Posamezna številka 12 vinarjev.
Slev. 171.	v UddooiiI v ponedeljek, 6. avgusta m.	LelO XLV.
m Valja po pošti: s
n eale lato naprej,. S 30*— ia en maaae „ .. „ la Nemčijo oololetno. „
2*50 34--
ia ostalo Inozemstvo. „ 40-— V Ljubljani aa dom:
b oelo lato naprej.. K 28*— Maimaaao „ .. K 2-30 I,»pravi preje«« neietie „ 2*—
aa Sobotna Izdaja: 5 la oa:a loto ..... K 7*— u Nemčijo oololetno. „ 9-— ■a ostalo Inosemstvo. ,, 12 —
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka tn 3 mm visoka alt n|e
prostor) za entcrat . . . . po 30 t za dva- ln večkrat . „ 25 „ prt Večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
■ Poslano: Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike, ob 3. nri pop.
Redna letna priloga vozni red,
MT Uredništvo jo ▼ Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi ao bo vračajo; netranklrana pisma se na csa sprejemajo, -r Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. B. — Račun poštne hranitnioe avstrljs ;e št. 24.797, ogrske 26.511, boBn.-hero. št. 7563. — Upravnlškena telefona št, 188.
ngv kabinet?
Ali uradniško, ali parlamentarno ministrstvo, to je še vedno vprašanje dneva. Dr. pl. Seidler še vedno ni zgubil upanja, da ugodno reši krizo.
NemSki listi ponatiskujejo izvajanja »Slovenca« o jugoslovanskem stališču. »Grazer Tagblatt« prinaša pod naslovom »Slowenien« naš članek »Proč z deželnimi mejami« in konstatira, da s Slovenci, ki stavijo take zahteve, ne morejo Nemci skupno vladati.
časopisje sporazuma se peča z avstrijskim jugoslovanskim vprašanjem in pripoveduje o dozdevnem razporu v slovanskem bloku. Laška publicistika, »Corriere della sera« na čelu že hujska proti nam, ki hočemo sodelovati v avstrijski vladi. Priporoča sporazumu, naj ne ima več do nas nikakih obzirov.
Konstatiramo, da se bojujemo Jugoslovani v okvirju Avstrije, pod habsburškim žezlom, za svoje pravice, kakor smo to izjavili v državnopravni izjavi dne 30. majnika.
Italija in Jugoslovanski klub.
Lngaao, 3. avgusta. »Corriere della Sera« poroča iz Londona: O dvodnevnem posvetovanju med Sonninom in angleškimi ministri varujejo najstrožjo tajnost. Razdor v slovanskem bloku v Avstriji ima vpliv, kar se tiče Jugoslovanov, tudi na roedna-rodea položaj.
»Corriere della Sera« Roče kovati iz tega kapital za osvojevalne namene Italije, da so proglasili Jugoslovani, da so pripravljeni vstopiti v avstrijsko vlado. Zato ai več potrebno, da bi imel četverospora-zum do njih kake ozire.
Med Jugoslovani in Čehi ni razdora.
»Narodni Politika« poroča z Dunaja: Poslanec dr. Korošec je imel včeraj razgovor s poslancem Stanekom. Ne-sporazumljenje, do katerega je prišlo na praškem obisku Jugoslovanov, je s tem odstranjeno. Dr. Korošec je nato razpravljal z zborničnim podpredsednikom Tu-sarjem.	v*
Poljaki pri Czerninu.
Dunaj, 4. avgusta. Danes popoldne je sprejel grof Czernin zopet predsedništvo Poljskega kola. Poljsko kolo bo zborovalo v Krakovu dne 5. t. m. na podlagi informacij, katere so dobili zastopniki Poljakov
pri tem obisku. Vsa pozornost je obrnjena sedaj na Poljake.
»Stranka prava« in »Seljačka stranka« se pridružita deklaraciji »Jugoslovan« skega kluba«.
Zagreb, 5. avgusta. Voditelji »Stranke prava« in »Seljačke stranke« bodo podali v saboru še tekom indemnitet-ne razprave izjavo, da se pridružujejo deklaraciji »Jugoslovanskega kluba« z dne 30. maja in da jo sprejmejo v svoj program.
Za sklicanje bosanskega sabora.
Neue Freie Presse« poroča z Dunaja dne 4. t. m.: Prihodnje dni prispejo na Dunaj iz Sarajeva bivši predsednik sabora dr. Safvet Beg Bagagič, načelnik vakufa šerif efendi Arnautovič in zaupni svetovalec vladnega komisarja Josip pl. Vancaš, da konferirajo s tukajšnjimi merodajnimi činitelji sporazumno z bosansko-hercegov-sko deželno vlado glede pospešitve sklicanja bosanskega sabora. Ravnotako prispeta na Dunaj člana predsedništva bosanskega sabora dr. Josip Sunarič in dr. Di-movič.
HrvolsKi sior.
Radič je govoril najprej o splošnem političnem položaju v Evropi, Pravi, da ie po govoru Balfoura jasno, da bomo sami reševali naše vprašanje. Prvi vzrok vojne je, ker smo imeli na čelu nesposobne državnike, imamo pa velike vojskovodje. Sttirgkh je napravil iz Avstrije ječo v nesrečo Avstrije. S političnega stališča zastopa ententa velik princip, t. j. trajni mir, razorožitev in samodločevo.nje narodov. Tako nista govorila v Avstriji Sturgkli in Tisza, v Nemčiji pa niti danes. Poveličuje rusko revolucijo in slavi ruskega kmeta. Ruski mužik je zapustil carja, kakor je car njega. Carjeva politika je bila, da je preganjal inteligenco, podpiral pa je aristokracijo in birokracijo. Tako je delal Nikolaj II., zato je izgubil ljubezen ljudstva. Ruska revolucija je komponenta vsega najboljšega, kar je v Evropi. Govori o Belgiji; o Srbiji pa pravi: Srbija je v vojni največ trpela. Mnogo je zakrivila, ali kdor je nedolžen, tisti naj vrže na njo kamen. Nemci se bolj boje srbske diplomacije kakor pa francoske ali angleške. O balkan-
skem problemu pravi posl. Radie, da se bo reševal brez Koburžanov in Kara-djordjevičev, ali brez hrvatskega, srbskega in bolgarskega naroda. Ali bi Nemčija ali cesar Viljem kdaj osvobodil Hrvatsko? Nikoli! Rusija je osvobodila cel Balkan, ali na svojo škodo. Katerega je pa še osvojila Nemčija? Nobenega in nikoli Cesar ni doslej storila tega ne bo tudi odslej. Zato naj se Nemčija ne dotika notranjih razmer monarhije. Nemci naj store pri sebi to, kar so storili Rusi, saj je na sto načinov revolucije. Severovzhodna Prusija je v sramoto cele Nemčije. Svoj govor končuje s trdnim prepričanjem, da bodo doživeli združeno domovino Hrvatsko, ki se morn spojiti b slovenskim ozemljem v Avstriji; isioiako s*? morata prikloniti Hrvatski fudj Bačka in Banat, ker narodno ujedinjenje ne sme obstati preti Dravo in Donavo.
Konec seje ob pol treh popoldne.
Prihodnja seja v torek 7. avgusta.
iz i
i uiuRSji
Na bojišču, 2. julija 1917.
Dan za dnevom imamo v italijanskih Tirolah naliv za nalivom. Kaj pravim naliv! Cela povodenj je. Vi v domovini gotovo niste navajeni takim po-vodnjim z neba. Voda ne pada kapije-ma, ampak cel nepretrgan vodopad je to. Pri vas ste navajeni, recimo, par-krat v letu na dva, tri nalive. Tu pa buči voda z neba parkrat na dan. Človeka jc prav strah, ko čepi mirno v šibki baraki ali v podzemeljski luknji, ko buči tak hudournik z neba. Potoki so hudo narastli in divje drve tja doli proti italijanski ravnini. — Naša bivališča, nad-zemeljska in podzemeljska, so nasproti tem poplavam seveda prešibka. Strehe nad zemljo so pokrite s strešnim papirjem, streho pod zemljo so kamenite. Znano je pa, da tudi skozi najgostejši kamen se voda prerije. In tako imamo danes tudi v kavernah obilo vode. Voda nad nami in pod nami. Naši skalnati velikani so polni vocle. Mi pa te velikane luknjamo in luknjamo, po eni strani, da se ob suhem vremenu v njih skrivamo, po drugi strani, da se ob povodnjih v teh kavernah voda nabira.
Sinočnja noč je bila strašna, ki si jo bo zapomnil vsak vojak, ki jo je do-
živel. Sinočnja noč je pokazala, da je voda gospodar cele zemlje. Med grozi nim bliskom, treskom se je odprlo nei bo med strašnim orkanom, ki je neusmiljeno divjal celo uro. Celo morje vode se je vsulo na zemljo, vihar pa je pustošil naša stanišča. Strele so letele na vse strani, mogočne, pol metra de-i bele jelke so bile prava igrača nevihti Na stotisoče jelk leži ižruvanih po tleh, Voda je drla po celi dolini, odnašala brvi, mostove, cele barake, konje, vozove, razno bojno opravo. Zlasti hudournik Assa, ki ima svoje vrelce tam gori na avstrijsko-laški meji, v Vezeni, je poplavil celo aško dolino in jo opusto* šil. S seboj je drvil tudi po 20 kvintalov težke hlode. Neverjetno! Vojaštvo, ka> terega je tod vse polno nastavljenega, je bilo vse zbegano. Upi t je na pomofl se je razlegalo v strašno noč. Zlasti iz« ruvano jelke so v/,mastile nešteviluo sta-nišč za moštvo in konje'. Se razume, da brez številnih žrtev ni bilo to. Več mo2 in konj je našlo smrt.
Telefonsko omrežje je bilo popoh noma razdejano, električen tok uničen, vspenjače hudo pokvarjene, in promet po cestah popolnoma ustavljen. Pa saj ni bilo poznati ne cest, ne stez. Cela aška dolina je bil en grozen, smrto* nosen hudournik. Več i ••»vov je bilo tako zakopanih % nasipih, kt'K.;e ji voda zasula, da so se komaj videli. Reševalna akcija ni mogla mnogo pomagati.
Ce je bilo pri nas tako, je. morala biti pri Lahih še dvakrat huje. Saj je vsa voda drvela proti Lalibfti, ki •so mo» raii doživeti "StrašnojSo veči. Tat o®> kan s. poplavo je tfapra'-i I več škode kakol- pa najhujša bitka. Tu bivamo že li mesecev, a take noč/ še nimo doživeli. Treska in hudega vromen-t... ¥ ¥ ¥
O bojih nimam veliko :<ll poročati Tu in tam se strelja. T« dui je udri nek češki bataljon v it«!ijam-ke postojanke, Lahe prepodil, jim naprtil se precej Škode in se zopet vrnil na;;.>j. Kljub temu, da se malo strelja!, imamo zabeležiti pri naši diviziji vsak dan. po par ranjencev. Mrtvi slučaji so prav redki. Naši strelci seveda znajo tudi dobro streljati in nc pusiijo enega slučaja ne-maščevanega.
Lansko levo ob tem času se je vozarilo noč in dan po cestah in na vrhove hribov. Nepregledne kolone so se
LISTEK.
Pismi z MoravsKep.
Piše Fr. Ž—č.
Palje.)
Prav prilegel se mi je imenitni(!) naslov, a vendar vprašam v službeno-strogem glasu: »Kako pa, da ni pouka?«
»Drv nimamo, ilustrissimo!«
»Zakaj pa jih niste zaprosili pri glavarstvu, ali pri županstvu?«
»Ne izplača se, gospod! Smo že blizu spomladi, koledar kaže že 14. marca. V par dnevih bo toplo, pa ne bo treba več kuriti. V ostalem, starosta mi ne bi hotel dati drv in premoga!«
»Kako to?«
»Vedno me preganja ta kajon « (Čitaj: fiol d'un can.)
»Ne razumem tega. Okrajni glavar in drugi pa hvalijo in trdijo, da je že mnogo dobrega storil za tirolske begunce.«
»Morda za druge, za mene ne! — Mi persegue continuamente. — Imel sem čedno sobo in kuhinjo tam gori na hodniku v prvem nadstropju, a pred osmimi dnevi me je naravnost spodil!«
»Pa čemu vendar?«
»Ne vem. Morda se je to zgodilo radi moje — koze.«
»Radi koze?«
»Da, radi te dobre živali me je menda zapisal na rovaš. Sicer sc no jeziku
ne razumeva; on govori samo češki in nemški, jaz pa samo italijanski. A moja žena se jc naučila nekaj češčine in mu jih je dobro povedala: čeri, zatra-ceny, darebak, čertuv, clilap. He, zna to moja žena!«
»Verjamem. In župan?«
»Smejal se je in nas spodil s kozo vred.«
»Še vedno ne razumem.«
»To je bilo tako. Ko smo morali zapustiti naše zemlje (lc nostre terre), sem prodal svojo kravico in tu sem si kupil s tem denarjem molzno kozo in šest kokoši. Koza mi je dajala po dva litra mleka na dan, kokoši so tudi znesle kako jajce, in dobro se mi je godilo. A nekega dne so mi pobalini pomol-zli kozo, da smo morali piti samo ječmenovo kavo, in tudi kako jajce so mi menda pobrali izpod jasli. Pa sem dal kozo in kokoši v svojo — sobo. In to, vidite, županu ni bilo prav!«
»In zdaj?«
»Dal mi je drugo stanovanje in prazen svinjak; pomislite — svinjak za mojo kozo! Res je, da ima dobro zapiralo s ključem, a smilijo se mi kokoši in koza, da jih nimam več pri sebi na toplem.«
»Da je bil kdo drugi vaš gospodar, bi vas bil ravno tako zapodil!«
Docela sem se mogel prepričati, da je župan v resnici blag človek, in da begunci nimajo prav nobenega razloga, pritoževati se nanj. Dve uri po mojem prihodu je bil že voz premoga in drv pred hišo, a drugi dan jc bilo toplo v šoli otrokom, še boli pa --- učitelju.
