Izhaja v Ljubljani vsako sreda In soboto. Hfttočnjtna za avstro-ogrske kraje za celo lelo 10'40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo lelo 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Psuhmh Mcvilka 10 v« Reklamacije *o poštnin« praata. Nefrankliaua platna ■« •• ipr« j«ataj«. Befcopial m a« manj*, tarnati Kaaitepna pctil-Trttit* (iiriaa 88 am) n takrat 10 t1«,, »♦ikral pa da(«vare. Glasilo jugoslovanske socialne demokracije V Ljubljani, v sredo, dne 13. januarja 1909 manka politična izobrazbe. Lotiti se te, organizirati se v to svrho, mora biti torej po 28. decembru 1908 prva naloga učiteljstva. Učiteljstvo se mora seznaniti s temeljnimi idejami naprednega XX. stoletja, t. j. s temeljnimi idejami naturalizma, socializma in subjektivizma. Ta organizacija samoizobrazbe se da nemudoma izvršiti po že obstoječih okrajnih organizacijah učiteljstva, tako da si vsako društvo nabavi ročno knjižnico za politično in splošno izobrazbo učiteljstva. V par letih postane polem učiteljstvo res napredno in socialistično. Potem pa bode godno, da revolucijonira naše politične razmere. Dr. Henrik Tuma. Kranjski deželni zbor. V petek popoldne in v soboto je deželni zbor nadaljeval svoje delo. Klerikalci hočejo sedaj, ko odločujejo v deželnem zboru in odboru, dokazati, da skrbe za deželo in navidezno se je tekom prvih dveh dni opravilo velikansko delo. Klerikalci so imeii pripravljeno celo skladišče nujnih predlogov in vsi so se rešili. V resnici je pa ta delavnost precej plitva, zakaj če se opravi v poldrugem dnevu 16 nujnih predlogov, je naravno, da je vsaka resna debata nemogoča in da o temeljitosti ne more biti govora. Seveda je položaj težaven. Tisti časi, ko je deželni zbor še delal, segajo že v davno preteklost in nabralo se je toliko zaostalosti, da se morajo poslanci ustrašiti, če se vprašajo, kdaj pride delo zopet v normalen tir. la skopost, s katero sklicuje vlada deželne zbore vsak božji čas na par dni zasedanja, tudi ne more ugodno vplivati. Posledica je pa ta, da je deželni zbor zdaj enostavno mašina, ne pa parlament; na eni strani pride nujni predlog noter, na drugi pa mehanično ven. V petek popoldne je prišel na dnevni red nujni predlog drja. Šušteršiča, da se podvoji število zastopnikov dežele v deželnem šolskem svetu. Začetkom svojega utemeljevanja govori dr. Šušteršič obširno o imenovanju tretjega deželnega šolskega svetnika, ki je dalo neposredni povod predloga. Prišli bi pa s tem predlogom, tudi če se ne bilo izvršilo to imenovanje. Deželni predsednik polemizira t drjem. Šušteršičem; za imenovanje novega deželnega šolskega nadzornika po zakonu ni bilo treba vpra-šati šolskega sveta; imenovanje je bilo potrebno, ker se delo šolskih nadzornikov neprenehoma množi. Poslanec G angl predlaga dodatek: <1. I ?.premeni naj se g 21. dec. zak. z dne 9. marca 1879, dež. zak. št. 13. v tem unialu, da voli svoje zastopnike učiteljstvo samo. 2. Izpremeni naj se točka 6 istega zakona v tem zmislu, da ima v deželnem šolskem svetu Ijudskošolsko učiteljstvo dva zastopnika, srednješolsko pa enega.» Poslanec Jarc predlaga rezolucijo: •Deželni zbor se pridruži protestu deželnega odbora proti imenovanju tretjega deželnega šolskega nadzornika, ker to imenovanje ni utemeljeno t obstoječih potrebah in kruto žali večino kranjskega prebivalstva.