NO. 87
pavIi
0°tiyn '/?e am6Imcaw m
’ JV.Y ,,	IANOUAO« OMLi7
• >l3l7
Domovi ima
'E
and fintcrnatloiud Cireolation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 4, 1970
SLOVDMIAINI
STEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Predsednik in Kongres rasla v ustavni spor
Zunanjepolitični odbor Senata je zaprosil predsednika Nixona za nujno konferenco čim preje mogoče. Nixon je pozval načelnike odborov v Belo hišo za jutri.
WASHINGTON, D.C. — Predsednikova objava pretekli četrtek zvečer preko televizije, da je P°slal ameriške vojaške sile pre-ko meje v Kambodžo uničit rde-Ca oporišča za vpade in napade ^ Južni Vietnam in na ameriške čete tam, je potisnila v o-spredje ustavni spor med predsednikom ZDA in Kongresom o tem, kdo in v koliki meri ima Pravico poslati ameriške oborožene sile v tuje dežele. V rednih' razmerah in po treznem pravnem čutu ni dvoma, da je to stvar “narodnega zastopstva” in ^e zvezne vlade. Ustava ZDA je v tem pogledu delno nejasna.
Predsednik ZDA vodi po do-•°čilih ustave ZDA zunanjo poetiko, vendar napoveduje vojno Ur sklepa mir Kongres. V okviru ^znih mednarodnih pogodb, kot so NATO in druge, ki jih je Kongres potrdil, je določena avtomatična medsebojna pomoč olanov. Vlada ima pravico takoj ukrepati in ne šele pozvati Kongres na zasedanje, ker je ta dejansko nastop odobril že v naprej, ko je odobril omenjene pogodbe.
Po ustavi ima predsednik ZDa kot vrhovni poveljnik o-Woženih sil dežele odgovor-'0st za njihovo varnost, pred-Sednik Nixon je v okviru te pralce poslal vojaške sile ZDA 2ačasno” v Kambodžo, da zava-pojejo položaj ameriških čet v> užnem Vietnamu. Zunanjepo-'tteni odbor Senata, kateregj Načelnik je W. Fulbright, na-sProtuje temu tolmačenju pred Sednikove pravice in ima v tem tališču brez dvoma precej pod med ostalimi člani Senat? f1 Predstavniškega doma. Od-0r je nastopil umirjeno, a ven ar dovolj odločno, da vprašanje Razčisti. Predsednik je povabi'1 Za jutri člane štirih odborov Sedata in Predstavniškega doma \ hišo na razgovor. Ob 8.3( ^jutraj sta povabljeni oba odbo ^ za oborožene sile, popoldne 5. oba odbora za zunanjo po-
- ujira
“ierre Salinger se je odločil za astronavta Glenna
^Cleveland, o. - Tiskovm
j pokojnega predsednik? u ,;kennedyja je javno podpr1 ^i^^aturo astronavta J. Glen-' Salingerjev korak ima očiter rnen, pripraviti vse prijatelje ®Pnedyja k glasovanju pri pri-ga.rnik volitvah za Glenna. V ingerjevem oklicu ni nobe-*0v>h Podatkov o Glennovih je ! lLTlih »azorih. Oklic trdi, d?
°behI Glenn zrneraj za politiko , Pokojnih Kennedy jev. Sednika in senatorja.
Novi grobovi
Otto H. Seliškar
V	soboto zvečer je nenadoma umrl v Lake County Memorial bolnišnici 45 let stari Otto H. Seliškar s 30208 Oakdale Avenue, Willowick, Ohio. Pogreb bo iz Zakrajške vega pogrebnega zavoda v četrtek. Podrobnosti jutri.
