Poštnina plačana v eofo- 'nI. • 9? Leto XIV., štev, 50 L. pravDištvu: Ljuntjana, Koatljeva ulica i. — teieton St. 3122, 3123, 3124 3125 3126. Inseratn' oddelek: Ljubljana. Selen-ourguva ul. i. — Tcl 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 5tev. 11. — Teieton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 1 — Teieton §t. 190 Račun' pn pošt. ček zavodih: Ljubljana š?. 11 842. Prasa čislo 78.180. \V ■ en št 105 241 Sodba slovanskega IL 1933 Ljafcljana, torek 28. Sebruasrja lojj Cena Dffl ž.— Naročnina enaia mesečno L)u> 25.— Za inozemstvo Dtn 40.—. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon št 2440 Celje. Strossmayerjeva ul. l- Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa BBSSBSSBBBB Sokolstva V nedeljo se je sestalo v Ljubljani vodstvo Slovanske sokolske zveze. Na drugem mestu poročamo o poteku te važne seje, za našo javnost momentano najinteresantnejši odlomek pa smo zabeležili že v svoji ponedeljski izdaji, ko smo objavili izjavo Slovanske sokolske zveze o protisckolakem pastirskem listu naših škofov. Ta škofovska posla- , niča je z resolucijo vrhovne reprezentance slovanskega Sokolstva doživela novo obsodbo, ki je tem bolj značilna in učinkovita, ker nosi na prvem mestu podpis staroste poljskega Sokolstva, grofa Zamojskega. S tem je ne le sijajno manifestira na solidarnost vsega slovanskega Sokolstva, marveč izpodbito je tlo >tudi trditvi pastirskega lista, da je jugoslovenski ali češkoslovaški Sokol cekaj drugega kakor poljski Sokol. Znano je, na kako velik odpor je naletela protisokolska poslanica v vsej jugoslovenski javnosti. Znane je tudi, da je biio več sto duhovnikov, Id pastirskega lista niso p recitali, in več sto cerkev, ki na ono januarsko nedeljo niso bile spremenjene v zborovalnice proti taki zaslužni vsenarodni organizaciji kakor je Sokol. Odpor duhovščine in javnosti je bil utemeljen v zavesti in spoznanju, da so očitki pastirskega lista proti Sokolstvu skoz in skoz neutemeljeni in da za one, ki so dali zanj iniciativo, niso bili meredajni interesi vere in niti ne interesi cerkve. Kdor ie imel priliko slišati e prižni-ce to čudno pastirsko pismo, se je moral čuditi, kako malo božje besede je v njem, kdor pa je imel priliko proučiti podrobne trditve naših škofov, se je moral zavreti, kako lahkomiselno in brez čuta odgovornosti obsojajo škofje pavšalno vso organizacijo, ki ima v svojih vrstah tisoče in tisoče dobrih vernikov in moralno neoporečnih ljudi. Nobena konkretna obdoižitev, ki je na njih temeljila škofovska poslanic?., ni vzdržala objektivne kritike in nepristranskemu sodniku ne bi mogla biti dokaz za obsodbo Sokolstva niti z verskega niti z moralnega vidika. Navedli smo v »Jutru« že več primerov, kako neosnovani so razni očitki, vsebovani v pastirskem listu. In v poročilih o razpravah v ba-novinskem svetu smo pretekli teden omenili, kako je tudi boštanjski primer, ki ga je pastirski list navedel med naglavnimi grehi Sokolstva. v resnici bistveno drugačen. Ban dr. Marušič je sporočil na seji ugotovitve uradne preiskave, ki kažejo, da Sokol v Boštanju ni storil prav ničesar, nad čemer bi £3 mogli zastopniki cerkve ali celo drugi verniki upravičeno razburjati. Ako iščemo pojasnila za nepremišljeni in neutemeljeni korak našin škofov, ga moramo dobiti le v tem, da so se cerkveni dostojanstveniki dali izrabiti za politični klerikalizem. Ta ima že cd nekdaj med svojimi sredstvi tudi brezobzirno zlorabo vere in cerkve. V politični zgodovini svoje ožje domovine imamo nebroj dokazov za to, tudi takšnih, ki so zelo podobni čitanju protisokolske-ga pastirskega lista. Saj je v nekdanjih časih postalo že ='koro tradicija, da so se škofovske poslanice, ki bi morale dajati vernikom verske in moralne smernice, postavljale le prečesto v službo politike. Ali je to v prid cerkvi, pred vsem pa veri. je veliko vprašanje, ki je treba na »j odgovoriti v vsakem pogledu zanikalno. Ne more biti koristno za cerkev in vero, ako besede cerkvenih dostojanstvenikov, čeprav slavnostno izrečene s propovednice, nimajo drugačnega učinka nego političen proglas, o katerem je vsakomur dano na prosto voljo, da mu verjame ali ne. Iz svoje politične zgodovine imamo tudi izkustvo, da politični klerikalizem odklanja in pobija vsak pokret in vsako organizacijo, ki se mu nočeta ali ne moreta vdinjati. Zanj brezobzirno velja geslo, ki smo ga v dobah klerikalne strahovlade tolikokrat slišali: Kdor ni z nami, je proti nam. Sokolstvo ne siuži in ne more služiti nobeni strankarski politiki. Zato si je tudi že zdavnaj nakopalo najostrejše nasprotstvo klerikalne stranke, ki je vpregla proti njemu tudi cerkve, kadar in kjer je le mogla. Tudi zadnjo škofovsko poslanico proti Sokolstvu moremo razumeti le, ako vzamemo, da so gg. škofje zavedno ali nezavedno ravnali v službi politike. Poskus te nove protisokolske ofenzive se je izjalovil še bolj, kakor so se vsi prejšnji. Zadnji in morda najhujši udarec so dobili po nedeljski resoluciji, ki je pokazala, da obsoja napad na Sokolstvo vsa ogromna sokolska armada slovanskih narodov. Tudi poljski Sokol se je pridružil tej obsodbi, oni Sokol, ki je ob svojem zadnjem zletu prejel apostolski blagoslov od samega papeža. Krvav spopad med Armenci v Franciji Grenoble, 27. februarja AA. Tukajšnji Armenci so slavili svoj narodna praznik, ko je nenadoma vdrla v dvorano skupina armenskih komunistov. Prišlo je do spopadov z noži, pri čemer so enega ubili, s Novi amandmani k finančnemu zakonu Celotni državni proračun se poviša za S§6»3&4 Bšn — Novi krediti za dravsko feaaovino Beograd, 27. febr. p. Finančni odbor Narodne skupščine je zasedal danes ves dan ter je razpravljal o nekaterih novih amand-manih, ki so jih predložili finančni minister odnosno posamezni poslanci k finančnemu zakonu in državnemu proračunu. Po amandmanih, ki jih je v sporazumu z vlado predložil finančni minister, se poviša suupna vsota državnega preračuna za 556.304 I>in, od čegar odpade na vrhovno državno upravo 300.000 Din. Istočasno se znižajo izdatki za državne dolgove za 5 milijonov dinarjev. Krediti kmetijskega ministrstva se povečajo za 3,700.090, ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje pa za 1,556.364 Din. V okviru teh novih kreditov se povečajo krediti za senat za 300.000 Din. Znižanje odplačila državnih dolgov za 5 milijonov se nanaša na 5-odstotne obveznice za ureditev agrarnih oanošajev v Južni Srbiji m Črni gori. Pri viš. dež. sodišču v Ljubljani se odobri virmanu anje postavke v višini 14.972 Din v okviru stroškov za kazenski postopek. Ti stroši i se znižajo za to vsoio, zato pa se povečajo izdatki pri zamenjavi zemljišča z mestno občino v Ptuju za Din 10.475. Razen tega se lz gornjega znesaa krijejo primanjkljaji, nastali zaradi vlomov odnosno tatvin pn blagajni okrožnega su-dišča v Ljubljani o3 Din, v Novem mestu G77 Din in pri sreskem sodišču v Ljubljani 3.157 Din. V finančnem ministrstvu se pu-večajo krediti za gospodarska podjetja za 3,100.000 Din. Za isto vsoto se znižajo stroški za izdelavo cigaretnega papirja. Krvava nedelja v Nemčiji Obračunavanje hitlerjevcev s političnimi nasprotniki — Tajna mobilizacija narodno-socialističnih napadalnih oddelkov Prometnemu ministru se odobri vlrmanl-ranje kreditov brez finančnega efekta. Kmetijskemu ministrstvu se povišajo Krediti za 3,700.000 Dm, od čegar oapaae na dravsko bansko upravo kredit za enega višjega veterinarskega svetnika m enega veterinarskega pristava. Državni protezni delavnici v Ljubljani se poveča kivdlt za f).SS0 Din, od čegar je določenih za prebrano invalidov 4.380 Din, za poštnino in slične izdatke pa 5.000 Din. V resoru ministrstva za socialno politiko je povečan kredit erav-ski banski upravi za 38.000 Din za dnevnica rje In pogecbene uradnike, pri izrednih Izdatkih pa je povečan kredit za državno bolnico v LJubPani za 24.000 Din za Uva duhovnika. Prometnemu ministrstvu Je odobreno, da rezervira ua račun uprave dr2avnih železnic za dobavo železniškega materijala na Poljskem 2.CS3.048 *vicarskm frankov na račun dobave tobaka Poljski. Poseben člen daje ministrom pravico, da v okviru odobrenih kreditov in predvidenega števila državnih uJ ižbence-' svojega resora postavljajo ir. premeščajo državne uslužbence, računajoč pri tem tudi banske uprave in estale državne ustanove. 01. 63 določa, da se §§ 4'JO ia 438 zakona o obrtih z dne 5. marca 11)31 z dnem uveljavl.ienja tega zakona ukineta in obnove sakor.i odnosno odredbe, ki so bile z omenjenima členoma ukinjene. Prav tako določa poseben amandrnan, da se z uveljavi j en jem tega zakona ukine obvezno zavarovanje občinsl ih uslužbencev ln služiteljev za prirrer bolezni in nezgode. Odkritfa madžarskega socialističnega publicista o imperialističnih in militarističnih ciljih madžarske Dunaj, 27. februarja, d. Madžarski socialistični publicist Ladislav Fenves ie objavil v »Arbeiter Zeitung« daljši članek pod naslovom »Budrnipeštansko ognjišče požara«. V članku poudarja, da skuša že še-1 'et ob vsaki priliki opozarjati evropsko javno mnenje na Budimpešto, kjer je ogniiišče nove evropske vojne, ker se madžarska pro-tir evolucij a sistematično pripravlja nanjo. Pisec navaja, da je takoj po prevratu preplavila madžarska gospoda, ki je prej bivala na oz e mil ioi. naseljenem po drugih narodih. v strahu pred ljudsko jezo madžarsko glavno mesto, kamor so prišli v še večjih množicah, ko so po treanonstoi pogodb-' nasledstvene države postavile v urade lastne intelektualce. Iz Budimpešte je bilo takoj nato razprostrto po odtrganih pokra jim ah omrežje tajnega madžarskega iredentističnega pokreta. Na Madžarskem se otroci v šolah uče le o veliki Madžarski. K o mit a t Fogaras. v katerem prebiva d« 95 odstotkov Rumunov. in komitata Lipta in Arva. v katenh prebava do 80 odstotkov Slovakov, se proglašajo kot »sveta madžarska da«, ki j:h je prokleti sovražnik zasedel le začasno. V pevskih urah se vliva otrokom v glavo vojna romantika in pri šolskih izletih se igrajo 8-1 e tu i dečki že vojno. V starosti od 16. do 22. leta mora teti vsak mdadeniič na podlagi zakona o telesni vzgoji član »Leveirte«. kjer so inštruktorji oficirji. Vsaka občina je dolžna, da preskrbi pouk v te-i organizaciji vežbališče in opremo. Ako mladina ne prde k vežba-nju, se kaznujejo starši alti skrbniki z globo, ki se iztiriuie skupno z davki. Leventa ni ničesa drugega kakor vojaški kader, ki nima samo v evidenci vse mladine na Madžarskem. temveč jo tudi vzgaja. Po triatlonski mirovn.i pogodb: sme imeti Madžarska samo najemniško vojsko 35.000 mož. v nasprotju s tem pa ie gotovo, da madžarska vojna že 10 let nima nobenega najemnika, ker se vrši njeno izpolnjeva- nje z rednimi nabori doraščajoče mladine, ki se pošlje po dveh letih na dopust, da napravi prostor mlajšim letnikom. Sedaj so v službi mladeniči, stari >;o 25 in 26 let Na Madžarskem so vse ■.^ušuice nabito polne, na podlagi česar se more sklepati, da ie zbranih nad 60.000 vojakov. Poleg več tisoč oficirjev, ki vodijo vež-banje v Leventri, so poki a tudi vsa mesta m celo vasi orožnikov, rečnih m obmejnih straž. Včasih je zadostovala orožniska patrulja De tih mož za pet ali šest vasi. Danes ni na Madžarskem nobene vasice z dvema cestama, v kateri bi ne bilo najmanj šest orožnikov. V občiir.ah s 600 prebivalcev jih je najmanj 10 do 12, v krajih z več ko 1000 prebivalcev pa po 40. V majhnih pokrajinskih mestih ,ki imajo mani kakor 10.000 prebivalcev, je poleg krajevne državne policije še po cela stotnija orožnikov, ki so obenem vsi vojaki V Budimpešti se vpri-zarjajo s pomočjo agentov provokatorjev kom umi stične zarote, ki dajejo povod za nadaljnje povečavatije žandarmerije in policije. Nadštevilna artiljerija je spravljena pri rečmh stražah. V Teten.vju. Ko-morn-u, Oerkenviju. so bile zgrajene ogromne podzemeljske utrdbe, kjer se kupici mumcija, ki jo neprestano kupujejo in proizvajajo tudi doma. Treba si je jas.io ogledat1 pocestne škropilnice v Budimpešti, ki imajo najdražje motorje in najmočnejše jekleno ogrodje. Ti avtomobili so tako zgrajeni da je treba odstraniti samo sod, pa se lahko takoj nanje montira najtežji top. Pod Gombosovo vlado so tudi železnice prišle popolnoma pod vojaško vodstvo. Povsod se vidi mrzlično pripravljanje, da bi se izrabila prva prilika za vojaški pohod fašističnih držav. Temu namenu ie služila tude ponesrečena hirtenberška dobava orožja. Tudi letala, ki so v viš; ii i 6000 metrov preletela Avstrijo, so bila določena za isti namen. Nemški parlament gori Berlin, 27. februarja, sp. Nocoj kmalu po 22. uri je nastal v poslcp.ii nemškega parlamenta požar, ki se je zolisko-vito naglico ški'1 ter je v par minutah zajel Sikorai ves glavni trakt. Predno so ogenj sploh opazili, je bila že vsa glavna kupola v plamenih. Vse berlinsko gasilstvo je bilo takoj alarmirano ter ie nastopilo z vsem svojim orodjem. Po številnih ceveh .so začeli s;*pa-ti na ognjišče s Vrne množine vode. vendar pa ob uri. ko to pročamo. ognja niso mogli niti omejiti in divja z v*o sil o razbesnelega elementa dalje. To daje povod govoricam, da je bi! ogenj podtaknjen ter da so požiga.Ici polili poslopje z bencinom ali kako drugo gorljivo snovjo. _ Samomor ravnatelja madžarskih železnic Budimpešta, 27. februarja d. Včeraj se je ustrelil v svoji pisarni ravnatelj madžarskih državnih železnic Szentivanyi, ki je bil pred nefcpj dnevi suspendiran, ker je bila uvedena proti njemu preiskava zaradi zlorab pri dobavah olja za državne železnice. Pakt Male antante pred Narodno skupščino Beograd. 27. febr. p. Danes dopoldne se je vršila kratka seja Narodne skupščine. Predsedoval ji je podpredsednik dr Ha* «anbegovič. P> odobritvi zapisnika in re-šitv; nekaterih tekočih zadev je Narodna skupščina prešla na dnevni red in sklenila. da se bo vršila prihodnja seja v sredo dne 1 marca ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu ho razprava o paktu Male antan> te, ki ga je pred par dnevi predložil zunanji minister. Skupščinski odbor, ki je b:! določen za proučitev tega zakonskega načrta, s katerim sc bo ta n'kt ratificiral, je svo e delo že končal >n predložil Narodni skupščini svoje poročilo. V imenu skupščine bo poročal narodni poslancc dr. Bogoljub Kujundžič, v imenu posameznih poslanskih klubov pn bodo govorili gg dr. Ninko Peric, Ivan Mohorič. dr Ivan Pele-ček dr Nikola Ni kič Stavo Trpkovič in Nikola Preka. Govore bo prenašala beo« grajska radio-postaja za vso državo. Berlin, 27. febr. č. Včeraj je volilna bor- J ba malone dosegla vrhunec. Vse politične stranke in organizacije so prired le velika zborovanja. Govore ministrov so prenaša« li po radiju Centrum je imel veliko zborovanje v Frankfurtu, ki sta se ga udeležila tudi prelit Kaas in predsednik bavarske liudske s Tanke Schiiffer. V zadnjem času je S.hiif-fer silno ostro nastopal proti ccntral stičnim tendcncam nacionalnega režima, včeraj pa je govoril nepričakovano zelo pomirjevalno Zavračal je očitke slede bavarskega separatizma in dejal, da ie Bavarska mnzeg vcliko»nemške ideje. Obenem je govoril o vpra-anju monarhije in izjavi. da monarhična ideja ni v skladu z idejo strankarske politike Kar sc tiče vesti o raznih ukrepih, ki bi naj bili naperjeni proti Bavarski, je izjavil da ima že 4S ur pri sebi pismen dokument, po katerem iiindcnbuig ne bo izdal nikake cd-edbe proti Bavar ali kakršnikoli drugi deželi, dokler politična borba ne bo prekoračila mei. ki jih določa ustava. Govoril ie na» dalje o potrebi, da se ustvari delovna ve-č:na v parlamentu in «e zavzemal za parlamentarno vlado. Prišel je čas. ko so se pričele zh;rati vse nacionalne sile in le koncentracija konstruktivnih sil more po» voljno vplivati na razvoj Nemčije. Včerajšnjih nedelja je potekla v znamenju najhujšega političnega terorja. V Berlinu in ostali državi so spopadi političnih nasprotnikov zahtevali 8 smrtnih žrtev, med njim- dva pristaša narodnih socialistov, 1 pristaš »Reichsbannerja« in pot članov komunistične stranke. Razen tega smrtnih žrtev je bilo v teku raznih spopa. dov še 15 oseb hudo, oko': 100 pa lahko raivenh. Včeraj je prišlo do mnog:h spopadov med raznimi političnimi skupinami. Ko je korakal včeraj popoldne po cesti v Elbcr-feldu oddelek hitlerjevskih napadalnih čet pod policijsko zaščito je padel iz neke hiše proti n!emu strel. Doslej še ni dogna-no, ali je bil namenjen hitlerjevcem ali polic;j' PoPcija je na strel odgovorila s splošnim streljanjem, pri čemer sta bili dve osebi ubiti, ena hudo. dve pa lažje ranjeni Lažje sta bila ranjena tudi dva hitlerjevca. Snoči sta bila ob istem času izvršena dva napada v neki manjši ulici v vzhodnem berlinskem predmestju, kjer pre« bivajo skoraj sami komunisti. Opolnoči sta prikorakala dva oddelka hitlerjevcev pred dve kavarni in poslala vanji patrulji, ki sta nevarno ranili lastnika obeh kcvarn, znana komunista. Nato so napadalci izginili brez sledu. V Lindentelsu pri Darmstadtu so v spopadu nicd narodnimi socialisti in republi» kanci nekega hitlerjevca zabodli. V Hamburgu je bilo več hitlerjevcev ranjen'h pri streljanju. k; je nastalo pri hitlerjevskem obhodu. V Kolnu so našli ustreljenega nekega komunista. V političnih' krofih v Berlinu kroži tre« nutno taino povelje narodno-socialistične-ga voditelja skuperlin»B.randenburg. ki odreja, naj se ne-k-iteri oddelki te skupine takoj umaknejo iz Berlina v posebne prostore v predmestjih. Te priprave se vršijo baje zelo tajno in previdno, tako da bi jih nasprotniki ne opazili. Orožje bodo ti oddelki dobili v novih prostorih. Kakor pravijo, bodo ti napadalni oddelki dobili dne 5. ali 6 marca povelje za splošno akcijo. Pri tem bodo bajo brezobzirno uporabljali orožje. Ali je ta listina samo mistifikacija, se za sedaj ne more ugotoviti. Z druge strani se je izvedelo, da se slične koncentracijo napa« dalnih oddelkov pripravljajo tudi v drugih skupinah Ker je pred dnevi neki na-rodnosocialistični poslanec izjavil, da v Nemčiji brez šentjernejske noči ne bo rc» da. ljudje šc bolj verjamejo tem govoricam. ker smatrajo ta premikanja narodno* socialističnih oddelkov za prve priprave. Notranji minister jc prepovedal uvažanje in prodajanje stra^bourskih listov »Dernieres Nouvelles« in »La Republ'cjut«. Vlada ie tudi prepovedala komunistični organ »Die Kote Pahne« do 15. aprila. »12-Uhr Blat t« poroča, da bo v kratkem v vsej Nemčiji razglašeno politično pre* m'.rje Vladne stranke so se po tej vesti sporazumele, da bo drž. predsednik Hindenburg po volitvah izdal numo odredbo o državljanskem premirju, ki bo veljalo d<> pričetka prihodnjega leta. S to naredbo bodo prepovedana vsa javna zborovanja pod vedrim nebom in v zaprtih lokalih Politična aktivnost posameznih strank bo na ta način zelo omejena. Stroge določbe bodo uveljavljene tudi za tisk. Viliemovi restavracijski načrti Zakulisne intrige nemških monarhistov - Viljem proti svojem« sinu - Hitler skrbi za sebe Berlin, 27. febr. d. O posotu soproge bivšega cesarja Viljema, Hermine, pretekle dni v Berlinu, se doznavajo sedaj podrobnosti, ki dokazujejo, da so se razmere v bivši cesarski rodbini zelo poostrile. Znano ;e, da so zastopniki stare konzervativne smeri HugenbeTgovi nemški nacionalci, jStabl-lielm; in PapeD s svojo ožjo družbo, pripravljali načrt o obnovi hohenzollernskega cesarstva, kakor tudi, da je bil državni predsednik Hindenburg o tem načrtu obveščen. Izvedba tega načrta je zadela na zapreko, na zaprisego Hindenburga na republikansko ustavo, monarhisti pa so računali tudi s to težkočo in so bili mnenja, naj bi v danem primeru Hindenburg odstopil, da da bi si ne otežil svoje vesti, ter napravil prostor hohenzollernski restavraciji. Po tem načrtu naj bi bivši iirostolonasled-nik najprej kandidiral za mesto državnega predsednika po zgledu Napoleona 111., ki je bil izvoljen za predsednika francoske republike ter se je nato 1. 18D2 vsodel na prestol svojega strica. Ta načrt je bil v toliko nepopoln, ker bi bil potreben za imenovanje bivšega prestolonaslednika za predsedniškega kandidata pristanek narodnih socialistov. Hitler se jc doslej izogibal javni izjavi glede obnove holienzollernskega cesarstva, del njegovih pristašev sicer siin-patizira s K mislijo, večina pa je nasprotna. Sedaj, ko jc Hitler prišel na oblast bi mu nikakor nc bilo ljubo, da bi se v prid Hohenzollerncev umaknil na drugo mesto. Obenem je bil iz Doorna sporočen tudi protest proti načrtu, po katerem naj bi bi v? i prestolonaslednik kandidiral zh predsednik.!, Svoj ugovor je Viljem i I. utemeljeval najprej načelno, kakor da bi bila kandidatura dediča krone nezdružljiva z d^hom legiti-mizma, sedaj pa se j»- izkazala resnica, da bi Viljem II. sam rad zopet postal cesar. Iz okolice prestolonaslednika so se namreč razširile govorice, da ta misel ni bila rojena v Viljemov i glavi, temveč je izšla i« njegove častihlepne soproge Hermine, ki hoče rešiti nemško krono zase. Ta nastop Viljemove sopro«; je. dovedcl tudi do spora med njo in prefeiolonaslednikovo soprog«) Cecilijo, ki se obiskom v Doornu dosledno izogiba in ki se tudi ni zmenila za prihod Hermine v Berlin. Poset Viljemove soproge v Berlinu je imel namen, da bi prioo?,i".a Hitlerja za bivšega cesarja in njegove restavracijske načrte. Xa sestanku v hiši soproge nemškega poslanika v Moskvi, Dirk-ksena, je ostal Hitler neomajan, ker si no6.' na predvečer dosege svojih najvišjih ciljeT pokvariti lastnih načrtov. Tudi Papen bo mogel ničesar izpremeniti na tem odklonilnem stališču Hitlerja in bi mogel k večjemu doseči, kakor zatrjujejo v ponče-Spešili izvedbo kolčnih Hitlerjevih naaae-nov, namreč vzpostavitev r\ktature. Zaupnica francoski vladi v senatu Francoski senat je pristal na znižanje vojaških kreditov v obsegu, kakor ga je sprejela poslanska zbornica Pariz, 27. ianuarja. AA. Senat je dopoldne pri drugem čritanju načrta o provizorni dvanajstimi načel vprašanje kreditov za narodno'obrambo, pri katerih je v prvem čitamju odklonil v poslanski zbornici sprejete redukcije. Vsi trije predsedniki narodno -obrambnih odborov senata so po vrsti v svojih govorih izrazili bojazen, da bi bi'o za Francijo usodno, če se bi v sedanji napetosti mednarodnega položaja znižali krediti za narodno obrambo. Vsi triije so na-glašali potrebo po ohranitvi sedanjih obrambnih sli. ki so že tako znižane na minimum. Pred-sednik finančnega odbora setiata CaiMaux se ie nato zavzel za re.dn.kcno kreditov, češ, da je rešitev domovine prav tako tudi odvisna od finančne obnove. Nato je govorilo še več senatorjev desnice in sredine, kri so vsi zahtevni, da ostanek vojaški krediti nedotaknjeni. Predsednik vlade Daladier ie izjavM, da ie vlada zaslišala obe zbornici in sklenila postaviti zaradi redukcije vojaških kreditov vprašanje zaupnice. Nato ie dokazova1, da je znižanje vojaškiih kreditov potrebno zaradi preureditve vojaškega sistema. Ob- vezal se ie, da bo r.ačrte o tej preureditvi predložil še pred koncem marca. Nato ie pobijal bojazen, ki se kaže v izjavah senatorjev. Francija se bori, je naglasil, da zmaga v Ženevi teza o razorožitvi, kk.r*tu pa tudi teza o učinkovit; kontroli vseh narodov nad to razorožitvijo. Mi se lojalno trudimo, da se razorožitev doseže, in prav tako pričakujemo lojalnosti tudi od vseii drugih. Takšno je stališče glede vlade r ženevskih razpravah. Mi zahtevamo, da pridejo vojaške prureditve na dnevni red pri razpe velike prireditve - Proti škofovski poslanici . a co vzameio na Ljubljana, 27. februarja. V nedeljo se je ves dan vršila v Narodnem domu, v prostorih Ljubljanskega Sokola-, seja predsedstva najvišje slovanske sokolske organizacije, Zveze slovanskega Sokolstva. Zastopana so bili po svojih predstavnikih tri najjačja združenja, m to: Ce-škoslovenska Obec Sokolska, Zvionzek Sokolova v Polsce in Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Dalje je bil seji prisoten tudi starosta ruskih Sokolov brat R. Drajhng kot gost in člani Savezne uprave, ki bivajo v Ijiubljani. Dnevni red je obsegal poleg važne razprave o notranji reorganizaciji Zveze m ureditve prosvetnega dela ter morebitne ustanovitve drugih potrebnih odsekov tudi ■poročila načelništva o IX. vsesokolskem zletu ki je bii prirejen tudi po Zvezi m so vse v njej učlanjene organizacije na njem deiansko sodelovale. Dalje se je morajo rešiti vnrašanje sprejema bolgarskih Junakov -- Zvezo, urediti nekatere tehnične za-ilcve glede tekem, potem glede sedeža y.vcze ruskih Sokolov za mejo. Slovansko Sokolstvo pa je smatralo kot svojo dolžnost da zavzame svoje stališče nasproti poslanici katoliških škofov v Jugoslaviji, naperjeni proti jugoslovenskemu m vobce v=emu Sokolstvu, „ t , ' Zborovanje je vodil uradujoči podstarosta Zveze starosta poljskih Sokolov Adam Zamorski. dalje so bili navzoči poleg zveznega "tajnika Vincenca štjepaneka iz Prage za ČOS bratie: starosta COS dr. Stanislav Bukovski načelnik Heler in prosvetar Krej-či za polisko Sokolstvo podstarosta Vitold Tvrakovski iz Varšave, za jugoslovensko Sokolstvo T. podstarosta Gangl, drugi podstarosta Paunkovič, načelnik Ambrožič in prosvetar dr. Belajčič, za Ruse Drajlmg. Fo uvodnih besedah br. Zamojskega, ki se je" spomnil predvsem vsesokolskega zleta v pra a i in izrekel COS še enkrat zahvalo za prireditev tako velike sokolske manifestacije ob priliki 100-letnice Tyrševega rojstva je predsedstvo počastilo spomin umrlih sokolskih delavcev Lukiča, Dembskega ter predsednika Mednarodne telovadno zveze Cazaleta. V svojem poročilu je predsedujoči spregovoril nekoliko besed o splos-rtem položaju v Evropi, prešel nato na razmere v poedinih sokolskih zvezah zlasti med Lužiškimi Srbi ter slednjič omenil tudi poslednjo prireditev Zveze. smučarske tekme v Bohinju od 17. do 19. t. ra. Predsedstvena seja je trajala od 9. ure dopoldne do pol 14. ter popoldne od 15. do pol 19. Razprava je bila ves čas o vseh točkah dnevnega reda živahna, nakar so bili napravljeni nastopni sklepi: 1. Predsedstvo češkoslovenske Obce Sokolske izdela v vseh podrobnostih osnutek novega statuta Zveze slovanskega Sokol-rtva z vsemi potrebnimi pojasniil, nakar se bo o tem predmetu razpravljalo na prvi prihodnji soji predsedstva, vsa v Zvezi \ član jena združenja pa prejmejo osnutke pravočasno, da lahko zavzamejo po svojih organizačnih organih nasproti njim svoje stališče. 12. Poročila uradujočega namestnika bolnega načelnika dr. Vaniča brata Agatona Helerja o IX. vsesokolskem zletu ter poročilo zastopnika Zvezinega načelništva na III. slovanskih smučarskih tekmah v Bo- Aiera Sehfellner! Dunaj. 