* Poslauec dr. Triller izjavlja, da bodo liberalci «z navdušenem glasovali za predlog Šušteršičev in za Jarčevo resolucijo.* Poslanec baron Schwegel pravi, da hočejo veleposestniki sodelovati za mir v deželi in bodo glasovali za predlog. Poslanec dr, Krek polemizira t deželnim predsednikom. To dela v zaključni besed! tudi dt, Šušteršič. Za nujnost *o glasovale vse stranke. Predlog z dodatki je bil oddan šolskemu odseku, ▼ katerega so izvoljeni Barbo, Gangl, Zabret, Lavrenčič, dr, Lampe, dr. Pegan, Jarc, dr. Triller Ravnikar in dr. Eger. Na to se čita interpelacija zaradi odstranitve svetnika Einspielerja od vodstva ljubljanskega okrajnega sodišča. Glavar zaključi sejo ob 7. zvečer. * Sobotno sejo otvori glavar 10 minut po pol 11. Galerije se slabše obiskane kakor prvi dan. Po predsedstvenih naznanilih dobi besedo poslanec dr. Lampe za utemeljitev nujnosti za svoj predlog o pokritju deželnega primanjkljaja. Proračun deželnega zaklada izkazuje 860.000 kron primanjkljaja. Deželni odbor ni segel po skrajnem sredstvu, da bi predlagal zvišanje deželnih doklad. Dežele same niso od vlade dovolj energično zahtevale saniranja. Država je dolžna pomagati. Predlaga: <1. Da deželni zbor nujno pritrdi začasnemu pobiranju deželnih priklad; 2. Da sklene sledečo resolucijo: Deželni zbor vojvodine Kranjske, uvažujoč, da je deželi iz lastnih moči nemogoče nositi bremena za naraščajoče deželne potrebe, nujno poziva državno vlado, da z izdatno podporo takoj priskoči na pomoč vojvodini Kranjski, da ji omogoči saniranje njenega finančnega položaja.* Dr. Tavčar izjavlja, da bodo liberalci razvili politično debato, kadar pride proračunska zadeva iz odseka pred zbornico. Pojasnjuje včerajšnji nastop liberalcev proti deželnemu predsedniku. Ta je odgovoren za vladni zistem v deželi. Pri uradih m pretirajo Slovenci Dne 20. septembra je imel neizkuien lajtnant pravico streljati na nedolžne Slovence. O tem se bo moralo govoriti. Zaradi-tega je liberalna stranka sklenila, bagatelizirati deželnega predsednika, noče pa osebno žaliti barona Schwarza. Deželni predsednik izjavlja, da zavrača napade na vojaštvo in vlado. Volijo se v finančni odsek: Krek, Lenarčič, Lampe, Kobi, Pogačnik, Žitnik, Povše, Tavčar, Margheri, Barbo. Dr. Šušteršič utemeljuje nujni predlog, naj •e najame 10 milionov kron deželnega posojila; finančni odsek naj v 3 dneh poda poročilo. O predlogu, bolje rečeno o željicah volilcev so govorili Drobnič, Ravnikar, Lavrenčič, Gangl, Matjašič, Jaklič, Piber, Kobi, Košak, Hladnik, Žitnik, Bartol, Dimnik, Demšar. Predlog je bil soglasno sprejet. Poslanec Mandelj utemeljuje nujni predlog, da se utemelji deželna banka. * Poslanec Mandl je poročal o nujnem predlogu glede na ustanovitev deželne banke. Delokrog te banke naj bi obsegal poleg poslov v hipotekarnih, melioracijskih in železniških posojilih tudi posle v lombardu, v giro- in kontokorentu, v spremanju hranilnih vlog, sprejemanju in upravljanju depositov; v eskomptu in reeskomptu naj bi bil večalimanj izločen osebni kredit. Eskompt «warrant» bi tudi kazalo pritegniti v delokrog, eventualno tudi pravica ustanavljanja javnih skladišč, kakor jih določa zakon z dne 28. aprila 1889. Izločeno naj bi bilo iz delokroga deželne banke: Vsaka blagovna trgovina, akcept menic, bianco-kredit in terminska kupčija s kurzu podvrženimi papirji. Poslanec Lenarčič se veseli, da se zavzemajo zdaj tudi klerikalci m banko. Včasf so