118. Številka. Ljubljana, v torek 25. maja 1897 XXX. leto. Izhaja vsak dan uv***«*r, izimfti nedelje in praznike ter velja po po&t i prejem nn za avstro-ogersk e -letele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 <>\<\ , za jeden pesso 1 gld. 40 kr.— Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta b gld. 30 kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaSa. Za oznani la plačuje se od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., čo se oznanilo jedenkrat tiRka, po 5 kr., će se dvakrat in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu H 12, Opravni&tvn naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nevarnost ob nemško-slovenski meji. Iz slovenskih goric, 23. maja. V minolem stoletju eele bo pokopali zadnjega Slovenca v okolici mesta Gradca, katero se zdaj tako ponosno imenuje sdie allerdeatscbeste Stadt". V sredini tega stoletja živelo je še blizu Lip-niče več slovenskih rodbin, katere so tudi še slovenski govorile. In danes ? Danes prodirajo Nemci povsodi že preko mej, katere je narava sama postavila, preko More in bregov proti zapada. Slovenci so pozabili čuvati te naravne meje. Evo vam zato novega dokaza. S v. 11 j, prva slovenska občina od Spielfdlda proti Maribora, izgubila je pred nekaterimi dnevi slovenski občinski zastop; glasoviti Pistor postal je župan tej občini in ob jednem nje častni občan. Se pred tremi leti imeli so Slovenci pri volitvi za dragi razred 11 glasov proti 10 nasprotnim, letos pa so imeli nasprotniki že tri glase večine. Nemci kupujejo ob meji posestva, pojedini, pa tudi s pomočjo društva „SulaiarkV Postopajo po gotovem načrtn in delajo vstrajno. Slovenci po slovenskih goricah in oni v Mariboru se za vse to ne zmenijo, sicsr bi vsaj poskusili nevarnost odvrniti. Ko so prekoračene naravne meje mej nemškim in slovenskim Štajerjem, se nemška povodenj na bode dala več zajeziti. Slovenci, če jim je do ob-Stanka, bodo morali postati energični čavaji mej. V Maribora se bode moralo oživeti društveno delovanje, katero se bode moralo raztezati pobebno na kraje ob meji. Tudi društvo, podobno „Sulinarcki", se bode moralo čim preje osnovati, ker so posamezne sile preslabe in ne zadostujejo v taki borbi za obstanek. Pritisk od strani Nemcev pa bode postajal vedno huji, vedno močneji, ker se bode mesto Maribor odaihdob, ko dobi novo sodišče, ko se v njem naseli več uradnikov, in ko sezvežejo slovenske občine okrog in okrog še tesneje z Mariborom, še hitreje razvijalo in bode še mogočneje uplivalo na okolico. Pri Sv. Ilju smo imeli še letos v peti kuriji 9, in v četrti kuriji 11 slovenskih volilnih mož. Kaj pomeni izguba take občine za nas, to si more vsak izračaniti! Kako hitro se občina izgubi, kaže ta izgled. Ta nspeh pa je Pistor 1* h tem dosegel, da je pokupil s pomočjo „Sulmarke* nekaj posestev za Nemce. Ali bode to Slovence vzbudilo? Državni zbor. t£- Na Dunaja, 24. maja. Opozicija nadaljuje boj proti vladi in proti večini z vbo energijo ter misli da z obstrnkcijo primora vlado, odložiti državnozborsko zasedanje vsaj do jeseni. Ve!ina zahtevi, naj se zasedsnje nedaljuje, ker ve, da bi opozicija smatrala preložitev zasedanja za uspeh svop* taktiko, kar bi jej pri volilcih samo koristilo, in za kapitulacijo vii.de. Nemci upajo, d* se v slučaju preložitve zasedanja začno pogajanja mej njo in vlado in da dosežejo po tacami jen je. Z cbstrukcijo more opozicija res doBeči, da zsstaue parlamentarno o olovan;*, ia mogoč« je tudi, d« se zasedanje v kratkem odloži do jeseni, zlaeti ker po neuspehu pogajanj radi kvoto vlada na pogodbo z Ogersko nanašajočih se predlog ne predloži že zdaj, nego šele na jesen. A tudi Če vlada zaključi sedaj zasedanje in se začne pogajati z Nemci, ni upanja, da se kaj doseže. Bodeni je v svojem govoru v adresni debati v gospodski zbornici rekel, da želi, naj bi se jezikovno vprašanje uredilo zakonitim potem. Čebi, kakor znano, zastopajo načelo, da je to stvar Češkega dež. zbora, ne državnega zbora ter odbijajo odločno predlog, naj se jezikovno vprašanje resi v phrlemeuta, češ, Dunajčanje, Tirolci in Labi riirajo nič odločevati o uredbi jezikovnega vprašanja na Češkem. A če bi (i hi tudi privolili, da se v drž. zboru sklene ta zakon za vso državo, kar moramo zahtevati zlasti mi Slovenci, se Nemci ž njim ne bndo zadovoljili. Tak zakon bi se moral naslanjati na Člen XIX drž. osnovo h zakonov, moral bi zagotoviti popolno ravnopravnost vseh narodov, take ravnopravnosti pa Nemci nečejo. Namci nečejo biti ravnopravni s Slovani, ampak hočejo vladati in gospodovati. Po nemških nazorih se jim stori kruta k ivica, če se zahteva, naj nemški uradnik v Heba z 3» tudi češki, popolno pravilno pa se jim zdi, da mora uradnik v češkem Pf.hramu ali v češki Ca« slavi znati nemški. To je tista točka, ob kateri so merajo razbiti vsa pogajanja. Nemci hočejo najprej, naj se razveljavijo jezikovne naredbe za Češko in Moravsko, češ, da se je ž njimi zgodila nemškemu življu krivica, a to je ob sebi umevno, da obs-zsjo te nar»dbe minimum tistega, kar L' 'hi zahtevajo, da je torej popolooma prašno mnenje, da bodo Cehi le za las odnehali. Naj se torej zgodi karkoli, naj vlada preloži ziBedanje drž. zbora ali ne, boju ne bo konec, dokler Nemci ne odnehajo, in dokler ne spoznajo, da se samo na podlagi popolne