plačana * gotovini Leto LXm., št. 146 V Ljubljani, torek 1. julija I930 w/ 29013 Cena Din 1.— Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Tctelon it. 3132. 3123. 3124, 3125 in 3126. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelfe fe praznike. — rase rat] do 30 petit a Din 2.—» do 100 vrst Din 2^0. od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji ioserati petit vrsta Din 4.—. Popast po dogovora. Inseratai davek posebej. — »Slovenski Narod€ velja mesečno v Jugoslaviji Din 12, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. POGLOBITEV ODNOSAJEV MED JUGOSLAVIJO IN RUMUNIJO Poset jugoslovenskega zunanjega ministra v Bukarešti — Manifestacija romunsko- jugoslovanskega prijateljstva — Priprave za se« stanek kralja Aleksandra in kralja Karola PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trz 8.-- CELJE, Kooenova ulica 2. — Tel. 100- NOVOMESTO. Ljubljanska cesta, tel. §t 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Rač-uo pri pošt. ček. zavodu v Ljubljanu st 10.351 Anglija odklanja zgradbo predora pod Ro- kavskim prelivom Bukarešta, 1. julija. V nedeljo ponoči •e je pripeljal jugoslovenski zunanji minister dr. Vojislav Marinkovič v Bukarešto, da napravi oficijelni poset rumunski vladi. Na kolodvoru je bil zelo svečano sprejet. Pozdravili so ga zunanji minister Mirone-«cu z osobjem zunanjega ministrstva, jugoslovenski poslanik Colak-Antič z osobjem poslaništva, češkoslovaški in francoski poslanik ter velika množica občinstva, ki mu je priredila viharne ovacije. Tekom včerajšnjega dne je imel dr. Marinkovič dolgotrajne konference z vodilnimi rumun-skimi državniki, ob 11. dopoldne pa je bil »prejet od kralja Karola v nenavadno dolgi avdijenci. Po avdijenci je bilo na dvoru prirejeno kosilo, ki so se ga udeležili rumunski kralj Karol II., princ Nikolaj, princesa Ileana, dr. Marinkovič s soprogo, jugoslovenski poslanik v Bukarešti Colak-Antič, direktor političnega oddelka jugoslovenskega ministrstva za zunanje zadeve Fotlč, rumunski poslanik v Beogradu Filidor, prof. Jorga, osobje jugoslovenskega poslaništva v Bukarešti, dvorski dostojanstveniki, jugoslovenski vojaški ataše polkovnik Klobučar 1. dr. Zvečer je bil na čast dr. Marinkoviču prirejen v zunanjem ministrstvu svečan banket, ki so se ga udeležili vsi člani vlade, celokupni diplomatski zbor in ugledni romanski politiki. Na banketu je pozdravil zunanji minister Mironescu dr. Marinkovi-ča s daljšim govorom, v katerem je orisal delo dr. Marinkoviča na pacifikaciji Balkana in učvrstitvi miru ter njegove zasluge za uspešen razvoj Male antante ter de-jal med drugim: Združili smo se, da ohranimo in učvrstimo mir. Ko delamo za to, jamčimo za mir, napredek in obstoj naših narodov. Naša naloga je dvojna: ne samo, da vzdržujemo mir, temveč da delamo na to, da bi po tej poti šli vsi drugi, ki se še obotavljajo. Mir bo postal- trajen, ko bodo stremeli po njem vsi civilizirani narodi skupaj. Prava podlaga za ureditev medsebojnih razmer more tvoriti samo pravično delo na podlagi mirovnih pogodb. Vsak poskus, da bi se te pogodbe izpremenile, bi predstavljal samo zahtevo, da se ponovno stvari uničeno zatiranje ter poskus izzvati novo svetovno katastrofo. Da bi se temu izognili, je potrebno sodelovanje in harmonija za dobro človeštva. Globoka gospodarska kriza, ki je postala splošna skrb držav, je tudi naša skrb. Neobhodno nam je potrebno zato iskreno in aktivno sodelovanje. Rumunski in jugoslovenski narod sta pripravljena doprinesti vse svoje moči za sodelovanje in ustvaritev velikega dela, ki bi omogočil gospodarski razvoj obeh držav. Napijam jugoslovenskemu kralju in kraljici ter želim najlepši napredek Jugoslaviji. Zunanji minister dr. Marinkovič je odgovoril, da je ganjen nad iskrenimi izrazi prijateljstva, ki obstoja med obema narodoma. To prijateljstvo, ki traja že stoletja in ki je ojačeno s posebnimi skupnimi interesi, je našlo svoj izraz v okviru Male antante in je bilo kronano z rodbinsko zvezo obeh vladarskih hiš. Besede njegovega tovariša Mironesca, s katerimi mu pripisuje zasluge za politiko miru, veljajo pred vsem našemu kralju Aleksandru, ker je samo vršil njegovo voljo in vsega jugoslovenskega naroda. Z zadovoljstvom ugotavlja odlično delo zadnje konference Male antante. Ugled Male antante se je znatno ojačil, kar ima tudi srečen vpliv na mednarodni položaj vseh treh držav. Politika Male antante je ohranitev miru na podlagi pogodb iz leta 1919 in kdor bi jih hotel kršiti, bi izzval le novo svetovno katastrofo. Delo Male antante odgovarja splošnemu stremljenju novega mednarodnega življenja ter neizogibno zahteva intimno sodelovanje vseh treh držav, združenih v Mali antanti. Dr. Marinkovič je nato govoril o gospodarskih problemih. Za njihovo rešitev je treba iskati nove metode in pota. Mala antanta je imela pogum, da je prevzela inicijativo za rešitev teh*Vprašanj. V imenu jugoslovenske vlade izraža prepričanje, da je pripravljena storiti vse, da bi se to doseglo. Končno se je dr. Marinkovič zahvalil zunanjemu ministru Mironescu za tople izraze spoštovanja do kralja Aleksandra, kraljice Marije ter je napil kralju Ki-rolu, rumunski vladarski rodbini in v čast ter razvoj vsega mmunskega naroda. Vsi listi posvečajo posetu dr. Marinkoviča obširne članke. >Lupta« pripisuje temu obisku tudi ta pomen, da gre za pripravo predstoječega sestanka med romunskim kraljem Karlom II. in jugosloven-sklm kraljem Aleksandrom. List pa pristavlja, da še ni določen kraj tega sestanka. V ostalem pa velja Ar. Marinkovičev obisk ureditvi raznih gospodarskih in kulturnih vprašanj. Razpust vseindijskega kongresa Zaradi širjenja upornega gibanja med vojaštvom so oblasti aretirale glavne fnnkcijonarje vseindijskega kongresa in ga proglasile za nezakonito organizacijo Allahabad. 1. julija. Ker so pričeli indijski nacajonalisti i živahno propagando med vojaštvom m policijo, je včeraj zjutraj policija nenadoma obkolila poslopje, kjer je glavni stan vseindijskega kongresa in aretirala predsednika kongresa in voditelja gibanja za državljansko neposlušnost Motilarja Pun d i ta Nehrnja. Aretirali so tudi tajnika kongresa dr. Sijena Mahmnda. Policija je prostore kon-zapeeatila in zabranila nadaljno de- Umor italijanskega oficirja v Albaniji Rim. L rnllN O umora italijanskega oficirja Giuseppc Ghesfia v Skadru so italijanski tisti obiavili protislovne vesti Tako » nekateri poročali, da H nanj streljal neki afbanski vojak, za tem pa, da ga je ustrelila »ca— oseba. »Gfornale d* Ita-fia*. ki je prvi objavil vest o atentata, ie poročal, da se je oficir Ghesti peljal z motornim kolesom v Skader iz široka, kjer le vila kralja Zogm. Na poti je izvršil nanj atentat albanski vojak Grozan i, ki ie stal na straži ter oddal nanj iz puške Štiri strele. Poleg; njega je bil na straži Se drugi vojak, ki je prihttel na strele v bližino in videl, kaj se ie pripetilo. Grozaniia ni več našel, ker ie pobegnil, na zemlji pa je ležal oficir Ohesti mrtev. Povrate* princese Ifeane Bukarešta, 1. julija. Princesa