hrumeli proti bankam, zlasti dr. Krek jih je v nekem govoru vehementno napadal. Poslanec dr, Krek odgovarja, da je nastopal la proti gotovim bankam, ne pa proti bankam sploh. Nujnost se soglasno sprejme. Predlog se od-kaže odseku za deželna podjetja, v katerem so: Baron Schwegel, Knez, Dular, Lavrenčič, Mandelj, dr. Zajc, Bartol, dr. Krek, baron Apfaltrern in dr. Triller. Poslanec dr. Zajc poroča o nujnem predlogu m izpremembo lovskega zakona, ki gre za tem, da se odpravi varstvo zajcev. Poslanec Kobi je za predlog. Poslanec grof Margheri bo glasoval za ntq-nost, pa si pridržuje glasovanje o meritumu. Lov je i narodno-gospodarskega stališča važen faktor. Po zaključnem govora drja, Zaj ca se sprejme nujnost soglasno. Predlog se odkaže upravnemu odseku; vanj se volijo Scholmaier, Lenarčič, Povše, Jarc, Jaklič, Dimnik, Košak, Piber, Lichtenberg, dr. Oražen. Dr. Pegan poroča v nujnem predlogu, tičo-čem se izpremembe občinskega volilnega reda. Volilno pravico v občini naj dobi vsakdo, kdor plačuje indirektne davke. Dr. Triller kritizira politično kupčijo s častnimi člani. Nujnost se sprejme soglasno. Predlog je od-kazan ustavnemu odseku in so vanj izvoljeni baron Scbwegel, Gangl, Drobnič, dr. Pegan, Matjašič, Jarc, Ravnikar, dr. Triller, dr. Eger. Poslanec Žitnik utemeljuje nujni predlog o izpremembi cestnega zakona. Poslanec M andelj poroča o nujnem predlogu o deželnem zavarovalnem uradu. Poslanec dr. Šušteršič utemeljuje nujni predlogo reorganizaciji deželnih uradov. Poslanec Jaklič priporoča nujnost predloga o deželnem zavodu za pospeševanje obrti in o deželnem obrtnem redu. Poslanec Turk pravi, da je tudi on obrtnik in da je on za to. Nujnost je sprejeta; vsi predlogi so odkazani odsekom. Poslanca Trillerja nujni predlog o uravnavi učiteljskih plač, o posojilu Ljubljane v znesku 2,450.000 kron in o davčni prostostih novih hiš ter Ganglov predlog, da se svetniku Kalteneggerju odvzame šolski referat in da se deželni šolski nadzornik Belar premesti v drugo deželo se brez razprave izroče odsekom. Poslanec Jarc utemeljuje nujni predlogo ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani in protest proti italijanskemu vseučilišču v Trstu. Nemški poslanci zapuste dvorano. Ničnost je sprejeta in predlog odkazan odseku. Unlveria v Trstu. Slov. rojakom hočem v večjih potezah načr-tati razvoj kapitalističnega gospodarstva v mestih in zadružnega na kmetiji na Danskem. S tem hočem dokazati, kako napredujejo tudi mali narodi, kako postavlja tudi mali narod tekom par desetletij svoje tovarne, ki napotujejo že pri nastanju socializem med industrijelnimi delavci, proizvajalno in konsumno zadrugo pa mej kmeti. Seveda bočem i tem kovati kapital za idejo slovanske univerze v Trstu in združitve avst. Jugoslovanstva. Danska ima 38.300 kilometrov zamlje. Slovenske dežele z Dalmacijo so za 5000 kilometrov, ki jih računam na kraške kraje večje. Tako bi slov. Štajer, slov. Koroška, Kranjska, Primorje s Trstom in Dalmacija imele toliko dobre, plodovite zemlje, kakor Danska. Danska leži ob morju. Navedene slovanske dežele tudi. Obnebje je na Danskem bolj trdo, zime so hude in dolge. Gozda je na Danskem malo. Kuri se s premogom in šoto. Danska je imela leta 1871 en milijon osemsto tisoč, leta 1901 dva in pol milijona prebivalcev. Navedene slov. dežele z Dalmacijo so imele leta 1900 okoli dva milijona in tristo tisoč