ravnopravnosti doseže m t. drnašnjo sejo vladalo je v najširših krogih veliko zanimanje. Splošno se je pričakovalo, clu Be bodo viharni prizori, kateri so nastali v zadnji eeji, danes ponavljali. Vsled tega so bile galerije vse prenapolnjene, v kžah na prvi galeriji se je zbralo celo mnogo aristokratičnih dam, pred zbornico |a je nastala taka gneča, da je policija le z venko težavo napravila red. Hrupnih prizorov je bilo še preveč. Opozicij« je nadaljavala obstrukcijo in to prav uspešno. Našla je novo sredstvo, da vodi obstrnkcijo, in sicer p3polnoma legalno sredstvo, katero jej je dal opra-vilnik. § 71. B opravilnika določa, da se zbornici došle peticije morajo doslovno prečitati, ako kateri LISTEK. Vaški svetnik. (Humoreska. Spis ti Svatopluk Čocb.) (Konec,) Ko je Liduška prečitala nekaj stranij, prenehala je mahoma kar sredi vrste ter sredi najzanimivejše povestice. Boječe se je ozirala na vsa strani, kot da hoče raz obraze svojih poslušalk čitati odobravanje svojega početja. A sedaj se je šele uverila, zakaj so pustile nje sestre brezbožno čtivo tako dolgo v njenih rokah, zakaj jej že zdavna niso velele, naj preneha. Duraška je spala, kot pri vsakem shoda, Žafranko je sentimentalno pisana knjiga popolnoma omamila, devica Urška pa je z glavo, na steno naslonjeno ter — ako megoče — s še bolj rudečimi lici in nosom sladko snivala o aladkem vinu, kateri je brezdvomno liki rožnati megli obdajal nje čute. Trepalnice staro Barbare so se zaprle; menda je tudi spala, dasi so nje euhotni prati še vedno prebirali jagode rožnega venca. Liduška je torej porinila knjigo od sebe. Saj ae je tudi lojena aveča baš posiednjikrat zasvetila. V sobi je zavladala tmina. Le v kota pred podobo svetega Fabijana je gorela večna svetilka, katera je svetila samo toliko, da je bilo videti obrisa podobe ter na njej brado, konec nosa in očesno belino svetnika. Dekle je uprlo svoj pegled v okno. Tam mej temnimi drevesnimi vejami BO migljale svitle zvezdice. Nagnila je svojo glivico na dlan roke; njo prsa pa so se lahno dvigale vsled nekega, doslej ji neznanega, bolestnosladkega hrepenenja . . . Zdajci je planila prestrašena pokonci. Ob okna je opazila temno, stožca podobno senco. Okno je moralo biti le na videz zaprto, kajti nakrat se od zvnnaj otvorilo, in trikotna senca h-1 je počasi pomikala notri ter se spela že prav do tal sobe .... V največjem strahu je potresla Liduška devico Urško, ta je na pol zbujena sunila ob Daraško, katera je skušala zopet Žafranko, kateri so služile roke za blazino, vzbuditi iz spanja. Liduška pa je šepetala: .Glej tam!M In v kratkem so bile vse oči obrnene proti oknu . . . Črna senca se je od-mikala cd okna proti zbranim ženam. Bila je to vsekakor majhna moška postava. Kar se j« zasve tila luč pred njo, in pobožne seBtre so kričale začudenja, ko so zagledale pred seboj svojega mojstra in gospoda, stoječega na prstih in držečega prst jedne roke na ustih, dočim jo tiščal v dragi svetilnico, katero je vzel izpod svojega plašča . . . Tudi poteze Fabijanovega obraza so izražale veliko začudenje. Kot da ga je strela zadela, se je nekoliko zabrnil, roki sta mu omahnili, svetilka pa je padla na tla. Ko jo je zopet dvignil, je bil njegov obraz — morda ker se je globoko sklonil — temno rudeč, izražal pa ni več strahu, temveč 'o veliko zadrego. „Jej, ste se li že vrnili z romanja?" je vpra- šala za malo Času devica Urška, katero je strah najprve minal. „9Hm, da, z romanja,"B je odgovoril Fibijan. Ta „hmtt je bil v njegovem gladko tekočem govoru nekaj nenavadnega. „Skozi okno?". . . „„Da, skozi okno. Vrata so bila zaklenjena.8* „Pa kaj se vam je pripetilo? Ali vas je morda kdo okradel ?• „„Okradel? Hm. na . . .au In umolknil ie A kmalu se mu kakor blisk zasveti rešilna misel v glavi. Vzravna se pokooci. II\z njegov obraz pa je mahoma izginila dosedanja zadrega in z očmi, obrnjenimi proti neba, je jel razločno ter glasno govoriti: „„Po poti sem se spomnil, da sem pozabil svetilko svetega Fabijana napolniti z oljem. Strašna misel, da bi bil svetnik vsled moje nebriž-nosti brez luči, me je gnala nazaj."" In v dokaz resnico svojih besed ja Btopil k podobi sv. Fabijana ter prilil v svetilnico olja.-- Društvo svetega Fabijana obstoja še do današnjega dne, in črevljarkrpar Fabijan je njegovo Bveto središče. V svoji svetosti pa je napredoval toliko, da ne omenja nikdar več one povvstice o gospodu kaplanu, niti o Bjctuški Jasmvsovi, vsled česar naj jo i jaz zamolčim, dasi je to za pisatelja zares veliko samozataievanje. Jedina Liduška je zapustila pobožno družbo ter zapisala svojo dušo — hudiču. Poročila so je namreč z brhkim lovcem. poslanec to zahteva, in zbornica njegovo zahtevo podpira. Zbornici je doslej došlo 318 peticij zoper jezikovne naradbe, in opozc ja je pri vsaki peticiji predlagala, naj te doslovno prečita , zajedno pa zahtevala, naj se o njenem predlogu glasuje imenoma, pred glasovanjem pa naj se pretrgt seja na deset m i no t. In ta igra je trajala več ar. S?ji je mesto obolelega Kathreina predsedoval najprej Abrahamo-w:cz, potem pa dr. Krami f, kateri je vodil razprave jako spretno ia energično. Naposled se je dr. Kaizl oglasil zoper interpretacijo opravilnika, po kateri je omogočeno to zavlačevanje razprav, in zahteval, naj predsednik vpraša zbornico, če