neona je prispela v Bukarešto, kjer je bila sprejeta izredno svečano. Na kolodvoru jo je pričakoval kralj ter celokupna vlada z ministrskim predsednikom Maniom na Čehi ter številni zastopniki civflnfii m vojaških ob-lastev. Princesa se je v spremstvu kralja odpeljala v odprtem avtomobilu na grad Controceni. Na poti jo je živahno pozdravljala velika množica ljudi. Kronanje abesktskega cesarja London, 1. julija. AA. Kronanje abesin-skega cesarja Taffarija je odgođeno do januarja 1931. Kakor poročajo, odpotuje Glou-cesterski vojvoda začetkom prihodnjega ia£a ▼ Abesinijo, kjer bo prisostvoval kro- lovanje kongresa, ki je bil proglašen za nezakonito organizacijo. Vest o aretaciji predsednika kongresa Nehrnja je napravila v vsej Indiji porazen utis. Borza v Bombavu je ustavila poslovanje zaradi aretacije Nehrnja za tri dni. Hindujci so v znak žalosti zaprli svoje trgovine. Ker se je bali, da izbruhnejo veliki nemiri, so koncentrirale oblasti na nevarnih točkah mesta močne policijske in vojaške oddelke. Francosko-itafijanski od-nosa ji London, L jiriiia. Angleški listi se bavfjo vedno obširneje z italijansko - francosko napetostjo. >Daly Herald« objavlja intervju z italijan. zunanjim ministrom Gran-dijem, v katerem očita Franciji, da se je na italijanska vabila za nadaljevanje pogajanj o raznih vprašanjih umikala odgovorom. Na drugi strani poročajo »Times«, da so se med italijanskim poslanikom v Parizu in francoskim zunanjim ministrom Bri-andom diplomatska pagajanja že pričela z razgovorom o Libiji. Spalna bolezen v Pragi PRAGA, 1. jriija. V Praga so se zad-n/je dni pojava^ štirje pramen sporne 'bolezni. Zdraviti jo skušajo z nekim novim sredstvom, ki ga pridobivajo iz neke afri9ce rastffae. Ženski direktor milanske »Scale« MILAN, L julija. Vodstvo milanske »Scale«, največje italijanske opere je bik> poverjeno tajnici umrlega direktorja Aniti Coftombo. To je prvi primer, da je brta imenovana za ravnatelja tega svetovno znanega gledališča ženska. KoMfoe na Slovaškem PRAOA, 1. jufija. V slovaškem ofera-jm Zemiiai so se pojavili veliki roji kobilic, ki so opustošili vsa polia. Oblasti so skoraj brez moči, ker je prišel naval kobilic doceia nepričakovano in ni na razpolago potrebnu sredstev za oni- Ameriški Sokoli na grobu Neznanega junaka BEOGRAD, 1. julija. AA. Ameriški Sokoli so posetili včeraj ob 13. uri grob Neznanega junaka na Avali in položili na spomenik venec v svojem imenu in Po nalogu svojih društev. Pri tej prilika so govorili na grobu Neznanega junaka starešina sokolskega društva v Detroitu g. Vladimir Laiie, pubicist g. Ivan Mladinec in dr. Berislav Angijeli-nović, tiskovini ataše v Wasbing?tonu. V svojih govorih so z veliko pieteto in s toplimi čustvi tolmačili pozdrave jugoslovenski h majk in sester neznanemu junaku, pozdrave, ki so jih morda poslale svojim sinovom in bratom. Hkra-tu pa so govorniki tolmačili obljubo jugoslavenskih bratov v Ameriki, da so vedno pripravljeni slediti primeru Neznanega junaka za veliko in lepo Jugoslavijo. Venec, ki so ga položrii na grob Neznanega junaka, ima trak v državnih barvah z napisom: »Neznanemu junaka Jugoslavije. 30. VI. 1930. Jugoslovenski Sokoli v Detroitu in Newyorku, jugosTovenski izseljenci v Severni Ameriki«. Odpostranci ameriških Sokolov bodo obiskali pred povra*rkorn v novo domovino tudi še grob kralja Petra Osvo-bodvtelaa. Otvoritev zračne proge Praga-Susak ZAGREB, 1. julija. Povodom današnje otvoritve zračne potniške proge Praga-Sužak bodo dospeli v Zagreb zastopniki češkoslovaške družic za zračni promet, kj jim bo prirejen svečan sprejem. Svečanost bo ob pol 4. popoldne, ko bo priletelo prvo letak) iz Prase. i SUŠAK, 1. jufcja. n. Danes ob 5.35 popoldne prispe na letališče na Grob-mŠkam polju pri Sušaku prvo potniško letalo rfovootvorjene zračne proge Praga - Zagreb - Sušak. Za sprejem tega prvega letate so izvršene obširne priprave. ker bi bili gradbeni stroški previs v primeru vojne pa pred LONDON, 1. julija. Načrt predora pod Rokavskim prelivom je na angleški strani definitivno propadel. Na podlagi interpelacije nekega poslanca se je vršila včeraj v spodnji zbornici o tem problemu obširna razprava. V debati so nasprotniki tega načrta naglašali, da bi predor v primeri z ogromnimi gradbenimi stroški ne prinašal enakovred- oki, gospodarske koristi minimalne, or za Anglijo usoden nih koristi, politično in gospodarsko pa bi bil skoro brezpomemben. Za odklonitev predloga pa je bil očividno mero-dajen argument vojaških krogov, da bi bil v primeru vojne predor za Anglijo lahko zelo usoden. Pri končnem glasovanju je bila zgradba predora odklonjena s 179 proti 172 glasovom. x i Obeta se nam še večja vročina V Angliji se je že pojavil hud vročinski val, ki počasi prodira proti našim krajem LONDON, 1. julija. Včeraj je zajel Anglijo nenavadno močan vročinski val. Toplomer je kazal v senci 83 stopinj Fahrenheita. V kopeli so odšle ogromne mase ljudi. Solnce je tako pripekalo, da se je omehčal na ulicah asfaJt in da je bdi promet na ulicah zelo otež- kočen. Zaradi velike vročine so urade zaprli. Kakor pravijo meteorološke opazovalnice, ni biJo v Anglija že dve leti tako velike vročine. V bolnice so prepeljali veliko oseb. zadetih od sdncarice. 'A Kdor pa rabi ta ga ceni §OAP SejaVZS BEOGRAD, 1. julija. AA. Vrhovni zakonodajni svet je imel včeraj od 16. do 19.30 sejo. Nadaljeval je podrobno razpravo zakonskega načrta o javnih beležnikih. Nato Je bila izvoljena sekcija za proučitev gradbenega zakona. Člani te sekcije so: dr. Ivan Ribar, Daka Popović, dr. Dušan Subotić in dr. Prvi slav Grisogono. Prihodnja seja zakonodajnega odbora bo danes ob 16, z Revija angleških vojnih letal London, 1. julija. Včeraj se je vršila v Hendonu impozantna revija angleške zračne flotilje, ki je pokazala velik napredek angleškega letalstva v zadnjih letih. Reviji je prisostvovalo nizko cenjeno do 150.000 ljudi, med njimi najodličnejše angleške osebnosti. Kralja je zastopal princ Jurij. Prisotna sta bila tudi japonski princ in princesa Takamatsu. Revije se je udeležita 54 bojnih leta,l ki so nudila krasen pogled. Posebno zanimanje so vzbujala nova angleška bojna letala, ki se dvigajo z veliko naglico in so namenjena za boj proti bombnim napadom na Anglijo. Letala vozijo povprečno z 200 miljami hitrosti na uro in se dvignejo v petih minutah 10.000 čevljev, v osmih minutah 15.000 čevljev visoko in v 12 minutah 30.000 čevljev visoko. Kako ie angleško letalstvo tehnično napredovalo, dokazuje najbolj dejstvo, da je potekla revija vkljub vratolomnim produkcijam brez »ajmanjšega incidenta. Ameriška kritika londonske pogodbe Washington, 1. julija, s. Trije člani ko* misije za. zunanje zadeve v senatu so objavili manjšinsko poročilo, v katerem ostro napadajo mornariško pogodbo in jo označujejo kot nepravično in nelojalno. Dolgo vrsto kritičnih argumentov za to so združili trditev, da je za pogodbo značilno, da se po njej izdaja milijarda dolarjev za to, da bi bila mornarica slabša. Letalska nesreča London, 