V severno-vzhodnem kotu Morav-skega, blizu gališko-ogrske meje, leži lepo mestece Vsetin, ki šteje 6750 prebivalcev. Gornje mesto se razprostira na desnem, a dolnje na levem bregu reke Bečve, ki slovi po veliki množini postrvi. Okolica je hribovita, obrastla s krasnimi gozdovi, kjer so se v poslednjih letih silno razmnožili — vepri. Pred štirimi tedni so v Meseričih, severno od Vsetina, v mestu samem ob belem dnevu s sekirami ubili divjega rnrjasca, ki sc je priklatil iz gozda in ki jc tehtal 130 kilogramov. Pa tudi divjih petelinov, malih in velikih, ne manjka v okolici. Mesto samo ima veliko industrijo, kakor jo najdeš povsod po Moravskem; žal da je večjidel v ži-
dovskih rokah. V Vsetinu je velika to-
varna za pohištvo iz upognjenega lesa, kjer so v mirnih časih izdelovali poprečno po tisoč kosov na dan. Da je tam tudi pivovar, ni treba omenjati, ker te pijače so pred vojsko kuhali in popili povsod po Češkem in Moravskem v prav neverjetnih množinah. Danes je
to seveda drugače, ko se moraš v Brnu in Pragi malodane ti odkrivati natakarju in mu stisniti dobro napitnino
v pest, ako hočeš zvečer dobiti čašo pl-zcnca. Znamenite so tudi tovarne za steklene in železne izdelke, posebno za vse vrste nožev. Drugače je kmetiško ljudstvo v tem okraju revno kakor pri nas v gorah: sadijo le krompir in se jejo rž, ki dozori šele proti koncu avgusta, u krompir kopljejo vcejidel iz|>od snega, ki tu rano zapade. Poleg lega se bavjjo z živinorejo.
Zanimivi so verski Oduošaji v tem političnem okraju, ki šteje skunno nad 34 tisoč prebivalcev, po ogromni večini češke narodnosti. Poleg rimo-katoliča-nov so tu prot estant je helv. in augsb. izpovesti, precejšnje število židov, sekte navdušenih špiritistov, adventistov, anabaptistov in sabatistov. Komaj so prišli tirolski begunci v te kraje, so jim fanatični protestantje ponujali lepo vezano protestantov,slco biblijo v iialijan-skem jeziku. Katoliški duhovniki so imeli dovolj posla, da so pobrali nedovoljeno knjigo. Najbolj fanatični pa so sabatisti. Češki kmet te sekte je bil klican na okrajno glavarstvo, ker svojih otrok ob sobotah ni hotel pošiljati v šolo. Prinesel je biblijo seboj in' dokazoval komisarju, da po božji postavi no sme ob sobotah pošiljati otrok v šolo, ker je ta dan posvečen Gospodu. Komisar pa je bil drugega mnenja in je obsodil kmeta na denarno kazen.
Dne 7. maja sem bil ravno na okr. glavarstvu v Vsetinu, ko pride za 260 tirolskih beguncev dovoljenje za vrnitev. Nikoli ne pozabim tega vtiska: nepopisano veselje pri enih, neizmerna žalost pri drugih, ki so morali še ostati. Ko so tretji dan potem odhajali in se veselo poslavljali, se je v moji duši zopet zbudilo hrepenenje po toplem jugu in solnčnih gričih tam doli okoli nase Gorice, kjer v divjem boju teče kri v potokih in grmijo' topovi, ki naznanjajo našo zmago nad' italijanskim izdajalcem, ki prerokujejo lepšo bodočnost na oni sveti grudi, napojeni z gorko kr-vjo naših bratov in sinov ..,
veza Je ene gori, druge doli, tako da naše ceste niso bile niti za hipček prazne. Letos je to drugače. Vozov po cestah jo prav malo videti. Službo voznikov in konj .-o prevzele vspenjače, ki so raz-mrežene po celem bojišču. Kar je prej zvozilo in znosilo 1000 konj in 1000 mož, to oskrbi vspenjača v pol dne.
V zadnjem mojem pismu sem omenil, da strastni kadilci imajo tu premalo tobaka. Da je pa med vojaštvom mnogo res strastnih uničevalcev tobaka, se razume ob sebi. Strasten kadilec jc najbolj »udarjen«, ako nima cigare-te. Kadilec da od sebe zadnji groš, da le dobi cigareto. In tudi v velike nevarnosti se postavi, ako mu je obljubljen tobak ali cigarete. Da jc to res, naj tole priča:
Že večkrat so se čule iz zaledja in posebno iz tovaren za strelivo besede, da primanjkuje bakra in medenine. Državna oblast je dala zapleniti vse bakrene in medene kose: kotle, kljuke itd. za izdelavo streliva. In tudi silno drago so to plačevali. Da pa bi se tudi na bojišču medenina in baker zbirala, zato je vojaško poveljstvo sklenilo, da se moštvo nagradi za zbiranje. Saj je znano, da na bojnem polju je največ take ropotije iz izstreljenih izstrelkov, ki leži pozabljena naokoli. Apel vojaške oblasti na moštvo ni imel mnogo uspeha. Le tu in tam so posamezniki iskali baker in medenino in ga oddajali proti nagradi na določena zbirališča.
Ker pa vojaška oblast pozna prav dobro vse vojakove »bolezni« in »švo-hosti«, je udarila na drugo struno. In glas te strune je kakor električni tok učinkoval. Pred nekaj dnevi je stalo v dnevnih poveljih: Za vsak kilogram skupaj spravljenega bakra ali medenine dobi vojak poleg že določene denarne nagrade še — zavitek finega cigaretnega tobaka. — To je bil »holadri« na bojišču. Za kadilce bi bila veselej-ša morda od te k večjemu še novica, da je sklenjen mir. In koj se je začel strasten lov na tobak — pardon na baker in medenino. Ni minulo pol dneva in na določenem divizijskem zbirališču je bilo oddanega 10 meterskih stotov bakra in medenine. In tako se vrsti sedaj dan za dnevom. Vojaki zbirajo, iščejo, kopljejo, grobajo, tolčejo v potu svojega obraza dragocen baker za — tobak. Hm, tobak! In ko prinesejo na zbirališče, se vsakdo odreže: Če bi bilo zbiranje nagradeno samo z denarjem, ne bi enega kosa pobral. Ker pa sc gre za tobak, za to se bom pa še »martral« in ^»martral«. In sedaj je zbiranje splošno, po dnevi in ponoči.
Znano pa je, da največ bakra in ^.medenine leži po tleh v prvih bojnih .-ičrtah, kjer ni podnevi varno še glave pokazati. Ker pa se gre za ljubi tobak, potem strah izgine in poguma ima kadilec tudi ob belem dnevu polne hlače, in hajdi — na odprto polje se plazit po''trebuhu za tobak. Kroglje švigajo nad kadilčevo glavo, a on se za kroglje ne zmeni in grabežljivo »baše« bakrene obrožke italijanskih izstrelkov v malho v zavesti si: Eden bakreni obroček — eden zavitek finega cigaretnega tobaka.
Zal, da je ta lov na tobak imel že svoje prve žrtve. Kakor sem že prej omenil, se strastni kadilci pri čakanju tobaka izpostavljajo najhujšim nevarnostim. Pred par dnevi je šla spet ena taka četa lovcev na tobak iskat bakra. Našla je nekaj prav velikih laških granat nekrepiranih, okoli katerih so se ob spodnjem delu svetili široki in močni bakreni obroči. Oči so se možem za-iskrile ob tem pog' >du. Koj je bilo pri rokah kladivo, dleto in pila, in nabijanje, tolčenje in piljenje^e je pričelo. Ko so prve obroče že skoraj sneli, se jc ob močnejšem udarcu s kladivom granata razletela in nesreča je bila pri rokah. Trije mrtvi in nekaj ranjencev. Pač žalostna usoda strastnih kadilcev, ki pa ne bo prav nič izmodriia drugih, da bi se več ne podajali v take nevarnosti. — Je pač bolezen taka. Mi nekadilci — nas je pa prav malo — imamo, hvala Bogu, eno bolezen v splošnem pomanjkanju manj, namreč da prav nič ne zdihujemo in žalujemo, ko nimamo tobaka ali cigaret. Mi pravimo: raje polna usta kruha kakor polna usfa — dima!	_jg
iz ni
tovin 100; Alojzija Leštan, Peč pri Ru-biji; Ivana Austerle, kavarna Kuder, Celovec, Kardinalplatz; Jožefa Pavlin, Gorica, ulica Gabrizio 33, Sv. Rok; Emilija Batič, Šempas I. pri Gorici; Anton Mučič, Ljubljana; Valburga Filipič, Gorica, ulica Capella 44; Anton Marte-lanc, Vogersko 92; Peter Stanfel, Ljubljana, Reg. 97; Marija Vidič, Tolmin; Justina Rutar, Tolmin; Josip Bulpvec, vojni kurat, bolnica usmiljenih bratov v Gradcu; Andr. Pavlin, ul. Gabrizio 33 pri Sv. Roku; Marija Prezen, Avče 67; Štefan Debenak, Ldst. Arb.; Ana Kali-garis, Monfalkon; Angela Mozetič, Renče 365; Zofija Kodrič, Rilicnberk; Ivanka Božič, Bača 70 pri Sv. Luciji; Jožef Fakin, Komen; Filomena Pavlin, Trnovo pri Gorici; Ignacij Pelicon, Dornberg 188; Angela Pelicon, Dorn-berg 188; Jožef Brajnik, Gorica, ul. Barka 10; Emilio Hledc, k. u. k. Wach-komp. 5; Alojzija Peric, Dol. Vrtojba; gosp. župnik iz Renč Jožef Pregelj Renče 183; Marija Paškulin, Vrtojba 40; Franc Vodopivec, Dornberg 324; Ivana Mizerit, Ljubljana, Rimska cesta 11; Josip Terpin, Podsabotin pri Gorici; Cotič Andrej, Verh pri Rubiji; Jožef Rogelja, Temnica 48; Marija Jug, Solkan, Gregorčičeva ulica 41; Mimi in Rozi Valenčak, Miran pri župniku; Ani gela Mrak, Dol. Cerovo 62;Marija Mi-ani, Solkan Gregorčičeva ulica 41; Alojzija Medvešček, Fojana 42 pri Kr-minu; Dora Polzit, Šempas 15; Jožef Kračan, Šempas 15; Ivan Turel, Renče 10; Ernesta Humar, Šempas; Alojzija Perozi, Dornberg 39; Terezija Špaca-pan, Ozeljan 49; Frančiška Perozi, Dornberg 39; Terezija Cijan, Savodnje 5; Marija Košuta, Šempas 100; Amalija Košuta, Šempas 129; Ivan Primožič, Temnica 8; družina Ipavec iz Anhove-ga 10; Mikolj Cecilija, Volčjadraga; Marija Primožič, Volčjadraga 113; Frančišek Kodrmac, Gorica, ul. Bufo-lini 14; Katarina Golob, Solkan, Gregorčičeva cesta 22; Antonija Cej, Ravnica pri Gorici; Anton Fabijan, Bate 119; Katarina Goljevšček, Banjšica Krvavec 16; Ivana Humar, Gorica, ul. Co-ronini 24; Jožef Humar, Podgozd pri Gorici; Verč Marija, Gabrovica 30; Emilija Plahuta, Batuje 29; Andrej Kodrič, Buje 61 pri Rihenberku; Katarina Cegan, Dol. Vrtojba 145; Amalija Ce-gan, Dol. Vrtojba; Franc Velišček, Ple-šivo št. 54 pri Medani; Viktorija Rogelja, Temnica 18; Frančiška Pečenko, Brje pri Rihenbergu; Roža Pctrovčič, Vogersko 4; Suzana Martelanc, Vogersko 92; Mici Srebernič, Solkan; Magdalena Grebernič, Solkan; Peter Mu-nih, Sv. Lucija ob Soči; Neža Štrukelj, Bate 165; Ivan Silič, Selo 45 pri Ljubljani; Jožef Markič, Vrtojba 46; Angela Gergolet, Doberdob; Andreina Gergo-let, Doberdob; Jožefa Lakovic, Doberdob 52; Andrej Kodrič, Brje 61; Jožef Gergolet, Doberdob; c. kr. okrajno glavarstvo Gorica sedaj v Ajdovščini; Frančiška Švara, Nabrežina 12; Valentin Stantič, Sveto 51 pri Komnu; Anton Ferletič Doberdob; Radica Turk, Komen 30; Kristina Zimic, Solkan; Anton Drufovka, Pevma pri Gorici; Metod Li-povž, Silo pri Gorici; Olga Savčar, Selo 92; Peter Pahor, Renče 23; Amalija Štrukelj, Grgar 165; Franc Saksida, Renče 16; Marija Primožič, Novelo 13; Antonija Košuta, Ozeljan; Marija Mer-vič, Sv. Mihel pri Šempasu; Frančiška Perozi, Dornberg 39; Frančiška Žigon, Renče 220; Vuk Janez, Dol. Vrtojba 84; Katarina Peric, Doberdob; Marija Okretič, Kostanjevica 2; Jožefa Ilvalič, Solkan, Loke 1; Frančiška Hoban, Gor. Vrtojba 8; Anton Martelanc, Vogersko 92; Ivan Kavčič, Nabrežina; Franc Vodopivec, Dornberg 324; Frančiška Zaje, Brje 157; Angela Kodrič, Brje 67; Amalija Pahor, Renče 23; Leopolda Kren; Marija Pavletič, Bilje 45; župan iz Opatjega sela; Matija Polizon, Dornberg 177; Veronika Blažica, Št. Peter; Marija Valantič, Britof 69 pri Grgarju; Rajmund Špehonja, k. u. k. Feldkano-nenregiment 8, Batt. 1; Jožef Školč, k. k. Ldst. Arb. Abt Komp. 13, Reg. 97, Feldpost 102; Andrej Ručna, k. k. Ldw. Inf. Reg. 5, 3. Feldkomp.
dovolj železnic. Ker smo pa zasedli Tar-nopol, Stanislavov in Črnovice in od tam že zelo napredovali proti vzhodu in stojimo tu in tam na ruski zemlji, je rusko-ru-munska črta že zdaj v nevarnosti, da ji ne preprečimo umikanja. Če bomo tako napredovali, kakor zdaj, se bodo morali Rusi in Rumum umakniti iz severne Rumuni-je; v nevarnosti ni samo bogata Podolija, marveč tudi Odesa, glavna žitna zaloga Rusije; ogrožen je Kijev; iz Kijeva pa vodi mejna cesta v Moskvo.