zmatra to itt rprttacijo za pravilno. Hurousko vpitje nemških opozicionalcev je b:l cdgovor na ta predlog. G r o e s , Scliooerer, Hofcaann-\VelIenbof in Monger eo dokazoval«, da Kaizlov predlog nasprotuje opravilnikii; in n ho hoteli pripustiti, da bi ga podpredsenik dr. Krami f dal na glasovanje. K-zbrajali so in se tako surovo obnašali, da je pcdpreisidnik moral ssjo pretrgati. Po preteku 10 minut je prevzel predsedstvo A b r a h a m o w i c z , kat«ri je povdarjal, da je njegova dolžnost, vpr&Htti zbornico, kako tolmači opravi uik, ako ima sam pomisleke, in zahteval, naj se o KM&lovem predlogu glasuje. l*!a, da se v narcdoem oziru v vseh svojih težnjah odriva, in sicer v ono-i transki državni polovici še bolj nego v tejstranski. Mi vidimo, da se ne rod, kateremu so tudi rajvia i krogi že prignali važnost, zvestobo, vdanost do držav e in do cesarske hine, da se ta narod korak za koiakom zapostavlja. V vzhodni dtžavni polovici pritiskajo Hrvate — to povem naravnost, ker je znano in resnično — epretvtzo, date'« na Dunaj, v tej polovici pa stiskajo Hrvate in Slovence s pretvezo, da teže na ono stran. Kaj torej preostaja? Gospoda moja, vpeljite konstitacijonelne razmere, dajte nam gospodarsko, narodnostno in politično svobodo, vsaj v toliko, kolikor dovoljujejo državni temeljni zakoni! Druzega ne sahtevamo. Ako nam daste to, potem dobimo temeljne uvete za svoje narodno življenje in za naš napredek. , Kar je več, eo idejali. (Obrnjen k Italijanom.) Ne dotikam se Vaših idejalov, toda, gospoda, ne smete nam očitati denunciranja, ker tega nismo nikdar storili, niti storiti hotdi. Ako bi bile take denuncijacije sploh potrebne, zdramili bi nad vlado. Da navajamo nekatera dejstva, storimo zato, ker je vse politično stremljenje Vaše stranke obrnjeno — odkar obstoja konstitucija — na to, da zaterete zadnje sledove slovanskega življa v Primorju (Teko je!), da poitalijančite to deželo (Prav ras!), da bodo mogli vsaj V*ši sinovi nekega lepega dne reči: Zje-diojeni hočemo biti s svojo rodno državo! (Živahno pritrjevanje.) Ker nas nihče več ne brani, lutili smo se tega, morda posledojega parlamentarnega sredstva v samoobrambo. Dajalo se je, da mora vlada krivce zlodejstev kaznovati. J iz sem Vam dokazal, kdo so ti krivci. Ako hočeta piave krivce kaznovat', potem morate velik del občinske admin:sGracije v Istriji, vse one administrtcJ5, katere so v italijanskih rokah, razpustiti (Bravo!), jih nHdomsstiti z nepristranskimi možmi in dati zakonu moč in pravico. Namigavalo se je — in to dosti očitno —, da so krivci ta, na desni. Toda ne, gospoda, nikakor ne! Ako visoka zbornica kaj verjame moji častni besedi, tedaj Vam zatrjujem s svojo moško besedo, da uis9ni niti jaz, niti kak naš strankar v Istriji ničesar zakrivil od vs3ga onega, kar sa je r godilo v poslednjih dneh. Jedno nalogo sem si pa vendar naložil, to je resnica, to namreč, da se jo oborožena mnežica pred Porečem u , ta vila, ne da bi bila šla v Poreč, nago da se ;e po ko čani volitvi mej klici: „Živio Franjo Josip, /. v Ia kuća avstrijanska" v popolne1* miru razšla doaaov. (Bravo!) To svojo nalogo sam izvršil (Pohvala), toda nikar ne mislite, da bom to nalogo Vaši stranki iu Vašim Ijadam na ljubo vadno izvrševal, dogoditi se more prav nasprotno! — Da bi dokazali našo namišljeno predrznoBt in hudobnost, ir. - vli eo nekateri na poslednje dogodke v legitima-cijskena od«eku V legitimacijskem odseka pa so se ravnali po t ■o?., da so bde izročene primorske vontve v roke takim gospodom, ki eo zmožni obeh deželnih jezikov, v katerih so sestavljeni dotični akti. Ia baš dejstvo, da sa gospodje Italijani in njihovi zavez-n ki toli t.gote, ker sta izročeni volitvi gosp. poni. Ho rt is n in Mauronerja meni, g. posi. dr. Bartolija pa g tovarišu dr. Ferjančiču, baš to kaže, da gospodje nimajo čiste vrsti. Ne! Njihova vest glede ver fi*acije volitev ni čisto, in ne mo*e biti čista, saj so nam v deželni hiši Poreča že če-stokrat dokazali, da so jednoglasno izvolitev, proti kateri ni bilo nobenega atoka, jednoglasno uci ih. (Čujte, Čujte!) Tak dokaz ate podali nedavno tudi v Trs^n, kjer ste tudi akoro jednoglasno izvolitev pesi. Naoergoja navzlic prsdlogu kombije, in potem celo z glasovi iste komisij s zavrgli. (Čaj te !) Da, tam gojite 8voje idojale (Živahno pritrje-vbnje in ploskanje na desni), ta pa teh idejalov ne morete kazati, ker Vam, tndi če bi bili mi v manj-š ni, tega ne bi dovolili zastopniki dragih narodov. Z one (leve) strani se nam je stavilo vprašanje: Kdaj so italijanski duhovniki izrabljali cerkev in !eco kot agitacijsko sredstvo? Kdaj? Odkar so nastavljeni mej slovanskim narodom. ZJi se mi, da častiti g. dr. R i z z i ni dobil v roko vseh del, ti-čočih so nsša ožje domovine, ko je še Študiral v kolegiju. Vendar pa bo mendi poznal velikansko delo Farlatija „Iliyricum sacrnmu. Tam se more prepričati, da je bilo pred 250 sli pred več leti v jedini vladikovini Poreč Pnlj nekaj župnikov, kjer je bila liturgija rimsko-katoiiških prebivalcev slovanska. Dandanes ni nobene take župe. Lica in carkev sa že stoletja izrablja v agitacijske in politične nimene. Dalje ao nas vprašali: Kdaj bo bili Italijani nevarni tuji posesti, kdaj so rezali trte? Na to sem že odgovoril. Navedem pa tudi lahko nekaj izgledov iz novejše dobe, in