Jennie Sosič
V	Euclid General bolnišnici je umrla po kratki bolezni 71 let stara Jennie Sosič s 433 E. 157 St., rojena Sosič v Trstu, od koder je prišla v ZDA pred 50 leti, žena Andyja, mati Milana, stara mati Alana, Janice in Michaela, sestra Eme Bondy in Marie Handar (obe v Evropi). Bila je članica SNPJ št. 53, -ADZ št. 22, Progres'. Slovenk kr. št. 1 in Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 10. na White-aaven pokopališče.
Rudolph Tibjash
V	Lake County Memorial West bolnišnici je po dolgi oolezni umrl 75 let stari Rudolph Tibjash s 16318 Huntmere Avenue, rojen na Rakeku v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 57 leti, vdovec po pok. Helen, roj. Iskra, oče Ernesta, .Arthurja in pok. Rudolpha, 6-terat stari oče. Pokojnik je bil zaposlen 46 let pri Standard Oil Co. in je stopil v pokoj pred 10 leti. Bil je član SNPJ št. 53 in Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. Pogreb bo iz Žele-:ovega pogrebneza zavoda na E. 152 St. v sredo ob 10.30 na AH Souls pokopališče.
LašiOjit
/KITAJSKA *,
M A/
Mendeiej j
BURMA', .
r
rungo/fCiangMajyTl
5*o*lampana ?
(ut^f
kvangsi

Luang
(Prabang

%
n
AMulmeiri
»Udon ,yr
\Tani < L
\ HFft^nu'ok '\n' ' §
' TMuSKANf '
(AjOtaja)
^Bangkok
*■	jti-	j
iš SinhXpinh V; X
mm
=IPoom fSh^Ž*Bi«i
iETMAMl
ž=3	7

10


ž ksBHEHHcaBsJ km


Najnovejše vesti
Znanstvenik zahteva prepoved rabe saharina
MADISON, Wis. — Philip H. Derse, predsednik raziskovalne istanove, je dejal, da so raziskale pokazale, da je saharin škod-jiv človeškemu organizmu ne-nara na sličen način kot cycla-nate, katerega raba je bila v SDA prepovedana. P. H. Derse se zavzema sedaj tudi za prepo-/ed rabe saharina.
Priporočajte A.D. tem-ki jo še nimajo!
CLEVELAND, O. — Štrajk transportnega delavstva,! Teamsters Local 407, je kon- j čan. Včeraj se je večina štraj- i kujočih po posredovanju R. -Sweeneyja odločila vrniti na delo. Štrajk so začeli 1. aprila proti priporočilu glavnega vodstva unije.
KENT, O.— Policija in Narodna garda sta izgrede in , nemire študentov na Kent državni | univerzi v soboto in včeraj | uspešno omejevala. Predsed- !
postojanke ob Sueškem prekopu, preko katerega so Egipčani pretekli petek vpadli na Sinaj s celim bataljonom. Izraelci trdijo, da so napad zavrnili z velikimi izgubami za napadalce. Potopili naj bi tudi več čolnov, s katerimi so se napadalci prepeljali preko prekopa.
RDEČA OPORIŠČA PADAJO POD UDARU ZAVEZNIKOV
Južnovietnamske in ameriške vojaške sile zaseda’ jo obmejno področje in načrtno uničujejo rdeča oporišča in skladišča. Doslej je bilo pokončanih, večinoma od letalskih napadov, preko 1800 rdečih, odkrita so bila večja taborišča z obilnimi zalogami hrane, zdravil in streliva. Ni še znano, ali je uspelo ameriškim silam zajeti glavni stan rdečih, ki naj bi bil na področju “Trnka” ali ne.