Dunaj, 4. avgusta. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: S silnim napadalnim vz-nosom naših čet je naša bojna črta zopet znatno proti vzhodu napredovala. Gre od Horošcove ob Dnjestru močno proti jugu, 4 km vzhodno od Črnovic prekorači Prut, nato se razteza proti Storocincu ob Seretu nekoliko proti zahodu nazaj, gre nato proti jugu čez Kimpolung in Holdo in se približno 30 kilometrov južno od Dorne Vatre strne s staro karpatsko bojno črto. Pri Holdi stojimo na rumunski zemlji.
Od Črnovic do Sučave se bore naše čete že v goratem in gričevem ozemlju. Z drznim in junaškim izpadom so odprle avstrijske čete pri Sučavi Radav-ško kotlino.
Rumuni so včeraj popoldne po uničevalnem ognju, ki je trajal dve uri, zopet napadli postojanke med dolino Casinu in Mgr. Casinului. Napadi so se izjalovili, kakor njih predniki, na žilavi hrabrosti avstrijskih čet. Popolnoma smo tudi odbili ob 10. uri zvečer slabejši rumunski napad.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dnnaj, 4. avgusta. Uradno se poroča:
Na hrabri protiobrambi naših čet so se izjalovili sovražni razbremenilni sunki severno od doline Casinu in v prelazu T61gyes.
Osvoboditev Bukovine uspešno napreduje. Avstrijske sile so si izsilile severno od Kimpolunga prehod čez Mol-davico. Krdela zaveznikov izstopajo zahodno in severozahodno od Radavca iz gora.
Vzbodno od Črnovic stojimo na državni meji. Ji^žno od Dnjestra smo jo prekoračili.
Pri ialivu Zbruča so odbili naši varnostni oddelki napade ruskih stot-nij.
Dima j, 5. avgusta. Uradno se poroča:
Bojna skupina maršala pl.
Mackensena.
Nič važnega.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa.
Ruske in rumunske čete so severno doline Casinu zopet brez uspeha napadale naše gorske čete. V koiu treh dežela srno iztrgali sovražniku kraja Bro» stoni in Holdita,
V južni Bukovini smo prodrli čez Vamo in Moldavico Vatro.
Ob Sučavi se umikajo Rusi proti Ka&aveu. Južnovzhodno od Črnovic smo prišli do meje.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Severno od Pruta se bijejo za bojišča novoletne bitke v letu 1917. Bo sinoči smo vrgli sovražnika iz delov Bojana, iz vasi Earanče in z zahodnega slemena Doižoka.
Severno od Dnjestra na mnogih točkah močnejši boj s topovi.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 4. zvečer. Veliki glavni stan: V Bukovini in v severnozahodnem delu Moldave ugodno napredujemo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. avgusta. Veliki glavni stan:
Na severnem delu
bojne črte maršala princa
Leopolda Bavarskega so pričeli na več mestih streljati.
Bojna skupina gen. polkoT* nlka pl. Bdhm-Ermollija. Besni topniški boji od časa do časa pri Brodih in ob Zbruču.
Naše čete prodirajo skozi gozde V smeri proti Hotinu na južnem bregu, Dnjestra.
Nemške in avstrijske divizije so vzele vzhodno od Črnovic Raranče in zahodni del Bojana ob reki Prut.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Na rumunski meji jugovzhodno od Črnovic smo v bojnem stiku s sovraži nikom.
Ruse smo pritiskali v dolini Su-čava z bojem v Radavško planoto. Vzeli smo Vamo ob Moldavi. Prekoračili smo Bistrico med Lungo in Brosteni.
Napadi Rumunov na Mgr. Casinu* lui tudi včeraj niso uspeli.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 5. zvečer. Veliki glavni stani Zvezne čete uspešno prodirajo v Bukovini tako v gorah kakor tudi v ravnini.
NEMŠKO Eerlln, k
stan:
URADNO
. avgusta.
POROČILO.
Veliki glavni
Pri Posredovalnici za goriško begunca se, nahajajo pisma iz ruskega in italijanskega ujetništva na sledeče naslove: Lebam Jožefa, Št. Peter 26; Ivana Semolič, Brestovica, p. Monfalkone; Marija Pavšič, Gorica, ulica del Bosco 17; Marija Vodopivcc, Dornberg 59; Tc-reza Zupin, Štandrež 37; Jožefa Lako-vič, Dornberg 57; Frančiška Lakovič, Doberdob pri Tržiču; Metod Lipovž, Selo pri črničah 90; Skočai Veronika, Medana pri Korminu; Jožefa Cigoj, Vr-
Pred našo oienzivo se je raztezala naša bojna črta od Brodov do prelaza Pan-trij v jugozahodni smeri, od tam pa proti kotu Ireh dežela proti jugovzhodu. Dolga je bila približno 360 kilometrov. Bojna črta je napredovala zdaj še čez Črnovice. Če se sklepa čisto teoretično, bi se bojna črta osrednjih velesil, ki meri zdaj 750 kilometrov, ako bi se raztezala od Brodov do Odese, skrajšala za okroglo 200 kilometrov. Osvojitev vzhodne Galicije in Bukovine, ki je :-.e tudi malone popolnoma osvobojena, je z vojaškega vidika velevažna. Vsaka morebitna ofenziva proti severni Rumuniji bi bila zelo težavna, ker ni tam
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Bojna skupina gen. polkovnika Bohm-Ermollija.
Severovzhodno od Črnovic je pre-koiačena državna meja. V štirinajstdnevni vojski, ki predstavlja neprekinjeni zmagoslavni pohod nemških, avstrijskih in turških čet, smo iztrgali sovražniku dozdaj zasedeni tlel Galicije, izvzemši ozki pas od Brodov do Zba-raža.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvode Jožeta.
Osvoboditev Bukovine hitro napreduje. V dolinah rek, ki se proti vzhodu širijo, pritiskajo krdela zveznih zborov za. sovražnikom, ki se umika, čez črto Črnovice—Petrove—Bilka—Kimpolung.
Na moldavski bojni črti so Rumuni zopei, ne da bi bili kaj dosegli, skušali z močnimi napadi zasesti Mgr. Casi-nului.
V o j ji a skupina m n r š a 1 a p 1.
Mackensena.
Na spodnjem Seretn so se močnejše borili, kakor prejšnje dni.
Ruska uradna poročila.
29.	julija. ZahodnO bojišče. Med Vzhodnim morjem in Pripjatom so streljali s puškami, nastopali so tudi letalci. V Galiciji zahodno od Zba-raža smo odbili sovražni napad na naše postojanke. V tarnopolski smeri so se približali prednji sovražni oddelki črti Ohrimovce-Romanovka-Zarebti-Ko-lodziejovka - Poznanka - Hetmanska-Eleonorovka - Soroka - Krogulec. Naši oddelki so izpraznili zahodno od Hu-ziatina pod sovražnim pritiskom črto Tiha - Ruvka-Dembrovka. Zahodno od Zaleščikov je zasedel sovražnik Jasine-nov-Polni in Toporovce. Sovražnik je v Karpatih z napadi pri gori Tomnatič in v odseku severovzhodno od Kirlibabe odbil naše oddelke nekoliko proti vzhodu.
Rumunska bojna črta. Rumunske čete so napredovale proti Kez-divasarhely in zasedle črto, ki leži devet vrst od višin zahodno od Racines-firke in Casinula, kakor tudi od višin zahodno od Ragoslavja in pri Zalease-rejih.
30.	julija. Zahodno bojišče. Pri Ibarovu obstreljevanje s topovi. —* Južno od Ilusiakina je prodirala sovražna pehota čez Zbruč, a smo jo odbili. Ob Dnjestru je napadal sovražnik naše mostišče pri Zaleščikih, a po trdovratnem boju smo ga odbili. Jugozahodno Zaleščikov pri Zoimačili, Kisele-vu in pri Šecovi je sovražnik naše čete potisnil nekoliko nazaj. V Karpatih so se naše čete umikale pod pritiskom sovražnika vzhodno Šipot, Kamene in Molovo.
Na ostali bojni črti so streljali S puškami.
Rumunska bojna črta. Sovražnik je napadal 23. julija severno od ceste Jakobeni-Kimpolung; tekom dne smo ga odbili, a proti večeru jc potisnil naše čete na višine zahodno od Sundula Moldovi. Odbili smo napade na obeh straneh železnice Focsani-Ajema.
31.	julija. Zahodno bojišče. Sovražni oddelki so se polastili severno od Husiatina potem, ko so prišle na vzhodni breg Zbruča, dveh črt naših strelskih jarkov; a po besnem boju na nož smo jih vrgli iz njih, nakar smo upostavili svoj prvotni položaj. Izjalovili so se sovražni poizkusi, da bi pri Puklaki - Podfilipie prekoračili Zbruč. Odbili smo tudi sovražne napade pri Gormakovki. Vsled sovražnega sunka so izpraznile naše čete Zeleščike.
Južno od Dnjestra je sovražnik potem, ko je podvzel ofenzivo na bojni črti Zaleščiki-Sniatin, napadel našo postojanke. Po besnih bojih, v katerih so naše postojanke večkrat menjale gospodarja, se je posrečilo sovražniku, da je potisnil nazaj naše čete pri Doro-sovcu-Zastavni in pri Verenčanki ter pri Oroženih.
V zadnjih bojih sta se posebno odlikovala tretja in deseta divizija finskih strelcev kakor tudi pešpolk Pro-skurov, ki je izgubil skoraj vse svoje častnike.
Na ostali bojni črti so streljali s puškami.
R u m u n s k a bojna črt a. Odbili smo vse sovražne napade severno od ceste Valeputna-Kimpoluns:: južno
od navedene ceste se je posrečilo sovražniku, da je našo črto potisnil nekoliko nazaj. Rumunsko čete so severozahodno od Soreje vzele sovražne postojanke na desnem bregu Putne pri Pojanu z bojem. Na ostali bojni črti so streljali s puškami.
Urad vojaških obvestil (urad, ki skrbi za vohunstvo. Op. ur.) sodi, da so podvzeli sedanjo nemško ofenzivo, ker se je natančno poročalo nemškemu generalnemu štabu o notranjem stanju ruske armade. Hindenburg je baje obljubil Viljemu, da armada v dveh mesecih ne bo več sposobna za boj.
Rumunsko uradno poročilo.
30. julija: Sovražnik je pri I)orni Vatri večkrat napadel ruske postojanke severno od ceste Valeputna - Jako-
beni.	.
1. avgusta: Desno rusko krilo je zasedlo severno od Dorne Vatre novo odporno črto, ki leži nekoliko bolj proti vzhodu.
Tričetrtinc Rumunije osvobodene.
Dunaj, 5. avgusta. (IC. u.) Vojni tiskovni. stan: Tri četrtine Bukovine je osvobodenc od sovražnika. Rusi se močnejše branijo le še v jugovzhodnem mejnem kotu, a zadržati ne morejo osredotočenega prodiranja naših čet na prostor pri Radavcu. Rumuni so tudi včeraj nadaljevali svoje razbremenilne poizkuse severno od doline Casi-ni; večkrat so napadli postojanke naših gorskih čet, a vse napade so naši odbili.
Na italijanskem bojišču postajajo Italijani živahnejši; mogoče so Angleži zapovedali italijanskemu zunanjemu ministru, da morajo zopet pričeti bitko, ker sporazum v Rusiji in na Flanderskem ni s svojim napadom dosegel, kar je nameraval.
Kako so naš?, vdrli, v Črnovice. — Sijajen sprejem generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa.
Dunaj, 4. avgusta. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Patrulja 5. pehotne divizije je vdrla že 2. avgusta ob 5. uri popoldne v Črnovice; ponoči so ji sledile patrulje hrvatskih domobrancev. V tesnem stiku s sovražnikom so prekoračile Črnovice. Prve čete pehotnih krdel so pričele korakati v mesto 3. avgusta ob 7. liri 30 minut zjutraj. Srečni prebivalci so pozdravljali čete in poveljnike. Čez eno uro je bil slovesen sprejem v mestni hiši, katerega so ove-kovečili s spomenico. Pred mestno- hišo sc je zbralo na tisoče srečnih ljudi. Govornikom mestnega zastopa in duhovščine je odgovarjal generalni major Felix, ki je bil med generali prišel prvi v mesto. Poveljnik vojne črte nadvojvoda Jožef je prišel na čelu oddelkov pešpolka št. 13 in nekaterih baterij ob 12. uri 30 minut v mesto. Na Rin-gu so ga slovesno sprejeli zastopniki mesta in duhovščine. Veselo so vojaki in meščani na nadvojvodov poziv klicali živio cesarju. Od mesta je znatno poškodovan kolodvor; tudi vodovod in elektrarna sta precej trpela. Oba mostova sta precej razstreljena. Veliko stanovanj je oplenjenih. Pri korakajo-čili četah se jc veselo javilo veliko avstrijskih ujetnikov, katerim se je posrečilo, da so ušli v zmedi, ko so se Rusi umikali.
Hrvatje v čmovieah navdušeno sprejeti.
»Az Est« javlja iz Črnovic: Prvi so vkorakali v Črnovice hrvatski polki. Prebivalci so razobesili črnorumene zastave. Hrvatje so hitro prekoračili mesto in zasledovali sovražnika v smeri proti reki Prut.