zato prosim č. g. kolego Pfer-acherjs, da izpremeni svoje nazore o naših agrarnih odnošajih. Ni mu zameriti, da odnošajev naše male zemlje ne pozna dosti, saj tudi jaz ne poznam njegove domovine dovelj. A res ni, da so hrvataki kmetje v Istriji koloni italijanskih veleposestnikov. Ne. Vsaka družina sicer nima veliko zemlje, več pa kamenja, a v sik ima vsaj nekaj, kjer more saditi svoje trte, katere morejo poreza ti Italijani. (Veselost. — Govornik navaja nekaj slučajev in imen.) Posl. dr. Riizi j« mej drugim trdil, da ni bilo proti hrvatski čitalnici v Paljo nobene demonstracijo. Gospoda! Otrese I ae ga bom najlažje, ako ma v tem slučaju pošteno priznam, da ima prav. De« monstracije proti čitalnici res ni bilo, pač pa je bilo mnego demonetracij. (Veselost) Dogodile ao ae lansko leto v mesecih avgust in september, dogajajo pa ae take demonstracije navadno takrat, kadar ima čitalnica kako veselico. Tekom zadnjih volitev 80 se uprizarjale često take demonstracije, istega dne pa, ko je bil izvoljen g. posl. dr. Rizzi, ae je izprame-nila demonstracija v blokado čitalnice, (čajte !) Mene ni bilo v čitalnici, ker sem v takih slučajih previ' den. Tistega večera aem zaprl vrata svojega stanovanja ob : ,8. ari svečer, ne morda iz strahu — kar se je lahko mislilo — saj bi se bil sicer odpeljal v Volosko k svoji družini, kakor je zapustil Polj tudi prečastiti podosta, ne, zaprl sem se zato, ker me je policija opozorila, da bi bilo prav, če sa no prikazem na ulico. (Čajte!) (Konec prih.) V LJubljani s 25. maja. Vlada in adresa. Sedaj še oi nobene jasnosti o tem, kakšno stališče zavzemlje gref Badeni proti adresi. Letošnja adresa je v marsikaterem ozira tako znamenita, da bi nekako bilo zanimivo vedeti, kakšno stališče proti njej zavzemlje vlada. V odaaku so nekateri levičarji o tem že zahtevali pojasnil, a vlada le molči. Najbrž si grof Badsni sam ni prav na jasnem. Za daleč segajoč federalizem najbrž vlada ni, in sa boji s svojimi pojasnili potisniti desnico cd sobe, katero sedaj toliko potrebuje. V zbornici poslancev pa najbrž ne bode treba dajati vladi pojasnil glede adrose, ker prave adresne debate najbrž ae bode. Krščanski socijalisti so začeli neko agitacijo proti obstrnkciji mej nemškim prebivalstvom. Delujejo na to, da bi občine in društva izrekla svoje priznanje politiki dunajskega mestnega zastopa, ki ee je odločno izrekel zoper jezikovne naredbe, hkrati pa obsodil obstrukcijo. Liberalni in narodni Nemci se že boje te agitacije, ki jim uttgne pri prebivalstvu izpodkopati zaupanje. Marsikaj kaže, da je grof Badeni skrivaj dogovorjen z dr. Lueger-jem, da mu bode ta pomagal uničiti liberalno Nemce. Krščanski socijalisti so pokazali, da izvrstno zoa^o izpodkopavati tla liberalcem. Z volitvami za deželni zbor more hrvatska opozicija biti še precej zadovoljna. Njeno število v novi zbornici sa je skoraj potrojilo. Da so se vo>itve brez pri'iska vršile, bila bi gotovo vladna stranka pogorela. La v Zagrebu opozicija ni imela sreče. Jeden mandat bi jej bilo mogoče pridobiti, da je složno nastopila. Ker pa sta bila dva opozicijska kandidata, je zmagal vladni privrženec. Pri volitvah so ae godile od vladne strani velike nepravilnosti, kar je dalo povod raznim pretepom in pobojem. Vlada je že naprej Blatila, da narod povsod no bode maral mirno gledati krivic in je zatorej bila razposlala vojakov na vsa strani. Volitve so se toroj vršile v senci bajonetov. Velike izgube vladne el ranke so hnd udarec za bana. Na Dunaja in v Budimpešti bodo spoznali, da banova pol,tika na Hrvatskem nima tacih nspehov, kakor jih je slikal sam ban. Turške izredne čete se vračajo z bojišča. To so največ vojeviti Albanci, 8 katerimi ao oblastva imela neprijetnosti pri njih odpravljanju na bojišče, vojaško povelj ništvo pa na bojišču. Ko so odhajali »a bojišče, so po vseh mestih, skozi katera sa šli, morali ukreniti posebne naredbe, da niso jeli pobijati in moriti. Se večja nevarnost je pa sedaj, ko prihajajo z bojišča. Če tudi k zmagam niso dosti ali nič pripomogli, vendar so sedaj na to zmago silno ponosni, in se je jako bati, da začno kakšno klanje kristijanov, pređno se razidejo, ako oblastva ne ukrenejo najstrožjih naredb. Nevoljni bo izredni vojaki že zaradi tega, ker na bojišču niso imeli dosti priložnosti za ropanje. Nevarnost za društveno svobodo v Pru-siji ša ni odatranjena. S tem, da je odsek odklonil najvažnejši določbi vladne predloge, ša ni dosti doseženega. Nazadnjaki še vedno upajo, da zmagajo. V pruskem deželnem zbora so zanje razmere ugodnejše, nego v nemškem državnem zbora. Večina je edvisna od kakih 8 glasov, če zbornica poslancev v z prej me načrt, kakor ga je predelal odsek, ga bode gospodska zbornica vrnila zbornici poslancev v vročem poletju, ko vedno pri sejah manjka več poslan« 4*v. V takem slučaja je mogoče, da se za ▼Udni načrt dobi vtčina. Dnevne vesti. V Ljubljani, 25. maja — ("Nokoliko pojasnila bi bilo treba! wS!ovenčeviM, eicer jako marljivi državnozboraki poročevalec piše v sobotnem svojem članku: ,Adresa je poskas morij, ki ee z elementarno silo bojujejo za prvenstvo, za vcdstfo v drŽavi, je boj umirajo čega centralizma proti avtonomiji dežel in narodov, kajti avtonomija dežel vodi polagoma do avtonomije narodoT. * Nam ee to n« zdi prav verjetno, da bi avtonomija