslane šale in se norčeval iz gospo« da predsednika, pri čemer je posne« mal njegove kretnje in izgovarjavo. Prav smešno se je držal in govoril: »Eh, eh. eh, gospoda moja, ja, ja, go« spoda moja, ja, ja, gospoda moja, me zelo veseli, eh, eh, eh, prav rad delam, ja, ja. eh, eh. eh, delam pa ko živina!« Po teh besedah je zavladala splošna veselost, le praktikant Jan Zemlja je pridno nadaljeval svoje delo, ker ni hotel biti tak, kakršni so nekateri go« spodje iz njegovega oddelka, ki priha« jajo v pisarno kar naravnost iz kavarn in podobnih lokalov, kjer prav gotovo ne slišijo nobene spodobne besede.« »26. marca. Ta dan je prišel višji ofi« cijal iz oddelka 5. k nam v pisarno in dejal našemu oficijalu tako glasno, da smo lahko vsi slišali: »Je mar res? Go« spod predsednik ima dekle, priležni« co! Včeraj sem ju slučajno srečal, ko sta lezla v neki voz. Če to izve jav« nost, bo nastal lep škandal.« Smejal se je in za njim vsi drugi.« Naslednji dan jc praktikant Žemlja svoje črne bukve namenoma slučajno pozabil v predsednikovi pisarni... »Gospod Žemlja, h gospodu pred* sedniku,« se je čez dve uri oglasil ne« kdo iz predsednikove pisarne. Ves vesel in brez sape je Žemlja stekel tjakaj. Naposled vendar! Na« grada! Napredovanje! »Gospod Žemlja!« je dejal gospod predsednik. »To so pa res lepe storije! Človek božji! To torej delate med uradnimi uramil Odpuščeni ste iz dr« žavne službe! Karijero ste si zapravili, človek! Namestu, da bi delali svoje delo, pa pišete takele reči! Gospod, glejte, da se izgubite! —« cen, manjka mu strelcev. Trio je bil tehnično prav dober, Martinovič nosilec nebrojn-h napadov, zaostajal je v tem sicer homogenem kvintetu le Lol:č, ki je napravljal vtis neokretnosti. Srednja linija je bila pri Concordiji lepo izglajena, Agič je izvajal svojo takfrko po tleh in ostal pri tem poslu konsekventen do konca. Stranska krilca sta mu v tem odlično pomagala, bila sta dobra v podajanju in v razdiranju. Reprezentativen Ralič je imel pri tem svoje težave z Uršičem. v glavnem pa ga je le držal. Ba-ckovski par je soliden, ni dovolil nevarnejših strelov na gol, obema služi prav svež in koristen start. Demič sicer ni imel mnogo posla, pri dobrem placementu bi event. bil mogel ubraniti Uršičev strel, je pa prav dober vratar. Sodnik g. Petraeilo je ob koncu prvega polčasa prejel zaslužen aplavz, pa se je lahko prepričal, da je naklonjenost občinstva kaj spremenljiva: priredilo mu je koncem tekme bučne demonstracije! In povsem zasluženo. Saj je pokazal v prvem polčasu, da se da sicer rigorozno, toda korektno soditi. V drugem polčasu pa je občinstvo zlasti revoltiralo anuliranje regularnega Sla-parjevega gola, poleg tega pa je prezrl marsikaj — hote ali nehote, kdo bo sodil? — v škodo domačega moštva, čim bolj je šla tekma proti koncu, tem bolj se je kazal pristranskega. V Ljubljana ne bo več dobrodošel! Jugoslavija : Gradjanski 2:0 (2:0) Beograd, 12. marca. Na igrišču Jugoslavije se je danes vršila tekma med Jugoslavijo in zagrebškim Gradjanskim. Lepo vreme je privabilo na tekmo okrog 6000 gledalcev. Tekma je bila zelo ostra, v pravem pomenu besede prvenstvena. Končala je z zasluženo zmago Jugoslavije. Gola sta zabila Zečevič in Bojančič. Beograjska športna publika je sprejela ta rezultat z velikim zadovoljstvom, ker vidi v tem znak, da se je Jugoslavija pre. budila iz dolgotrajne letargije in zopet stopila v vrato naših najboljših klubov. Hašk : BASK 3:0 (1:0) Zagreb, 12. marca. Na Haškovem igri-šču se je danes vršila prvenstvena tekma, pri kateri je moral kloniti BASK, ki je prejšnjo nedeljo premagal v Beogradu državnega prvaka Concordijo. Prvi gol je zabil v 36. min. SHvak enajstmetrovke. V drugem polčasu je prvih 10 minut BASK pritisnil ter bil v premoči. Toda Hašk se je nato zopet znaj del in že v 10. mia. je Jeren zvišal z dobro plasirahim strelom fes nekoliko metrov na 2:0. 