prebivalcev Slovanov. Kopenhagen, glavno mesto, Šteje sedaj 454.466 prebivalcev, Aar-bus 52.000 prebivalcev, Trst 140,000, Ljubljana 34.000 prebivalcev. Danska ima temno zgodovina. Začetkom zgodovinskega časa so bili danski kmetje svobodni ljudje. Zasužnjili so se po plemstvu. Kralji so lastili nekaj zemlje, fevdalizem kakor pri nas, ali grozovit v nekaterih časih. Kmetje se zugravtrjo in zamenjavajo za lovske pke. Se leta 1654 je */io kmetijske zemije v rokah plemstva, */»• v rokah kraljev. Hudi boji kmetov, meščanov z grajščakl Leta 1702 se odpravi najhujie suženjstvo kmeta, svoboda pa ostaja le na papirju, dokler francoska revolucija 1789 ne odpravi najhujših izrastkov tiskarstva. Kralji podpirajo kmeta. Kraljeva posestva dobiva kmet po ceni. Meičan se oprosti. Francoska revolucija 1. 1830. nekaj oživi meščanska in kmetijsko življenje. Danci zahtevajo konstitucijo in dobe 1848. vse svoboščine brez krvavih bojev. Vlado tvorijo potem: kralj, takozvana gosposka zbornica in zbornica poslancev. Vrše se boji med strankami, da se odpravi gosposka zbornica ter postavi parlament izvoljenih poslancev kot glavna vlada. Leto 1857 prinese obrtno svobodo. Srednje-veSke zadruge so postale pretesne, ostalo je le nekaj bolniških kaa iz prejšnjih Časov. Leta 1857 je bilo še malo podlage za kapitalistično gospodarstvo. Od 1,784.741 prebivalcev leta 1871 so bile tri četrtine kmetje. Po večjem je v mestih še živo rokodelstvo; začetki industrije kažejo ie majhna podjetja. Manjših fabrik je pa leta 1871 že 4100, v katerih dela 30 tisoč delavcev. No deželi je živela hišna industrija. Od leta 1871 naprej se vzdiguje industrija in trgovina izdatno. Prebivalstvo doraste leta 1901. na 2,449.540 duš. Leta 1871 je bilo od kmetije živečih ljudi 778.735, od rokodelstva, industrije, trgovine 376.096; leta 1901 od kmetije živečih 1,512.975 prebivalcev in 936 565 prebivalcev mest. Kmetje so se le malo pomnožili, meščanje podvojili. Zdaj je le 40#/0 vsega prebivalstva kmetskega. Leta 1897 se je štelo na Danskem 77.256 podjetij, ki so bila industrijalnega in rokodelskega značaja. Sedaj je tam 711 industrijelnih akcijskih društev s kapitalom 166 milijonov kron. Pred letom 1870 je nastalo le 32 akcijskih družb. Samo v letih 1895 —1900 se jih je ustanovilo 256. Dansko brodovje je imelo leta 1868 2690 ladij z jadri, leta 1905 3130, leta 1868 80 parobrodov, leta 1905 549 parobrodov. Tega brodovja so nad polovico lastnice kmetijske zadruge. Na kmetijo prihaja z razvijajočim kapitalističnim gospodarstvom popolna osvoboditev kmetije in nakup kmetijske zemlje od grajščakov, ki so prišli na kant. Tlakarstvo se je brez odveznin odpravilo leta 1789 iz bojazni pred revolucijo. Kmetije so se pomnožile, država je pomagala kmetom nakupovati posestva. Ze leta 1788 se je ustanovila državna kreditna kasa, ki je pomagala kmetskim delavcem nakupovati zemljišča. Plačevali so 2°/0 obresti, vrniti so imeli posojilo v 28 letih. To je edina državna pomoč kmetom. Na Danskem je imel učence veliki učitelj mas, Henrik Pestalozzi (rojen v Cu-rihu 1746), kije pisal: < Videl sem tvojo zaostalost, tvojo globoko zaostalost in usmilil sem se tebe, ljubo ljudstvo. Pomagati ti hočem. Nisem umetnik, nisem učenjak in nič ne pomenim, prav nič na svetu; ali poznam tebe, ubogo ljudstvo in sebe ti dam, podajam ti, kar sem mogel proučiti, spoznavati tekom ubogega svojega življenja.