dežel vedla do avtonomije nsrodov ; narobe, avtonomija dažrl moro i ostati narodnim manjšinam silno nevarna, tko se prej ii" zagotovi njih ravnopravnost. Hvaležni bi bili „Slovenčevemu" dopisnika, ko b> nam pojasnil svoje nazore, naj o lam ni dvoma, de je postalo vprašanje o avtonomiji d9Žel jnko aktuvelno. — (Iz c. kr. mestnega šolskega sveta.) O redni seji c. kr. mestnega šolsk*ga h/"ta z dne 19. t. m. smo dobili sledeče poročilo : Potem, ko proglaoi predsednik sklepčnost in pozdravi navtsočne člane, poroča zapisnikar o dosiih tekočih stvareh in pove, kako so bde resoue. Sklene sp, da je postiti na cgled poslano Koprivnik Majcnovo: BZačet-nico za slovenske šol«" krožiti krog vodstev vseh tukajšnjih javmh in zmobnih ljudskih šol. — Učiteljici Pranji Z^mve na mestni dekliški osemrai zedoici se pripozn* III. službeno starostna doklada od 1. iua/a t. 1, katehetu Ivanu Smrekarju na H. mes • :i H. mu petrazrodnioi in na mestni dekliški osemrazredmei p II. službeno starostna doklada od I. marca t. 1. Sklene te priporočiti jednega mestnega učitelja pri veleslavnem dnželnem odboru za podporo gledo obiska dražega rokotvornega tečaja na / »n • :i o prihodnjih velikih počitnicah ; drnz^ga učitelja pa visokemu c, kr. drželuemu šolskemu sveta za podelitev Metelkove n*t*nove. Visokemu c. kr. dnieinemj šolskemu svetu se imajo predložiti nasveti, kako bi bito zdanjirn razmeram priznamo čoli in šolskim oblastvo m skrbeti za nravuo zanemarjene otroke ia odstraniti n«d<-statke v tem pogledu. Na znanje 6e vzame, da se bo letošnja okrajna učiteljska konferencija za ne mike ljudske in meščanske fole vršila v soboto dne 10. julija t 1. ob 3. uri zjutraj v telovadnici I. mestne deške petrar-rednice. — (Vera in kupčija ) Ie»eli stio že večkrat priliko pov^cUti, dn oOeoiamo vsako zlorabo ver skih čutil, bodisi v politične ali v osebne namene; a naiavr.ost Skaudalosno se nam zdi, ako cHo žici jo špekulirajo na katoliško vevcizpovedanje n«š«ga naroda. Zavarovalnic* „Fcanco Ho«tgroisa", katera j« v židovskih rokah, sabija n* h»is svojih zavarovancev tsblioe, aa katerih je naslikana — Mati božja! Tudi „Uoio catbolica" ima menda jed« t* k« tablice. Tako počenjauje upliva naravnost d«mor*)icnJDče na ljude! vo in jo žo categadelj ostro obsojati. Beel nost je boljše priporočilo, kakor tako eleparjeuje a podobicami! — (Jour fixe „ Sokola" 0 ki je bil določen za jutri sredo, se je preložil na soboto dne 29. t. m. — (Št. Jakobsko Trnovska ženska podružnica družbo sv. Cirila in Metoda) priredi dne 20. junija t. 1. vrtno veselico pri „IAyJu" z raznovrstnim vsrporedom. Naj blagovolijo tedaj draga društva na to prijavo ozirati se, da ne bode na jedni in :.= (• d&n nepotrebna veeelična konkurenca. Namen veselici je ob sebi umevno na kerist glavni dražbi. Natančni vzpored prijavimo pravočasno. Za sedaj le omenimo, da ja sodelovanje slav. vojaške godbe zagotovljeno, in da se novovoljene odbornice po možnosti trudijo sa občno z«dovoljnost veoeličnih gostov. Oo mugodnem vremenu preloži se veselica na dan 4 jubja t. 1. — („Slovensko planinsko društvo') na pravi izlet k Sv. Jostn, kateri se desedaj radi ne ugodnega vremena ni vršil, na praeuik due 27. t. m., odhod zjutraj ob 7. nri iz Ljubljane. Izletniki peljejo ee do pontajice Sv. JoŠt. Od tod do vrha je jedno uro hoda. Ob 10. uri bo za izletnike maša. Po mati pregled krasnega razgleda in okolice. Ob 12. ari kosilo, e« katero je skrbljeno. Po kosilu prosta zabava. Kakor se Čaje, udeleži se izleta kvartet „Ilirija", kar obet« mnogo užitka in zabave. Povrat od Sv. Jošta je poljaben. Prvi (popola-dan8ki) vlak odhaja od postajice Sv. Jošt ob 3. uri 50 min., večerni pa ob 8. nri. Prvi dospe v Ljab Ijano ob 5. uri, drogi ob 9. nri zvečer. Na svidenje, plani»ci in njih prijatelji, toda le ob ugodnem vremenu! — (Na o. kr. ženskem učiteljišču) se začno izpiti za otroške vrtnarice in za učiteljice ženskih ročnih del dne 21. junija t. 1. — (Pri II. narodni dirki I. hrv. bioikl. društva,) katera se je vršila v nedeljo v Zagreba, bili so odlikovani tudi 3 člani sKlnba slov. bicik-lis ov Ljubljana", in sicer so dobili gg. Zoaag. Bohince 1 prvo in 2 dragi. Drag. Bjbinec 2 drugi in 1 tret p. in Fran Jara 1 ■■'runo darilo. — (Obrekovanje ljubljanske policije ) Zakotni duu ]-4i li*t ,\V »n~r Atig. Z ituog" objavlja v današnji svoji številki p d senzucijskim napisom ,D» Brutali iit d*r Lubachir Polirei" dopisič, v katerem je res iz muhe napravil slona. Poroča, da je n«ki redar prijel 72'etno, blazno žensko, jo ukle nil, da je imela r*ne, ia hotel odgnati na policijo, a razburjeni ljudje, da so posredovanjem dugoga redsrja lenico oprostili, na kar je prvi redar moral zbežati Natančno poizvedbe so dokazale, da je to nesramno pret'raoje. N-ki redar novinec, civilno oblečen, je te dh ima knez Wm Jhchgratz. Trg leži visoko nad Savo, a dasi je lega prijazua, pr»v plarinsk«, in js ta sploh prav prijetno, vender vidimo le redko kdaj kakega tujca. Kdor je bil kdnj tu, si je pač zapomnil cesto mej Ltijo in Vačami, posebno oni „p>kelc* do Hotiča ia če se je vozil, je Boga hvalil, da je dospel zdrav v do lieo, pa tudi sklenil, da n% Vače ne pojd^ več po taki ce.