KJUJN1STVO IH UPRAVA: LJUBLJANA, PUUUUUMVA UTJ mestna in podcaa* središča na Siciliji in Sardiniji- itna ikeda in žrtve so bile pov- zročril paiiTmu, kjer je bi'o zadetih rrrnr.ccf vilnib zeradb, meri njimi Kr. bnlver=in ena bolnišnica. Tudi v Cftgti-M3JĐ nastale rufevinc in požari v osrrđn&ue^tnvh predelih. Srvr,| ,.tj,irlki. ki so So ponovno zapletli ^trhe z našimi lovei *o izpilili v li ujrtala. Nadaljnje letalo ie rilo prfrta'sko topništvo v Trapani.ui. Kt70 »1 leta'o se z operacij teiia dnr-va ni *»o. IMalilnapadt. ki iih omenja uradno poročilojo povzročila naslednje dos'ei ugotovljene žrtve: 3 mrtve in 2 ranjen : v Sciaeci (Agrigento) ter 5 mrtvih in 18 ran ionih med bolniki bolnišnic« v Paler- mu. Zgrešena taktika šanehaj, 1. jul. S. V Članku pod naslovom Italija je močna- piše Hsmg Cm npr Kopao mo.j cinigrim. da so Angleži in Američani v zmotni na cli. da bi Italijo pripravili do skle-ntve ločenega mini. vrgli na lepa zgodovinska italijanska mesta, razen toče bomb tudi najbolj smeSne in nesmiselne lazi. Ta taktika je klavrno propadla in ni imela drugega uspeha, kakor da je Še bolj raz-drnžila Italijane, ki so na nedvoumen način !edr..ie pvruCilo: Z vzhoo fronte poročajo o krajevnih bojih samjz odsekov pri Li>ike jorožrnc sile ter protiletalsko topništvo jnhale in mornarice sestrelile 46 letal. V borbii poti angleškim in ameriškim pon'*orski!Ti vezam je bilo v mesecu juniju peto min 31 sovražnih trgovskih lađi? s skuo 149.000 br. reg. tonami trr tri prevor jadrnice. Od tega so 107.000 br. reg. ton. potopile podmornice. Nadaljnjih 51 ladij s skupno 250.000 br. reg. tonami je bilo po večini z bombnimi zadetki hudo poškodovanih. Računati je treba, da je tudi del teh ladij izgubljen. Nadalje sta potopila vojna mornarica in letalstvo eno križarko. dva rušilca. eno podmornico in IG enot za izkrcavanje. Tri križarke in 18 drugih bojnih enot ter več čolnov za izkrcavanje je bilo poškodovanih. čiščenje v zaledju Berlin, 1. jul. s. V drugi poir.viei meseca junija je bila zmagovito zaključena nadaljnja akc:ja proti sovjetskim tolpam, k: operirajo v zaledju srednjega odseka vzhodnega bojišča. Nemške čete so uničile 65 boljševiških tabrišč. ki so bila zavarovana z 833 trdnjavicami. Sovražnik jc pntil na terenu blizu 1000 mrtvih, zaplenjeno pa je bilo razno orožje, nadalje konji in vozila. Nov lelitičm poraz predsednika Reesevelta Tokio, 'Mul. s. Gospodarski ro.mač agere., tn/f: "'šc da predstavlja, uveljavljen; r ?oona o sporih na področju vojnega dela. le v Zedinjenih državah splošno znan k cMr^ t i stavkovni zakon nov politični pora redsednika Roosevelta. V tem pogledu m* ;o delavci v Zedinjenih državah posvet svojo posebno pozornost dejstvu, de. H teveltev veto ne oo n-česai spremenil ■»olitiki zatirar.ja dela ki jo vodi preris* ik sam. On ni postavil veta proti proti.ikovTicrpu zakonu, ker bi mu bil nasprotij temveč zato. ker je hotel, da b; zakon apel še večjo »zatiranje dela«;. Njegovo zažanje nasprot; delavcem se je jaimo pokalo, ko je izdal zakon za revizijo novač^a in je skušal mobilizirati moške do 6 leta za delovno službo. Vprašanje je se vprašanje prav gotovo n°-gstiv^n. " .ongres proi Rooseveltu Buenos Aia, 1. jul. s. Ameriški senat se je z 62 glivi proti 13 glasovom izrekel za sklep, ki g. j prepove vladi zatekanje h k.^r.oesi;: ponor, da bi se stabilizirali živ-Ijenski strošl Sklep je bil sprejet v obliki spremembe idnega zakonskega osnutka, ki je bil s t-spremembo vrnjen Beli hiši. Ker se je. ktor je znano, tudi reprezen- tančna zbornica izrekla v tem srn is u, sta sedaj obe zboenjci odobrili z večino, ki predstavlja nal dve tretjini vseh glasu jočih. spremembo, ki prepoveduje vl:di. da bi pe posluževaln. podpor v navedene namene, kar daje slutiti možnost, da bo kongres lahko ohranil svoj sklep navzlic predsednikovemu vetu. Obe zbornici sta odobrili tudi res luci jo. ki določa, da se morajo podpore, ki se sedaj dajejo na področju proizvodnje mesa in masla, končati s 1. avgustom. Kaos v prehrani Lizbona. 1. jul. s. Ameriški listi kažejo pesimistično noto jjlede rešitve vprašanja prehrane. Vzrok temu pesimizmu je nesposobnost vlade, da bi uvedla primerno disciplino in nadzorstvo raznih organo\. od katerih je odvisno narodno živi jen je. Zvezni direktor prehrane, ki je že tretji direktor, imenovan cd Roosevelta v nekaj mesecih, se je take »j zna:el pred številnimi težavami, ki se večajo od dne do dne, zlasti zaradi konflikta, ki se pojavlja med raznimi organizmi in Rccscvc!to\imi voditelji. Pomanjkanje premoga v Urugvaju Buenos Aires. 1. jul. s. V Urugvaju je po-tožaj v pogledu kuriva čedalje bolj kritičen. Bencin je skoro popolnoma izginil in zaloge premoga znašajo v vsej državi komaj 25.000 ton. Pogajanja z Anglijo se sicer nadaljujejo, toda premog ne prihaja navzlic temu, da je Urugvaj oddal mnogo premoga angleškim vojnim ladjam, s čimer je izčrpal svoje zaloge in to v tolikšni meri, da je celo nevarnost ukinitve električne razsvetljave v prestolnici. Poolna osamo svejtev Ki ^antrhaj, Ihul. s. Po uničenju mednarodne koncesl v šanghaju je nacionalna kitajska vladi prepričana, da bodo sedaj vzpostavljeni |ni stiki med njo in finančnim svetom vlanghnju. kar bo nedvomno pripomoglo kjnančni konsolidaciji nacionalne vlade, bpazovalc: opozarjajo pri tem na tele ztilne činitelje: 1. Po viT.it\lapravnih pravic francoske mednarodne tAesije v šanghaju nacionalni k tajrk »uii bo upravni sistem v Šanghaju poerlen pod nadzorstvom posebnega meatnfe odbora, kar bo olajšalo tudi gospodarsl nadzorstvo. 2. Kitajska kiital v Šanghaju. ki se je doslej izmikal llitičnemu vphvu v obliki posebne koncesl bo sedaj podvržen nadzorstvu nae cn3|? vlade pa bo opustil spekulativno tendelo. kar bo prispevalo k nagii vzpostavili vojne gospodarske strukture v šanghaji 3. Sodelovanjifinančnega sveta v šanghaju z nacionfco vlado bo pospešeno, zlasti v smislu rj pol uradnih tvrdk in pomembnih podjeti težke industrije. 4. Ker preide/ktudi davčne pravice koncesije na nac;on4o vlado, bodo s tem oja-čeoe tudi finrmčf siie posebnega mestne-£a> odbora. Prijateljstvo Japonske do Kitajske Nanfcinft 1. jul. s. čim je prejel formalno obvestno japonske vlade o prenosu na nacionalno kitajsko vlado premoženja sovražnih državljanov v Kantonu, Hankovu in Amcju. ki so jih doslej upravljale japonske vojaške oblasti, je kitajski zunanji minister v posebni izjavi izrekel zahvalo kitajske vlade za najnovejšo japonsko željo, da se spoštuje suverena oblast Kitajske. Minister je nadalje poudaril, da je Japonska ne le vrnila koncesije in se ekc teritorialnim ■ odrekla ■»1 pravicam, temveč je izročila nacionalni kitajski vladi tudi sovražno premoženje. Pripomnil je. da je kitajska vlada glcbiko hvaležna za te prijateljske korake, ki }ih je napravila japonska vlada, xn jt dodal, da obsega sovražna lastnina, ki je bila tako izročena Nankingu. približno 1500 poslopij. Letalski boji na Daljnem vzhoda Tokio, i jul. s. Napovedujeo ae oov talski napadi Američanov na otoke, ki so pod japonsko oblastjo v Salomonakem otočju. Tako je bil napaden otok Kolambangra dne 27. junija zjutraj od mešanih sovražnih formacij kakih 50 letal, od katerih jih je 8 sestrelila japonska kopna obramba. Naslednjega, dne je kakih 70 sovražnih letal napadlo otok Izabello in so bUa tri izmed Moralno ozračje v Italiji Švicarski fist o nezlomljivem duhu Italijanskega naroda kusane. 1. jul. s. i Gazete de Lausanne* objavlja članek svojega rimskega poročevalca Pavla Gentizonn pod naslovom Moralno ozračje v Italiji«, pisec najprej ugotavlja, da doživlja Italija eno izmed-svojih največjih preizkušenj zgodovine, nakar piše. da je treba predvsem poudariti, da je navzlic kočljivostj trenutka in silovitosti bombardiranj mir vendarle splošen in da narod sprejema položaj brez moteni in brez nervoze. Psihologija italijanskega naroda, ki jo označuje moška od'očnost nasproti vsem težavam, s katerimi, se je moral boriti v preteklih stoie- t;ih. je odločilnega pomena v tem pojavn. Od konca rim.-kega imperija dalje so nad polotok orihajole vedno znova nesreče, tako da se ie Ita'i.ia rrivadila nele borbi proti prirodnim nesrečam, temveč tudi proti nasprotovanju ljudi. In tn navada je italijanskemu narodu v raznih prilikah dajala enostavno, prirojeno in spontano odnomn moč. To izkušnjo je italijanski narod prestal že v dobi sankcij, toda danes je ta preizkušnja podesetoriena. vendar ni opaziti nobene slabosti v duhu naroda. To seveda ne pomeni, da ce tu in tam v množici ne naleti na kakega zmedenega in neuravnovešenega duha. 'toda kdor bi po tem sklepal v sedunjih okoliščinah na kako protifašistično gibanje, bi bi! v veliki zmoti. Nobena politična sprememba ni mogoča. Fašizem ie in ostane temelj vsega. V trenutku, ko se od zunaj pojavlja nevarnost, ne misli prav nobena politična struja, pa naj bo kakršna koli. niti od daleč na to. da bi zrahljala režim, ki je postal ogrodje države same. Skratka, nadaljuje poroče\*alec, Italijo preveva danes hladno razumevanje položaja, predvsem pa nagonsko zaupanje v usodo države, zaupanje naroda, ki je v najhujših okoliščinah vselej prestal vse preizkušnje in nikdar izgubil izpred oči dejstva, da se sleherni vihar slet ali prej poleže. V tem je moč razumevanja, moč sprejemanja dogodkov in moč obstoja, ki izhajajo iz duševnega in fizičnega značaja Italije in ki onemogočajo sleherno sovražno propagando in izključujejo sleherno paniko. Takšni so razlogi zaupanja, ki danes drže Italijo po koncu. Predvsem ie to prepričanje, do če je Italija mogia vzdržati v okoliščinah, ki jih vsi poznamo, v treh letih vojne, lahko še nadalje vzdrži. Njena vojšita je še vedno močna in trdna in njena morala nedotaknjena. Nadalje je treba upoštevati globoko zavest, da Italija ni v dekadenci. Njene sile so žive in nedotaknjene in te sile ji bodo omogočile, da bo obvladala sleherno krizo in ohranila svojo zgodovinsko kontinuiteto. Firvčno zdravje naroda je čudovito. Navzlic vojni se rojstva niso zmanišala. Rodovitnost plemena je eden izmed činiteljev, ki najbolj ugodno deluje na odpor Italije. Ker ne primanjkuje ljudi, ni noben odsek narodnega življenja paraliziran. Sedanjega duševnega razpoloženja Italije bi ne mogli razumeti, ako bi ne upoštevali tega demografskega činitelji Albanski Kraljevi namestnik v Tetovu Tirana, 1. jul. s. Namestnik Kralja in Cesarja je pr;spel v Tetovo, ki je bilo vse v albanskih in italijanskih zastavah in polno občinstva, ki je priredilo zastopniku vzvišenega vladarja triumfalen .sprejem. Cim je Eksc. Parian] stopil iz letala, si je ogledal razvrščene oboroženo tete. Nato je v spremstvu albanskih konjem kov nastopil svojo p t v mesto. Pred vhodom mu je župan po stari navadi ponudil kruh in sol in g/a nato pozdravil v imenu prebivalstva vse pokrajine, medtem ko je množica ploskala in vzklikala Veličanstvu Kralju in Cesarju in Duceju. Namestnik Kralja je takole < dgovoril: >Pred nekaj tedni sem videl važe kosovske brate, ki žive onkraj Same Lamine. Njih pozdrave sem sprejel z globoko ginjenostjo, ko sem jih videl svobodne, ponosne, polne vere vase. in pripravljene, da zgrabijo za orožje, čim bo to domovina zahtevala. Prepričan sem, da gojite tudi vi ista čustva in zato vam odgovarjam z istim pozdravom: Bodite složni in disciplinirani!^: Kraljevi namestnik se je nato podal v Gostivar. Vzdolž vse nad 100 km dolge poti mu je prebivalstvo vasi in naselbin, razpršenih po gerah. priredilo navdušene sprejeme s petjem. Pred vstopom v De-bar se je Eksc. Pariani poklonil padlim za domovino na tamkajšnjem pokopališču. Francsski generali izzivajo vedno nove spore me3 Anglijo in Amerike Tanger. 