SAIGON, J. Viet. — Južnovietnamske sile zasedajo področje "Papiginega kljuna”, katerega konica se približuje Saigonu na 33 milj, in čistijo predele, kjer so glavna rdeča oporišča. Ta so skrita globoko v džungli in v precejšnji meri pod zemljo, slično kot v Južnem Vietnamu. Južnovietnamske čete so prodrle po glavni cesti št. 1 do Svay Hienga in par milj onstran njega zadele na kambodžanske sile. Glavni sunek je bil usmerjen proti “Trnku” severno od “Papiginega kljuna”, kjer naj bi bil glavni stan rdečih, vojaški in politični, z vsemi zvezami, zalogami, bolnišnica-pi in drugim. Pri nastopu v tem delu Kambodža nosijo glavno težo ameriške sile. Z njimi sodeluje le nekaj bataljonov rednih južnovietnamskih sil. Po izjavi poveljujočega generala so “Trnek” obkolili in sedaj zanjko počasi in načrtno zadrgujejo. Kaj v njej imajo, za sedaj ne ve še nihče točno.

Pri vojaških operacijah v “Papiginem kljunu” in v “Trnku” nastopa nekako 25,000 mož, v “Papiginem kljunu” nastopajo južnovietnamske redne čete ob sodelovanju ameriških vojaških svetovalcev, ameriškega topništva in letalstva, v “Trnku”, nosijo glavno težo ameriške pehotne sile ob sodelovanju nekaj bataljonov Južnih Vietnamcev. Med tem ko naj bi imel sovražnik na obeh področjih v dose-
1800
Manj mrtvih v Vietnamu
SAIGON J. Viet. — Po zadnji' danjih operacijah preko nik univerze je dejal, da so ti teden objavljenih podatkih je mrtvih, imajo zavezniki soraz-izgredi univerzi strašno ško- padlo v Vietnamu teden preje merno majhne izgube. Doslej dovali, pa zagotovil, da bodo 94 ameriških vojakov, 1291 pa je nai bi bil° 12 ameriških vojakov danes redna predavanja. Guv. bilo ranjenih število mrtvih je Pn teb operacijah mrtvih, 44 pa J. Rhodes je izjavil, da bo torej manjše od onega teden ranjenih. Južnovietnamske sile predložil državni zakonodaji, preje, število ranjenih pa je naj b* imele doslej pri operaci-naj z zakonom določi izklju- največje v zadnjih sedmih me- iah v Kambodži 86 mrtvih in eitev vsakega študenta in pre- seeih.
davatelja, ki bi bil zasačen pri________n______
izgredih in uničevanju. j	široko obzorje
TEL AVIV, Izrael. — Vojaško LOS ANGELES, Calif. — Iz poročilo trdi, da so včeraj letala, ki je eno miljo visoko v
izraelske sile pokončale v se- zraku, je mogoče ob lepem vre-vernem delu Jordanove doline menu videti do 93 milj daleč, če 21 arabskih gverilcev. Izrael- je letalo nad morjem, kjer po-ska letala so napadla egiptske gledu ni ovire.
288 ranjenih.
Letalski napad na Severni Vietnam
Ameriške letalske sile so v petek in soboto “v odgovor” na severnovietnamske napade na ameriška izvidniška letala napadle skladišča in protiletalske obrambne postojanke neposre-

j Sz Clevelanda
in okolice
Predsednik Nixon odkril svojo "kambodiansko" strategijo
l7a^e^n0ma son^no *n toplejše. Jvišja temperatura okoli 65.
CLEVELAND, O. — Predsednik Nixon je v svojem govoru pretekli teden razvil svojo, recimo, kambodžansko strategijo. Ko jo je razlagal, ni v bistvu navajal novih političnih momentov, ki govorijo zanjo. Jih pa še lahko, počakati je treba na politično debato, ki bo gotovo imela svoj vpliv na usodo kambodžanske države in s tem tudi na usodo vojskovanja v Kambodži.
Ker smo teorijo o “deljeni Kambodži” že pojasnili pretekli teden, tej razlagi ne bi mogli kaj bistvenega dodati. Morda le to, da so prve praske o tej strategiji pojasnile še nekoliko važnih podrobnosti. Nixon je na primer omenil, da rdeče čete že poskušajo obkrožiti glavno mesto Phnom Penh. O tem so že preje krožile vesti, toda uradnih izjav ni bilo. Sedaj lahko sklepamo, da zasledujejo komunisti s pritisk om proti glavnemu mestu, ki drugače nima strateške važnosti, le političen cilj: dobiti glavno mesto v roke in tam obnoviti režim princa Sihanuka, sedanjo revolucionarno vlado pa
proglasiti za uporniško najslabše vrste. Pa to je že stvar politike.