*ti ■ vorom. C stni odbor je sicer vrlo ekrbdl 7a popravo okr. ceste, a vsak manjši naliv je odri etrme klnnjce tako, da se je moglo gori le z veli« kim trudom, a doii z največjo nevarnostjo voziti. U/idel je to načelnik CHStaega odbora, gosp. Jer^tia m delal leta in leta na to, da S3 zgradi na Vače cesta, podobn* oni čez Bogeniiperk, kstera se je napravila tudi že za njegovega n*čeln'štva. De, temu možu se itaamn zahvalili, da imamo danes prvo polovico ceste že gotove, in d»v ho do zima že vsa izgotovijena. Sicer primanjkuje denarja, ker ss bo za zgradbo vebko več potrošilo, kot je bilo pro-račnnanega, radi ter« ia, ki se je udiral, vender upamo, da se dobi potrebni denar, in da se ša letos cesta dokonča. V kratkem dobimo potem vožnjo pišto in žendArmerijsko postajo in s tem pridobi trg zopet veliko. — (Iz ljutomerskega okraja) se nam piše 24. t. m.: Vaše poročilo o ukazu ljutomerskega okrajnega šolskega sveta glede izdelave konferenčnih elaboratov jo treba toliko popolniti, da okrajni Šolski svet ni direktno ukazal, pisati nemško, pač pa je dotično vprašanje formuliral samo v nemščini, drugo vprašanje paš v obeh deželnih jesikih, kakor se je do sdaj godilo glede vseh vprašauj. Vidi se, da se niso upali direktno ukazati, eatoraj so stavili vprašanje |samo nemško; lahko ae namreč potem reče, da eventuvalne prestave tega prašanja v slovenščino niso avtentične, kar prisili nčiteljstvo, to vprašanje nemško rešiti, kar je tudi voiu. avtorja, drngače bi ne bil stavil tega vprašanja sa«o v nemščini, naslednje pa takoj v dveh jezikih. Naravnost se še ne upajo, a zato tembolj nnmigavajo. — (Akad. tehn. društvo »Triglav* v Gradcu) ima v eredo, dne 26. t. m. izredno zborovanje ob G. uri zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Odbcrovo poročilo. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Lokal: Društvena čitalnica. Brunnga8SA 5- — (Hrvatski klub biciklist v „Sokol8 v Zagrebu) zgrrdil je v Maksimiru pri Zagrebu svoje kolesarsko dirkališče in vežbahšče, katero slavnostno otvori dne 27. maja t. I. Klub slovenskih bicikli-stov BLjubljanaK dobil je vabilo k tej svečanosti in najbrže se je tudi udeleži. Vspored slavnosti raz-obeščen je v klubovi pisarni na cgled. * (Veledasno volilo.) Bivši odvetaik in posestnik cukrarne v Cirskvicah pri Litomi4lu, dr. Fran K a d I 6 i k je ts dni umrl V avoji oporoki je volil Češkamo vaaučilišču v Pragi 40O 000 gl.. v podporo Čeških m»at in čeških kmetovalcev pa 100.000 gl. * (Ženski kongres) se je vršil minoli teden v Pragi. Udeležile so se ga večinoma ačit*ljice ter gospe in gospodične meščanskih krcgiv. Razpravljalo se je o razmerja poslov do gospodinje in sprejel predleg, naj se poselski rad ispremeni tako, da bodo imele gospodinje večjo moč. Govorilo se je, kako naj bi se omejila prostitucija, in kako bi a* pomcždo več žensk. Ta refurat pa ja bil iz napačne obzirnosti do prisotnih devic jako pomanjkljiv. R*aprav-Ijalo se je, kako se izrabljajo po tvornicab ženske moči, na, tudi tu se ni dognalo ničesar pomembnega. Pjvdnrjalo se pa je z veliko unemo: Ž*na ostani naredno-zavedna, govori naj kolikor možno vedno le materinski jezik, goji naj pri svoji toaleti narodni slog, tako tudi v pohištva, pa opašČa naj vsak pretirani luksus, ki itak ne kaže o ukuau! Eleganca in finost obstoji v skromni pri prostosti. Žensk* naj si pridobi ve':|0 stopinjo omike, da se ne bo zanimal* le za n ive mode, za zabava in — z» kramljanje pri kavi, nogo naj čita, kolikor le more, da se pcuči vsaj o najvažnejših dnevnih vprašanjih! Nedostatna omika, duševna omejenost naših dam je kriva, da no možje najrajši mej seboj brez ž-^nsk. K'iugrtjs zato osobito priporoča, naj ae bavijo dame z domačim slovstvom. Da ae pečajo dame le z nemško literaturo, da izdajajo le za tuje knjige novce, da pa domačega slovstva ne poznajo in ne podpirajo, to nazivlja praski kongrea — narodno izdajstvo! Marsikaj tega velja tudi za — Slovenke ! * (Senzacijonelna politična pravda) so je začela v H-rohnu. Obtožen je bivši kriminalni kolesar pl. Tausch, poleg niega pa sedi na zatož ii klopi novinar pl. Li'rz< w. Taasoh j-1 cbtožsn, da je v znani pravd« Lsokert Lil'sovr po krivem prisegal« Obravnava bode zategadelj zanimiva, ker razkrije Tnuschove politične spletke. Tausch je spletkah! na svojo roko in na vse strani t -r spravljal v liste razna uradna t«jtioiti ia tajnoati cesarskega dvora« Sjoi js vs-lej paddl na razae visok i o^nbo. Tausch je po listih razširjal mnenje, da icia nemški csar r<*ka v ušesu ia da ni cdrav^ paouiii, inlrigiral ji proti mins'roma Kn IsrjtJ in M^rschallu ter dosfgol, da je moral Ko Idr odstopiti, spioh pa spletkiril tako premeteno, da so bili na cesarsiem dvoru veda^ veliki razpori. Kt t prila bo p^kiicmi prvi nomnki državniki. Zanimanje za to pravdo je goved* kolosalno. Brzoj SLT7"feo. Dunaj 25. maja. Adresni odsek je danes dognal svoja posvetovanja in tudi pri tretjem branju odobril načrt adresi, za katero se je zjedinila večina. Pred glasovanjem je grof Badeni v vel epom embnem govoru pojasnil vladno stališče glede načel, katera razvija adresa. Rekel je, da stoji vlada na stališči prestolnega o g o v o r a, da pa ne vidi mej prestol niin o g o -v o r o m in mej adreso nobenega kontrasta. Velik utis je naredil Badeni, ko je preeital Giskrov načrt adresi, v kateri se je povdarjala historična samostalnost posamičnih kronovin, in rekel, da je tudi prestolni