1. jul. s. Po semkaj prispelih vesteh je De Gaulle naposled sprejel od severnih Američanov odpustnico, kajti dali so mu nedvoumno sporočiti, da Zedi-njene države nikakor niso pripravljene še nadalje trpeti v Francoski Severni Afriki njegovo neposredno in posredno vmešavanje v politične in vojaške zadeve. Tako so dali razumeti tudi angleškim zaveznikom, da bi kakršen koli nastop v koi-ist De Gaulla odločno odklonili. Sicer pa je Ei-senhover že jasno sporočil francoskemu odboru za osvoboditev, da mora ostati Gi-raud edini poveljnik francoskih obkroženih sil. ki so povezane z angleškimi in ameriškimi oboroženimi silam in da ne bo trpel nikaki snega degolističnega vmešavanja proti sklepu in proti sedanji ureditvi francoskih oboroženih sil. Eisenho-ver. kakor sedaj ugotavljajo, je v tem pogledu imel za seboj v.-ashingtonsko vlado, ki mu je obenem naročila, naj osebno sporoči De Gaullu severnoameriške sklepe, ki se ga tičejo. VVashingtonska vlada se je že davno naveličata spora med De Gaullom in Girau-dom in sklep Anglije, da bi po vsej sili obdržala na površju svojega varovanca, kateremu naj bi po želji Londona pripadalo vojaško nadzorstvo nad francoskimi obkroženimi silami ni prodrl. In med tem, ko so skušali Angleži, ki se sicer niso upah" odločno zgrabiti položaja, s tisoč spletkami odložiti sleherno odločitev, je Amerika z odločnim prerezom uveljavila svojo voljo. Ni treba še posebej poudarjati, da je bes degolistov dosegel svoj višek, tako da je treba pričakovati nove zapletljaje med pritaši obeli generalov. Medtem se je razširil glas. da hi utegnil \vas.hingtonski sklop vzbuditi nezadovoljstvo tudi v Moskvi. Trdi se namreč, da je degoll'stični oelbor v Londonu nedavno sklenil tajni sporazum s sovjetsko vlado, ki mu je baje med drugim izplačala sto tisoč frankov, da bi podprla kampanjo v korist De Gaulla. Churchillovo komedijantstvo SiGckholm* 1. jul s Londonsko mesto je podelilo Churchillu čast »svobodnepu inešča-na<', kar predstavlja povsem anahn-nstičen naslov, ki nima prav nobene zveze s kakršnim koli Hudobnim naslovom. Ceremonija se je iz* vr>ila v Guidhallu, kjer se je za to priložnost zbralo mno^o osebnosti. Nek: kronist. oči\idcc slovesnosti, je izjavil, da so biie vse izjave v zvezi s podelitvijo te časti izvršene v tudor-ianski obliki in jeziku. Arhajični jezik, piše kronist, je vzbudil ironičen smeh, ki je zelo pokvaril dostojanstvo in resnost slovesnosti. Zlasti ko je »lektor« zagotovi] župana sira Samuela Josepha. *da Churchill ne bo izrabil svojega dostojanstva, da bi prevaril kraljevino«, je vso dvorano zaje! velik smeh. Tako se je slovesnost sprevrgla \ burko in se je za« kliučila s Churhillovo prisego zvc&tobe županu. Vrvi minister je nato pred mikrofonom imel govor, glede katerega ugotav':3 kronist, da se je Churchill spustil v njem, morda ker ie bil dobro razpoložen zaradi splošnega tona prireditve, v lepa opevanja. \ katerih je podal Gnorr:njajoča odkritja o vojni. Ameriški poraz pri Salomonih Tokio, I. ju!, s. Japonski glavni stan obvešča, da nadaljujejo japonske pomorske m letalske edinice v tesnem sodelovanju svoje napade na področju Salomonskega otočja proti sovražnim edmicam. ki se jim je 20. junija 1.1. posrečilo izkrcanje na otoku Rendova \ skupini Salomonskega otočja. Poročilo se glasi dobesedno takole: V prvih j-itrnjih urah 30. iunija so sovražne edinice izvršiic izkrcanje na otoku Ren* dov* v Salomonskem otočju. Ker so naša iz- i Nižini otoka Ren- dova močno /hiranje sovražnih sil. križarke in prc\cznc ladje, so letala druge faponske pomorske edinice večkrat napadla te sile in pri tem potopila o prevoznih ladij, 3 križarke. 1 runlcc in sestrelila 31 letal. Tretja pomorska edinica je s pcHnim uspehom nadaljevala te ofenzivne operacije v teknem sodelovanju z drughni japonskimi silami Najhujše šele pride... BuenoA Aires, 1. jul. s. Najhujši del te vojne šele pride,c tako je izjavil šef severnoameriškega urada za vojne informacije Elmer Da\vis. In k svoji izjavi je še dodal: Naše izgube bodo še hujše. Vladar v Livormt LivOrno, l. jul. s. Davi je prispel v Livarno Veličanstvo Kralj in Cesar, ki ao ga prejele vse oblasti. V spremstvu prefekta je obiskal zadete kraje, in ae je zelo zanimal za vse nujne potrebe in dela, ki ao v teku za obnovo življenja, o katerih mu je rx>rxx'al prefekt. Po kOTčanem obiska je Knulj in Cesar zapustil Lavorno. Laskava ocena Ducejeve knjige „Govorim z Brunom" Lizbona. 1. jul. s. Zgodovinska in leposlovna mesečna revija »Occidente*. ki je na]resnejša in največja publikacija te vrste na Portugalskem, objavlja oceno Ducejeve knjige »Govorim z Brunom«. Gin- ljiva knjiga, niše revija, je čustveni in junaški odraz dveh duš. Ducejeve duše in duše njegovega sina Bruna, ki je kot mnogo drugih izzival smrt v stalnih preizkušnjah in je naposled nepričakovano ugasnil. 30 dni po smrti Bruna je Musso-1 ini želel Drikazati v knjigi kratko, toda slavno življenje svojega sina in storil je to z veličino in čustvenostjo, s svetim zanosom šefa in z bolestjo očeta. Pretresljive in nepozabne so te Ducejeve strani. Citajo se z naraščajočim zanimanjem in često vzbude solze. Otroška leta. mladost, prva udeležba v boju. nada!inje udeležbe, spoštovanje do voditeljev, oboževanje tovarišev in podrejenih VSe nam odkriva V Brunu moža in vodilno moč. Usoda ni hotela, da bi nndajeval svojo kariero tri-umfov in zaradi napake v hidrauličnih ceveh letala je Bruno strmoglavil na tla pri Pisi. Prilt^d novega poslanika v SaSijo Sefija, 1. jul. s. Davi je prispel v Sofijo novi kraljevi minister Italije Mameli. Na postali so Sa sprejeli funkcionarji bolgarskega protokola, ministra Nemčije m Japonske ter vse osebje Kraljevega poslaništva z zastopniki fašističnih orffanizacii. Krajeve šole in italijanske kolonije v Sofiji. Zamenjava 4% devetletnih bonov Rim, 1. juL s. S kraljevim kretom, objavljenim v današnjem službenem listu, da bi se poenotile obresti večletnih zakladnih bonov, ki so v prometu, se dopušča posestnikom \r/c 91etnih bonov, ki za*-padejo 15. septembra 1951-XXIX, da lahko izvrše izmenjavo teh bonov v druge za-kladne bone z nagrado, ki dajejo 5*7ć obresti. Rok zapadlosti ostane 15. september 1951. prav tako tudi roki plačila zapadlih polletnih obrokov na dan 15. marca in 15. septembra vsakega leta ter višina nagrad in vse druge d?!očbe. ki ae tičejo teh 91etnih, 4rr zakladnih bonov. Ob zahtevi po zamenjavi teh bonov mora plačati lastnik 91etnih \r'r bonov znesek 5.50 lire wt vsakih 100 lir nominalnega kapitala. Namesto gotovine se bodo sprejemali tudi od rezki 4% bonov, ki zapadejo 15. septembra tega leta. Svcjevrsten protest Dublin, 1. jul. s. 12 članov irske republikanske vojske, ki so bili aretirani in zaprti v zapore v Belfastu, je odklonilo obleči uniformo navadnih kaznjencev v znak protesta proti oblastem, ki jih nočejo smatrati za politične jetnike. Njih protest pa. ni bil usl šan. Pazniki so prejeli celo nalog, da jim morajo odvzeti njih oblač'la. in jih pustiti nage, ako bi vztrajali pri svojem sklepu. Tako živi teh 12 aretirancev. ki so trdno odločeni, da ne popuste, že 5 dni v zaporih popolnoma nagi. Pomanjkanje papirja v Palestini Carigrad, 1. jul. s. Zaradi vedno večjega pomanjkanja papirja je angleški visoki komisar v Palestini odredil najstrožjo omejitev razdeljevanja papirja listom. Arabci v tej zvezi poudarjajo, da so ti ukrepi praktično zadeli samo arabske liste, -ki bodo morali zmanjšati naklado in obliko. 2idovski listi pa si preskrbujejo papir po bolj ali manj zakonitih poteh, ker jc namreč vsa trgovina s papirjem dejansko v njihovih ro-ka*h, Zborovanje strokovnjakov težke industrije Milan, 1. jul. s. Danes se je zaključil sestanek za avtarkijo na področju posebnih jekla, na katerem so se v popolnem soglasju zbrali strokovnjaki italijanske težke industrije. Po zanimivih razpravah o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, so *e vsi udeleženci obvezah, da bodo še povečali napore naroda v vojni za dosego avtarkije tudi na področju posebnih jekel. Ratifikacija rumunsko-škega kulturnega Berlin, 1. jul. s. V zunanjem ministrstvu se je izvršila izmenjava ratifikacij rumun-sko-nemškega kulturnega sporazuma, podpisanega 7. novembra lanskega leta v Bukarešti. Izmenjava ratifikacij se je izvršila med državmirn podtajnikom za zunanje zadeve von Speengratom in rum unskim ministrom prosvete prof. dr. Petroviči jem. Novi voditelj bolgarske mladine Sofija, 1. jul. s. S kraljevim ukazom je . J. profesor Georgij Karaivanov-, direktor visoke šoie za telesno vzgojo, imenovan za voditelja organizacije bolgarske mladine j Branik*. Zamenjal bo dr. KIeckova, Id je bil doslej na tem mestu. Karaivan«v je dovršil svoje študije za telesno vzgojo in pedagoške nauke v Nemčiji. Danes odpotuje iz službenih razlogov na Madžarsko in bo takoj. po vrnitvi prevzel novo funkcijo. misija na španskem Martrid, 1. juL s. Portugalska pomorska misija, ki je pod predsedstvom admirala Marthe obiskala te dni ladjedelnice m pomorsko oporišče v Galiciji, je bila povsod toplo sprejeta in je prišlo do manifestacij prijateljstva pri vseh oblasteh. Vrnila se je sedaj v Madrid, od koder je takoj odpotovala z letalom v Lizbono. Pariz, 1. jul. s. Huda nesreča se je pripetila v vasi La Chapeii v bližini Lisieuxa. Žica visoke napetosti 15.000 \oltov se je pretrgala in .padla na transformator, ki je preskrboval z električno energijo vso vas. Močni tok je nad eno ure/ prehajal v vse hiše v vasi in je po* \ izročil več «nrti. mnoga oseb pa je Stran 35 »SCOVENSKI NAR OD«, petek, 2. julija 194S-XXI. Stcv. T47 Krivično omalovaževanje kopriv Uporabljaj a jih za izdelovanje jedilnega in industrij skega olja, tekstilnih vlaken, vode za lase a za zajce Ljubljana, 2. julija. Nikar ?e ne namrdnite, ko prečitate naslov. Morda bo koristilo tudi vam, če prečitate članek do konca. Sedanji časi so nas naučili ceniti že mnoge rastline m snovi, ki smo jih prej omalovažujoče za-metavali. Izkazale so se kot uporabno nadomestilo za snovi, ki nam niso v zadostnih količinah na razpolago. Med rastline, ki smo se jih včasih izogibali, čim bolj smo mogli, danes pa jih koristno izrabljamo, prištevamo tudi koprivo. Uporabnost kopriv ni odkrilo šele naše pokoler.je. Služile so že našim prednikom, ko so bili v podobnem položaju, kakor smo mi danes. Nedvomno pa je naša doba Bala koprivi najpravičnejše mesto med rastlinami, ki služijo tako ali drugače civiliziranemu človeku. Sele naša doba izrablja vrednote koprive v vsem obsegu. Mm^o konriv gre ?e vedno brezplodno v izgubo. Mnogi še vedno ne vedo, kaj bi počeli z n;:mi. Če bo ta članek povzročil, da bodo ljudie tudi pri nas pravičneje cenili koprive in jih znali rabiti v fvojo korist, kolikor jim bo mogoče, bo dosegel svoj namen. Njena učinkovita obramba Predv-em imajo koprive za človeka eno zelo dobro lastnost. Ni jih treba posebej gojiti. Ker so njihove rastne zahteve skromne, se naselijo, kjer je vsaj malo zanje primernega sveta. Zelo naglo se množijo. Najraje rasejo na podzidiih. v jarkih, ob obcestnem grmovju, na travnikih, povsod, kjer je zemlja neobdelana, suha in zapuščena. Rado se vsilijo tudi med drugo rastlinstvo. Narava jih je oborožila z učinkovitim obrambnim orožjem. Kdor jo nabira, mora vedeti, kako se ga lahko obrani, sicer ga bo kmalu minilo veselje