1. julija. Včeraj popoldne se je zgodila na letališču Crovdon velika letalska nesreča. Na zemljo je padlo lahko letalo. Ubila sta se znani angleški letalski pilot Alexander Arnold Anderson in potnik Hammett Letalo se je ponesrečilo zaradi nekega defekta v motorju. Verska zakonodaja v Angliji London, 1. julija. Anglokatoliškega kongresa, ki se je vršil pod milim nebom na nogometnem igrišču v Stamfordbridgu, se je udeležilo nad 10.000 oseb. Zborovalci so protestirali proti novemu angleškemu cerkvenemu zakonu. Oblasti so ukrenile obsežne varnostne odredbe. Pri zborovanju so bili močni policijski oddelki, ki pa niso imeli povoda intervenirati. . Holandci za francoske poplavljenee Montanban, 1. julija. AA. Semkaj je prispel holandski poslanik v Parizu Loudon in prinesel s seboj milijon frankov kot prispevek Holandije za poplavljenee v južni FranciJL Železniška nesreča v Rusiji Moskva, 1. julija. Zaradi napačno postavljene kretnice je osebni vlak, ki prihaja iz Frkutska, tik pred Leningradom skočil iz tira. Stroj in več vagonov je bilo popolnoma razbitih. 33 oseb je bilo ubitih, 28 pa ranjenih. Segravov motorni čoln potegnili iz vode London, 1. julija. Iz jezera Winder» mere so potegnili včeraj motorni ootn s katerim se je smrtno ponesrečil major Segrave. Ladjo bodo preiskaH tehniki in proučili vzroke katastrofe. Ladja je ležala od 13. junija 192 čevljev pod vodo. Pro* peler je bil nepoškodovan. V ladji so našli uro Segrava, ki jo je izgubil, ko ga je su* nek vrgel iz ladje. Prekooceanski polet angleškega zrakoplova London, 1. julija. A A. Zrakoplov >R 100< je zavzel mesto zrakoplova >R 101« na stolpu za pristajanje v Cardingtonu. >R 100< bo v nekaj dnevih nastopil končni poizkusni polet, preden odpotuje v Kanado. Bolgarski princ Ciril na potu v Benetke Beograd, L julira p. Sinoči je potoval skozi Beograd na poti v Benetke bolgarski princ Ciril, ki potuje ineognito pod imenom Ciril Sokolski. V Beogradu se ie mudil samo 20 minut ter ni podal nobenih izjav. Afera zagrebške »Providnosti« Zagreb, 1. julija. Kakor znano, je bil ravnatelj propadle zavarovalne zadruge > Providnost« dr. Vladimir Cicak obsojen na eno leto zapora zaradi goljufije krivde. Proti razsodbi je vložil priziv in danes je zagrebško kasacijsko sodišče znižalo kazen na Sest mesecev, v kar mu je vračunalo tudi preiskovalni zapor od 21. decembra. Ker je s tem svojo kazen prestal, je bil takoj izpuščen na svobodo. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.73, Berlin 13.48. Bruselj 7.8973, Budimpešta 9.8943, Dana] 7.9858, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), London 274.83, Newyork 56.445, Pariz 221.14. Praga 167.79, Trst 296.25. INOZEMSKE BORZE. Carin. Beograd 9.125. _ Pariz 25.27. — London 25.0775. — Newyork 545.56. — Bruselj 72.02. — Milan 27.0325. — Madrid 57. — Berlin 122.99. _ Dunaj 72.67. — Sofija 3174. — Praga — Varšava 57.90. — Bodftape&a 90L36& — ftnfcurfite £065. Novo žensko vprašanje Naročnino za »Ženo In Dom« plačujejo tako slabo, da revija ne bo mogla iziti v obljubljenem obsegu Ljubljana, 1. julija, Današnje »Jutro« leži pred menoj in že nekolikokrat sem prečital notico iz Kra* nja: »Ni zanimanja xa vezenino... L j ubijan -sik državni zavod za žensko domačo obrt namerava prirediti v juliju v Kranju tečaj za vezenje. Čeprav ie izvrSU z lepaki reklamo, se ni doslej javila niti ena gospodična ali gospa. To je tem bolj nerazumljivo, ker je mesečni prispevek le 50 Din. "Tečaj se bo vršil, ako bo dovOlj priglašenih. Prijave se še sprejemajo.« Včeraj sem pa dobil najnovejšo števil* ko nase lepe ženske revije »2ena in Dom« in z začudenjem prebral tožbo uprave, kako naročnice slabo plačujejo naročnino, da revija ne bo mogla iziti v obljubljenem obsegu. čudna znamenja! V Kranju, naši gorenjski metropoli in v našem z uprav ameriškim tempom se razvijajočem Man* chestru, kjer je v primeri z drugimi kraji gotovo največ šolanih žensk, ni niti ene, ki b" se hotela učiti ženskih ročnih del, čeprav prireja tečaj strokovna šola, odli» kovana doma in na tujem z najvišjimi od* Mcovanji, proti malenkostni odškodnini 50 Din na mesec. To vendar v premož* nem Kranju ni znesek, ki bi gospodične oviral, da hi se ne mogle udeležiti tečaja fn naučiti najlepših in najkoristnejših del, kar se jih naučiti morejo. Ali morda mis* lijo, da že vse znajo — vendar pa v Kra* nju še ni bilo razstave ženskih ročnih del, ki bi bila vsaj podobna odličnim razsta* vam državnega zavoda za žensko domačo obrt. Morebiti so vse tako premožne, da si lahko kupijo najlepše stvari in jim ni treba delati, ali doslej smo bili vajeni prav v premožnih hišah občudovati najdo* vršenejše produkte pridnih in spretnih rok in dobrega okusa. Nimajo časa? Men* da imajo kranjske hčere tudi dosti časa za plese in vse zabavne prireditve, pa tudi za izlete in za sport. Na drugi strani pa tisoči učiteljic, po* štaric in drugih državnih in privatnih na* meščenk in vse družine, ki se ponašajo z inteligenco, ne zmorejo vzdržati revije, ki jim nudi pravzaprav vse, česar rabijo. . Pravkar izšla številka res bogato ilu* strirane in za naše razmere sploh razkoš* no opremljene revije »Zena in Dom« je zaradi počitnic dvojna. Vsaka številka bi pri rednem plačevanju morala imeti naj* manj 40 strani in še obsežno krojno pri* Jogo. a še s to številko je založba morala obseg skrčiti. Ni čuda, saj je list pravza* prav zastonj, ker letna naročnina na list s krojno prilogo vred znaša le 68 Din, pa so za to vsotico naročnice prejela ie nekaj nagrad, tej Številki je pa priložen ie izvr* sten lesorez »Kriste našega znanega grafi« ka Justina, ki je sam vreden znatno več, kolikor znaša letna naročnina. Justinov »Krist« je zbujal na prav pomembnih razstavah v močni okolici zasluženo po* zornost in priznanje in več odtisov je bilo na razstavah tudi prodanih po več »to« takov. Vsebina lista ni samo pestra, temveč tudi dobra in moderna, da se lahko koša z mnogo dražjimi tujimi družinskimi revijami in modnimi bazarji. 6 posebno pažnjo obravnava list našo narodno umetnost in opremo stanovanj, torej dvoje važnih vprašanj, ki brez njih ne more obstati nobena slovenska družina, ki hoče veljati za inteligentno in sodobno. Literarni prispevki so dobri in kratki ter zanimivi, razen teh pa objavlja list Se tudi pri nas priljubljene in popularne češke pisateljice Gabriele Prei-sove »Potočnikovo Trudo«, ki se dogaja na Koroškem. Vsaka številka ima biografijo vsaj ene znane Slovenke in ta Številka prinaša kratek življenjepis nase prve zdravnice dr. Eleonore Jenko - Groverjeve. Vse, kar utegne in mora zanimati nase ženstvo, je v reviji v stalnih pestrih rubrikah »Vzgoja«, »Kotiček za zdravje«, »Na* dona«, ^Modni pele-melec, -Gospodinjstvo«, »Kuha«, Rastline«, šivanje«, »Naša deca«, »Vrt«, »Vprašanja in odgovori«, »Lepotičje«, »Razno«, ki niso samo aktualne, temveč tudi obsežne in dobro pisane. Številka ima razen drugih ilustracij še 13 strani modnih slik in 2 strani slik modernega pohištva z velesejmske razstave in še kakor največji tuji modni listi veliko krojno prilogo. Ca povemo še, da revijo tiska »Delniška tiskarna«, opreme in tiska pač ne moremo bolj pohvaliti. In dvanajst zvezkov z umetniško in drugimi nagradami za 68.