Iz Nixonovega zemljevida je bilo tudi razvidno, da so komunisti svoje rdeče pribežališče ustvarili vzhodno od reke Mekong. To bi pomenilo, da imajo ali vsaj skušajo dobiti nadzor na prostoru med vzhodnim bregom reke Mekong in vzhodno kambodžansko mejo. Tam bo najbrže koncentriranih tistih 40,000 komunistov, ki se trenutno nahajajo v pribežališču in ki ga bodo skušali braniti pred saigonskimi in ameriškimi četami. Tam se bodo trenutno odvijali glavni boji, ki jim pa v podrobnostih ne bo lahko slediti.
Zelo verjetno je, da bodo saigonske in ameriške čete hotele za vsako ceno čim preje očistiti to ozemlje od komunizma, ne samo iz političnih, ampak tudi iz vojaških razlogov. Ta prostor ne pomeni za komuniste le pribežališča, ki je bilo do sedaj varno pred saigonskimi in ameriškimi napadi na suhem, je služilo tudi kot okrevališče, kot
vežbališče in pred vsem kot prostor, kjer so komunisti nabirali vojni materijal in hrano, kar so vse skupaj dobivali tako po Hočiminhovi poti kot po morju preko kambodžan-skih luk. To bo sedaj zanje odpadlo, kajti saigonske in a-meriške čete bodo hotele zapreti vsa pota, ki vodijo v Kambodžo na suhem in na morju. Kako, bomo lahko kmalu videli.
Nixon je izrecno poudaril, da se v obrambo nevtralnosti zahodnega dela Kambodže, ki leži zahodno od reke Mekong, ne bo mešal. Je podčrtal, da morajo ta del dežele braniti kambodžanske čete. Priznal je, da so slabo izvežbane in slabo opremljene. Zato jim bo Amerika dajala le tako orožje, ki ga res znajo rabiti.
S tem bi bil vojaški del predsednikovih izvajanj v bistvu omenjen. Nikjer ni zapisano, da bodo v Pentagonu tudi mogli vse te načrte izvrševati in izvršiti. Najprvo bodo izvrševanje hoteli ovirati vitnamski komunisti, ki bodo napeli vse sile, da načrt Pentagona čim preje pokopljejo.
Dalje je treba vpoštevati vpliv ameriške domače politike na Njxonov strateški načrt. Če nikjer drugje, se bo ta vpliv čutil pri izvrševanju posameznih taktičnih operacij v okviru zamišljene splošne strategije.
Prezgodaj bi bilo torej, že naprej povzdigovati načrt v nebesa ali mu prerokovati u-soden konec. Ne škodovalo bi, ako bi se spomnili, kako je Truman iz čisto političnih razlogov preusmeril vojskovanje v Koreji. Redkokdaj je padlo nanj toliko političnih polen, pa se je vojna vendarle končala s kompromisom, ki se nam ga ni treba sramovati. Seveda je Truman imel proti sebi Stalina, ki ni rad rinil z glavo skozi zid. Nixon ima proti sebi Mao-Tsetunga, ki pa ni Stalin.
Sedanji strateški načrt bo zato še dolgo igral svojo vlogo v naši domači politiki. Naj ga kdo odobrava ali kritizira, pozabiti ne sme, da obstoja in da je podlaga za vojne o-peracije v Kambodži, dokler se dežela ne odloči za kaj drugega.	I. A.
dno severno od Demilitarizirane cone, pa tudi na področju, od koder Severni Vietnamci usmerjajo tok vojaških potrebščin in moštva na Hočiminhova pota v Južni Vietnam in proti Kambodži.