* Dalje prih. Politični odsevi. Štirilnpetdeaet milionov kron bo veljala aneksija Bosne in Hercegovine. Diplomacija gospoda barona Aehrentala je torej precej draga. Sedaj, ko so bajramski prazniki končani, je dobil avstrijski poslanik v Carigradu Pallavicini nalog, da nadaljuje pogajanja s turško vlado zaradi Bosne in Hercegovine in da obljubi dve koncesije: 1. Avstrija privoli v nekatere izpremembe turškega carinskega tarifa. 2. Avstrija se zaveže plačati Turčija 2‘/» miliona turških fantov, t. j. okroglo 54 milijonov kron za erarične posesti v Bosni in Hercegovini, če se izkaže, da so bile turška državna, ne pa bosenska deželna last Samo ime aneksije bo torej veljalo 54 milionov; in še veseli moramo biti, če pristane Turčija, ker je na vsak način bolje, plačati 54 milionov v miru, kakor pa potrošiti milijarde za vojno. Tako pa gre, če nima ljudstvo nobene besede o zunanji politiki, temveč edino pravico, plačevati za kozle, ki jih streljajo gospodje diplomatje. V nižjeautrijakem deželnem zboru, v katerem imajo prijatelji naših klerikalcev, Gess-mannovi krščanski socialci absolutno večino, so sklenili na predlog znanega Aimanna zakon, da ima biti edini, učni jezik na vseh javnih šolah v deželi nemščina. Predlogu so ugovarjali socialni demokratje. Poslanec sodrug S eitz je dokazal, da deželni zbor sploh nima pravice, sklepati o tem predmetu in da je predlog v narodnem oziru krivičen ter bi tepel tudi Nemce same. Z ozirom na nekompetenco deželnega zbora so socialni demokratje zapustili zbornico. Krščansko-socialna večina z nemškimi nacionalci je seveda sklenila zakon, ki pa ne more biti sankcioniran, ker nasprotuje ustavi. Na Turškem se množe protestni shodi proti aneksiji Krete, katero baje namerava Grška. Turki so hoteli bojkotirati tudi grško blago. Ker so pa uplivne osebe izrekle, da Grška ne bo anektirala Krete, se je sklep o bojkotu odložil. V Venezueli, kjer so bili nemiri in konflikti z drugimi državami Že leta in leta vsakdanji pojav, so odstavili predsednika republike Castrota, ko je odpotoval v Nemčijo, da se da tam operirati. Kaže se, da se bodo zdaj konflikti z zunanjimi vladami baje rešili. Driavloi Panama v srednji Ameriki se je priznala neodvisnost na podlagi pogajanj, ki jih je imela s Golumbijo pod posredovanjem Zedinjenih držav. Panama plača Columbiji 21/, miliona dolarjev kot delež državnega dolga. Tam so pametnejši kakor v Evropi. Tnrti|t namerava skleniti trgovinsko pogodbo s Crnogoro. Proti loclallnra v Ameriki je vzrojil bivši tajnik zakladnega urada (finančni minister) Zedinjenih Držav, Leslu M. Shaw. V govoru pred profesorji na »Dickinson College* je pripovedal, da je zelo vznemirjen zaradi naklonjenosti k socializmu, ki se boljinbolj razširja v Ameriki. Učene glave visokih šol bi se imele postaviti proti naraščajočemu socialističnemu toku, ampak izmed petih zaključnih predavanj na teh šolah so štiri socialistična. Tudi profesorji sociologije na visokih šolah so z malimi izjemami socialisti, kar jih ni socialistov, so pa anarhisti. Končno se je Shaw pritoževal, da se tudi s prižnic prepogosto uči socializem .