— Din! O, saj ima list dosti naročnic, samo plačajo ne. Kaj bi rekle, če bi objavili njih neporavnane račune pri šiviljah, modistkah, po modnih trgovinah in celo v slaščičarnah. Vse so nove, elegantne, najmodernejše! In kaj bi dejala javnost, če bi naši najsolid-nejši in najopreznejši trgovci razkrili svoje skrbi.. - Da, čudna so ta znamenja in glava nas bo bolela, ko jih bomo začeli premišljevati in prerešetavati. Pedagogi, sociologi, starši, ženske organizacije, oglejte si ta znamenja od vseh strani in pretehtajte jih na tehtnici hladnega razuma, pa boste ostrmeli pred važnostjo tega novega — ženskega vprašanja. A. G. Gospod Ciril in njegova družba Dr. Tavčarjeva romantična novela, zajeta iz realnega življenja v Poljanski dolini — Komentar k osebam in krajem Vsa LJubljana pričakuje nestrpno in z največjim zanimanjem cetfef loeem fihn Obešenjakova Tončka z našo filmsko umetnico đfeo eJSftttp I Premijera prihodnji teden! I ▼ glavni vlogi! VseuoH iskri proiesar dr. Parija talj kot urednik dir. Tavčarjevih zbranrh spisov je k noveli »Gospod Cdrii« zapisal 'e kratek komentar, pet vrst brez navedbe imen sseb m kraja. Pa kakor so tolikim dr. Tavčarjevim leposlovnim sp;som vzete snov in osebe iz njegovega rojstnega kraja, je tudi tej novela torišče domača vas Po'.jane rs v nji nahajajoče se osebe so Po.janci. Snov za novelo »Go&pod Ciril«je zajeta torej iz domačega, Poljanskega življenja al: nezapisane poljanske kronike pied pn'b'.'.ž.io T0 leti. Seveda je dr. Tavčar v svoji bujni do-m:šdal(jj po pcsarteljskih pravlih vse izpre« menil, obrni in preosnoval, prestavil v neznane krade in mesta, jsebam izpremenil, oafrOma dal druga imena itd. ter jim :idlo-čil vse druge položaje in pok'ice. Kdo je bil »gospod Čiri'«, nesrečnik, ki ga slika pisatelj kot glavno osebo? Bil je to upokojen ©fje:.r tedanje dobe, Štefan Ki-sovec, po domače Bolantačev Štefan, doma iz Hotovelj, nasproti Poljanam. Po kratkem šolanju je odšel k vojakom, kjer je od prostaka pri artiijeriji dospel do poročnika. Ljudije so rekli, da je brJ »lajtman«. V Poljanah je živel z majhno pokojnino jako skromno, v bornem stanovanju. Dr. Tavčar op;suie: »Lmel je ubožno stanovanje: leseni stoli, slaba posteflja in prazne stene.« Umldivo, da je kot bivši vojak in nazadnje oficrr rad nemški govoril in v dobrp volji tudi kako nemško zaoel. Radi tega najbnže nemški citat str. 196. »Nekdaj je rocral biti lep človek!« pravi dr. Tavčar. EVa, in tak ie tudi bod, kakor zatinjujeuo še živeče, a že zelo redke priče, ki so ga poznale še v njegovi mlajSr dobi Svijenu a. Bfl je baje jako lepa in impozantna oseba. Takega se je spormrrjal se gotovo tudi dr. Tavčar sam iz svopflh de-Scrh let. Kot akrtmnnd votfak j* pač živel »danes tukaj jutri tam!« Večinoma je sfaržS! vojake v doba še obstoječih *pat Timora] a Inih sodi*č.« Imel je najbrže priliko opazovati turrrtaim tedanje patrimortidalno življenje, pa tudd slišal govoriti o gjraščmstoih sodnikih, oskrbnikih in vaiipetih. Lahko, da ie o tem kaj pravfl pozmede dr. Tavčarju, ko je ta odrasel, brl vfsodooeolec jti ko sta se do dobra spoznala. BH je todi neikaj lovca, kar Jo je pozneje Se botj družilo. O brvšern vojaku, oficirju, je dr. Tavčar zapisal: »Svoboda nam je Ml a vzor in barikad smo isflca-k te»r so žedeJi da bi prelili svojo srčno kri za njo.« Bffk> pa le najbrže ravno nasprotno. Svofcoda v tedanji dobi je btia vojakom fen posebno Se oficirjem nekaj ne-urnOrvega, nev^hjooonarnega. Pa boflj ko je lezel v staraš*, botj se j* udaja I pljačd, žganju. IV. Tavčar pravi! o nJem: WV temnih nočeh ga je obdala včasih taka peklenska bolest, da je planil raz svoje ležišče ter iskal tolaJbe v žganih pijačah itd.« Večkrat, ko je bil že v letih, so ga spravljali v njegovo borno stanovanje na posteljo. Zapadel je bdi popolnoma alko-holu-žgandu. Ta ga je tudi ubil; v zmetanem stanju se je sam končal v začetku 1. 1879. Zapustil ra seveda nobenega premoženja. Dejanje samo je zamišljeno pri Vidmarju v Poljanah. Dr. Tavčar opisuje Mšo kot nekak gradrč. Bela je nekdaj, za dobe dejanja v noveli, ena najmogočnejših Ms" v dolani, bodisi po obsegu posestva, kakor r>o bogastvu. Vrt, kakor je opisan v noveJi, je bil prav tak za hišo in je še danes. Dalje je značilna navedba travnika »V kotu«, ki se nahaja pred Poljanami, kjer Kucel m Podpečje nekako zapirata dolino. Res, v nekakem kotu doldne, jer zazreš prve poljanske hdše, predvsem šolo. Še danes je last te hi'še, a vse drugčh, tujih gospodarjev. »Simon Rak« je bdi tedanji gospodar te hiše in nekdanjega lepega in velikega posestva pri Vcdanariiu ter za tisto dobo, pred 70 letri, še posebej velčkega denarnega premoženja, s pravim imenom Gregor Ingđač. Pisa/tefrj ga opisuje kot odvetnika m veljaka med tem stanom. Ta Gregor In-gttč je užival zaradi svojega bogastva in svoje duševne sposobnosti, saj je imel za tedanje čase kolikor toliko šolske izobrazbe, med domačnimi veliko vedjavo. Še več: Vidmamjeva hiša je b*la znana hi spoštovana daleč aaokro* preko meje Poljanske doline. Gregor, podomače tudri »Grugca«, je bđ mož odločnega nastopa v svoji drafinf, pri poslih rn delavcih. Irneii so ga četo za trdo-srčnega, skoraj krutega. Baje je bite v noem kaj malo uSmoJoenja do revežev. Sicer je bfl za svoj dom dober gospodar, a držal se je starih še« m navad kakor v žrvijenju, tako tudi v gospodarstvo. To potrjuje opis vrta, ki Je bil m kar Je še danes, bolj podoben travniku kot vrtu. Sv.oje hčere iz prvega zakona je posia! v samostansko šolo, da se izobrazijo in ločSfjo že po tern, da so iz boljše hiše. Je-li tmel kakega sina, ne vem. Dorasel ni nobeden. Ta Gregor IngiJč, nekdanji mogočni >VMmar« v Poljanah, je bil dvakrat oze-mjen. Prva žena je bala Matečkova iz Do-lenSč pri Javorjah in se je pisala prej kot dakle Ađbe ter je bila teta slđconia Aniona AfflbMa. Vdcvec je postali ie močno v lotih, bfen 70 let steT, a se trdna korenina, lin če tudi že v tej starosti ter čeprav h knei it odraste hčere, sc Je ozon« še drugič. Vzel si je za dTugo ženo mlado, dobro dvajsetietn«o dekle iz Loke, tedaj skoraj aa petdeset let mlajšo od sebe! Kakor pripove- dujeao Uudie, k. jo se poznali, je bila kaj lepa žena, stasita, životan* in pomokrv. na. Tedaj nič primerna žena zanj, oetaoma njegovo viaoko staro««. Sicer je Grugca se s Ponosom poudanJaJ, katoor pravi pisatelj: »da se ni tako star, kakor liudje govorijo«. Ta lepa, ntiada žena, katero je tudi še Tavčar sen kot mlad fant, dijak srednjih šbi, dobro poznal, je v noveli »Oospod Cč-ril« zamiSiena in opisana kot sestrična Marija. Na tihem so Jo oboževali in zavtdali možu-starou doma na počotmeah Živeči tedanji poljanski dijaki. Ker Je bdi a pri Vid-marjevh za tsto dobo sloveča gOStikia, so zahajali med podMnScami tud* dijaki tuan-tam vanjo. Pač bolj radi lepe in ljubeznive sospodloje in dotrmfitfi hčerk kot radi! pilja-oe. Pa ludi drogi gospodje so bfii staimi gostje. »Da je gdedal stari mož vse to postrani, je raizumijđvo. N*5 čudnega torej, da j« bi starec ljubosumen, kakor pravi pisateia: »-In v duši mu je kot ostro želo obtičala zavest, da ga morda ni IjutrJla tedaj, ko je stopila ž njčm v sveti zakon...