5 minut pred koncem tekme je sledila lepa kombinacija Haškovega napada in zopet je Jeren iz daljave 16 m z veliko sL gurnostjo zabil tretji gol za Haška. Slavija (0): BSK 2:0 (2:0) 0»ijek, 12. marc*. Pred 2500 gledalci se je vršila danes prvenstvena tekma med oeiješko Slavijo in znamenitim BSK. Tekma je bila zelo burna in polna napetih momentov. Prišlo je do kravalov ter je morala intervenirati policija. V drugem polčasu je policija odpeljala z igrišča igrača BSK Glišoviča, ker je psoval šefa policije, ko je ta naprosil sodnika, naj vzdrži red na igrišču. Za Slavijo sta zabila gola Andučič ▼ 6. in Flam v 24. minuti. Slavija Je igrala v drugem polčasu defenzivno, da ohrani zmagoviti rezultat kar ji je budi uspelo. Vojvodina: Slavija (S) 2:2 (0:0) Novi Sad, 12. marca. Zanimiva prvenstvena tetama, pri kateri je domačinom komad uspelo, da so rešili vsaj eno točko. Do 40. min. drugega polčasa je bila sara_ jevska Slavija z 2:0 v vodstvu, šele 5 minut pred koncem je Markovič. ki je zabil oba gola, izenačil. Sarajevčani so bili boljše moštvo. Iflrifa : Cel}e 7:1 (5:1) Celje, 12 marca. Danes popoldne se j« na Glaziji otvo-rila spomladanska nog imetna sezona s prijateljsko tekmo med Ilirijo in prvakom celjskega okrožja SSK Celiem Inriia je zasluženo zm^ga^ rc kombrnacusko iglu V prvem po.5.i*u so zastre:jali več Upih šans. Celjani »o igrali zelo požrtvovalno. Zlasti v prvem polčas pa .ro pokazal: veliki' pomanjkljivost v k>nlvnaujflh Do-n»3r'xom 9e pozna pomnjkanjs treninga v /?dnjnh mesecih. Goli za Ilirijo »o padli t 7., 8., 17., 24. in 44. minuti prvega polčasa ter v 14 in 19. minuti drugega polčasa Častni gol za Celje je padel v 31. min. prvega polčasa. Sodnik g. Ochs je bil v splošnem zadovoljiv, včasih pa nesriguren. Gledalcev okoli 600. ISSK Maribor : Železničar 6:5 (3:3) Maribor, 12. marca. Na igrišča Maribora se je danes popoldne odigrala prijateljska tekma med Mariborom tn železničarji. Tekmovanje je končalo sicer z zmago Maribora, ki pa ni bila prepričevalna. Obema moštvoma se je poznal dolg zimski odmor in zato tudi tekmovanje ni bilo na običajni višini. Kljub temu Je bila tekma precej živahna in kar je glavno, fair. Maribor Je imel najboljše mo« ▼ napadu, kjer sta dominirala Bertoncelj in Jurgec. Krilska vrsta je bila precej izenačena, Bergant je prav dobro nadomeščal Kokota, V ožji obrambi se je občutno poznala odsotnost Bertonclja n. železničarji so imeli glavno oporo v ožji obrambi, krflska vrsta razen Frangeša ni bila na Običajni v Sini in tudi napad, je na momente lepo kombiniral, ni povsem zadovoljil. Najboljši je bil notranji trio. Goli so padali takole: v 4. min. je zabil Eferl, v 10. je Bertoncelj izenačil in v 20. zvišal na 2:1. V 23. min. je Golinar izena. čil, v 26. min, je Bertonceij zastreljai enajstmetrovko. V 37. min. je isti zopet dosegel vodstvo za Maribor, a v 44. min. je Golinar izenačil na 3:3. Po odmoru je v 4. min. Jurgec zvišal na 4:3. Bertoncelj pa na 5:3. V 10. min. so železničarji z enajstmetrovko znižali na 5:4. v 16. min. je bil z avtogolom desežen rezultat 6:4 in v 35. min. je Golinar postavil na 6:5. Sodnik g. Bizjak ni sodil zadovoljivo, ker se je tudi njemu poznal zimski odmor. V predtekmi sta igrali rezervi Maribora m železničarja 3:3 (2:2). Sodil je gospod Vesnauer. Ostale nogometne tekme DUNAJ: Rapid : Admira 4:2 (2:2), Wak-ker : KaKcah 5:1 (2:1), Sportklub : WAC 1:1 (1:1). PRAGA: Sparta : Bohetnlans 2:2, Liben : Viktorija Plzen 1:0, Viktorija žižkov : Nachod 4:2, Kladno : TK Plzen 3:0, DFC : Sparta. Kladno 5:2. TOPLICE: Slavija (Praga) : Teplitzer FC 3:2. BUDIMPEŠTA: Ferencvaros : Budai 6:1. Kispest : Somogy 3:0, III. okraj : So-roksar 2:1. Nemzeti : Szeged 0:0. Bocskay : Hungana 2:1, Ujpest : Atti_ la 2:1. BERLIN: Kertha : Stettiner FC 4:1. Nt-RNBERG: I. FC Nurnberg : Spielver-einigung Flirth 1:1. STUTTGART: Južna Nemčija : Švica 0:0. CURIH: Švica : Belgija 3:3. XXL redni občni zbor Motokolesarske Ilirije se je vrhi včeraj ob številni udeležbi članstva Za predsednika je bil zopet izvoljen večletni predsednik p. Zalokar. Za starostnega predsednika je bil izvoljen ustanovitelj kluba g. Joso Goreč. O občnem zboru bomo še poročali. Državno prvenstvo v slalomu Zmagal je Tržičan Frank čarman — Najbojši čas je dosegel Jeseničan Heim z 1:0$ Planica, 12 marca. Jugoslovenski zimskosportni savez je danes priredil pod Jalovcem tekmovanje za državno prvenstvo v slalomu Tekmovanje se je vršilo na plazu pod Jalovcem nekaj nad eno uro od Tamarja Proga je bila dolga približno 400 m z višinsko razliko 120 m in nagnjenostjo 25 stopinj Snežne razmere m vreme so bile naravnost idealne Proga je bila prav dobro izbrana in precej težko trasirana. Gledalcev ie bilo dosti in so vsri prišli ob lepem tekmovanju na svoj račun. Vrhovni sodnik je bil g. dr. Vrtačnik, tehnični vodje pa gg. Tavčar Janez, Švi-gelj Zdenko. Kveder in Mrzelj. Starter je bil g. Delkin. Tekmovalcev je bilo 48, ki so tekmovali v dveh tekih na isti progi. Najboljši čas je dosegel Hubert Heim 1:05, in sicer pri drugem teku. Rezultati obeh tekov skupaj so naslednji: 1. Čarman Frank (Tržič) 2:24.6, 2 Pra-ček Ciril (Skala, Jesenice) 2:28. 