25. februarja. Ko ie bila izročena energična nota Francije m Angbje av.tr j.sk, Vladi v zadevi tinotapstva oiožja za Madžarsko je zavri v o v nacionalističiH javnosti, lodcna-vui se je ultimati vni značaj note m odklanjala se je Kontrola veles 1, o izvršitvi /Hinevane vrnitve orožja m zlasti zahteva, da mora avstrijska vlada s slovesno priie-tiadtuiestuk>ču i/.|avo potrdi točno izvršitev stavljene zahteve v določenem roku Pisalo sc- je o poseganju v euvercnite-tr> avstr j<.ke države, kar mora Avstrija odkloniti. bolj kakor Avstrija sama je peto isto pesem it di jamsko časopisje; da ni zaostajala Madžarska, skoro ni treba omenjali. Francija in Anglija sm s /oje staksče ub.a-žih m ,»npt»nug-ii kancelarju Dollfussu, di se je :zvi.| iz prav kočljive situacije Na-cicna istično časopisje celo naravnost piše v Dollfussov.1 zmagi. Toda z nepr čakovano naglico »e je pokazalo, da je bila prvotna zahteva ups^lnih velesil upravičena rn za resnično rešitev hirtenberške afere potrebna Razkril se je namreč neverjetn poskus, izigrat' likvidacijo afer s prevaro kakor fe'o enaki še ni frjflo v mednarodnem svetu Vagoni z orožiem naj b: se nstradi-r a l i po stranski progi preko Aspenga :n Fehrnga v Italijo gredoč pa naj b' se v V iener Neustadtu -»pomotoma« premakni-1- na šopnnjski tir in se dejansko transpor-tirali v Šopronj na Madžarskem Tam bi se vagoni raztovoriii in bi se prazni, toda opremljeni č« plombo, prepeljali v Itak jo. kjer bi se r>r«/;n vagoni sprejeli kot tovor vrnjenega orož'1. Zopet sc bili avstrijski socialni demokrat je oni. ki jim gre zasluga, da So nakano razkrili m preprečil novi nezaslišani škandal Vsi pošteni politična krogi so • ;;d nameravano interno c cmrlno prevaro ogorčeni m ugledni avstvijsku listi vseh .strank zahteva,o popolno razčiščenje in Strogo preiskavo. »Neue Frce Presse« imenuje preprečeni poskus naravnost moralno veieizdaj,,, enako o-?tro sc izražajo tudi •drugi vodilni iisti. Nosile; Škandala je d rektor zveznih železnic Sehfellner. ki je ponudil voditelju f-.ca »Ktičnih železničarjev, poslancu Koti -_>u 150 H) š lingov podkupnine, če b' organizirano delavstvo z molčanjem toleri-raio nameravano goljufijo Seveda ie bil SehfpHner preko noč; odstranjen s svojega me.st.? m nacionalistom krogi Heimatblo-cka in oni, ki simpatizirajo s heimwehrov-sko organ-zaciio. se trudijo, da b; prikazni' celo zadevo kot zasebno špekulacijo žrrvovanega direk-orja kateri je Dollfuss noT-avi! radikal« konec. Toda t'ko noceni se stvar ne bo spravila s «veta Sehfe!'ner n: oolitčen funkciovir Znan i«» bil do*edn? kot veščak v svoji stroki, bil je profesor na tehniki in uživa v znanstvenem svetu dober glas. Tudi o hinju br. Ambrožiča se vzamejo na znanje in odobre. Diplome in odlikovanja s tekme za slovansko prvenstvo na vsesokolskem zletu se bodo razdelile na vse v poštev prihajajoče zvaze. 3 Odotre se vsi predlogi Zvezinega načelništva glede prireditev tekem Zveze. 4 Uooštevajoč sedanje stanje Sojuza bol-earskih Junakov se sklene, da se Junaki zaenkrat ne sprejmejo v Zvezo slovanskega Sokolstva, pač pa morajo vse v Zvezi vdali Vne narodne sokolske zveze smatrati za svojo dolžnost, da z najživahnejšimi stiki s J ima ki ustvarijo vse pogoje za njihov sprejem. 5 Izda se primerna izj?va predsedstva Zveze glede stališča, ki ga zavzema co-iotno Slovansko Sokolstvo nasproti poslanici katoliškega episkopata proti Savezu Sokola Jugoslavije. 6. Skliče se po pokrajinskem zletu v Ljubljani VI. glavna skupščina Zveze ruskega Sokolstva, ki naj reši vsa vprašanja te organizacije, zlasti pa vprašanje njenega sedeža. _ 7. Vzamejo se na znanje prireditve v letu 3933: zvezne tekme Zvionska Sokolstva v Poišče in pokrajinski zlet malopoijske delnice v Lvovu od 15. do IS. jur.ija ter med-zletne tekme in pokrajinski zlet jugosloven-skega Sokolstva v Ljubljani od 25. do 29. junija. 8. Predsedstvo bo izdalo informačno knjigo o svojem delu od ustanovitve Zveze pa do konca leta 1932. 9. Vzame se na znanje dopis Mednarodne telovadne zveze glede prireditve XII. mednarodnih telovadnih tekem v Budimpešti 1934 in glede 20. glavne skupščine MTZ, ki se bo vršila letos v Lausanni v Švici. Po rešitvi nekaterih internih vprašanj Zveze je predsedujoči podstarosta Zamoj-ski zaključil zbor s željo, da bi i v bodoče Zveza slovanskega Sokolstva razvila največjo delavnost v dobrobit slovanskih narodov. * Kakor navaja gornja točka 5., so predstavniki vsega slovanskega Sokolstva s posebno izjavo izrazili svoje stališče nasproti pastirskemu listu jugoslovenskih škofov, izjavo je v celoti objavilo včerajšnje ^nedeljsko »Jutro«. V informacijo čitateljem, ki ponedeljskega s Jutra« ne prejemajo, po-natiskujemo odstavek, ki obsoja škofovsko poslanico in izraža popolno solidarnost vsega slovanskega Sokolstva s Savezom Sokola kraljevine Jugoslavije: »Predsedništvo Zveze slovanskega Sokolstva spremlja objektivno in z vsemi sim-patijami delo Sokola kraljevine Jugoslavije in se raduje nad njegovim napredkom ter naglasa odlični položaj, ki ga jugoslovensko Sokolstvo zavzema v krogu slovan. sokol, bratstva v splošnem ter v kulturnem in telesnem gibanju jugoslovanskega naroda posebej. Predseništvo Zveze slovanskega Sokolstva smatra na osnovi zgoraj ugotovljenih dejstev za svojo pravico in svojo dolžnost, da odločno odbije kot popolnoma neosnovane vse napade in klevete na čast in svetlo ime Sokola kraljevine Jugoslavije, pa n?j prihajajo od katerekoli strani, ter izraža jugoslovanskemu iAkolstvu svojo popolno solidarnost in bratsko sokolsko ljubezen.« njegovi osebni integriteti n; bik) do zdaj nobenega dvoma. Kako naj bi prišel ta zasebnik naenkrat do izključno vodilne vloge v tej umazani politični aferi? Tudi kot šef zveznih železnic ni mogel priti na usodno idejo. Saj bi zaslužek železnic pri transportu orožja niti od daleč ne dosegel obljubljene podkupnine. In odkod naj bi vzele železnice visoko vsoto 150.000 šilingov (precej nad en milijon dinarjev), ko tičijo globoko v deficitu in ko 1. marca ne bodo mogle niti izplačati pokojnin? Nikdo ne dvomi, da je ubogi Sehfelluer i»ač moral žrtvovati svoje visoko mesto svoje neoma-dtzevano ime. da ee zapnejo resnični krivci, katerih .mena bi nemara vzbudila večjo senzacijo. Značilno je, da zopet vlada ni vedela ničesar, kakor že prej o ilirtenbergu ne. Vsak opazovalec sc mors čud ti naivnosti te vlade, ki ne vidi najvažnejših dogodkov akoravno se odigravajo pred dunajskimi vrat: in na Dunaju samem Res mnogo se zahteva od dobrovernosti avstrijskega prebivalstva ki naj ver vame. da ie skoro že vsak železniški prermkač o dogodkih medr.arodne važnosti bolj Informiran, ka-Kor visoki vladni gospodje. Da se dete madžarska vlada nevedno, se razume samo ob sebi. ak^ravno je težko razumeti, kako nai b- se na državnem kolodvoru izvršilo iztovorjen je celega ar/enala orožja, ne do bi za to vedeli uradni organi. Toda v avstrijskem državnem zboru ee kritien-' glasov niso dali zaduš ti Govornik socialnih demokratov dr Deutsch je ob g'«snem pritrjevanju svojih somišljenikov zahteval sodn'jsko preiskavo, ki naj nepristransko dožene resnične krivce, češ: upokojitev Sehfellnerja je bil «inio prvi korak za rehabilitecMO Avstriie pred inozemstvom. V'3'di seveda ni mnogo na tem. da b' se ozadje cele z«deve preiskovalo. Toda ne bo se moglo izogniti upravičeni zahtevi poltene javnosti, ako ne bo hotela vzeti nase odi.ia. da ima sarrna vzroke, izogniti se razkrtiem. ki jih more prinesti le objektivna sodniiska pre!ska**a. De-mantij: in meglene politične izjave ne bodo rcšli prestiža avstrijske politike. Sicer trn tudi mednarodni glasovi zahtevalo temeljitega razčiščen ja in malo verjetno je. dn bi velesile, ki eo s širokogrud-no ge«to r*okaz':li Fvoio dobrohotnost n>i-nram Dollfns^ovi Avsfr-ji. Iv le volhie. se d.-iti odrvravi^i vnovič ^o ''*iki. s kamero orfrožaio m;r revi^ion^tično usmerjene države in mj-ih podporniki. Namestnik poljskega poslanika Beograd. 27. februarja AA. Dokler bo poljski pos*sn?k na naiem dBvoru dr. Schw?"~£berg Gttnter na dopustu bo vodil poslaništvo tateik posianiStva Malem \uct odpravnik poslov. Konjiške ženske demonstracije pred sodiščem Konjice, 26. februarja. Medtem, ko je vsa pozornost naše javnosti obrnjena na šenčurski proces v Beogradu, smo imeli tudi v Konjicah pretekli teden svojo senzacijo, kazensko razpravo, kakršne konjiško sodišče še menda ni vi* delo. Tudi pri nas smo imeli lani zelene kravate, slovenske zastave, lepake z najgrši-mi psovkami zoper državo, rcnitentno nastopanje raznih nahujskanih ljudi zoper državno oblast in njene organe, dejanske napade na naše ljudi, a imeli smo pri nas tudi ženske demonstracije, ali kakor obto« žene ženske to same nazivajo: »pohode« žensk. Razni lanski dogodki, zlasti ob priliki cerkvenih shodov 'in drugih prireditev, so pokazali, da tudi v našem srezu fonnelno s cer bivša SLS ne obstoja, dejansko pa je še vedno organizirana. Hujskači so stalno na delu m ščuvajo nepremišljeno ljudstvo. Kadarkoli pa se posreči oblasti najti storilce, so to preprosti ljudje iz ljudstva, dočim kolovodje in hujskači strahopetno odnese io pete in se skrijejo. Težko je tem hujskačem priti do živega, čeprav bi lahko že vsak otrok v srezu pokazal s prsti na-nje. ..... Vršila s« je včeraj pred tukajšnjim okrajnim sodiščem razprava zoper 31 kme> tic in 1 kmeta. Od razprave »o izostali trije, zoper katere je bilo izločeno kazensko postopanje, istotako je bilo izločeno postopanje zoper tukajšnjega uirarja in avtopod-etnika Josipa Ficke. Razpravna dvorana kazenskega oddelka je bila povsem spremenjena. V tesnih prostorih te dvorane so bile postavljene številne klopi, predvsem za obtožence in je le malo prostora ostalo za poslušalce. Ozadje kazenske zadeve jc razirešitev verouč'teljev konjiškega arhidiakona Franceta Tovornika, konjiškega vikarja Franceta Bohanca in žreškega župnika Josipa Bezjaka. Ko se je lani septembra pričel šolski pouk na tukajšnjih narodnih šolah, še niso bili postavljeni novi vetrouč telu in je oblast odredila, da začasno noučujejo učitelji oziir. učiteljice tudi verouk.. To je dalo obtoženkam in številnim dru* gim ženskam povod, da so prišle 26. septembra 1932 demonstirrat pred dekliško narodno šolo v Konjicah. Zahtevale so od upraviteljice šole ge. Rrataničeve odgovor, zakaj je moral katehet Bohanec prenehati s poučevanjem veronauka Vzklikale so zoper šolsko upraviteljico in grozile, da ne bodo pošiljale otrok tako dolgo v šolo, dokler ne pride veroučitelj Nekatere so tudi že kar odganjale prihajajočo otroke izpred šole domov, češ da katehet ne poučuje. Dne 29. septembra 1932 pa so ženske ponovile svoj »pohod«, tokrat še v večjem številu Do 9. se je zbralo skoro do 100 žensk, med katere so se začeli mešati tudi moški, pred sreskim načelstvom ter zahte« vale od načelnika, da sprejme ženske na razgovor. Ta je rekel, da ne more soreieti vseh da pa naj pride k njemu manjša de-putacija. Toda ženske so začele druga drugo pozivati, da gredo vse notri Ln hotele vdreti v poslopje Končno je vzel sreski načelnik izjave nekaterih demonstrantk na zapisnik. Pred sreskim načelstvom se je množica med tem še pomnožila, ker so se pridružili še številni radovedneži. Orozni-ški komandir je zato pozval mn>?ico. da se razide, čemur pa demonstrantke niso ugodile, marveč so se v strnjenih vrstah podale pred pisarno odvetnika dr. Mejaka. Del ženske je šel v pisarno in zahteval po^ ja&nila zaradi razrešitve veroučiteljev; pn tem so očitale dr. Mejaku, da je te razrešitve kr'v Sokol, ki hoče tudi, da izgine križ iz šole. Padle so tudi še razno druge žaljivke in psovke. Dr Mejak je ženskam obrazložil zadevo in jih pozval, naj se pokore odredbi oblastva in da se naj poslužujejo zakonitih sredstev; razložil jim je tudi stališče Sokolstva do vere in zavrnil vse očitke, izrečene proti Sokolst™. Neka--tere ženske so se nato res pomirile, druge pa so se razburjale še dalje in mso hotelo oditi, tako da je moral dr. Mejak pozvati orožnike da spravijo ženske izpred odvetniške pisarne. Tudi tukaj se ženske niso odzvale pozivu orožniškega komandirja, da se razidejo. Končno se je vendar orožnikom posrečilo vedno naraščajočo množico žensk in moških razpršiti. Od moških je bil agresiven edini Fran Furman s Konjiške vasi. ki ie že pred odvetniško pisarno dr Mejaka zakričal proti ženskam: »Zgrabite tega hudiča!« Sodišče je razpravljalo o tej zadevi skoro vso sredo, v četrtek popoldne ob 15. pa je razpravljajoči sodnik g. Leopold Šmalc razglasil sodbo. Goreniak Ana, Mernik Roza. Mesaric Ivanka. Pristovnik Jo-sipina, Povh Terezija, Vaupot Ana Kro> pej Mafija. Kuk Marija Oder Julijana. Petan Jera. Selih Josipma. Furman Terezija. Kranjc Marija Kumer Marija, Stravs Marija. Vodenik Terezija m Zelezmger Ju-lijana. po večini kmetice iz koniiške okolice, so bile zaradi prestopkov po §§ 129. in 130 k. z. obsojene na zaporne, ozir. d«» name kazni, od katerih znaša najvišja zaporna kazen 10 dni m najvišja denarna kazen 430 Din. vse to pogojno za dobo enega leta Obsojen je bil tudi edini moški Furman Franc na 7 dni zapora pogojno na eno leto Vsi obsojenci nosijo tudi stroške kazenskega postopanja. Ostale obto« ženke so bile pa oproščene Strožje kazni so dobile one ženske, k' ali sploh niso matere, ali pa nimajo več šolo obveznih otrok, torej na rezrešitvi veroučiteljev niso bile tako neposredno zadete Značilno je za celo zadevo da so bile pri demonstraciji najbolj agresivne ravno te demonstrantke, dočim so se matere po večini zadrževale bolj mimo in si dale dopovedati, kako je s stvarjo. Ker večina obtoženk ni bila predkazno-vana in ker so obtoženke tudi po veliki večini dejanje priznale, dasi so ga skušale Z raznimi zagovori omiliti, je sodišče izreklo pogojno kazen. Značilen je tudi dogodek, ki se je zgo> dil takoj po odhodu obsojenk iz sodišča zunaj pred sodiščem. Tam je prihitela med ženske neka mazilje>na oseba iz Maribora, ki se je mudila ves dan v Konjicah, in vzkliknil ženskam: »Le korajžne bodJte. bravo, saj to je za vas čast!« Sodba še ni pravnomočna in bo imelo najbrž še okrožno sodišče v Celju razpravljati o teh dogodkih v konjiškem srezu. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Neupravičen napad na češkoslovaško trgovinsko politiko Razvoj trgovinskega prometa med Jugoslavijo in CSR — Nazadovanje madžarskega izvoza v republiko Iz gospodarskih krogov srno prejeli. V beograjski Politiki« z dne 20. t. m. je neki g. Cedomir M. .Tcksimovič objavil daljši članek pod naslovom »Kretanje naših trgovinskih odnosa s ČehcsLO vačk cm«. V članku se pisec docela neosnovano obrača proti češkoslovaški trgovinski politiki glede na našo državo. Pisec najprej citira prijateljske iu bratske izjave bivšega doL goletnega češkoslovaškega pr^lanika v laži državi g. Javaški določa kompenzacijski uvoz 20.000 madžarskih svinj za odgovarjajoč izvoz češkoslovaških drv in nekaterih druspb predmetov v Madžarsko, nravi pisec še na dmcem mestu, da ie Madžarska kot največji tekmec in protvnik Jugoslavije. »dobila od naše države bratske in zavezniške Češkoslovaške tako preferenco, za kakršno ee mi brezuspešno borimo že polni dve lc*i. in to od vlade, v kateri ie tudi c. M'lan Hodža. ki nam izjavlja, da bratstvo ni samo v besedah, temveč tudi v dejanjih.« Da ne bi bila ta obdolžilev objaviiena r tako uglednem listu, kakor je »Pol;tit-a«. bi človek mislil, da je namenoma podtaknjena od nekoga, ki mu prialeli«ki odnosa ji med Jugoslavijo in Češkoslovaško ne gredo v račun. posebno sedaj, ko so se vezi med obema državama z novim naktom Male antante sc bolj poglobile. Tako pa e' moremo stvar tolmačiti le na ta način, da sosp. Joksimovič sploh ni poučen o tem. kako se razvi-iaio naši trgovinski od noša j i a Češkoslovaško v zadnjih let'h in kakšno ie trgovinsko-politično razmeri« med Češkoslovaško in Madžarsko. Menda je zadnia leta prespal v«e važne trgovinsko - politične dogodke v Srednji Evropi, sicer bi moral vedeti, da je Češkoslovaška z Madžarsko že od 15. decembra 1030 v tako zvanem bre>zpogl ;-nio. kaj nam tudi tu povedo številke. Leta 1030. je Madžarska še v pogodbenem /eži-nij krila 76.6 "o vsega češkoslovaškega uvoza težkih svinj (lahke zadnja leta ne prihajajo več prakt čno v poštev). Jugoslavija pa koma i 15.5 "o; lani pa je delež_ naše države pn uvozu svinj dosegel že 47.2 V<>, dočim je delež Madžarske znašal le borih 15.2 "'o. in to navzlic kompenzacijskemu dogovoru, ki je že lani obstojal, torej ni nov in je bil sedaj le obnovljen m nekoliko izpopolnjen (uvozni kontingent za svinje i** pri tem ostal skoro nespremenjen). Pa poglejmo še dalje. Dočim se je češkoslovaški uvoz iz Jugoslavije lani v primeri z letom 1930. skrč'1 se od 431) na 389 milijo-ion Kč. torej za 12 n 'o. je v istem času češkoslovaški uvoz iz Madžarske zdrknil od 030 na 121 milijonov Kč, ali za 8< n'(\ Delež Jugoslavije na skupnem uvozi v Češkoslovaško se je v omenjenem dveletnem razdobju dvignil od 2.8 na 5.2" «. delež Madžarske pa se je istočasno skrčil o korist pri prevzemnih c=nah. Toda zaradi teh nedostatkov ne gre očitati češkoslovaškim vladnim krogom kake nelojalnosti nasproti nam. saj je vsem, ki imajo praktično posla z izvozom, znano, da nam češkoslovaška oblastva pomagajo, kjer le morejo. Da bi pa Madžarska uživala kake posebn" ugodnost: glede iirodajnih pogojev na podlagi nekakega specialnega sporazuma^ o tem seveda ne more biti govora. Tudi Madžarska ima sedaj za svinje poseben industrijski kontingent. Sicer pa: mnogo nedostatkov v na>i trgovini s Češkoslovaško smo zadnja leta brez hrjptt in oalk-jv ze odpravili v vzajemnem sporazumu; na enak način bomo gotovo premagali tudi tehnične težkoče, k; vladajo na praškem trgu. Od početka tek. leta imamo v Pragi de'egata našega Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, čigar delovanje je v pogledu dovoza in vnovčenja našiii svinj pokazalo v kratkem času že lepe uspehe. Povejmo si odkrito, kar nas tež1., r*e ir-našajnio j>a očitkov, ki niso osnovani, ali pa celo očitkov, k; so naravnost v nasprotju z dejstvi. Tako postopanje mora le kvarno vplivati na prijateljsko atmosfero v medsebojnih oanošajih in slabili^ dobro voljo v pogledu gospodarskega zbližanja. koristiti pa nam ne more prav nič. Koke si bodi končno meli io naši neprijatelji. Čermakovo stanje brezupno Newyork, 27. februarja, d. Zdravstveno stanje čikaškega župana Cermaka, ki je b ranjen ob priliki atentata na Rooseveita se je zelo poslabšalo ter so zdravniki pozvali njegovo družiaio, nai pride k njemu, ker pričakujejo vsak trenutek njegove smrti. Pogreb Dušana FiHpoviča Beograd, 27. februarja p. Ob veliki udeležbi se je vršil danes pogreb pokojnega Dušana Fi lipovi ča, znanega srbskega knji ževnika. Pogreb se je vršil na stroške beograjske občine. Udeležili so se ga med dragimi vsi člani Pen-kluba ter rajznih drugih kulturnih in nacionalno društev. Iz zdravstvene službe Beograd, 27. februarja p. Z odtokom ministra TOeialne politike je imenovan za uradniškega pripravnika pri državni bol. nie* v Ljubljani g. Milan Fajtfga i^ Ljubljane. Škofovska konferenca v Zagrebu ZagTeb, 27. februarja n. Danes so prispeli v Zagreb že vsi škofje, M se bo-d^ udeležili škofovske konference. Konferenca bo trajala tri dni. Za sedaj še ni znano, o čem bodo razpravljali. Vračanje muslimanskih izseljencev Banjaluka, 27. februarja n. Davi je prispelo v Banjaluko več muslimanov iz Turčije, ki so se izselili po prevratu iz Bosne. Sedaj so se vmi-lii, ca uredijo vprašanje svojih posestev, ki spadajo ped agrarno reformo. Ne«taj rodbin bo ostalo v naši državi. osta.!e pa se bodo vrnile v Malo Azijo. VrAntonclrflt narMW*d Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej vedro, oblačnost bo postopno narasla, nekoliko bolj tonlo. — Situacija včerajšnjega dne: Depresija nad Biskajskim zalivom. Visok pritisk na vzhodj in nad severnim delom konlinenta. Zaradi lakšne izobarične razdelitve prevladuje v jugoza-padu Evrope toplo vreme z dežjem. V ostalih delih konfnenta vedrejše ^reme z nizkimi temperaturami. Dnna^ka vremenska napoved na torek: Vremenski značaj nesiguren; najbrž malo spremembe. ŠEMcUliiO PROCES1 PRED DRŽAVNIM SODIŠČEM Včeraj so se čitale Izpovedi prič, ki so bile ma v teku sodne preiskave Sedmi dan razprave — Beograd, 27. februarja. Razprava se jc pričeia ob 9.15. Danes so čitaii sodne spise in zapisnike o i z po ve (i bi onih prič. ki niso bile povabljene k glavni razpravi, marveč so bile zaslišane v teku preiskave Važnost se je polagala zlasti na izpovedi sreskega načelnika dr Ogrina. sreskega pod načelnika dr Ivana Zobca, na iz-ipovedbi orožnikov in orožniškega majorja v Kranju Pa v lov i ca Več prič je zelo ob-težilno izpovedalo v smislu obtožnice, nekatere pa deloma razbremenilno. Prečitana je bila tudi izpoved župnika Barleta, ki pa ;e za dejanski stan nebistvena, ker je 5 župnik govoril na svojem shodu in ni videl prizorov, ki so se med tem odigravali na testi in na prostoru pred cerkvijo. Prva je bila prečitana izpoved priče Marije Zapantovo, ki je izpovedala: ^Gleda a sem. po so se začeli ljudje zbirati pred GašpefTiinovo hišo. Bilo pa je Hudi tudi na Urunikoveni dvorišču, od koder so pozneje začeli ietoti kamni ia polena in je počil tudi prvi snel. Vrvia sem na oknu Umnikovo hiše Marico Umnikovo. ki je vzklikala: Živio K iro:-- ■>"! Zaklicala pa je tudi: Živela republika T, tola samo enkrat bolj potiho-ma. K-io .ie meta) kamenje in polena z L" ranil; o ves a dvorišča in kdo je streljal, ne Vem. i O&teMine Izg&ovc^be Gaš p^vlln®vih Katarina Gašperlin, gostilničarka in trgovka v Šenčurja je izpovedala: >Tisto po-r-r-:d..e fn: i.ulr. večinoma v gostilni zaposlena Stopila sem pa tudi pred' hišo, kjer -r> se začele zbirati gruče ljudi Videla sem " ••:.»»*:a in po vsem njegovem vedenju, se viiielo. da on vedi množico Kričal jc: z Bar letom! živio Korošec! živela re-■ Dol s kraljem! živel Mussolini! l'\.aika sem tudi videla, ko je stal pred svojo hišo s prekrižanimi rokami Vzpodbujal je množico in dajal navodila z roks-juv; Nj <■ .:,;: Ume i kove hiše pa sem videla Marico Umnikovo in pa poštno pripravnico, toda ta se ni toliko udeleževala in ie stala r-fco iko zaiaj Marica je vzklikala: L •: Barletom! živela svoboda! Živela re-•ub '.ca* Pozneje sem videla, kako so Um ni'.ca držali na rokah in je vzklikal. Živel d: Korošec! Do) Barle! Dol vlada! Predsednik Umniku: Ali ste slišali, rta ste z rokam; dajali navodila in da vas je m ložic-a držala na rokah?« Umnik iTo je vse iz sovraštva, to je vse organizirano proti nam.« Ivan Gašperlin, gostilničar in trgovec v Šenčurju, je v preiskovalnem postopku izpovedal: »Videl sem, kako je prihajala od Preddvora dol gruča kolesarjev, ki je kričala: vživel Korošec! Do! z Barletom! luieii so zeiene kravate in pa zelene vejice Množica se je zbrala pred našo hišo. pa so jo >ott-m orožniki porinili nazaj Pozneje sem bil zaposlen na dvorišču kjer se je vršii shod. kateremu sem jaz predsedoval Zuna; pa so kričali »živel Korošec! Do! Barle' živela svoboda! Do": kralj! Živela republika! Živel Mussolini!« Zbralo se je veliko ljudi tako da jih je bilo do 4 tisoč Brodarja in Umnika sem videl, da sta imela med množico vodilno vlogo Videl sem tudi kranjskega župnika škrbca Ko je po zborovanju župnik Barle odšel proti župnišču. je bi! krik in vik najhujši Kričalo se je- Dol Barle! Seru ga dajte, da ga raz r< žemo! Kričalo se je tudi Žive Korošec' Doi Barle! Živela republika! Prašič Barle' Na shod so skušali metati tudi polena, ta ko da jih je bilo po zborovanju na naši te rasi kakih 17 Kdo je metal, nisem vide) Videl sem pozneje Brodarja in Umnika in žniima tudi Lojzeta Zahreta Videlo se je ">0 vsem nastopu Brodarja in Umnika. da onadva vodita vse.« Predsednik Umniku: »Kaj pravite vi na to?« Umnik: »Vse to ni resnica Ta priča je bila zaradi krive prisege kaznovana z k!o bo 1000 Din in taki priči se ne more ver jeii Mi smo bili od vsega začetka dobri Jugosloveni in smo delali za ljudstvo, on pa hočejo samo izmoznSi in prvi češki film v Ljubljani! RED MATUFC „Ubijte izdajalce!" Edvard Jeraj je izpovedal: »Pred gostilno Na jami je bila velika gruča ljudi z zelenimi kravatami, tu se je tudi nahajal Umnik Videl sem, kako so ljudje poleteli za Prešernom, ki jc prišel na kolesu. Slišai sem. kako je Umnik: Razbijte kolo, fanta pa ubijte. Ko sem to videl, som se vrnil s kolesom in ovadil stvar nekemu orožniku. Prešerna sem videl, da je bil ves raztrgan in da tudi ni imel klobuka. Točno se spomnim, da sem siišal, kako je rekel Umnik: »Kar ubijte ga, izdajalca«:. Pred Graiserje-vo hišo sem videl, kako je podporočniku Rakiču priletelo poleno v hrbet. Z okna Graiserjeve hiše so pa ženske metale kamne in polena.,;< Predsednik Umniku: »Kaj pravite?« Umnik: »To je vse zlagano, to je vse laž.« Stanko Oblak je izjavil: »Prišel sem v i esenčur zaradi Barletovega shoda. Videl sem j pri znamenju, kako je prihajala gruča ka-j kih 150 ljudi z zelenimi kravatami; vsi so i kričali: živci Korošec! Dol z vlado! Mimo i te skupine bi bil prišel jaz popolnoma mirno, če ne bi bil tam Umnik, ki je kričal: « »Ubijte jih, izdajalce!« Dobil sem kamen .1 v hrbet, vrgel pa ga je nekdo, ki ni imel i zelene kravate Umnika sem spoznal prav i dobro. Pozneje sem videl, da so z Umniko-, ve hiše neke ženske metale kamne in polena Poleno je priletelo na orož. podporočnika Množica je kričala: Dol z vlado! živela republika! Tako pa so tudi z Umnikove liiše kričalo ženske. Slišal sem tudi, da je z Um. nikovega dvorišča padel strel. Ne vem pa, kdo je streljal Brodar se je gibal med množico, ni pa ničesar storil, da bi jo pomiri! Sukal sc je med tistimi, ki so najbolj kričali.« Predsednik Brodarju: »Ste slišali?« Brodar: »Vse to je neresnično, vse to je izmišljeno, prosto organizirano proti nam..z Umnik: »Prešeren, Jeraj in Oblak niti ne vedo, kje so bili napadeni. Jaz pred Jamo a i sem nikdar bii. Okoren, ki je bil zaslišan kot priča, ;e izpovedal, da se je Prešeren sam zvrnil v jarek.« Franc M urnik je izpovedal: »Slišal sem, kako je množica kričala »Živel Korošce! Dol z Barletom! Dol z vlado! Živela republika!« šenčurske priče Danica Klissel: i Bila sem v trgovini Ivana Gašperlina, ki ima tudi gostilno. Ko je župnik Barle govoril, sem videla na oknu Gaiserjeve hiše štiri rdeče oblečene ženske, ki so kričale: živio dr Korošec! Dol z vlado! živela republika! živel Mussolini! Nisem jih na spoznala tedaj in nisem vedela, da so Brodarjeve Metale so tudi polena proti Gašperlinovemu dvorišču Polen je bilo toliko, da jih je potem gospa Gašperiino-va pobrala kakih 20 Slišala sem tudi dobro klic: živel Mussolini!« Milana Miiič: »Videla sem, kako je množica priha a.la od Primskovega. Hodili so čez Umnikovo dvorišče in kričali: Živio dr Korošec! Doi z bajoneti! živela svoboda! itd d tam so metali tudi kamenje proti orožnikom Kamenje pa je padalo kakor dež. metali so ga z Umnikovega dvorišča, na tudi od cerkve.