^a.80. javne knjižnice prenapolnjene s socialističnimi spisi. — Kadar se nasprotniki socializma tako jeze, je vselej dobro. T Perziji še ni konca nemirov. Zadnje dni so bili boji v Ispahanu, ki so nastali zaradi nepriljubljenosti guvernerja in zaradi raznih davkov, ki jih je vpeljal. Pred par dnevi je iskalo več duhovnikov in trgovcev iz strahu pred šahovimi ljudmi zavetišča v angleškem konzulatu. Ruski in angleški poslanik sta zopet intervenirala pri vladi in ji naznanila, da jo smatrata odgovorno za življenje in imetje ruskih in angleških podanikov. Kako so se končali boji med vojaki in ustaši, ni znano. Tadl y Indiji so nemiri. V nekem predmestju Kalkute so bili boji med mohamedanci in Indi. Posredovati je moralo vojaštvo. Ko so prišli vojaki, so se nasprotniki združili proti njim. Cete so streljale in so ranile mnogo oseb. _________________________________________C----------- Socialni pregled. Bolniške blagajne v Avstriji. Na Dunaju je bil pravkar zbor avstrijskih bolniških blagajn, na katerem se je zbralo mnogo sto zastopnikov teh zavodov. Državna komisija bolniških blagajn je porabila to priliko in je sklicala delegate tistih blagajn, ki so z njo združene, na posvetovanje, ki se je vršilo v sredo v dvorani «Zveznega Doma*. Predsednik komisije poslanec Widholz je pozdravil navzoče ter je ob živahnem odobravanju zbora izrekel zahvalo drju. Verkaufu, ki je leta 1907 odstopil od vodstva. Potem je tajnik komisije poslanec E Ide r sc h podal poročilo, po katerem posnemamo sledeče: Komisija se je ustanovila leta 1905. Pripadalo ji je začetkom 1906. leta 175 blagajn s 722.260 člani, začetkom 1908. leta 194 blagajn z 906.166 člani, tekom lanjskega leta ji je pa pristopilo 24 blagajn s približno 100 000 člani. Tako je več kakor tretjina vseh za bolezen zavarovanih članov pri komisiji. Združitvi delajo težave prometne blagajne in bratovske skladnice, katerih je samo 7 s 7000 člani pri komisiji. Dohodkov je imela komisija od leta 1905 do 30. novembra 1908 vkupno 66.974 K 30 vin., izdatkov pa 38.759 K 98 vin., tako da ima premoženja 28.214 K 32 vin. O j izdatkov odpada 14 467 K 9 vin. na stroške za zdravljenje članov v zdraviliščih in zavodi za jetične, Veliko dela je imela komisija s posredovanjem pri državnih oblastih in drugih korporacijah. Posebno mnogo opravila je bilo z obrambo blagajn spričo lekarniških zahtev. Leta 1907 so se lekarniške takse izdatno zvišale, 'tako da ni zvišanje popustov blagajnam nič koristilo. Male apoteke dajajo namesto 33 samo 15 odstotkov popusta. Od tega časa so naenkrat neštete bogate apoteke postale »majhne*. Doseglo se je končno, da se morajo zaslišati blagajne, preden se kakšna lekarna razglasi za «malo». Tudi za prostovoljne Člane niso hotele lekarne dajati popusta, vsled česar so bili dolgotrajni procesi, ki so jih lekarnarji izgubili. Podobnih bojev je bilo še več. Komisija je morala posvetiti svojo pažnjo tudi varstvu porodnic, ker ao zahtevali deželni odbori, da imajo blagajne povrniti stroške v porodnišnicah. Dosegli so se vspehi na Nižjem Avstrijskem, na Solno-graškem in Tirolskem; s Češkega in Moravskega ni bilo odgovora. Po poročilu preglednikov poslancev Hacken berga in Habermana se je izrekel komisiji absolutorij. Nadalje je poročal poslanec Eldersch o zdravljenju. V letih 1906 do 1908 je bilo 229 članov na skupne stroške blagajn in komisije v zdraviliščih Karlovi vari, Hall, Pištjan in v zavodih za jetične Alland in Hcrgas. V prvih treh zdravi liščih se izhaja; v Allandu pa nikakor ne zadostuje Ustih 5 postelj, ki to trajno rezervirane za člane, in tudi v Hergasu je premalo mest. Ker pa v