Četudi uradno izjavljajo, da so bili ti napadi le “odgovor”, je očitno, da je njihov cdj uničiti sredstva za vsak obsežnejš. vojaški nastop v Južnem Vietnamu in po možnosti v Laosu, ko zavezniške sile čistijo rdeča oporišča v Kambodži. Obrambni tajnik M. R. Laird je izjavil, da se bodo letalski napadi prot. Severnemu Vietnamu ponovili, če bo razvoj to zahteval.
Uničevanje rdečih oporišč
Ameriško letalstvo je načrtno bombardiralo vse področje “Trnka” in skoraj porušilo tud. glavno pokrajinsko mesto Mi-mot, kjer so se rdeči pretekli teden usidrali potem, ko so pregnali od tam bataljon kambod-žanskih čet. Ta se je umakni) preko meje v Južni Vietnam. Letalstvo “mehča” področje, koder napredujejo ameriške čete. Rdeči se doslej niso nikjer postavili v bran v večjem obsegu. Vse kaže, da so bili pravočasno obveščeni o ameriškem nastopu in so se še mogli umakniti v džungle. Seveda so pri tem morali pustiti večino svojih zalog tam, kjer so bile.
Večji del mesta Mimot, ki leži okoli 80 milj severozahodno od Saigona in je središče obsežnih plantaž, lastnine francoskih družb, je uničen, prav tako so ameriške vojaške sile uničile vsaj 5 kambodžanskih vasi, da ne bi te postale oporišča za rdeče.
Uspeh še negotov
Vojaška poročila trdijo, da operacije napredujejo po načrtu, govore o odkritju obsežnih oporišč z velikimi zalogami hrane, zdravil, streliva in delno orožja, navajajo večje število mrtvih in nekaj ducatov zajetih, pa priznavajo tudi, da se rdeči doslej še niso nikjer odločno postavili v bran.
Kje so vsi tisoči rdečih vojakov? So se pravočasno izmuznili iz klešč in zank? So li morda skriti v podzemskih oporiščih in džunglah ter čakajo na priložnost za napad? Prihodnji dnevi bodo dali na ta vprašanja odgovor.
:
i
Lepa starost—
Mrs. Karolina Krnc, 1059 Addison Rd., praznuje danes, 4. maja, svoj 81. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo obilo zdravja n zadovoljstva!
Seje—
Podr. št. 41 SŽZ ima jutri, v torek, ob dveh popoldne sejo v SDD na Waterloo Rd., po njej ja praznovanje materinskega dne.
V	sredo, 6. maja, ima Materinski klub fare sv. Vida ob 7.30 zvečer sejo v šolskem avdi-;oriju. Na dnevnem redu je vp-itev novega odbora in razdeljene bodo nagrade za udeležbo. \7se vabljene!
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v ,orek, ob 8. zvečer sejo v SDD 1a Recher Avenue. Seja je eno .ro kasneje zaradi volitev.
Klub slov. upokojencev v Eu-lidu ima v četrtek ob 2. popol-ine redno mesečno sejo v na-/adnih prostorih.
/adušnica—
V	sredo ob 7.30 zjutraj bo v jerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jari j o Lukež ob 3. obletnici imrti.
/aja za “Sneguljčico”—
jutri ob pel sedmih zvečer bo /aja za “Sneguljčico” v šolski ivorani pri Sv. Vidu.
Jspeh Triglava—
Včerajšnji koncert pevskega ;bora Triglav v SND na St. Clair Avenue je bil kar lepo jbiskan in občinstvo je bilo s »poredom in z njegovim izvaja-ijem zelo zadovoljno.
Slovo—
Članstvo Kluba slov. upokojencev za Waterloo Rd. okrožje je vabljeno jutri, v torek, zvečer ib 7.30 v Želetov pogrebni za-/od na E. 152 St., da se poslovi od pokojne članice Jennie Sosič.