« Mato Savar orož kaplar: »Stal som tia cesti z narednikom Goličem iz Preddvora, ko je pritekei orožnik proti nama in da! z roko znamenje, naj prideva ua pomoč Ko sem prišel pred Umnikovo hišo, je bii že mir Nato sem stai pred Gaiserjevim hlevom. do kamor so orožniki že potegnili kordon Proti kordonu se je postavila velika množica ljudi, večinoma so bili tujci Vpili so. Živela svoboda! Živela republika! lk>! z Barletom' Ko je po zborovanju žup-uik Barle odše' proti župnišču som ga spremljat da bi ga ščitil Tedaj sta padla :>roti njemu dva kamna Skupina ljudi, iz matere sta padla kamna, pa je kričala: Do) i njim! Bro larja in Umnika sem videl. Itako sta hodila med množico Brodarja som videl tudi, ko je bil pred podporočnikom Rakičem ki ga je pozval, naj pomiri ljudstvo Brodar je protestiral napram sreske-;nu načelniku ter mu je dejal, da je hotel >pmiriti ljudstvo, kar pa je neresnično Sreski načelnik ga je ponovno pozval, naj judi pomiri, on in Umnik pa se temu po-dvu nista odzvala, temveč sta se drzno ob. našala in tako še bolj izzivala množico Kmalu potem so se znova slišali vzkliki: )o, z Barletom! Svinja Barle! Celo napram lodporočniku Rakiču je Umnik rabil nekaj ;elo grdih izrazov Ko sta se začela Umnik i n Brodar prepirati s sreskim načelnikom, so se nahujskani ljudje zbrali in še huje kričali.« Predsednik Umniku: »Ali je to res?« Umnik: »Ne, ni res. Takšnih izrazov, kakor se mi očitajo, še poznal nisem, doomenijo « Alojz Kastigar: »Slišal sem vzklike: živel Korošec! živela republika! Klica »Dol s kraljem« pa nisem slišal Videl sem po-em po strelih, ko je orožništvo poTinilo linožico nazaj, Brodarja in Umnika, ki sta vodila množico, da sta bila onadva zares voditelja, sem sklepa! po njunem obnašanju Ljudi nista mirila, marveč sta hodila od gruče do gruče in takoj za tem je množica še bolj vpila, tako da je izgledalo, ka-tor da bi ju onadva vzpodbujala.« Predsednik Umniku: »Ste razumeli?« IJmniK »Razumel sem. codn to ni rps- Brodan »Naju dva orožniki niso nikoli >otisnili z maso nazaj. Ves čas sva stala >ri Umnikovi hiši«. Umnik: »Vse to ni resnično, kar trdijo, vse je izmišljeno, vse organizirano. Tc priče so bile organizirane od Gašperlina in od Gašporlinkc, da so tako izpovedale.« Pričevanje župnika Barleta Župnik Barle: »Prišel sem v Hrastje. kjer so mi povedali, kako jc delal in govoril Brodar. Stari ljudje so se zgražaii. Zaradi tega sem jih pozval, naj gredo k Stareto-vim. Starejši 'judje so odšli na Stare to vo dvorišče. Ko som pričel govoriti, so pričeli v stolpu pritrkavati z zvonovi, da ni bilo moči ničesar slišati. Ko sem nehal, so tu-ii nehali zvoniti. Videl sem zunaj pred dvoriščem Brodarja sredi množice. Vzklikal je: živio dr. Korošec! Shod sem zaključil, kakor ponavadi z vzklikom živio kralj! živio kraljevski dom! Zborovalcem sem pa priporočil, naj se lepo razidejo, množica pa jih je sprejela spet z vzkliki živio dr. Korošec!« »Za Šenčur sem zvedel že prej, da se nekaj pripravlja. Prišel geni tja okrog poldne in se oglasil pri župniku Pibru, ki pa mi je rekel, da ničesar ne ve o pripravah. Popoldne so so potem začeli zbirati ljudje; bilo je zlasti mnogo kolesarjev. Ob 3. sem šel na zborovanje, kjer je bilo naših okrog 200, zunaj pa velikanska množica. Orožniki so zaprli dohode, da ni mogel nihče več na zborovanje. Jaz sem na shodu govoril prvi. za menoj pa dr. Rape. Na zborovanju je bilo mirno, a metali so proti dvorišču kamenje in poiena od zunaj. Da bi se to vršilo iz Gaiserjeve hiše, ne vem Umnika ln Brodarja sem zagledal potem, ko sein po končanem zborovanju šel med množico proti župnišču. Pogledal sem ju resno in dejal: i Kaj delata? Brodar je pogledal v tla, ven-j dar pa je zav-pil: >Dol z Barletom!« Slišal i sem iz množice klice: »Barle stoji tako, da ga nihče ne bo dol spravil.«. Vzklikov proti kralju in za republiko nisem slišal. Ko sem prišel do žu.pnišča, kjer jc bil avto, je priletel kamen, ki je bil vrže.i z veliko silo. Ko pa som stopil v župnišče, je prišel kranjski župnik škrbec in z njim tudi sreski na-čelnik dr. Ogrin župnik škrbec me je po vabil, naj bi se peljal ž njim v Kranj, da bi se ljudje tako pomirili, pa nisem hotel sprejeti te ponudbe, da ne bi izgledalo, la se bojim. Sreski načelni* mi je tudi pouudil da bi se odpeljal žnjim, rekel pa je, da Je treba malo počakati, da se prej množica odstrani. Pozneje p* je spet prišel k meni, da je škrbec tudi njemu dejal, naj bi se jaz odpeljal z njim. To naj bi se povedalo tudi množici, da bi se tako pomirila škrbec je res odšel, da to pove ljudem. Ko se je vrnil, sem stopil ž njim v avto in sc odpeljal z njim v Kranj«. Ko sem se še dopoldne okrog 10.30 vozil skozi Primskovo, sem videl na cesti pred Gasilskim domom večjo množico, med katero je bil tudi kranjski župnik škrbec Videl sem tudi r rožnike, ker pa se avtomobi1 ni ustavil, nisem videl, ali se zborovanje še vrši. ali je že zaključeno. Zvedel sem tudi, da se je agitiralo proti zborovanju s tem. da so se raznašale vesti, da hočemo Slovence prodati Srbom da se jim hoče vzeti Marija in narediti pravoslavna vera Pozne'e sem tudi zvedel, da je tistega večo- Pride! Najlepši in prvi češki film v Ljubljani! PRED MATURO . .v* ga dvorišča, od koder so letela tudi polena; kamenje se je metalo tud, od župni-šča sem Tarča je bil vedno orožni-ki kordon pod vodstvom podporočnika Rakiea. Padlo jc tudi nokaj strelov, nekaj šibkejših monda iz Rakičevega revolverja. Streljali pa niso v salvah, temveč posamič druq za drugim. Brmlar in Umnik ^tn bila med množico in govorila sedaj z enimi, potem z drugrni. Ne vem pa. kn; sta rekla. Ali sta hujskala, tudi ne vem. Med množico je bilo tud; mnogo žensk. Videl sem štiri rdeče oblečene ženske, ki so se drle na vso moč. Ko je prišel Barle z /bo-rovališča. so ljudje bumo vzklikali proti njemu. Vsekakor pa se je videlo da je bila že vsi f*tvar prej dobro organ zbrana. Ljudi je prišlo vse pr/.no z vseb strani, posebno pa še kolesa-iev. Organizirali t-o jih tisti teden pred shodom. Tedaij so , začele pojavljati zelene kravate.« izpoved sreskega načeit&ika ijr. traujo OgrUi, &ru--K. naccinvk v Kranju: »Sresuo naceistvo je bilo obveščeno, da se pripravljajo demonstracije za saod v j Šenčurju. Zato sem odredil, naj orožniitvo zapre dohode v vas, kar pa se je le de.o-rna posrečilo. Shod se je pričel po lo. uri in je bilo na zborovanju nekaj nad 120 oseb. Tam so mirno poslušali. Zunaj so krčak »Zivio dr. Korošec:« »Dol z Barletom!« Po streljanju je orožništvo izpraznilo prostor med hišo in cerkvijo, ljudstvo pa sc je vendarle kmalu spet pojavilo in napolnilo trg pred cerkvijo. Tedaj je prišel k meni brodar in se pr toževal zaradi streljanja. Prav tako tudi Umnik. K.o je prihajal župnik Barle z zborov j lišča proti rekel: Na shod se podaj. Umnik in Brodir sta hodila od gruče do gruče in vpila: »Živio dr. Korošec« Pozval sem ^iu. naj bi pomirila ljudstvo.« Dr. Ivan Zobec, sreski podnačerik v Kranju: »Dne 22. maja je bilo napovedanih več shodov Jaz sem bil pozvan v Cerklje, kjer pa shoda ni b lo. Zato sem odšel v Šenčur. £:;pr je b:!a pred cerkvijo velika množica. Tam je bil tudi sreski načelnik d.. Ogrin Pozval me jc. naj ostanem tam. Množica je zahtevala, naj Barle zapust i Šenčur. Ko je sreski načelnik pozval ljudi, naj se razidejo. so ma odgovorili. da bodo odšli, če odide poprej Barle iz Šenčuria Ljudstvo jc bilo silno razburjeno Skrbeč je im*-l na množico ponovno nagovore, v katerih io je pozival, naj pust; župnika Barleta v miru. l'o Barletovem obhodu se je množica razšla. Nisem h I prisoten, ko jo baje padalo kamenje. Bil sini le priča zadnjega dejanja. Videl sem tudi Umnika. na množ-i-pomir:.« Brod-aria iti zdi -e mi. Ne vem je Brodar ,-pl v a ke, nisem slisal. Ko je Barle šel proti župnišču, je proti njemu padel kamen, ki ga pa nd zadel. Da bi se tujci odstranili u Šenčurja, sem pozval Brodarja in Uran ka, naj pomirita ljudi. Brodar in Umnik sta se izgovarja-la, da ju ljudje nočejo ubogati. Ker je med tem prišel tudi kranjski župnik Srbeč, sem tudi njega prosil. Ko ga je množica zagledala, ga je burno pozdravila in dobil sem vtis kakor da je rjegov prihod množico vzpodbudil, da bi se demonstranti razšli, sem rekel župn ku Škrbeu. da bon da! prostor izpraznit; « silo, oe ljudstvo samo ne bo odšlo Tedaj je rekel: »Nikar ne storite tega. ljudje se bodo pomirili, samo če odide Barle.« Ker b' se do ra. ko smo zborovali v Hrastju, prišel k Starctovim Brodar in se opravičil, ker je meni onemogočil shod. Za Šenčur sem bil prepričan, da se je zbrala množica z namenom. da se shod razbije Bili so ljudje :z kranjskega, Kamniškega, ljubljanskega in celo radovljiškega csraja Večinoma so prišli s koiesi in ljudstva jc bilo nedvomno naravnost nahujskano in zastru.pljeneo. Metalo je kamenje n? mene, katolišk-.-ga du-novnika. in me zasramovalo.« Vloga Umsai&a iaa Brodarja Josip Berendijaš: »V del sem Marico Umnikovo na oknu Umnikove hiše in slišal, da je vzklikala »Živela republika«. Kamenje, ki se je metalo, je zadelo tudi mene. Videl sem Umn ka in Brodarja. a ju takrat še nisem poznal. Spozna'! pa sem ju pozneje pri zaslišanju po slikah. Hodila sta od gruče do gruče K.o ]e prišel ukaz. da se množica razide se Umnik ni hotel umakniti in je rekel, da je tu. kjer stoji, njegov dom in da gre kamor on sam hoče Umnik in Brodar sta tudi «ovo-ila. da bo kmalu prišel čas. ko bodo oni meli orožje v rokah. Meta -ke.« Franjo Rehar, zastopnik orožniškega komand :nja v Šenčurju: »V;del sem pred Gašner'inovo hišo se metalo Vi- men ie. nisem pa po nai Hud', kf peni šele pred kratkim oriše' v Šenčur. P^ed "up-niščem «wn videl f"f.fa. ki je nosil slovensko za^taivo. Ko ie Bar'e stonil nrot-: žun-n:šču. so vrgli nrot' oiemu k^men V'd H sem srect-eoio načelnika, ko ie oozval T"m-nikn in Rr-n.^afia nai nomiri+a narod SI« sta v re«n?c! m^d Trm-^ž-vm lr^l-m- »l- K' m!»i''fl tod?! ll(V'nfc', V-tnertrfj Vo ftPfrt c«+ To-ivrn'!' • „ n* ^ rrvn Vi t/- a* A - rurcvl r.Ml-»'p-'i>"n Kt^ J-n eer" tr? vcrtl* dv« PaSta sta na kordon Dn*ga(> pa je kamenje pada'o največ z Umnikove- co. da naj vpije ali pa sc Zarnik France, posestnik v Šenčurju: »Umnika sem videl pred Gašperlonovim dvoriščem: bil je nvren n ni hujskaj ljudi. Bil sem poleg njega četrt ure in šele potem sem odšel d.mov. Umnika in Brodi rja sem videl tudi v družbi podnačelni-ka dr Zobca in sta te d '.j ptinrjevalno vplivala nn ljudi. Tudi Škrbec je ponovno rekel ljudem, naj bodo tiho in naj se pomiri jo.« Alojzij Čirec. orožniški kaplar: »Po de-monstracijah preu cerkvijo sem slišal vzklike: »Živio dr. Korošec! »Živela svoboda!« »Živela republika!« Kdo ie te klice izustil, ne vem. V:del sem rudi Urrrika in i niiii iju pa množico. l'm- prelivanja kn"i. Z^to sem po^'^1 l-mniica in Barleta, da bi pomirjevalno vplivala na ljudstvo. Pozval sem tudi škrbca in ta je stopil na v:>je mesto in pozval ljudi, naj se mirno iiazide.ro Ker se pa množica prostovoljno ni razšla, sem dal nalog, da jo orožniki razženejo Iz vseh teh dogodkov sem sklepal, da je bila demonstracija organizirana Če bi bilo demo s t ran tem uspelo. da b- onemogoči; Barletu zborovanje, bi potem sami priredili shod. Med demonstranti je bilo tudi mnogo drugih. Večina je biLa iz b vše SLS. Več kolesarjem r,i imelo zelenih kravat Obrnil sem se večkrat na Brodarja :n Umnika. da bi vplivala na mrtožioo da bi se pomirila. Vs ti pozivi pa niso imeli nikakega uspeha, temveč so povzročili b^š nasprotno in to po mojem mnenju zaradi tega, ker sta se Brodar in Lmmk tako v besedi, kakor v dejanju vedla bolj pasivno, tako d-i je to učinkovalo kakor pobuda za množico. Množioa je opazila to nujno pasivnost n je zato tudi še nadalje vztrajala na prostoru. Povsod sem dobil vtis, da je bilo j to organ i z-; ran o rn dobro pripravljeno, i Osupnilo me je, da se je takoj, ko je nastopilo orožništvo in potisnilo tnnož eo nazaj, prostor znova napolnil. Ta odpornost pač ni slučajna, temveč je moralo biti tako že naprej določeno. Ko se je pričel pritoževati kolesar, ki so mu razbil keo in ga napadli, sem šel po Kamniški cesti, kjer se je ta dogodek pripetil. Tamkaj sem n. pr. opazil gosto vrsto kolesarjev, kar me je zelo osupnilo, ker je b lo videti, kakor da je to četa v pripravljenosti v rezerv7'!.« Orožniški major Pavlovič: »Dne 23. maja je prišel Brodar k meni v urad in protestiral proti temu. da so orožnik streljali. Jaz sem mu odgovoril, če so orožniki streljali, so ravnali popolnoma po predpisih. Če bi katerega izmed o rož n kov kaznoval. bi ga kaznoval zaradi tega, ker je streljal v zrak. N-a Brodar j evo vprašanje, ali se s tem striniam. sem odgovoril, da.« Izpovedi orožnikov ln drugih prie Ob 11. dopoldne je predsednik odredil četrtuirni odmor. Ob 11.13 se je nato nadaljevalo e:tanje izpoved;. Luka Volk, zidar, star 31 let: »Na shod župnika Baleta sem prišel tudi j«z kot njegov somišljenik. Pred Gašperlinovo hišo ]e bilo mnogo ljudi, ki so hotel na dvorišče, kar pa bo jin orožniki zabrani.ii. Pred vsem so vpili »Dol z Baidetoml«. Padalo je tudi kamenje. Po shodu sem bil na ecsv pred Gašperlinovo hišo. Streljanje se je ta čas že končalo. Opazil sem Brodarja. ki sem ga osebno dobro poznal. Stol je sredi ceste in okroj njega je bilo oolno ljudi Za vpil je proti kralju in drža vi in reke: »Če ne bo šlo zlepa, ho pa šlo s s;lo « Teh bes^d se dobro spominjam. I ključu jem da b Brodarja zamenja! « kako drugo osebo. InkrVninirane besede je Brodfl,r izustil samo enkrat Gledal mu takrat v obraz in sem bil od niega odda !ien le k"v!fih ne t metrov v-lfT«.m "^henega A& Ki rrt-u sforil k-Vco.« n:ti ne io'rwm Izjav-1 • "jn de v V.o rn if. vr^-.to n ie. nisem nanrav l nobenega ivzkPk«.« Jože Belihar: rNa ccsti pred Gašperlinovo hišo sem videl Brodarja in sem mu Brodarja med ljudmi. Nih": ni pomirjevalno vp':val na nik se je celo smejal.« Ivan Žfcogar, orožniški kaplar: »Prvi strel je padel v smeri iz Umnikove hiše ali dvorišča. Glede tega se ne motim, ker sem bi! sami nekaj korakov oddaljen. Nato je pričelo padati kamenie. Metali so tudi polen-i n kose opeke. Šele po prvem strelu so začeli streljati orožniki. Streljal sem tudi jaz. Od vzklikov, ki so padli, sem slišal: »Živela svoboda!« »Živca samostojna Slovenija!« Vzklikov proti kralju nisem slišal. Unon k in Brodar sta hodila med množico, vendar pa nisem dob'T vtisa, da bi pcrnirjevalno vplivala na razburjene duhove.« Josip Cehnar, orožniški kaplar: »B:l vn v kordonu pred Gašperlinovo hišo. Največ je padalo kamenja iz Uinnikovega dvorišča in sosedne hiše. Kamenje je padalo tudi z dveh okfn, kjer so bile same ženske. Slišal sem k!;ce: »Živela svrrboda!«, »Živela samostojna Slovenija«, > Živel dr. Korošcc«. Mene je zadelo več kamnov, dobil sc-m pa ie lažje poškod be. Brodar ia m Umnika dob -o poznam, von d ar nisem opazil, da bi pomirjevalo vplivala na ljudstvo. Bilo je v diti. da sta ljudi celo še hujskala, pri tem sta se tudi smejal«. Ko je padel strel z Umnikovega dvorišča, so me ljudje za moj:»n hrbtom vprašali: »Ali ste slišali?« Takoj nato je pričelo padati kamenje m leteti ooeka in poienie.. Nato so pričeli streljati tudi orožniki.« Kovač France Dolinar: »pj shoda v Šenčurju sttvi bl'I v Ke-novi gostilni v Cerkljah. Tam je b:l tudi obtoženi Grilc, ki je potegnil iz žepa neko zastavico, mislkm, da je bila državna, videl sem namreč, da je imela na vrhu m:*dro barvo. Grlc jo naročil natakarici. na* zastavo presite, ta- ko do bo slovensks. Bi"! je tedaj pijan. K«j je potem napravili: natakarica z zastavo, ne vem.« France Globočr.ik: rGrilr Ivan je knel z;-ftavico s tremi barvami. Pozval 'e na tak.-v-r'co, naj vs-e tri dele sešije tako, da bodo tvorili slovenske barve. Kako jo poleni naredila natakarica, ne v«m.■: Kaira Gašper!inova: >SlišaIa sem vzkli« ke: Zivio Mussolini, živela republika!< Obtoženec Umn k: i,!'red podiščeni je bilo ugotovljeno, da bi priča ni verodostojna.* Predsednik: >To se vas ne tiče.« Umnik: »Vem, aii tiče se moje hčerke.« Narednik Ivan Javornik: »Bil sem s ka-plarjem Cehnarjem v Šenčurju na trgj prod cerkvijo. Tam so vpili: DoP z Barletom! Druga skupina pa je kričala: Dajte nam kruha in dela! Živela republika! Umnika in Brodarja sem videl pred in po s"tre-ljanj;i. Ce trdila, da sta ooni rjevalno vplivala na ljudi, ne govorita resnii«. Dejstvo je, da jO množica vedno bolj kričala, čim sla se pojavila onadva med njo. Hodila sta •zriiče do gruče. Množico ie bila popolnoma pod njunim vplivom. Kaj sta govorila s ljudmi, ne vem.« Delavec Janko Jagodic: >22. maja jo Sla večja skupina delavcev, ki so bili v Primskovem in v Predvorj, in vpila: Dva shoda smo že razbil", sedaj bomo pa še tretjega. Ko =Nič nam ne morete, pa za bodite, če si upate!« V tem trenotku se je odločila od skupine ljudi pred cerkvijo gruča 15 do 20 ljudi in lrtela orožnikom v hrbet z vzkli-kanjem: »Vi jih nnpadite spredaj, mi pa jih bomo zadaj! Razorožimo jih!* Stopil sem tej drugi skupini nasproti in z vzklikom: »Kaj niste imeli dovolj krvi v svetovni vojni? Pomislite na žene in otroke!« vse zadržal. Med prerekanjem, ki je pri tem nastalo, so orožniki frontalni napad mase odbili in g tem je bila tudi opasnost pri kraju. Po shodu sem ostal ?e na dvorišču m ee razgovarjal z akademikom, ki ie bil tu prisoten. Vprašal me ie zaradi ljubljanske univerze in o^tro kritiziral postopanje vlade. V gruči ljudi, ki ie stala okrog mene, se je nahajala tudi neka ženica, ki je očividno še prevzeta vzklikov, ki so padali na prostoru pred cerkvijo, vzkliknila: »Eivel Korošec!« Vzplipnila je tudi proti kraliu. Obrnil sem se, položil roko na njeno ramo »n io vprašal, če se zaveda, kaj je rekla in kaj ji daje povod za te vzklike. Takoj je izjavila. da ni rekla nič^ar in da bo prisegla, da ni ničesar vzpliknila, njeno izjavo pa je podkrepilo še troje ali četvero oseb. ki so stale v njeni bližini. To gg. sodniki, vam pripovedujem zaradi tega, da si morete predočiti vrednost pričevanja onih, ki se naknadno prijavljajo s strani zagovornikov. Tu je pristop'1 k meni prijatelj dr. Branko Alujevič in mi hitel pripovedovati, da je bil pravkar na trsu pred cerkvijo, tik sre-sfcega načelnika, ko j« ta obrnjen proti g. Brodarju, prosil. naj Brodar svojim ljudem naroči, da se mirno razidejo, ker je 9hod končan. G. Brodar se ie obrnil in s smehom na ustih odgovoril, da on svojim ljudem ne bo^ ničesar rekel, češ da so njegovi mirni, pač pa naj g. sreski načelnik naroči svojim, da se mirno razidejo. S tem je g. Brodar nedvoumno priznal, da vodi zbrano množico Jn jaz sem ee samo čudil, da g. sreski načelnik ni takoj uporabil svoje pravice in dolžnosti, da vodjo grupe, ki 9e je zbrala, ne da bi prijavila to politični oblasti, stori odgovornega za vse, kar se je zgodilo.« Anglija proti Japonski Angleška vlada proti dobavljanju orožja Kitajski In Japonski — Ogorčeni boji v Jeholu Razkol v zagrebškem »Merkurju« Zagreb, 27. febr. n Včeraj in danes se je vršila glavna skupščina društva »Merkur«, na katero so prišli delegati iz vse države. Ker med takozvanima skupinama belih in modrih ni prišlo do sporazuma, je skupina belih danes demonstrativno zapu« stila zborovanje ter podala izjavo, da zapušča skunščino. ker se odklanjajo njeni predlogi Policijski komisar je pustil nato prešteti glasove preostalih delegatov Ker je bilo izmed 10 043 članov, zastopanih na zborovanju le še 9921. torej 50 manj kolikor znaša nadpolovična večina, potrebna za sklepčnost, je bila skupščina razpušče- London, 27. februarja. AA. V spodnji zbornici ie popoldne odgovoril zunanji minister John Simon na govor poslanca Lansburyja. ki je silno napadal japonsko početje v Mandžuriji in Jeholu. Zunanji minister jc izjavil, da je britanska vlada šele danes sklenila, ker je doslej čakala mednarodnega razpleta stvari, da ne bo več dovolila Izvažati orožje na Kitajsko m Japonsko. Ta prepoved velija za vse predmete. ki so navedeni v odloku o prepovedi izvoza orožia 1. 1931. Prepoved ne velja za že sklenjene pogodbe, ki jih mora vlada spoštovan. Nadalje je Simon naglasi!, da se bo mogla prepoved o izvažanju orožja učinkovito izvajati šele tedaj, kadaT se o tem doseže mednarodni dogovor. Velika Britanija želi ostati v prijateljskih odnošajih tako s Kitajsko kakor z Ja-oonsko. toda nobenega dvoma ni. da japonska akcija ni v skladu z določili Društva narodov. Storili pa bi Japonski ve'i«ko krivico, če bi se zadovoljili samo s to ugotovitvijo in ne bi priznali, da '-e japonsk položaj izredno težak jn da mora prest? t" velike preizkušnje v razmeriu s svo;;m sosedom. Legalni položaj Japonske v v,:u>-džuiriji je sploh nekaj izrednega in ra ne moremo primerjati z ničemer v zgodovini. Velika Britanija sicer razpolaga s sredstvi. da prepreči pošiljatve orožja, toda večina drugih držav tega ne more. Britanska vlada je takoj vprašala kakih 5 ali 6 drugih držav, ki izdelujejo orožje, kako je pri njih, toda doslej še ni dobila pravega in končnega odgovora. Zato si bo britanska vlada orizadevala, da to vprašanje docela razčisti, m je mnenja, da ji bodo pri tem pomagle tudi Zedinjene države v spravnem odboru Društva narodov. Predlogi lorda Cesila Pariz, 27. februarja. AA. Dopisniku »Ex-celsiorja« je lord Robert Cecll izjavil o kitajsko - japonskem sporu: Ce bi bili 1. 1931 zavzeli v Parizu drugačno stališče, bi se dogodlki na Daljinem vzhodu brez dvoma ne razvili v sedanjo nevarno smer. Da bi se sedanji tok dogodkov v Mandžuriji preobrnil, bi bilo treba ukreniti troje. Najnujnejše je, da se doseže sporazum med vsemi državami zastran pošiljanja orožja. Ta sporazum bi moral biti univerzalen, kajti uspeh bi bil izključen, če bi samo ena država ne hotela pristati nanj. Nadalje bi morale vlade vseh velesil prepovedati. da se na njihovih tržiščih lansi-rajo posojila za bojujoče se države. Naposled bi bilo potrebno, če bi Japonska izzvala pravo vojno, da odpokličejo vse države svoje tokijske poslanike. Potemtakem bi predlagali oboroženo intervencijo velesil, je vprašal dopisnik lista. Nikakor ne, je odgovoril lord Cecil. Odpoklic poslanikov bi bila samo formalna demonstracija. Na vprašanje, kako nai bi se v bodoče preprečili podobni primeri, je britanski državnik odgovoril: Najvažnejše bi bilo, da se brez odloga revidira čL 16. pakta Društva narodov in reši problem sankcij. Sedanji postopek kaže dve bistveni hibi. prepočasen je in premalo prožen. Če čl. 16 ne bi bil dal tako dolgega roka Japoncem, gotovo ne bi bila zavzeli takega stališča. Pomislite samo, da je raziprava trajala nad 14 mesecev in medtem se je akcija že začela. Jaz bi predlagal naj bi svet DN sklenil bojkot napadalca in tistega, ki se noče podrediti mednarodni razsodbi. Vsi člani DN bi morali na to pristati, pa trndi nečlani. Prepričan sem. da bi b'-l gospodarski in finančni bojkot najbolj učinkovito orož;e oroti napadalcu, toda sedanji primer zadostno kaže, da tako orožje vse dotlej ne pride v poštev, dokler se ne sklene revizija omenjenega člena gl :de njegove izvedbe. Na kon-ou je lord Cecil iznavft, da še vedno veruje v Društvo narodov. Ak^lfa Društva rarosfov Ženeta. 27. februarja. AA Posvetovalni odbor Društva narodov, ki je bil izvoljen jx> zadnjem izrednem zasedaniu. da bo na-da'j-f motri dogodke v Mandžuriji, je ime! zadnje dni več sej. Angleški delegat An-th< ny Eden je opozori člane odbora, najju-di individualno posvetilo najvp^io pažnjo vprašanju izvoza orožia na Daljni vzhod. Vsi člani odbora ?o bil za to, da se imenuje pododbor, ki bi proučeval to vprašanje. Prav tako se je tudi angleška vlada obrnila na posamezne vlade, nai posvetijo temu vprašanju vsestransko pokornost in obveščajo odbor o konkretnih dejstvih. Amerika še čaka Washington. 27. februarja AA. Zed:njene države ne bodo ničesar ukrenile glede na Hoovrov predlog, naj se prepove izvoz orožja državam, ki so zapletene v voino ali jiin pa vojna grozi. Takega sklepa ni pričakovati, dokler bo zasedala stara poslanska zbornica, ker so se na današnji sej demokrati izrekli za to. da se stvar odgodi, dokler ee ne sestane nova zbornica. Hanghaj, 27. februar ja. A A. Iz Nankinga poročajo, da izražajo v kitajskih uradnih krogih vel ko zadoščenje nad ameriško izjavo o odobritvi skRpa Društva narodov. Več inozemcev, zlasti letalcev, ki se jim hoče pustolovščin, je prispelo v Nanking in se prijavilo h kitajskim četam, ki branijo Jehol. Siamska pomoč Japonski Nanking, 27. februarja. AA. Kitajski listi poročajo- da je Siam baje sklenil tajno pogodbo z Japonsko za dobavo municije. Srdite bitke v Jeholu London, 27. febr. AA. Po brzojavkah iz Daljnega vzhoda se vrše v Jeholu prav ljute bitke. Vreme je izredno mrzlo. Ja« ponske čete prodirajo iz Kailuja proti Ča-fengu. Medtem so že bili hudi boji za manjše gorske prelaze Japonci so prodirali iz Sujčunga, odkoder hoče vodstvo japonske vojske zajeti kitajske čete z boka. Japonska vlada je opetovano izjavila, da se v svojih sedanjih operacijah hoče orne« j i ti na Jehol. Pejping, 27. febr. s. Kakor poročajo je bilo na prelazu Pajšicu ob meji jeholske pokrajine več ogorčenih, toda brezuspešnih napadov Hudemu zračnemu bombardiranju je sledil napad konjenice, ki pa se je morala končno umakniti. Japonci so pustili mnogo mrtvih na bojišču. Kitajski vrhovni poveljnik v bitki pri Pajšicu ceni kitajske izgube od početka te bitke na 1000 dočim so izgubili Japonci 600 mrtvih in ranjenih. Več japonskih poizkusov, da bi zavzeli prelaz, se je izjalovilo. Tokio, 27. febr. AA. Zdi se, da so kitajske čete izpraznile važno mesto Lingjan. KULTURNI PREGLED Premiera šantlove operete Bolgarija in Mala antanta Trezen bolgarski glas o potrebi nove politike napram državam Male antante Zagreb, 27. februarja, č. Nocojšnje »Novosti« objavljajo dva članka o Bolgariji in Mali antant'. Prvi članek, ki ga je objavil sofijski »Mir« in ga je napisal Mihael Madjarov, razpravlja o posledicah, ki bodo nastale za Bolgarijo zaradi novega pakta Male antante. Pisec pravi, da je ustvarila ta zveza v mednarodno-političnetn pogledu silno državo, ki šteje skoro 30 milijonov ljudi. Istočasno pa je ta blok dobro oborožen ter pripravljen za vojno in v primeru kakšnih zaplctijajev lahko račun« na moralno in materialno podporo Francije cer Poljske, člankar opozarja, da se je Bolgarija pred nekaj leti pričela pogajati e češkoslovaško za zaključitev pakta o prijateljstvu, pogodbe o nenapadanju in arbitraži. Pogajanja pa so se razbila, čim se je izvedelo, da Bolgarija ne namerava skleniti s! i onega pakta z Jugoslavijo. Tudi pozneje se niso več obnovila. Člankar sklepa zaradi tega, da bo sedaj za Bolgarijo mnogo težje skleniti kakršnokoli politično pogodbo z eno ali drugo državo, včlanjeno v Mali antanti, ce se za to ne zavzamejo vse tri države. Zato je potrebno, da razvije Bolgarija docela miroljubno politifco in da ne" da t/Ovoda za kakršenkoli sum. Treba ic- znati, d* je sedaj Bolgarija osamljena in brez podpore. Nasloniti se bo morala na Društvo naradov in ue preostaja ji drugega, kakor da si najde zaščito v obstoječih pogodbah. Drugi članek je za list napisal Kosta Todorov. ki prav tako ugotavlja, da je sedaj položaj Bolgarije mnogo težji. Če bo hotela skleniti "kako pogodbo z Jugoslavijo, bo morflla na to pristati tudi Ruenu-nija in obratno. »Naša dosedanja brezplodna in nevedna zunanja politika pa ni brez izhoda.