Ogovor priznal avtonomističuo načelo. Vlada hoče državni zbor razbremeniti in rat Širi ti kompeteneo deželnih zborov, njen namen ni, odpraviti ustavo, s tem pa ne če reči, da bi se ustavljala p r e d r u ga č en j u ustav e. Dunaj 25. maja. Iz nemških okrajev na Češkem je dospela sem mnogoštevilna deputacija, da protestira proti jezikovnim nared-bam. Ker se jej je namignilo, da je cesar na noben način ne vzprejme, je sklenila, da ne prosi za avdijencijo, kakor je Hameravala. Budimpešta 25. maja. BanllV ima jako težavno stališče v liberalni stranki, ia najbrž odstopi, še predno se začno zopet pogajanja radi kvote. Stranka se nikakor neče ukloniti njegovi želji, naj se zviša kvota, do-čim je bil on Badeniju obljubil, da to iz-posluje. Atene 25. maja. Položaj je tu jako kritičen. Napoved, da se prestolonaslednik vrne v Atene, je obudila občno nevoljo. Vlada vzdržuje red le jako težko. Člani kraljevske rodbine se ne upajo iz kraljevske palače. Listi pravijo, da se tudi prestolonaslednik že dober teden ni npal, pokazati se vojakom, in da se pred njimi skriva. Rim 25. maja. Iz neapoljske hiše za najdence je izginilo 900 otročičev. V to sen-zacijonelno afero je zaplttenih več poyuuicev. l.olerijKli.o 8rccfcLC^22. maja. V Lincu: 61, 28, 88, 6, 21. V Trstu: 22, 41. 14, 1, 66. Meteorologično poročilo. Visina nal morjem 306*2 m. će* s 'Čas opazovanja Stanje barometru v mm. Temperatur« v C "Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 nrah 84. 9, zvefier 7-iti-7 15'S al. jzah. oblačno 2.. ■ 7. zjutraj ii. pojjol. 727'3 72i*ejmem mlioj odvetniškega pisarja veioega slovenskemu iu nemakenrin jeziku in popolno izurjenega v pisarniški manipnlacijt. Dr. J. Jamšek (7^8—2) odvetnik v Litiji. V hotelu „Pri slonu". Jutri v sredo, dne 26. maja odslovili koncert spetjem slovitega kvarteta neapolitanskega Partenopeo. Tele ae bodo najnovejše operne točke in najnovejše neapo-litanske pesni. (76fi—2) Za mnogobrojni obisk prosi ravnateljstvo Cavallcrc »ia< \*tro Panzetta« Začetek ob 8, uri. Vstopnina prosta. Gospodu lekarnarju Piccoli-ju -v Zjj-o/to liani. Podpisani si usoja Vašemu blagorodja naznanjati, da se Je vpoalana ielodfiua tinktura (Tinctura Ulici tom-posita G. Picooli) z dobrina vspebom vporabljala pri želodčnem in Črevesnem kataru, kakor tudi pri jetrnih in tol&nih boleznih. a Bolnlctt UMUillJeil Hi bratov. 0$ V O radon, 2. februvarja 1M97. Provincijal F. Emannel Loltnor, (508—4) I. višji zdravnik. Proda se radi selitve jako y ceno „Ljubljanski Zvon44 1. 1882, 1884, 1885 in „Kres" 1. 1881, 1882, 1884, vsi letniki vezani in dobro ohranjeni. Kje? pove upravni.štvo tega lista, kamor naj se pošiljajo tudi primerna ponudbe. Stanovanje v I. nadstropju z 2 sobama, kuhinjo in shrambo, Odda se 8 I. avgustom za letno najemnino 120 gld. — Naslov se izve pri upravništvu „Slov. Naroda". Izvod iz voznega reda Tr«13©.-v-n.ogra. ©d. 3.. m-aja. 1897, Odbori Is I,|nhl|ttiie (jot. kol.). Proga čez Trhli. nn.118 Ob 19. nri ft min. |>u uooi oaobni vlak v Trhla, Haljak, Oolhvecv PrannaMafaatn, Ljubno; oe* Sol/Umi T Anaao«, Iachl, (luniti Ion, Solnoffiail, '■cr Kli-i.i KiMlhtu; t Sti>yr, Lino, na Dunaj tU Amitetteii. — Ob 7. ur, d min. aj titraj oaobni Tlak v Trhli, Puntabnl, Holjak, CbImvm, Km.renti 'Mt«, I.).it.n.i, Dunaj; uoa Belithal ▼ Solnograd, •■»>• Kluin-BsUUttg ▼ Htejrer, I.inc, Dmlejovice, 1'lienj, Marijine »ari, Ilob, Krancove vari, Karlove vari, 1'nitfn, Ijipako. — Ob 11. uri AO min. dopolnilna uaohul vlak v Trbla, fontahnl, Heljak, Ce ovsa, I.iubno, SeUthal, nunaf — Ob 4. uri 9 min. popoluilue oaobni vlak ▼ Tri ii, Hol'.'.k, dalovou, Kraii/.auafaato, lijiil.ini, ona Nitlrklial ▼ Hotnotrrail, Ijoml-Oaatoln, Kali na Itaem, inomoat, Bretfnno, Ourlh, (lenoro, Pari a ; če« Kloiii-HelHintf v S»«yr, Tilna, Hti.lojo-Tioe, Placmj, Marijina vara, Heb, Fruimive vare, Karlove varn, Crairo, Iilpiko, Dunaj vin Amatatteu. — Ob 7. uri 40 min. avniiur oaobni vlak v Iteaco-llled. Proga v Novo mesto In v Kočevje. Ob U. ari 15. min. ajutraj motam vluk. — Ob 19. uri 56 min po-polndne metani vlak. — Ob S. uri BO min. avoeor meaant vlak. l*rlltoU v i. jui»>') »>«<» jnž. kol.). Proga lz Trbiža. Ob A nri 69 min. ajutra) oaobui vlak a Dunaja via Amatutton, Soliitiifraila, 1,1 n ca, Stoyra, GniuudVna, lauhla, Auat«n:i, [jjuhnn, Celovoa-Ileljaka, Prauacmafoate. — Ob 7. uri Utt min. rjulraj oaobni vlak ia Luaeo, Blađal. —> Ob 11. uri 'iu min. dopOloAl o jaobni vlak ■ Dunaja via Amatottou, Karlovih vnrov, tleba, Marijinih var. v, Pl/uja, HuJejovlu, HolnojjraJ*, I.nica, Utuvra, Pariza, (ieuova, Ourlha, Hi e;cuu4, luo uoata, /.olla na juaerti, Ijciul-Oaaloiua, I.juiuta, Oelovoa, l.ii ■••», Potit*bl» — Ob 4. uri 57 min. popii'iuliia oaobni vlak k Duuaja, lijm . a, Kelztbaia, liuljaka, (Vlovui, Kranxenaft>ate, 1'ontaMa. — Ob 9. Url 4 m., rvoor oaobni vlak a Dunaja vi.i Amatnttou iu Lijub-io, Ia i^ipakoga, I'ni«o, KrHtmovili varov. Knrlovili vnruv, Ueba, Marjitiili varov, Plutja, Hu.iujoviu, I.inca, Htorra, SoluuKrada KeUak», Oalrvca, PontaMa. Proga lz Novega mesta In ls Kočevja. Ob i url 19 mm. ajutraj maaaul vlak. — Ob 9. uri ..9 min. po-polndu« raniani vlak. — Ob ti. uri S5 min. avečer meaaal vlak. .