« Zakonca sta dobila še srnčka, ki je pa že v nežni starosti umrl. Menda že po smrti staršev. Ldudjje so seveda na tihem razno usibaii in sušJoaii o očetovstvu ... Ko je Gregor odstopil posestvo svoji hčeri h prvega zakona, si je kupil hišo v Škofji Loki, kamor se je preseli s svojo mlado ženo. ZcveJa pa sta ondi le kra>tko dobo ter hitro drug za drugim umrla. S svojo drugo ženo je bđ Gregor baje često naravnost krut, surov. Dogodek je opisal dr. Tavčar po pripovedovanju gospoda Cirrila — Štefana K i sov-ca, — podomače Bolantačevega Štefana. Opisan je Ciril kot ljubimec »sesrrične« Maride, ozriroma že žene brata Metoda. Gospod Ciril pa ni imel nobenega takega brata. Dr. Tavčar si je jizrnislil brata Dolenca iz Čudetove hiše v Poljanah, katera hiša igira eno giavriih \iog v novela »Vita vitae meae«. Kakor prej orpd&ajna Vidma rjeva hiša, tako je Ma za tedanjo dobo v Poljanah veljavna tudi Cudetova hiša, pri kateri je gospodaril in kupčeval s piatnom oče Vinban Dojene, podomače Vrbanček. Ta je imej tel sinove, ki so Studiralii, Ce me vse ne moti, sta bol a dva dvojčka. Bili so, seveda, veliko staTejsi od dT. Tavčarja. Posebno dva sta zahajala, če sta bida doma, kaj rada k VMrnairjtu rn gojila menda stu-dentovsko ljubezen do domače hčerke in do opisane »sestrične« Manje. Eden od teh bratov, Jože, je šel iz višjih gimnaiziijskih razredov prostovoljno k vojakom. Tega poklica se je bil pa kaj hitro naveličal. Ker ga oce ni hotel oprostiti ali odkupiti od vojaščine, se je ustrei: 1. Odrtod najbrže prostovoljno zastniplje- nje. Druga brat, France, ki je bfl bolj šibkega zdravja, je stopil po dolženih sred. njiih šolah v lemenat na pritisk očeta Vrbančka; te čez dve leti je umrl 1. 1S65. Ta dva brata misli tu dr. Tavčar, seveda v vseh dTugih ulosah in položajih. Vse skupaj opisuje kot pripcvedovajije »gospoda Carila«. Čisto, lahko, da mu je ta pozneje kot visojorsolen res o tem kaj pn:po-vedovaJ. Saj je bivšd Častnik Kisovec tedanje čase pogost orna zahajal v Vidmar je-vo gostilno in imel prilSko opazovati v hiši družinsko in ljubezensko življenje. Vse te dogodivščine mi je pozmeje, ko sem dorasel jo bil že v svojem poklicu, pripovedovala pokojna Vidmar ca, kateri je bil prepustil Gregor Inglič svoj dom. Njeno opisovanje in pripovedovanje se jopolncrna ujema z opisom v dr. Tavčarjevi noveli. V noveli se nahajajoče osebe so torej zgoraj opisane in kraj dejanja so Poljane. Resnično ie, kakor pravi gospod urednik, vseučil. prof. dr. Prijatelj v uvodu: »Zatohlo in žehteČe je ozračje te staroromantrične novele, ob katere zaključku pisec sam pravi, da mu je, kakor da je prišel iz stare katakombe*. L. P. Kako razumemo mut-ce in ozdravimo jecače V zalogi Higijenskega zavoda v Zagrebu sta izšli knjižici »Čitanje govora s ustijuc in »Mucanje«. Obe deli je treba prav toplo pozdraviti, saj sta nekak začetek take literature v naši domovini in sicer prav lep začetek, ki nam more biti le v čast Prvo delo je važno za gluhonemce in njBh svojce ter za vse tiste, ki jim je do tega, da se seznanijo z bistvom dojemanja glasovnega govora z ust z vidom ali, kakor se strokovno izražamo, z ogledavanjem (vizuelnim čitanjem) žive besede. Drugo delo je napisane za jecače. — Ker zna g. avtor ubirati strune lepe svoje materinščine na prav preprost način ali z drugo besedo povedano, ker je sicer znanstvena tvarina obdelana in napisana tako poljudno, da jo more s pridom proučevati nele izobraženec ampak rudi preprost človek, spisa vsakomur, ki ga zanima snov, bodisi da je tako ali drugače prizadet ali pa da se hoče seznaniti z vsebino, da bo mogel sam svetovati ali tudi pomagati, Nič ne de, če knjižici nista napisani v slovenskem jeziku, saj razumemo skoraj vsi lepi bratski jezik in to je glavno. Obe knjižici je spisal tudi preko mej naše širne domovine znani pisatelj g. Jos. Medved, bivši ravnatelj zagrebške gluho-nemnice. Toliko idealov kakor jih ima ta plemenita duša, ki si niti na večer svojega izredno plodnega življenja ne da pokoja, toliko goreče ljubezni do mladine, kot jo ima ta velezaslužni mož, nima zlepa drugI. Ker sta knjižici poceni (po IS Din), si ju morekwnsliti vsakdo. Zlasti »0 dolžne vse šole brez izjeme m šolske knjižnice, da si nabavijo knjižici. Na šolah vseh kategorij Je dobiti mladino z govornimi napakami, zategadelj mora vsak pedagog vedeti, kako je ravnati s tako mladino, zlasti z je-cačf, in kako je občevati z gluhonemci. ki so ae aaafifil glasovnega govora v Šoli. Znano ie, da se posebno jecanje v šolat prej sflabsa ko ziboitfšuje in toponernaH krivdi učiteljev in profesorjev, ki greše zaradi nepoznanja bistva covorne napake, koli-korkrat pridego v dotiko z jeca čem. Zehte-va, da vsak pedagog pozna kolikor toliko govorne motkve, je upravičena. Prav posebe pa polaga na srce odraslim jecaoem, naj sežejo po delu »Mucanje« (jecanje), kjer dobe potrebna navodila za odpravo govornega nedostatka in novega poguma za trdo življenje. Tem bo knjiga delila blagoslov! Obe deli so ocenili strokovnjaki kot izborni, med ocenjevalci je tudi več vseučiliških profesorjev. Knjižici sta torej prav dobri in vredni, da ju čitamo in ne pustimo ležati v predalih založništva.- Z odlokom prosv. ministrastva z dne 9. aprila 1930, štev. 13^05 sta obe knjižci priporočeni za nabavo šolskim knjižnicam osnovnih, meščanskih, strokovnih učiteljskih in srednjih šol. — Fran Grm, ravnatelj gluhonemnice v Ljubljani. Občni zbor podružnice CMD v Laškem Na Vidov dan se je vršil v dvorani ho* tela Savinja v Laškem redni občni zbor podrvžnice družbe sv. Cirila in Metoda. Predsednik g. Cetina je pozdravil navzoč« in ugotovil sklepčnost. Tajnik g. Zupane je poročal, da je imelo društvo lani občni zbor in dve odborovi seji ter dva sestan« ka. Društvo je prejelo oz. odposlalo V preteklem poslovnem letu 48 dopisov. Sodelovalo je pri proslavi praznika sv. Ci* rila in Metoda, jubileju msg. Zupana itd. Centrali je odposlal odbor 600 Din. Bla* gajničarka gdč. Stegenšek je poročala,^ da je nabrala od članov 675 Din. Društvo •ma 113S.39 Din premoženja. V novi odbor so bili soglasno z VlkH* kom izvoljeni: za predsednika vpokojeni nadučitelj Ivan Cetina, za namestnico predsednika soproga veletrgovca ga. Ani* ta felsbacher, za tajnika brivski mojster Blaž Zupane, za blagajničarko učiteljica Josipina Stegenšek, za odbornike pa upravitelj osnovne šole Juro Kislinger, hotelir* ka Petrina Trop, prosvetni referent Ernest Maver in učiteljica Nina Drobnič. Za preglednika računov sta bila izvoljena uči. telj Vekoslav Benko in učiteljica Mila Ku* bica. za delegata na glavno skupščino pa nadučitelj Ivan Cetina in upravitelj osnov* ne šole Juro Kislinger. ' _ Prvo izločilno kolo tekem ra državno prvenstvo Ilirija, Ljubljana - Concordia, Zagreb. V nedeljo, 6. t m. se prične prvo izločilno kolo tekem za državno prvenstvo. To so tako zvane izločilne tekme z revanzo, ki se igrajo po pokalnem sistemu. Kdor st v obeh tekmah pribori boljše razmerje točk ali vsaj boljšo razliko trolov, se kvalificira za borbo za državno prvenstvo. V prvem izločilnem kolu igrajo Hašk in osiješka Slavija v Zagrebu, zagrebška Concordiia in Ilirija v Ljubljani ter beograjska Jugoslavija in Bačka v Subotici. Hajduk iz Splita in BšK v izločilnem kolu ne igrata, ker prideta takoj v finale. Isto je s sarajevsko Slavijo, ki je imela za prvega nasprotnika Skoplje. Tamošnje prvenstvo pa je JNS razveljavil, ker so prišli na sled nepoštenim športnim mahina- cijam. , , Za tekme za državno prvenstvo vlada veliko zanimanje, zlasti pa Ljubljančane zanima, kako bo domači prvak Ilirija odrezal proti močni zagrebški Concordijl. Concordija je za Haškom najmočnejši zagrebški klub in se je v prvenstvu ZNP plasirala na drugo mesto pred Gradjanskim. Njeno moštvo igra praktičen in nagel nogomet, zlasti nevarno pa je pred golom. Najboljše moči ima Concordiia v centerhalfu Premerlu, opetovanem državnem reprezentančnem igraču, ter v izvrstnem strelcu Simširu, ki vodi v zagrebški tabeli strelcev. Ilirija se je za tekmo precej temeljito pripravila. Moštvo je odigralo serijo težkih tekem, pri katerih je razmeroma ugodno odrezalo, če upoštevamo zadnji neuspeh proti dunajskemu Slovanu. Ta je šel dele-ma na rovaš nekaterih rezerv, ki so igrale prvi dan v prvem moštvu. Upamo, da bo Tlirija napram renomiranemu nasprotniku častno zastopala slovenski nogomet. V prvi tekmi je njen plus domače igrišče in domača publika in zato mora pariti, da bo to izkoristila. Revanžo mora igrati v Zagrebu in tam bo borba težka. Madžarski plavači v LJubljani FerenzvaroŠI Toma klub - Ilirija. V četrtek prispo v Ljubljano madžarski plavači slovitega kluba FTC, da se pomerijo z mlado ekipo ilirijanskih plavačev. Madžari so znani kot izvrstni plavači ter izborni waterpolisti. Kakor izvemo, pošljejo v Ljubljano svoje najboljše moči, tako da bodo imeli ljubitelji plavalnega sporta res lep užitek. Ilirija seveda pri plavalnih tekmah ne more računati s posebnimi uspehi, ker so njeni plavači še večinoma zelo mladi in imajo premalo rutine, vendar pa Madžari ne bodo odnesli zmage brez ostrega boja. Zlasti velja to za dame, ki so relativno najbolj napredovale. Za plavalne tekme vlada v Ljubljani veliko zanimanje. — Primorja potuje na Grško. Kakor izvemo, se ASK Primorje nogaia z raznimi grškuni klubi v svroo gostovanja na Grškem. Turneja bo trajala 10 aH M dni. Pogajanja Še nišo zaključena. Baje bo Primorje odigralo na Grškem pet tekem. Upamo, da nas bo na turneji uspešno zastopalo in mu želimo čim več uspehov. NOGAVICE z ŽIGOM MaPfcKdfte, najte^oejfe. zalo b ■4c*jmm#d KOLEDAR. Danes: Torek. L julrja »30. katoličani: Teobald, pravoslavni: 18. junija, Leontije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Madca: Sedem orlov. Kino Ideal: Kreola. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczy, Mestni trg; Ramor, Miklošičeva cesta. — Razpust društva. >Društvo za čuvanje narodnega zdravja za Tržič in okolico« je razpuščeno, ker nima pogojev za pravni obstoj. Proslava 25 letnice Olepševalnega društva v Rožni dolini bo dne 5. In 6. julija 1930 po celi Rožni dolini. V soboto dne 5. julija na predvečer obhod godbe po občini z bakljado in razsvetljavo Rožne doline. Podoknica g. Zupanu in častnemu predsedniku J. Petrovči-ču. V nedeljo dne 6. julija: 1. ob 8. uri maša v Rožnodolski kapeli s sodelovanjem pevskega krožka Vič-Glince; 2. ob 14.80: Statetni tek, ki ga priredita domaČa športna kluba SK Reka in SK Svoboda za prehodni pokal Olepševalnega društva. Start na c. V., cilj na c. II. pri Franceljnu; 3. ob 15. odkritje spominske plošče prvemu odboru Olepševalnega društva. Po odkritju otvoritev 9. rožnodolske.ga veleaejma v vseh rožnodolskih gostilnah z najpestrejšim sporedom. Koncerti: Godba 40. pešpolka, Zelezničaraka godba >Sloga< in godb. društvo >Gradašcac. Iz posebne naklonjenosti sodeluje več pevskih društev, domačih in ljubljanskih. Na štirih plesiščih domača godba. Bogat arečolov, potujoče kolo sreče, tekma debeluhov, stara Rožnodolaka brna, nezmotljivi vedeie-valec. plezanje na smreko za dobitke, streljanje za dobike, hitri fotograf, vrtiljaki, volitev in obdaritev mis velesejma, šaljiva pošta, kavarne In slaščičarne, zbijanje lonca in kolesarski cvetlični korzo. Umetni ogenj. Slavnostni rožnodolski štruklji. Na ražnju pečeni prašički in koštruni. Vstopnina Din 2—. Za prevažanje udeležencev veleeejma je preskrbljen avto« promet v nedeljo od 14. ure naprej. Posta-jališce pred Nunsko cerkvijo. S prvovrstnimi vini In »vež:m pivom bodo postregle domače gostilne. Promocija Gosp. Josip Čeh, veterinarski svetnik pri sreskem načelstvu v Ljubljani, je bfl včeraj 30. t m. promoviran na univerzi v Zagrebu na čast doktorja medicine veterinarske. Znanemu strokovnjaku m popularnemu javnemu delavcu najlskrenelše čestitke! Četrtek, 3. julija. 12JO: Reproducirana glasba. 13: Če« sovna napoved, borza, reproducirana glas* ba. 13.30: Iz današnjih dnevnikov. 1830: Koncert radi o--orkestra. 19.30: Dr. Lojze Čampa: Novi kazenski zakonik. 20: Kon« cert pevskega in orkestralnega društva »Grafika«. 22: Časovna napoved in poro* čila. 22.15: Prenos t Bleda. 23: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 4. jnHje. 12.30: Reproducirana glasba. 13: časovna napoved, borza, reproducirana gla*» ba. 13.30: Iz današnjih dnevnikov. 18.30: Koncert radio*orkeetra. 19.30: O fentkih organizacijah, gdč. Lebarjeva. 20: Koncert Radiosorkestra. 22: časovna napoved ra poročila, napoved programa za naelednji dan. Sobota, 5. julija. 1230: Reproducirana glasba. 13: Ca* sovna napoved, borza, reproducirana glas« Ha. 13.30: Iz današnjih dnevnikov. 18 30: Koncert redio*orkestra. 10.30: Marjan Do« hovšek: Športna ura. 20: Prenoa ii Beogra* da. 22:Ceeovna napoved in poročila- 22.15: Prenos z Bleda. 23: Napoved programa za naslednji dan. ^ V GLEDALIŠČU. V r>arterju sedi gospod, za katerim se »konca ves čts pomenkujeta. Gospod se obrne In za«godrroj*: Oprostita, rtfti besedice ne sliSim! — Kaj pa hočete sMŠttf? Govori s svojo leno o privatnih zadevah, ki se vas prav nte ne tičejo! — se odrele mož- ■ Dnevne vesti — Iz zdraviliška služba. Zaradi premestitve v Zagreb je bila črtana iz imenika zdravniške zbornice za dravsko banovino dr. Kornelija S e r t i č. — Cesti na Vršič in na Golico popravijo. Našo najlepšo gorsko cesto na Vršič, ki ne zaostaja daleč za najlepšimi švicarskimi in italijanskimi gorskimi cestami, je zob časa že močno razjedel. Cesta na Vršič ali bivša cesta Nadvojvode Evgena, je bila zgrajena med svetovno vojno. Gradili so jO ruski ujetniki in mnogi so legli pod Vršičem k večnemu počitku. Mnoge so zasuli plazovi, drugi so pa podlegli težkemu delu, mrazu in lakoti. Po vojni je bila dve ali tri leta še kolikor toliko v dobrem stanju, pozneje so jo pa začeli zanemarjati tako, da je polagoma propadla. Vsakoletni plazovi so jo vedno bolj trgali in tako porušili, da je za vsak vozni promet že par let neporabna. Sedaj se je ustanovila zasebna družba, ki namerava to prelepo gorsko cesto temeljito popraviti. Nekaj kapitala Je že zbranega, nekaj pa bo prispevala drŽava. Poleg ceste na Vršič bo urejena, popravljena, razširjena in podaljšana tudi cesta na Golico. Glede na vedno večji dotok tujcev bi bilo Želeti, da bi bili obe cesti res kmalu popravljeni. — Avstrijski gener. konzul v LJubljani, !