« pravi nadalje. »Zapirajo se sicer možnosti, ki so bile se včeraj odprte, vendar pa položaj ni brezupen. Po-gireške preteklih dni mora popraviti vešča in trezna politika. Danes bo sicer težje, toda nepremostljive te težave za razvoj bolgarske politike n:so. To okoliščino je treba hladno konstatirati.« Delniška družba za ponarejanje denarja Ptuj, 27. februarja. V prijaznem Polenšaku, nedaleč od Mo-škanjcev se je nedavno snovala delniška družbica za ponarejanje denarja, ki se je začela že v mariborski kaznilnici, končala pa čisto slučajno v daljnem Zagrebu. V mariborski kaznilnici se je nahajal posest* niški sin I. J. iz Polenšaka. Tu se je spo* znal z nekim Popovičem, doma nekje na Hrvatskem. Ko je Popovič zapuščal kaz» nilnico, ga je J. naprosil, da obišče njegovega očeta in mu izroči njegove pozdrave. Popovič se je res še v teku februarja zglasil pri njegovem očetu J. na Polenša* ku. Prišel pa je z namenom, da bi starega J. pridobil za ponarejanje denarja, h čemur ga je tudi nagovarjal. Ker pa je bilo potrebno za tako akcijo večje vsote denarja za nabavo raznega materijala, katerega pa J. ni imel na razpolago, je priteg« nil v družbo še posestnika T. iz Polenšaka, ki je seveda tudi bil takoj pripravljen "k družbi pristopiti in zadevo financirati Rečeno storjeno, in že sta se 13. t. m. Popovič in T. vsedla na vlak in sa odpeljala v Zagreb, da nakupita potrebne priprave in razne kemikalije za denar. Prišedši v Zagreb je Popovič vodil svojega zavezni-; ka ves dan po raznih gostilnah, slednjič pa sta se podala v neki hotel k počitku. Naslednjega dne sta skupno obiskovala razne trgovine in povpraševala po kemikalijah. Seveda ga je Popovič vodd samo v take trgovine, za katere je vedel, da ne prodajajo kemikalij. Naposled sta se p0» dala v neko gostilno, kjer je Popovič nagovarjal T-ja. naj mu izroči denar, da gre sam po kemikalije k nekemu zaupniku in da se bo kmalu vrnil, nakar da bosta takoj odpotovala nazaj na Polenšak in se bo začelo obratovanje. T. mu je res izročil nekaj nad 12.000 Din gotovine, s katero je Popovič takoj izginil iz gostinle. Svojega družabnika je pa' T. nato zaman čakal do večera v gostilni in ko je slednjič izprevi« del, da je nasedel lopovu, se je podal na policijo, kjer je izpovedal vso gornjo storijo Policija ga je seveda pridržala v zaporu in ga naslednjega dne s primernim spremstvom odpravila domov. T. zahteva sedaj od družabnika J. polovico vsote nazaj, češ, da so se domenili, da bo vsak pol financiral. Kakšna je bilanca^ in »čisti dobiček««, bo pa presojalo sodišče Vsak naročnik »Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! že nekako pred desetimi leti mi je avtorica libreta ^Blejski zvon«, ga. Mary Gar-den ponudila svoje delo v uglasbitev. Pre. čital sem zvezek nekajkrat, toda nisem se mogel navdušiti za tako, kakršno je tedaj bilo tc delo. i>Blejski zvon« je od takrat do danes pod rokami avtorice same, režiserja Krefta, treb komponistov in morda še tega in ornega močno izpremenil svoje lice, vendar pa je jedro ostalo isto. Hira, kakor, žal, večina naših odrskih glasbenih del, za slabokrvnostjo in neučinkovitostjo dramatičnega razpletanja preproste zgodbe. Zvonček v cerkvi na Blejskem otoku ima svojo legendarno zgodovino. Ako pozvoniš z njim, se ti izpolni želja, ki si si jo, veren m Iskren, tisti čas želel. Silno mnogovrstne so te želje, vendar se v naši zgodbi v glavnem osredotečajo na tem. da bi prinesle zvonečmi izpopolnitev nji. hc/ih srčnih želja. To se naposled tudi zgodi. Le rahlo zavozlani vozel je hitro rajrvezan: Aler.čica. hči Milana, gespoda z do".gim imenom in naslovom, dobi svojega Jacka iz Amtrika. Vivienna, hči Briancla, rentirja iz Pariza z raznimi drugimi no-klici, dobi Thiingena, inženjerja z Dunaja, stari Briand do^i svoj zgodovinski kamen v ebliki g-uvernante Miss Jame3. dame pestre narodnosti in čudovito menjajočih se poklicev, in tako je ob sklepu vse v redu. kakor mora to biti v veseli opereti. Zgodbica se vrši ob priliki mednarodne plaval, ne in veslaške tekme na Bledu, prva in zsdnja slika je pred hotelom, srednja na otoku, živopisano okolje; od vseh vetrov nanešenš gostje, narodne noše. — atmosfera »Gorenjskega slavčka«, — športno življenje, ki ga vidimo samo od strani gledalcev ,plesni vložki lepe slike, kostumi itd. zajamejo gledalca tako, da ne premL šlia dosti in ne ugiblje, ali je temeljna zgradba zgodbe ki se pred njim odigrava, zanimiva in upravičena, aii ne. Ako bi bilo v delu malo več soli, malo več humorja, za kar bi bilo prilike dovolj, bi »Blejski zvon« lahko šteli med najbolj uspele maloštevilne naše operete. Sicer pa je »Blejski zvon« težko imenovati »opereto«. Za opereto, kakršna je danes, bi mo_ ralo biti o nji več »šlagerske« muzike, več drastičnih scen, lahkotne površnosti, ma. gari tudi malo frivolnosti, pikantnih situacij, če hočete, tudi maščobe v dovtipih itd. Tu pa je vse silno decentno, kakor se spodobi v dobro vzgojeni družbi, humor teče v tankem curku, resnično komične figure nimamo nobene. Muzikalno pa si skoro ne moremo želeti več pestra'ti. Slišimo res. no zasnovano petje pesem in orgije v cerkvi, Sirokopotc-zno balado o zvonu, šopke narodnih pesmi, sentimentalni tango, kar operno zveneče odlomke, močne finale, izvrstno baletno muziko, v splošnem veliko več resne, včasih še preresne glasbe, kot lahkomiselne, kakor se za današnjo opereto spodobi. »Blejski zvon« bi bil potemtakem nekak nov tip operete, — a ne »tragične«, kakor je menda rekel neki zlobnež. — ali bolje spevoigre, nekaka »Spielopera«, ako bi ji komponist dodal še več muzike. šaša Šantel, kot človek ljubezniv, do skrajnosti skromen. vase poglobljen, ifkren, je tudi v »Blejskem zvonu« kot mu-zik tak. Rad pripušča, da sta mu poma. gala pri delu tako Marij Kogoj, čegar korekture je pusti; nedotaknjene, in L. Al. ikerjanc. ki mu je vse delo zelo prozorno, duhovito in sktm 7 bliskovito naglico in-strumentiral ter celo vstavil lastni, zelo učiiiKoviti tango, ki tvori sredino II. akta in predigro k tretjemu. Bratko Kreft mu je »Blejski zvon« postavil na oder s takim znanjem in s tako spretnostjo, da ni mogel bolje, sam pa je, — srečno naključje: slikar in muzik v enem — insceniral svo. je delo tako da ne vem kaj bi bilo zanj priporočljivejše — ako bi ne bil oboje — biti samo slikar, ali posvetiti se samo mu-ziki. Ta njegova muzika ni krčava. vsiljiva, intimna je v najboljšem pomenu besede .ljubezniva, kaže kultiviran okus. Ves čas večera čutiš šantlovo hrepenenje po višjem, njegovo željo navzgor. Skrbno se izogiblje cenenih banalnosti; ne išče priznanja galerije ni pa ji dana široka raz-predenost. ne more se izživeti. Trii nima za to prilike. V I. aktu je zanimiv uvod. nato celo kontrapunktično nekoliko zavita narodna »Za bolezen so zdravila«, dalje lahna barkarola, pilotska koračnica, val-cer, finale. Drudi akt raste. Selekcija na. rodnih, nekoliko premodro ^sanih pesmi, dva »šlagerja«. cerkveno petje, pesern o zvonu (1.A, Rus), glasbena scena med nevihto, finale. Pred m. aktom škerjančev tango, morda kos najboljše slovenske tovrstne muzikv, vesela tekma baletna muzika kar koncertne kvalitete, živahen sklep. In še mnogo dobrega in lepega. Vsi: dirigent A. Neffat, režiser Br. Kreft. kom. ponist kot in9cenator, koreograf P Golo-vin, pevci: D. Zupan — krepka figura bivšega avstrijskega politika z brki a la nemški cesar, — Ribičeva, njegova hči, — navihana, mala Alenčica, — Kcgejeva — napihnjena, imenitno maskirana guver. nanta, — V. Janko, — žrtev kamnov in bivše cirkuške jahalke komični stari panj, — španova — elegantna njegova hči, — Peček, — v zmotah obupajoči modni dan-dy, — Marčec. — korajžni športnik te New Yorka, — M. Rus — prepevajoči župnik, — zbor, balet, plesne solistke: Mohar-jeva, Brcarjeva (kako sijajno ime za ple_ šalko), Smerkoljeva. Rubosova in Jakšeto-va, prav vsi so v resnici pripomogli > Blejskemu zvonu«, da je tako uspelo zvonil in prinesel komponistu, ki se je po drugem aktu moral mnogokrat pokazati pred za-stor. venec in mnogo cvetja. Prepričan sem, da bo »Blejski zvon« tu_ di v bodoče imel tako prijeten in enodušno priznani uspeh, kot pri včerajšnji premieri. —č. Dragoljnb Filipovih f. V Beogradu je umrl uoravnik ondotnega Doma za vzgojo in zaščito dece, Dragoljub Filipovič. znan tudi kot pesnik. S svojo zbirko o kosovskih motivih »Kosovski božuri«, ki jo je prvič izdal n;ed svetovno vojno na Krfu, si je pridobil široko popularnost. Redkokatera pesniška knjiga ima toliko čitateljev kot Filipovičevi »Kosovski božari«, ki niso združeni samo s spomini na legendarne čase kosovske tragedije, marveč tudi z živimi spomini na svetovno vojno in njene strelske jarke, na pot čoz albansko Golgoto. na dneve pregnanstva v tujini. Dragoljub Filipovič je bil eden Izmed poslednjih srbskih nacionalnih poetov, lirik srbske slave in velikega boja za svobodo in edinstvo. Smrt Radoslava Dragutinoviča. V Novem Vrbasu je umrl mladi srbski pesnik Rado-slav Dr;*gutinovic, avtor zbirk >Azurne zemlje« in >Lišče peva«. Koncert vzliodno-cerkvene glasbe v Ljubljani. Poleg starejših klasikov ruske cerkvene glasbe: Cajkovskega, Somakina, Arhan-gelskega in Borbijanskega bodo na sporeuu sobotnega koncerta tudi najodličnejša novejša d>ela, deloma rokopioi. mlajših sodobnikov: Česnokova, Kedrova, Pančenka in Ni-koljskega. Če veliko del onih starejših skladateljev pri nas že poznamo, so nam zadnji še povsem neznani. In vendar nas mora zanimati zlasti sodobna ruska glasba. MElan«, ki ga izdaia v redakciji pisatelja Jana Smreka založnik L. Mazač v Pragi, je priobčil v pravkar izišli številki članek konservatorja dr. Franceta Steleta. »Slovenska povojna likovna umetnost« (v slovaškem prevodu Jana Stanislava). V zvez: s tem informativnim člankom so v isti številki reproducirane naslednje slike: France Kralj, »Deseti brat«; Matei Ster-nen. dr. Fr. Štele (portret); Fr. Tratnik, »Pramatic; Lojze Dolinar. »Snomenik kralja Petra« (fotografija); Tone Kralj. »Nevihta na Genezareškem fezeru«: VI. &ub:c. fotografija nebotičnika: Jože Plečnik, fotografija cerkve sv. Frančiška v Šiški; Božidar Ja- kac, »Moja mati>. V isti številki rElana" je priobčen tudi informativni dopis Andreja Vrbackega: »Hrvatska in slovenska književnost v letu 1932«. »O nekaterih problemih menarhe« je naslov češke razprave mladega slovenskega antropologa g. dr. Boža Škerlja v reviji >Antropoiogie« (Praga). Pisec razpravlja na osnovi izvirnega materiala (506 Slovenk in 45 ostalih J.igoslovank) o problemu, kdaj se začenja menstruacija in o zvezi menarhe z vrianjiini prirodnimi in domestikacijskimi vplivi, dalje o hitrejšem spolnem dozorevanju prostitutk. Dr. Škerlj označuje menar-ho kot dobro merilo socialnih razmer ia jKidaja tudi za zakonodajo zanimiv sklep k vprašanju, kdaj se začne spolna zrelost Dva mladinska mesečnika. Pravkar je izšla peta številka »Našega roda«, ki ga v redakciji Josipa Ribičiča izdaja »Jugoslov. učiteljsko udruženje«. V fcim zvezku se nada-li.ije Iludalesova povest > Med vulkani m Atoli« z Jakičevimi ilustracijami. Bogomir Magajna je prispeval prozo »Račko — razbojnik": (z ilustracijami Mere Kraljeve), Franc Bevk pravljico »Čudn* živali n čudežna palicah (z ilustracijami Tonela Kralja), Vlado Klemenčič j>ravljico »Kralj Matjaž reši svojo nevesto« (ilustriral France Kralj). Marija Kmetova je zastopana z odrsk'm pri zorom :.Rubeži — brbračk, Albert Širok je prispeval interview s Seliškarjem, D. Volav-šuk piše o Sarajevu (z ilustracijami A. Sirka). Krajši prispevki so iz peresa M. Bekur-ja - Esona, t Fr. Milčinekega, Cvetka Kri-aneta i. dr. — Izšla je šesta številka »Zvončka", ki ga izdaja v redakciji dr. P. Karlteia poseben konsorcij. Na uvodnem mestu je objavljena Pod rekar jeva risba ;-Pust«. Manica Romanova je prispevala črtico »Babo žagajoč, Gustav Strniša »Kurenta«, Vinko Bitenc pravljico »Ugrabljeni kraljevič«, Marko Vrhovnik poučno črtico o č.i-jevcu, O. Hudales povest »Kaj je povečal boter Matjaž«, Marija Grošljeva pa nadaljnjo svojega »Bobija Nespodobi ja«. Ar noš t Adamič je prispeval povest »Deček iz sirotišnice«. Krajši prispevki v vezani besedi so i* peresa E. Gangla, Zdravka Ocvirka, Marijane Želejoznove - Kokalj i. dr. Dve slikarski razstavi v Beograd n. V beograjskem Umetnostnem paviljonu sta bih v nedeljo otvorjeni dve razstavi: Ivana Rado-viča in Nikole Beševiča. Razstavo slik N. Beševiča je otvoril španski poslanik grof de Tcrijos, ki je imel lepo uvodno besedo o Beševčevi umetnosti. Nov »rbohrvatiki prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. V pravkar izišli 8—10 številki šibeniške »Socijalne revije« je iz_ šel zadnji del novega srbohrvatskega prevoda znamenite Cankarjeve novele z naslovom »Sluga Bariša i njegovo pravo«. Stank»vi6eva »Nečista krv« kot drama. Najboljši roman srbske književnosti, Borisa Stankoviča »Nečista krv«, ki ima tudi v tujini lep uspeh, je A. Mihailovič dramatiziral. Njegova dramatizacija je baje boljša od dosedanjih poskusov te vrate. Te dni je bila v beograjski drami premiera. Uspeh bomo še zabeležili. Ce bo dramatizacija dobro sprejeta, bi vsekako bilo želeti, da bi nas tudi ljubljansko gledališče seznanilo z dramatiziranim romanom avtOTja »Košta-ne«. »Časopis Narodniho museac y Pragi, najstarejši češki znanstveni časopis, ki smo o njem nedavno na osnovi zasebnih informacij z obžalovanjem poročali, da ga je vzela sedanja kriza, ie — kakor nam sooroča g. I. K. Strakatjr iz Prage — samo ogrožen, ni oa še prenehal izhajati: Letos iVde 107. letnik. 100-letnica varšavskega VHikega gledališča. Dne 24. t. m. ie praznoval Veliki teater ▼ Varšavi 100-letnico obstoja. Masi kraji in Šolstvo in učiteljstvo v dravski banovini Zanimivi podatki iz poročil prosvetnega oddelka banske uprave in banovinskega šolskega odbora Za raznravo o prosvetnem oddelku novega banovinskega proračuna je g. načelnik Mazi predloži) banovinskemu svetu zanimiva in pregledna referata svojega oddelka in banovinskega šolskega odbora. Iz poročil posnemamo naslednje podatke in ugotovitve: Osnovne šole Osnovnošolskega učiteljstva v naši banovini je: 1414 učiteljev in 2369 učiteljic, skupaj 3783. Razredov je 3505, razredu:h učiteljev aa ^384. tako da manjika 121 učna oseba. Te številke kažejo, da je v ba-novi okrog 400 učiteljev in učiteljic več, kakor pa jih tiči po razredih. P„az!ika izvira iz okoliščine da je precej učiteljstva dodeljenega raznim uradom (ban.sk i upravi, sreskim načelstvom), meščanskim šolam itd.; dalje so tu všteta on; solista upravitelji ki so pc zakonu oproščeni pouka predmetni učitelji otroške vrtnarice in učiteljice ročnih del. Vzrokov nedostajanja neposrednega učnega osooja je več. Pred vsem državni pro. račun ne upošteva v zadostni izmeri teza. d-evmh potreb, na drugi pa so tudi pravice banske uprave premajhne. Ban ima pravico postavljati dnevničarje. ki jih je bilo v tekočem proračunu 56: vsa ta mesta so bila zasedena Drugače pa vse postavitvi in premestitve izvršuje samo ministrstvo prosvete. Imamo šole, ki so zaradi ned ostajanja učilnic ali učiteljstva tako prenatrpane. da mora učitelj v takih razredih napeti vse moči. da ustreže šolskim predpisom. To delo je tako težavno in odgovorno, da učni osebi m mogoče izvrševati izvenšol-skega dela v večjem obsegu V splošnem pa je izverašolsko delovanje učiteljstva med narodom posebno zadnje čase zelo intenzivno in vsestransko. Zlasti sokolsko udejstvovanje se je neverjetno dvignilo m dela učšteljstvu vso čast Učiteljeitvo ima predavanja, se vodilno udejstvuje pri čebe. larstvu sadjarstvu, vrtnarstvu in kmetijstvu. Učitelji so tajniki ali voditelji raznih zadrug, pevevodje. kapelniki, godbeniki, režrserji itd. Delo našega učiteljstva v šoli in izven nje je ve oče tako blagode jno in se vrši v toliiki meri. da zasluži vse priznanje. Omenim naj nekatere zadeve ki po mojem mnenju kvarno vplivajo na razvoj na. šega šolstva V naši banovini prideta na enega učitelja skoro dve učiteljici. Ne da bi imel kake pomisleke proti učiteljicam, ki sc pckliicane za vzgojo deklic, mislim vendar da bi bilo nujno posvetiti pažnjo temu, da nam moški naraščaj vzgajajo moške učne moči. število diplomiranih učiteljskih kandidatov raste, prošenj za učna mesta je bilo odposlano ministrstvu prosvete preko 350, imamo pa učiteljice, ki so poročene z advokat: sodniki, zdravniki, uradiniki itd. Z ozirom na velikansko število na službo čakajočih kandidatov je to dejstvo nesocial-no in je treba odločne remedure. Isto tako kvarni so prepogosti bolezenski dopusti Z zadovoljstvom lahko ugotav. ljam, da se tozadevnih pravic poslužujejo učitelji le v prav ma.li iizmeri ne morem pa tega trditi o učiteljicah pri katerih so taki dopusti prepogosti in zato kvarni pravilnemu razvoju šolstva. Tudi to govori za drugo razmerje med številom moških in ženskih učiteljskih oseb Heveda je tudi med učiteljicami prav lepo število izjem, ki vrše z. uispchcm in ljubeznijo šolske in izvenšoTske posle brez bolezenskih dopustov. Srednje in učiteljske šole S 1. julijem 1932 je bila ukinjena m. realna gimnazija v Ljubljani in sta se zdru_ žili moško in žensko učiteljišče v Ljubljana in v M a rabo ru v skupna zavoda. Pivot-xio na nižje razrede reducirana realna gimnazija v Ptuju je bila po nekaj tednih zopet določena za popolno. Nameravana redukcija srednjih šol se je končno izvedla v dokaj manjšem obsegu pač pa je bilo uččteljstvo teh šol reducirano v izmeri, kakor je to določil državni proračun za leto 1932/33. Upokojenih je bilo na srednjih šolah v naši banovini 32 in odpuščenih 23 učnih oseb. Na učiteljiščih je "bilo upoko. jenih 7 in odpuščeni 2 učni osebi. Ker pa ee je število dijaštva z novim šolskim letom še povečalo za 400 v primeri z lanskim letom je I. semester tekočega šol-Rkega leta manjkalo na srednjih šolah ob skrajni obremenitvi učiteljstva 50 učnih oseb. Razredi so skoro vsi prenatrpani. 64 razredov imamo, ki štejejo nad 50 učencev. Jasno je, da je pouk zaradi tega dokaj trpel, čeprav je učiteljstvo v teh težkih razmerah v veliki meri delalo prostovoljno preko najvišje obveznosti. Za požrtvoval. nost mu na tem mestu izrekam zahvalo. Preti koncu semestra je bilo postavljenih za honorarne učitelje na srednjih šolah 17 diplomiranih filozofov. Po odobre-nju naknadnih kreditov v Narodni skupščini je pričakovati da se v najkrajšem času postavi vsaj minimalno število po_ trebnih učiteljev na sredniih šoOah z reaik- tivacijo upokojenih in odpuščenih in z imenovanjem diplomiranih filozofov za suplente. Stanje na srednjih šolah je naslednje: Imamo 2 drž. klasični gimnaziji, 1 nepopolno in 8 pope.n:h realnih gimnazij, cd katerih imata 2 realčne oddelke v višjih razredih Skupno 11 državnih srednjih šol s 84 razredi im 186 oddelki. Na teh srednjih šolah je nameščenih 220 direktorjev, profesorjev in suplentov ter 23 strokovnih učiteljev. Zaradi ukinitve HI realne gimnazije ima I .realna gimnazija v Ljubljani 35 oddelkov in ie nastanjena v dveh po. slcpjih Na državne srednje šole se je vpisalo 5860 učencev in 2290 učenk, skupno 8150. Zaradi nedostajanja prostora se vrši v Ljubljani na II realni gimnaziji v 7 oddelkih v Mar.boru v 10 oddelkih le popoldanski pouk Na treh nedržavnih srednjih šolah (dve popolni, ena nepopoCna) je v 29 oddelkih 337 učencev in 836 učenk, skupno 1173. Učiteljski šoli sta dve državni (v Ljubljani in "v Mariboru > z moškimi in ženski, mi oddelki. Vsak zavod ima po 5 razredov in po 12 oddelkov. 4 oddelki so manj kot lani. učencev in učenk pa 183 manj: vpisanih je letos 322 učencev in 534 učenk. Ker se absolventi meščanskih šol v smislu zakone niso več sprejemali, pa tudi zaradi petletnega študija in precej slabih i-zgledov za s\ržbe, je naval na učiteljske šole zeilo ponehal. Na zasebnih učiteljskih šolah (popolna je v Mariboru v eno se imopofejujeta šoli v Lfutoliani in v škofi: Loki) se je vpisalo 199 učenk v 9 oddelkih. Prvi razjed se je otvorii le v Mariboru in ima 4 gojenke. Meščanske šole Letos imamo 32 državnih meščanskih šoi. V 170 oddelkov na teh šolah se je vpisalo 2966 dečkov in 2831 deklic, skupno 5797. Porast napram lanskemu letu znaša 350 učencev m učenk ter 11 oddelkov. Na 8 zasebnih meščanskih šoilah se je vpisalo 1240 učenk v 35 oddelkov. 1 oddeiek je manj kot lani, število učenk je skoraj neizpremenjeno. Po zahtevi ministrstva prosvete se je letos število učiteljstva na državnih meščanskih šolah znižalo tako, da pride na učitelja 24 do 25 tedenskih ur pouka po. vprečno Ministrstvo je zahtevalo 30 usposobljenih učiteljev iz dravske banovine za meščanske šole v dunavski banovini in končno znižalo zahtevo na 14 učiteljev, ki so bili za pričetek šolskega leta premeščeni v mesta dunavske banovine. Manjkajoče učiteljstvo na meščanskih šolah se je deloma nadomestilo z dodelitvijo učite Ijev osnovnih šol na meščanske. Ker pa tudi na osnovnih šolah ned ostaja učiteljstva, primanMja.j na meščanskih šolah ni krit. Zaradi tega je pouk nekoliko reduciran. učiteljstvo pa težko prekomerno zaposleno. Meščanisko-šolskemu učiteijstvu gre pohvala za požrtvovalno delo v težkih raz. merah tem bolj. Ker je to učiteljstvo glede na svojo izobrazbo zapostavljeno, kar se tiče prejemkov. Šolska poslopja Za 149.296 šoloobveznih otrok je na razpolago 840 šolskih poslopij z 2659 učilnicami, torej prihaja povprečno 56 ctrck na eno učno sobo. V banovini imamo temeljnih razredov in vzporednic 3470, tedaj primanjkuje 811 učnih sob Zato se mnogokrat poučujeta v isti učni sebi dnevno po dva razreda, kar kvarno vpliva na zdravje otrek in učiteljstva. V zdravstvenem pogledu je 306 šolskih zgradb prav dobrih, 3-15 dobrih. 14? slabih in 53 neprimernih. V dravski banovini je 3676 razrednih učiteljev in učiteljic, za katere je na razpolago le 1330 nsturalivh stanovanj, torej primanjkuje 234P učite'}sk!h stanovanj, al: ako odštejemo učiteljstvo v mestih in tr-pth ter one, ki ie dodeljeno raznim uradom še 1856. Zaradi nezadostnega števila učnih seb i.n učiteljskih stanovanj je bi"o v pripravi živahno stavbno gibanje, ki so imel: kra-jevni šolski cdbo: zanj že vse pripravljeno. odobrene načrte in dovoljena amortizacijska posojila. ' ko ne bi nastopna kri za bi bilo d,o danes izročenih že nad 60 novih šopkih p---' pij svojemu namenu več'e število zgradb pa prezid3.n:h in adaptiranih. Na žalost je ueipeh sedal zaradi nastalih razmer m^ogo manj pc voljan. Nove osnovne šole Lani so se ustanovile nastopne nove cenovne šole: M?tke pri Preboldu in Pod-peca v prevaljskem srezu; Laze pri Planini v logaškem srezu; Seia pri Jugorju v mefižkem srezu: Pot Ve v kaimn!išteem srezu in Gradišče v srezu Maribor. levi bre.sr. V tekočem letu je bilo torej skupno ustanovljenih 6 nrvih enorazrednih in dvo-razrednih osnov-"u Sol, od katerih pa se bo na treh pouk pričel šele, ko bodo zgrajena potrebna pc.' opja. Šoltlii vrtovi Z naložitvijo zemljiškega katastra bo urejeno tudi posestno stanje šolskih vrtov šolski vrtovi v dravski banovini merico z matičnjaki drevesnicami in zelenja darstvom 69 na in 39 arov. _ Predvsem manjka šolam matičnjakov, ki bi služili kot vzorna učila 3 sadnimi vrstami na osnovi sadnega 'zbora za dotičnfi kraj. Go. spcd.ar.-ke neprilike ne dovolijo da bi šolske občine in banovina primemo podprli razvoj šolskega vrtnarstva, ka je vzgojne, učne ir> gospodarske važnosti. Imamo še nad 100 šol brez šolskih vrtov, enako števMo šol s šolskimi vrtovi v premajhni razsežnosti in nad 100 šolskih vrtov nima drevesnice zaradi premajhne obsežnosti ali neprimerne lege ali zemlje. Izdelani so vzorni načrti za na.oravo novih in preure-ditev obstoječih šo-?k;h vrtov. Pripravlja se razstava šopkih vrtov in vseh onih panog k> sc v neposredni zvezi s šolskim vrtnarstvom. Koliko filmov smo lani vižsli in slišali Po letnem poročilu Državne filmske centrale je bilo lani v naši državi predvajanih 722 filmov v skupni dolžini 601.878 m Ljubljana. 27 februarja. , Iz letnega poročila Državne filmske cen- j t;rale za lansko lete je razvidno da ]e bilo | predvajanih lam 440 tujih in 282 domačih lilmov Tuji filmi se delijo po vsebini na 246 zabavnih. 72 kulturnih 6 reklamnih filmov in 116 filmskih žurnalov. Od zabavnih filmov jih je 43 z dolžino do tisoč, 203 pa so z dolžino nad 1500 m. Skupna dolžina vseh predvajanih filmov je znašala 601.878 m Največ filmov in sicer 227 je iz Amerike, predvajali pa so se pri nas v 9 filmskih podjetjih, dočim je prišlo iz Nemčije 199 filmov, ki so se predvajali v 59 podjetjih Francija je dala 6 filmov za 5 podjetij, Avstrija 3 f;lme za 3. Poljska 2 za 2, Češkoslovaška Anglija in Japonska pa po 1 film za eno domače filmsko podjetje. Vsi tuji filmi predstavljajo dolžino 540.152 m, domači filmi pa 61.726 m. Do» mači filmi se deli jo na 106 kulturnih. 75 filmskih žurnalov. 8 zabavnih in 93 reklamnih filmov Filmi domačega izdelka so večinoma nemi Zvočnih domačih filmov je t)i]o samo 17 v skuprn dolžini 6175 m Domači zvočni filmi so prišli lani prvič do veljave Poleg 282 domačih filmov pa je bilo predvajanih tudi 39 higiensko-poučn-'h filmov ki jih je Higienski zavod v Zagrebu *-ekom leta izdela! v lastni režiji. Med temi filmi je tudi 10 kulturno-pro-svetnih zvočnih filmov. Higienski zavod v Skoplju pa je izdelal 5 nemih filmov v skupni dolžini 3962 m. V vsej državi je bilo konec lanskega leta 338 filmskih pod;etij, od katerih predvaja 184 podjetij zvočne, 154 pa neme filme Vsi kinematografi so imeli prostora za 92 028 gledalcev Največ kinopodjetij je v dunavski banovini in sicer 121 {56 zvočn'h 65 nemih) na drugem mestu je savska banovina z 62 podjetii (36 zvočnih. 26 nemih, potem pride dravska s 47 pod- DANES PREMIERA VELEZABAVNE, PIKANTNE VESELOIGRE SMEHA IN ŠARMA Ob 4., %8. In %lo. LIANE HAID GEORG ALEKSANDER OTTO WALLBURG HANS MOSER QSf9€S ne $eCi Bomba smeha! Dve uri zabave in krohota! Kot dopolnilo najboljša šaloigra »POROČITI SE JE TREBA«, v kateri briljira Szoke Szakall ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 jetji (31 zvočnih. 