Cesar Karel odpotoval v Črnovice.
Dunaj, 6. (K. u.) Njegovo Veličanstvo cesar je odpotoval 4. t. m. popoldne z Dunaja, da obišče Črnovice. Poleg navadnega spremstva spremljajo cesarja načelnik generalnega štaba general pehote baron pl. Arz, ministrski predsednik dr. pl. Seidler in cesarski nemški vojaški pooblaščenec pruski generalni major pl. Cramon.
Ruska bojna črta se trajno drobi.
Berlin, 4. avgusta. Wolff poroča: Rusi so izčrpavali vzhodno od Zbruča svoje moči s celo vrsto napadov na postojanke zaveznikov, s katerimi so napredovali na vzhodni breg reke. Rusi niso uspeli, kakor so se jim tudi izjalovili njih sunki tam, kjer se izliva Zbruč v Dnjestr.
Vzhodno in južno od. Črnovic zavezniki napredujejo. V obrambi glavnega mesta Bukovine so imeli Rusi težke in krvave izgube, a branili so se brez uspeha; njih čete so se popolnoma zmedle; nasproti napadalcem so namreč pošiljali vedno nove čete in oddelke prostovoljcev, ki so jih sestavljali iz raznih čet. Rusi s črnovicami niso izgubili lo važnega etapskega kraja, marveč tudi izredno važno križališče že-loznic in cest.
Priborili smo si izstop iz doline Se-reta, Malega Sereta in Sučave. Ob Se-retu in ob Malem Seretu smo dosegli kraja Storozinc in Petrove. Zavezniki so osvojili v Sučavski dolini zaporne utrdbe dolino med Cateu in Falkenu in dosegle vas Bilko. Važna Radavška kotlina s svojimi številnimi važnimi kraji in z omrežjem dobro zgrajenih cest je zdaj zaveznikom odprta. V teh delih Karpatov je premagano najtežavnejše delo: vsak dan težki pohodi v gorah, neprestane borbe v gozdih in slabe zveze z zaledjem.
Rusi se sicer v južnih Karpatih še besno branijo, a preprečiti ne morejo, da ne bi se njih bojna črta trajno drobila.
V dolinah Moldavice in Moldave napredujemo; zavezniki so prodrli do vzhodno od Kimpolunga, ravno tako napredujemo ob Bistrici in na višinah Neagra do prelaza Tolgyos.
Rumunske napaualne čete pa krvave v brezuspešnih napadih na Monte Casinului, ki jih vedno ponavljajo.
Rumunska vlada pobegnila iz Jaša v Rusijo. — Zarota in napad na rumun-skega kralja. — Ruski vojni svet v glavnem stanu. — Padec Brusiiova. — Proti Hotinu. Rusi se hrabro bijejo. — V severnem delu Črnovic je gorelo. — Junaški naskoki Hrvatov na Ruse, ki so branili črnovice.
Iz Berlina se javlja: Radi zadnjih dogodkov na bojišču se je preselila rumunska vlada iz Jaša v Kišinev. — Iz Stockholma: »Novo Vreme« poroča: Predsednik delavskega in vojaškega sveta v Jašu je izročil rumunski vladi ultimat,s katerim so zahtevali, naj se kralj Ferdinand takoj odpove prestolu; naj se odpravi v Rumuni ji smrtna kazen in naj se zvišajo rumunskim vojakom plače. Rumunska vlada je sprejela zadnji dve zahtevi, a odpoved kralja Ferdinanda je odločno zavrnila in je poročala začasni vladi. Predno so v Petrogradu odgovorili, je pa neki ruski polk obkolil kraljevo stanovanje in je poizkušal kralja ujeti. Kralja je branilo 60 angleških, francoskih in italijanskih častnikov; posrečilo se mu je ko-nečno, da je iz poslopja pobegnil. Nezanesljivi polk so pozneje nadomestili z drugim polkom, ki je razpustil delavski in vojaški svet v Jašu. — Iz Petrograda: Kerenskij je imel v glavnem stanu vojni svet. Navzoči so bili Brusilov, Aleksejev, Klembovski, komisar južne zahodne bojne črte Lamenkov in drugi ugledni zastopniki armade. Brusilov je poročal, cla se v dobrem redu umikajo. Sovražna ofenziva je v gotovem oziru negotova. Razpravljali so od 4. ure zjutraj do 11. ure ponoči. Petrograjski listi poročajo, cla jc bila razprava zelo živahna. Kerenskij je izjavil, cla Brusilo-vu nc zaupa. Brusilovemu nazoru o položaju so drugi generali ostro nasprotovali. Brusilov je trdil, cla je nemško-avstrijsko prodiranje že prekoračilo višek in je nameraval razbremenilno ofenzivo na nekem drugem delu bojne črte. Njegovemu načrtu so se pa odločno uprli drugi generali, ki so rekli, da bi pomenjala nova ofenziva samoumor. Savjenko je naglašal, da vojaki Brusi-lovu več nc zaupajo, ker brezobzirno žrtvuje ljudi. Edini priljubljeni general je Kornilov. Kerenskij je nato sklenil, da premeni poveljstvo. — Znani vojni poročevalec »Berliner Tageblatta« Aclelt je 4. t. m. brzojavil svojemu listu: Rusko obmejno trdnjavo Hotin naši topovi že lahko obstreljujejo. Splošna črta se iz vzhodne smeri premika vedno bolj proti jugu. Ruska armada jc sicer vsled notranjih bolezni oslabljena, a ne more se ji odrekati, da se junaško brani. Naše čete so morale napeti vse svoje sile in moči, da so svoj dvatedenski pohocl v strašni vročini in v neprestanih borbah ovenčale z zavzetjem Črnovic. — Vojni poročevalci poročajo: Kerenskij jc strogo prepovedal, cla morajo Črnovice za vsako ceno držati, ker so to zahtevali Rumuni, ki so jim bili izročili upravo Bukovine, ker so se posebno bali za svojo bojno črto v Mol davi, ki se nahaja sedaj v veliki nevarnosti. Med Dnjestrom in Prutom jo branilo Črnovice 14 divizij. Hrvatje so junaško naskakovali ruske čete, ki so se morale umikati pred njimi, dasi so bile v veliki premoči. Ruski odpor se je zlomil 2. t. m. Pot, po kateri so se Rusi umikali, so značili stebri elitna. V severnem delu Črnovic gori na več mestih.
Rusi nameravajo ustaviti ofenzivo. — Ave-rescu-a skrbi usoda rumunske armade. — Kornilov zapovedal 34 častnikov ustreliti.
—	Rusi izgubili v zadnjih bitkah okroglo 390,000 mož. — General Erdely ustreljen.
—	Podčastnik imenovan za generalnega komisarja pri generalnem štabu. »Temps« javlja, cla se je podal Kerenskij v glavni stan na vojni posvet, kjer bosta predlagala Kornilov in Čeremisov, naj
se ustavi ofenziva in naj se armada v bodoče le močno brani. Ustaviti nameravajo tudi rumunsko ofenzivo. — ;>Daily News« poročajo: Rumunske generale dogodki v Bukovini zelo skrbe. Na celi rumunski bojni črti Mackensen poizveduje; boje se, da ne bi napadel. Preko Genfa se pa javlja iz Jaša čez Petrograd: Rumunska armada se boji, da ne postane položaj za njo najtežavnejši, če se bo Kornilov še naprej umikal. -- »Morningpost« javlja iz Petrograda: General Kornilov je zapovedal samo-lastno ustreliti 34 ruskih častnikov, ker so pozvali vojake, naj se umikajo. Ko se jc to izvedelo, je poizkušalo več polkov napasti glavni stan, da bi bili Kornilova ustrelili. — Berlinski »8Uhr Blatt« javlja, da cenijo ruske izgube na okroglo 390.000 mož, a število še ni popolno, ker se boji nadaljujejo. — »Denj« potrjuje, da je izgubila 7, armada, ki se je zelo hitro umikala, vse topove. — Petrograjski listi javljajo: Zavratno in izdajalsko je bil ustreljen general Erdely. — »Matin« javlja iz Petrograda: Kerenskij je imenoval za vladnega komisarja pri generalnem štabu podčastnika Filonenka, ker je prvi podpisal prošnjo, naj se na bojišču zopet uvede smrtna kazen.
Ameriška pomoč Rusom.
»Denj« javlja: Več sto ameriških letalcev se je pripeljalo v Rusijo.
Ruske zmede.
Razpust iinskega deželnega zbora. — Kerenskij namerava proti Finski ostro nastopiti. — Ruske koalicijske vlade ne bo. — Aksentijev postal notranji minister. — Černov odstopil. — General Gurko aretiran. — Kozaški general poveljnik v Petrogradu. — Kerenskij in Brusilov diktatorja.
Agentura: Začasna vlada je razglasila oklic, ki izvaja, da je sprejela adreso finskega deželnega zbora, a da mu ne priznava pravice, da bi iz lastnega nagiba razveljavil bodočo voljo ruske ustavodajne skupščine in pooblastila ruske državne moči v vprašanjih, ki se tičejo postavodaje in uprave Finske. Da more finski narod o svoji usodi odločiti sam, kar je mogoče le sporazumno z ruskim ljudstvom, je sklenila začasna vlada, da razpusti finski deželni zbor, da razpiše nove volitve najkasneje 1, in 2. oktobra in da skliče novi deželni zbor najkasneje 1. novembra. Novi deželni zbor se bo moral pečati z zakonskim načrtom, ki bo določal notranjo upravo Finske. — »Eclair« javlja: Kerenskij namerava proti Finski ostro nastopiti, če bi vsled razpusta deželnega zbora nastali v deželi nemiri. — Reuter potrjuje, da so se pogajanja kadetov z vlado razbila, — Aksentijev, predsednik sveta kmetov, je imenovan za notranjega ministra. — Odstopil je poljedelski minister Černov, ker so ga, kakor je pisal Kerenskemu, obrekovali. — Zaprli so generala Gurko. (Reuterjevo poročilo.) — »Matin« javlja iz Petrograda, da je imenovan kozaški general Nasilkovski, ki je izjavil, da bodo njegovi kozaki z vsemi sredstvi vzdržavali v Petrogradu mir, za poveljnika petrograjskega vojaškega okraja. V Petrogradu so zbrali 60.000 vojakov, ker radi porazov na bojišču zelo vre. — »Stampa« poroča, da bosta imenovana za diktatorja v Rusiji Brusilov za vojaškega, Kerenskij pa za civilnega diktatorja.
Vprašanje sklicanja dume.
Petrograd, 3. avgusta. (K. u.) V privatni skupščini članov dume jc predlagalo več poslancev sklicanje dume. — Predsednik Rodzjanko je izjavil, da je sicer istega naziranja, vendar je pa mnenja, da še ni prišel psihološki trenutek za sklicanje dume.
Oklic odseka dume na prebivalstvo.
Petrograd, 3. avgusta. (K. u.) Začasni odsek dume jo izdal na prebivalstvo poziv, ki med drugim pravi: V armadi se spuščajo sumljive eksistence iz stra-hopetnosti v beg. Kar se dogaja z armado, je le posledica tega, kar sc dogaja po vsej Rusiji. Katastrofa v zaledju bo povzročila tudi njeno uničenje, kar je istovetno s propadom Rusije. Le en izhod je tu in to jc krepka moč, ki bi zahtevala od vsakega posameznika in od vseh kar najstrožje izpolnjevanje dolžnosti. Revolucija je odstranila vse krajne oblasti. Glavna naloga vlade obstoja v takojšnji ustvaritvi rednega sistema uprave in justice, brez katerega ni mogoče uresničiti od vlade zasnovanih reform. Do sklicanja ustavodajalne skupščine so vsi zakonodajni akti nedopustni, ki na radikalen način izpod-kopujejo vladni režim in družabni red in povzročajo še večjo zmešnjavo.
Odslop Kereusfcega. - ivi poveljnik čnioiMske inerir;ce. — liiisi i
Stockholm, i. avgusta. (Kor. urad.) Izvršilni odbor delavskega in vojaškega sveta je bil sklican z ozirom na de-misijo K (»renskega, katero je začasna vlada odklonila.
Petrograd, 4. avgusta. (K. u.) Agentura: Ministrski predsednik Kerenskij je poslal svojemu namestniku, predsedniku ministrskega sveta Nekrasovu sledeče pismo: Kor mi ni mogoče, da bi kljub vsem svojim ukrepom, začasno vlado tako obnovil, kakor io zahteva izredna sedanja zgodovinska doba, ne morem več prevzeti odgovornosti nasproti državi. Začasno vlado prosim, naj me odveže vseh mojih činov! Kerenskij je odpotoval iz Petrograda. Začasna vlada jc sklenila, da demisije Kerenskega ne sprejme in sicer še i s ti večer na posvetu z najuglednejšimi političnimi zastopniki, kakor tudi s člani začasnega odbora dume, izvršilnega odbora delavskega in vojaškega sveta in sveta kmetskih odposlancev.
Petrograd, 5. avgusta. (K. u.) Agentura: Ladjini linijski kapitan Nemic je povišan za konteradmirala in imenovan mesto admirala Ivolčaka za poveljnika mornarice na Črnem morju.
Petrograd, 4. avgusta. (K. u.) Agentura: Sovražne čete so vzele kraj Ku-drincc, ki leži 20 vrst zahodno od Ka-menca Podolskega.
Petronrad, 4. avgusla. (Kor. urad.)
: M;ni ;rski predsednik Kerenskij je po-nuuii svoj o.' up, a je vlogo začasna ! vlada odklonila.
Polom aiiesiB-friiMe mm.
Berlin, 4. Wolff: Velikopotezni an« gleško-francoski sunek na Flanderskem se je na hitrem in mogočnem nemškem proti-sunku popolnoma zrušil.