£. dr. Pleinert je nastopil včeraj tritedenski dopust in odpotoval iz Ljubljane. — ' Občinskim nameščencem v dravski banovini. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je odklonila prošnjo za priznanje vozne olajšave posetnikom letošnjih skupščin v Trbovljah. Občinski nameščenci so vabljeni, da se sklicanih skupščin kljub temu udeleže v čim večjem in častnem številu. — Zveza. — Maturante ljubljanskega učiteljišča iz leta 1885. vabim na sestanek dne 5. julija v LJubljano, da proslavimo skupno 451 et-nico mature. Zbirališče ob 10. uri v Zvezdi. — Franio Lovšin. — Krojaški prikrojevalnj tečaj v Brežicah. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOd v Ljubljani priredi v Brežicah tritedenski prikrojevalni tečaj za krojače. Ta tečaj se vrši celodnevno od 28. julija do 16. avgusta. Pristojbina znaša Din 100, stroške za učne pripomočke, ki pa predvidoma ne bodo znašali preko 1(0 Din, nosi vsak udeleženec sam. Da se vsi ta tečaj, je potrebno, da se prijavi najnanj 15 udeležencev. Prijave je poslati nakasneje do 20. julija Zavodu PO Zbornice "01 v Ljubljani. — Nalezljive bolezo v dravski banovini. Od 8. do 14. junija je bilo v dravski banovini 12 primerov tifuziih bolezni, 137 škr-latinke, 47 ošpic, 62 d vice, 2 nalezljivega vnetja možganov, 99 tušljivega kašlja, 19 šena, 4 krčevite odrevenelosti ter po 1 odrevenelosti tilnika, itimpsa in rdečke. — Stanje letine v dravski banovini. Poljedelsko ministrstvo objavlja zdaj podatke o stanju letine srdi junija. V dravski banovini je kazala elo dobro ozimna pšenica in rž, leča, krenpir, repa, lan, hmelj, vinogradi, travni! in detelja, med dobrim in zelo dobrim ara pšenica, ječmen in rž, oves, koruza, roso, sočivie, korenje in konoplja, dobro rehi, med dobrim in slabim slive, jabolka i hruške. Vreme je bilo ugodno, dežja dovdj. Večje elementarne nesreče v obliki toe so bile v Kočevju, Mariboru in Dolnj Lendavi, zlasti pa v bližini Novega mesi, v Litiji in v okolici Ljubljane. Stanje ŽVine je bilo povoljno. — V Planici, naši najlešl visokoalpski dolini, se vrši dne 5. juha pri Tomarju (1108 m) pod impozantnim Jalovcem registracija vseh smučarjev. Pcazati moramo, da se svoje smučarske dolžosti zavedamo tudi poleti brez dilc Vsak mra biti na tej registraciji osebno navzoč, kr pooblaščenci so izključeni Toliko uidno. Razven tega bo pa tudi lahko vsak zadostil svoji smučarski razigranosti in veelju. Smučar itak nosi s sabo vedno poln koš humorja in zabave, če jih pa pride supa j več, se vse to stopnjuje. Oprostite! R mislite, da smo smučarji egoisti in separtisti. Tudi vsi tisti, ki hodite po zimi še rez dilc, vt vsi, ste vabljeni. Kralj je lepoas ugoden m pot zložna. Zatorej na svidtje, najkasneje 5. julija zvečer pri Toma'u. — Koroške novice. V Gornj. Krčanjah je divjala nedavno strahovit nevihta, med katero je padala debela to*, ki je 8 posestnikom uničila vse posevke Med ne* vihto je treščilo v hišo posestni« Lovren« ca Miklavca. Hiša je pogorela <> tal. — 18. junija je začelo goreti pri ištarju v Drafji vasi pri Grabštajnu. Ogij se je razširil tudi na sosedna poslopja in upe* pelil dve hiši, dve gospodarski pQopji in Temperi ovo kegljišče. — Smrtna kosa. Davi je umrl v lubljanl poštni uradni ravnatelj g. rti L s j a k. Pokojni je bil med številnimi znancin prijatelji splošno priljubljen. Pogreb l jutri ob 17. iz Resljeve ceste št 24. B^ mu spomin! Težko prizadeti rodbini i;reno sožalje. — Vreme. Vremenska napoved pra, da bo pretežno oblačno vreme. Včeraj jibilo jasno samo v Mariboru, drugod pa bc aH mani oblačno. Najvišja temperatura jena-šala v Splitu in Beogradu 3£, v Sartjvu in Skopi ju 31, v Zagrebu 26, v Mari>ru 35, v Ljubljani 23 stopinj. Davi je kal barometer v Ljubljani 759.8 mm, tempa-tura je znašala 16 stopinj. — Nove žrtve samomorilna epideme. Včeraj smo poročali o dveh poskuse h samomorih v Ljubljani. V Gruberjev p, kop je skočila zaradi nesrečne ljubesj neka mladenka, na Prulah te je skusi zastrupiti neka ženska, dopoldne pa sredi mesta neki moški izvršil sam orno Gre za 341etnega Jerneja Pušavca, železn Škega delavca, ki se je včeraj dopoldne hlevu gostilna pri »Novem svetu« obea1| zte hlačni jermen. Našel ga je okoli 6. z tre j h lev ar Karel Prijatelj ter obvestil po« lieije. Prišla je policijska komisija m od« redila, da so truplo prepeljali v mrtvašni* oo k Sv. Krištofu. Pusavc je bil oženjen. Kaj je bAo vzrok samomoeu, ni M oš je bil že delj časa potrt in zadnja dva dni ga sploh n: bilo domov. Najbrž si je konča1 življenje v pijanotsi in trenotni duševni zmedenosti. — Obesila se je tudi posestnica Sicherlova iz Zaloga. Njo to našli te dni obešeno na njenem domu. Sedla je na pručico n se obesila na otro« ako posteljo. V soboto popoldne so ne« srečno pocestnico pokopali. Kaj je bi.o vzrok aznomoru, ni znano. — Nazarenke nočejo pokopati. S čud« no zadevo se bavijo te dni novosadske oblasti. Dne 28. junija je umrla 801etna Julijana Hajduk na stanovanju svoje hčer* ke v Novem Sadu. Ker je bila ženica na« zarenka, je na nobenem pokopališču v No« vcf> Sadu niso pustili pokopati. Končno je rodbina prosila policijo, naj interveni* ra. Policija je pa izjavila, da ni kompe* tentna in je napotila svojce pokojne Haj« dukove na mestni fizikat. Kaj e ukrenil fizikat, še ni znano, dejstvo pa je, da leži ženica Že tretji dan na mrtvaškem odru. — Samomor francoskega i r. žen je rja v Zemunu. V nedeljo dopoldne je v Zemu* nu izvršil samomor francoski inženjer Emanuel Sčhwarz, ki se je tri dni mudil v mestu. Napisal je dve pismi, eno materi, ki živi v Belgiji, drugo svojem v prijatelju Nikoli Jambrišaku. V drugem pismu pravi, da gre v smrt, ker ga je pred dvema mese. cema zapustila žena in pobegnila z nekim inženjerom v Skoplje, deloma p» tudi za« radi denarne stiske.. — Zemlja zasula in ubila dva otroka. V vasi Cisti, občina Poljice pri Splitu, se je te dni utrgala velika plast zemlje in pokopala pod seboj štiri ljudi, \nton Sa* škur iz čiste je kopal temelje za svojo hi* šo in pomagal mu je sosed Jankovič. Ne« nad orna se je utrgala velika plast zemlje, zasula je oba kmeta, obenem pa 41etno Saškurjevo hčerkico Danico in 41etnega sinčka njegovega brata. Otroka sta bila takoj mrtva, doči a sta bila Saškur in Jankovič težko poškodovana in so ju mo* rali prepeljali v bolnico. — Dve žrtvi strele. Nad sarajevsko okolico je v nedeljo divjalo silno neurje. Med nevihto je neprestano treskala Na polju sta delali mladenki Tada Jurčič in Jelka Obradović, ki sta med nevihto ve* drili pod bližnjim drevesom. Nenadoma je treščilo v drevo. Tada je bila takoj mrtva. Jelko so pa prepeljali vso obžgano v bol« nico. — »Samorodnost«, ilustrirana revija za življenje, umetnost m kritiko št 3—4, ima tole vsebino: Ivo Sever (Zagreb): Bern-eker, Žmitek. Grohar — tri tihe tragedije... (Iz razgovorov z Rihardom Jakopičem.) Oton Berkopec (Praga): »Pesmi gimnazijca«: Jesen. Pričakovanje. Pesmica. Pesmica II. Ukrajinska. Narodna. Zima. Oče naš. Bratom. Denes je vuzem. Ivo Sever: Karla Bulovčeva. H. Risbarstvo. A. Portret Jakopič o Dolinarju, o bratih Kraljih, o Karli Bulovčevi in o Pavlovcu. (Iz razgovorov z R. Jakopičem.) Slikar Rihard Jakopič. 