16 nemih), sledi drinska z 20. primorska z 19, meravska vardarska in vrbaslca s po 15 ter zetska z 8 podje ji. Na območju uprave grada Beograda pa .ii 16 podietij ki predvajajo samo zvočne filme Od vseh teh kinopodjetij jih je 64 z dnevnim' predstavami, po 107 iih je s predstavami po enkrat in dvakrat na te den. 27 po trikrat na teden. 20 pa 4 krat na teden. 5 po 5 krat. 2 po 6 krat na teden. 5 podjetij pa predvaja filme od časa do časa. Vsa podjetja so tekom leta prodala 11,834.300 vstopnic od katerih jih je bilo 6.849000 za ceno izpod 8 Din Odjem vstopnic za ceno izpod 8 Din se je lani celo zvišal, kajti prejšnje leto je bilo takih vstopnic prodanih le 6,223 000 Kriza pa se občuti pri dražjih vstopnicah Leta 1931 je bilo namreč prodanih vstopnic za ceno nad 8 Din 12.035.400 komadov. Pr! odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Sodba zaradi smrtne vožnje Maribor, 27. februarja. Dopoldne »e je obravnaval pred sodnikom poedincem dr Tombakom drug primer prometne nesreče, ki se je pripetila lani 31 oktobra na Tržaški cesti. Na ob* tožni klopi je sedel 241etni šofer France Župan ič iz Krčevine pri Mariboru, ki mu obtožnica očita, da je spravil v nevarnost več oseb s tem, da je vozil s svojim avtomobilom prehitro in da se ni držal vozne smeri, zaradi česar je trčil v motorno kolo, na katerem sta se vozila 191etni trgovčev sin Kurt Kopic in brivski pomočnik Edvard Bišof. Oba sta zletela z motorja in je Kopič drugo jutro v graški bolnici umrl. Obtožnica opisuje tragični dogodek takole: Obtoženec Zupanič je kritičnega večera pripeljal neke osebe v Ahtikovo gostlno na Tržaški cesti V gostilni je nastal hud prepir in ker gostilničarka ni mogla pomi« riti ljudi je prosila šoferja, naj pohiti po n'enega moža, ki se nahaja v kavarni »Jadran«. Obtoženec je naročilo izpolnil in z avtomobilom naglo zdrvel proti mesfcu Na povratku je pa na Tržaški cesti zavozil v nasproti prihajajoče motorno kolo Kurta Kopica Obtoženec je namreč hotel prehiteti neki avtomobil in zato je moral za-voziti na levo. nesreča je pa hotela, da je istočasno privozil nasproti Kopič. Sunek je bil tako hud. da je motorno kolo odletelo na sredo ceste, kjer sta obležala s hudimi poškodbami tudi oba vozača, Kopič si je pTebil lobanjo in 8 ga nemudoma prepeljali v graško kliniko, kjer je pa zjutraj umrl. Obtoženec krivde ni priznal in se je izgovarjal, da je nesrečo zaicrivil Kopič. češ da je voz'l napačno in s polno razsvetlja* vo. Zaslišanih je bilo osem prič, ki so izpovedale zelo obremenilno za obtoženca in potrdile, da je Kopič vozil pravilno. Zupanič je bil obsojen na 4 mesece zapora in na povračilo pogrebnih stroškov- Milijonsko posojilo za ptujsko kanalizacijo in vodovod Ptuj, 26. februarja. Dolgoletne želje ptujskega prebivalstva po kanalizaciji in prepotrebnem vodovodu se bodo v kratkem času izpolnile. Te dni se je mudil v Ljubljani ptujski župan g Ladislav Jerše, ki je obiskal g bana dr Nlarušiča in predsednika Pokojninskega zavoda g dr Baltiča v svrho najetja posojila za izneljavo kanalizacije in vodovoda v Ptu i u. Te akcije, ki se vleče že izza ča» sa r"-ed vojno in ki je tudi takoj )>o vojni oživela se dc danes še ni posrečilo izvesti. Po zaslugi g župana Je-šeta je sedaj uspelo dobiti pri Pokojninskem zavodu posojilo v višini enega milijona dinarjev Dela se bodo pričela takoj, ko bo denar nak:*-zan Prijazni starinsk5 Ptuj bo s potreb' nimi modernimi napravami veliko pridobi. ker se bo lahko razvijala industrija, česar seda i ni moglo biti zarad' pomanjkanja vode in potiebne kanalizacije Zahvala pa gre tudi Pokojninskemu zavodu, ki je šel ptuisk; mestni občini v tem po» gledu na roko in odobri' posojilo. Tudi proračun ptujske obč:ne je že odobren. G žunan Jerše je ob priliki, ko se ie mudil v Ljubljani zarad' najetja posojila za vodovod, tudi 'n^erveniTal zaradi proračuna in dosegel odobritev. Ha!©! Halo! Dame: „U. F." za dame bo ,?U« F." Premislite dobro in zapomnite sd, drage dame: »U. F.« — »U. F.« — »U. F.« Čuvarji narodnega gospodarstva so zborovali Celje. 27. februarja. Včeraj so zborovali v Celjskem domu živinozdravniki iz vse dravske banovine. Na dnevnem redu so bile stanovske zade> ve. pereča strokovna vprašanji, večji del dnevnega reda pa je bil posvečen razpravam o vererinarski razstavi, ki bo otvor-jena Iclos septembra v velesejmskih pro= štorih v Ljubljani Čuvarji našega ogrom-nsga narodnega premoženja, ki ga predstavlja naša živinoreja, pripravljajo presenečenje Prireditveni odbor, kateremu predseduje g. dr. Kune, mestni veterinar v Ljubljani, šteje 24 sekcij V 24 oddelkih razstave bodo prikazana vsa torišča živi« nozdravniškega udejstvovanja. Prireditveni odbor je že pridno na delu, da zbere, uredi in razporedi ves ogromni razstavni materijal Vse priprave, vse delo za zbiranje materijala pa tudi večino zadevnih stroškov so prevzeli naši živinozdravniki na svoja ramena, kar ie v današnjih težkih časih lep primer čistega altruzma Opozarjamo že sedaj naše kmetijske ustanove in korporacije in naša šolska vodstva na to razstavo, da se je v obilni meri poslužijo, ker je v prvi vrsti name» n;ena našemu živinorejcu, da ze iz nje uči in da nam bo v nadaljnjem njegovem udejstvovanju kažipot in smernica pravil-neišega ekonomskega gospodarjenja. P/i volitvah je bil soglasno ponovno izvoljen stari odbor z g. dr Vebletom kot predsednikom. Bilo je poudarjeno, da bi morali odločim činitel;i in javnost posvečal veterinarskemu stanu več pozornosti, £aj naši veterinarji z neumornim udejstvo« vanjem čuvajo narodnemu gospodarstvu milijardno premoženje. Ogromna dedščina »kume Julkecc Novi Sad, 27. februarja V Beli Crkvi je 1. 1894. umrla daleč na okrog znana stara posestnica, vdova Schmitz, rojena Julijana Stefanovičeva. Zapustila je velika zemljišča, več hiš, dosti gotovine in zlatnine, kar so«l. 1921. cenili na okroglo 33 milijonov dinarjev. Za dedščino stare vdove, znane pod imenom kuma (botra) Julka, se je prijavilo takoj po njeni nenadni smrti, ker ni bilo nobene oporoke 480 sorodnikov Po dolgotraj* nih poizvedbah je sodišče v Beli Crkvi leta 1915 izmed teh mnogoštevilnih reflek-tantov na deščmo odbralo samo 12 upravičencev, bližnjih sorodnikov pokojnice po materi in po očetu. iMed temi je bila tudi vdova Frummer. rojena Elizabeta Stefano« vič, ki je umrla istega leta v Oršovi. Eli- Velefilm gigantske pomorske borbe v dobi svetovne vojne! Križar ka Ladja, ki so jo imenovali »Trepet Indijskega oceana« Louis Ralph, Wemer Fuetterer, Reasee Stobrava Kot dopolnilo najnovejši Ufa zvočni tednik Predstave danes ob 7. in 9. ari evečer. Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ura »Zvočni kino IdealM Pni vsakem vremenu PALMA gumi podpetnikb IN PALMA GUMI USNJE ZA PODPLATE Prtnalorkm vretnmufuAe črr> in cerufle odiiinja.Nedf^o. Do&itefiriirtaAem, jucosljzdelbk. zabeta Frummer je bila solastnica nekaterih zemljišč in hiš svoje sorodnice Julija-ne Schmitz in je iz štiri leta pred svojo smrtjo proglasila za dediča svojega nečaka Aleksandra Tita Stefanoviča, ki je bil ta* krat gostilničar v Temešvaru. Na ta način je med dvanajstorico dedičev kume Julke prišel nečak njene sorodnice. Sodišče v Beli Crkvi je tudi odredilo, po katerem ključu naj se razdeli ogromna dedščina 12 priznanim ded:čem. Do razde* litve pa še do danes ni prišlo, ker se sklepi sodišča nekaterim dedičem sploh niso mogli dostaviti in ker je zarad; ogromne dedščine tekom let nastalo sto in sto pravd Aleksander Tit Stefanovič, nekdanji te-mešvarski gostilničar in poznejši kuhar v Novem Sadu, si je že mnogo prizadeval, da bi prišel do svojega deleža, ki mu pri' pada po oporoki pokojne Elizabete Frummer Mož je v težkih časih izgubil svoje premoženje in živi sedaj v veliki revščini. V zamotani zapuščinski zadevi pa nikakor ne more priti do rega. da bi se izplačali že priznani deleži velike zapuščini onim dedičem, ki so se že javili, dočim bi terjatve nejavljenih in zakasnelih dedičev zapadle. Grenčica Bunyadl Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Natečaj za plakat pokrajinskega zleta Ljubljana. 27. februarja, Zletni odbor za I. pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani razpisuje javni natečaj za napravo zletnega plakata in zletnega znaka. Natečaja se lahko udeleže vsi likovn um tniki slovanske narodnosti, bivajoči m delujoči na ozemlju kraljevine Jugoslavije. V razsodišču so gg. arh. Josip Costaperaria, akad. slikar Gojmir Kos, inž. arh. Jože Plat-n e r, prof. Janko Ravnik in France A h e i n. Likovni umetniki, ki se udeleže natečaja, morajo predložiti osnutek zletnega plakata v velikosti 63 X 96 cm v barvah, prikladnih za tisk v treh barvah in osnutek zletnega znaka v mavčnem odlivku v maksimalni velikosti 25 cm premera pri okroglih oblikah ali največ 30 cm dolžine najdaljše stranice ali diagonale pri drugačnih oblikah. Osnutka morata biti taka, da bo z njima doseže-a učinkovati propaganda za izlet, prikazati pa morata simbolično v kakršnikoli obliki sokolsko idejo in namen zleta, ki mu je tudi proslava 70-letnega jubileja Ljubljanskega Sokola. Vsak konkurent se lahko udeleži natečaja tudi z večimi osnutki. Pri obeh osnutkih znaša prva nagrada 1500, druga 1C00, tretja pa 750 Din. Osnutke je treba predložiti do 24. marca opoldne v pisarni Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Osnutki bodo razstavljeni, da si jih bo lahko občinstvo ogledalo. Dogodki za tnefo V službi režima Reška vicepodeštat odv. REcnino Anto-nmi jc podal ostavko na svo(j položaj. Prevzel je mesto legalnega zastopnika reške mestne hranilnice. Njeogvi redni dohodka so se podvojili, poleg tele pa so mu oblasta izrazile še pohvalo za njegovo dosedanje delovanje v službi rež ma. Tržaška burja Pretekli teden je divjala na Krasu m v Trstu solna burja. Samo v ponedeljek je prišlo v Trstu do 13 incidentov. Burja je podirala zidove, odnašala strehe, ruvala drevje, prevračala telefonske in brzojavne drogove in zanašala ladij e v pristanišču. Na istrski ozkotirni železniški progi ao morali prekiniti promet med tržaško m koipersko postajo. Več vlaikov je imelo velike zamude. Ob R žani ee je prevrnil tržaški reševalni avto, ki je btil telefonsko poklican v Buzet na pomoč dvema ponesrečencema. Nastalo je tudi nekaj požarov, ki pa so jih še o pravem času pogasili. 16 oseb je burja treščila ob zid ali na tla, tako da so dobili hujše poškodbe in so jšh prepeljali v bo'nioo. Preteklo soboto pa je na lesnem trga pod Skednjem nastal požar, kri je napravil veliko škodo. Okrog 18 mre je nastal ogenj v skladišču tvrdke Matathias, v katerem je b:,lo okrog 100 vagonov raznovrstnega lesa. Zaradi burje se je požar naglo razShril ter v nekaij urah uničil ce'o eklad:šče. Na pomoč so sicer prihiteli gasilci. miTčnika in celo gaslska ladja, ker se je bito bati. da se bo požar razsi.nil tudi na soednja sklad šča. vendar pa niso mogli rešiti škorenj ničesar. Poskrbeli 90 le. da ogenj ni urvčil se drugih stavb. Škodo oenijo na pol maliijona lir. 2824 Pri GKIFl uspešno sredstvo: Vrelec STYRIA iz Rogaške Slatine (3—4 krat dnevno po 200 g event. mešano z mlekom) MHVHflm^lPOSKlSITE! POSKUSITE! * Mednarodni odvetniški kongres v Jugoslaviji. Po sklepu lanskega kongresa mednarodno organizacije odvetnikov, ki se je vršil v Haagu, se bo vršil letošnji, po številu peti mednarodni odvetniški kongres v Jugoslaviji in sicer meseca septembra. Na lanskem kongresu so nemški č a-ni, ki so prej potovali po Jugoslaviji, predlagali naj bi se prihodnji kongres vi šil v Jugoslaviji zaradi njenih prirodnih krasot. Ker je bilo že sklenjeno, naj bi se kongresi vršili v deželah, ki nudijo nekaj posebnega, je bil predlog sprejet in se bo letošnji kongres vršil v Dubrovniku ali pa v kakem drugem obmorskem mestu. * Likovnim umetnikom dravske banovine. Na podlagi prijavnic, na katerih se je ogromna večina likovnih umetnikov izrekla za stanovsko in strokovno organizacijo, sklicuj pripravljalni odbor ustanovni občni zbor za soboto 4. t. m ob 19. v vrtni dvorani ^Zvezde« v Ljubljani Tovariši iz Ljubljane, Maribora, Celja in drugih mest naše banovine — potrdite z dejanjem, kar ste zagotovili z besedo - pridite vsi! Za pripravljalni odbor: Saša Šantel, Ivan Vav-potič, Božidar Jakac. Nikolaj Pirnat. SK ILSBIJE DREVI OB 20. V KAVARNI »EVROPI«. SONNY BOY JAZZ. MASKE DOBRODOŠLE. 2325 * Skupščina državnih upokojencev se je v nedeljo vršila v Zagrebu. Predsednik u Iruženja g. Matanič je poročal o delovali u akcijskega odbora. Skupščina je med drugim sklenila, da se osnuje posmrtni fond ter ustanovi društveno glasilo, ki bo izhajalo pod imenom »Umirovijenik«, v Beogradu pa se ustanovi zveza državnih u Kikojeucev. Tajnik društva upokojencev v Ljubljani g. Spende je predlagal, naj bi se upokojenci savske banovine pridružili spomenici upokojencev dravske banovine, ki priporočajo, naj se mirovine urede na podlagi prejemkov aktivnih uradnikov. * Tržič letoviški kraj. Z odlokom ministra za promet se priznavajo ugodnosti, določane na državnih železnicah za kopališča in letovišča Sv. Ana pri Tržiču. •> Nov pooblaščeni inženjer. Ministrstvo za gradbo je inženjerju Milanu Goljevščku i Ljubljani odobrilo javno prakso na vsem teritoriju kraljevine Jugoslavije specialno iz gradbene stroke. + Jugosiovenski dom v Santiagu de Chile Kakor doznana v Buenos Airesu izhajajoča • Jugoslavija je bilo v Santiagu de Chile nedavno ustanovljeno društvo tamkajšnjih jugosiovenskih naseljencev, kateremu je poverjena naloga, da zbere potrebna sredstva ter zgradi jugosiovenski dom. Predsednik društva je agilni Pavle Gjurino-rič. * Himen. V ljubljanski stolnici sta se včeraj poročila g. Fran M a r k e 1, tovarnar in znani sokolski delavec v Tržiču in gdč. Zlata J u v a n o v a, hčerka našega dopisnika s:. Frana Juvana iz Zagorja. Vrlemu paru čestitamo ter želimo vso srečo' Frlfetssa pustil tosrek prirzdi svojim cenjenim gostorr 7 GODBO IN PLESOM brez vsake vstopnine. Dostojne maske dobrodošle. 2377 Zadnja pet Ivana Riglerja Pogreb blagcpokoinega šolskega upravitelja g Ivana Riglerja je pokazal, kako zelo priljubljen je bil pokojnik v Semiču in v širokem krogu prijateljev. Ze pred 9. uro se je včeraj zbrala v Semiču ogromna množica ne samo domačinov, marveč tudi okoličanov, da spremi poko;nika na njegovi zadnji poti. Domači pevci so za* peli pokojniku v spomin pred hišo »Človek glej«, nakar se je razvila do cerkve ogromna žalna povorka. Ob 9 je bila v cerkvi žalna maša. nakar se ie razvil sprevod do kolodvora kjer so naložili krsto s pokojnikovim truplom v posebni voz. iNa krsto so položila vence razna društva, tako Sokol, gasilci, pokojnikovi bivš učenci, učiteljsko društvo in pa pokojnikovi prijatelji. Na kolodvoru se je spominjal pokojnika z lepim aovorom šolsk- u nravi* I teij 'z Podzemlja Vagon s krsto ie bil priklopljen k vlaku, ki odpelje iz Semiča j proti Ljubljani ob 11.58 S tem vlakom so j odšli v Ljubljano poleg sorodstva tudi številni domačini, da ga spremijo na pokopališče pri Sv. Križu V Ljubljani se je ob 16. zbrala na kolo dvoru vel'k a množica ljudi, zlasti številno so bili zastopani pokojnikovi stanovski to= varili. učitelji in učiteljice Pevci so zapeli na kolodvoru pod vodstvom g ravnatelja Ferda luvanca lepo žalostmko prav tako pa še v zadnje s-lovo pri viaduktu na Šmartinski ce?ti. ♦ Koroške novice. V Celovcu je umrl vladni svetnik Friderik Valenko, profesor na tamkajšnji gimnaziji. Pokojnik je bil, kakor poroča ^Koroški Slovenec«, vsestransko pravičen mož. — V bližini železniške postaje Kotmaia ves so našii truplo brezposelnega Valentina Jesenka iz lagare gorice pri Žihpoljah — Posetnik Vincenc Vo-lavčnik v Ba«ji vasi pri Ženeku je bil znan kot nasilen človek. S puškinim kopitom je te dui ubil svojo svakinjo Marijo Podrični-kovo, nakar se je on sam ustrelil. + »Samouprava«;, Izšla je ravnokar 3. številka ^Samouprave:, glasila županske zveze v Ljubljani z naslednjo vsebino: Zakon o upravnem postopku; Občinski računi; Izgon iz občine; lz županske zveze v Ljubljani ter Razsodbe upravnega sodišča. List izdaja županska zveza v Ljubljani, urejuje pa dr. Riko Fux. + Podružnica SPD »Bohinj« v Srednji vasi sporoča, da je koča pod Bogatinom nadalje odprta in oskibovana Pot do koče je dobra. Koča je preskrbljena z vsem; v Koči je na razpolago izvežban smučar. ♦ Zagrebški promet z avtobusi je v rokah mestne hranilnice beležil pasivo okrog SOO.OOO Din. Kei mestna hranilnica tolike pasive ne more kriti z dobički tramvaja, bo prišel promet z avtobusi najbrž v privatne reke. ♦ Železniški promet Zagreb-Split je bil bil v nedeljo spet otvorjen ko so očistili progo Gračac-Knin in se snežni zameti niso več ponovili. Proga je bila očiščena že v soboto zvečer in jo je prvi pashal brzovlak. ki odhaja iz Zagreba ob 22.35. ♦ Dež in sneg v Dalmaciji. Na dalmatinskem primoriu je še močno deževalo, vrhovi hribov pa so dotra snežno odejo Tu. di na otoku Braču je zapadel sneg. Telefonska zveza z Zagrebom ie pretrgana + Ponesrečeni parnik »Csiino«, ki je v viharni noči blizu splitskega pristanišča nasedel na skale, so že spravili v splitsko ladjedelnico, kjer ga bodo popravljali najmanj 10 dni, ker so močno razklana rebra in dno. Jadranska plovidba ima nad 100 tisoč dinarjev škode. + Romarji v Meko. Kakor vsako leto so se v nedeljo v Sarajevu zbrali vsi udeleženci velikega romanja jhartžiluka*: v Mrko. Kriza vpliva tudi na romanje, kajti iz Bosne potuje letos v Meko samo 5 romarjev, dočim jih je bilo prejšnja leta dosti več ♦ Nesreča zaradi strele. V petek popol dne je v neposredni bližini Trebinja uda. rila strela v hiše dimnikarja Hasana Karam eJimedoviča. Strela je ubila ženo Ha. šibo, ki zapušča troie malih otrok, in .ie porušila borno hišo. + Smrtna nesreča pri sankanju. Na Cmro-ku v zagrebški okolici se je v nedeljo pri sankanju smrtno ponesrečil m'adi trgovski pomočnik Oskar Singer Večkrat se jo s sankami spustil po snegu navzdol. Nesreča pa je bote'a, da se je zaletel v neko drevo, pri čemer si je razbil glavo Takoj se je onesvestil in kmalu nato izdihnil. + Namesto žene je prikli-.al smrt. V Vr bovcu je posestnik Anton Rukavina pogo sto trpinčil in pretepal svojo ženo, zato gh je ona zapustila in se vrnila k sorodnikom Ko jo je mož prišel iskat, je prišlo do prepira, pri čemer ga je svak udaril s sekiro tako, da je Rukavina kmalu podlegel. + Ne sme v krčmo. Okrožno sodišče v Novem mestu je prepovedalo zahajati J krčme Francu Gregoriču rudarju iz Krme-Ija. Pre,poved velja od 1. januarja 1933 do 3. januarja 1934. ♦ Za pomirjenje, da ne nosite domov klic hripe, vzemite redno, prodno zapustite svoj obrat, okusne ANACOT PASTILE' Dobivajo se v vseh lekarnah za 8 Din ♦ Tudi pri hripi velja znana prislovioa da jo je la.žje preprečiti, kakor pa leči ti Sigurno varstvo proti hripi, kakor tudi proti angini in drugih vrst prehlada nudijo Pan-flavin pastile »Bayer«, ker uničujejo povzročitelje teh bolezni v ustah in grlu. koder bi kali bolezjui drugače prodrle v telo Kakor drugod tako tudi pri nas priporoča jo zdravniki Panflavin pastile kot najučinkovitejše m tudi uajccuejše sredstvo proti hripi. ♦ Obledele obleke barva v različnih hs»r vah in plisira tovarna Jos. Reich. iz Ljubljane u— Socialno-gospodarski tečaj ZKD. Drevi odpade redno predavanje v socialno-gospodarskem tečaju zaradi želje občinstva ki se upravičeno želi na pustni torek nekoliko zabavati, in se vrši zaradi tega šele v četrtek ob 19 predavanje g. univ prof dr. Bilimoviča o kartelih in trustili u— Komorni koncert godalnega kvarteta. V petek t. m ob 20 bo v Fiiharmo-nični dvorani komorni koncert godalnega kvarteta drž konservatorija. Prvo točko sporeda tvori Beethovnov godalni kvartet op. IS, št 4. Označko op. 18 je napisa! nesmrtni Beethoven 6 godalnih kvartetov, izmed katerih je s štev 4 označeni najbolj priljubljen, pa tudi najbolj znan. Napisan je v c-duru, v tonovom načinu, katerega se je Beethoven zelo pogostokrat posluževal Prvi stavek Allcgro ma non tanto ima krasne glavne teme, ki nam slikajo energijo pa tudi tolažeče upanje in so skoro dramatičnega značaja Sledi Scherzo, ki je v marsikaterem pogledu nasproten Andante stavku, njegove i. simfonije. III stavek. Menuetto ima zelo ostre akcente, delo pa zaključuje Allcgro, ki sestoji iz cele « VTste kratkih stavkov, ki končujejo v zmagovitem Prestissimu Godalni kvartet op. 18 št. 4. je ena najbolj posrečenih Beethovno vih skladb 1'oieg Beethovna se izvaja še Debussyjev kvartet op. 10 in Miiojevičeva Sonata za violino in klavir. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni. u_ Trboveljski slavčki. ki nastopijo na samostojnem koncertu v nedeljo, 5. marca ob 11. dopoldne v unionski dvorani poio naslednje skladbe: del: Gngoševič: »Ko- če ste potrti, onemogli in nervozni, če trpite na glavobolu, omotičnih napadih in slično, potem je skrajni čas, da pripomorete do rednih funkcij svojim notranjim organom (želodcu, ietrom, ledvicam) s tem, da zaužb-»te nekai tednov vsak dan pol kozarca SaxVhnerieve naravne srrenčice Htttvy l>? .T»Tvr>S Pazite na etiketo z rdečim sredniim poljem! Dobiva se v lekprnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. Tralala, holadri, pa je tu pustni dan ! Hej, nocoj gremo vsi v Slamičev restoran! leda«, Tajčevič: »Pjesme dodolske«, Aia-mič: »Uspavanka«, Kogoj: >Zvončku, Biavničar: »Polžek čarodejec« in >Dva polža«. V II. delu so najprvo »Dječje popevke iz Istre« v priredbi Ivana Matečiča, dalje 2 pesmi iz Medjimurja v hai monizaciji Poza jiča, Mirkov »Medvedov ples« in Mokranj-čeve 3 srbske narodne. III. del koncerta je zopet posvečen narodni pesmi, najpTvo se zapoje Žgančeva: >Ni mi volja več na svetu živeti« in v priredbi Adamiča: »Stoji mi polje«. »Da b' biva lepa ura«, »Drežni-ca« >Zbadljivka<, »Vandrovc je privan-drov«. Koncert traja približno poldrugo uro. Trboveljski mladinski zbor jo v resnici dovršen, odlikuje se po lepih g'asovih in izvrstni šoli. V svoji sredi ima mlado solistko, ki ima prekrasen sopran. Predpro-daja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Halo! Halo! Da me: „U. F." Samo za dame bo „U. F." Premislite dobro in zapomnite sd, drage dame: »U. F.« — »U. F.« — »U. F.« u— Starši; Dr. Franca bo predaval v četrtek 2. marca ob 8. zv<5er na državni učiteljski šol' v risalniei o vzgojni higieni. Ker je predavanje aktualno za vse, ki imajo otroke v šolah, vabi društvo -Šola in dom-; vse svoje člane in one. ki ee žele včlanili, da se predavanja udeleže. u_ O plezalni tehniki. SPD prirodi 7. marca svoje četrto predavanje v tej sezoni Govorila boo dlična slovenska alpinist-ka gospa Mira Marko Debeljakova o plezalni tehniki. Opozarjamo že danes ljubljanske alpiniste na ta zanimivi večer. u_ Izjava. Prejeli smo: Del akademikov je proglasil na univerzi generalno stavko Ker se nahaja na proglasu k štrajku podpisano tudi ime Akademskega društva ju-gosovenskih tehnikov, smatram za svojo dolžnost, da izjavim kot. predsednik Akadem skega kluba m-ontanistov, da akad. društvo jugosiovenskih tehnikov ni pristalo ua štrajk in sploh ni o tem sklepa!o, ko se je prog.as pojavil, in da se je AKM kakor tudi Akademski klub elektrotehnikov izjavi1 ponovno proti generalnemu štrajku. — Ste-van Radič, predsednik AKM. dHUJft u__ Krajevna organizacija JRKD za 3p. siško ima v četrtek 2 marca ob pol 20. redni občni zbor na Bollevu. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. u— V knjigarni Tiskovne zadruge je dane« izstavljena spomenica Nj. Vel kralju s trem debelimi knjigami podpisov naših občin, kulturnih in Erospodarskih društev. Vseh podpisov je okoli 4>00. Spomenica je krasno umetniško delo. u— D. uštvo .»Soča« vabi člane in prijatelje k današnjemu družabnemu sestanku pri »Levu« ob 8. zvečer, kjer prebiejjo zadnji dan pusta v lepi, domači in neprisiljeni zabavi brez hrupa, plesa in stroškov V prekrasno okiašeni dvorani bodo na spore du govori, petje, kupleti itd. Pridite vsi. ki hočete biti danes dobre volje! Vstop vsem prest u_ Prošnja poštni direkciji. Prebivalci okraja Bežigiai južni del odnosno v Pie-teršnikovi u';ci prosijo poštno direkcijo, da namesti poštni nabiralnik na križišču Tyr-ševe in Livarske ceste. Ta okolica se zelo razšir a in so sosedni poštni nabilalniki zelo oddaljeni Ker tam še ni hodnikov jo ob neugodnem vremenu pešpot do sedanjih nabiralnikov nrava muka. u— Preselitev uradov carinarne Ljub Ijana v nov« po-lopje ob Dovozni cesti V prihodnjih aneh se preselijo urad car name v novo carinsko poslopje ob Dovozni cesti Ne moreio se pa »benem pret>e iiti tja tud železniški urad. ki imajo po sla pri oar tisk- manipulaciji, dokler ne bodo uradn. pro«tor za to s užbo pnpravlje ni za vsel tev kar bo rraja'0 okoli 14 dni. Železniška direkcija opozaria pn tei pr-liki. da prehod preko tirov od canua ne k železniškim e«rnskim uradom a dovoljen. temveč se mora;o interesenti posluževati prehoda preko Smartinske. ceste na Dovo/.no cesto. Povej mi, kaj si zajtrkoval, a jaz ti povem, kakšen posel boš danes opravil Vstati z levo ali desno nogo ni niti malo važno, toda da li ste dobro zajtr-kovali, odločuje o razpoloženju in sposobnosti do dela za ves dan. Vsakdo ne more zajtrkovati jajc, gnjati ali masla, toda zamore se pokrepiti s pravo, poceni in lahko prebavljivo, krepilno hrano. Ljudje, ki so izpostavljeni velikim na- u— Potrošnja vode. Mestni vodovod v K;ečah razpolaga s štirimi črpalkami, ki lahko dvignejo na dan 24.000 kubičnih metrov vode. Leta 1930 je minilo 40 let, odkar obstoja vodovod. Dnevna poTaba je naras a od prvotnih 3000 na 20.000 kuibič. metrov. Lani je Ljubljani potrošila 5 milijonov 96.278 kubičnih metrov vode, in sicer je bilo maksimalno dvignjene vode 20.268 kubičnih metrov na dan 29. avgu_ sta, minimalno pa 9.983 kubičarh metrov dne 2. februarja. Vodovod oskrbuje tudi sosedne občine Moste. Ježico, Zg. Šiško, Vič, škofove zavode v št. Vidu, blaznico na Studencu itd Dolžina glavnih vodovodnih cevi presega 127 (cm in je bilo samo po vojni položenih 54 km cevi. Vodovodno omrežje obsega 10.380 m glavnih napajalnih cevi, razdelilnih cevi ima omrežije v mest.u 90 km, v okoliških občinah pa 50 km. Hiš je priključenih v mestu 3451 v okolici pa 1261 Lani je bilo položenih 5082 m novih vodovodnih cevi in priključenih 238 hiš. Na vsakega prebivalca je odpadlo povprečno 200 1 vode na dan. v času hude vročine pa 290 litrov MONAKOVSKO PIVO ORIGINAL SALVATOR ORIGINAL je dospelo po 20. letih prvikrat v Zagreb in se bo točilo počenši od 2. februarja 1933 dnevno od 10. predpoldne samo v gostilni M. Bodnfanec. Zagreb, Frankopanska ul. 13, kjer je tudi glavno zastopstvo. Priporoča se za cenjeni obisk LASTNIK. 