3. lalen Fric (Sm. ki. Celje) 2:28.6, 4. Katnik Alojzij (Skala, Jesenice) 2:31.8, 5. Mejovšek Mirko (SPD Celje) 2:33.2, 6. Heam Hubert (Skala, Jesenice) 2:34, 7. Zupan Er-vin (Sm. ki Ljubljana) 2:35, S. Stransikv Edmund (Tržič) 2:36.2. 9. Žigmon Viktor (Tržič) 2:42.2, 10. Baebler Leo (Sm. ki. Ljubljana) 2.45 6. 11 Mtišič Ljuban (SPD Maribor) 2:49.2. 12 dr. Kmet Stane (Ljubljana) 2:514. 13 Novak Jože (Skala. Jesenice) 2:51.8. 14. Dečman Tone (Sm. ki. Ljubljana) 2-55.8 in B2rvar Stane (Sm. k! Ljubiiana) 2:522. 15 m 16. Bachrach Egon (Zagrehačko klizalaško društvo) in Bervar St (Sm ki Ljub) 2:55 8. 17 Žingerlin Rudolf (Maraton) 3:03.4. 18. Subic Milan (Ilir.') 3:03.6, 21 Ankele Riko fTržHč) 3:06 2. 22. Jakopič Albin (Dovie-Moisfana') 3:0P.2. 23. Dichl Branko (SPD Celie) 3:12.6, 24 Mitrovič Penta (Olimp) 3:16. 25. Senčar Lado (Sm. ki. Liubliana) 3 19. ^krinar Rinaldo (Sm ki Liubljana) 3:34 . 27. Inkret Polo (SPD Celje) 4:00.4. 28. Legan Jože (Borec. Jeserice) 4:02 6. Tekmovanje, čigar organizacija je bila brezhibna, je v vsakem oziiu prav dobro uspelo in zapustilo pri vseh gledalcih lep vtis. Iz nase kolonije na Dunaju Dunaj, 10 marca. Naš »Sloveski krožek» je razposlal vabila za naslednja predavanja: V nedeljo 12. marca Zlatko Bisail: Polet na luno. — V nedeljo 26 marca Jože Nograšek: Nekaj o zvezdah — V nedeljo 9. aprila: O Zupančič, predava prof. Jože Hutter. — Sledila bodo vsako drugo nedeljo še druga predavanja — O Veliki noči začne »Slovenski krožek« z izleti, ki s« vsako leto prav živahno razvijajo — V tamburaškem naraščaju je 18 mladeničev in mladenk. »Krožkov« podpredsednik prof. Anton Trost bo sviral v nedeljo 12 t. m. v dunajskem radiu ob 10.30 Schubertovo »Sonate fiir Klavier. B-Dur«. — Tudi naša Fa-nika Brandlova bo zopet v kratkem svira-la v dunajski radio-postaji. Kritika jo ja-ko ceni. V reviji »Radio-Wolt« za prihodnji teden je na strani 32 naznanilo, da bo 11. t. m predaval v predavalnici drugega fizikalnega zaveda vseučilišča naš rojak iaž. j Jo^ip SIiškovic (tako je tam tiskano), i« sicer o najmodernejših aparatih z ozirom na bodočo veliko oddajno postajo na Bi-sambergu poleg Dunaja, o modernih elektronkah in še o treh drugih aktualnih vprašanjih radiofonije. — To je že tretje predavanje, ki ga je organizirala univerza našemu rojaku na svojem institutu, kar je dokaz, kako našega rojaka v tuiini cenijo. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice, če ga popijejo vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljanje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez ne-prilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. GREMIJ TRGOVCEV ZA SREZ NOVO MESTO javlja žalostno vest, da je njegov član in dolgoletni odbornik, gospod Jurij Picek starejši danes, dne 12. marca 1933 po kratkem mukepolnem trpljenju preminil. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu! Novo mesto, dne 12. marca 1933. GREMIJ TRGOVCEV ZA SREZ NOVO MESTO. I Potrtim srcem javljamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je naš predobri in skrbni oče, stric, svak in bratranec, gospod Jurij Picek star«? trgovec in posestnik po kratki mučni bolezni v 59. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega, predragega pokojnika bo v torek, dne 14. marca 1933 ob 5. uri popoldne izpred hiše žalosti, Kraljeviča Petra trg, na mestno pokopališče. Novo mesto, dne 12. marca 1933. ŽALUJOČA RODBINA in ostalo sorodstvo. »JUTRO« ponedeljsfo Izdajfe 6 Ponedeljek, 13. marca 1933 Po filmskem svetu Frančiška Gaal — nova zvezda FrančiSkn Gaal, ki je v budimpeštamskih »metniskih krogih splošno znana pod imenom »Franci« ni samo dražestna in tem-paramentna pmmadona, temveč ena naj-oolj muhastih. Ni menda Tri tj enega gledališkega ravnatelja, s katerim se še ne bi bila 6prla; toda v njeno dobro moramo dodati, da ti njeni spori ne trajajo dolgo Časa, temveč, da jim Mtro sledi spiošno pomirjen je. Spori nastajajo običajno — tako prava namreč ona sama — ker ji živci časih kar brez vsakega povoda popmste. Na znanstvenika, toda v evoja igri vseskozi odličen; poleg tega je film poln imenitnih šlagerjerv in vse to skupaj je pripomoglo, da je Mm sijajno uspel. Ni čuda, da je ves Berlin ob premieri filma baje skoro ponorel za umetnico in da so kritiki v dolgih siaTOspevah slavili novo pridobitev nem-Sfoega filma. V tej suši in pomanjkanju dobrih, učinkovitih filmskih del je bil film »Paprika« kot oekaka zelena oaza v pešče-m puščavi suhoparnih, kičaških f;lmov. Frančiška Gaal je postala čez noč popular- S > S ii Frančiška Gaal v filmu »Paprika«, desno Paul Horbiger •rečo se t» često ne ponavlja. V Budimpešti umetnica že dolgo ni nastopila. Zadnji svoj uspeh je imela tamkaj v Molnarjevi »Vili«. Takrat je igrala s pokojnim J. He-gediišem; žela je v tej igri tak trumf, da <»o jo hodili v Budimpešto gledat in poslušat gledališki ravnatelji z Dunaja, Prage in vseh večjih mest Nemčije. Po tem svojem triumfalnem uspehu ie zapustila Franci Budimpešto in odšla enako kakor njene vrstnice Lili Darvas, Gita Alpar, Ros v Bar-sonv v inozemstvo, da zaslovi tudi zunaj «voje domovine. Hotela si je pri d ob ti mednarodno ime ter je odpotovala zategadelj v Berlin. Prvo, kar so od nje zahtevali, je bilo, da mora nekoliko shujšati. Filmsko podjetje, ki jo je angažiralo, je stav lo namreč vitko linijo za pogoj anga"mana. I' mlada umetnica je v prvih dneh svojega berlinskega bivanja precej stradala. Imela pa je tudi uspeh, kajti že po par dneh je mala »Franci« shujšala za celih 5 k logramov. Sicer pa so jo v Berlinu Sprejeli odprtih rok, prerokovali so ji veliko bodočnost in filavo. Takoj je dobila glavno vlogo v filmu, katerega rokopis je bil pisan m sestavljen samo za njo. Film se je ;menoval »Paprika«. Ljudje, ki so poznali ter prisostvovali prvim prizorom snimanja. gledali temperamentno, živo igro Feanč ške Gaalove, so z navdušenjem prerokovali filmu izreden uspeh. In ;meli so prav! Madžarka je ^Tale tako sugestivno, teko naravno in prepričevalno, tako živo in temperamentno, da se ji je videlo, da v svoji vlogi živi. To je bila res prava »paprika«. Partner Frančiške jc Paul Horbiger. v vlogi nerodnega na. Vsi bo govorili o njej, gledališki ravnatelja so se trgali kdo jo bo angažiral, film-i eke družbe so ji ponujale angažmane pod sijajnimi pogoji in vrednost njenih nadaljnjih filmov, katerih vobče ni še niti začela delati, je že v naprej poskočila v neverjetno visimo. Naposled je Franci sprejela ponudbo filmske družbe »Uoiversal film«, za katero delo trenutno film »Pozdrav in po-liub — Veronika«. Tudi v tem filmu, ki bo prav kmalu dogotovljen, ker delajo na njem že p«r mesecev, je njen partner Paul Horbiger. — Prvi film Frančiške Gaalove »Paprika« pride v kratkem na spored Elitnega kina Matice. Tom Mix gre v pokoj 2e opetovano smo sicer poročali, da namerava popularni filmski igralec Tom Mix dati slovo svojemu poklicu, toda vse te vesti so se kasneje izkazale kot netočne. Sedaj pa je podoba, da je zadeva M xove upokojitve resna, kajti igralec namerava že prihodnji mesec zapustii Amer ko in se podata v Evropo, kjer se hoče stalno naseliti. Spremljala ga bo njegova mlada žena Ma-bel Habbel Ward. ki je znana artistka na trapecu. Ob Tom Mixovem odhodu prinašajo ameriški listi dosti zanimive podatke iz igralčevega življenja. Tom Mix je delal 24 let pri ameriškem filmu in v tej dobi je napravil 370 filmov. Ogromno množino teh filmov je sam rež:ral, v mnogih primerih je spisal celo manusloript. V dobi svojega filmskega delovanja je Tom Mix ležal 26 krat v bolnici zaradi zlomljenih kosti in pretresa možganov. Igralec je tedaj svoj pokoj in mir prav pošteno zaslužil. Kdo, kaj In kje se filma ? Najnovejši film Hansa Albersa, »Zlati saksofon«, je bil pred par dnevi dogotovljen, Režijo je vodil Kurt Gerron, glavno žensko vlogo je igrala Luize Raitierjeva, v nadaljnjih vlogah pa so zaposleni Oskar