do zbiranja kopriv. Steblo in listi koprive so poraššče-ni z zelo nežnimi, ostrimi dlačicami. Ob stiku s človeško kožo izpuščajo v izredno majhne ranice, ki jih povzročalo, poseben sok. Ta tekočina je vzrok dolgotrajnega, nadležnega in bolečega srbeža. ki ga občutimo, če se neprevidno dotaknemo kopriv. Olje iz koprivnih semen Sok iz kopriv, ki ga dobimo s popar-jenjem listov, je izvrstno dražilno in iz-podbujevalno sredstvo za z lasmi in dlačicami poraslo kožo. Zato ga v velikih ko-Tčinnh uporabljajo pri izdelovanju raznih lasnih vod. Manj je znano, da so še pred leti uspevale po nekaterih agrarnih evropskih državah majhne kmečke industrije, ki so skrbno zbirale in stiskale man i vredno seme kumar, melon, buč in kopriv. Popol-nema zrelo seme kopriv nam daie 35^ olja. Po odstotkih torej zelo izdatno. To olje ima izvrstne sušilne lastnosti in ga uporabljajo v mnogih industriiah. posebno pa za pološčenje linoleia. Olje iz kopriv je uporabno tudi kot zabela in ga lahko uvrstimo med druga olja, ki nam služijo za pripravljanje jedil. Surovina za tekstilno industrijo Uporabnost koprive s tem še ni Izčrpana. Posebno vrednost je ta zaničevana rastlina dobila, ko so ugotovili, da nam razen olja lahko dobavlja tudi tekstilna vlakna. Za olje izrabimo semena, za izdelovanje tekstilnih vlaken pa liste. Ne smemo misliti, da je tekstilno vlakno iz koprive samo avtarkični proizvod, z drugimi besenami. izhod za silo. Poskusp z njim so delali že v prejšnjih letih in izkazi'.o se je, da je dobre kakovosti, ker je lepo in trpežno. Krma za kunce Kopriva pa ni uporabna samo za industrijske svrhe. Za večino čitateljev tega članka, zlasti tistih, ki redijo kokoši in kunce, bo praktičneje vedeti, da je kopriva tudi dobro krmilo. Za mnoge rejce je danes vprašanje oskrbe s krmo najbolj pereče, saj iz raznih vzrokov ni mogoče z njo razpolagati v velikih količinah. Po številnih poskusih je bilo ugotovljeno, da je kopriva odlična in izdatna krma za kunce. Ne smemo pa je krmiti živalim zelene. Kunci bi nam poginili, če bi po-užili preveč kopriv. Njihovo smrt bi povzročile zgoraj opisane ostre dlačice. V zelo majhnih količinah koprive kuncu ne škoduje, nevarna pa mu je v večjih obrokih. Koprive nabiramo kot krmo za kunce najraje, dokler so še mlade in jih sušimo. Lahko jih spravimo v silos, kjer se po določenem Času nevtralizira njihov7 ne-vs rni učinek. Najobičajnejše vrste kopriv Kopriv je več vrst Najobičajnejše, tiste, ki rasejo navadno okoli naših zemljišč, so: velika kopriva in mala kopriva (urtica dioica in urtica urens). Prva Ima večje liste in zraste do 1.5 m visoko. Iz plazeče kerenike rastejo pokončna, štirirobna stebla z nasprotnimi, srčastojajčastimi, pri-ostrenimi. debelo napiljenimi listi. Cveti so majhni. Plod je črn, ploščat orešek. 2i-vali se je izogibajo, nekatere pa se je ne boje, na primer gosi in nekatere gosenice. ki se hranijo z njenimi listi. Ljudje tu in tam uživajo vršičke v zeliščni juhi. rabijo jo pa tudi za umivanje in snaženje steklenic in bakrene posode. Listi male koprive so manjši. Po svoji zunanjosti mala kopriva ni tako privlačna kakor velika, kolikor so koprive sploh privlačne S skrbnimi in dolgotrajnimi poskusi so ugotovili razne zanimive in tudi praktično važne kakovosti kopriv. Tako so s primerjanjem ugotovili, da vsebujejo posušene koprive 409r celuloze, drugič pokošena detelja pa le 37.67 r,c. Kopriva vsebuje 44.3^ prebavnih snovi, detelja pa 45.5Cc. Če io nabiramo mlado, je kopriva mnogo boljša kakor deteljica dobre kakovosti- Ker vsebuje mnogo beljakovin in je v visoki meri prebavna, je seno iz kopriv izvrstna hrana za živali. Vsebuje vse prvine, ki so potrebne dobri suhi krmi. Nabirajte in sušite Nabiranje in sušenje kopriv je torej priporočljivo. Potrebna je le majhna pazljivost, ne stane nas pa nič. Danes bi ne j smelo biti niti pedi neobdelane zemlje. Vendar je je še mnogo in na njej čudovito 1 uspevajo koprive. Če ne drugače, izrabimo to neobdelano zemljo vsai tako. da nabiramo koprive in jih morda še celo pomnožimo. Pripravili zi bomo precej izdat-i ne krme. Obisk pri kiparju Francetu Goršetu Na razstavi sporta v Jakopičevem paviljonu je razstavil tri plastike Ljubljana, 2. julija. Akademski kipar France Gorše je postavil na ogled v Jakopičevem paviljonu, kjer je sedaj razstava navdahnjena po sportu, tri svoje plastike, ki učinkovito prikazujejo njegove visoke stvariteljske zmožnosti, in sicer :>Plavalko na startu« in »Metalko krogle« v naravni velikosti ter močno pomanjšanega »Metalca kopja«. V zasebni delavnici, kjer sem mojstra obiskal, sem videl mnogo znanih obrazov, seveda ne živih, temveč oblikovanih iz brona, marmorja, mavca ali lesa večji del v naravni velikosti. Zazdelo se mi je, da sem stopil v novo, za nas povsem neznano življenje, zakaj v tesnih prostorih njegove delavnice so uklete sekunde življenja mnogih posameznikov — in skupnosti. Značilnosti ene cele dobe. Največjo pozornost vzbude kipi v naravni velikosti, osem po številu, ki bodo vključeni v trinajst plastik obsegajoč venec, umetniško izdelan tako tehnično kakor v pogledu zamisli same. »Metalka kopja«, ki io lahko občudujemo v Jakopičevem paviljonu, spada tudi v ta venec. Vsa dela, tudi lastna podoba, so izredno doživeta, resnična in odkritosrčno podana, brez nepotrebnih »salonskih« olepšav, ki so še zelo v navadi. Med ogledovanjem najnovejših stvaritev mi je France Gorše marsikaj zanimivega povedal o svojem delu in umetnosti sami. O športnih motivih je med drugim dejal: »Prisluhnil sem sportu, ki se je v naših dneh tako razmahnil. Šel sem na tekme in zvesto opazoval. Ni dvoma, da ima sport veliko vlogo v umetnosti. V kopališčih sem ogledoval prvake, kako skačejo, plavajo, se bore... Če se natančno opazuje, se prav tam najde originalne, naravnost klasične gibe. Pri nas je bilo tega mnogo premalo. In prav na tem področju je mnogo hvaležnih motivov, zlasti za kiparja. Čudim se, da se niso na to spomnili. Tudi v plastiki se čuti sonce in zrak. Potrebno je. da plastika svobodno zadiha v prostoru, da se bomo lahko otresli tiste salonske, namizne plastike ...« O vplivu vojne na umetnost pa je izvajal naslednje misli: Če se omejimo zgolj na področje upodabljajoče umenosti ter se vprašamo, kaj in kakšne stvaritve nam je dala med vojno, dobimo odgovor: na splošno literarnega značaja in razen redkih izjem — to je močnih umetniških osebnosti — zelo kaotične, na splošno slogovno neenotne, kakovostno pa komaj povprečne. Kako je vplivala vojna na umetnost, imamo premnogo značilnih primerov kakor: znamenito sliko slikarja F. de Goye. ki predstavlja eksekucijo španskih ustašev (1. 1808), Rodenovo skupino »Meščani iz Calaisa« in neštevilne druge vajne slike, kipi in reljefi, ponajveč iz srednjega veka, ki so jih polni muzeji in galerije. Pri Grkih. Asircih in Rimljanih prevladujejo v plastiki motivi vojnega značaja. Zanimivo je prav pri Grkih opazovati v zvezi s tem reljefne kompozicije, v čimer je grška umetnost stopnjevana do najvišje mere popolnosti prav kakor v okrogli olastiki. Sproščenost gibov telesa je pomenila notranji izraz in razpoloženje upodobljencev, dočim je imel obraz skoraj zmeraj enako blažen smehljaj. V tem Je Detektivske sposobnosti Mile Petrič se je mudil tisti čas v salonu s svojim stricem Matevžem, ki naj bi bil tistega dne ostal pri njih na večerji. Stric je tiho pušil. Mile je bil pa zleknjen * naslonjaču zatopljen v čitanje kriminalnega romana. Kar je prihitela v salon njegova žena Dora in vzkliknila: — Mile. svoje doze ne morem nikjer najti. Stric Matevž je izrazil svojo nevoljo z nekakšnim mrmranjem, ki je nadaljevalo suh kašelj, kar vse je še bolj razburilo gospo Petričevo. Nasprotno se pa Mile ni razburil, temveč je vprašal flegmatično: — Ali goveriš o svoji zlati dozi? — Smešno. O kateri drugi naj pa govorim? Da, vprav o tisti, ki si mi jo podaril za obletnico najine poroke. — Zlasti... če je tako, se pa mora brezpogojno najti! — je vzkliknil z avtoritativnim glasom stiic Matevž še vedno ves rdeč in zasopel po hudem napadu kašlja, — Objavite to v novinah in obvestite tudi policijo... Mile je pa sprejel to vest čisto drugače. Odložil je knjigo in končno je pojasni! svojo mnenje. — Bodimo logični in nikar se ne prenaglimo. Pustita me, da najdem sled. Saj vesta, da je moj konjiček vse tisto, kar Je v zvezi z razmišljanjem in raziskovanjem ... Torej. Dora, povej mi, kdaj aa zaetojič imela dozo v roki? - — Po obedu, preden si odšel v pisarno, pem si $>rižgaila edgaretev Jn dobrot se spominjam, da sem jo vzela iz doze . . . Ko sem pa hotela oditi z doma, sem Jo spravila v ročno torbico, ki sem jo vzela s seboj. Tako se mi vsaj zdi. — Koliko je bila takrat ura? — Pol štirih. Mile je nekaj časa razmišljal. — Kaj si delala petem? — Bila sem pri frizerju. — Kako dol.s:o si ostala pri njem * — Do pol petih. — Ali si ta čas kadila? — Ne. Saj vež, da kadim samo takoj po obedu. Mile je zopet nekaj časa razmišljal, potem je pa vstal In stopil k telefonu. Zasukal je kolesce. — Gospod Kerlč? Oprostite, da vas nadlegujem. Ali ste že zaprli lokal? Tu Petrič. Moja žena je bila danes pri vas ... Da, sem, videl sem. krasna frizura . .. Hotel sem vam povedati, da je moja žena opazila, da nima svoje zlate deze. Da ie ni slučajno pustila pri vas? Ne? Seveda, vi bi jo gotovo opazili... Hvala, enako, lahko noč. Stric Matevž je vzdihnil in zamrmral: — Bogme, ti kriminalni nmani na temelju tatvin, zločinov in sleparij %o mu zmešali glavo. Podoben je res detektivu v službi. Mile se pa ni zmenil za te besede, temveč; se je obrnil k ženi. rekoč: — A potem? — Odšla sem k šivilji. Pri nji sem ostala skoraj eno uro, toda doze nisem Iskala v ročni torbici. Mile je telefoniral tudi šivilji, potem pa še modistki, lastnici kozmetičnega salona in mizarju, kjer je, bila njegova žena po* najznačilnejša arhaična doba grške umetnosti. O kakem razvoju umetnosti med vojno v pravem smislu ne more biti govora. Lahko na govorimo o zastoju, kajti kadar grme topovi in orožje roži j a. muze obmolknejo, zato na splošno še zmeraj stari pregovor »inter arma silen; muze« drži. Če se kje na svetu, kakor pri nas v Ljubljani, dogaja, da si razstave slede druga za drugo in da eni in isti razstavljalci celo po dvakrat na leto kolektivno razstavljajo, medtem ko na drugih, širših obzorjih grme topovi, padajo granate in dežujejo bombe, ko se mora umetnost skrivati v podzemeljskih rovih, so taki primeri le izredni r>oiavi krajevnega značaja in še ne Domenijo razvoja v pravem smislu besede. To utemeljujem s tem. ker umetnik ne more dati stvaritvam tistega pristnega izraza, ki ga sam v resnici občuti z o žirom na okolnost izrednega stanja. Po prestani vojni, ko se življenje narodov in držav med seboj umiri, v svojih tokovih uredi, tedaj šele se narodov genij predrami in začne z novimi tvornimi silami dajati to. kar mu je vojna kot dobiček pustila z vsemi svojimi dobrimi in slabimi posledicami. To je .začetek nove dobe. Po prvi svetovni vojni je v vseh umetnostnih panogah pet do šest let sledila kaotična doba. Doba kioenja r-dade umetnosti, v kateri je zlasti od kraja mrgolelo vseh mogočih struj, izmov. med katerimi je ekspresionizem najmočneje uveljavil svoje načelo: vse za izraz. Oblika se mora izrazu podrediti. Domovina ekspresionizma je. kakor vemo, Nemčija, njegov znameniti predstavnik pa je bil Ernest Bar-lach ( Begunec<). Češkoslovaške Jan Štur-sa (Ranjenec^), Hrvatske Ivan Meštrovič (^Kristus na križu«), Francije Bourdel (^Lokostrelec<), Italije Libero Andreotti (*Pieta«> in pri nas brata Kralja (stene Akademskega doma). Pred nekaj leti se je končno tudi imenovana struja preživela Po vsej zapadni Evropi ter je zavladalo novo načelo »Nova stvarnost«. To je današnji, lahko bi rekli, trezni slog, slog tudi bodočnosti. Kakor je prva svetovna vojna zavrgla svoja stara načela in postavila nova. tako bo tudi sedanja, druga vojna umetnika postavila pred nove zahteve, diktirala mu bo nove poglede — nova načela. Mnogo zanesljivih znakov pa kaže, da bo sedanja vojna duhovno preobrazila starega v povsem novega, s pogledom vase obrnjenega človeka, ki bo gradil na starih izkustvih in ustvarjal poglobljeno in poduhovljeno umetnost z večnimi vrednotami.