2S34 u— Nelj uba tiskovna pomota je nasta.la v včerajšnjem poročilu 0 i Beli noči na Ta-b-oru« z navedbo, da je bila dvorana mrzlo zakurjena Pravilno se seveda mora glasiti, da je bila dobro zakurjena, kar se v ostalem vidi tudi iz smisla vsega stavka. u— Društvo zobotehnikov obvešča svojo člane, da bo redni mesečui sestanek jutri pri »Sokolu.« u_ Zagreb proti Ljubljani. Kdo bo zmagal na »Plesnem turnirju« v soboto 4. marca v Kazini. Prvič nastopi v Ljubljani 5 najboljših zagrebških plesnih parov, ki bodo merili zmožnosti z našimi pari, katerih se je do sedaj že 14 prijavilo, med njimi znani prvaki dosedanjih turnirjev. Nove prijave pri mojstru Jenku. Kazina. u— Danes prva velika maškarada v novem Sokolskem domu v šiški (za mitnico) Najlepša maška bo nagraiena V lični in okusno dekoriiani dvorani bo poskrbljeno za prijetno in dobro zabavo. Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. porom, pijejo za zajtrk okusno, koncentrirano krepilno hrano Ovomaltine, ki se pripravlja iz slada, mleka, jajc in nekoliko kakao-a. Kakao je pridian samo zaradi boljše arome, ne zaradi redilne vrednosti. Ovomaltine ima tudi to prednost kot zajtrk, da se da naglo in enostavno pripraviti. u_ Društvo »Tabor« priredi drevi v dvorani Delavske zbornice svoj pustni družabni večer s plesom. Prireditelji so poskrbeli za pester pevski in glasbeni program, ki ga bodo izvajali priznani mešani pevski zbor in mandolinistL Poleg tega bodo na sporedu razne šale in zabavni prizori. Plesno godbo bo izvajal prvovrsten jazz. Nedvomno se bo občinstvo odzvalo vabilom društva še posebno, ker je čisti dobiček prireditve namenjen brezposelnim. 28. II. 1933 PUSTNI TOREK PUSTNI PLES V KAZINI (VELIKA EN MALA DVORANA 2816 RONNY-JAZZ SOKOL IL u_ Kurji strah v rokah pravice. Ros pravo smolo je imel v nedeljo Vičan Tone R V njegovem skromnem stanovanju je zvečer tako prijetno dišalo po kok-ošji pečenki, kar naenkrat pa se je nenadoma pojavil na pragu mož postave in je bila nesreča tu Na Glincah, v Rožni dolini in na Viču so bile gospodinje že dalje časa v skrbeh za svoje kokoši Od prilike do prilike se je namreč pojavljal tam neznan nočni gost, ki je vdiral tudi v zaprte prostore in zavijal kokošim vratove. Take posle je opravi; popolnoma nemoteno in ga ni mogel nikoli nihče opaziti. Na lov za njim so se podajali oškodovanci, kakor tudi stražniki, pa jim je znal neznanec vedno oduo-sti pete. V soboto zvečer se je pojavil na dvorišču posestnika Antona Boca na Glincah ob Gradaščici. Pogcspodaril jc prav temeljito. Zavil je vrtove kar 9 lepim jarč-kam in izginil s plenom Ki! pa je vendarle precej nepreviden Naslednji dan je namreč oškodovani gospodar opazil v neprega-ženem snegu sledov« voli"-::!: srn'o?. Stopil proti večeru na stražnico in stvar prijavil Sledovi so pripeljali stražnika po cesti ob logu na Vič do stanovanja bivšega peka Toneta R. In t<> baš v trenutku, ko je pečenka v štedilniku d a.-L o'..; zacvrčala. Stražnik na je poleg kokoši v štedilnika našel v stanovanju še vse drage P-oeove kokoši, deloma tudi že oskubljene. Podjetnega Toneta R.. ki se zagovarja z revščino, bodo izročili sodišču. m KINO L,51TBLt' \N- Ki DVOIi Telefon 2720 ggS ------------------ Svetislav Petrovič in Agnes ^p Esterhazj ^ Javna nalivala, Lj □ □ Globoka hvaležnost mi veleva se □ □ tem potom zahvaliti gG-spodu dr 3 p Mirku černiču, spccijaiistu kirurgije j=j □ in primariju javne betmee v Ljub* □ j=j ljam. ki mi je cem življenje s svo- g — jim velikim znanjem in s spretno □ _ operacijo, ki jo je v mjkritičnejšem □ j3 stadiju moje težke bolezni s popol- j=j □ nim uspehom iz\ rš l Tolikemu zna- □ □ niu. sposobnosti in spretnosti se pač [3 q more vsak še tako težko bolan člo- j=j D vek brez nadaljnjega zaupati in mir- □ O no pričakovati ozdravljenju. J=j □ Pr tej priliki nu je dolžnost za: □ D hvaliti se tudi vodstvu Šlajmerjeve- □ ga doma za vso vzorno oskrbo, ki u □ sem jo bil deležen v času moje tež- □ £=] ke bolezni, zlasti pa usmiljenkam za p □ požrtvovalno nego in prijazno pen □ □ strežbo. g □ O □ □ D □ □ LJUJS&S&M s«, č h MP h M ^f* Prekrasna ljubavna drama Ob 4., 8. in 9. uri zvečer ob ajnizjih cenah V Ljubljani, 28. februarja 1933. □ □ iN DRE J BERCE □ upravnik »Jutra« □ _ □ BnaaaoDDuuuuuLiLKJuaDnnaacDDGa Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Srevime za označbo sraja ,>oa)«nCo: l Cas >i.Ait»vanja 1 dta. t, je barometra i '.emp«ra1 ura. 4 rviat.'-r;a ».a gu » %. h smer hd orzina vetra.. 6 »biačrj i—10 ? vrsti 3aiav;t S paiav ne v uim Tem-pera'ura prvt Številke ;K'tnen "o najvišjo, iruste aajnižjo erupe-atur') 27. februarja Ljubljana 7, 7fc>7.0, —6.7, 92, mirno, megla; Ljubljana 13, 766.7, 0.0, 83, SW1, 1, —, —; Maribor 7, 766.0, _4, 80, NW1, 10, —; Zagreb 7, 766.2, —5, 90, mirno, 8, —, —; Beograd 7, 76o.8, 1, SO, mirno, 9, —, —; Sarajevo 7, 766.2, _-5. 90, mirno, jasno, —; Skoplje 7, 765.9 —1, SO, mirno, 9, —, — Temperatura: Ljubljana 2.6, -S.l; Maribor 2.5, —7; Zagreb —, —5; Beograd —, —1; Sarajevo —, —5; Skoplje —, —6. Sonce vzhaja ob 6.43, zahaja ob 17.44. Luna vzhaja ob 7.38, zahaja ob 21.20. Janko J. Srimšek: Marička je bila v maskarah Mejačeva Mara je na pustni torek po-poidine počed.Ua kuhinjo ;m izbo in je s kašče prinesla sevnico tižola: »Jutri bo po-st,« momlja ženska pred se. »Za obed in za večerjo ga skuham, pest krompirčka in zel-ja pristavim — z maslom zabelim — im bo ustreženo božjim m cerkvenim zapovedim.« Mara izprazni sevn:C0 na hrastovo mizo, v shrambi počšče pehar iti se zgnete na obzidno klop pod og.eda-lom. Na trgu pod lipo rajajo im se pode pustmi norci. Škriplje jo harmonike, cvili klarinet, nadihuje se im napenja bas. Pokanje z biči kakor iz desetih pušk. vpitje in glasen kroho-t im nerazločno mrmranje ljudi na trgu se v zmešani štreni plete c-kozi odprto Marino okno v hišo im se nikakor me da^ prav zložiti z njenimi enakomernim žlobu-dranjem: »Ti si dober! Td nisi za nič!« ki ž nj:im brska po fižolu. Tud-' Marine misli se prepirajo in bi se rade celo zJasale z jezikom. Beže od dela in se skušajo odlk.lar.iti tja ven v brezsnežmo. sončno in za tak čas čudno goriko popoldne. Na trg med pustne seme j,n mašlkare im neugnane mladostne bedake. »Kakor pred osem-intride se tirni leti!« hitro izračunajo misli in krenejo po iezikm onega: »Ti nisi za nič!« Mara strese z glavo, da se H rob p c zimakme na levo uho. im omf»Kaj še! Stvari so lo, ki niso samo moia skrivnost, temveč tudi drugih fantinov. Me razumeš.« »že prav. Francelj! Pa ti tudi jaz ne povem.« »Kaj?« »Milo za Aaao.« »Nak, Marička!« »F, potem: šilo za ogrni:'o, Francelj! — In — lahko noč! »Marička, lahko noč!« Ali Marička fciub trmoglavosti svoji n fantovi in vzlic vetru, ki je pihal s Slemen, in vzlic svečanovemu mrazu ni zaprLa okna. Šele, ko se je Veliki voz dobršno prevesil na nebu in se je Meiačev oče v veliki hiši sumljivo razkašljal in razkrehal, sta se razšla. ★ Drugo popoMne završalo in zabu-ča!o po trgn. Ce bi gorelo pol vasi in bi z vsemi štirimi biilo plat zvona, se ne bi toliko sveta zgrnilo na ulice in pod lipo. Vse je iz! e tel o iz hiš in bar. prodajat zijala im past radovednost. Za božji o voljo! Pust je samo enkrat na leto in ljudje ga navadno praznujejo in časte bolj od marsikaterega v pratiki rdeče zapisanega dneva in svetnika. Koliko je bik) maškar! Sem! Norcev! In kakšnih! Lcncevezcev, kodarjev, mladih in starih poročenih parov, cele ohceti, pestunj z vozički in otroci iz cuni, mesarjev, dimnikarjev, kuharjev in Jcuharic s preluknjanimi ponvami in sežen' doLgnmi kuhavtvcami. mornarjev, ciganov in cigank Vojakov v najraz-lične|š'ih mondurah cela četa Z lesenimi sabljami so bili osab^ani in obrabljene metle so nosUi na plečih mesto nušik. Ton so vlekli — kos strešnega /"leba, DPčvrščem na zadnjem koncu parizarja. In streljali so. S krompirjem Sf. so ToreTč, SS. H. 19S3 u_ ValčKOv večer Sokola na Viču bo drevi ob 20. v Sokolskem domu. Za prvovrstno postrežbo je vsestransko preskrbljeno Sodelujoči domači sokolski orkester. Torej drevi vsi na Vič. , u— Na pustni torek velika maškarada v Sokolskem domu v šiški. u_ Gosilna »Bobenček« priporoča svojo znano namočeno Dolenovko za pepelnico. TEHNIČNI BIRO ARH IVAN ZUPAN LJUBLJANA GRADIŠČE ST. 13 Marsikdo, ki ima novo hišo. se Vam pritožuje. Poslopje ai tako, kakor si jra Je želel; preko račil je proračun ia ga seda) teži dola Vse te skrbi, tlasti pa denar si prihra nlte, če imate dober in ekonomičen načrt in strokovno srradheno vodstvo. Iz Celja e_ Sprememba v celjskem občinskem svetu. Namesto umrlega občinskega odbornika dr. Kristijana \Volfa. pred daljšim časom razrešenega bivšega podžupana dr. Antona Ogrizka ter občinskega odbornika gimn. direktorja Martina Mastnaka, veletrgovca Rudolfa Stermeckega in gimn. direktorja v p. Antona Zupana, ki »o bili razrešeni na lastno prošnjo, so bili z odlokom kr. banske uprave imenovani za člane celjskega občinskega sveta gg.: notar Franc Burger, dr<> gist~ Josip Kramar, gradbeni inšpektor inž Ivan Marek. fotograf Josip Pelikan in prokurist Ivan Rischner. _ e— Krajevna organizacija JRKD za Celj«--okolico bo priredila v četrtek ob 19. v gostilni g. Vedenika na (Strožjem predavanje o orvi pomoči pri obolenju živine. Predaval bo .-reški veterinar g. Maksim Šribar iz Celja. Krajevna organizacija namerava prihodnji teden priredti tudi predavanje o sadjarstvu. Srečki veterinar g. Šribar bo predaval v nedeljo 5. in 12. marca po prvi_ maši v narodni šoli v St. Juriju ob juž. žel., dne 25. in 26. marca po prvi maši pa v Vojniku o prvi pomori o obolenju živine in o raznih perečih gospodarskih vprašanjih. e_ Uradni dan Zbornice za TOI za Ce-!-"■-> in okolico bo v torek 7. marca od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici št. 8, pritličje levo. e— Celjsko pevsko društvo študira Hayd-nov oratorij ->Sedem poslednjih besedi Kri-r tu sovi h na križu?, ki ga bo izvajalo v ve-ikem tednu. Ker je do koncerta le še kratek čas, naj vse pevke in pevci točno obi->Kujejo pevske vaje. Ta teden bo v sredo vaja za ženski v četriok pa za mešani zbor e_ Dve poroki. V nedelio 26. t. m. se je poročil v Kostanjevici g. dr. Ivan Bele, od-vetnišk pripravnik v pisami g. dr. E. Ka-Jana v Odju, z gdč. Vlasto Božičevo. odvetniško pripravnico in hčerko odvetnika g. dr. Vntona Božiča v Celju. V nedeljo 26. t. m. ■ je poročil v Petrovčah pri Celju mesar g. Moi z Savodnik iz Celja z gdč. Leopold i.to 'fe ferjevo. trgovsko sotmdnico v Celju, skreno čestitamo! e— V domoriB*ko zvezo so bili v seji celj-■'lesza občinske sa sveta 24. t. m. sprejeti gg. •rdinand Marčič. dr. Anton Ogrizek, Ferdi-and Svet in Franc Šeril, g. Gvidona Schid-: pa je bil zagotovljen sprejem v domov n-o zvezo, če dobi jugoslovensko državljanstvo. e— Umrla .je v nedeljo 26. t. m. v Za-vodni 2 pri Celju v starosti 82 let -zasebna ga. Ivana Knina; vdova po ravnatelju rne v Zidanem mostu g. Kn tii in tašča poštnega ravnatelja v p. g. Antona Mir-n-k-i v Celju. Pogreb bo danes ob 16.30 /. hiše žalosti na mestno pokopališče. Plemeniti pokoMiK: bod- ohranjen blag spo-«nin. preostal'm naše iskreno sožalje! e— Uboj pri Šmarju. V začetku februarja neki moški s kolom nanadcl 31 letnega Luko Drofenika z Gradišča pri Šmarju Zahvala. Gospodu dr. Tonetu C i z e 1 j u se uajlep-še zahvaljujem za uspešno izvršeno operacijo na moji hčerki. Anton Senegaenik, rudniški nameščenec, Trbovlje II. 2923 pri Jelšah in ga težko poškodoval na glavi. DrofeniK je ostal nekaj časa v domači oskrbi, ker se je njegovo stanje poslabšalo, so ga pred dnevi prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v nedeljo 26. t. m. podlegel hudim poškodbam. e— Omiljen kontumac. Sresko načelstvo je om lilo poostreni pasji kontumac v celjskom srezu. Odslej smejo psi prosto tekati, če nma-jo dobre nagobčnike C(i se jih vodi na vrvi?i, so pa lahko brez nagobčnika. e_ Velika maškarada za današnij pustDi večer v vseh prostorih Celjskega doma bo za tukajšnje Olepševalno in tujsko-promet-no društvo resnično prav veličastna prireditev: skupine raznih mask, konkurenca mask in razdelitev 5 dragocenih daril, nastop »kraljice srca? ples z gum. balončki itd. »In vse to ob starih in novih plesih in najboljši godbi ter mogočni razsvetljavi in prelepo okinčani veliki plesni dvorani, maii dvorani in ostalih prostorih. Vstopnina samo 10 Din, čisti donos za delo brezposelnim pri o lepšanju mesta Celja. Na svidenje! e_ Halo, halo! Vsi danes zvečer na veliko maškaraclo Celjskega olepševalnega in tujsko-prometnega društva v Celjskem domu! Oglejte si darila za najlepše maske v izložbi g. zlatarja Lečnika. Prvo darilo: zlata zapestnica z biseri (darilo tvrdke j-Aurea«) drugo darilo: zlat prstan z onik-som (tvrdka Pacchiaffo & Knez) tretje darilo: kompletne smuči (tvrdka Stermecki) četrto darilo: krasna zapestnica (tvriLta Viečnik) peto darilo: parfumi (tvrdka >Sa-nitas.-<- Kramar), šesto darilo modema ovratna verižica, sedmo darilo: preproga (tvrdka Weren) osno darilo: ovratnica (tvrdka Almcslechner) darilo za najbolj komično masko: dva lepa kipa e— Elitni kino Union zaradi maškaradc v Celjskem domu dan-es nima predstav. V sredo nov spored. Iz a— Juhilel dela. Pretekli petek je obhajal srebrn jubilej svojega deia ključavničar gosp. Štefan Surkalovi.č, zaposlen p-ri tvrdki Karel Hitzel. Ob tej priliki so mu tovariša priredili lepo svečanost in izročili' več lepih darrl. a— Občni zbor godhenega in pevskega društva »Drave« je bi'l preteklo nedelio dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Udeležilo se ga je lepo število članov in prijateljev. Zbor je vodil predsednik gosp. Vokač, ki je najprej pozdravil rasne zastopnike bratskih pevskih in godb enih društev, zlasti predisednii-ka Ipavčeve župe g. prof. Vasilija Mirka, nato pa podal obširno poročilo o delovanju društva v preteklem poslovnem letu in razvil načrt za bodoče delo. Iz tajniškega poročila g. Zlv-ka je razvidno, da ima društvo 930 rednli članov, posamezni od šoki pa: pevski 37, odbeni 39, tamfouraški pa 20 članov. Blagajniško poročilo vzikazuje zadovoljivo bilanco. Poročilo pevskega odseka je podal zborovodja g. Albin Horvat Zbor je nastopil lani na lastnem velikem koncertu ter sodeloval na raznih drug h prireditvah, na katerih je žel vsestransko laskavo priznanje. O delovanju tamburaškega odseka je poroča! kapelnik g. Pivko. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Vokačem na čelu. a— Bela ga je spravila na kriva pota. Včeraj zjutraj e bit! aretiran 21 letni brezposelni tapetirškii pomočnik Alojzij M., ker je pred 14 dnevi ukradel čevljarskemu mojstru Alojziju Krebsu na Merski cesti par novih moških čevljev, vrednih 200Din, nekaj dni nato tikalskemu mojstru Josipu Golobu v Cvetlično ulici novo črno obleko in par lakastih čevljev v skupni vrednosti 1400 Din ter mcglstratnemu uradnika Ribiču 60 Din vredne otroške sanke. Pri zaslišanju je tatvino priznal, zagovarjal pa se je-, da s:a ie v tatvino privedla brezposelnost. Ukradene predmete je prodal in se nato nekaj 'asa preživljal z izkupičkom. a_ Hotel »Orel«. V torek od 9 naprej j,vinski guljaš« V sredo velika pojedina slanikov in zanimiva kuharska razstava v lovski sobi. Cene zmerne, iste v dvorani Ka- kor v točilnici Na pepelnico zgodaj odprto! n čebulo. Cev so nabijali s pepelom. Na samcu s polomljenim prvim levim in desnim zadnjim kolesom je vleklo dvoje črno jn belo progastih buš velikansko lajmo. Šepast enook voznik :h je vodiiJ in lajna r je neutrudno vrtii vljuko. Lajnarjeva boljša polovica, gresta baba z zobmi kakor grablje. je beračila v puščico drobiž, v košaro ajca in cvrtje. Pajaci so švigali kri-žen-kražem, uganjali burke z ženskarji m moškimi, pačili se, pokali z biči n svrkali po nagajivi mladini. Mejačeva Marička se je s Knapovo Lojzko dremala v gmoti gledalcev pod iipo. Lojzka se je smejala do solz. Maricka je samo drhtela in trepetala v nemirnem ognju. Gledala je i« gledala, ali ie od vsega resnično videla koma? tretjino. »Ali bi. ali ne bi?« ji ie kopalo po glavi in roke so ji nervozno rile po volneni ruti. navzkriž prevezam čez rame in prsi. »Nihče ne bo pomislil n a me. In če bi me kdo spoznal, nič mi ne more. Oče ne bi rekli nič. Se sme-;a!i bi se.« Godci so svirali. Maškare, pustne seme so norele. Svet je ž njimi slavil Kurenta ... Marička se je izmuznila in ie za liudmi odmeglila domov. Ob treh so na trg priorali orači. Par s oaDimatimi rožami in trakovi okin-čanih konj je s plugom brazdalo po zrn r zmeni cesti. Brnotov ie drvaril. Stebinov in Lenčkov sta narobe jahala ti a kontiih Z levicami sta visoko privzdignila repe nad konjskimi zadni-cami. z dolgimi krepelci vneto smuka-la oo njih gori. doli — gori. doli in na stisnjene zobe z brundanjem lepo v taktu, kako" se spodobi, spremljevala Brnotovega. ki ie za ročicami na or- oko gelce igral bodro koračnico. Po trgu ie zavihral umebesen smeh. Orači so se s plugom in konji d-ocin-cali do vodnjaka. »Stoj!« je ukazal Brnotov in napel vojke. »Počivali bomo!« Ona dva sta splezala s koni in vsi trije so jeii okrog pluga nekaj popravljati. »Oh! Oh! Oh! Južino neso oračem!« so zavpile ženske in otroci koncem trga. Po ulici od Mejačevih je tekla zalo oblečena dekla z jerbasom na glavi. Raztrgani ierbas, pohi loncev, povez-njenih z ropotajočimi pokrivačami. V deklinih rokah vrč za vodo. »Orači! Hej. orači! JužinaK boste!« so se zadrid otročajd in se zapodili za deklo. Dekla, prevezana s orno rutico, je z jerbasem in vrčem prihitela na trg. Krenila je k oračem. — Mop! — Dolgin pajac ji je pod noge podvrgel bičev-ni.k. Spodtaknila se je. Hcp! — Jerbas z južino, z lonci in pokrivačami — za njim še vrč — je zaropotalo pred orače. Med ljudmi nov krik. Nov kriik. Smeh in krohot. Dekla? Dekla je v nepričakovanem skoku nepričakovano ujela ravnotežje. Zablodila je s pogledi po ljudeh. In planila. Planila, kakor bi jo preganjal satan. Zaletela se. Zaletela se naravnost — v naročje — gospodu Antonu, kaplanu, ki ^a je prav tedaj, Bog ve, zakaj, prineslo na trg od cerkvene stra-nii. »Kaj je to? A? Sramota! — Čakaj! Kdo si?« je zarohnei kaplan razjarjeno in ves bled. Pograbil ie deklo za komolce. Za prsi! »Oho!« se je začudil. »Ženska! Moram videti, kdo si! Čega-va?« Posegel je za črno rutico, ki je Sokolska proslava škofa Strossinayerja v Šiški Šiška bo v petek proslavila spomin veii-kega narodnega buditelja in iskrenega Jugoslovana, mecena in dobrotnika raznih jugosioveolskih kulturnih in nacionalnih ustanov. To je biil djakovsiki škof Josip Juraj 3trossmayer. Njcgc-vo ime je sve;o vsemu jugoslovensk emu narodu, saj je bi. 10 vse njegovo delovanje posvečeno tesnemu zbližan ju vseh Slovanov. Ni ga skoro društva in ne ustanove na slovanskem jugu, kateremu ne bi bil pomagal in dal podpore. Ko so v Siškd lota 1902. narodni možje ustanavljali sokolsko d-rušbvo, so se obrni. 11 tudi na Strossmayerja. šikcf. ki se je takrat mudil na zdravljenju v Rogaški Slatini, je na to pismo jyrs!ai mlademu šišenskemu Sc-kolu svoje čestitke in pozdrave. Sporočil je. da z velikim veseljem pozdravlja to misel, obenem pa pošilja društvu 50 kron. S tem je pcet&l eden izmed prvih ustanovnih članov Sokola v šiški. SofkcCsko društr.-o Ljuibljana-šiška je sklenilo, da proslavi spomin velikega mo. ža, ki se je s svojim Cviločnim nastopoin v borbi proti vsem scvvažruikcm slovenstva vedno odkrito in pošteno bori!, na do. stolen in slovesen način. Piosiava bo res primerna in veličastna, vredna velikega Strossmaverja. Akaiemrja bo seveda v SekClskem domu v šiški. Poleg telovad nih so na sporedu tudi pevske in glasbene tofate. Pri prireditvi bo sodelovala coerna in koncertna pevka go^pa Pavla Lovšcitova, operni pevec g. Peter Burja, bivša č^an olcraaaSke in bralislaiv^ke ope. re, okitet »Ljubljanskega Zvona« itd. Spored akademije je sestavljen res prvovrstno ter nam vsi sodelujoči jamčijo užitek zaradi umetniške kvalitete in popoln UTpeh prireditve- Sokol v Šišiki obvešča o tem vso ja-vnest in prosi za poset prireditve. Vsakomur ie omogočeno, da se prebave udeleži, ker so cene sedežem in stoji, ščem tako nizke, da jih ':sakdo zmore. Zaključid večer tečajnikov mariborske sokolske župe. V soboto zvečer je bil v gornji dvorani Narodnega doma v Ptuju zsfeljučni večer IV. prednjašikega tečaja. Razen tečajniikov. nad 40 po številu, sa-m,;h pojavnih kmečk;h fantev se je večera udeležijo tudi številno drugo občinstvo. Razen staroste br. dr. Šalamuna smo opazili na večeiu zastopnika »reškega na-čelslva podnačelnika g. Lsvičnika, župana g. Jeršata, komandanta mesta podpolkovnika g. Šarca z oficirji, poveljnika o rožni-ške čete g. majorja Cvetkov i ča itd. Profesor g. AiLič je imel lepo predavanje o 25-leto:ci ptujskega Sokola. Starosta br. dr. Šalamun pa je pozdravil tečajnike v imenu ptujskega društva m v imenu župe. Poudarjal je važnost pa-ednjaških te čajev posebno pa še za čete, ki delujejo na" deželi. Prosil je navzoče tečajnike, da vztrajno širijo med kmeč&im ljudstvom vzvišeno idejo Sokolstva. Nato se je za. hvaliti še vsem, ki so pripomogli k temu res z lepimi uspehi zaključenemu tečaju, predvsem mestni občini, komandantu mesta in obema upraviteljema meščanske in osnovne šole, kjer so se tečaji vršili. Neki tečajnik se je v res lep:h besedah zahvaiil vsem vaditeljem za trud, komandantu mesta podp-oSk^vnik-u Sarcu, ki jih je imel ves čas pod gostoljubno streho, kakor tudi vsem cstalkn, ki so jim šli v Ptuju na roko Sokolsko društvo Mežica je iprireiiilo 19. t. m. svojo prvo interno smusko in sankaško tekmo v okolici Mežice. Tekmovale so vse kategorije, in sieor v slalomu na 1200 m in v višinski razliki 200 m 13 članov in 7 naraščajnikov, v smu«ku na 2500 metrov 13 moške dece. v sankanju pa 14 članov in članic, 9 naraščajnic, 17 moške dece in 13 ženske dece. V slalomu sta dosegla najboljši čas br. Golob Maks (4') in naraščajnik Ule M. (4.30), v smuku pa Orošnik Stanko (S 25) Po tekmi, ki se je vršila dopoldne in popoldne, so tekmovalci in številni opazovalci zbrali v dvorani Sto pacjeive gostilne, kjer sta bila deca in naraščaj pogoščena s prigrizkom in čajem Nato je br. starosta Gallob razglasil izid tekem in razdelil darila, (sklobaso« si je z reliiko muko prislužil — br. načelnik). -Odibor se najtopleje zahvaljuje sestram in drugim naklonjenim gospem, ki so z tiaro vanim pecivom omogočile obilno pogostitev. Enaka zahvala gre tudi vse.m drugim, ki so kakorkoli pripomogli, da se je tekma točno in v rodu izvedla. Gospodarstvo Gospodarske vesti — plačila iz jugoslovensko-češkoslcn-a-škega kliringa vrši v Pragi Zcmska banka po vrstnem redu prijav, ki ptihajajo iz Ju* goslavije, in po stanju kompenzacijskega konta Do 24. februarja so bile poravnane terjatve čcško-Jovaških upnikov do številke 9823 Predujmi iz terjatev v klirinškem prometu se dovole do nadaljnjega: z Ju-goslavijo do številke 14.000, z Rumunijo do 3300. z Bolgarsko do 730 in z Grčijo do 700. — Naša pogajanja z Nemčijo za sklenitev trgo\-inxke pogodbe, ki se vrše v Bers iii*u, so po vesteh nemških listov, pred zaključkom. Sklenjen bo provizorni dogovor, ker sedanjo pogodba poteče v nekaj dneh. Kaže.' da pogajanja mirno potekajo. — Kliri-nški dogovor med Jugoslavijo in Belgijo. Belgijski konzulat v Zagrebu objavlja, da bo te dni podp san naknadni dogovor k sporazumu med Jugoslavijo in Belgijo z dne 7. julija lanskega leta glede kom-penziranja trgovinskih dolgov med obema državama. Dogovor bo stopil v veljavo 4. marca. = Napisi na obrtnih obratovalnicah. Po razpisu uprave objavlja Zbornica za TOI v Ljubljani nastopna pojasnila: »Po členj 128., odstavek 1., obrtnega zakona se morajo obrtni lokali vidno, in razločno označiti z nap'si na vnanji strani v državnem jeziku. Naprs mora vsebovati popolnoma rodbinsko (p-i-mek) in rojstne ime imetnika obrti. Prav to je veljalo po členu 44. obrtnega reda iz leta 1907. za vse obrtnike razen za one protokoli rane trgovcc. ki so po vpisu v sodnem re-iristru smeli krajšati svoje rojstno ime v firmi. Le-tem protokoli ranim trgovcem, ki c-o si pridobili obrlno pravico pred 9. marc?m 1. 19'32., se dopušča, da smejo svoje trgovinske lokale označevati skladno s svoiečasn ni listom ali koncesijsko listino z okrajšavo rojstnega imena upoštevaje določilo člena 4-16. (1) obrtnega znkona. Za vse drusre obrtnike, ki so si pred 9. marcem pridob li obrlno pravico, je že takrat veljal predpis, da morajo rabiti tudi polno rojstno ime v firmi. Novi obrtni zakon niti protokoliranim trgovcem. ki si šele po 9. marcu 1. 19^2. pridobe pooblastilo ali dovolilo, ne dovoljuje okrajšave rojstnega imena. Naois mora biti po velikosti črk označen tako. da ne morejo nastati zmote. To velja zlasti tudi za dražbe, katere označbe ne sme rabiti nihče, če dejanski ni družba ali kolikor teija zakon ne dovoljuje. V napis se smejo j>oleg označene-sa postavliati tudi druge neosebne označbe ali pristavki. Označba stroke ni obvezno predpisana niti v členu 128.. niti v členu 48. obrtnega zakona. Če pa se hoče označiti tu li stroka, mora biti nap s v skladu z izdatnim pooblastilom ali dovolilom. Gostilniške obrii se morajo označiti z nazivi po členu 7G. obri-nega zakona, točka 1.. 2. in 5. vendar pa velja za one obratovalnice, ki =>o obstoiale že pred 9. marcem 1. 1932., unodnost točke 44S. obrtnega zakona, dokler se uradno ne predpise rok, omenjen v 2. odstavku tega določila. Ko izda ministrstvo odredbo po členi 128., odstavku 7.. obrtnega zakona, bo tudi označba stroke v obrtnih napisih obvezna Banska uprava jp prepustila določ tev toka za izvedbo točke 128. obrtnega zakena prvostopnim oblastvom. 40iiriii delovni teden. Novosadska Delavska zbornica je sklenila na dan .">. marca zborovanje «trokovn'h organizacij dunavske banovine. Na zbora se bo med drugim razpravljalo o vprašanjih 40urnega delovnega tedna in delavskega zavarovanja. = Enodnevni kletarski tečaj bo na banovinske kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu v četrtek 9. marca. Tečaj se bo pričel ob 8. zjutraj. Doi>ohine bodo v veliki učilnici teoretična predavanja o pretakanju in zvepljanju vina in o vinskih boleznih in napakah. popoldne pa bo teoretičen pouk, praktično ponazorjen z deli v šolski kleti. Na steni zavod j bo v četrtek 16. marca sadjarski tečaj, na katerem se bodo obravnavala najvažnejša pomladanska dela (saditev sdn—803.9o. London 193.80—195.4-0. Milan 291.01— 2CC.41. Ne-v-vork kabel 5695.53—5723.79, ček 5673.53 ) 5701.79, Pariz 224.60—225.72, Praga 168.01 do 169.87. C.irih 1108.35—1113.85. Curih. Pariz 20.26, London 17.51. Newyoric 513.50. Bruselj 72.10, Milan 20.28. Madrvl 42.60, Amsterdam 207.70. Berlin 122.80. Dunaj 72.0450 (58.30). Sofija 3.74. Praga 15.24. Varšava 57.70, Atene 2.90, Bukarešta 3.0'k Efekti Ljubljana. Vojna škoda 200—205, 7" « investicijsko 44—40. 