Karlweis, Baby Grag in Oskar Sima. Magda Schneiderjeva ie angažirana za Ufin film »Alarm za tir B«. Eugen Kiirschner je sprejet za produkcijskega vodjo berlinske filmske družbe »Eli— te-film« za produkcijsko leto 1933/34. V najnovejšem filmu družbe Cine AHi-anz, »Grda deklica«, nastopa Dollv Haas. ki se je karu naenkrat prelevila v dnžest-no mladenko, kar znači, da gre snimanie filma h koncu. Izpremembo od grde v zalo dekle je povzročil Max Hansen. Priče te izpremembe pa so Otto Waliburg, Julij Falken6tein. Gegina Nikolajevna, Erik Ke-stin in drugi. Film je rež;ral Herman Ko-sterlitz, muziko in šlagerje je pa spisal Schm i d t- G en ti: er V tirolskih Alpah so pravkar končali zunanje posnetke k filmu »2ena v plamenih«. Dejanje se godi na Dunaju, v Rimu in Alpah. V glavnih vlogah nastopajo Brigita Helm, Kari Ludwig DiehI, Oskar Homolka rn drugi znani glumci. V Tirolah so fotografirali zlasti zelo težaven odskok s pado-■branom. katerega je izvršil Diehl. »Obiski na vzhodu« se imenuje film, ki je sedaj v delu in ki obravnava v obiMki napete špijonaže in pustolovske drame spopad med Japonsko in Kitajsko. Glavno vlogo igra Rusinja Ana Sten. Filmska družba »Aafa« pripravlja film »Viljem Teli«. Ogrcmne priprave za fil-manje 60 že v teku. Rudolf Forster je vzel daljši dopust. Nastopil je potovanje na parniku »General Stenben« in se podal na jug. Ho!Iywood v krizi. Zaradi katastrofalnega pomanjkanja gotovine so nekatere ameriške produkcijske družbe ustavile vsako delo, ker igralcev ne morejo plačevati. Družba Universal je odpovedala vse kon-trakte. Vodijo 6e pogajanja vseh ameriških koncernov glede enotnega postopanja. Iz Pariza čujemo. da pride Šaljapinov veliki zvočni film »Don Quichotte« prihodnji teden na spored enega največjih, luksuznih kinogledališč Premiero prčakuje Pariz z največjim za n'man jem. — V Parizu igrajo sedaj z velikim uspehom tri nemške filme, in to »Le congres ran dga mda dgagam in »Atlantide«. Prvi (»Kogres pleše«) je bil pri nas že v pretekli sezoni 1 milijon 600.000 Din za eno samo predstavo. V Londonu so predvajali nedavno premiero filma »Good Compagnons«. Svečani predstavi je prsostvovala kraljeva dvojica. Vstopnina, ki je bila izredno visoka, je bila namenjena v dobrodelne »vrhe. Angleški kralj se je o filmu izrazil zelo pohvalno. Najnovejši film znamenitega režiserja Fritza Langa »Oporoka dr. Mabusa« je dogotovljen in se predvaja z velik:m uspehcm v Berlinu v 183 knematografih. Vraže In praznoverje filmskih igralcev Skoro v9i igralci, zlasti pa še filmski, to zelo oraznoverni. Že mi navadni zemljani se boiimo z eno vžigalico prižgati cigareto trem ljudem, ker ljudje pravijo, da eden te trojice kmalu ootem umre. In še mnogo takeoa praznoverja srečamo v navadnem življenju Dri slehernem koraku. F Imski igralci stoje pa še mnogo boli pred vtisom takih vraž in zanimivo je citati razpravo Berlinčana Paula Nikolamsa, ki je zbral nekatera najvažnejša praznoverstva berlinskih filmskih igralcev in igralk. Kathe Dorscb se pred nobeno premiero ne pusti fotografirati. Maks Hansen prinese k vsaki premieri velik paket v gledališče, lise Bois ima v svoji garderobi veliko nunčko iz blaga in te se razen nie ne sme nihče dotakniti. Nadaljnje najbolj razširjene vraže »o: Če naletiš zjutraj, ko greš iz hiše, naj-p-rej na staro žen^o, imaš 9molo ves dan. Če te srbi levo oko. boš videl nekaj prijetnega. Če vstaneš zjutraj z levo nogo, boš imel uesrečo ves dan. Če pade sl:ka s stene, pomeni to smrt kakega bližnjega sorodnika aii dobrega pri jatelja. Če ti kdo podan denar, ga opljiij in spravi, kajti prinesel ti bo srečo Denarnice ne pusti ležati na postelji, ker gredo kupčije v tem primeru zelo slabo. Če izprazniš oašo v veselem razpoloženju, jo razhi-j, pa boš vedno dobre volje. Zlatih ribic se v stanovanju čuvaj, ker prinašajo nesreoo. Las, ki ti pri česanju ostane io v glavniku, ne meči skozi okno. ker ti izpadejo še ostali lasje. Rok ne drži križem, ker eden tvojih znancev in prijateljev potem umre Kopito, ki ga najdeš, spravi, ker prinaša srečo. Otroškega vozička ne kupi pred porodom otroka. Mrliški voz, ki ga srečaš, prinese srečo, pr mi so pa takoj za denarnico. Če ti pri jed' Dade nož na tla. pomeni to bližnji obisk