Jutri volitve—
Jutri so v Clevelandu in v vsem Ohiu primarne volitve. Volišča bodo odprta od 6.30 zjutraj do 6.30 zvečer. Volitve so važne, vsak glas šteje! Ne pozabimo tega!
Zavezniki v Aziji so za Nixonovo odločitev
WASHINGTON, D.C. — Zunanji minister Japonske Kiichi Aichi je izjavil, da je bil ameriški poseg v Kambodžo “neizbežen”. Dodal je, da upa, da ne bo razširil vojne.
Nixonovo odločitev so odobrili tudi vsi ostali ameriški zavezniki v Aziji: Tajska, Južna Koreja, Laos, nacionalna Kitajska in Filipini.
Indijska vlada je izjavila zaskrbljenost zaradi “ r a z š iritve vojne”, indonezijski zunanji minister Adam Malik, ki je sklical preje mednarodno konferenco za reševanje Kambodže, je izrazil svoje razočaranje nad nastopom ZDA, pa dodal, da “razume vzroke zanj”.
Javnost odobrava Nixonov nastop
Čeprav prevladuje v deželi želja po naglem končanju vojskovanja v Vietnamu, je javnost odobrila Nixonov nastop proti Kambodži v razmerju 2:1, kot je sinoči objavil CBS. To je zanimivo in važno toliko bolj, ker je dober dela časopisja Nixonov nastop proti rdečim oporiščem odklonil kot “razširitev” vojne, ki jo naj vojaško ni mogoče uspešno zaključiti.
EMUTUžkA aOMOVINA. MAY 4, 1970
/UlERg^MA POMOVIMA
rrarinc
GiiV at Clau Avtnue
431-0628
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditor: Mary Debevec
,	NAROČNINA:
R* Združene države:
t $16.00 na leto; $8.00 ia pol leta; $5.00 za I meaen Ra Kanado in dežele izven Združenih držav:
V $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
\	$16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5,00 for 3 montha
Canada and Foreign Countries:
[	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 lor 3 montha
Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 87 Monday, May 4, 1970
ga vpliva, saj more biti po pravilih, ki so odobrena od policije in od cerkvene oblasti, odbornik Mohorjeve druž,be le avstrijski državljan, ki ga poleg tega potrdi celovški škof.
Najbolj nesramna je trditev deželnega glavarja, da je bila zmožna Mohorjeva družba le zaradi podpor iz krogov slovenskih emigrantov nuditi za vetrinjski samostan tako visoko ceno.
Deželni glavar je s svojim pismom dokazal, da je vse storil, da bi Vetrinj ne prišel v roke celovške Mohorjeve družbe. Celo škofu v Celovcu je pisal posebno pismo v tej zadevi. Na vsak način so se razodele ob vetrinjski zadevi poleg misli Ljudske stranke tudi misli koroških socialistov. Socialistični voditelji so podlegli propagandi in pritisku nacionalističnih krogov. Mohorjevi družbi so storili ogromno krivico, ki bo vedno madež na časti stranke, katera se proglaša za zaščitnico sožitja obeh narodov na Koroškem.
—ej v K. G.
Po prvi svetovni vojni v za- prodreti v to trdnjavo, ki stoji četku leta 1919 sem bil nekaj J na visoki gori z navpičnimi ste-časa pri vojakih v Ljubljani. Takrat smo dobili vsak dan en ki
logram skoro belega kruha. Nekateri ga niso pojedli in so o-stanke skorij puščali v sobi na policah, kar je opazil naš vojni kurat. Prvo nedeljo po tem dogodku smo bili pri njegovi sv.