1. Krajinsko slikarstvo. Ivan Mrak I. Mona Gabrijela. — Pro domo. I.—M. Pravda o Samo rodnosti. »Naši novoborci«. II. Oton Berkopec. Reprodukcije: Karla Bulovčeva (Ljubljana). Portret Ivana Mraka. Portret »Draga«. Portret »Beta«. — Albert Durer: lians Imhoff (portret). Rem-brandt: Avtoportret iz leta 1666. — Michelangelo Bounarotti: Glava na levi sikstinske sibile Kumeje (detail). — Miko Kambič (Zagreb.) 9 umetniških karikatur (med tekstom. — Na platnicah: Iz dnevne kronike: Razstava slik Srečka Magoliča v Jakopičevem paviljonu. — Koncert Fedorja Šalja-pina v Zagrebu. — Prejeli smo v oceno: Našim čitateljem. Založba in uprava: »Naša Gruda«. Ivo Sever). Zagreb, Bakačeva ulica 3. Iz Ljubljane —4j Infekcijski oddelek ljubljanske bol= niče prenapolnjen. Infekcijski oddelek ljubljanske bolnice je že več dni prenapol* njen, zlasti pa ne morejo več sprejemati bolnikov, ki so oboleli na škrlatinki. Bol« niča ima za te 30 postelj na razpolago ki so pa že vse zasedene. Včeraj se je celo pripetilo, da je morala bolnica sprejem dveh bolnikov odkloniti in so ju morali peljati domov. —lj Počitniška kolonija ljubljanskega krajevnega odbora Rdečega križa na Trati v Poljanski dolini V kolonijo so sprejete no predlogih šolskih uprav in na temelju zdravniške preiskave naslednje deklice: Bevc Marija, Sv. Petra c. 74. Bizjak Gi-zela, Podmilščakova 26. Bonča Marica, Brinje III Brejc Marija, Ahacljeva c. 10. Bučer Ljudmila, Dunajska c. 29. Firm Ivanka, StreliŠka u. 10. Jakolin Leopoldina, Ri-harjeva 6. Grajland Marija, Riharjeva 9. Keržič Ivana, Vodovodna c 4. Kitek Vera, Za artiljerijsko vojašnico 9. Klančar Pranja, Kobaridska 3. Kmetic Roza, Ribniška u. 6. Kune Vera, Cesta v Rožno dolino 32. Krulc Štefanija, Reber 15- Lesar Davorina. Grajska planota L Lombarda Vera, Glince IX. Majdič Ivana, Vodovodna 55. Makovee Ana. Pot na Rakovo jelšo. Močnik Melita, Komenskega c. 36. Ogrin Pranja, Sv. Petra c. 76. Ošterc Božena, Streliška 10. Pečnik Ana, Kette - Murnova 25. Poljšak Danica, Lipičeva u. 2. Pregelj Davorina, Zalokar-jeva 9. Stokovič Vida, Zelena jama. Se tint Marta, Florijanska 34. Sušteršič Angela, Svabčičeva 16. Toplak Leopoldina, Vilhar-ieva 2. Vanelli Ana, Sv. Petra c 74. Zupančič Ana, šolska u. 11. — S posebnimi dopisi smo obvestili starše teh deklic Kolonija se odpelje v soboto dne 5. juTlia ob 9. uri izpred Mestnega doma z avtobusom. Kolonistinje se naj zberejo ob pol 9. uri dopoldne pred Mestnim domom v spremstvu svojih staršev. — Odbor. —lj Rdeči križ v boju uroti nalezUrvtm boleznim. Skrlatinka, ki je v zadnjih tednih močneje nastopila v nekaterih krajih dravske banovine, zlasti v borovnici, je povzročila, da je splošna javna bolnica ljubljanska tako prenapolnjena, da vanjo ne morejo sprejeti niti imjmiiuftfih stečajev. aSchichtov Rad ion pere sam, varuje perilo! Da odpornore tej hipni zadregi, ie dal Oblastni odbor Rdečega križa sanitetni upravi na razpolago svojo kompletno Doe-ckerjevo sanitetno barako, v kateri je prostora za 30 do 40 bolnih otrok. —lj Zaradi snaženja in belenja poslovnih prostorov v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v dneh 3. in 4. julija t. 1. ne bo poslovalo v dečji kliniki in posvetovalnici za matere. — lj Obnova pročelja. Dvonadstropna hi ša št. i na Starem trgu dobiva okusno prenovljeno pročelje in bo v lepem skladu z renovirano hišo št 2. Obe hiši sta last gostilničarja in trgovca Josipa Olupa. —lj Manjša zidarska dela. Dr. Anton Go-sar si gradi pri svoji hiši št 21. na Mirju prizidek s kletnim prostorom. To je k njegovi hiši že drugi prizidek. —lj Cbristofov učni zavod vpisuje za Šolsko leto 1930-31 ves julij vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti štev. 7. Šolnina nizka. Vpisnina 30 Din. 39i KRASNE ZAVESE v zalogi tvrdke A. a E. Skabernt, Ljubljana Bogataš podpiral ▼lomilce Znanj berlinski kavama* Erban, lastnik večjih kavam in drugih podjetij je osumljen, da je bil Član nevarne vlomilske tolpe, ki je zadnja leta po vsej Nemčiji izvršila nebroj vjomov. Policija domneva, da je Erban tolpo informiral, vlomilci so mu pa dajali pripadajoči del plena. Erban je zelo premožen mož. Živel je razkošno, imel je krasen avto, več dirkalnih konj, motorni čoln, lastno jadrnico itd. Vse kaže, da je bil res v zvezi z zločinci, kajti te dni je brez sledu izginil. Baje je pobegnil na Češkoslovaško. Zanimivo je. kako so oblasti pre-ve j enemu kava m ar ju pri Se na sled. V StetJtinu je bila te dni pri tatvini zasa-čena Neily Grasnig, ko je hotela iz neke trgovine odnesti več oblek. Dekle se je skušalo izmazati na ta način, da je simuliralo blaznost, pozneje pa je vse priznalo. Videli so jo često voziti se v razkošnem avtomobilu z berlinsko številko. Povedala je, da je bil to Er-banpv avtomobil in da je članica vlomilske družbe, ki jo financira Erban. Berlinska policija je preiskala Er-banovo stanovanje in našla zaboj s 30 svilenimi oblekami, moškim perilom in dragimi stvarmi, ki so bile ukradene v raznih krajih Nemčije. Erbanovo ženo je baš zasačila, ko je hotela ukradeno robo odnesti iz stanovanja. Kdo je Se član in koliko jih je, policija še ni mogla ugotoviti, ker so večinoma pobegnili. NEMOGOČE. — Nocoj se mi je sanjalo o tvoj/i pokojni ženi. Stala je pred menoj kakor živa. — m kad je dejala? — N&ts besedice. — Torej ni W1a moja žena. ffirRAVNIK IN KROJAČ. Zdravnik vrne krojaču slabo narejeno suknjo, čez nekaij dni se pa srečata na pogrebu zdravnikovega pacijenta. — Gospod doktor, vi ste vendarle neerečen človek, — pravi krojač. — Kako to? se začudi zdravnik. — Ker vam vašega zavoženega dela nikoli ne vrnejo, — se odreže krojač. SmC IZ AMERIKE. — Sedi, dragi nečak, da napraviva seznam tvojih dotofrv. — O, da, dragi s tri ček, toda najprej padli malo čatrita, da ga oe zmanjka. Dajte nam nočni mir! Ze večkrat srno prosdJi, da bi nam dali nočni mir, pa vse zaman. Zato moramo prebivalci palače Delavske zbornice in Okrožnega urada ponovno prositi, da se poskrbi za nočni mir. Sedaj se nam je že parkrat pripetilo, da so nas v poznih nočnih urah zbudiih" rogovi! eži. Nedavno so nas ro-govi-leži vrgM iz posteče ob politi nočni mdr. pa ni bolo od n:lkoder. Prosimo da se napravi red in m?r. Če ne poide drugače bomo morali sami pazari na to. da ne bo Čopova utfca shajališče noćnih razgrajačev. Tri prošnje mestnemu magistratu Stariiovaici mestne hiše »