kakega gospoda. Igle ne podari nikomur, ker se boš z do-tičnikom spri. Če ti zvoni v levem ušesu, potem govore ljudje dobro o tebi, če pa v desnem, te opravljajo. Če imaš dolgo časa smolo, pojdi pred vrata in si odreži brado. « Biseri pomenijo solze. Konj, ki ti ga kdo podari, prinaša srečo (dokler ne padeš z njega). Sol pomeni solze. Črepinje prinašajo srečo. Če srečaš dimnikarja, dotakni se ga in imel boš srečo. Čevljev ne postavljaj na mizo, ker to prinaša prepir. še mnogo takih vraž in praznoverja najdeš med filmskimi igralci in najbolj čudno ie to, da so o vseh teh rečeh trdno prepričani n jih ne spraviš tlo tega, da bi napravili kaj, kar b.i nasprotovalo njihovemu prepričanju. Buster Keaton dvakrat poročen. Iz New Yorka poročajo, da se je Buster Keaton v največji tišini ;n čisto skrivaj v Mehiku poročil z .May Seribbensovo. V Hollywoodu je ta poroka vzbudila vsesplošno začudenje, ker Busterjev prvi zakon z Natalijo Talmadge še ni ločen. Kakor pravi umetnik 6am. ga njegov prvi zakon v Kaliforniji prav nič več ne briga, sa« je v Mehiku pravilno poročen in hoče zaenkrat tudi tam ostati. Iz akvaristove torbe O bojevitih ribicah in drugo Zadnjič sem prečkal pri nekem akvaristu cenik trgovca Zacha iz Gradca. Cene tujezemskih ribic in rastlin so precej mastne in obžalovati moram, da ni v Jugoslaviji takih trgovcev, bi vsaj ostal denar v deželi. Akvaristu, ki zna ravnati z ribicami, ni težko odgojiti raznovrstne eksote, če pa pozna njihovo življenje in potrebe, se mu razmnože brez nadaljnjega v ribogojnicah. S skromnim kapitalom bi si mogel podjeten človek s trgovsko žilico ustvariti dobičkanosno trgovino, zlasti ko bi prodajal poleg ribic še druge majhne živalice, raznovrstno ribjo, umetno in živo hrano in vodne rastline. Poleg tuje-zemk bi prodajal tak trgovec tudi domače ribice, ki so mnogim našim akvaristom neznane, dasi so tudi lepe; pri tem pa mnogo skromnejše io zelo trdne. Pri naših ribicah ni treba ogrevati vode in goji tel j do- mačih ribic si prlštedi stroške okoli ogrevanja vode. V omenjenem ceniku, ki je bil obenem tudi seznam ribic, sem videl ime >Kamnf-fiseh« (Betta splendens Re.sran). Mi še ri-mamo imena zanjo. Nemško ime nam pove, da jc ta ribica silno bojevita. Spada v rod osphromčnidae (labirintovci). Ribe tega rodu žive v toplih vodah ekvatoriai-nega pasu. ki se često ogrejejo preko 40 stopinj. V taki vodi pa ni mnogo kisika, zato ne morejo uporabljati škrg za dihanje. Tako pridejo v presledkih pod gladino, po mehurček svežega zraka. Priroda jim jc napravila v glavici poseben prostorčv/i v obliki dupline (labirint), ki dovaja kisik zraka in ga v presledkih vsrkavajo do krvi. S to svojo lastnostjo, da nc potrebujejo kisika v vodi, se labirintovci kar najbolje priporoč-ajo gojiteljem ribic. Siamci imenujejo omenjeno ribico -plakat« in jo odgajajo in skrbno negujejo. Z odraslimi pa vprizarjajo predstave. Gledalci stavljajo na izid borbe med dvoma »plakatoma:, kakor n. pr. mi pri konjskih dirkah, Španci pri bikocorbah in drugi narodi pri borbi petelinov. Plakati so majhne, 5 do 8 c.m dolge ribice: mlečniki (samci), ki niso razburjeni, j^^ajo nobenih posc-bnih barv. Če se pa zagledata dva samca, se jim naježijo in rajširi.io plavuti, koža škržnih pokrovov štrli od glave in izgleda kakor ovratnik, telo in zlasti plavuti pa se blešče v krasnih barvah. čui drsti parček, jajčka pa, ki padajo po dr; ; na dno, po bero mlečnik z gobčkom in jih izpahne v penasto gnezdo. Samec je builni čuvaj gnezda. V topli vodi (25 do 30 stopinj) se izležejo mladiči v tekn 2 do 3 dni. Često se mladiči izmu&nejo iz gnezda in padajo na dno. Potrpežljivo jih sam.-c po bira in prenaša nazaj v gnezdo. Samice pa ne pusti blizu, ker se boji za zar"d. V dveh do treh dneh so mladiči razviti in se samostojno gibljejo v akvariju. Krma zanje je najdrobnejši piscidin in močelke. Ikrnico premestimo takoj po drsti iz akvarija, mlečnika pa, čim postanejo mladiči samostojni, torej po preteku sedmih dni po drsti. Barva razburjenega samca je po telesa temnozelena, s kovinastim b'°skom. Na hrbtni, trebušni, repni in p^dre.pni plavuti prevladuje rdeča barva z zelenkastimi in jeklenomodrimi odtenki. Kdor hoče občudovati krasoto barv ribic, ki so v svatbeni obleki, naj si naglo omisli 2 mlečnika in 3 ikrnice iz vrste pe/.