« —mir. ZAUŠNICA V OBROKIH — Obtoženec, ali je res, da ste prisolili tožitelju pet zaušnic ? — Ne, gospod sodnik, prisolil sem mu samo eno. Toda glede na njegovo šibko telesno konstrukcijo sem jo razdelil v pet obrokov. ŠTIRI STOPNJE LJUBEZNI Ljubim jo. torej je brez napak. Ljubim jo, ker nima napak. Ljubim io z vsemi njenimi napakami. Ljubim jo zaradi njenih napak. Odgoditev manifestacije Ljubljana, 1. julija. Vseučiliska organizacija poroča vsem članom, da je manifestacija, ki bi morala biti na univerzi dne 2. t. m. popoldne, preložena. Prodaja na odrezek 109 Pokrajinski prehranjevalni uiad sporoča, da bodo potrošniki lahko dobili jutri, 3. julija, pri svojih mesarjih na odrezek 109 julijskih živilskih nakaznic, izdanih od mestnega poglavarstva v Ljubljani, po 100 gramov govedine. Zavodi, ki prejemajo racionirana živila na posebna nakazila, morajo predložiti mesarjem potrdilo mestnega preskrbovalnega urada. Delitev se bo pričela jutri ob sedmih. Iz Hrvatske — Odlikovanje častnikov in vojakov »Crne legije«, v Livnu so - svečano proslavili god Poglavnika dr. Paveliča. V okviru proslave je bilo tudi odlikovanje vojakov in častnikov ^Črne legije«, ki se je najbolj odlikovala v borbi proti upornikom. Odlikovanje je pripel odlikovan-cem Poglavnikov odposlanec polkovnik Erih Lisak. Med drugimi so bili odlikovani z železnim trolistom IV. stopnje s hrastovimi vejicami ustaški stotniki Avgust Pogačnik in Silvester Jovanovič. Milo Božinovič in Josip Frlanič. ustaški nad-poročnik Luka Medvidovič in ustaški poročnik Štefan Roščič. Poleg častnikov so bili odlikovani 203 podčastniki in vojaki. GLEDALIŠČE Opozorilo obiskovalcem gledaliških predstav Uprava Državnega gledališča sporoča, da je zaradi podaljšanja policijske ure začetek opernih in dramskih predstav od danes dalje eno uro kasneje t. j. opernih ob 19. dramskih pa 19.30. Izjemni začetek daljših predstav bo objavljen vedno posebej. DRAMA Petek, 2. julija: zaprto. Sobota. 3. julija, ob 18.30; Skupno življenje. Red B. Nedelja, 4. julija, ob 18.30: Deseti brat. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Zadnjikrat v sezoni. C. G. Viola: »Skupno življenje«. Sodobna salonska igra v treh dejanjih, ki ima za snov zakonski trikotnik in v njem nastajajoče konflikte med možem, ženo in ljubimcem. Osebe: advokat Massari — J. Kovic, Magda, njegova žena — šaričeva. Gui-do Fiore — Nakrst, gospa Ferrante, Mag- dina mati — Nablocka Putjatova, Antonio. sluga — Kosič. Režiser: prof. O. Sest. A. Strindberg: »Ne\*esta, s Krono«. V tej igri, katere dejanje se gedi v Dalarnu, so povezani realistični motivi tesno s simbolnim prikazom boja dobrega z zlim, za katere uporablja dramatik mistični pravljični element. Vsebina črpa snov iz konflikta med dvema rodovema, ljubeznijo dveh njunih predstavnikov in krivdo, ki jo zagreši dekle, da bi obvarovalo pred svetom čast svoje hiše. V glavnih vlogah: šaričeva. Danilova. Jan, Rakarjcva. Debe-vec. nadalje Marija Vera, M. Skrbinšek in Cesar. Režiser: C. Debevec. OPERA Petek, 2. julija: zaprto. Sobota, 3. julija, ob 18: Pr°dana nevesta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Nedelja, 4. julija, ob 18.: »Don Pa^u^lc«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Opera pripravlja kot naslednjo premie-ro D "Albertove »Mrtve oči« s Hevbalovo in Primožičem v glavnih partijah, pod muzikalnim vodstvom Sama Hubada. Opozarjamo na nedeljsko predstavo Do-niztttijevega »Don Pa*quaia«f ki bo uprizorjen zopet po več kot polletnem premoru. Delo je imelo lani zaradi posrečenega debuta Manje Mlejnikove v partiji Nori-ne, in Betetta v naslovni buffo partiji izreden uspeh in je doseglo štirinajst re-priz. letos v deloma spremenjeni zasedbi osem repriz (z Ivančicevo in Lipuščkom). Melodiozna klasična glasba in šegavi li-bretto dajeta, osnovo za komorno opero s finim humorjem, ki daje vsem štirim solističnim partijam velike možnosti pevskega in v smislu rokokojske dobe stilno zahtevnega igralskega udejstvovanja. Zasedba partij: don Pasquale — Betetto, Norina — Mlejnikova, dr. Malatesta — Janko, Ernest o — Lipušček, notar — Jel-nikar. Dirigent: A. Neffat. režija in scena: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti. IMMINENTE - PRIHODNJI SPORE I al Čine — v Kinu UNIO* Un forte dramma che vi commuovera Pretresljiva drama La voce del sangue GLAS KRVI Premiato alla XI Mostra Cinematog^-fica di Venezia — Film nagrajen ia XI. beneški filmski razstavi Con — Igrajo: ROBI RAPP LEOPOLD BIBE~TI PETRA MARIN Režija:^ EDMUND HEMBERGUt Produzione. - Produkcija: Gotthard rim Esclusivita, - Izposojevanje: Lux-£1|lm KOLEDAR Dane«: Petek. 2. julija: Marijino obiskovanje. DANAŠNJE PRIREDITVE » Kino Matic«: Maria Malibran. , Kino Sloga: Živa slika. Kino 1'nion: Njegova visokost. UEZUKNELEKARNE Dane>: Mr. Leusiek. Resi jeva esta 1.* Banovce, Kongresni trg 12; Nada Pomota r, Vič, Tržaška cesta. Športni pregled — Draguša Finčeva je starta! na italijanskem ženskem klubskem pnenstvu v Benetkah in zmagala na 100 m prosto v 1:13.S. Druga je bila Eva Bi aisova v 1:14.4. Sodelovala je tudi v staft i njenega sedanjega kluba Venchi Unice (Torino) in kot zadnja plavalka odločim, pripomogla k zmagi na 4X100 m. Štafeta je prišla na cilj v 5:18. Na 200 m prso je zmajala Derenzinijeva od Fiumane v 3:38.5. na 400 m prosto Radi vo jeva oo Triestine v 6:09 in na 100 m hrbtno crijeva od Triestine v 1:30.2. Klubsko pr enstvo je pripadlo društvu Venchi Uniea, i je skupno nabralo 6811 točk, pred Trie :ino, ki je zaostala samo za 1 točko (6810 . — Na italijanskem juniorsk m lahko-atletskeni prvenstvu, ki je. bilo W nedeljo v Milanu. je nastopilo 350 atle:rv. članov 46 društev. Doseženih je bilo reka j prav dobrih rezultatov. Tako je Coirtin skočil v daljino 7.10 m, Santon je zmagal v teku na 200 m v 22.5. Ansaldi v tek v. na 400 m čez zapreke v 57.4 in Fracassi v teku na 3 500 m v 1:58.6. — Bologna se pojraja tudi z »enoiecmv. PorcčaU smo že, da je Bologna. zadovoljna z Matosičem, začela pogajanja z Ra-dovnikovičem in Luštiko, da bj pretopila v njene vrste. Za prvega trdi najnovejše poročilo, da je že pristal, d rupi pa se še premišlja. Istočasno je vodstvo Bologne stopilo v stike tudi z znanim Eenčičrm in je zelo verjetno, da se bo tudi ta preselil v kratkem v Italijo. Tako bo tvorilo moštvo Bologne v prihodnji sezoni kar pet igralcev nekdanjega 3>Hajdtika*. Bologni je tako ojačenje potrebno, ker je nedavno kaznovala pet svojih igralcev iz prvega moštva z zabrano nastopanja <^o 31. julija prihodnjega leta. Brez odobren a kluba so nastopili na nekem manjšem mgometnem turnirju. Disciplina je torej v Itologni resna stvar! — švedski lahkoatleti zopet /nnjejo lepe uspehe. Na tekmovanju v Kopingu je Šved EKirkfeld dosegel najboljši let šnji čas v teku na 3000 m. Zmagal je p ed Larsso-nom v 8:28.2. V Skeileftei Je zmagal v teku na 1500 m Lennart Nilss >n v 3:52.8. Sjostrom je zmagal v metu pja z 68:13 metra. V Norrtaljeu je Eliaess-.n preskočil 7.23 m. Dure gard pa v višino 1.95 m. — Reorganizacija nogometa v Franciji. Francoska nogometna društvi ne bodo smela imeti igralcev amateri« v. Zveza bo določila 14 profesionalnih mot-^v pariških in provincijskih klubov, ki *odo tvorili skupino zase. — SK Mladika vabi vse igralce L, rezervnega in mladinskega mo.-:va na obvezen sestanek, ki bo danes, v petek ,ob 20, v prostorih Mladinskega doma. poldne, toda povsod so mu odgovorili, da niso ničesar našli. Po pogovoru z mizarjem je Mile nadaljeval: — Pri mizarju si bila torej ob sedmin, potem si pa cdšla k svoji prijateljici Greti? — Da, toda pri nji se nisem dolgo po-mudila. Sprejela me je v jedilnici m ker je vprav pila čaj. ga je ponudila tudi i.ie-ni skodelico. Ostala sem pri nji samo tako dolgo, da sem popila čaj, potem sv=x pa skupaj odšli. Spominjam se dobro, da ta čas nisem odpirala ročne torbice. — Da, toda za vsak slučaj bom telefoniral še Greti, — je dejal Mile. Odgovorila mu je pa sobarica: — Gospa Greta se še ni vrnila. — Nič ne de. Rad bi jo bil nekaj vprašal. Sicer mi pa lahko poveste to tudi vi. Ali niste morda našli danes v salonu zl.^te damske doze ? — Oh. ne. gospod. Prav kar sem pospravljala in mčesar nisem našla. Mile je odložit slušalko in prekinU pojasnila, ki mu jih je hetela sobarica dati. Nekaj časa je ostal pri telefonu zatopljen v svoje misli, potem se je obrnil K svoji ženi: — Zdaj pa storiva zaključek. Ker doze nisi mogla izgubiti in ker tudi za tatvino ne gre — kdo bi jemal kaj iz torbice, ki se tako težko odpira — je jasno, da Koze ni*i imela v torbici, temveč da si jo pustila doma. — Neumnost! — je menil stric Matevž. — Gotovo si jo pustila doma, — je ponovil Mile odločno. In iskati jo je treba dobro, po metodi. — Iskala sem jo povsod, pretaknila je odgovorila Dara z sem vse kotičke, jokajočim glasom. —To še ne zadostuje, ker je nisi Iskala racionalno. Pustita me malo razmišljati. Po obedu si vzela cigareto iz doze, potem si pa odšla v svojo sobo, da bi se oblekla in vzela si jo s seboj. Tvoja navada je, da jemlješ v začetku vse prelahko in da delaš vse v največji naglici, kadar opaziš, ua si se zakasnila. Odpreš tri ali štiri pr**. dalčke, iščeš to in ono, ta čas, ko se oblačiš, jih pustiš odprte, da jih v naglici zapreš. ko si oblečena. Nič lažjega kakor da si dozo spravila v predalček. Vidim, da si obiekla sivo obleko, modre rokavice in nogavice iste barve. Zato poglej v predalček, kjer imaš nogavice ali pa v onega za rokavice. Kakor da vidim: ta čas, ko si se oblačila, si gotovo spravila dozo v ... — Tebi se sanja! — je vzkliknila Dora. — Vedar je pa odšla iz salona.. . Vrnila se je takoj z izrazom najvećega presenečenja na obrazu. -- Neverjetno! Res je bila med rokavi-eami! _ Vidiš! Ce dela človek mirno in po metodi, pride vedno do drugačnega za-kl j učka. Dora je objela svojega moža. potem je pa odhitela v kuhinjo, da bi pomirila kuharico, ki je bila prepričana, da 30 jo osumili tatvine, pa je srdito mešala pn-kuho. a pečenka se ji je bila že prismo-dila. Stari stric Matevž in Mile Petrič sta ostala sama v salonu. Tudi stric se je čudil temu uspehu in bil je nekam v zadregi, ko se je spomnil svojih dvomov glede nečakovih detektivskih sposobnosti. Iskal je primerne besede, da bi povedal nečaku, da je izpremeni) svoje mnenje o njem. — Toda prvi je izpregovoril nečak. Vzkliknil je: _ Dragi stričko, zelo sem zadovoljen! _ Verjamem ti. Najti taKo dragoceno dozo! Zdi se mi pa, da je odločalo tu golo naključje, ne pa tvoje detektivske spssobnosti. _ Naključje? Kaj še! Ved^l sem točno, da je doza. v tistem predalčku. Preden je moja žena danes odšla z ooua, sem vzel neopaženo dozo iz njene rode torbice in jo imel nekaj časa v žepu, potem 3em jo pa po!ožil med rokavice. — Ti?! — čuj, striček, takoj ti tx>jasnim to. Dora je zelo dobra ženica, mislim, da me ljubi, zaupal sem ji in še ■'edno ji povsem zaupam. Toda ona je Ua" d? cela dovršen, in dobi zdai le še r!