'nami. Pot je vsekana v stene. S te trdnjave je čudovit razgled
Bil sem pred prvo svetovno gozdene gore kmalu preidejo v vojno v Trstu pri obali, kjer so sklane in snežene vršace Nizkih
ribiči lovili ribe. V moji bližini Tur. Uživaš pogled proti zapadu je prinesla ribiču njegova žena z Osojskim jezerom ob koncu
BESEDA IZ NARODA
bogato kosilo in on je namesto Glinške doline in preko neštetih da bi zahvalil Boga in použil hribov in gora proti vrhovom
Jbožje dobrote, začel preklinjati
Yiiiwr* ---nj-''--—r^~~-.Trnri—fitw» ~~ 'T'<
in je vse skupaj vrgel v morje, zorju je najvišji vrh Veliki Zvo-Cas je tekel naprej in prišla nar. Proti vzhodu so trije hrbti
Mladinska dramatika
Nakup Vetrinja in koroški socialisti
Morda si je kdo od naših bralcev ob branju našega nedavnega sestavka zastavil vprašanje, zakaj je Celovška Mohorjeva družba tako vztrajala na nakupu vetrinjskega samostana. Razlog je bil preprost; dijaki slovenske gimnazije v Celovcu nujno potrebujejo nov dijaški dom, ker je sedanji daleč premajhen. Če bi vetrinjsko poslopje prišlo v roke Mohorjeve družbe, bi dijaki od 1. do 6. razreda gimnazije dobili svojo streho v tem poslopju, sedmo in osmošolci pa bi ostali v Celovcu v Mohorjevi hiši. Gonja nemških nestrpnežev iz vseh treh strank je izvedbo tega idealno zamišljenega načrta žal preprečila vsaj za daljšo dobo, če ne kar za vselej.
Zato je ta akcija Mohorjeve družbe naletela med slovenskim prebivalstvom na toliko razumevanje in takšne simpatije kot še nobena druga akcija. Mohorjeva družba si je ustvarila med našim ljudstvom toliko simpatij, da je danes bolj ljudska kot kdaj koli poprej.
Kako si je pa Mohorjeva družba zamislila nakup in popravilo samostana Vetrinj? Hotela je prodati dve svoji hiši v Celovcu, za kar bi prejela sedem in pol milijona šilingov. Po nakupu Vetrinja bi se odprodale nekatere parcele, kar bi vrglo dva in pol milijona šilingov. Škofijski ordinariat v Celovcu je omogočil 5 milijonov posojila in prevzel tudi jamstvo za njega odplačevanje. Tako je imela Družba sv. Mohorja na razpolago približno 15 milijonov šilingov, 8 milijonov za nakup samostana in 7 milijonov za popravila in prilagoditev. En del samostana bi služil tudi cerkvenim namenom in ne samo Mohorjevi družbi.
Kako povsem neutemeljene in zlonamerne so bile zato trditve, ki jih je koroški deželni glavar socialist Hans Sima 10. novembra 1969 iznesel v pismu takratemu zveznemu kanclerju dr. Klausu! Takole je pisal:
“To vprašanje (vetrinjskega samostana) smo na seji koroške deželne vlade dne 4. novembra 1969 izčrpno obravnavali. Ker pa je kupec slovenska organizacija Družba sv. Mohorja — vsaj tako se širijo govorice med koroškim ljudstvom — le zaradi podpor iz krogov slovenskih emigrantov zmožna, da nudi tako visoko ceno, imam za svojo dolžnost, da na to dejstvo še posebej opozorim. Gotovo bi zelo škodovalo sedanjim dobrim odnosom med Avstrijo in Jugoslavijo, posebno pa še med Koroško in Slovenijo, če se naseli tukaj v bližini Celovca pod pretvezo ustanovitve slovenskega kulturnega doma organizacija, ki si, kot zgleda, med koroškim ljudstvom ni mogla ustvariti zadostne hrbtenice, ki pa namerava (v Vetrinju) — ta nevarnost je na dlani — ustvariti neke vrste center za emigrante. V svoji lastni pristojnosti nimam nobene možnosti, da preiščem, odkod prihajajo finančna sredstva Družbe sv. Mohorja; zato Vas, spoštovani gospod zvezni kancler, nujno prosim, da ukrenete vse potrebno in da v sodelovanju s prizadetimi ministrstvi za finance, za notranje in zunanje zadeve ter z ministrstvom za prosveto, ki je pristojno za ohranitev kulturno in zgodovinsko nadvse dragocenega poslopja, preudarite možnosti in poiščete sredstva, da grad Vetrinj ne bo služil namenopi, ki bi lahko škodovali državnim interesom.’’