-dirka (Rhodens amarus) in 2 školjki, ki jih naj pusti v dobro zaraščeni akvarij z mehkim dnom (zemlja in mivka) Domači pezdirk ne zaostaja v ničemur za najle-D-šimi eksoti, nasprotno je zaradi svooe posebnosti, da preda ikre školjki v varstv kjer se razvijejo iz jajčk mladiči, ena najzanimivejših ribic na naši premičnici O S • Kadarkoli pridete v stik z drugimi ljudmi, vas najboljše obvarujejo pred r.a-lezljivostjo hiipe okusne Anacot pastile dr. Wandera, ki se dobijo v vseh lekarnah za S.— Din. OGLASI Slufbodobi VmJu t*»rJ« 50 par-u da)aii> o**!ot» »lj u »ifj« p« 3 Din. (1) Natakarico ua račun t ifco tn-dn nemškega j-eii-ka, t do!"rolet.nlm! »pr:{e-■».*•% aprejm-em takoj. fv>-»ndbe pod šifro e*« aa podre in i-co »Jutra« t Maribora. 7^05-1 Kuharice ■ciMkrice, dekleta, proda-jaJk«, Tsak-ovrslno žensko d-o-bi zipo^-l-enje v r-eogmdu. — informacij* daje biro »Central«. Beo-ffrd, Vaešna 6. THef<« te. 3C-22S. 73I0-1 Strojevodje in prve pomočnike prt papirnih strojih proti 4ofer»mu postopku im dobri pl&čl e takojšnjim na •topom »prejmemo. V poster pridejo Mrtvo naši drža-rijsoi. Po-midbe &a 7.igr&ba6kti DioniSku tvor-T'-"«i2 papira Zflgrcb 2, !«•». pr«. Šiviljo kater« j« smoi»va dimck;}i fMaSBer ali delati t roke tprojmem. Povšetiova 35. KodeJje-vo. 7670-1 I rgi. pomočnika«-co) t poOrvino d-o Sfl.oon Din, sprejmem t s.fi!oo službo. Pouiodbe s el ko aa »^delek »Jutra« pod šifro »•Stalno 20«. 76*0-1 Harmonikarja m!a>j&» mof. »k-nprna wi »eiijo. Narior na o^ias. ©♦ideJek »Jntra« pnd »Note*. 7667-1 Frizerko m trajno v-odr.o tmdula-tifc sprejmem takoj. P-> amdibe m oglaen-i oddelek >J«fcra« pod »IzveSbara«. 7533-1 Kuharico jn natakarico fefoe M9*njoati io shm-pataha., sprejoi« gostilna RftA-bar, Beograd. 7T17-1 Služba monterja je rezpieana za elektrarn« Ponudi« na Sodarsko ia-aa CofjijUci. poŠta le Ciniki. 7^13 1 Kot učenka želim rst opiti t trgoriiM*. Nae'o-7 t oglasnem oddelku »,Tint«i«. 76>4-44 Dekle z dveletno nino dobo, bi kjerkoli rada iiučala T špecerijski trgo^mi. Nasl-or pove oglasii oddelek Jatr« FsaJta be»ed» M pw: ra daj«nj« tt»slov» za silr« P* 8 Odo. (2) Kovrnostrugar ln strojni ključavničar i ve*9etoo prakao, abs^rf-ven-t strojne dt'loTod«ke šole, želi kakrŠTW>koii ta-p^>'.iter. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ped šifro »Zmožen 99«. 7240-2 Trgov, pomočnik mešane tTgovioe. s kavcijo 10.000 Din, išče me^ta kierkio;i. Dopise D-a ogia«. oddelek »Jutra« pod šifro »Sposobna m.oč«. 7a66-2 Mesto gospodinje išf«m k starejšim zakoncem ali gospodu. — Cenj. ponudb pod »V>«tna 11:13« na og'.ae-n.i Ofldelek »Ja-tra«. 76TO-2 Mlad fant ki je dovršil 4 r a«, rede mešč. šo'e « prav dobrim uspehom, že-li kakoršne-ko'i primerne službe. Naslov v ogl 3Wfm oddolkn »Jut.ra«. 7648-2 Starejša prodajalka t večie.tt>o prakso kot vo-diteljica trgovine mešanega blaga, želi primerno zapo-jliteT t trgovini, mlekarai. aM kaj Vidnega. naalor t oglasaem oddelku »Jutra«. 755S-2 800 Din dam uetenmi, ki m! pretkrt>1 sU'tw> ^uJbo. Nario* povt oerla.*!! oddelek »Jtrtra Šlvflja začetnica, ifeče me® Uj po mo«nice. V taietko gre za najmanjSo plačo. Po-nndbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Začetoica 45« 7396-2 Službo šoferja >Sfte i®niefl k3j.u5avwič«r c šoferskim iupiitom, Hnoieo slov., nemškega in itali-janekega jezika. Naslov: Gašper Pok — gywtilina K i rebrna j P>oe na naslov: Mirni Udovii, Sel« 9t. Rwp«pt, DoieajBlr«. 7317-3 Gdč. natakarica M m Svat! ht opravljati druga dela, SDOilll je. i6Se ^užbo ▼ boljii »"osttJai n« drfe^l. Kaetov v og5ae.n«n oddrfk« Jutra 7521-S Brivski pomočnik mJad. T esc ▼ no&l strdki iT) b«W itaoanjfl, iS6e »tal g« mesto sa takoj aH pe dogovoru. — Govori poleg »lov. tvdi nenvJišTvo ta br-vaš^n«. Ceuj. 4opiw n« naslov: Teši< Jo^o. Straie Ste v. 1J, pošta Misli nje. 7516-? Ključavničarski iv> močnik — tndi proti manjSi pS.iS. Naslov pove og*a«ii oddelek »Jintra«. 7314-2 Tapet, pomočnik iS6e mesto hotefcfte^ra sln-ge v veSjem hotelu, everrt. na mor jo. Naslov v ogia?. odd-e'k-a »J»tra«. 74S4-2 Krojaški pomočnik %a velika m m*jhn« doi«, reče ^TrifctK). Naslov pove o »lasni odde i e »iaibo xa t«k»j ali poano-j«. Ivao Roje. šofer, p. Radomlje. 