--"-'V o?t>elnatosivo barvo. Zajedno bodo te?.«*! v .to'ožili ob ^■Enožji mo-tu tla iz hr'-'—p i le^a. zatem r>a ?e bode pričalo q polaganjem tramov fsvelarlev) za relse. Po dovršenem najbrž že tekom ter';* mevra delu bode pokkušnir. vožnja S trem* ]n':rmot.ivami čer. mo=* in sicer najprvo z i^rjo. zatem z draivi In slednjič z vsemi t-vr— i vkupe. Ce bodo most prestal bre~ vrr.". T? tehničnih hib in n^do^tatkov to - i":ušnjo*. pričelo se bode zatem s prevadflKjfern gramoza.« 6. maja 1893: »Vrtnarska r3??tava v Llubl.;Tn». Zadnji čas obudilo se je po vsem svetu posebno zanimanje zu neke vrste japanskih cvetk, sesebno za chry?antheum-cvetko, katera ie bila prej znana le v minijaturnih oblikah. Po mnogih razstavah seznanili so ?e s to cvetko tudi širši krogi talko, da ie sedaj kot prava modna cvetlica en voguc. V mnogih večjih mestih, kier je dosti strokovno korenito izobraženih vrtnarjev in dovolj ljubiteljev redkih cvetk, priredile so se zadnja leta z nailepšm vrspehom razstave te prekomorske izredno krasne cvetlice, kar je vzpodbedlo nekatere ljubljanske vrtnarje, da so ck'enil! prirediti tako razstavo tudi v Ljubljani in sicer na jesen. Glavni razstavljale! bodo: mestno i-rtnarstvo (Tivoli') in vrtn.irii gg. Korsika in Horcmanskv. Pokroviteljstvo te z.animl i•"ve razstave je b'strohot^o i prevzel gospod župan Peter Grasselli. Opozarjajoč občinstvo in sosebno vrtnarje na to razstavo želimo le, da bi se jako obnesla, kar bo razvoju v nas zelo zanemarjenega vrtnarstva samo v največjo korist. Pri tej priliki bodi tudi omenjeno, da bi kazalo osnovati že davno napovedano vrtnarsko društvo, katero bi brez dvoma dobro izhajalo in bi imelo jako obširno polje za svoje delovanje. Pojasnila in navodila glede nameravane razstave, nakupa semen itd. daje drage volje mestni vrtnar gospod V. Heinitz. do katerega naj se blagovoli obrniti, kdor se za stvar zanima.« 6. maja 1893: »Stavbe sa deielno bolnica je deželni odbor na novo razpisal in to v prvi vrsti zaradi tega, ker se mu zde ponudbe zidarske stroke previsoke. Stavbeni podjetniki, namreč stavbena družba, dr. Franc FaJeschini. Viljem Treo. firma TOnnies, Knez. in Zupančič stavili so skupno ponudbo s pogojem, da se jim izroče tudi tesarska dela za poslopja. Te zahteve ni hotel deželni odbor odobriti in je 13. maja t. 1. razpisal novo konkurenčno dražbo. Stavbene firme, katere so prvič svoje ponudbe stavile skupno, so se pa sedaj raz-družile in vsaka bo stavila svojo ponudbo posebej. Razven tega oa se jim bodo pridružil še nov ponudnik, arhitekt K. Waid-man iz Zagreba. Red usmiljenih sester zida na levi strani posebno poslopje za stanovanje usmiljenih sester, katere bodo >tregle v bolnici, in je stavbeni mojster dr. Fale=chini že pričel zidati. Ves prostor je že ograjen z zidom, v katerem bo stalo dvonadstropno poslopje in v katerem bo velik vrt V tem poslopji bodo v jednem delu stanovanja milosrdnic, v drugem pa bolnica za obolele duhovnike in pa za člane trgovinskega bonisno podpornega društva. Poslopje bode že cr*.hrdnji teden pod streho. Stroškov bode c*o 50.000 qld. Ta stavba bo stala na levi strani proti Vodmatu. na de?ni pa se bo zidala kapela, katero grade milosrdnice s pomočjo deželnega odbora, ki je za to dovolil 7.000 gld.. drčim so usmiljene sestre v to svrha določile 6000 gld. Od uspeha licitacije za druge stavbe deželne bo'niče je odvisno, ali se bo stavbo začelo še letos ali šele prihodnje leto.« 12. maja 1893: »Na projri dolenjskih železnic, mmreč pri mostu čez Gruberjev kanal, delajo se priprave za tir do mestne klavnice. — pri Kcdclovem« pa se polaga tir s trami do gramozne jame. iz katere bode lokomotiva vozila materijal za prego. — V kolikor ie do zdaj določen^, otvori se proga Ljubljana—Grosuplje—Kočevje s 1. oktobrom t. 1.. a ona do Straže 'Novega mesta) stoprav s 1. junijem 1894 1.« DNEVNE VESTI — Italijansko-neraški tiskovni sestanek | v Benetkah. V Benetkah se je sestala ita- 1 lijansko-nemška komisija, ki je bila imenovana lanskega novembra z nalogo, da prouči novi statut mednarodne federacije za tehnični in periodični tisk. Sestanku so prisostvovali predstavniki obeh držav. Komisija je odobrila osnutek pravilnika, ki bo predložen merodajnim italijanskim ter nemškim oblastvom. Ob sklepu razprav in posvetovanj so bile odposlane brzojavke ministru za ljudsko kulturo; ravnatelju italijanskega tiska, nemškemu tiskovnemu iefu ter nemškemu veleposlaniku v Rimu. — Sest bratov pod orožjem. Tudi kraj Lissone ima družino, ki se lahko ponaša s tem, da ima šest sinov pod orožjem. So to bratje Arosio. Emil je topničar, rojen 1914; Vico je višji kaporal. Luigi pa konjenik. Oba sta rojena 1907. Atilij je gasilec, rojen je 1905: Aldo in Rinaldo sta prostaka. Prvi je rojen 1912, drugi pa 1921. — Ne grada Boceioni podeljena slikarju Prampo i ni ju. Iz Rima poročajo: Nagrada Umberto Boceioni v znesku 50.000 lin namenjena futuristićni umetnosti, je bila podeljena slikarju Henriku Prampoliniju. Razsodišciia komisija, ki je bila imenovana po Kr. italijanski akademiji, je hotela dati s podelitvijo nagrade slikarju in kiparju H. Prampoliniju priznanje njegovemu delu. uspehom umetnika novotarja. ki pripada futurističnemu gibanju iz 1. 1912. — Peročna posojiia v marcu. NMran;i minister objavlja: V marcu 1943-XX1. je bilo dovoljenih 2024 poročnih posojil v skupnem iznosu 3,028.700 lir. Od pričeika podeljevanja poročnih posojil je bilo ligo« dno rešenih 242.472 prošenj za skupe.i znesek 380.751.430 lir. — Italijanska pisateljica predava na Dunaju. Odlična triestinska pisateljica in predavateljica Marija Xidias Herman je imela v dunajski Uraniji serijo predavanj o Michelangelu in Raffaelu. Svoja stro-kovnjaška izvajanja je ponazorjevala s projekcijskimi posnetki. 2ela je lep Jspen. Pisateljica pripravlja knji'20 o italijanski ženi. ki bo izšla v neki nemški založbi — Novi Škof v Acqui. V Turinu je bila slovesna škofovska posvetitev mons. Dell' Orno, ki je bil imenovan za škofa v Ac-qui. Cerkveni slovesnosti so prisostvovala številna zastopstva iz mesta Acqul Posve-titveni obred je opravil turinski nadškof ob asistenci škofov Pinardija in Gicrgija. — Italijanska glasba v Nankinsu. V Nankingu je bil koncert izbranih italijanskih starinskih skladb, ki so jih izvajali italijanski umetniki. Koncertu je prisostvoval tudi predsednik nacionalne Kitajske Vančingvej. ki ga je ob prihodu pozdravil italijanski poslanik Taliani. Med navzočnimi so bili tudi kitajski zunanji in propagandni minister, jaoor.ski poslanik, nemški odpravnik po=lov ter drugi diplomatski predstavniki. — Na p*Uu slave je padel bersaljerski podporočnik Viktor Mazzacurati. Pokojnik je bil po rodu iz Rima. V mladih letih je posečal akademijo G. L L.-a. Udeležil se je bojev na jugoslovanskem ter albanskem bojišču. Odlikoval se je v številn.h spopadih in je bil odlikovan s srebrno svetinjo. — Umrla je vrhovna prednica, salezijan-lester. y Nizzi Monferrato je umrla v domu sester Marije pomočnice vrhovna prednica omenjenega reda s. Lucija Marija Vaschetti. Pokojnica je bila tretja vrhovna prednica omenjenega reda. — Utopljenca v Ticinu. 33-letni Alfred Tagliacarne iz Milana se je šel kopat v reko Ticino. Nenadoma ga je prijela slabost, pričel je klicati na pomoč. Toda predno so mu mogli v bližini stoječi pomagati, ga je voda že zagrnila. Čuvaj mo-tonavtične družbe Karol Vaiani je s Čolnom zaveslal na pomoč, posrečilo se mu je. da je Tagliacarneja potegnil s pomočjo kavlja na površino in spravil na kopno. Poizkusili so z umetnim dihanjem obuditi ga k zavesti, kar se pa vrlim reševalcem ni nosrečilo Nesrečni Tagliacarne je kmalu zatem izdihnil V reki Po pa so opazili mlado utopljenko Dogna'i so. da gre za truplo 20-letne Marije Monti iz Milana, kj je utonila pri kopanju v omenjeni reki pri naselbini Mezzana B'gli. — Posmrtno odlikovanje. Zlata svetinja je bila podeljena v počastitev spomina in junaštva bersaljerskega poročnika Viljema Tarallija. ki je padel na vzhodnem bojišču. Pokojnik je bil po rodu iz Milana. Živahno se je udejstvoval pri mladih fašistih skupine »D'Anunzio.« Udeležil se je bojev na jugoslovanskem bojišču ob izbruhu vojnih sovražnosti na vzhodu pa je odrinil na rusko bojišče, kjer je poveljeval svojemu oddelku, ki mu je bil v vseh vojnih dogodkih in borbah na eebi — Junaška smrt ita'ijanskega novinarja. Kakor poročajo iz Piacenze. je v vrstah italijanskega novinarstva nastala nova vrzel. Na Balkanu je padel v bojih proti upornikom italijanski novinar Manilij Greco, glavni urednik dnevnika »La scu-re« v Piacenzi Pokojnik je bil legionar španske vojne, kjer je bil ranjen v bitki pri Guadalayari Greco se je udeležil tudi sedanje vojne kot prostovoljec v činu mani pel jskega pod vod je. Uvrščen je bil v milični napadalni bataljon. Rojen je bil v Rimu leta 1905 Bil je tudi med udeleženci pohoda na Rim. Svojo novinarsko karijero ie pričel z vstopom v uredništvo tednika novarske fašistične federacije »Italia giovane«. Leta 1934 je prešel k dnevniku »L ascure« v Piacenzi in je pozneje prevzel glavno uredništvo. Pokojnik zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. KSNO MATICA Predstave: ob delavnikih ob: 16., 18.30 in 20.30 ori; ob nedeljah in praznikih ob: 10.30, 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30 ari — Sokol, orel in orlić v novarskih hribih. Iz Omegne poročajo: Znani milanski lovec Anzelm Bracchi je v hribih Fobello ustrelil krasnega sokola, ki domuje sicer v gorski skupini Monte Rosa. Ob razpetih krilih je meril 2.10 metrov. V Beuri pri Domodossoli pa se je posrečilo nekemu spretnemu lovcu, da je zajel orla s pomočjo pasti. Imel pa je se tedaj toliko moči v sebi. da se mu ni bilo mogoče približati, s taksno Zilavostjo in silo se je branil. Nazadnje so ga morali ustreliti. V bližini pa je gnezdil v hudih strminah orlic, ki so ga zajeli in ki skrbi sedaj zanj lovec, ki ga je bil zajel ljubljanski kinematografi KINO SLOGA Foseo Glachetti m Laura Solati v njunem najnovejšem filmu pretresljive vsebine *iva mUkm Film je bil snemaš tudi v Trieatu Drugi soigralci: Čamilo Ptlotto, Lauro GasseJo Poleg se dokumentarij: STRAŽA NA NEBU Radi velike dolžine filma predstave ob 14.. 16.15 in 18.30 KINO MATICA Film o življenju in tragičnem koncu slovite pevke preteklega stoletja Marte Malibran Mari a Cebotari poje arije iz oper Rossinija in Bellinija. Sijajni Igralci: Kopano Brani, Renato Cftalente, Tina Lattanzi Predstave: ob delavnikih ob 16., 18.30. 20.30: ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30, 18.30 in 30.30 uri KINO UNION Da je tudi med grofovsko hčerko in navadnim meščanom mogoča zakonska zveze, hoče pokazati film Njegova Visokost V glavnih vlogah: Germana Paolieri, Oretta Ftume, Adriano Rimolrit itd. Predstave ob: 15.30. 