>4lli4>d Is LJultlJaue (drž. kol.) v Ktaiuiitk. Ob 7. uri 93 min. sjutraj, ob 9. url A min. popoluilue, ob t) url 60 min. ivečor, ob 10. url ■'■'■> min. avečer. (Poaleunjl vlak I« ob nodoljah ln pravnikih.) rrlli-. «5 v Ljubi |»»4> (dri« kol.} I> Knumlhii. Ob d. url f,»i min. ajutraj, ob ti, uri 8 min. dopoludn«, ob o. tiri 90 mm. avooor, ob 9. uri A6 min. *ve< e/ (1'oaleiluji vlak \nb uetl-jl.'ah tu iri'.an(kih i Za varstvo občinstva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti imam odslej to oblastveno registrovano varstveno znamke. Jedino pristen CTinctura bals/«mica) ir. :ni v varuhu lekarn« in tbvarn« Earnacevtlinih iz»lr«ikov A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. I*« zilruv^tviMiiMii «l)liiHivu pre- Mkušenn In ocenjeno. Najstivrejsf, najreelnejAo iu naj -«-i»iii»js«> ijin! -k" domače Bdrovilo, tolaleie |>r*ne iu pljačne l»uli, krc v želmlru itiii«> varstvene znamke, nuj se zavrne kot tim manj vredne čim «-eiijš«> ponarejenje. PasJ uwj »*»■ t4>r4k) ««•«.! ■■«> i w /.••Ivini VtSrSSVOUO -#HUIllla4» »K«»rn) ntoJcCol 1'onaifjulei in posnemovalci um je^a jedino pristnega balssma, kakor tudi prodajalci brervrednoatnih ponarejenib, občinstvo alepečib drn« /.ili balzamnklb znamk, se bodo ua podlagi zakona za varstvo znamk atrogo aodno preganjali ln kaznovali Kjer ni nobene zaloge mojega tialzama, u »»J H4> u!.r<-«i» iiim-ii« ••o»< in adres)u|4Bi Ahu^ijh vuriiiiii. r-.UII114 (SobntsenK«] • Apotaiek«) A. 'I'lii<-rr.v-|i4 v Pregradi pri Ri»gtatcii>SIt»" lini. Cena franko za vsuku postno postajo na Avstro-Ogerakem je sa 12 malih sli 6 dvojnih ateklenio 4 K, v l!.«■ h'iimi utrnil i.uh gorato i«. »-n -.i . 1'iiu /nun. .o. 11 j \ i * i - ■« mora 1 im i! V /i-i.li > >■ t si n OSl • %N»li>4 Hi 4*1.14'llifl». v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. UMI St. 1H.817. Razglas. (775-1) Občinski Bvefc deželnega stolnega mesta Ljubljane sklenil je v svoji seji dn6 18. t. m., da je v s vrh o pokritja izvanrednih stroškov mestne občine ljubljanske pobirati od 1. janu-varja 1897. 1. naprej od vseli štirih vrst direktnega davka 20 doklado. To se v zminlu določila §. 4;i. obč reda za deželno stolno mesto Ljubljano oznanja z dostavkom, da mora v.sak, kdor misli, da so mu h tem sklepom podi krivica, vložiti svoje ugovore v 11 ilnell« t. j. «!<» «Ibi«-junij it t. I.. pri magistratnem vlo/.mm zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dno 22. miija 1897. Št. 18.483. Stanovanja se oddaj a a 1. av^iiMtonst t. 1. na l*ol|an-altl eeatl »t tj (773 -i, in sicor: stanovanje ftt. 18 (2 sobi, kuhinja, jedilnica in drvarnica), št. 28 (soba, kuhinja in drvarnica), fit. SS (soba, kuhinja in drvarnica) St. 35 (soba). V najem se da I. avgusta 1.1. event. tudi proda v ItilMiiol, primerna za vsako trgovino. V omenjani bili je sedaj lekarna. Pogoji se izvedo prt lastniku «1. laovftliaii v ltll»nl«'|. (746—2) Notarskega kandidata tudi /učcliiihii ali lMi/.l»aiM'i;il k<»iaolpl- Jo«i4J4. vzprejme takoj v svojo pisarno notar na Dolenjskem. Stenograf ima prednost. — Ponudbe na upravniStvo „Slovenskoga Naroda" (7H6—1) Priporočam ne vsem tcrčniarjniu, possstnlkom in drugim, kuji ve£ vina potreliuj«jo. Podpisani imair: jako do"bro črno vino oenejie ln drsijo. Pošiljal bi ca v svojih posodah od HO do IM0 litrov. Ialter vina je po 16, 18, 23 m 26 kr. a. v. (651 — 14; . Siii-ij I C«>1<- posestnik v 1'ullu Via Giovla it. 42. Stanovanje (770—1) obstoječe iz treh sob, hnfiin/c, shrambe, drvarnice iti Jednepa dela vrta9 **e odda s t. ar {funtom, t. I. v domobranskih ulicah št. .*>, nasproti domobranski voja&nioi* Naslov v upvavništvu f*8lov, Naroda", Tekom 50 let od prvih avtoritet kot najboljša {jB7~~ iiHtini vodu ~*IVms priznani iSP Analhepin katerega izdeluje dvorni zobozdravnik (437) dr. J. G. Popp na Dunaju. (1H) V* steklenicah po gld. 1-40, gld. 1*— ln gld. —'50 v vseh lekarnah, drcguerijah in parfumorijah. Na prodaj je iz proste roke z gostilno in pekarijo na dobrem mestu v I^jaablfanl (na Sv. Petra cesti št. 7). Vsa hiša se da eventuelno tuđi v najem. Istotam je »a prodanj tudi (769—1) lepa kočija. PcjaHnilu da.je Aiit<»n .Vviicl, posestnik in pnkov.ski mojster, Sv. Petra Obuta fit. 7 Posestvo V hrežkem sodnijsketn okraju je Ii'g»«» vt»» iii. 4> ;mim",Ivi» na pl*Otla|; isto leži 12 kilometrov daleč od lEn / ir na okrajni cesti v Pifiece in obsega M oralov njiv. Hi oralov Iruvui-kov, 1 I oralov go*d<»Va orala paanlkov., 12 Orala z amerikansko trto že popolnoma zasajeni L vliioKiailov, kraNiio hlAo9 v«'lil4aiiNk«t proatoruogospadarako |»o«4lo|»je in uilisr — vse v najboljšem stanu. O kupnini in plačilnih pogojih daje natančneja pojasnila: J»*r. Gvldoii Nrebre, odvetnik \ Br«ežlcah. (760— l) iHBjaMr 1 'iJ,.-liitiiš'-6tJiXLi- Razglas. (774 V zmi.slu J<. 28. obč. volilnega roda za deželno stolno mesto Ljubljano daje se na znanje, da jh občinski svčt v svoii aeji dne 18. maja t. 1. vse letošnje dopolnilne volitve v občinski svet pri poznal veljavnimi. Pri teh volitvah so bili za dobo treh let izvoljeni kot občinski svetovalci gospodje: Škerjanec Ivan, Velkaverh Ivan, Žitnik Jernej in Žužek Fran; Gogola Ivan, Hribar Pran, Pavlin Fran, Plantan Ivan, dr. Stare Josip, za dobo dveh let pa gosp. G-rošelj Fran. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 20. dan maja 1897. Izdajatelj in odgovoru, urednik: Josip NA/1; Lastnina in tisk „Narodne Tiakarne*. 57^9976 3187