Angleži so vrgli povodom svojega velikega napada 31. julija v ogenj 14 divizij. Pripravili so dve konjeniški diviziji, ki naj bi izkoristili uspeh. Mogočne angleške napadalne množice je podpirala ena francoska divizija. V vsakem divizijskem odseku naj bi prvemu naskakovalnemu valu pripravilo pot osem oklopnih avtomobilov (tankov), drugemu valu pa še štirje. Nemški ogenj je pa uničil veliko oklopnih voz žc v njih pripravljalnih postojankah, druge, ki so napredovali, so naši topovi razstrelili.
Za vsako divizijo je stalo pripravljenih približno šest švadronov konjenice, ki naj bi prodrli potem v zaledje, ko bi bili, kakor so upali, prebili nemško bojno črto pešci. Ker pehota ni uspela, večinoma švadroni niso nastopili. Decimirani angleški naskakovalni valovi so se zrušili v silnem nemškem protisunku; vrženi so bili zopet več kilometrov daleč.
Vzorno so sodelovala vsa nemška orožja. Opuščeno ozemlje, ki so ga izorale granate in ga je dež pomlakužil, nudi s tisočerimi in tisočerimi padlimi sovražniki strašen prizor. Posebno ob cesti Lange-mark-Zonebeke, kakor tudi posebno pri St. Julienu so dognale naše čete obsežne angleške mrtvaške livade.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 4. avgusta. Wolff poročaj Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča
Rupreta Bavarskega. Ker je močno deževalo, je tudi včeraj na ilandrijskem bojišču bitka mirovala. Ponoči so od časa do časa zelo besno streljali. V večjem obsegu se ni napadalo.
V Artois je bilo mirno, le pri Hulu-chu in pri Lensu, kakor tudi na pred-poljih vzhodno Morachy so živahnejše streljali.
Bojna skupina vojvoda Alberta Virtemberžana. Južnonemške in renske naskako-valne čete so vpaclle v sovražno postojanko vzhodno od Leintreya; vrnile so se z velikim številom ujetih črnih Francozov.
Prvi generalni kvartirni mojster:
pl. Ludendorff.	«
Berlin, 5. avgusta. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča
Ruperta Bavarskega. Na Handrijski bojni črti so le v nekaterih odsekih močno streljali. Napadali niso.
Bajna skupina nemškega cesarjeviča. Videlo se je slabo; borili so se le malo. Spodnješlezijske in poznanjske naskakovalne čete so na severnem bre« tju Aisne vdrle v francoske črte; vrnile so se s skoraj 1.00 ujetniki.
Bojna skupina vojvode Albrehta Virtembcrškega: Nič novega.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 5. zvečer. Veliki glavni stanr Položaj na flanderskem bojišču se ni
izpremenil .
Francosko uradno poročilo, 2, avgusta zvečer. V Belgiji jc prepreči topovski ogenj, ki je zadrževal nemško
topništvo, cla Nemci, ki so vzhodno in se-vr ao od Bixschoote močnejše nastopali, l iso napadli. Naš ogenj je ustavil vzhodno od Ccrny dva napada Nemcev. V Champagni boji patrulj. Ujeli smo več sovražnikov. Na levem bregu Moze topovski boj.
3- avgusta ob i i. uri ponoči. V Belgiji jc položaj neizpremenjen. Trajno slabo % reme. Na večini fronte severno od Aisne razmeroma miren dan. Vzhodno od Cerny so se Nemci skušali približati našim črtani, naš ogenj jih je ustavil. Sovražni napad se je popolnoma izjalovil. Na obeh bregovih Moze obojestransko delovanje artiljerije. Z ostale fronte nobenih poročil.
Angleško uradno poročilo,
2.	avgusta. V zadnjih 48 urah je neprestano močno deževalo. Ob železnici Vpern-Roulers sc je posrečilo sovražniku včeraj popoldne, da se jc z velikimi žrtvami ustali! v naših prednjih postojankah; a zvečer je naš protinapad nemško pehoto iz vseh točk popolnoma pregnal in upo-stavil našo prejšnjo črto. Sicer se bojna črta pri Ypernu ni izpremenila. Jugovzhodno od Hargicourta smo z uspehom napadli sovražne postojanke in se vrnili z ujetniki.
3.	avgusta. Sovražnik je dopoldne in popoldne večkrat besno poizkušal, da bi zoDct_ priboril ozemlje, ki ga je bil izgubil severovzhodno cd Yperna. Neglede na vedno večje izgube so napadali močni sovražni oddelki naše postojanke od železnico Ypern-Roulers do Saint-Juliena. Sovražne črte smo vselej razbili in razkropili z ognjem naših topov in pehote. Naše čete so napadle sinoči sovražne jarke sever-novzhodno od Gauzeaucourta in zadale sovražniku velike izgube.
3. avgusta zvečer. Naše čete sc se ustalile danes zopet v vasi St. Julien, severno od železnice Ypern-Roulers. Naš topovski ogenj je razkropil zbiranja nemške pehote. Ponoči smo napredovali južno od Hollebcke in vzhodno od Monchy le Preux. Sovražnika smo pregnali skoraj iz celega ozemlja, ki ga jc bil pridobil v minuli noči. Ponoči smo odbili sovražne naskakovalne čete, ki so napadle severno-vžhodno od Gouzecourta, jugozahodno od Fontaines les Craisilles, Oddelki naših čet so uspešno vpada! i v sovražne jarke. Zavezniki so ujeli 31. julija 6122 nemških ujetnikov, med njimi 132 častnikov.
Pred novo bitko na Flanderskem.
Geni, 4. »Petit Journal« javlja iz glavnega stana generala Haigha, da bo v kratkem na flandrijskem bojišču zopet postalo živahno.
Francoska zbornica.
Pari«, 3. avgusta. (K. u.) Senat je sprejel zakon, ki se tiče razdelitve sil in je bil že odobren od zbornice. Painleve jc prevzel provizorično mornariško ministrstvo. Senat in zbornica sta se odgodila do 18. avgusta.
Ministrska kriza na Francoskem.
»Kolnische Volkszeitung« javlja iz Genfa, da so socijalisti odpovedali Ribotu podporo. Seje stranke so bile zelo viharne. Thomasu je zapovedala stranka, naj takoj odstopi. Ribo'; namerava popolnoma preosnovati vlado. Iz Bazlja poroča »Lo-kalanzelger«; Poslanci trde, da namerava odstopiti tudi Ribot in se umakniti mlajši moči; za njegovo mesto sc imenujeta Painleve in Albert Thomas. — »Matin« javlja: Ministrski predsednik Ribot in vojni minister Painleve sta nameravala koncem tedna odpotovati na londonski posvet, a sta potovanje odgodila. Ribot sedi, da ne sme zapustiti Pariza, dokler ne bosta imenovana naslednika Lacazesa in Chochina. — »Journal« pravi: Politični krogi sodijo, da bo mogoče Ribot preosnoval vlado. — »Echo de Pariš« trdi, da namerava tudi Maloy odstopiti. Notranje ministrstvo bo prevzel začasno najbrže Viviani. — Iz Pariza javlja c. kr. korespondenčni urad: Socialistično časopisje zelo ostro napada Ribota, drugi listi so pa splošno zadovoljni ž njim.
iiiisii ipi i ni
Dunaj, -i. avgusta. Uradno sc poroča:
Sovražna letala so vrgla poneči od 3. na 4, t. m, na mesto Fuljj in okolico zopet do 130 bomb. V mestu so poškodovali nekaj Mš. Vojaške škode ni. En civiJist je Ml ranjen.
Dunaj, 4. avgusta. Uradno se poroča :
Poneči cd 2« na 3. avgusta je vrglo približno 18 do 20 sovražnih letal na mesto in pristanišče Pulj okroglo 80 bomb, med njimi je bilo veliko zaži-galk. V mestu je bilo poškodovanih več zasebnih hiš; 2 civilni osebi sta ubiti, 12 ranjenih, večinoma ženske in otroci. Vojaška poslopja niso bila poškodovana. Bombe sa padle iudi na mornariško bolnišnico in na mornariško pokopališče, med vojaki sta bili lahko ranjeni osw
Ilolijoni oDslreiievflli Sveio fioro h Kros
Dunaj, 5. avgusta. (lv. u.) Vojni tiskovni stan: Na jugozahodni bojni črti nastopa predvsem topništvo. Včeraj popoldne so besno obstreljevali več ur Sveto goro, zvečer pa tudi naše postojanke na Krasu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 4. avgusta. Uradno se poroča :
Na Bombonu so uspešno nastopale poizvedovalne čete. Zelo močno so obstreljevali s topovi Sv. Goro.
Načelnik generalnega štaba.
.Dunaj, 5. avgusta. Uradno se poroča:
Na goro sv. Gabrijela in na kraško
planoto so streljali včeraj Italijani več ur s težkimi topovi..
Italijansko uradno poročilo.
3.	avgusta. Sovražnik je včeraj na celi bojni črti zopet živahno nastopal. Naši poizveclovalci so zato tudi delovali; hitro in z uspehom je nastopalo tu-cli naše topništvo. Manjši boji pehote so se bili na Monte Palome (vzhodno od Chiese), v Campo Rovero (Asiaška visoka planota), na Colbriconu, jugozahodno od Col cli Bois, v visoki dolini Bordaglia (Karnija) in Rombonu, na Slaftembu (prednja Soča), severno-vzhodno Plavi in od Solkana kakor tudi vzhodno od Gorice; kratki topniški boji v nekaterih odsekih planote Asiago, ob srednjem teku Soče kakor tudi na Krasu mecl Kostanjevico in malim gozdom.
' Naš letalec je sestrelil nad Tolminom sovražno letalo, ki je zgorelo, drugo je pa prisilil, da se je moralo spustiti v lastnih črtah na tla, kjer so ga na to razstrelili naši topničarji.
Močne naše zračne skupine so v minuli noči uspešno obstreljevale ar-senal in vojaške naprave v Pulju; vrnile so sc polnoštevilno v svoja bivališča.
Sovražni letalci so napadli z bombami nekaj naseljenih krajev ob spodnji Soči, a napad je zahteval le malo žrtev; tudi škocle ni povzročil velike.
4.	avgusta. Včeraj sp na celi bojni črti nastopali topničarji; mali boji mecl poizvedovalnimi oddelki. Ponoči 3. in 4. avgusta je sovražnik vzhodno od Vrtojbe in na Rombonu dvakrat močno napadel. Z našim ognjem in z živahnim protinapadom smo popolnoma odbili živahen protinapad čet, ki so zasedle prednje postojanke. V zračnih bojih 2. avgusta smo poleg dveh letal, o katerih smo že poročali, razstrelili še tretje sovražno letalo. V minuli noči so naše zračne skupine zopet obstreljevale arsenal in vojaške lope v Pulju. Lahka megla je pospeševala naše drzne letalce, ker j c zavirala sovražne žaromete in obrambni ogenj, cla so vrgli osem ton bomb in drugih razstrelil natančno tja, kamor so merili. Povzročili so velike požare in veliko škodo, predno so se vrnili zdravi na lastna letališča.
Živahnejši nastopi na italijanskem bojišču.
Dunaj, 4. avgusta. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Na italijanski bojni črti nastopajo topničarji in letalci živahnejše.
Častniškim patruljam sc je posrečilo, da so vzele v boju z ročnimi granatami na Rombonu dve kaverni; vrnile so se v naše postojanke z enim ujetim častnikom in s 26 vojaki.
Italijani nad Idrijo.
V Idriji, 1. avgusta 1917.
Danes ob 11. uri je krožil kakih 10 minut nad mestom zopet italijanski zrakoplov. Ni metal sireljiva na mesto, menda je le opazoval, koliko škode so vsekako napravili s svojimi 7 tonami, kakor sami uradno poročajo. Naši kanoni so ga sprejeli s šrapneli, dvakrat je malo manjkalo, da ga niso zadeli, zato jo je brzo odkuril proti Gorici. Strahu jc pa le precej pro-vzročil, kajti brnenja v zraku se ljudje le boje, ker jim jc še od sobote grozno tres-kanje ostalo v kosteh, V kakem spominu bo Italijan po vojski pri nas ostal, si lahko vsak misli. Idrija je odprto obrtnijsko mesto pa je je tako vznemirjal in obdeloval!
Preti novo italiiansKo ofenzivo.
Curih, 4. avgusta. Švicarski listi poročajo, cla so v Italiji zaprli civilni železniški promet: znamenje, cla nameravajo Italijani začeti ofenzivo.
(9 JUD.
AVSTRIJSKO URADNO FOROcILO.
Dunaj, 5. avgusta. Uradno sc poroča:
Sovražni oddelki so poizkušali severovzhodno od Dorje prekoračiti De-voli.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. avgusta. Veliki glavni
stan:
Na bojni črti maršala pl. Macken-sena in na makedonskem bojišču se položaj iti izpremeuM.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, 3. avgusta. Manj živahen artiljerijski ogenj med jezeri, v ovinku Črne, na Dobrempolju in južno od Dojrana. V okolici Moglene smo z ročnimi granatami pregnali sovražni poizvedovalni oddelek. Na levem bregu Vardarja je nek naš poizvedovalni oddelek vdrl v sovražne jarke in zadal sovražniku občutne izgube. Ob spodnji Strumi je naš ogenj pri Kristijan Kamili vrgel nazaj sovražne poizvedovalne skupine.
Soiija, 5. Uradno: Na celi bojni črti so zelo malo nastopali. V ovinku Črne in na levem bregu Vardarja so od časa do časa močno streljali s topovi. Na obeh bregovih Vardarja in ob spodnji Strumi so naši poiz-vedovalci ugodno nastopali.
Soiija, 5. Uradno: Pri Malmudiji so streljali s puškami; pri Galacu so slabo streljali s topovi.
Mirovni poKrel.
Sv. oče isda mirovno eneikliko, — Ribot o miru. — V Washingtonu sklenili, da se mora Nemčija poraziti. — Čheidze predsednik stockholmskega posveta, — Dr. Helferich bo vodil mirovna pogajanja. — Sporazum se posvetuje. — Vojska se bo kmalu končala. — Mirovna zveza duhovnikov.