17.30 in 19.30 uri — Zdrava naselbina. Kraj Benacque-dotto pri Florenci slovi kot zelo zdrav. Prebivalci učakajo lepo. častitjivo starost. Te dni je umrl tam kolon Alojzij Ciottoli, ki je bil rojen v dotični naselbini 18. aprila 1842. Doživel je 101 leto in je bil do zadnjega delaven, živahen in bister. — Nov grob. V Ljubljani je umrl včeraj g. Anton Ro»ie. Pogreb bo danes ob 3 6. izpred kapelice sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu lahka zemlja, žalujočim svojcem naše iskre, no scžalje! — Smrt odličnega skladatelja. V Neaplju je umrl znani italijanski skladate j Germaro Napoli. Doživel je starost 62 let. Bil je profesor kompozicije na neapeljskem kr. konservatoriju. Napisal je več znamenitih skladb. Glasbena Italija je stavila vanj svoje velike upe. Priboril si je nagrado Bell ini in je njegovo ime slovelo tudi preko italijanskih meja. — Nesreče, v ljubljanski bolnišnici se zdravijo naslednji ponesrečenci. Jožica Osolnik, 18-letna hči posestnika iz Prečne, si je pri padcu zlomila desno nogo. — Draga Kostanjška. 18-letnega vrtnarja iz Ljubljane, je pri nogometu soigralec močno sunil v trebuh. — Fr. Valentinčič, 6-ietni sin sluge iz Rudnika, si je pri padcu zlomil ključnico. — Terezija Kejzer, 13-letna dijakinja iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila desnico. — Roza Peterlin, 49-letna žena posestnika iz Vel. Lašč. se je cpekla na desni nogi. — Janez Cot, 15-letni sin delavca iz Brezovice, se je ureza 1 s koso v desnico. IZ LJUBLJANE —lj Para*tos (zadušnica) za blagopokojnim g. dr. Pavlom Avraanovičem bo v nedelja, 4. t. m., ob 11.30 v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda. —lj Hladno kak"r jeseni. Zdaj bi morala nastopati največja vročina, a davi je marsikdo tožil, da ga zebe. Po dolgem junijskem deževju se ni več pošteno ogrelo. Precei teplo je bilo sicer v torek, na praznik, vendar mak-imalna temperatura ni bila posebno visoka. Včeraj smo pričakovali da bo vreme ostalo lepo, čeprav še ni bilo izgedov, da se bo izboljšalo. Zvečer ie začelo zopet deževati. Podnevi se je od časa do časa pekazalo sonce izza oblakov in maksimalna temperatura je dosegla 20.3°. Po dežju ponoči se je zjasnilo in zgostila se je megla, ki je ležala nad mestom še dolgo popoldne. Zaradi megle se nam je zdelo še tem bolj hladno, sicer je oa minimalna temperatura znašala le 9.4M. Zračni tlak ie naraščal in ker se ie tako ohladilo, je bilo upanje, da bo posijalo sonce ter da bo vreme lepo vsaj danes —lj Vabilo na občni zbor Tiskovne zadruge *. z o. j., ki bo v petek, dne 16. julija, ob pol 6. popoldne v poslovnih prostorih Tiskovne zadiuge v Dalmatinovi ulici št. 10. Dnevni red običajen. — Ako skupščina ob navedenem času ne bo sklepčna, bo pol ure nato na istem mestu in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki bo veljavno sklepala ne glede na število navzočih članov. —lj Bogato se Vam povrne izdatek, ako si nabavite Sleevo Knjigovodstvo. Knjiga je primerna za obiskovalce tečajev, zlasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike, da se nauči knjigovodstva, ki ga danes zahteva sleherni peklic. Knjigo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljub. Ijani. — Ljudsko g'banje. Dne 27/28. junija je bilo v Triestu sedemnajst rojstev, petnajst smrtnih primerov in štiri poroke. — Razstava umetnin iz *9. stoletja. Za-nimanje triest nekega lfkovno umetnost ljubečega občin*tva vzbuja umetnostna razttava v galeriji na Corsu. Na razstavi so zbrane umetnine iz 19. stoletja. — Glasbene produkcije. Te dni so nastopile v dvorani triestinskega glasbenega ateneja z lepim uspehom gojenke klavirskih sol profesoric B. M. Patrlzio-De Mi-cheli. Livije Mosetti, Fr. Cobal - Germani ter Jolande Rendi . Sabini. — Ponesrečenci. Po gtevi m je pob 1 pri padcu Klavdij Cimadar [z uTce Zorutti s. Pod voz je pr-šel 41 letni Ivan Gratton iz ulice Aleardi 5. Ima poškodbe na desni nogi. 64 letno Ivano Uraic iz ulice Serbatolo 67 je povozil neki kolesar. Obležala je s poškodbami nv. desni nogi. Levo stegnenico si je zlomila pri padcu 73 letna Josip na Cusin iz ulice Carducci. Desna rebra Ima polomljena 9 letni Bruno Brovsdani. ki ga je brcnil konj. Ponesrečenci se zdravijo v trieetinski bolnisnicL — Nezgode. I31etnl dijak Lucijan Bon iz«ulice Mazzini je padel na Corsu Vitto-rio Emanuele III s st raniva jskega voza in obležal s poškodbami v podramnem delu. Neki motociklist je povesil malo Rito De Castro v mestni četrti Rione del Re. Dekletce ima poškodbe na bradi. 41 letna Marija Rigo is ulice Medla 50 je padla na duinski cesti s kolesa ter si je poškodovala pri padcu desno ramo in desno oko. Slična usoda je doletela 331etnega delavca Jurija Ossicha iz Capodistrie. ki ima poškodbe na ustnah. Ponesrečenci se zdravijo v triestinski bolnišnici. — Dem°grar*ks slika. Dne 29. in 30. junija je bilo v Triestu 20 rojstev, 10 smrtnih primerov in šest porok. — Literarni ia glasbeni večer. V dvorani v ulici Imbri-ani je bil literarni in glasbeni večer, ki ga je organiziral triestinski krožek združenja umetnic Dr. Fa-bij Tedeschini je razčlenil najnovejše delo pesnice Giannine Longo Tamburini. Zatem je recitirala gospa Longhino-Villa nekatere izbrane pesmi omenjene pesnice. Večer, ki je bil zadnji v tej kulturni sezoni, je bil zaključen z nastopom vioir.i-sta Alfonza Mu*estija. Vsi trije so bili deležni pohvale številnega triestinskega občinstva. — Nezgode. Ob pristanišču bratov Ban-diera je padel 54-letni Anton Andreuzi iz Muggije z mizarskega odra in se pobi! po glavi. Po vsem telesu se je poškodoval pri padcu po stopnicah 72-letna zasebnica Cecilija Gerin. stanujoča v ulici deli' Ospedale. 41-letni Orest Iviani iz ulice Battera 22 je bil zaposlen v delavnici Lippi. Drobec železa mu je priletel v levo oko in mu ga občutno ranil. Desno uho ie ogrizel keni 53-letnemu Valentinu Bembichu. Ponesrečenci so se zatekli v triestinsko bolnišnico. — Predavanje o židovskih vplivih. V središču za proučevanje židovskega vprašanja v Triestu je imel dvoje predavanj Hektor Martinoli. V svojem drugem predavanju je razpravljal o židovskih vplivih na sedobno omiko. Predavatelj ie. kakor znano, rektor omenjenega središča. — Smrt hrabrega triestinskega mornarja. V hrabri borbi je padel na krovu svoje ladje mornar Franc Esca. Pokoinik -e bil Po rodu iz Triesta in ie izšel iz mladinskih fašijskih organizacij. Misli Med otroci otrok biti ie težko, med bedaki bedak biti je lahko. •» V marsikateri mladostni blodnji je več resnice, kakor v izkušnjah zrelih let. a Zdi se nam, da je sedanja sreča nai-manjša, minula največja, a najlepša bodoča, ki si jo mislimo v mavričnih barvah. Kadar zamižimo na eno oko, vidimo več kakor na obe očesi. Duša marsikaterega pesnika ima sladkorno bolezen. Tudi slon je na nekaterih mestih ranljiv. Tak je človek: najraje odtrga rožo, ki se razcvita in jo vtakne v vazo z občutkom, da bi v njej živela. Mnoga voda je'globoka — da je to res, opazimo šele takrat, kadar jo vihar zvr- rinči. » Srečen biti je lahko, srečen ostati težko. Tudi nsjneznatnejša lučka je svoji okolici svetilnik. Skromna cvetlica podarjena v življenju je dostikrat več vredna, kakor razkošni venci ob smrti. * So ljudje, ki so nam prijemi s svojimi slabostmi, mnogi so pa nam nadležni s svojimi krepostmi. Mnrsikdo. ki se čuti mogočnega, bi bil osramočen, ako bi lahko čital v duši malega človeka. Ce nezrelo sadje še tako oslajaš, ne bo s tem tudi zrelo. Ako se ničesar ne bojiš, si prost človek. » Kadar sonce sije, postavi luč pod mernik! * Kar zamolčiš sovražniku, to ne povej prijatelju. Trenutna pomoč ie dostikrat pomoč za vse življenje. «■ Marsikatero upanje se maščuje s tem, da se uresniči. Čustven človek ima lažje več čustev, kakor modrijan modrosti. Kdor denar skozi okno meče. temu se kmalu vsa vrata zapro. Marsikatero dekle je zato nebeško bitje, ker ima mnogo zemeljskih dobrot. * En bedak lahko družbi več škoduje, kakor ji deset modrih koristi. * Ce pride sreča k tebi skozi vrata jo primi in drži, da ti ne skoči skozi okno. * Modrijani so potapljači v morju življenja. Tudi na življenjski poti so široke ceste in ozke steze. Ako odstraniš svoje predsodke se pravi bolj pameten biti, s ne tudi srečnejši. Pravo srce ima tiha vratca in ne vrata na tečaje z zvoncem. Čimbolj gl.-boko je zajeta modrost, tem težje jo razumemo. Človek misli, da je veletok. pa je le skromen val. Kdor veruje v senco, naj ne zataji sonca. * Ljubavna pisma, ki smo jih pisali so največji naši sovražnik; takrat, ko se spremeni ljubezen v sovraštvo. • So ljudje, ki nam prijateljstvo s surovostjo izkazujejo. Največje samopriznunje starosti je. da se jo zataji. Spomin je ura — repetirka starosti. S talentom lahko skopariš z genialnostjo ne moreš. Temperament je temperatura duše. Kdor svoj Čas ubija je samomorilec. Roži daj rožo. kravi pa travo. Ce sovraštvo še tako božaš, v ljubezen ga ne boš spremenil. >Ljubezen je slepa- zato. ker si zaljubljenca mečeta pesek v oči. Kdor se na slepo srečo vr/e v življenje, hitro spregleda. Življenje brez ljubezni je možu travnik brez rož. ženi puščava. Slabič je srečen, ako vidi n~ plašču krepostnega človeka liso. Sonce in dobro srce svetita tudi takrat. ko njih žara nihče noče opaziti. * Nam ljuden je prav tako, kakor zrako-plovcem: če hočemo v višino, moramo mnogo odvišnjega bremena odstraniti. Zeno lahko varaš, kadar ji govoriš o ljubezni, nc boš jo prevaral, kadar jo ne ljubiš več. Radio LJubljana PETEK. 27. JULIJA 10: Poročila v slovenščini. 1245: Lahka Lilasha. 13.00: Napoved časa; poroč la v italijanščini 13.10: Poročilo Vrhovnega pcvcijnišrva Oboroženih sil v slovenščini. 1312: Ki>ncert radijskega orkestra, vodi dirigent I). M. pijanec Orkestralna glasba. 13.4."): Pisana ulasba. 14 Od; Poročila v italijanščini. 14.10. Operna ttlasha na ploščah. 14.20: Orkester Cetra. vod; dirigent Barziz/a. 15.00: Poročila v slovenščini 17 (Hi Napoved časa; poročila v italijanščini, 17.15: Koncert kitarista Stanka Prcka. 17.35: Prenos za Bolgarijo 19.00: »Govorimo :talijansk(«. poučuje prof. dr. Stanko Lebcn. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00 Napoved časa; poročila v italijanščini. 20-20: Radio za družino. 21.05. Orke ster »Armonia«, vodi dirigent Scgurini. 21.40: Koncert mezzo*»opran:stkc e, Karlovčeve. 22.10: Lahka glasba, vodi dirigent Petral a. 22.45: P" ročila v italijanščini. SOBOTA, 3. JULIJA 1948/XXI. 7.30: Lahka glasba, 8i)0: Napoved časa — Poročila v italijanščini. ll.r>0: Pol ure za vojake«. 12.20. Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Valčki, p^lke in mazur-ke. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12. Orkester vodi dirigent Gallino. 13.50: Komorna glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Ralijskega »iikestra. vodi dirigent D. M. Sljanec — sodelujeta sopranistka Draga Sok in tenorist Janez Lipušček — operetna glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 15.15: Pokrajinski vest-nlk. 17.00: Napoved, času. — Poročila v italijanščini. 17.15: Nove plošče Cetra. 18.00: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30; Poročilo v slovenščini. 19.45: Poli-tini komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.40: Lirična prireditev družbe EIAR: Gounol: Faust. 22.45-Poročila v italijanščini. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kron iz enotne moke v Kosih do 400 g 2.30 Ure. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire. v kosth od 400 do 1000 g 2.20 lire; testenine tz enotne moke 3.90 lire za kg: enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2 20 tire; riz navadni 2.70 Ure; fllsl 6 lir za kg. 2. Jedilne olje (olivno) 14.70 Ure za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir z? kg. 5. K««. 4% vinski 6 35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 Ure za Liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 6. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.36 Ure. Mehka drva, razzagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (zamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razzagana drva 40 Ur za stot; enotno mil©, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 Mre %a kg Do trpel je nas ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast. gospod ANTON KOŠIĆ po dolgi in mukapolni bolezni. — Na sadnji poti ga spremimo danes ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. julija lt43. 8ALUJOCI OSTALI St ran Prosvetno delo Pokrajinske delavske zveze ►SLOVENSKI NA R O D*, petek. J. JuRj« I9«-XXL Delovanje knjižnice, Id je lani iapopodila 94*774 knjig Ljubljana. 2. julija. V svojem letnem poslovnem poročilu za lani Pck.njin.-ka delavska zveza govori rudi c dck vanju knjižnice, ki je znana v Ljubljani pod imenom Delavska knjižnica^, v poročilu so zbrani nekateri zanimivi Dodatki. 7p.iič' ni za prosvetno življenj« v Ljubljani Prosvetne prireditve Prosvetnih prireditev PDZ lani ni priredila mnogo, kar ie razumljivo. Omeniti je pa vsckakoi lepo božičnico. ki je bila prirejena s sodelovanjem Borze dela v veliki dvorani poslopja PDZ. Na sporedu so bi i glasbeni in drugi nastopi. Obdarovan ih je bilo mnrso nezaposlenih delavcev in njihovih družin. Druga javna prosvetna prireditev je bila prirejena v isti dvorani leto- 21. marca. Sodelovala sta pevfka /bora gospodinjskih pomočnic in otrok, n stopil ie Premelčev oktet, in peli s© so isti. — Omeniti je še treba, da so posamezni ddelki PDZ priredili lani in letošnje prve mesece svoje posebne prosvetne prireditve in tečaje. Glavno prosvetno delo LrlavRO prosvetno delo PDZ je obsega?o delovanje knjižnice. Knjižnica PDZ je ena največjih ljubljanskih javnih knjižnic (rasen Sen i jakob-ko in Prosvetne zveze). — Knjižnica ima vedno velik pomen za iz-obiaževanje delavstva in knjige nudijo delavstvu, ki se ne more udeleževati tako pososio kulturnih prireditev kakor pripadniki drugih stanov, najpotrebnejšo duševno hrano. V vseh knjižnicah je zadnja le*a zelo živahno: vedno več je čitateljev in čedalje več knjig izposodijo. Knjižne police v knjižnicah so zdaj vedno bolj prazne, ker je več na knjig izposojenih. Zdaj čitajo mnogo pripadniki vseh plasti prebivalstva. Naglasiti je pa treba, da je delavstvo sorazmerno mnogo čitalo tudi prejšnja leta. zlasti v primeri s tem, da delavci ne utegnejo čitati. Koliko in kaj prav za prav čntajo delavci, vsaj do neke mere spoznamo iz številk o izposojenih knjigah v knjižnici PDZ- Pripomniti je pa treba, da si tam izposojajo knjige tudi pripadniki raznih drugih poklicev ter sta-ie le delavci. Toda delavci si izpo-;; knjige tudi v drugih javnih knjiž-n.v da si ne moremo ustvariti prave s.i. o tem. koliko prav za prav čitajo. Doslej največ}] knjižnični promet K- :n i ca PDZ ie imela lani doslej najveći: romet. Izposojen ie bilo skupno 94.7 • nj I. Razum 1 je. da so največ kn.ii -di-i pozimi. Po številu izpo- sojenih knjig je med meseci prvi januar. Lani januarja .-o izposodili 10.670 knjig. Tudi februarja ie bij še zelo živahen promet: izposojenih je bilo 10.044 knjig. Marca so izposodili 8.958 knjig in decembra 7777. Zanimivo ie. da so najmanj knjig izposodili novembra, in sicer 6648. tako da so jih celo julija in avgusta već. Julija je bilo izposojenih 7612 knjig, avgusta 6959. junija 7551. maja 6984. septembra 6717 in oktobra 6871. — Knjižnica ima leposlovne in znanstvene knjige; znanstvenih knjig je seveda v primeri z leposlovnimi mnogo manj. Skupno je bilo lani izposojenih 9843 znanstvenih knjig, in sicer največ januarja (1154) in februarja (1047). — Največ imajo seveda slovenskih knjig. Toda bqaosoiujejo tudi italijanske, srbohrvatske in nemško knjigo. Slovenskih knjig so izposodili lani skupno 56.566. srbohrvatskih 3562. italijanskih 2459 in nemških 32.187. Stalno naraščajo člani knjižnice. Lani se je števio članov pomnožilo na 857. Največ se jih ie vpisalo januarja (118» in februarja (107>. Razvoj knjižnice tevilke o prometu v knjižnici v posameznih .letih nam UKn pokažejo, kako se jo knjižnica razvijala od svoje ustanovitve leta 1926. V splošnem je promet stalno naraščal d( slej. Bilo je nekaj izjem, tako da je. bilo mrlo manj prometa 1. 1930 :n L 1933 v primeri s prejšnjimi leti. Prvo leto je bilo izposojenih le 2.821 knjig Naslednic leto so iih izposodili že 15.495. L 1S28 se je promet več kakor podvojil, tako da je bilo izposojenih 35.045 knjig. L. 1929 ic še močno narasel — 49.838 knjig, a 1. 1930 je bil malo manjši (46.971). Naslednje leto ie bil zopet porast (53.008). in tudi še i. 1932 (54.260). nakar je nastopilo malo nazadovanje 1. 1933 (50.537). Poslej so števike o prometu gibale tako: leta 1934 52.253 knjig, leta 1935 57.071. 1. 1936 62.503. leta 1937 65.104. leta 1938 62.985. leta 1939 59.802, leta 1940 69.385, in leta 1941 84.774. Knjižnica je torej izposodila v letih svojega obstoja skupno 925.897 knjig. — Razumljivo je, da na promet v knjižnici vplivajo tudi splošne prometne razmere, kar se je pokazalo v drugi polovici lanskega leta. ko knjižnica ni imela več obiskovalcev izven ljub!ionskega pasu. Vendar je promet še vedno tako velik, da je knjižna zaloga mnogo premajhna. Mnogim članom pogosto ni mogoče ustreči in morajo dolgo Čakati, da dobe zaželeno knjigo. Vendar se knjižnica stalno izpopolnjuje; število knjig stalno narašča in številke o tem tudi lepo kažejo kako se je knjižnica razvijala. Prvo leto je imela le 3899 zvezkov. L. 1927 jih je imela 5938. leta 1928 8376. leta 1929 že 12.073, leta 1930 13.123. leta 1935 20.200. leta 1940 23.740. predlanskim 24.378 in lani 24.731. Člani po poklicih Da je knjižnica Pokrajinsko delavske zveze i-es delavska, sprevidimo po tem. da je med <*vojfmi člani štela lani 3.455 delavcev: ven-iiar je bilo dijakov največ, in sicer 4.617. Slede nameščenci in uradniki, ki jih je bilo 3.098. Pripadnikov s\-obodnih poklicev je bilo 470, obrtnikov 207 in 783 z^isebnic. Skupno je knjižnica štela 12.636 članov. Moških je bilo znatno več kakor žensk, v razmerju 9.263:3.373. Kaj so čitali številke kažejo, da jc prevladovalo leposlovje, med ten' ko je bilo znanstvenih knjig: izposojenih le okrog- 10%. V leposlovju je bilo na prvem mesta pripovedništvo; zna-č..ao je, da je bilo za liiiko in sploh poezijo malo zanimanja, kar opažajo tudi v drugih knjižnicah. Tisti redki ljubi terja pesmi pa znajo pravilno ceniti pesniške stvaritve in zat<> so bila med slovenskimi pesniškimi deli i izvirnimi in prevodi) največkrat izposojena naslednja: Župančičeva 46krat. Prešernova 4 okra t. Puškinova 35krat, Mum-Aleksanlrov 116», dela vseh drugih pesnikov pa manj kakor desetkrat. Številna dela. sploh niso bila izposojena vse leto. Med dramatski m i deli so bila na prvem mestu Cankarjeva (148) in Shakespearjeva (131). Druga dramatska dela skoraj ne pridejo v poštev. saj so bila izposojena le po enkrat, a mno^a so ležal- m knjižni poHci vse leto. Priljubljeni pisatelji Dela slovenskih pisateljev so bila lani izposojena znatno večkrat kakor prejšnja leta. čitateljem gre primanje, da cenijo zlasti C>nk-rja, tako dri so bila Carkarjeva dela najbolj čitana med slovenskim pripovedništvom, izposojena so bila 694krat. Domaći in tuji pisatelj! so se vrstili tako: Tolstoj «445). Sienkievizc (430). Bevk (414L Jurčič 379. Dostojevski (367), K. May «331». Jus Kozak (321). Mitchel (312), LavTencc <295>. Grazia Deledda «280) itd. Malo moti samo. da je tako zelo cenjen K. May. kar pa prav lahko pojasnimo, saj vemo. kdo čita te knjige; ob čitanju Mave-vih knjig: se se vedno najbolje razširi domišljija dečkov, ki vidijo vzore v junaštvh junakov, kakršne so ustvarjali May in podobni pisatelji. Sicer je pa treba, reči, da je okus naših čitateljev v splošnem dobro razvit ter da ima delavstvo čut za dobro knji-sro. Mornarji i italijanskih MAS, ki operirajo proti sovjetskim ladjam v Ladoškcm jezeru Turčija v luči statistike Industrijska proizvodnja in kanztim sta lae^ v solcš-nem nekoliko nazadovala Predlanskim >o dvignili iz turških premogovnikov okros 3.000.000 ton črnega premoga, lani pa 2.000.000 ton. Nasprotno je pa imela Turčija predlanskim na razpolago samo 100.000 ton rjavega premoga, a lani 270.000. Proizvodnja bakra je znašala lani 8.300 ton in se je zmanjšala približno za 20° o. Proizvodnja papirja je znašala lani 9000 ton. približno toliko kako** predlanskim. Najbolj je nazadovala lani cementna industrija, kj je izdelala lani 178.000 ton cementa ali 60° ■ povprečne proizvodnje zadnjih predvojnih let. Proizvodnja bombažne preje je nazadovala za 10° o. Poraba električnega toka v območju elektrarn v Istanbulu. Ankari in Izmiru, ki je merodajna za splošen položaj, se je zmanjšala od 7.7 milijonov na 7 milijonov k\vh ali za 10° o. Poraba tobaka in soli se je pa povečala za 10° «. Zganja so popili Turki lani približno toliko kakor predlanskim, vina in piva pa 30 do 40° o manj. Proizjvodnja sladkorja, je znašala lani samo 57.000 ton ali približno tretjino manj kakor povprečno v zadnjih treh letih. Letna poraba sladkorja, ki je znašala prej povprečno 100.000 ton. se je zmanjšala la-! ni za 40" p. in sicer zaradi visokih cen, ki jih ie določila vlada, da bi omejila porabo sladkorja. Indeks življenjskih potrebščin v Ankari se je dvignil po računih Zavoda za proučevanje konjunkture v trgovinskem ministrstvu lani od 151 na 307 ali za 103°'o. v Istanbulu pa od 158 na 340 ali za 115n'o. Indeks cen v trgovini na debelo se ie dvignil lani od 222 na 521 ali za 135°'*. najbolj so se podražili kava. čaj in sladkor, močno pa tudi žito in stročnice. Obtok novčanic se je povečal lani od 513 na 735 milijonov turških funtov ali za 40" V Ob koncu lanskega leta je dobila Turčiia zakon o enkratni oddaji premoŽenja, kar je za nekaj časa zavrlo narašča nje obtoka novčanic. Turški zlati funt. ki ie veljal v decembru predlanskega let^ povprečno 27.5 papirnatih funtov, je valjal proti koncu lanskega leta že nad 31 papirnatih. Delnice Centralne banke so notirale lani v aprilu 180 funtov, proti koncu leta so pa pad'e na 130. Turški blagajniški zapisi in obveznice notranjega posojila so padle za 10 do 15° V Hranilne vloge so znašale ob koncu leta 1938. 110 milijonov turških funtov, v septembru 1939. samo 70 milijonov, v oktobra lanskega leta pa že 134 milijonov. V zadnjih tednih lanskega leta so vloge z enkratno oddajo premoženja sicer zopet nekoliko nazadovale in sicer do konca leta za 118 milijonov funtov, vendar so pa izkazale banke v poedinih bilančnih postavkah znatno povečanje, kar gre večinoma na račun zmanjšanja kupne moči denarja. Zavarovalne premije v vseh panogah zavarovanja So znašale leta 1938. okrog 4.5 milijonov turških funtov. Zaradi večje nevarnosti in s tem v zvezi zvišanja postavk v transportnem zavarovanju so se zvišali ti dohodki od 8.5 predlanskim na 15.5 milijonov turških funtov lani. Izplačane odškodnine so pa znašale približno eno tretjino vplačanih premij. Zanimiva geološka odkritja tam, kjer je po starih pravljicah kraljevala čarovnica Kirka Okolica Monte Circeo v Starem Latiu, zdaj Ciercello vzhodno od Terracina, je vsa ovita s pravljicami. Ime Circeo kaže na čarovnico Circe ali Kirka. ki naj bi bila no stari pravljici kraljevala tu in ki je po Homerju izpremenila Odisejeve spremljevalce v svinje. Gora sama je strma v Tirensko morje segajoča pečina, visoka 540 m. Ob njenem vzhodnem vznožju leži mesto San Felice s starimi ruševinami iz pradavnih časov. Proti koncu rimske republike je bilo tu letovišče, kamor so bogati Rimljani zelo radi prihajali na počitnice. Na obali je cela vrsta podzemskih jam, ki so jih začeli nedavno sistematično raziskovati. Takozvano »Kozjo jamo« je od- kril že leta 1817 znani italijanski naravoslovec in mineralog G. D. Brocchi in jo leta 1883. temeljito preiskal. Takrat je bilo predzgodovinsko raziskovanje šele v povojih. Od leta 1936. pa posveča Italijanski institut za paleontologijo tem podzemnim jamam vedno večjo pozornost. V tem letu so zaceli izsuševati Pontinska močvirja in geologi so ugotovili, da je zakrivalo v predzgodovin sk i h časih vse podzemne jame, med njimi tudi Kozjo, morje. Zdaj so pa podzemne jame povprečno 9 m nad morsko gladino. Sedanji Monte Circeo je bil nekoč otok. Kozja jama ima zelo ozek vhod, skozi grmovje in goščavo težko dostopen, ki se pa potem kmalu razširi in konča z mno- gimi stranskimi rovi v obliki široke in visoke jame. Geologi so dalje ugotovili, da so živeli v tej podzemni jami v zadnji periodi ledene dobe približno pred 130.000 leti ljudje. Po najdenih kosteh povodnjih konj. jelenov in koz so lahko sklepali, da .