Avstriji ni drugih zavodov za jetične, je stopila komisija v dogovor z zdraviliščem Gleichenberg na Štajerskem, da bi dobili jetični tam prostore za nepretirane cene. Z morskim zdraviliščem Ičide v Opatiji se je sklenila pogodba, da dobe člani blagajn prostora za znižane cene. Občinska uprava v Karlovih varih pa odreka delavcem tiste pogod-nosti, ki jih dovoljuje visokim častnikom in uradnikom. Od leta 1908 ne oproščajo članov bolniških blagajn od zdraviliščne in glazbene takse in jim ne dovoljujejo znižanih kopališčnih cen. Za vožnjo v zdravilišča dosega komisija na državni in južni Železnici polovico popusta za člane blagajn in plača ■ama kolke. Za plenarno državno komisijo ae je sklenilo da »voli zveza aploinib delavskih bolniiUh bla- gajn šest, zveza dunajskih zadružnih blagajn štiri, zveza praških zadružnih blagajn ter okrajne blagajne v Floridsdorfu, Sv. Hipolitu, Toplicah, Brnu, Gradcu, Lvovu in Trstu ter gremiaina kasa dunajskih trgovcev, bratovska skladnica v Sv. Hipolitu in šlezke blagajne skupaj po enega člana. Ekse-kutivni odbor je sestavljen iz članov, ki prebivajo na Nižjem Avstrijskem. VABILO na ljubljansko okrajno konferenco ki bo v nedeljo, dne 17. t. m. ob V* 9. nrl zjutraj v levem salonn hotela .Ilirije" v Kolodvorski ulici. DNEVNI RED: Poročila. Letošnji zbor jugoslovanske soc. demokracije. Volitev odbora. Raznoterosti. Sklicatelj: Okrajni odbor. Sodruge opozarjamo, da se vrši konferenca po § 2. zbor. zakona in da imajo pristop v smislu strankinega štatuta le zaupniki naših organizacij, ki se skažejo z redno izpolnjenimi mandati. Kjer je dvorana na razpolago le do 2. ure popoldne, pričakujemo, da se zbero laupniki pravočasno in se omogoči začetek v omenjenem času. Vstopnice oziroma vabila dobe se v pisarni del. tisk. družbe na Dunajski cesti št. 20. Domače vesti. Klerikalci ln liberalci žive v slogi in se tudi, kadar gre proti socialni demokraciji, zvesto podpirajo. A prav srečni vendar n:so v tej harmoniji in kar vidi se, kako težko nosijo verige sloge. Zlasti liberalci, kajti oni potrebujejo zvezo bolj kakor pa klerikalci. V deželnem zboru se najbolje opazuje, kako se silijo v edinost, ki ne prihaja od srca. Prvi dan so hoteli liberalci pokazati svoj narodni radikalizem pa so nahrulili Schvvarza »korenito. Klerikalci so jih pa pustili popolnoma na cedilu in so igrali dostojne politike. Zato pa je «Slovenec* v soboto poročal o liberalcih, da so uganjali neumnosti, o Šušteršiču pa, da je popol-noma obglavil Scbwarza. Krek, ki je govoril pred Šušteršičem, ga je menda le pripeljal pod giljotino. Kako se je izvršilo obglavljenje, ve menda samo gospod Štefe; Schwarz je bil pač videti nekoliko brez glave, ampak ne šele po Šušteršičevem govoru. Na vsak način je položilo liberalno-klerikalno tekmovanje na slogo čudno senco. Prav milo pa je bilo zopet v soboto. Dr. Tavčar je povedal prav lično reminiscenco o kosilu pri nekdanji glavarici baronici Godellijevi, potem je dejal, da liberalci s ki ci a je res nesmiselno, goniti jo v Rovereto ali pa v Alo. Pravijo sicer, da bi bila italijanska univerza v Trstu nevarna Slovencem. To je fraza, ki jo je nekdo enkrat izrekel in vrgel med ljudi in zdaj je nekakšna narodna dolžnost, verjeti v to norost. V čem tiči ta nevarnost, ni še nihče povedal in tudi ne bo, ker je ni. Sploh bi bilo pa polagoma že dovolj večnega joka o naši narodni eksistenci, če )i bili Slovenci tako slabotni, da bi jih pogubila italijanska univerza v Trstu, bi bili morah že davno )oginiti, ker so pretile našemu obstanku vse druge, resnične nevarnosti. S to mevžarijo se le smešimo >red svetom. A gospodje so hoteli imeti svoj pro-est in ker bi bila morala socialna demokracija, če )i bila govorniško nastopila, razložiti in utemeljiti svoje stališče, je rajši opustila oficielno udeležbo, da ne moti manifestacije, s katere jedrom sama sogl&£&. Goriški deželni ibor. VIII, leja dne 8. januarja 1909. Začetek ob 5*15. Navzoči poleg vseh )oslancev tudi namestnik princ Hohenlohe, nadškof dr. Sedej in grof Attems. Glavar otvori sejo, pozdravi poslance in namestnika. Namestnik pozdravi v imenu vlade poslance in izraža željo, da se bodo odstranile vse ovire, ki so v zadnjem zasedanju onemogočale delovanje, in da se zbornica posveti resnemu delu, ki ga je dežela tako potrebna. Obljublja, da bo vlada podpirala vsako prizadevanje, da se pride do složnega in mirnega dela. Predstavi dvornega svetnika grofa Attemsa kot vladnega zastopnika. Glavar govori v izbranih besedah o potresni nesreči v Kalabriji in Siciliji. Vsi narodi so priskočili na pomoč ponesrečencem, zatorej moramo tudi mi dati svoj tribut na oltar usmiljenosti. Predlaga, naj ga zbor pooblasti, da pošlje 5000 K iz deželnega zaloga na kraljevsko ministrstvo v Rim za ponesrečence v Kalabriji in Siciliji, ter upa, da se sprejmeto. brez debate. Poslanci poslušajo stojč. Se sprejme. V znak sožalja zaključi glavar ob 5*45 sejo ter napove prihodnjo na pondeljek 11. t. m. ob 5. popoldne. Nesreča ali samomor? Dne 7. t. m. zjutraj so našli na železniški progi med Brezovico in Ljubljano, tam, kjer se križati proga in Viška cesta, kakih 30 let starega moža mrtvega in vsega razmesarjenega. Povozil ga je najbrže brzovlak, kateri prihaja ob 5. uri 55 min. v Ljubljano. Dognalo se je, da je ponesrečenec delavec Mihael Košak, rojen v Rodici in pristojen v Jarše, okraj Kamnik, ki je zadnji čas služil na Martinovi cesti št. 36 in tam poneveril gostilničarici g. Pavšekovi 102 K denarja. Truplo ao prepeljali v viško mrtvašnico. Prednaznanllo. Organizacija tobačnega delavstva v Ljubljani priredi, kakor vsako leto, tudi letos, veselico pod naslovom »mednarodna maškarada*, in sicer v soboto 6. februarja v vseh prostorih prvega nadstropja n pletenine. — Fine zavratnicc, naramnice, oviatnike, srajce n g i perilo za gospode { dr-,Sch0nfelda- j ^ 104—9 Ftrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in naj- Steklarskega kleja, pristnega, zajamfeno trpežnega. lepše mazilo za trde in mehke pode. Glpsa, alabasterskega in štukaturnega. Voščila, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za Karbollneja, najboljšega. pode; najcenejše in najboljše. Fasadnih barv za apno. Bapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu. Vzorcev za slikarje, nBjnovejših. T«T~ Adolf Hauptmann v Ljubljani TUF I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. um in trgovec i ilatnlno, zapriseženi lodnijiki cenilec, Ljubljane, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošča s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se božične in novoletne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa 1 Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto 1 52—9 Twka It. Pr« Lampret ? Krnijo, il «d|«wrai urednik Fmn B a r tl,