»Mesagero« napoveduje, da bo izdal sv. oče eneikliko o vojski in o miru škofom in duhovščini osrednjih velesil. — Francoski ministrski predsednik Ribot je v četrtek rekel o politiki francoske vlade: Mir bomo šele sklepali, kadar bo prosila Nemčija zanj. Želimo si zelo mir, ki pa mora biti iskren, trajen in časten za deželo. Preiskujmo rajši, kako naj zmagamo, kakor kako naj pridemo do miru. Iz Washingtona: Wa-shingtonski kabinet je podpisal z zveznimi državami pogodbo, po kateri se ameriška vlada ne bo prej pogajala o miru, dokler ne bo Nemčija popolnoma poražena. — »Stockholm Tidingen« javlja, cla bo izvoljen za predsednika mednarodnemu socialističnemu posvetu predsednik ruskega delavskega in vojaškega sveta Čheidze. — »Tageblatt« poroča, da bo vodil priprave za mir mesto nemškega kanclerja dr. Helferich. — »Agenzia Štefani« javlja, da sta odpotovala 2. t. m. Lloyd George in Sonnino iz Londona v severno Francijo. Spremljala sta ju lord Cecil, Bonar-La\v, general Smuts in zastopnik Rusije. Sonnino se bo baje vrnil še enkrat v London. »Daily Chronicle« piše: Države sporazuma se pogajajo o važnem vprašanju, rešitev bo morebiti omogočila mir. — Iz Kodanja: V Angliji vedno bolj primanjkuje živil. Če bo Nemčija tako potapljala, kakor do zdaj, se bo vojska kmalu končala. — Iz Mona-kova: Župnik Wolfsgruber v Tegern-bachu namerava ustanoviti mirovno zvezo duhovnikov. Izdal je oklic na bavarsko katoliško duhovščino, a pričakuje odmeva tudi od svojih stanovskih tovarišev v sovražnih deželah. Skupen nastop duhovnikov bi mirovno misel sv. očeta ojačil tudi med laiki in zelo pospešil mirovni temelj, ki ga predlaga sv. oče.
Ministri na stockholm^kezn posvetu. — Miroljubnost angleških delavcev, — Kdo bo predsedoval mirovnemu posvetu? — Slavnost v spomin na sejo nemškega državnega zbora dne 4. avgusta 1914. leta.
— 300 shodov za mir na Švedskem.
Iz Stockholma: Poleg Čeretelija se nameravajo udeležiti stockholmskega posveta ministri Henderson, Thomas in Vander-velde. — »Times« pišejo, da se tudi med delavci širi odpor proti stocholmsk. posvetu. Komisija splošne strokovne zveze nasprotuje. Hendersonovi nameni se zelo razločujejo od nazorov ruskih delegatov, ki sicer zametavajo poseben mir, a v izjavi, ki so jo poslali angleškim strokovnim društvom, so zelo miroljubni, — Stock-holmski »Sozialdemokraten« potrjuje, da so predlagali Rusi za predsednika posveta Čheidzeja, a misli, da bodo dejansko vodili posvet zastopniki nevtralnih narodov, v prvi vrsti sedanji nizozemsko-skan-dinavski odbor. — Na slavlju v državnem zboru na spomin seje nemškega državnega zbora dne 4. avgusta 1914. leta je opozarjal predsednik dr. Kaempf na uspehe Nemčije in njenih zaveznikov in na pripravljenost, da se sklene mir. Naše geslo z dne 4. avgusta 1914. leta je bilo: Ne bijemo osvojevalne vojske! To kličemo našim sovražnikom tudi 4. avgusta 1917. Sovražniki so odgovorni, če re udarijo v roko, ki jim ponuja mir. Načelnik namestnega Generalnega štab:: Frevtatf-Lorintfhnven se
«->	' o	o
; pominjal sijajnih Hindenburgovih zmač
na vzhodu in činov avstrijskih, bolgarskih in turških zaveznikov. Govorili so nato zastopniki raznih stanov. Zastopnik delavskih strokovnih društev Legien je rekel: Ura nevarnosti kljub uspehov orožja še ni minula. Nemško delavstvq, stoji zato kakor pred tremi leti kot en mož za domovino, pripravljeno za mir, odločeno za boj. Končno je govoril kancler dr. Michaelis, ki je rekel med drugim: Obvarovati hočemo svoje otroke in njih otroke, da ne bo paelia na nje taka šiba vojske; kakršna je sedanja; domovino hočemo zavarovati s krepkim mirom. V brzojavki cesarju Viljemu so izrazili, da upajo na časten in gotov mir. — Iz Stockholma: V nedeljo 5. avgusta so priredili na Švedskem 300 shodov za mir.
Amerika ne sklene posebnega miru. — Ameriška vlada zapleni ladje, ki jih grade. — Nasprotnika vojske obesili, —t Amerika in Nizozemska.
Iz Washingtona preko Berna: Vlada je obljubila zaveznikom, da ne bo podpisala posebnega miru. Sodijo, da je podpisala pogodbo o pogojih bodočega miru. — C. kr. korespondenčni urad iz Washingtona: Ladijski urad je sklenil, cia bo rekviriral skoraj vse ladje, ki jih grade v Ameriki. —r Iz Newyorka preko Stockholma: Neznanci so odvedli znanega voditelja delavcev, Franka Little in ga obesili na nekem železniškem mostu. Little je agitiral proti vojski in se norčeval iz ameriških vojakov, češ da so stavkokazi strica Sama. — Reu-ter javlja iz Washingtona: Nizozemski poslanik je izjavil: Nizozemska vlacla da na razpolago 80.000 ton ladjinega prostora za podporo Belgiji pod pogojem, če dovolijo Združene države uvoz živil na Nizo« zemsko.
Ententa o Avstriji.
»Daily Express« poroča iz Wa-shingtona: V tukajšnjih diplomatičnih' krogih se čuje, cla bo ententa pričela razpravljati o Avstriji. To bi znalo privesti do važnih uspehov za mirovno vprašanje.
Noel Buxton o Avstriji 5n o Jugoslovanih,
Reuter je poročal obširno o govoru lorda Roberta Cecila v seji spodnje angle* ške zbornice dne 24. julija. Poročal pa m, kar je govoril pred njim Noel Buxton o Avstriji in o Jugoslovanih, Tako že več let ni nihče govoril v angleškem parlamentu* Buxtona cenijo na Angleškem in v inozemstvu kot avktoriteto v balkanskih zadevah. Poročilo lista »Morningpost« navaja o njegovem govoru: Mr. Noel Buxton je izjavil, da je načrt Jugoslovanstva zgol) doktrinaren. Dvomi, da bi Slovani zahtevali neodvisnost. Misli, da zahtevajo narodno federacijo s Habsburžani. Ustanovitev več neodvisnih držav bi bilo enako, če bi ustvarili več Ulstrov s podporo od zunaj< Nismo šli na vojsko, da bi razkosali Av-i strijo. Protiavstrijski smo postali Rusiji na ljubo, a to je bila stara Rusija, Ideja o razkosanju Avstrije je iluzija. — Znano je, da je rekel lord Robert Cecil, da se z Buxto-i novimi idejami popolnoma strinja. Važnost; te njegove izjave je šele zdaj umljiva.
Bolgarski ministrski predsednik odpotoval v inozemstvo.
Soiija, 5. (K. u.) »Agence Telegraphl-; que Bulgare«: Ministrski predsednik Ra-doslavov je odpotoval danes zjutraj z bal' kanskim vlakom v inozemstvo,
Camille Huysmans o miru.
Camille Huysmans, tajnik medna-t rodnega socialističnega ui*ada, je po-* oblastil stockholmskega dopisnika berlinske »Vossische Zeitung«, da pošlje svojemu listu naslednja njegova izva-i janja:
Logično in razumljivo je, da so soh cialistični elementi prevzeli nalog, da pripravijo potrebno zbližanje in omogočijo, cla vojujoče se stranke sedejo za mizo skupaj. Da se pa ta cilj doseže, je prvi pogoj, da najde nemška demo-1 kracija vseh barv pogum, da napravi militarični, reakcionarni avtokraciji konec, in sicer na ta način, da teme-i ljito podemokrati parlament. Večinski sklep državnega zbora ostane le »cunja papirja«, ako se ne izpremeni v dejanja. Nemška vlada skuša strujo stra-hovati s tem, da objavlja odkritja o nan mišljenih francoskih aneksijskih željah. Pa denimo, da so vsa navedena dejstva točna, vendar ni nič manj res, da je francoski parlament, to se pravi, da je francoska demokracija to politiko svoje vlade preklicala, in na Francoskem je zbornica resnična gospodarica položaja. Briancl ni več minister. Paleologue nič več poslanik. Ribot soglaša s Thomasom v obsojanju vsakega imperializma. Na drugi strani sta Rusija in Avstrija popolnoma pripravljeni za sporazum. Rusija želi spoštovati nedotakljivost Avstrije, Avstrija republikanski Rusiji ne bo prisojala kaj ponižujočega. Poljsko vprašanje v resnici ni avstnijsko-rusko. Odvisno je tedaj edinole od Nemčije, cla pokaže dobro voljo. Ako ne; potem nosi ona oclgo-orvnost za novo zimsko vojno. Dr, Mi-
chaelis je napravil v obliki izjave nasproti sprejetim časnikarjem prvi korak. Mnogokod so mnenja, če ne bi bil storil boljše, ako bi bil nedvoumno povedal, kako hoče biti umevan. Predvsem bi moral nehati govoriti o zmagi. Ves svet pričakuje, da bo nemško delavstvo in vsi tisti med nemškimi državljani, ki jasno vidijo, kakor Eržberger, začeli odločilno akcijo. Pod temi pogoji bi bilo mogoče, ustvariti temelje za trajen mir.
Volna napove?] Kiiajske M
Peking, 3. avgusta. (Kor. u.) Reu-terjev urad poroča: Novi predsednik republike je predsedoval včeraj ministrskemu svetu, ki sc je soglasno izrekel za vojno napoved Kitajske Nemčiji.
Novi kitajski predsednik,
Peking, 4. avgusta. (Kor. ur.) Reuter: Ker noče sprejeti predsedstva Li-Jan-Hung, ga je sprejel Feng-Kuo-Chang.
Hešilev Krize v Nemčiji ia v Prusiji.
Berlin, 5. avgusta. (K. u.) »Norddeut-sche Allgem. Zeitung« javlja: Cesar Viljem je glede na nova imenovanja državnih uradnikov in pruskih ministrstev odredil: Odpuščeni so in odlikovani: državni minister dr. Beseler, dr, pl, Trott zu Solz, dr. baron pl. Schorlemer, dr. Lentze und von Loebel; dalje državni tajniki dr, Kraetke, dr. Lisko in Zimmermann, predsednik prehranjevalnega urada pl. Batocki in državni podtajnik dr. Richter. Ugodi se želja državnega tajnika dr. Helffericha in se odveže od vodstva notranjega ministrstva; a ostal bo na cesarjevo željo na kanclerjev predlog kot kanclerjev namestnik v državnem ministrstvu in bo vodil do preosnove notranjega ministrstva to ministrstvo, dokler ne bo imenovan njegov naslednik. Iz notranjega urada se izloči državni gospodarski urad, kateremu bodo pridelili trgovinsko, gospodarsko in socialno politiko; novemu uradu bosta prideljena dva državna pod-tajnika. Zmanjšanemu notranjemu državnemu uradu ostanejo poleg notranjih političnih tudi vojaške, kulturne in gospodarske zadeve. Notranji državni urad bo vodil kolinski višji župan Wallraff, gospodarski urad pa strassburški župan dr. Schwander; oba bosta imenovana za državna podtaj-nika z značajem pravih tajnih svetovalcev z naslovom ekscelenca. Imenovani so za državnega tajnika zunanjega urada dr. pl. Kiihlmann, za državnega tajnika državnega poštnega urada predsednik železniškega ravnateljstva Riidlin, za državnega tajnika državnega pravosodnega urada tajni justični svetnik pl. Krause. Vodstvo vojne prelfrane prevzame višji predsednik pl. Waldow, ki je bil imenovan istočasno za pruskega državnega ministra, člana državnega ministrstva — in za pruskega državnega komisarja za prehrano ljudstva. Prideljena sta mu kot državna pod-tajnika kraljevski bavarski ministerialni ravnatelj in državni svetovalec pl. Braun in dr. Avguštin Mtiller. Deželni predsednik pl. Gravenicz bo sledil državnemu podtajniku Wahnschaffeju. Za pruske ministre so imenovani: pravosodno ministrstvo: predsednik višjega deželnega sodišča dr. Spahn, notranje ministrstvo državni podtajnik dr. Drews, ministrstvo bogočast-ja ministerialni ravnatelj Schmidt, poljedelsko ministrstvo deželni glavar pl. Eisen-hart-Rothe in finančno ministrstvo vladni predsednik Hergt.
1 morju.
Mm poroči.
Eksplozije.
Uradni krakovski list z dne 2. t. m. poroča: Danes ob 7. uri 30 minut zjutraj sta bili municijski skladišči 16 in 17, 7 kilometrov vzhodno od Krakova vsled eksplozije popolnoma uničeni. Municija se je najbrže vsled silne vročine sama vžgala. Včeraj 35 stopinj R na solncu. 48 vojakov je mrtvih, 4 težko in 3 lahko ranjeni. Od civilnih oseb so tri ranjene.
Berlin, 4. (K. u,) Danes zjutraj je v Hennigsdorfu eksplodiral del tamošnje tovarne za vojni materijal. Doslej so našli 6 mrtvih. Ranjenih je veliko.
Vojna bilanca.