7470-3 Trg. pomočnica Hi« službo v mat>ufakturni ali m-eeauj trgovini. Naslov pove oglasni oddelei »Jutra« v Ljubljani. 7387-2 Trgovski pomočnik roeša&e stroke, želi pre-momiti me« to e 1. aJi 15. aprilom. Naslov v oglae. oddelku »Ju ura«. 7 426-2 Gospodična ii boiiše družine, vešfa šivanja ter slovenščine in aemščOTMs želi mesto k otrokom. Ponud'be na i>a slov: Knoz, Zgornji Breg §t. 37 pri Ptuju. T427-2 Gospodična solidna io poštema. i letnima spričevali, z znanjem neimšk-ega ra »rbohrv. je-zika, vajema gospodinjstva, ®če služibo k otrokom. Ponudbe na oglasni oddeieJt »Jutra« pod »Ljubiteljic* otrok«. 7731-2 Urarski pomočnik dobro »curjen, iSče »apo-siiitev kjorkofi v dravski banovini. Poondbe na oddelek »Jutra« pod šifro »tlrar«. 7730-2 Akademik z »narojtm nenrščiae, Sie iaipoe»e«v>e proti primernemu honorarju. Cenjene pooudb« m oglasni oddelek »Jutr«« pod snačko »Stod. itir.« 7749-2 Natakarica pridna in zanesljiv«, s kavcijo, ki govori slov. in nw>«Sko, išče namešče-injo. Ponudbe na oglasni odde!«t »Jutra« pod šifro »Prijaama«. 7729-2 OSBHl Kdor tli« taslulka, plai« M vsake b«st»do 50 p«r; «« naslov ali Sttre 3 Din. — Kdor a a d i laalsleL, p« m veafco bosedo 1 Din. ta dajanje naslov« ali ta Hfr« pa 8 Din. (S) Dobra šivilja itte Mraeke. katerim M Ha Kva* m dom. Cenjene ponudbe aa oej»«. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra Šivilja«. 7464-5 Pouk HtMeda 1 Din; aa da-janje naslova aii ca šifro 6 Din. Dijaki, ki iščejo ta#trukaije, plačajo vsako besedo 50 par; ta šifro aii i« da-ia-njs naslova 3 Din. (4) Nemško konverza-cijo in pouk ttud"! isobražena gospa po 10 Din za uro. Poljaaska oeeta štev. 13/11. levo. 6614-4 Pouk angleščine za začetnike dajem posa mezno. Naslov v ogla->ne78-fl Žarnice najcenojie in na jtvoljče (na drobno in debelo) dobite pri Elektrofonski družbi z o. z.. Ljubljana. Krekov trg 10/11. — fetotam tudi najboljši gramofoni m gramof rvoske plošče. 72306 Štela že lepe, oove, z« kolonialno im delikatesno trgovino, prodam. Lokal tudi na razpoiago. — Ponudbe aa oglasni oddeiefc »Jutra« pod »Lep inventar«. 7677-6 Starinska vetrina ugodno naprodaj v Rož™ dolini, cesta VIII štev. IS. 7,7T2-6 Pohištvo radi selitve v Srbijo prav poceni naprodaj. Roina dolina. Cesta VI št. 45, Stan in dom. 7673-6 Otroški voziček močan. globok, prodam. Rimska c. 7, pritličje št. 5 od 14__46. ure. 7713-6 Športni voziček dobro ohranjen, proda Fine, Hrenova ulic« 17. 7942-6 Železna posteljica otroška, telo dobro ohranjena, poceni naprodaj. — Ogleda se lahko mod 10. in 12. ter 16. in 17. uro na Tjrrševi cesta št. 12/1. 7606-6 Otroško posteljo belo, skoraj nov«, čisto, z žilnim vložkom pro-dam — Stari trg št. 2/1 des-no. 7849-6 Gramofon dobro ohranjen, s pfloSča-mi naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7696-6 malrJiiiM Ogiaal trg. tnačaja po 1 Dia bi^seda; ta . (30) Etikete Sitar & Sveie-k Ljubljana, St. Petra c. 18 Zahtevajte ponudbe! — Lastni Izdelek! 340-30 Trajno ond»ilira sa 80 Din salon Hešifc v Sp. SiSki, Medvedova 38. Odprto todi sb nedeljah. 7891-30 Prodajo športnih čepic oddani proti 10*/« provrm- ji agolnenu trgovekec^u zastopniku xa gornji Jadran in Dalmacijo. Godala, Jesenic«, Gorenjsko. 7&43-30 vs«.|t* rvsseda 1 Din. i» dajanje naslova ali sa šifro pa 5 Din. (37, Alojz Grebene nalcup io prodava vreč, LSbliaca. Duna:aka e. S6. 69--i7 Iščemo zastopnika Nudimo lep zaslužek. Pogoj pisarna in znanje nemščine. Predstavite se pri Kessler-ju v torek 14. t. ra. od 10.—16. v hotelu Unionu. 3779 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulioa št. 5 Tužntm srcem naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni brat, stric in svak, gospod Anton Vole delavec Tobačne tovarne dne 12. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno preminuL Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 14. marca 1933 ob % 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Jeranova ulica 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. marca 1933. FRANC, JANEZ — brata JOŽEFA BLA2IČ — sestra in ostalo sorodstvo. s 3 & Urejuje Davorin RavJ.ien, Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, Za inseratni del J* odgovoren Ak>jx Nank* Ysl v LjaMjavi.