8*/o Blair 38—43. 7°/« Blr.ir 36—27. Trbovlje 145—150. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za ka~o in marc-april 200 blago. 7"'• investicijsko 44—47. 49/u agrarne 23—25.50, 7°/« Blair 36—37, 8V® Blair 88.5O—40, 7" o pofo/1o Drž. hipotekarne banke 44 blago. 6" » begiuške 30 do 32.50; industrijske vrednote: I m pek s 50 denar, Isis 3i denar, Dubrovačka 110 blago. Šečerana Osijek 145—100; bančne vrednot-1: Narodna 3800—4300, Privilegirana agrarni 225—230. Beograd. Vojna škoda promplna zaključka 20) in 199. 7V» investicijsko zaključek 45.25. 4'1 n agrarne zaključek 24 75, 6r,/o beelušk < zaključka H2 in 31.25. 8r'o Blair 39 blago. Narodna 3950 blago. Privilegirana agrarna za-kljjček 230. Blagovna tržišča l rs +Ljubljanska borza (27. t. m.). Tendenca za les daije mlačna. Zaključeni so bili i vagon tramov in 4 vagon; bukovih testonov. ŽITO + Ljubljanska borza ("27. t. mj. Tendem a za žito dalje čvrsta. Njdijo se: l*šeni<>.i (mlevska voznina slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška 76 kg 290 - 292.50; hiška. 77 kg 297.50 — 300; lurščira (mlev. voz., slov postaja, plačilo 30 dni): ča>u primerno suha. promptna r22.;0 — 125: za februar 127.50 — 130; moka (mlevska voznina. slovenska postaja, plačilo 30 dn11: baška. 450 — 455: banatska. tOgt do 465. — Novosadska blagovna borza (27. t. m.). Tendenca neizpremenjena. Promet 28 vag. Pšenica: bačka, okolica Novi Sad, srednje gornjebaška. baška potiska, sremska 230 <"> 232.50: baška. okolica Sombor, gornjebanat slca 227.50—230. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 110—115; pomladni, 66/67 kg 117.5» do 122.50. Turšoiea: baška in sremska. ga ran t i rana, 66—68; baška, za marc, april maj 70—72.5ii: banptska, garantirana, 64— Oves: baški in srem. 98—102 Moka: baš':." banatska. in 360—375: >2« 340 do 355; ?-5; 320—335: »6 : 295—305; »7r 20» do 210; 8 . 91—95. Otrobi: baški in sremski 67.50—70; ba-nateki 65—67.50. Fižol: bašk' in sremski, beli. 117.50—120. -4-Budiinpeš I Zalezovanje tihotapcev na nemško-avstrijski meji v 3000 m visokih grebenih Zugspitze. Meja gre po sredi med obema stražnikoma Mandžurija — zlata jama Japonski industriji se odpira velika bodočnost Dr. Glnjiro Kuraiši, profesor cesarske univerze v Kiotu se je nedavno varil s poizvedovalne odprave v Mandžuriji, katero je prepotoval v raziskovlne svrhe in je izjavil, da je njegov štab inženjerjev, dodeljen japonski vojski, raziskal deželo ter prišel do dragocenih geoloških in tehniških sklepov. Mandžurija je zlata dežela. Po sodbi efepedicije dr. Kuraiši j a leži v tej zemlja približno 3800 ton zlata, kar odgovarja vrednosti dveh in pol milijard dolarjev. Najbogatejši so predeli ob rekah A mar in Sunga ri. Treba je samo začeti fi koprin;(tn. pa se ho okupacija Mandžurije izplačala Ln* donašala visoke obresti. Profesor predlaga, naj sestavi vlada kader inženjerjev. bro ječ ka.k;h 200 mož. Ti naj gredo v Mandžurijo kot pionirji teh- nike. Za kopače pa naj izberejo med ru-! dar i i par sto najbolj izkušenih mož. Po vsej pril.ki bodo vzeli slednje iz vrst vojakov, kajti vlada hoče imeti zanesljive elemente in te bo najbolje dobila v discipliniranem moštvu okupacijskih čet. Za prevoz zlata bodo Japonci preskrbeli letak. Normalne prometne razmere v Mandžuriji so namreč takšne, da se ne jz-pkča govoriti o njih. Tudi promet po železni ri je nesiguren Prof Kuraiši je poleg ležišč zkta odkril tudi najdišča dragih rud. V Pentaifu. Tem ta ju in v drugih krajih je izsledil ležšča srebra, cinka in svinca. Tudi te zaklade bo začela japonska industrija polagoma izkoriščati in z raj'm: polniti žepe baronov in drugih japonskih maginatov. Hirtenberška senca Inž. dr. Seefehlner dosedanji generalni ravnatelj avstrijskih železnic je bil odstavljen zaradi tega, ker je hotel instradirati italijansko orožje iz Hir-tenberga na Madžarsko namestu v Italijo Kdaj je največ rojstev Po neki statistiki dunajskega magistrata se je lansko in predlansko leto rodilo več nego polovica otrok med 23. uro in 11. predpoldne. Največje število rojstev leži v nočnih urah od 23. do 3. zjutraj. Marička Mejačeva je ležala že drugi dan. Bog pomagaj! Viegla se je za celih dvanajst tednov prezgodaj. Vrečo moe jela s širokimi zenicami bloditi po sobi in vprašujoče tipati okrog sebe po poste-■1h s prosojnimi prsti. Obiokatia Kn-■žaroka ii ie povedala, da je bil fanti-lčT A Ka Je Bos P<*«cal k sebi,« •je dostavila v zadreg. Marička se je nemo zabubila v strop, la Boetie, ki mu je poveril izdajo svoje literarne ostali ne. Tega prijatelja se Mon-tague najlepše spominja v svoji razpravi »O prijaterj'3'Jvu«. Ta razprava je med najbolj karakterističnimi njegovimi spisi. V njej je našel lepe besede o prijateljstvu, zmernosti, mo. rald, vse to v ljubeznivem slogu — a brez karakteristične francoske duhovitosti in straistveniosti. Montaigue ap:oh ni bil nobena revolucionarna duša. ki bi ostavljala v človeku trajen vtis. Učil se je pri antiki, od katere je prevzel svoj stoicizem in skeptičnem, njena dionizična narava pa mu je ostal? tuja. širokost njegovega sloga ki ga polni s citati, ga dela modernemu čitatelju brez okrajšave precej neužitnega. Tako se ga spominjamo danes pač samo še kot zgodovin sike veličine. Atentator v ječi Dvojčka z dvema očetoma V Budimpešti je rodila neka devet no jst-letna zasebna uradnica dvojčke. Po porodu je vložila dve tožbi za priznanje atlmen-tav. V prvi tožbi zahteva vzdrževalni no od nekega ciganskega primasa, v drugi pa od nekega uradnika. Glede dvojčkov pravi, da sta pač prišla istočasno na svet da je'pa prvi črn kakor vran in v vsem podoben ciganskemu pri m asu, doč;m je drugi plavolas in sivoolt ka.kor uradnik, ki ga smatra mlada mati za pravega otrokovega očeta. Dekle postalo fant Na budimpeštinski kirurški kliniki so izvedli zdra/vniki nenavadno operacijo. Operirali so neko 161etno dekle iz Banske Bistrice na Slovaškem. To dekle je že od rojstva kazalo znake hermafroditizma. Po operaciji se je operiiranka spremenila v fanta. Pred operacijo je bilo dekle krasna mladenka in je imela na razpolago več snubcev. Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelosti jeter, zastaja-nje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. s težavo premaknila glavo in vprašala medlo: »Oče? Kje so oče?« Škoflianka si je odvezovala umazani predpasnik: »K Andrejču je odšel Menda ni vino —« je rekla in skrivaj po-mežiknila Križanki. Okrvavljeno krpo je vrgla v kot za posteljino končnico in Marički naravnala blazino. »Ps;t!« je pritisnil zdravnik kazalec na usta in smehljaje pogledal Maričko. »Mene poslušajte in ubogajte!« je dejal. »Vse bo z božjo pomočjo dobro. Vse se bo popravilo. Marička. Ali zasipati mi ne smete — to veste tudi vi, Skofljančeva mati — mirni bodite in za sedai ne govorite preveč!« škof-Ijanki je nekaj šepetale zabičeval in naročeval. »Še pridem nocoj in ;ucri tudi,« je rekel Marički. pogtlad.il jo z mehko dlanjo po obrazu, popravil si zlato obrobljena očala in se poslovil. * Jesenska noč je kraljevala nad vasjo. Noč v neskončnost viso-ka — v ne-izmernost široka. Z jasnimi zvezdami posuta. Z utripajočim pasom rimske ceste prepasana. Iz škednjev. parn in svisel ie žarelo seno. S tepke pod Ma-ričkinim oknom se je vrtinčilo v ohlajenih sanicah porjavelo listje. Marička se je v karnbri naslonila na oknico. B moto v Francelj se je z vrtne strani nakomolčil med zadinja dva na-geljoka. viseča v noč.. »Raiše bi videla, kaj ne, Marička. da sploh nisem prišel. No, saj je tako zadnjikrat nocoj. Jutoi zarana pojdem —« »France5j!« »Mati in Micika, sestra, sta mi povezali popotnico. Težka bo, sta rekli. Res—« je govoril fant — »»lahka tri. ~Na Rooseveltfieldu pri New Yorku je te dni nastal ogenj. Zgoiela so tri letala in več lop. škoda je znatna Smrt v kinematografski peči Tudi Madžari imajo svojega Kiirtena Približno pred mesecem dni je izgnik v Szegedinu 16letna prostitutka llona lo-tova. Nihče ni vedel, kam ie šla in kje jc končala, kajti zmanjkala je tako nenadoma da niso utegniL niti sumiti, kam bi sc bik izgubila. Šele te dni so prišli stvari na sled. Neka sostanovalka Totove je srečala na cesti kinematografskega kurjača Ko-tomana Balinta. o žen j enega dedca -n očeta dveh otrok. Bali nt je povabil sostanovalko Totove k sebi in tam je ženska s strahom in grozo odkrra nekaj kosov obleke Totove, kar je takoj naznanila policiji. Preiskava pri Bal ntu je imela nepričakovan uspeh. V peči kinematografskega podjetja, kjer je opravlja! Balint službo, so našli zoglenele kosti človeškega telesa. Koloman Balint. proti kateremu se je na* bralo polagoma mnogo obtežilnega gradiva, je naposled priznal krivdo. Dejal je najprej, da je Totovo ub 1. Ob jutranjem svitu jo je pozval naj se odpravi iz njegovega stanovanja. Temu se je Totova uprla, zaradi česar jo je prijel za grlo ter jo zadavil, nato pa s kuhinjskim nožem razkosal njeno truplo in ga sežgal v peci za centralno kurjavo. Pni poznejšem zasliševanju pa je zločinec spremenil izpoved. Dejal je, da sta z llono Totovo obhajala njen rojstni dan z vinom in gostijo Totova se je pri tem tako napila, da je postaja igračka v kurjace- vi oblasti. Zločinski kurjač ie nato vrgel Totovo žiivo v peč. kjer je zgorela. Komi-s:ja, ki si je og'edak peč v kinematografu, je potrdila, da je kaj takega po pol no m.i mogoče. , , Koloman Balint je ime! velik krog znank in se je z njimi često shajal. Nekatere so po obiskih pri njem izginile. Zdaj poizveduje podcija natančno o dekletih. Id so jih videli v Balintovi družbi in se po slo j niso vee vrnile med ljudi. Domnevno namreč, da so v Balintovi osebi od^r i: madžarskega Kiirtena. Dortmundska vasipkh Schulte in Scheer ustrahovalca dortmundsk.ga prebivalstva, sta prišla pravici v roke --n nw--- ANEKDOTA . Pri mojem zadnjem potovanju po Afriki se mi jt zgodilo, da mi je v najhujšem diru zletel komar v oči, izgubil sem oblast nad svojim avtom in sem zavozil z najve. čjo brzino v neko drevo ...« »Strašno! Voz se je gotovo ves ra/ztre. ščil?'« »Nikakor ne! Drevo je bilo namreč gumijevo drevo.« Vsak dan ena Zangara italijanski atentator na Roosevelta, med zasliševanjem o zločinu Ampak vs» bi bilo, kakor je red, samo da mi ni pri srcu tako neizrečeno kla-verno. — Zato sem prišel.« »Zakaj se je vse to moralo napraviti takole—« je Hitela Marička in brisala solze v rokavce »Kaj se bova pritoževala, Marička, in komu? Zastonj je. Bog je visoko m se ne zmeni več za naju. Menda res tudi on včasih zadremlje in ne vidi vsega. Dal je samo, da se je naklepi-čilo, kakor se je — in — konec —« »Ce bi se dalo popraviti, Francelj, ne veš. kaj vseea ne bi žrtvovala —« »Kako so me žrli! Vsi po vrsti! Od domačih do fantinov in deklin in čeljust a vih bab na vasi. Do kosti so me obrali. Bolelo je na ležišču m na deilu. da sem z zobmi škripal. Kolikokrat nu je bilo, da bi bil za eno samo krivo besedo, za en sani pogled, k' me je o smodil izpod na t ulje ne ga klobuka, z nožem v rebra ali z ročico po glavi takega človeka, pa če bi me potlej za to notegnili na vešala. Oh! To je minilo. Umaknem se. Ono drugo — Marička — odnesem s seboj. Mogoče bom v svetu zatrl in zakopal to gadjo zalego, ki me mrcvari in pika v prsih. Kje v všumah, koder bom dr varil, ali pa pod zemljo v rudnikih. Doma nisem mogel niti z rokami v poslu, niti s pijačo v oštariji —« Marička je z rokami zabrodila v Francelieve lase in zaprosila: »Kaj mi boš odmusiik Francelj. revež ubotri? Boš mogel kdai? ie spoznanje.« »Če bi ti ne bil odpustil že zdavnaj, Marička. misliš, da bi te bil klical no-coij? Ce ni bil ta tvoj — tvoj greh — moja zasluga, tudi tvoja krivica ni bil. Onega pa —« Franclju se je zabliskalo v očeh in dlani so stisnile lonček z »Dragi Rudi — čas je, da si daš ostriči lase. rožmarinom na oknu, da je zapokalo v členkih in je ilovnata posoda žalostno zahreščala — »z njim, ki je bil vsega — vsega kriv, sem se naravnal do dobrega!« »Francelj — Za božjo voljo!« »Kosti sem mu prerešetal po vseh božjih in zverinskih zapovedih. Tudi o kopal sem ga v Strženu. Še dokler si ležala. Kijerkoli je dana in kjerkoli bo jutri — mrčes ostudni — tako kmalu mu ne bo udarilo v pamet, da bi spet s katero začel n storil ono._ kar je s teboj. Nisem se mu skrival. Čakal sem ga in dočakal. S poštenim in odkritim obrazom. Brez slepomišenja in brez sleherne zahrbtnosti. In še na srce sem mu položil, nai me toži. Štebinov Janez je bil priča. Fantin se je krohota!, da so rebra šklenetala v njem od zadovoljstva.« Martička si je potegnila fantovo glavo na prsi, da so mu razgreta lica toplo občutila ves drget in utripanje mladega telesa. Kakor Marija Magdalena pa je s solzami močila in brisala s prtičem dveh črnih kit. »Francelj — FranceSj — Bog ma bodi milostljiv —« »Vse sem ti povedal, Marička,« je govoril Brnotov »Samo nekaj še —.« Z obema rokama ji je privzdignil glavo. da so se ii zvezde utrinjale v očeh in solzah, in se ji je možato zagledal v obraz. »Grem! Prebolel bom — Moram! — Od mladih nog si bila moje dekle — Mota Marička — Še sii! In ostala boš! Nisva še stara. Par let se bo brez koristi pogreznilo za naju oba — V-rnil se bom — Pozabilo ^se bo in zabrisalo na vasi — Ce boš čakala — Marička — in boš pri volji — Takrat —« ^Francelj — Francelj« »Ne jokaj, Marička — Na sebe iu zdravje pazi —« je dejal in težko nadaljeval: »Fn nageljček s tvojega okna vzamem s seboj — Drugega shrani ti — Zbogom. Marička —!« Vzpel se je, jo objel in poljubil rut mokre oči in usta. Utrgal si je klin ček in vršič rožmarina in se si>ustil s klade, ki je na njej stal. Pozdravi! je z roko in izginil za oglom. Marička je cb visela na oknu kakor zlomljen cvet. Bleda in bela v belili rc-kavcih. Besede m bilo iz njenih ust. Samo pritajeno hropenje se ie trgalo iz grla iin prsti so grebli in rili po rožah na oknu. Ces vas je šla .noč. Jesenska noč. Široka in visoka. Z zvezdami posuta iu z nimsko cesto prepasana. Pod Hpo so prepevali fantinje; »Kadar boš ti vandrat šel, pridi mi povedat, da ti bom pomagala punkeljček navezat —« Mračnega popoldneva, ko so zunaj tulili in žvižgali zimski vetrovi kakor podivjani peklenščki, je Mejačev Urban umiral Zgrabilo ga je za vratno in nepričakovano. kakor nepričakovano in za-vratno popade stekel pes. V torek je iz Vreščaka vozil vino za Konranovega Andrejca. Po suhem in lepem je odšel z doma. na povratku ga je zasegla vijavca. Snežena vijavica. Z dežjem in soliko in burjo pomešana. Grudnov pekel. Pretreslo in prapajt-lialo ga je hujše od največje in najmočnejše vetrnice. Zledenel in oVremene) se je opolnoči privlekel domov. Marič-i ka ie spregla konie, postavila jih v ŠPORT Otvoritev skakalnice v Lescah Lesce niso hotele zaostati za ostalimi zimsKo-spoi-tninai kraji Gorenjske ter so sikienih, da si tuda oni zgradiijo smučarsko skakalnico. Agilni SK Lesce, ki vodi športno g: ban je v tem našem predkraju B.eda, se ni strašil ne truda ne stroškov, da zgradi toliko zaželjeno skakalno pripravo. Smučarska skakalnica je bSa otvorjena v nedeajo. Nad vso prireditvijo je prevzel pokrovrteijatvo g. ban dravske banovine dr. Maruš c, ki se je osebno s svojim tajnikom udeležil prireditve. Dalje so počastili biago-uovitev skakalnice sreski na. čelnik dr. V Kima r, zaspan g. Ažman, za JZSS Kobenter Fran. za GZSP župan z Jesenic g. žabkar m mnogi drugi. G. minister n. r. Monorič in poikovnik Radovid sta se opravičila. Blagoslovil je skakalnico župnik duhovni svetnik Avsec. Predsednik SK Lesce g. Pavel Olip je v svojem govoi-u poudarjal pomen smučarstva in zlasti skakalnega športa za našo mladino. Za. njimi je g. ban dr. Marušič očrtal veke koristi, ki jah ima od smučarskega >crta ne samo naša mladina, temveč tudi ..tiski promet. V zvezi z otvoritvijo nove skakalnice so se vršila razna smučarska tekmovanja, že v- soboto se je vršil tek na 18 km, pri ka_ tereni je startalo 32 tekmovalcev. V ne-:eljo so se vršiči smučarski skoki, ki so ,x>ka.zali. da je nova skakalnica zgrajena po vseh predpisih in da dopušča prav lepe skoke do 40 m Rezultati v posameznih tekmovanjih so b.Ui naslednji: Tek na 18 Km: l. Klančnik Alojz (Dov-je-Mojstirana) 1:10.23, 2. Smolej Franc (Bratstvo) 1:10.34, 3. Praprotnik Majrtm f Sokol Javorni-Koroška Bela) 1:15.23, 4 Koren Vikitor (Svoboda, Jesenice) 1:17.59, 5. Prešern Franc (SK Lesce) 1:18.41, 6. Jene Albert (Sokol Bled), 7. Vrečko Martin (SK Lesce), 8. Rabič Valentin (Dovje-Mojstrana), 9. Vovk Franc (Sokol Jesenice), 10. Rotar Franc (Ljubljana). 11. Sešel j Franc (Ljubljana), 12. Ravnik Franc tSckol Radovljica), 13. Brejc Vilko (Begunje). Tek na 18 km v kombinaciji: 1. žen Jaka (Bohinj) 1:1".56, 2. Rabič Miha (Dov-ie-.Voiatrana) 1:15.44, 3. Segovič Drago Ljubljana) 1:16.21, 4. Baebler Leo (Ljuto. liana) 1:16.43, 5. Jakopič Avgust (Ljubljana) 1:16.56. 6. Odar Alojz (Bohin(j). 7. Novšak Albčn (Bohin{j), 8. Podlipmik ianez r Bohinj), 9. Kozjek Kari (Bratstvo). 10. Prešern Franc II. (SK Lesce), 11. Smukavc Fric (S KLesce) 1:29.31. MEDKLUBSA KOMBINIRANA TEKMA Propagandni skoki v konkurenci: Pra- ček Ciril, TK Skala v32,31.5) 131.4, Zupan Ivan, SK Bratstvo (27, 27.5) 128.6, Baebler Leo, Ljubljana (28, 28.5) 127, Žemva Lovro Sokol, Gorje (28.5, 28.5) 125.1, Torkar Jože. SK Lesce (26, 26.5) 121.7, Prešern Franc, Lesce (24.5, 24) 113, La. kota Ciril. Mojstrana (25. 25.5) 112.6, : pr i k Joža, Bohinj (21.5, 21) 107.8, Prešern Martin, Lesce (21, 21.5) 103.8, Eabič Maks, Mojstrana (20, 18) 100.9, Novak Jože .TK Skala (29.5, 29.5. p.) 88. Propagandni skokj izven konkurence: Smc iej Vinko, Bratstvo (18, 21) 98.1, Ješe Joža. Lesce (26. 27.5, p.) 72.8, Rustja Er-nest. Lesce (24, p.. 21) 64.6, Vrtiimc Vili, Lesce (21 21, p.) 61.6. Skoki v konkurenci: šramel Bogo, Ljubljana (29.5. 31) 140.20, Praček Ciril, TK Skala (27, 28) 133.2, Palme Franc, Ljubljana (26, 26) 125.2, Novak Jože, TK Skala (23. 25) 120, Torkar Joža, SK Lesce (21, 23.5) 111.5, Aljančič Joža, Kranjska gora (18.5, 20.5 ) 98.5, Zupan Ivan, Brat. stvo (24.5, 24, p.) 87.3, Jemc Franc, Bled (22, p., 19, p.) 32 izv. Kombinirano tekmovanje: Novšak Albin, Bohinj (26.5, 27.5 ) 285.1, Baebler Leo, Ljubljana (26.5, 26.5) 281.9, Odar Alojz, Bohinj (22, 23.5) 270.2, žen Jaka Bohinj (18, 18.5) 262.8, Pomlipnrk Janez, Bohinj (22.5, 19.5) 251.8, Rabič Miha, Mojstrana (15.5, 18) 250.95, Kozjek Kari, Bratstvo (21.5. 22) 241.2, Prešem Franc, Lesce (19, 19.5) 232.5, Jakopič Avg., Ljubljana (21. p., 23, p.) 192, Skumavc Fric, Lesce (18, p., 18) 174. Skokom je prisostvoval tudi norveški skakač Guttormsen, ki je skočil 33 in 35 metrov. SK Lesce je treba čestitati, da ;e tako odlično prispeval k razve-ju našega smu. čarskega aporta na Gorenjskem. Smučarsko prvenstvo Zasavja se je odločilo v nedeljo na 18 km gorski progi Mrzlica—Kal—Knezdol — Planinska vas — Trbovlje. Tekmovanje je bilo v rokah smučarskega odseka SPD Trbovlje. Kdor pozna naš gorski teren ln naše najboljše sodelavce, ki opravljajo težavno rudarsko delo, si lahko misli, da požrtvovalnost ni hifla prazna fraza. Tekmovalci — 18 po številu — so že vsi v soboto dospeli v Dom na Mrzlici, kjer sc- prenočili brezplačno Ob 9. je odsmučil prvi, za ltjkn po eno-mirrutnem odmoru estali. Sneg je bil v višjih legah skorjast — trd. Na cilju je fungiral kot sodnik zastopnik LZZP g. dr. Kuhelj skupno s 3>smu?l_iom štabom« Tr-bovelj i-n Zagorja. Naiibcljši čas je dosegel Zmrzlak Ivan (SPD Zagorje) v času 1:27.54 in s tem dosegel naslov prvaka Za savja 1933. 2. Inkret Polo (Cetje) 1:28.45. 3. Koritnik Dominik (SPD Trbovlje) 1:31.29, 4. Podrjed Vinko (SPD Zagorje} 1:33.08, 5. Cestnik Vinko (SPD Trbovlje) 1:36.29, 6. Korošec Vekoslav (SPD Zagorje), 7. Knez Rudolf (Trbovlje). 8. Drmelj Vinko (Ljubljana), 9. Pisanski Janez (SPD Trbovlje), 10. Jazbec Henrik (SPD Trbovlje) 11. Plevčak Jože (SPD Trbov-lje), 12. Balantin Jože (SPD Ti 4tanek v klubski sobi kavarne Evrope Pridejo naj Malič. Rožič, Kervina, Francot. Dernik. Lombar, Glušič. Gogala, Cernač. Rohaček. Dekleva, Koch, Kos, Zadel Grm-tal. Žitnik II, Primožič, Hertner, Ladiha. Ob 19.30 seja sekcijskega načelstva v restavraciji Slon Vabljeni vsi odborniki. SK llirila (hazenska sekcija) Današnji trening odpade, prihodnji bo jutri od 18. dalje. Treninge naj posečajo vse igralke, ker se bliža prvenstvena sezona. Pridobi* vajte novih članic. .. ZSK Hermes (nogometna sekcija). Da nes ob 20 seja sekcijskega odbora pri Be* liču. Na sejo sc pozivajo Gašperlin, Zde-šar, Gvardiančič. Martinšek, Mihelak, Pleš, Škrjanc, Mikluš, Dobravec Milko, Primer, Oblak ter vsi. ki nimajo re;žjske ali polovične vožnje po železnici. Kdor želi dobiti slike z gostovanja v Bjelovaru, naj se danes javi na seji. Opozariajo se vsi igral« ci na redne vsakodnevne treninge na igrišču. V kratkem bodo prve tekme za pokal športne zveze železničarskih klubov ter igra naše moštvo že v marcu dve tekmi s SK Železničarjem, Maribor Iz življenja na deželr Iz Kranja r— Gledališki oder vabi na svojo običajno pustno rednto danes zvečer ob po! 9. Svhra Odeon-jazz. Konkurenca mask, afri-kanski bar, izvrstna kapljica, jedača, vse preskrb« emo. Ii Kamnika Ica— Ukradepo marmelado so naAii. Poročali smo okrofe božiča da so trije nepridipravi, baje tz ljubljanske okolice, vlomili v skladišče tovarne gorčice in hranil »Bta« v Kamniku in odne&ii okrog 49 kg mare-lične marmelade v dozah po 5 in po 1 kg. Pred kratkim sc otroci pod Žalami, na. sproti novemu kamniškemu postajališču, našli v ena izmea številnih skalnih duplin skrito marmelado. Tri velike in dve mali dozi marmelade v teža 15 kg ao nepridipravi do tedaj že odnesli ostale doze pa so bile deloma nedotaknjene, deloma na. čete. V dveb so ceao našto iz bukovega polena nerodno izrezane lesene žlice. Su- ie zaškrtal ra s tako močjo sunil s koščeno lehtjo, da je skrčena pest trdo zadela ob mizico poleg postelje. Kmalu potem sta Križanova u žgal a svečo rn Marieki odDrla vrata na ste- žaj —■ ^ v ., »Psi! Vragi neusmiljeni! Brezsrčni! Niti tega mi niso priiiraniii! V vsej nesreči še to! Sram jih bodi v dno duše! Podleži! Podleži brezčutni!« Marička si je pod pokrivačem grizla nohte in si mašila ušesa. Zarila je glavo v blazine m plakala. da je postelja ječala pod njo. Noč s pustnega torka na pepelmčno sredo. Marička je v predpust-u obsedela. Seveda! Kdo bi — pri taki — s pušeij-cem za klobukom potrkal in jo odnesel s seboj? — Vaški tantinje so ji vlekli ploh. Njihove fantovske pravice so neomejene. Njih maščevanje neizprosno. Železne posode, s kamenjem v trebuhih in na žico privezane, so grmele in bobnele okrog Mejačeve hiše strašnel-še od groma v poletnih nevihtah. Za čas je prenehalo. Zatem se ponovilo še močnejše, še besnejše. Pa zdaj m zdaj treščilo po vežmh durih da je Marička zastokala: »Iz tečajev jih snemo — Zverine! Zverine! —-« ln v grmenje in oglušujoče pritrkavanje železnih balonov se je mešalo presunljivo mijavka-nje. lajanje. zalezan?e in zavidanje mladih norcev. Prestalo je kakor odrezano. Sodba, pod vaško Mipo izrečena, se je pod Meiačeve Ma-ričke oknom iizvršila. Fantovski pravdi je bilo zadoščeno. Le sled polglasnega dogovarjanja in smeha ie še prihajal tam od veznih vrat. Udarite ie s kladivom pa žeblju. Trikrat —- mijo, da ao za marmeladni zaklad vedeli nekateri fantalini ki so se hodili v mraku dadkat v skrito duplino. ka_ Boljftevike ®o «e itt. Trije mladi breapoeelniki so se v sredo popoidne po. javili v Stranjah pri Kanoniku in obiskali nekatere hiše, v katerih so kar enostavno zahtevali, naj jim dajo to in orno, češ, da so brezposelni. V neki hiši so zahtevali pol litra žganja, pri nekem trafikantu pa cigarete. Ker Jih ni hotel prostovoljno dati, so mu joh kar pobrali s pčaice. Obiskali so tudi šolsko poslopje in vzeli e seboj nekaj otročkih suknjičev in dežnikov. Orožnika so podjetne famrine iasfledili in jih pouči«, da tak boljSeviški način ni v skladu z za_ konom. Iz Trbovelj t— Dseies zvečer vsi na zabavni večer, ki ga priredi Sokolski orkester v Sokolskem domu. Za zabavo in postrežbo je poskrbljeno.- Vstopnina 5 Din. Cisti dobiček je namenjen za nabavo not Dostojne maske dobrodošle. Iz Zagorja z_ Seja Prehranjevalnega odbora je rešila pod predsedstvom g. CoboJa več socialnih zadev. Odbor je sklenil, da se od zneska 10.000 Din, ki ga je prejel od cen trainega odbora dravske banovine, nakaže 2000 Din kuhinj Kola Jugcslov. sester, katere že več časa dajejo revnim otrokom brezplačno opoldansko hrano. Sklenilo se je naročiti vagon koruze in izdat« br«z^>osetoiwn nakaznice za živila. V naprej se bodo delile b-ezpose*ne podpore samo stanujočiin v 'občinah Zagorje. Ržišče in Kotredež in sicer po izvršeni kategoriza ciji. Zaradi skupnega sodelovanja med Prehranjevalnim odlboroor: in zagorsko ob čino se soglasno sklene, de občina daje direktive za vsa dela prejema denar in vodS vso upravo. Prehranjevali odbor pa uma pravico predlagati način zaposlitve pri deS-u in odloča višino mezde. Za brez-ooselne je poslala bansžka uprava 70.000 Din in ta znesek se bo uporabljal za javna dela. kS jih bodo brezposelni vršili. Pre-hranievahiem odboru je brezplačno dal g. VVeiriberger dva lc"ka3a, za kar mu je odbor izrekel zahvalo. Iz Ptnia župan g. JerSe Ladi»lav od četrtka do nedelje ne bo sprejemal strank, ker bo odsoten v Beogradu, kjer bo sprejet v av-dijenco pri Nj Vtf. kralju, kateremu iz-roči Dokilonitveno adreso.______ Radio Torek. 28. februarja IJUBLJANA 11.15: Šolska ura. Povest in šale (Manira Romanova). — 12.15: Radio kvartet. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. radio kvartet, borza. - 17.30: Kuplete poje g. Niko Slapar. — 18: Zabavni kotiček. — 18.30: Nemščina. — 19: Polhov aradec. - 20: Harmonika solo (g. Stanko). - 19.30: Veliki letalec Mac. Kobham. — 20.30: Kuplete poje (i. Reš. — 21.15: Citraški trio krožka --Vesne--. _ 22: Cas, poročila — 22.15: Salonski kvintet — 23.15: Plošče. Sreda, 29. februarja LJUBLJANA 12.15: Plolče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Angleška glasba na ploščah. — 18.30: Plošče. - 19: Rusoma. -19 30: L'terarna ura. — 20: Na pragu novejše glasbe (dr. A. Dolinar). — 20.30: Samospevi g. Marjana Rusa. - 21: Preno* iz »Zvezde«. — 22.15: Napoved časa in poročila BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 16.15: prenos koncerta slepcev iz Zemuna. — 20: Godalni kvartet. - 20.40: Slušna igra. -21.10: Arije in peemi. — Orkester in ciganska godba. - ZAGREB 12.30: Ruske pesmi. — 17.30: Popoldanski koncert. — iO: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.10: Prenos zvočnega filma. - PRAGA 20^: Koncert Češke filharmonije. - BRNO 20.0». Koncert iz Prage. _ VARŠAVA 18.25: Lahka "odba — 20.15: Večer komorne glasbe. — 2215: Plošče. _ DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.20: Pevska ura. — 17: Popoldanski koncert. - 19.45: Orkestralen kon-oert — 21.05: Igra. — 22.10: Lahka godba orkestra — BERLIN 20.90: Program ta Pe-pelrnco. — 21: Brucknerjeva IX. »mlojiiia _ 02 35: Koncert iz Londona. — KOMllib-BERG 19.30: Plesni večer. - 21.15: Vojaška godba. — 22.30: Opere na ploščah. - MU-HLCKER 20: Orkestri, koncert — 21 ..o: Brahmeova komorna glasba. — 22.35: Močni koncert iz Londona. Štirikrat — Potem je vse utihnilo. Nekoliko minut kasneje ie zaropotalo in zatreskalo nižje v ulici pri Knapovi Lojzki. Marička se je pognala s postelje, V temi ie nataknila copate iu se splazila v vežo. Previdno je odsunrla zapah in z nemalim trudom snela z vrat slamnatega moža. ki so ji ga bili na nje pri-bili fantje--- * Polefcia so kosila pomladi. Jeseni so pobirale poletja. Same se lomile v zimah — Leto za letom je drvelo čez vas. Vozilo se v nevzdržljrvi naglici na vozu. z večno enako vprego zapreženem. Na vozu z večno — večno se vrtečimi, mehko in spolzko podmazanimi kolesi. Na vozu brez zavore. Vozilo se leto za litom in se brez setrmja šn svatovščin pogrezalo v brezdanje, nikoli polne prepade Časa. Leto za letom. Po gladki cesti. V gladko izvoženih k »tesni-cah-- Svet je prostran — Brnotov Franceti je ostal nekje v njem. Nihče ne ve povedati, kje. Aii ga je zasulo v rudnikih? AVi ga je v gozdovih pod seboj pokopalo padaooče drevo? Morda ga je v fabrikah zmečkalo in razmesarilo kolesje in jermen e jeklenih strojev? Morda je ostaJ v vojskah? Morda je — siromašen r> a smrček iž povesiti — sreča! v deveti deželi bogato in leno kraliično. se oženil z nio. prevzel se in pohabil na domačo vas? 'Kdo bi pove-dgj? Bmo+o^ka ie mrtva že več kot četr* veka. Mic;ka. sestra n*' Bog zna. koliko po? vedo vala za ni»m: nv>ž, otroci m grunt niso majhne skrbi — Repertoarji LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. Torek, 28. ob 20.: Voda. Izven. Znižane cca marca se uprizori francoska veseloigra -me z zelenimi klobuki v režiji sr. prof. ^ sta. V dnigi polovici marca pa pride v repertoar Shakeepearejev jilamkt« v novem prevodu Otona Zupančič?. W v popolnoma novi režiji in inecenariji režiserja g. Cirila bevca. Tudi zasedba posameznih vlog je večinoma nova. Hamlet je brez dvoma najpri-ljubljenejše Shake6pea ■ j -vo Samscii) in l>alila« t^r Wagnerievo opero ^Parsifal '. Premiera opere »Samson in Dalila'; bo v la-ircu. Par.silaK pa pride na vrsto pred Ve'iko nočjo. MARIBORSKO GLEDM.l^F Začetek ob 20 Torek. 28.: Zaprto. Sreda. 1.: Zaprto. Četrtek. 2.: Bog maščevanja. B. »Fanst«. znana Gounodm'a opera, stalno na repertoarju vseh gledališč on oiačen orkester. ki j'* ter io n 1'5P pridi? IJeŽi- lllOŽe;-! Pozor izletniki! Preden odhajate na hribe ali izlete, tako ob prihodu v Ljubljano, poselite našo, vsem znano delikateSO založeno z izbranimi izletniškimi specia-litetami. Za točno postrežbo jamčimo. F. R. Kovačič Miklošičeva cesta 2932 K I> I X O s to znamko je PRAVI Marička — ■■ Na trgu pod lipo goduje Kurent-- »Naprej! V Knapovo uHco!« zakrice norci in maškare »Po vasi naprej!« Reka pustnih bedakov in njihovih trabantov se s trga vsuje na desno po klancu navzdol. Vsuje se in zroji pred Marinim oknom. Mara visi med oknicami. Maha z rokami. Brani se. Oteplje se. »Kakopak!« si ne more pomagati. »Vsem bom dajala. Nimam kokošii, ki bi mi nesle cekine. Drobiž ste mi pobrali vragi prismuknjeni! — Plešite! — Le plešite! — Vi, medvedje medve-dasti! Le neslanosti nikar ! — V cerkev jutri! Na pepelnaco! — Kaj se va« res ne bom otresla? — Dag', pokaži se, baba! — Leipa si. lepa! Košata! Aha! Štimana si vsa! Vidim! — Boš jedla bobe? In flancovte? — Prinesem — Prinesem! — Ne, pila ne bom! Kar nosiš brozgo v čutari — Brinovček? Je! Iz vodnjaka — Šav-ra šavrassta! — « Mara se iztrga vsiljivcem, ki tisče na okno. Z omare popade rešeto s cvrtjem in bobi. »Na! Tu imaš! In tebi tudi dam — Vam vsem! Vsem! Nate! Vzemite! Bo dosti?« hiti in deli iz prgišč. Maškare se prerivajo in muzajo — Jemljo — Vr^kaje hite in beže dalie po ulici --- Mara počasi zapira okno. S pisano zaveso otira roso na šipah. Zasuče se in premišljeno nostavi rešeto nazaj na omaro. In se ooi preselijo na mizo. »PoŠtama! Kdai zgortovim ? Ura je t>et! Kako sem se zamudila — In to vce zaradi ntfh — !« V sede se na z aii za hrastovo mizo. Pehar s prebrancem si potoži v naročje. Zaiame v kup pred sebod —. — — PRIJATELJ GOSP0DISJK, ki prištedi na kurivu do..........®J» pospeSi knhanj« ta..............• poveča toploto .................. • , Zastopst\-o: „JELOI)VO»t'-, LJUBLJANA Gosposvetska cesta 8 Pozor, gostilničarji, r esta vrater ji! Bermet vino črnino i* Fruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Karlovci, FruSka gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Srem-ski Karlovci. Fruška gora. 30i Br. 1250. 2915 Oslas nabavku avtomobilske spretne. Avto komanda Ministarstva vojske i mornarice na dan 9. marta 1933 god. iz-vršice direktnu nabavku putem prikup-ljanja ponuda raznog električarskog materiala i opreme za traktore »Austro-Dajmler« M. 17. Uslovi za ovu nabavku mogu se videti i kupiti svakoga radnog dana u kan-celariji štaba auto komande Ministarstva vojske i mornarice Beograd, a videti u štabu auto komande u Petrova-radinu, Sarajevu, Skoplju, Zagrebu i Nišu. h kancelar!je Štab« auto komande Ministarstva vojske I mornarice, 23. februara 1933 od. W. MECKAUER: Hana išče poti Roman. I. POGLAVJE Ko se je umila, k šla v obednico, kjer je sedela vsa rodbina za mizo in pila kavo. Spet je postalo Hani nekam mraz okoii srca. Wolfgang Herrtg ie imel kavni vrč pred seboj in si je vsaki dve minuti iznova naMl skodelico. Z nožem si je rezal velike kose kruha ki jih ie debelo oblagal z mezgo. Seveda ni bi:lo prav, a Hana si 'ra mogla kai, da ne bi bila zbadljivo pripomnila, kako globoko tišči \Voligang nos v skodelico. Rekel ni ničesar, a Liza, ki ga je dobro poznala, je videla, kako ga je grizlo. lzkušala ga je spravita v bolišo voljo m pripravila Barbaro, da je povedala pesmico, katere se te bi'la naučila: toda mala se je nekajkrat spotaknila, tako da tudi to sredstvo ni 'dosti zaleglo. Služkinja je prinesla pismo, ki ga >'e bil pismonoša pravkar oddal. Novica ni bila dobra. NV olfgan-gova mati je bila obolela in spravili so io biM v bolnišnico. Imela Te kronično mrzlico in zdravniki še niso bili mogli dognati izhodišča bolezni. Wolfgangov obraz je mahoma upadel; prebledel in zardel ie nekajkrat zaporedoma, nato je pa zdajci skočil pokoncu, si prinesel iz kuhinje vina in ga zvrnil tri kozarce kar zaporedoma. Liza ie bila zelo žalostna. Treba mu je bilo še povedati, da pride drevi dr. Schroter, ki mu je bil zoprn, čeprav sam ni vedel, zakaj. A podoba je bilo, da mu bo danes vsako raztresen je dobro došio. Materi, ki ie živela z očetom in ostalima dvema otrokoma v majhnem vzhodnopruskem mestecu, tako in tako ni mogel pomagati. Dr. Schroter je prišel natanko ob osmih. Miza je bila dokaj slovesno pogrnjena, in topla večerja jim je minila v precej dobrem razpoloženju. Dr. Schroter je bil čisto drugačen, nego si ga je predstavljala Hana: mož okoli štiridesetih let, zelo negovan, dobro oblečen m popolnoma stvaren. Kdo ve zakaj je mislila, da se bo pokazal čen-čača in ženskarja stare sorte; a motila se ie. Proti Lizi se je vedel z nežno obzirnostjo, ki je presegala gostovo dolžnost do gospodinje; to je pa delal tako nevsiljivo in ljubeznivo, da je bilo Hani žal, da ga je spoznala šele zda.j, ko je bilo videti, da so se baš davi spletle med sestro in njim vezi, ki jih ni hotela brezobzirno raztrgati. A konec koncev je bila Liza omožena, imela je milo dekletce, dom in oporo — zakaj ne bi stopila nekoliko v ozadje? In tako je jela uporabljati vsa sredstva ženske zapeljivosti. Vedla se je malone tako, kakor da bi ga bila ona povabila; podajala je dokto- ti jedila in steklenice s pivom, ga silila, naj še vzame sira, pr nesla, ko so pojedli, oigarete in liker, in se zibala v bokih, ko je šla po sobi. Nato so sedli k mizici pri oknu. Hana se je pogreznila v svoj klubniak, iztegnila prekrižane noge precej daleč od sebe, si prižgala cigareto in zapeljivo pogledovala doktorja. Njena igra je bila uspešna. Podoba je bilo, kakor da bi io biti šele zdaj opazil; obračati se je največ k njej in kmalu spravil pogovor na svojo obljubo, da ji bo pomagal. »Veste kaj, milostiva,« je rekel, ko so nekaj časa razpravljali o raznuh možnostih; »dajte, pridite jutri ali kadar utegnete k ir- -v pisarno, da se o vsem podrobno razgovoriva. Povedali mi bosfe, kaj najbolje znate in kaj bi najrajši delali. Ni dvoma, da se bo našel položaj, kakršnega potrebujete.« Liza ga je oslinita z naglim pogledom, ki ga pa menda orazP- A važni del večera js bil oči vidno minil; mahoma je nastopila ob t ravnodušnost in utrujenost, drug se je ogibal pogledati drugega, m ko je dr. Scnroter kmaiu vsftal, rekoč, da ima jutri za rana opra -ke in mora zdai res domov, mu ni nihče prigovarjal, naj se ostane. Nekaj minut po njegovem odhodu je bil že po vsej tesi na;glob ji mir. , , T . . „ Drugo mtro je bilo videti to nesoglasje pozabljeno. Liza je ze zgodaj prišla k Hani, ki je spala z Barbaro v dnevni sobi, ter jfi prinesla podnos s kavo in pecivom. Ko je Hana zagledala gosto, doma pripravljeno mezgo, se je nehote spomnila včerajšnje ma. ee in io naglo porinila od sebe. Barbara je bila tudi že vstala; prišla je k tetini postelji in ji jela pripovedovati vse mogoče važne reci. Hana jo je dražila, dekletce se je smejalo in vriskalo. »Nu, bodimo zdaj nekoliko pametni,« je čez nekaj časa spregovorila Liza. »Kakšne namene imaš danes? Ali boš še počivala, ali misliš že kaj ukreniti, da dobiš službo?« Hana je nezaupljivo pogledala sestro. »Ali si se me naveličala.« je vprašal njen pogled. A Liza je oči vidno čakala odgovora. Zase je Hana nekam malomarno zleknila po blazinah in odvrnila: »Sklenila sem. da pojdem že danes k dr. Schroterju. Mislim, da je to najvažnejša pot. Ce mi on dobi službo, je vse nadaljn e dirjanje odveč. Posedanje v mestni posredovalnici in drugih tak h zavodih jemlje človeku pogum, zaleže pa malo.« »A v svojem starem plašču ne moreš iti, to sem že včeraj opazila. Najprei ga je treba korenito osnažnti in zlikati. Z Berto bova to že opravili, le danes ni mogoče, ker imava perilo. Morda oble-češ moj kožuhovinasti plašč?« je rekla Liza. »Napravi sc zaL), kolikor se le moreš; dr. Schroter opaža take malenkosti bolj o-J vsakega drugega moža.« ___ r Cene mal Irci oglasom £en't\i tn dopisovanja. vsa*.m ocatrU« Din L— tm enkratna prt-Vojblna ta titro ali tm dajanje naslove Dim 5.—. Oglati trgovskega to reklamnega enačaja: vsaka besede Dm Po Dtn I.— ta besedo ta t*r*čima)t> nad al te vm oglasi, kt «padajo pod rubrike »Kam pa kam*. »Auto-moto*. »Kapital*, »V najema. »Posest»Lokali*, »Sta menstrnja odda* »Strop* •Vrednote»Informacija*, mŽivali«, *Obrte li» »lje»* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zašlo-iek*. če — t oelasum nudi taslutek. miroma, če te iHe potnika. Udar ti pa pod tema rubrikama Oče tastu ikt aii tluiba. plača aa Za odgovor 3 OI81 v znamkah vsako besedo 50 pat. Pri vsnb oglasih, kt ss saračunajo po Din l.— u besedo, te taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iitro ati ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi tocialnega enačaja te računajo po 50 par ta vsako beseao Enkratna pristojbina f Hfro ali za dajanj* naslova pri oglasih, ki te taračuna jo po SO par ta vsako besedo, tnaia Din 1—, Najmanffi t nese k pri oglasih po 50 om ta besedo, Je Din 10.—*, Vri oglasih po I Din ta besedo pa Dui 15-—• Vse pristojbine ta tnale oglase fe plačati pn predati naročila. Oziroma hk 1» vposlati v oismo obenem t naročilom. fli.vA Si VSi* 9 V) par; ta smI'" ali Sifno ^ Din. — Kda*;nl«k. pa «« vs-.k« hw\io 1 IV'.!, «• dajanja Da?!*v» a ' n «i?.-o p3 5 Di-i. (S) Fino perilo r.-iiam« Ni p ;> : ri. si,- sprejema v »ri. izd»-':iv.. v So. Sr-* C rn." v^t 5 So. j«. 0^7 U- IfVLEA Vseda 50 pXTl ia dojenje eesfov* aH | 5:'ry» pa S Di n. (Ž) Uradnik z večletno prakso v lesni stroki, vešč vseh pisarniških kakor tudi zunanjih del, išče primerne zaposlitve. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6366-2 C luibo dobi Vsak* >>e*eda 60 par j » dajanje naslova ah za Sifw» n« S Din. (11 Inteligentna gdč. z ',nan;ern srb.-hrvat-?k. m ali rezbarskega pomočnika ki je vajen rabati male sprejme Dr a »o Viš-iar. .lončnice. 8335-4 Stavbeni praktik t i^fc s.urbpuili panogah zarc.-^htap pri večjem -tSTli-i.-H. podjf.ja. Ct-aj. j>oc«dbc t"? d »S^vbvni 17^1« na »g-!vni oddelek »Jair«*. ! ? Knjigovodinja hilancistka i trgovskih posliti Tr>r2:ran«. s^roostajas moč. i n io,'i.r iflpoilitve. Ce-aj. pan-adh" pen moč K« tsa o-'. :>3i na podružnico Jutra rv> .Icsen:eah. G108-2 Gospodična pridna i« pošteni, išče l-.>hr<, mv-f-fn natakarke. — Po^Mdbe Hrt oglas. fnlde'ek »Jutra« p-jd >Veetn-a moč« cr.io-S Zakonski par -c* hi 0'ora-T!.ial p^el his-i^če ^oko-i^ko dru-š; v«. Qr\ J i?-«' »h:-, tli. (532H-1 Inteligentno dekle i. i'še in ta'ajše. s.prejnit-Tn k '. V* ie*a stare.m.u otroku ter 7« poroaga.n.je pri liiš-tviii d*!!h. — Ti-ta. ki želi mesto b'»zu Zagre-'na. naj p.>n-ndl>o na osrin-i. oddelek sjutra« pod ciafk« »Sta'..iM". 65094 Fotoaparat 9 X 12, znamke * Vi Lir«, optika 1 : 6.8, prodam ali zamenjam Za film 6 X 0 iste optike. Bregant, Za«p-Bied. 0.334-C Kavne mešanice ij Ustne pražarne, mleta kev« po želji tudd za turško, m« električen m'i357-16 4 mizar, pomočnike z večletno prakso v po-lr^tvcnem rr>:/ars-vu. sprej-si>. m. Pred«ost imajo vešči frm^ra-Tija ic hiranja, lakoj^r-e poaudbe na na-rinv: Fabrika štofa. Pa rutin. Moravska banovina. 6330-1 Pek. vajenca po diogovo.ru »prejme Pav-liu Franc. Dobiuva-Vintgar 6526 4 4 Prodam Slaščičar, pomočnik 'Mk aameščmje — tudi za sfrzono. event. pristopi kot kompjMijon. — Poncdbe na o^itfni oddelt-k »Jutra« pod »Prvovrstna moč«. 6309-2 Mlad pek. pomočnik kamorkoli preraeniti sIuj1^. Ponudbe na oglas. »Jutra« po-d 5;fro ■M' i'! i.n marljiv«. 6376-2 Ogla« trg. značaj« po 1 Din beseda; ia da janje naslov« »li i* šifro 3 Din. — Ogla« socia-lnega mačaja ts» ka be«»3» 50 par; ta dajanje omIovs ali t* vino f>» S Din. (61 Lepa pisalna miza moderna, na.prodaj. Nasiov v oglasnem oddelku Jutra &4-2S-« Žarnice najcemeje in najboljše, na droh.no "in debelo dobite pri F.iektrofonski družbi. Krekov trg št. 10/IT. Isto>S-10 Tovorni avto »i>auiri.n« 2010 kg, sjsm do srede za 4000 Dim naprodaj na Ižanski cesti 142. 6551-10 Vsak* beavda. 1 Dui. ta lajanj* naslova ali » iifro pa B Din. ('G) Kdor posodi 1000 Din v hranilni knjižici, dobi takoj 200 Din v gotovini. knjižico pa vrnjeno čez en mereč i istim zneskom kot jo Je posodil, ne da Dl kdo saj dvignil. Ponudbe ni jglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno -abim* 6423-lo Za vloge in knjižice denaroih zavodov prodam krasne stavbne pareele pri kolodvoru Dev. Marije Polju. Pojasnila daje Jože Seme. Tržič. Metova 1. 597S-16 t.oaar ItUe ISnrrougha: Tarzan, kralf džungle DRUGI DEL «c m* Cff»vrtrHl. m. br Bapr IUu 9ervvism. h*. AD itfjM 217. Ko je Jane vse prebrala, je mirno vrnila obledelo pisanje Tar /jinu Mnogo vsebine mu je bilo že znane. Clayton je opisoval, kako _ zj vrnil v zavetje in pogrešil Jane, in kako ga je tedaj pograbil hrpzmeien obup. Pripovedoval je o svojem jalovem iskanju po SISi A edini uspeh je bil to, da je privabil leva Numo. Uglasi trg. značaja po j 1 Dia beseda; u j janj« naslova »li u t Str« 5 Din. — Oglasi P socialnega inačaja rsa t ka beseda 50 por; ia dajanj« naslova ali za iifro pa 3 Din. (T) 11 kom. traverz m dolgih, profil 24—28. ali želeaniške šine ifcte dolgosti, kiiipi Bogataj Ivti.n. Gorenja vas št. 24 nad Škof jo Loko. 65.15-7 Pisalni stroj »Erikat, star, rabljen, ku-Onuiia, Dunajska c. 36. 6341-7 Vsaka beseda 1 Dui dajanje naslova ali u iifro pa 5 Din. (301 Radi preselitve prodam ali oddam v na jem svojo hišo s 1. apn om [nž. A 5'ebi R.«na dolina, cesta X štev 6 Na ogled vso k dan med 4. in 15.. rožen nedelje. 54SS-20 Štiristanovanj. hišo za Bežigradom, zamenjam za trgovsko ali gostilničar sko hišo v Ljubljani. — Kosmat,- d-ono« 'etno 3S.OO0 Din. — Dopise na ogcisni oddelek »Jutra« pod šifro »4(10.000«. 606S-20 Dvostanovanj. hišo novo, na Gli.n^ah proda Šinkovec. Ljubljena. Tr zaška cesta 30. P-otreJmo Gii.iMKi Din. 6342-20 Hiša nov^idana. triS'tanov<;.njska pri Stadionu naprodaj. — Kuprai.na ee laliko f>oravna 7. vlogo. Realltetna pisarna Grašek J"že, Ljubljana Masarvkova 12. 6540-20 uesrtij, i Dlo ra dajanje naslov« ali m l-'fTn j« 5 Din r35" Vsakovrstno zlato tnpoje t>0 najvijjib ?e«ah CERNE - irvelir Ljubljana. Wolfova ulica 3 i Vsaka besed« 1 Dui. ■ sa dajanj« naslova ali j t* Šifro pa 5 Din. (19 Gostilno 4ohro idočo, na prometni točki v industrijskem kraju oddam ugodno na račun ladima in podjetnima zo konc-cma. Potrebno lO.OUO I>in. Ponudbe na lastnika A loga Vasi«, gostilničar. Zabukovca pri Žalcu. 65118-19 Lokal ja irgovi.m> pisarno »P ranico j t oleskane omare . 400 „ (»leskane postelje 20(1 „ kompletne kuhinje 930 „ Imam veliko :abiro vsako vrstnega uioderregu pohi štva uo najnižjih lenah Andlovic. stroj, mizarstvo. Kom»nsiega ulica št 34 5223-12 Miahagoni jedilnico starinsko, zelo lepo. obstoječ« iz mize, 8 stolov, kredence in 2 vitrin, ugodno prodam. Dalje je na prodaj: starinska miza za salon, ko-moda. pisalna m za. kon:.plutna kuhinja, čl sto »ov«. garderoba, omara iz smrekovega lesa in 2 č.i~to novi pirotski preprogi 1.90 X 2 in 2x8. Vpraša in ogleda sp v Rn dovl.jici št. 80. 6510-12 Pekarno vzamem takoj v najem. — Naslov v og'usnem oddeiku -Jutra«. 6522-17 tanovanje Vsaka besed« J Dtn; za dajanj« nabora aH u iifro pa 5 Din. (31) Trisob. stanovanie s pritiklinami oddam. Na c lov pu-vo oglasni oddelek Jutra«. 0320-21 Solnčno stanovame Ivo- i.n trisobno, s kabinetom. kopalnico in planom oddam takoj in s 1. majem \ir'.ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59S9-24 Sobo prijazno opremljeno, e posebnim v h ud" m i.n elektriko. zelo zračno io čisto, e hrano, ozi.r. vso oskrbo nudim gospodični ali gospodu zelo piconi! Naslov v oglasnem oddelku Jutra 6162 23 Sobo s hrano ali bret odlom dvema giospodoma poleg dramskega gledališča Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6046-23 Lepo solnčno sobo s separatnim vbodom s stopnji c. z eno ali dvema posteljama, blizu opore oddam e 1. marcem — Ogled (iti v Knafljevi ulici št. 13/11. 5953 23 Stanovanje 2 velikih in 1 manjše sobe z vs*'m komfortom oddam na Vrtači št. 4. 6543-31 Lepo stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam v Zg. Šiški št. 1S2 — š.i>anee\-a. 65AI-31 tanovanja , Vsaka peseda 50 par. t ta dajani« naslova ali i ra fcfro *3 Din. (21-a) Stanovanje eno- ali dvosobno, č-e mogoče z vrtom, najraje v K. rak o vem ali Trnovem, išče zakonski r"at za takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno rabim«. fiii22-31/a Dvosob. stanovanje *vt*n.t s copa nico » &re iim- mesta išče mlad ea kons-k: par Ponudbe aa ."las. »ddetek »Jutra« pod .tako; 22«. 6127 21/a Suho stanovanje solnčno. dvosobno aH eno ?obno s kabinetom in ku hktHo i>če boijSa tričlanska družina. NasiVv v oglas, oildolku »Jutra«. 6347-21/a Sobo odda Vsaki Oeseda 1 Din. ia dajanj« naslova ali la Šifro p» S Din (17) Lov občine Trata v Poljanski dolini, se dajal v zakup za dobo 5 let dne 1. marca t. 1. ob 10. uri pri S-eski izpostavi v Skofja L<">ki. Ljubitelji lov® se vabijo. 6514-17 V*a-k» ooseda 50 par. is dajanj« naslora ali | za iifro 3 Don (33' | Kabinet v vili irde-n a) zračen, na ilirju poceni >ddam solidni in stalni oeeb;. Naslov pove o":asni oddelek »Ju'r«< 5167 23 Solnčno sobo oddam 2 osebo ma z al brez oskrbe, istotam s()rej mem tr i: sostanovalca. — Naslov v oglasnem od d .Vini »Jutra«. " 6574-23 Sobico r bližini glavne pošto oddam takoj mirni gospodični. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 6575-23 Lepo sobo v bližini sodišč«, proti ni-z-ki najemnan« oddam boljši stalno nameščeni osebi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 653-1-33 Sobo z dvema in eno posteljo ter separirpnlm vhodom oddam na Sv. Petra e. 81 6523-23 Sobo oddam v rili blizu bolniee. onkraj nov.-ga mostu nasproti Leonišču. Pepariran vhod vodovo-d, eiektrika. Cena r.norna. Nu Kodeljevo 13. 6532 23 Sobo v centru oddam 1 a'i 2 osebam«. — Naslov v oglasnem oddelku ; Jutra«. 6537-23 Separirano sobo l.i\;>0 opremljeno, event. s sou.[K»rabo klavirja in telefona takoj oddam v vili pod Rožnikom. Večna not št. 14. 6534-23 Opremljeno sobo s soufKt-r«!»o kopalnice, v sredini mesta oddam. Na slov pnve oglasni oddelek »Jutra«. 6547-23 Akademika sprejmem z v-.o oskrbo ali samo z zaj.irko.rn. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 6340-23 Sobe za eno. dve in tri osebi, s posebnim vbodom, elektriko, hrano in vso oskrbo za 500 Din mesečno takoj oddam na Sv. Jako!« trgu St. 5. 6544 23 Leoo, veliko sobo na Mestnem trgu štev. 9T opreuiije.no. ugodno oddam eni ali dvema solidnima in snažnima gospodičnama 6546-23 Parketirano sobo v centru mesta takoj od dam eni ali dvema osebama. Naslov pove otr1«*™ oddelek »Jutra«. 6559-23 Opremljeno sobo z razrledom na cesto, bli zn kolodvora takoj oddam \*as.'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6539 23 Opremljeno sobico 3 knlninco iriidam eni osebi v »glasnem oddHku »Jutra«. 6^45 23 Opremlieno sobo zračno, z e VI: triko, odda s.talni oseb; Tavčar. K«ir-looSaka cesta 15/11. levo. 6350-23 On^nfien« sohrs s W-;rTn vbodom, v sre-ditii mesta poceni odda Ruch. Mest.™ tr: št 5'IT. 6352-c3 Sobo ]erw> >>preni.!;>.n'0. svetlo in zračno, e posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v otrlasnem oddelku Ju*ra 6i>!-23 Preprosto sobico poceni oddam v sredini mesta. Nasl-.>v v oglasnem oddelku »Jutra«. 0567-23 Na stanovanje -prejmem preprosto gospodično. event. tudi s hramo n;. Poljanski ci»li 31 — podstr. 6571-28 Dopisi Na pustni torek dne iS. februarja ponovna domača zabava pri »Napoleonu« na Tržaški cesti štev. 4 z godba, kjer se bo nudilo vsem prijateljem dobre kapljice pristno štajersko in dolenjsko vino. kakor tudi izbrana jedi a. Kd-er si želi živahne zabave, naj se zanesljivo odzove prijaznemu vabilu Za obilen poset se najtojKeji; priporoča Anica v-idtmšpk-.šiin nic. 0554-18 Strm V«ha bese za od g"-v ribor, Ki .r. Crešrar, X:,-■očka štev. 4il/I. 0C->Uil vsaki t)»v>e^la 1 Dm. I m dajanje naslova ali § za iifro pa 5 Din (32) i Sodna dražba premičnin p;;n'nib strojev. raču'tk'H s(T0:ev. rezanega lesi', p-salne mize. avt. .mob^a .n drugih stvori se vrši drw. 1. marca r b 15. nri v K lezij.ski ulici .-.. 7. 03>: V Vsaka beseda 2 Din. u dajanj« naalova aii iifr« pa 5 Dia. (24) Tiho pričakovanje Čakam! Prosim naslov!_— »lira na«. 6507-24 Selbsttauschung nein — Frotzlerei? Boli! Obvestilo nedoblje.no. Naslov znan. Pišite! 6511-24 Kam pa,kain 7 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ala iifro t* 5 Din. (18) Prazno sobo posebnim vhodom oddam Pudi-imbartid ui;c.i št. 34 Na pustni torek velika maškarada v vseh prostorih gostilne Frankopa.ns.ki dvor (Rei-ninghaus). Ples. šaljuva pošta. prosta zabava, izvrstna vina n jedila. Vstop pn>4t. — Odprto do 2. ure. 0336-1S Danes pa vsi na krofe in dobro kapljteo v re-stavra Gorenjski kolodvor. Vabi Fr;gl. <>36S-18 Halo! Vsaka beseda 1 Dim. za dajanj« naslova ali ; i za iifro pa 5 Din. (30* ) I Trajno ondulacijo z »Nami« ai;ški pri »Amerikankit. — Vljudno vabi vse goste 6555-23 Amerikanka. 6364-18 Trgovino s peskom vpeljano z vsem inventar jem prodam — Pojasnila iaje F r » n z o t. vinotoč. Franko^anska štev. 2C>. 6069-19 Lokal z inventarjem, za ms-ntifak-turno trgovino, v središču Ljub'jane j>oceni oddam. — Istotnm se todi odda cela zaloga mamufakturnega blaga v komisijo. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod mačiko »Komisija«. 6176-19 Brivski lokal z inventarjem ali brez odda Kotmi.k, Jenkova n.1. 3. 6538-19 rebanje v drž. razr. loteriji Dne 24. februarja so bili izžrebani naslednji dobitki : 1 000 Sin št - 4 465410.876, 22.721, 22.757, 23.441, 35.524, 37.033, 62.209, 65.305, 05.324, 65.332, 65.379, 73.303, 73.364, 84.434, 84.491. Dne 25- februarja so bili izžrebani naslednji dobitki : 20 000 Din št • 49.258, 89.671. 10 000 Din šf 9 035, 25.560. 45.899, 47.188, 64.326, 80.273. 8 0S SS K" 2 575! 11.869, 18.698 20.236, 21.385. 21.512, 28.831, 29.861, 32.749, ^8 186 47 802 54*779 65.890, 79.285, 82.809, 89.200, 98.770. 6 000 Din št 20 990, 24.677, 38.741, 47.248, 53.063, 53.705, 56.444, 95.183. 5 000 Din št - 2 309 8.204, il.933, 20.256, 25.051, 25.725, 53.813, 54.166, 54.288, 65.831, 66.692, 75.764. 78.564, 86.950, 91.535. iZ SŠ It'- 41043\954.4l65942.4468-3434°84. 4.495, 5.991, 22.776, 23.463, 35.521, 35.541, 35.559.^5.591 37.001 ^.773, '45.788. 51.553. 51.581, 51586 ML810, 58.319, 58.353, 58.370, 62.228, 62.234, 65.326, 65.395, 73.358, 84.408, 84.477, 88.256. iaradi teletonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost Stevtlk ^etenje se bo vrMlo vsak dan do 27. t. m. Komur bo srečka izžrebana za majhen dobitek mu Jc oomo na željo zamenjali za Se nelzžrehanc srečko tako da bo moge) igranje nada ijevatl na visoke dobitke Zamenjavali bomo le toliko časa dokler 00 Kaj neizžrebaniL srečk razpoložljivih. Manjše dobitke bomo objavljali naknadDO. hranilnica r. z. * o. i« Lfubifana. Svf Petra Ci lq PORENAL CREME GOLD ki zaradi svoje izredne kakovosti čist i, hrani, osvežuje in polepšava vašo polt ra nedosegljiv način, a se uporablja običajno zvečer. PORENAL CKEME (SUHA) je zaradi svoje izredne finosti in nežnosu najidealnejša podlaga pudru in varuje obraz pred slabimi vremenskimi vplivi. Cena tubi PorenaJ Creme Gold ali suhe Din 18. POUDRE PORENAL je zadnja pridobitev moderne kozmetike tudi z uporabo FLORIA ROUGE-A, ki se dobiva v prekrasnih barvah in daje vašemu licu dovršeno lep in negovan izgled. Cena škatlici pudra Din 24.—, Floria Rougeu Din 14.—. Dobiva se v drogerijah in parfumerijah ali pošlje po pošti: Nobilior parfumerija Zagreb, IK-ca 34, Jelačičev trg 15 1. avgusta oddamo stanovanje z vsem komfortom, obsegajoče celo prvo nadstropje. Pripravno posebno za zdravnika, odvetnika ali drugo podjetje. Ponudbe pod šifro «Miklošičeva cesta« na oglasni oddelek »Jutra«. 2933 ,iejuje Davoria Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.