Berlin, 4. Wolffov urad poroča: Po previdni cenitvi znašajo izgube Rusov od začetka vojske do 1. julija t. 1. 9,500.000 mož, Francozov 4,400.000 mož, Angležev (izvzemši Indijce) 1,600.000 mož, Italijanov 1,600.000 mož, Belgijcev 240.000 mož, Srbov 500.000 mož in Rumunov 300.000 mož. Skupne izgube entente znašajo tedaj več kakor 18 milijonov mož, kar odgovarja približno številu prebivalstva Danske, Norveške, Švedske in Nizozemske. Vojni stroški entente so znašali v treh letih vojske okoli 258 miljard mark, osrednjih sil pa 107 miljard..
NA ATLANTSKEM OCEANU ZOPET POTOPLJENIH 24.000 TON.
Berlin, 5. (K. u.) Uradno: Novi uspehi podmorskih čolnov na Atlantskem oceanu: 24.000 ton.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
NOVI USPEHI PODMORSKIH ČOLNOV NA SEVERNEM MORJU.
Berlin, 4. Uradno: Novi uspehi podmorskih čolnov na severnem morju: 20.500 ton na prostoru.
Brezžično brzojavljanje čez Atlantski ocean prepovedano.
Amsterdam, 6. avgusta. (K. u.) Iz Londona: Družba Marconi je na ukaz vlade 4. t. m. opolnoči ustavila brezžično brzojavljanje na Atlantskem oceanu z ozirom na vojsko. (Brezžične brzojavke se namreč lahko ujamejo. Op. ur.)
Bosenski politiki v Budimpešti.
Budimpešta, 4. avgusta. Danes so semkaj dospeli: predsednik hosensko-hercegovskega sabora dr. Savfetbeg Rašagič in poslanca Šerif Arnautovič in pl. Vancaš, da konferirajo z vodilnimi političnimi osebami glede oživotvo-renja ustavnega življenja v Bosni in Hercegovini. Imenovani politiki potujejo iz Budimpešte tudi na Dunaj.
Dnevne novice.,
+ Tako jeS Koroška sodišča pošiljajo slovenskim strankam, tudi najbolj trdim Slovencem, nemščine popolnoma neveščim, nemško tiskovine, kajpak v nemškem uradnem jeziku. Pliberško sodišče pa porablja slovenske tiskovine — Bog vedi, iz katerih časov jih še ima — za ovitke za uradne dopise.
+ Odlikovarja na državni železnici. V območju tržaškega ravnateljstva so prejeli: Vitežki križec Fran Jožefovega reda z vojno dekoracijo v priznanje za izvrstno službovanje v železniškem vojnem prometu: železniški svetnik Evgen Feresini, ravnat, oddelek 3, in nadzornik Matija Wri-scher, postajni načelnik v Pazinu. — Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje izvrstnega službovanja v železniški vojni službi: nadrevident Fran Kokalj .postajni načelnik v Kranju; adjunkt Viljem Teichtmann na postajnem uradu v Červinjanu; asistent Riidinger Da-nek, obratni urad v tržaški prosti luki. — Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje z meči v priznanje hrabrega obnašanja pred sovražnikom in izvrstnega službovanja v vojnem prometu: asistent Andrej Rabensteiner na postajnem uradu v Prvačini. — Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje v priznanje izvrstnega službovanja v vojnem železniškem prometu: stavbni komisar Karel Trowof-sky, vzdrževalni oddelek Gorica II.; asistent Emil Drinovc, postajni urad v Ajdovščini. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje z meči v priznanje hrabrega obnašanja pred sovražnikom in izvrstnega službovanja v vojnem prometu: strojni mojster Alfred Grusel, strojevodje Jožef Meindl, Ludvik Schauer in Karel Valenta, vsi v kurilničnem vodstvu Gorica, — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje izvrstnega službovanja v vojnem železniškem prometu: prožni mojster Peter Erbinger, Jožef Zoreč in Edvard Kis-varday, vzdrž, odd. Trst, prožni mojster Karel Kiisser, vzdrž. odd, Pulj, nadspre-vodnika Alojzij Picelj in Engelbert Wel-ker, obratni urad Trst, mestni mojster Ivan Banko, obrat, urad Pulj, nadpremikač Anton Kiigerl. obratni urad Trst. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje z meči v priznanje hrabrega obnašanja pred sovražnikom in izvrstnega službovanja v vojnem prometu: prožna reditelja Karel Koren in Ivan Skomina, zidar Lovrenc Kodrič, preddelavci Protap Ličen, Štefan Rožič, Ivan Škarabot in stavbni delavec Jožef Birsa L, vsi vzdrž, odd. Gorica II.j pomožni premikač Jurij Sršen, delavca Benedikt Spiess in Avgust Gomi-šček, obrat, urad Gorica; čistilna kurjača Rudolf Karner in Fran Polajnar, vodstvo kurilnice Gorica; ključavničar Fran Aug-sten in brzojavni delavec Izidor Pegan, si-gnalska delavnica v Trstu. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje v priznanje za izvrstno službovanje v vojnem železniškem prometu: Prožni reditelj Al. Zalčesjak, vzdrž. odd. Gorica II,, spr-e vodnika Anton Ilnicki in Andrej Tropper, ogibalni kontrolor Ivan Setan in signalni sluga Ivan Videč, obratni urad Trst, sprevodnik Edmund Dunst in vozni zapisovalec Mihael Huber, obratni urad Gorica; premikač Anton Btirger, postaja na Opčinah.
-f Odlikovanja. Vojaški službeni znak 3. vrste za častnike je dobil major 3. gor. top. p. Male Ivan. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči jo dobil fregatni poročnik Karel Pavlin. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil strojni sluga Alojzij Janežič. Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobit nadporočnik 2. p. ces. strelcev Hugo Rabič. — Bro-
nasto hrabrostno svetinjo je dobil desetnik 26. strel. p. Majcen Alojzij. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili tit. naredniki 27. črnovojn. pp.: Bule Ivan, Žlogar Alojzij in Picek Jurij.
Imenovanja v mornarici. Za pomorske kadete so imenovani pomorski aspiranti: Ernest Černe, Henrik Kli-nar, Valter Zanoškar, Riliard Černota, Josip Ahlin in Vladimir Bratanič.
Odlikovanja pri 17. pp., stot. strojnih pušk. Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil narednik Franc Podbev-šek. Srebrno hrabrostno svetinjo II. vrste so dobili: četovodja Leopold Avsec, desetnik Anton Renko, poddesetnik Iv. Knavs, telef. patrolovodja poddesetnik Leopold Rode in inf. Josip Novak. Bronasto hrabrostno svetinjo sta dobila: Jakob Lcder in Anton Suhadolnik. Vsi imenovani in še več drugih jo bilo odlikovanih ob enem tudi s Karlovim četnim križcem. Vsi tu navedeni pošiljajo svojim dragim v domovini in čitateljem »Slovenca« prisrčno pozdrave.
— Strašen zločin pri Vodicah. Iz Voclic se nam poroča: Verbič Matej, posestnik v Kosezah št. 1 pri Vodicah, je šel v soboto, dne 4. t. m., zvečer ob 11. uri pogledat iz hiše, če niso morda prišli tatovi, ker je domači pes močijo lajal. Ko je prišel iz hiše, je nekdo nanj trikrat ustrelil. Ena krogla ga je zadela v srce da se je zgrudil nezavesten. Kmalu nato je umrl. Tako nam je zločinska roka končala moža, ki ga bo ne samo potrta družina, ampak tudi vsa okolica bridko pogrešala. Rajni je bil zgleden gospodar, veren mož in v boju za dobro stvar odločen in neustrašen. Bil je občinski odbornik, več let načelnik hranilnice, odbornik mlekarne in kmetijskega društva ter cerkveni ključar. Res, umrl je mož, kje tak je še med nami? Naj mu sveti večna luč! — Razumljivo je, da je ta zločin ljudi močno prestrašil in razburil. Višja oblast bo pač morala bolj odločno nastopiti zoper gotovo vrsto ljudi, da ne bodo ponoči oboroženi kolovratih po vaseh in ogrožali življenja in imetja mirnih ljudi. Prosimo pomoči!
—	Pomorska šola v Bakru akademija. Cesar je dovolil, da se pomorska šola v Bakru preuredi v pomorsko akademijo.
Novi guverner na Reki. Budimpešta, 5. avgusta. (Kor. ur.) Uradni list razglaša, da je imenovan za guvernerja na Reki in ogrskega hrvatskega primorja izseljevalni komisar ministrski tajnik Zoltan pl. Jekel-fallussy,
—	Odlikovana je z vojnim križcem za civilne zasluge 3. razreda ravnateljica zasebnega učiteljišča šolskih sester v Mariboru Stanislava Voh.
—	Baron Pantz. Cesar je drž. poslanca viteza Pantza povzdignil v ba-ronski stan.
—	Počitnice ne bedo skrajšane. Z ozirom na ponovne vesti da bodo letošnje šolske počitnice skrajšane in da se bo novo šolsko leto pričelo prej kot običajno je c. kr. korespondenčni urad na merodajnem mestu izvedel, da so te vesti brez vsake podlage.
—	Ubil se je na Šmarni gori neki deček.
—	Utonil je v Savi enajstletni Ignacij Kokalj iz Ljubnega.
—	Promet vojnopoštnih zasebnih zavitkov na vojnopoštne urade štev. 205, 290, 380, 423 in 649 je ustavljen. — Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov na vojnopoštne urade štev. 187, 368, 396, 414, 433, 638 in 642 je ustavljen.
—	Prostovoljca, zmožnega ruščine, potrebujejo v velikem mestu. Več v uredništvu.
Primorske novice.
Odlikovanje goriških mornarjev. S
srebrno hrabrostno svetinjo I. razr, topni-čarski mojster Franc Blažič, doma iz Brd, je bil že prej odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. — S srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda je bil v tretje odlikovan, prej dvakrat z bronasto, topničarski podčastnik Pavel Blažica iz Št. Petra pri Gorici. — S srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda je bil v drugič odlikovan, prej z bronasto, topničarski učitelj Josip Debenjak iz Kozane, — S srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda sta bila odlikovana topničarski mojster Ludvik Blažica iz Št. Petra in topničar Amedeo Malič iz Št. Andreža pri Gorici. Slava hrabrim goriškim mornarjem!,,
Umrl je Mirko Stepančič, absolvent slov. trg. šole v Trstu.
Iz aprovizacijskega odseka. Z ozirom na tozadevno uradno notico v sobotnem »Slovencu« izjavljam, da iz Št. Lovrenca ni bilo vzeto niti drobtine živeža. Anton Oblak, župnik.
lj Umrli so v Ljubljani: Avguština Kristan, šivilja, 23 let. — Slavko Kink, sin trgovskega sotrudnika, 2 leti. — Avgust Cibej, sin železniškega uslužbenca, 13 mesecev. — Viljemina štupi-ca, rejenka, 5 mesecev. — Josipina Be-šter, hči usnjarskega pomočnika, pol-tretje leto. — Anton Munho, dninar, hi-ralec, 52 let. — Srečko Mizerit, rejenec, 2 meseca. — Marjeta Pureber, mestna uboga, 73 let. — Marija Prime, delavčeva žena, 74 let. — Marija Primožič, užitkarica, 61 let. — Franc Novak, posestnikov sin, 2 dni. — Anton Zdešar, posestnik, 58 let. — Marija Ličen, železniškega delavca vdova, 51 let. — Ju-lijana Šerjak, kontoristka, 19 let.
lj Izgubil se je double ščipalnik v soboto opoldne od brivnice Matkovič Pred škofijo do Pod tranče. Pošten najditelj naj blagovoli istega oddati proti nagradi Mestni trg št. 12, I. nadstr.
lj Našla se jo dne 2. t. m. denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi se na Dunajski cesti št. 25 na vrtu.
Lju^ijaiiske novice.
lj Novoimenovani primarij oddelka za očesne bolezni v deželni bolnišnici
g. dr. Albert Botteri jc te dni nastopil službo. Od sedaj se zopet, sprejemajo na ta oddelek vsi, tudi te ki oneraUvni slučaji.
Jutri sc sestane predsedništvo Jugoslovanskega kluba k važnemu posvetovanju. Tudi vse druge zbornične stranke bodo precizirale ta teden svoje stališče, tako da bomo prišli do jasnosti.
Na podlagi informacij od strani naših vodilnih krogov v Jugoslovanskem klubu povdarjamo. opetovano, ua ne bodo sedli Jugoslovani preje k eni mizi skupno z Neinci, dokler Nemci popolnoma ne priznajo upravičenost naših zahtev, začrtanih v jugoslovanski deklaraciji.
— Najvišje cene za nadrobno prM dajo sadja. Deželna vlada je določila sledeče najvišje cene: Češplje (domače slive) a) obrano blago v Ljubljani kg po 1 K 28 v., po deželi 1 K 10 v., b) potreseno blago v Ljubljani 78 v., po deželi 68 v. Slive v Ljubljani 1 K 46 v., po deželi 1 K 30 v., ringloji v Ljubljani 1 K 40 v., po deželi 1 K 30 v., mirabele v Ljubljani 1 K 88 v., po deželi 1 K 70 v. Jabolka:
1.	namizna jabolka (sadeži nad srednjo velikostjo brez napak in poškodb, kakor so močni odtiski, ali ki so črvivi, pokvečeni, glivasti ali ne popolnoma zreli), in sicer: a) brezmadežni večji komadi (v zabojih, koših ali. nezložena) v. Ljubljani 1 K 50 v., po deželi 1 K 30 v., 1)) brezmadežni manjši komadi (v za-* bojih, v koših, v sodih ali nezloženi v Ljubljani 1 K 35 po deželi 1 K 10 v.,
2.	jabolka za gospodinjstvo, vključno jabolka za mezgo za kompot ali povi-tek (v sodih ali naložena) v Ljubljani 1 K 02 v., po deželi 90 v., 3. jabolka za mošt v Ljubljani 56 v., po deželi 46 v< Te cene se razumevajo za 1 kilogram zdravega za trg sposobnega blaga. Pri prodaji namiznih jabolk z močnimi odtiski, ali ki so črviva, pokvečena, gliva-* sta ali ne popolnoma zrela, velja za jabolka za gospodinjstvo določena najvišja cena.