^o ljudje že v onih pradavnih časih uporabljali kosti kot orodje. Ti ljudje so spadali približno v isto dobo kakor neandertalski človek. V neki drugi jami so našli zelo dobro ohranjeno okostje rinocerosa. Doslej odkrili 32 takih jam in od teh jc bilo preiskanih 10. Vojna je pa to važno delo za-vr'a in treba bo počakati do njenega konca, da se bo lahko zopet nadaljevalo. crna pesa v Evropi Mednarodna zveza za sladkorno statistiko je zbrala v maju podatke o posajeni sladkorni pesi. in proizvodnji sladkorja v Evropi v letu 1943. Francija ima letos s sladkorno peso zasejanega 160.000 ha polja (lani 190.000) Belgija 44.470 (51.057) Danska 45.000 (46.431) Švedska 49.400 (43321), S'bija 19.600 (13.220). Rumunija 70.000 (4L343), Švica 4450 (3835). Finska 3*00 (2535). Generalni kom.is-iTij-.it Lcton-ska 20.000 (20 000). generalni komisarijat Litva 15.000 (12.300) in Turčija 47.000 (33.835). Skupaj torej 473.120 ha (lani 407.877». Manjkajo pa podatki o drugih evropskih državah, kjer sc tudi prideluje mnogo sladkorja. Po novi cenitvi znanega strokovnjaka za sladkor F. O. Lichta ima letos zasejanega s sladkorno peso Slovaška 15.000 ha (lani 16.000). Madžarska 100.000 (77.000). Italija 160.000 (150.000). Španija 75.000 (25.000). Hrvatska 10.000 (4411). Bol-garija 23.000 (22.000). Anglija 165.000 (165 000) in Irska 40.000 (37.000). Za leto 1943 44. ima torej Evropa brez Namčije Protektorata, bivše Poljske in Nizozemske zasejanega s sladkorno peso 1,066.120 ha polja, dočim ?a jc imelo lani 963.038 ha, tako da znaša prirastek 1.06n/o. Nemčija, protektorat bivša Poljska in Nizozemska so zasejali letos najmanj toliko siadkorne pese kakor lani. Letos se obeta Evropi nekoliko večji pridelek sladkorja kakor lani, če bo letina sladkorne pese ugodno. Zaenkrat kaže dobro, ker je bilo spomladi in v začetku poletja dovolj moče. zgradili prve tvornice za pridobivanje pogonskih snovi iz gumija. Gre za pridobivanje težkih olj in bencina. Smrt slaveče špans&e igralke V Madridu je umrle sloveča kgraJka Lo-reto Prado, ki je bila zelo oboževana ter občudovana. N'i oder jo gtopflta a 14. letom in ga ni več zapustila. Mnor.kv so prišlo kropit nj*no truplo. s, .in_--ki> t .•'..--opisje ji posveča obsežne nekrolege, saj je s pokoj-ničino osebnostjo povezane pc.i?T.oi rtna tragična španskega glodalica. Bencin Iz gumija Svetovni koledar sirovin se je temeljito preuredil. Iz premoga lahko pridobivamo milo in jedilno maščobo, koruzo sežigajo, tekstilna industrija že uporablja sintetično izdelano tkivo trpežnejše od vsakega volnenega. Japonci imajo zdaj toliko gumija, da ne vedo kam z njim. V Nizozemski Indiji in na Malajskem polotoku je bila tako dobra letina, da ima Japonska gumija mnogo preveč. Presežek gumija je protiutež presežku kave. Brazilija je imela in ima še vedno več milijonov kave preveč. Uporabljati jo mora bodisi za pridobivanje olja ali kot kurivo, ali pa tudi za pridobivanje nove sirovine. Toda kave je bilo zadnia leta v Braziliji toliko, da so morali nekaj leti krat koma lo pometati v morje. Jaoonci pa ne bodo z gum i jem sledili zgledu Braziliie. Od lanske pomladi delajo v Malajskem področju razni laboratoriji, v katerih skušajo pridobivati iz gumija pogonske snovi. Dosedanji uspehi so bili zadovoljivi. V pokrajini Selangor so Nov velik prekop na Madžarskem Navzlic vojni je storila Madžarska neopazen korak na poti k gradnji svojega omrežja vodnih poti. Začela je namreč graditi prekop Sajo. Novi prekop bo orno. gočil melioracijo 260.000 oralov rodovitne zemlje. Gradbeni stroški bodo /našali okrog 40 milijonov pingo. dela bodo pa trajala približno osem let. Reka Sajo bo razdeljena s sedmimi v strugo vzidanimi iezovi v devet odsekov. Poleg tega b odo zgrajene nove zaivornice. Dva nova nasipa bosta tvorila mejo paroplovbe. Zatvor-nice bodo visoke 1.5 do 7 m. Novi prekop bo vezal industrijsko področje dolino Snio preko Ti?e z Balkanom in preko bodočega prekopa Donava—Tisa z zapadom. Po roki Sajo bodo lahko vozili tudi srodnieveliki narniki. prihajajoči z Donave in Tise. ne da bi bilo treba tovor prekladati. Zavod za preučevanje tobaka v Sofiji V Sofiji je bil ustanovljen Zavod za | učesranje orijentalskega tobaka, ki bo sodeloval z mednarodnim znanstvenim društvom za proučevanje tobaka v Bremenu. Novi znanstveni zavod je priključen sofijski univerzi. S priključitvijo Macedonije in Tracije je postala Bolgarija v pridelovanju tobaka orijentalske vrste prva država na svetu. Novi znanstveni zavod bo delal poizkuse z novimi vrstami orientalskega tobaka, skrbel pa bo tudi za njegovo izboljšanje in predelavo. O svojem delu in uspehih bo priobčeval znanstvene razprave. V upravnem odboru, ki mu predseduje ravnatelj Nemško^Bolgars-lce kreditne banke, bivši finančni minister Marko Rjaskov. so tudi zastopniki medne, rodnega Znanstvenega društva za proučevanje tobaka, kmetijske fakultete sofijske univerze ter Kmetijske in Zadružne banke. Tragična smrt švedskega letalca Salwena Eden najboljših švedskih letalcev, poročnik Erich Sahvc-n se je smrtno ponesrečil. Njegovo letalo je strmoglavilo rta tla, kjer se je vnelo. Sahven je postal letalski častnik 1. 1939. in se je udeležil kot prostovoljec vojne med Finsko in Rusijo, kjer se je odlikoval še. prav posr-bno. MODERNI OTROCI Deti leže po obedu na divan in kmalu začne smrčati v najrazličnejših tonih. Ko pride v 30bo Janezkova mamica, najde dečka, kako vrti gumb na ded o vem telovniku. — Kaj pa počenjaš. Janezek? Deda boš zbudil! — zašepeče mati in piime dečka za roko, da bi ga odvedla. — Ne bom ga zbudil, mama! Rad bi samo našel drugo radijsko posu*jo. Id oddaja lepšo glasbo. I P. G. UODEHOUSE: | 13 II umori stičen roman laz za svojo osebo sem vedno vedel prav vse o njem. kakor vsak, kdor se je le količkaj gibal v londonski svetrki in športni družbi. Skratka, bil ie ma-lovredno ščene. in da ni bilo zaradi gospe Drassili-sove. bi se bil nepritajeno zavzel, da ga vidim v njenem salonu. Gospa Drassilisova naju je predstavila. r Mislim, da se že poznava,« sem dejal. Pogledal me jc s svojimi steklenimi očmi. >Ne spominjam se.« Mene to ni presenetile Tisti mah je vstopila Cintija. Ko sem jo kradoraa ošinil z očesom, sem videl, da je izpreletel Tanky-jevo obličje zlovoljen izraz, kakor ga navadno izzove pri pijancu neprijeten dogodek; očitno zato, ker je Cintija ob pogledu name pokazala odkrito veselje. Še nikoli se mi ni bila zdela tolikanj ljubka. Dokaj visoke postave je in hojo ima zares veličastno. Njena preprosta črna obleka je bila videti ob materini nagizdanosti še bolj poudarjena; čudovito uje- mala se je s temno bledoto njene polti in bledozlato barvo njenih las. »Pozni ste, Peter,- je rekla in se ozrla na nihalno uro. »Vem. Nikar ne zamerite.« »Kar šli bi, kaj menite?« je predložil Tankv. »Moj voz čaka spodaj,« sem odgovoril. »Bi hoteli pozvoniti, gospod Gifford?^ je rekla gospa Drassilisova. > Naročiti moram Parkerju. naj pokliče še enega.« »Vzemite me s seboj v svoj avto,« sem začul glas, ki mi je šepetal na uho. Pogledal sem Cintijo: njen obraz je bil neizpre-menjen. Nato sem pogledal Tankvja Gifforda in uganil, koliko je ura. Ze večkrat sem ga bil videl s tem izrazom »kakor mrtva riba«, posebno pa takrat, ko so naju seznanili v »Empiru«. »Če hočete, se peljita vidva z gospodom Giffor-dom v mojem vozu,« sem rekel gospe Drassilisovi, »midva pa prideva kmalu za vama. s A kakor je bilo videti, ni gospa Drassilisova na tisto uho nič slišala. Ko je odgovorila, je imel njen glas nekam rezek zvok, ki ga Tankv najbrže ni opazil, meni pa je kakor trobenta zadonel na uho. »Meni se ne mudi,« je rekla. »Gospod Gifford, ali hočete vzeti Cintijo s seboj? Midva z gospodom Burnsom se pripeljeva za vama. Na stopnicah boste srečali Parkerja: recite mu, prosim, naj pokliče še en avtomobil.« Ko sta Cintija in Tanky odšla in so se vrata zaprla za njima, se je gospa kakor kača obrnila proti meni: kakor prava pisana kača. »Kako morete biti tako netaktni? je vzkliknila. »Pravi bedak ste, Peter! Kaj nimate oči? »Oprostite,« sem cdgovoril. »Tolikanj zaverov.in je vanjo! »Žal mi je.« Kako to mislite?« »Žal mi je zaradi nje.« Skrčila se je vas?, kakor da mi hoče planiti v obraz. Oči so se ji i.: krile. Meni so še usta mahoma osušila in srce mi je jelo divje razbijati. Oba sva bila razjarjena. Za-edala sva se, da je nastopil trenutek, ki sva ga slutila že nekaj let. Jaz po svoji strani sem bil zadovoljen, da je prišel: kadar nas nekaj globoko prevzema, nam je zmerom v olajšanje, če moremo svobodno govoriti in odkrito povedati vse. kar mislima. rOh,'< je rekla nazadnje. Glas ji je drhtel in očitno je bilo. da se komaj premaguje. Oh! A kaj vam je moja hči. gospod Burns? »Dobra prijateljica.« »In kakor kaže, ji skušate kot dober prijatelj pokvariti priložnost, ki se ji ponuja: ali ne?« »Će merite s tem na gospoda Gifforda, tedaj . .. tedaj se ne motite Taka je bila, kaker bi jo hotelo zadušiti, čez čas je nadaljevala: »Aha, razumem! Razumem. Toda jaz bom napravila istoriji enkrat za vselej konec! Ste slišali? Že nekaj časa opažam, koliko je ura. Skratka, ker sem vam dovoljevala, da ste svobodno prihajali v mojo hišo, kadar in kolikor vas je bilo volja, si menda domišljate, da lahko . . .« »Da lahko...?« sem ponovil, videč njeno obotavljanje. »Da, v hišo prihajate, postavljate se med Cintijo in gospode, ki bi jih utegnila zanimati, in zlorabljate svoje prijateljsko razmerje do i^ojc 'nčere v to, da si skušate zagotoviti izključno pravico do njene pozornosti. Pravim vam, da ji pokvarjate vse priložnosti. To je . . .« Tisti mah je vstopil Parker in javil, da taka avtomobil pred vrati. Molče sva se peljala k Fletcherjevim. Čar je bil pretrgan. Nobeden izmed naju se ni mogel vrniti v tisto prvotno stran duha. ki je bilo sprožilo prvi nastop pričakovanega spopada, a v manjši razburjenosti je bilo nadaljevanje prepira nemogoče. Bilo je tisto blaženo zatišje med dvema »roundoma« in oba sva ga spoštovala kakor po dogovoru. Ko sva stopila v plesno dvorano, je godba pravkar igrala zadnje takte valčka. Cintija je plesala s Tankvjem Giffordom. podobna krasnemu kipu. Ko je godba utihnila in sta obstala baš meni naspror?. se je ozrla čez ramo in me opazila. Takoj se je odtrgala od kavalir ja in naglo pristopila k meni. »Odvedite me.' mi je rekla tiho kakor dih. ^Kamor koli, samo hitro.« Urejuje Josip ga^ancnl — Za Narodno tiskarno Fran Jena — Za žnmmttnj dal lista: I^ubomic Volčič — Vsi t Ljubljani