Liter mleka — 4 K 60 v. V Dunajskem Novem mestu so ustanovili mestno mlekarno in nakupili 158 krav in enega bika. Gospodarili so pa tako iz-, borno, da je stal liter mleka 4 K 60 v.
Rumunsko žito. »B. Z. am Mittag« poroča, da je prevoz v Rumuniji zaplenjenega žita končan. Žita je bilo toliko, da je Nemčija lahko en mesec preskrbela svojo armado s civilnim prebivalstvom vred. Na podoben način so bile preskrbljene Avstrija, Turčija in Bolgarija. Nad 90.000 ton tega žita so Angleži Rumunom že naprej plačali.
Cene kremi in leščilu za čevlje je centralna komisija za presojo cen za nadrobno prodajo določila naslednje: Zmiljena krema v škatljicah: po 60 mm 32 vin., po 65 mm 35 vin., 68 mm 36 vin., 75 mm 50 vin., 80 mm 64 vin., nezmiljena krema v škatljicah: po 60 mm 53 vin., 65 mm 45 vinarjev, 68 mm 53 vin., 75 mm 66 vin., 80 mm 84 vin., leščilo ena štiriindvajsetinka kilograma 8 vin.; v tem pa niso obseženi stroški za razpošiljanje.
Cene ribam na Reki so naslednje: I. vrste 6 kron, II. vrste 4 K 80 vin., III. vrste 2 K 80 vin., IV. vrste 1 K 40 vin. kilogram.
Prošnje za nabavo premoga. Naloge oddelka za priskrbo premoga v ministrstvu za javna dela so vsled zviša-nih težkoč pri neovirani dobavi kuriva kakor tudi vsled radi tega naraščajočega števila prošenj glede dodelitvo premoga dosegle izvanredn obseg. Da se pri reševanju takih prošenj izogne vsaki zakasnitvi in da se nadalje v okom pride potrebam javnosti, naročeno kurivo na hiter in ekspeditiven način dodeliti, se je izkazalo za neoh-.

H, /gam dvonadstropna,zle-•>k gpm pim vrtom, priprav-
na za vsa^° okrt,
, .am gj |?QSfQ]ni na
hat:""..'jani VF^as, se pod ugodnimi pogoji pr ;,a. Pojasnila daje GIZELA VODOPI-VEC, POSTOJNA.	(1871)
veščo vsega gospodinjstva, sprejme meščanska rodbina v Ljubljani.
Naslov pove uprava „Slovenca" pod Stev. 1900,
Učenec
lz boljše hiše In dobro šolsko izobrazbo sprejme se takoj pri flut. fldimič, Kranj trgovina z galanterijskim in modnim blagom. 1919
Išče so dobro
u '''O-.. " ^ if ^ '^ ^
pri nemški rodbini za 2 dijaka. Cenj. ponudbo na uprovo ..Slovenca'1 pod št. 1S99.
Tisk »Katoliške tiskarne«.
v trgovino Rosinann in Tschurn,
Sv. Petra nasip 1 1932
Išče se
kuhariea
srednje starosti. Nastop takoj, plača po dogovoru. Naslov povo upravniStvo ..Slovenca" pod št. 1924, ako znamka za odgovor.
Prodasta se dva ali trije
Stari vozovi
landaver, brek in dvovprežna pol krita kočija. — Več se izve pri H. Jeglič, »Nova pošta«, Kranj.	1925
Dobro ohranjena
salonska garnitura
se zaradi pomanjkanja prostora takoj proda. Kje, pove uprava „Slovenca" pod št. 1913.
S?up!m vsako množino
sodov
vseh velikosti od vina, žganja ali ruma
Ponudbe je poslati na Mihael Omahen, Višnjagora.	1884
Župan. obč. Brestovioa, okraj Sežana, tačas v cepljanah. pošta Aieaiška-J>oka pri Kočevju, opotarja ponovno vse občinarje in posestnike iz vasi Brestovlca, Klanči, Mohorfni. Vale, in Klane, naj javijo županstvu v svrho lažjega in točnega uradovanja nemudoma svoje sedanje bivališče.
Ob enem se naprosi, da dopošljejo vsi oni, kateri dosedaj tega še niso stavili, sledeče izkaze: Ime in priimek, tudi domače ime. kraj1 bivališča in h. št. doma, štev. družinskih članov pred izbruhom vojne, štev. hlapcev in dekel, koliko in kakšno živino so imeli pred vpjno, tudi perutnino, koliko in kakšno vozove, male, velike, koliko kmetijskih strojev, oral, rdSiiega orodja in konečno koliko vinskega in kletar-skega posodja v hektolitrih.
Ob isti priliki naj vsak družinski gospodar tudi izstavi in upošlje izkaz pohištva, obleke itd., ki jo je pustil doma ob odhodu, ter naj iste predmete primerno in vestno ceni.
Županstvo občine Brestovlca
Janez Čeh, župan
Trgovski pomočnik
zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprejme takoj pri Kon-zumnem društvu v Kropi, kamor so nasloviti tozadevne prošnje.
Go&pedična
zmožna slovenščine in nemščine ter šivanja
to mesta P^pIStC Naslov pove uprava Slovenca pod št. 1931.
hodno potrebno, v ministrstvu za javna dela dobavo premoga vseh birokra-tičnih težkoč razbremeniti in isto na čisto trgovski podlagi urediti. — Predpogoj za to je med drugim enostavnje-nje oblike prošenj in njih sestava na tak način, da se kolikor možno izogne nepotrebnim pisarjenjem. — Zato je ministrstvo za javna dela izdelalo formulama prošnje, katere se bodo v bodoče izključno porabljale pri vseh prošnjah za dodelitev mineralnega kuriva (premoga, koksa in briketa). V teh obrazcih je poskrbljeno, da stranke predložijo najpotrebnejše podatke za dodelitev ind obavo kuriva v več enakih proizvodih na posameznih listih, kateri se po pregledui n ugoditvi zaprošene dobavne množine v originalu do-vedejo vse mpri dobavi vdeleženim mestom. Za izpolnitev tiskovin so na istih navadena natančna navodila. Formu-lari so, ali se prosi za tuzemska mineralna kuriva, ali za gornješlezijski premog, različno sestavljeni. — a) Tuzemska mineralna kuriva: Prošnje naj le taki porabniki vlože, ki so tudi dosedaj dobivali kurivo na cele vagone; prošnje porabnikov, kateri so ta kuriva dobivali v manjših množinah, tu ne pridejo v poštev, ker se v omenjenih s1"-čajili gre le za dobavo kuriva v veliki množini, po dispozicijah neposredno pri rudarskih obratih. Podatke glede porabe premoga v predletu je dokazati s predložitvijo faktur one čez sklenjene množine premoga pa s predložitvijo prepisa sklepnega pisma. Vsi podatki morajo biti resnični. Nepravi podatki se kaznujejo kot prestopki ministrjal-ne odredbe z dne 29. marca 1917, drž. zak. št. 152, o ureditvi prometa s premogom, briketom in koksom. — Obrazci za prošnje so za ceno 30 vinarjev na razpolago pri deželni vladi in pri okr. glavarstvih. — b) Gorenješlezijski premog. Da se doseže nujnosti odgovarjajoči, pravični razdelitvi vsega za Avstrijo razpoložljivega premoga, oziraje se na vse skupine interesentov, je neobhodno potrebno, da za ureditev prometa s premogom pristojno ministrstvo za javna dela v isti meri kakor pri preskrbi s tuzemskim premogom, uveljavi ves svoj vpliv pri dovažanju inozemskega premoga. Tej, v tem zmislu pri tozadevnih obravnavah z zastopniki nemške vlade pritrdili, da se bo za izvoz določeni gorenješlezijski premog odslej za izvoz oddajal izključno po od ministrstva za javna dela določenih, državnemu komisarju za razdelitev premoga v Berolinu naznanjenih listah porabnikov. V bodoče bodo torej v Avstriji dobili gorenješlezijski premog le tisti porabniki, ki bodo za njega dodelitev prosili pri ministrstvu za javna dela. Te prošnje, ki se imajo omejiti — kaor pri tuzemskem premogu — na preskrbo gorenješlezijskega premoga v veliki množini, se imajo nasloviti ali neposredno ali pa potom kirpesvalcev s premogom, kateri so naroč':o premoga prevzeli in a kojih račun se pošilja-tev izvrši, na ministrstvo javna dela. Tudi za te prošnje so ' Ti po zgoraj označenih podlagah i;:;; /vljeni obrazci, ki se imajo izkljr. . > porabljati pri prošnjah za dodeli! c ; orenješlezijske-ga premoga. Te tir- ' o rine so za ceno 15 vinarjev dobiti \ logi predstoječe navedenih mest.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem, da je Bog poklical danes ' Sebi našega
Josipa
gojenca tuk. c. kr. učiteljišča
v 16. letu po mukapolnem dolgem trpljenju.
Pogreb bo v torek 7. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti sv. Petra cesta 77.
V Ljubljani, 5. avgusta 1917.
Jernej Bolhar, oče. — Frančiška Bolh^r roj, Dornik, mati. — Alojzij, ^ enol. prost., Justl, Josipina, Franci, Tonček, bratic in sestri. 1930
Proda se lepa, 3 leta stara ♦
kostanjeve barve. Poizve se v Vižmar-jih 59.	1892
>Q 'OV
usa-oiia
z vrtom v ljubljanski okolici se proda.
Gena 24.000 kron.
Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 1908.
se iščejo za takojšnje delo in nastop:
2 uri od železnice v bližini Feldkirchna na Koroškem. Delo je v lepem graščinskem gozdu za pripravljanje 4 metre dolgih hlodov (krljev) in lesa za papirnice nad 2000 metrov. Delo traja do snega in tudi prihodnje leto. Dobra dnevna plača, /a prehrano, ki jo preskrbi občina, dobe delavci še priboljšek od gospodarja. Zelise4-6 delavcev z naddelavcem, ki razume tudi nemški. Istotako se išče izurjen Žagar na prav dobro dvojnato žago na turbino v Feldkirchnu. Nastop takoj. Delo skozi celo leto. Vprašanja na upravo ,,Slo venca" pod št. 1706 (če-le možno v nemščini).
eden za konje, a drugi za vole dobita takoj dobro službo. Razumeti se morata na poljsko in gozdarsko delo. Plača hlapcu pri konjih 40 K, hlapcu pri volih 30 K na mesec in vso oskrbo. Ako se izkažeta v delu, se jima plača poviša. Ponudbe na upravništvo Slovenca" pod naslovom »Na Hrvaško«.
Sprejme se zdrav mladenič, lepega vedenja kot
Županstvo Radovljica -Lancovo išče veišega
ali vesžo
entini
Natančnejša pojasnila daje tukajšnja posredovalnica. Posre ovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta, 38/1.
180 i! nae™de tistemu<
ki mi preskrbi za takoj. Obstojati mora 2 do 3 sobe in kuhinjo, prazno ali meblovano. — Naslov povo uprava „Slovenca" pod štev. 1898.
terf'*;,',.:- '■ : '•»te-; -viVii-' •" V' ■
Meslo vsakega posebnega naznanila.
t
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena, najmlajša hčerka, oziroma sestrica, gospodična
Lucija Detela,
pomožna učiteljica v Ljubljani
danes zjutraj v 24. letu svoje starosti po kratki, mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice bo v torek, 7. t. m. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti v Ljubljani, Sv. Petra cesta 93 na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Predrago rajnico priporočamo spominu v molitvi; vence hvaležno odklanjamo.
V Ljubljani, dne 6. avgusta 1917.	1929
Dr. Franc Detela, vladni svetnik, gimnazijski ravnatelj v pok., oče. — Anton Detela, c. kr. profesor v Kranju, sedaj praporščak v vojni; Franc Detela, jurist, sedaj vojni ujetnik na Ruskem, brata. — Angela Detela in Marija Detela, učiteljica v Ljubljani, sestri.

Za vse izraze globokega sočutja ob smrti predrage sestre, tete in svakinje
Matild© Beriot
učiteljice daš. gluhsnemnice v Gorici
se najiskreneiše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini slavnem'! ravnateljstvu dež. gluhonemnice, ter vsem, ki so spremili rajnico na njeni zadnji poti. RIBNICA na Dolenjskem, dne 6. avgusta 1917.
Globoko lalujoči ostali.
Št. 11386.
Zglaševanfe beguncev.
V smislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 24. jujija 1917 št. 21734 se poživljajo begunci iz Bukovine, Galicije vzhodno od Lvova Dalmacije, Primorske : Trst, Istrija, Goriško in Gradiška: iz Koroške: sodna okraja Trbiž in Podklošter: ter politični okraj Šmohor, dalje okraji na Tirolskem južno od Brenovskega sedla, ki bivajo v mestu Ljubljana in so brez sredstev da se zglase v sledečem redu in po naslednjih navodilih:	'
1.	Zglaševanje se vrši v mestnem zglaševalnem uradu na mestnem magistratu, Mestni trg št. 2 od 8 do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne iti sicer za stranke z začetnimi črkami:
A-E v sredo, dne 8. t. m. F-L v četrtek dne 9. t. m. M-R v petek, dne 10. t. m. S-Ž v soboto, dne 11. t. m.
in dne 13. in 14. t. m. za vse stranke, ki so iz tehtnih razlogov zamudile pravi termin.
2.	Vsakdo se mora zglasiti osebno; osebe pod 14. letom, ki so pobeg-nile s svojci ter prebivajo v skupnem gospodarstvu, ima pa zglasiti načelnik dotičnega gospodarstva.
3.	K zglasitvi se morajo prinesti sledeča dokazila:
a)	rojstni in krstni list,
b)	domovnica,
c)	izkazi o državnem prispevku za preživljanje svojcev, o stalnih letnih plačah in o drugem svojem dohodku.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 4. avgusta 1917.
Izdaja koneorcii »Slovenca«
Odgovorni urednik Mihael Moškerc.