Deželni glavar Hans Sima je s tem pismom, ki ga je 9. januarja 1970 objavil celovški list “Kaertner Tages-zeitung”, Mohorjevo družbo obrekoval in oblatil, ne da bi smatral za svojo dolžnost, da navedena sumničenja najprej preišče in potem šele poroča zveznemu kanclerju dr. Klausu. Ravnatelj Mohorjeve družbe dr. Hornboeck je takoj nato protestiral proti tako povsem iz trte zvitemu sumničenju v dnevniku “Kleine Zeitung”.
Koroški deželni glavar je postavil čudno trditev, ki je povsem v opreki z dejstvi, da se namreč Mohorjevi družbi ni posrečilo ukoreniniti se med koroškim ljudstvom. Dejstvo pa je, da je bila družba ustanovljena že 1. 1851 in nato kot društvo potrjena leto nato, kar priča, da je verjetno najstarejše društvo na Koroškem sploh. Dejstvo je tudi, da število udov celovške Mohorjeve družbe od leta 1947 sem vsako leto narašča in da je družba ravno lani dosegla število ndov, ki se zelo približuje številu v letu 1918.
Deželni glavar je poleg tega osumil Mohorjevo družbo, da kupuje Vetrinj z denarjem slovenskih emigrantov ter zato naprosil zveznega kanclerja in razne ministre, da po svojih organih preiščejo družbino delovanje. O sveta zavzetost za državno varnost! Deželni glavar niti tega ne ve — ker noče vedeti— da je Mohorjeva družba kot društvo stalno kontrolirano po organih policije. Vsako knjigo in vsak list, ki se tiskata v njeni tiskarni, je treba po zakonu oddati oblastem. Kot finančno podjetje je dolžna Mohorjeva družba letno polagati svoj obračun. Pri tem je bilo njeno uradovanje s strani raznih kontrol vedno dobro ocenjeno. Emigranti ne morejo imeti na vodstvo družbe nobene-
CLEVELAND, O. — V zadnjem času slovenski tisk v Ame-rki objavlja veliko vabil na mladinske p r i r e ditve, telovadne, pevske, plesne, glasbene in dra-matske. Ta vabila so včasih tako številna, da se je zavednim ljudem težko odločiti, katerim naj bi se odzvali. V mnogih primerih se vrše istočasno, le v različnih dvoranah.
Kakšen smisel ima to narodnostno izživi janje slovenske mladine in kako naj zavedni Slovenci gledajo na take nasto-
pe.7
Gotovo je eno, vsi na vse ne morejo iti. Drugo sledi prvemu; šli bodo tja, kamor jih bo vodil okus, zanimanje in nastopajoče grupe, s katerimi so povezani.
Številne prireditve slovenske mladine širom Amerike so dokaz bogatega narodnostnega življenja, čeprav kvaliteta takih prireditev mnogokrat ni na u-metniški višini. Pomen mladinskih nastopov ni v umetnosti, temveč leži v tem, da mladi ljudje morejo nastopiti javno' pred občinstvom. Njihova u-stvarjalna višina kaže bolj na njihovo pripravljenost, kakor pa na dovršene talente.
Večina slovenski otrok od tretjega razreda dalje komaj še u-porablja slovenski jezik, bodisi v družini ali celo slovenski šoli. Slovensko govoriti še znajo, vendar po skoraj absolutni izpostavljenosti angleški govorici, bogatemu zakladu pojmov v angleščini, tej mladini kaj hitro zmanjka slovenskih izrazov, da bi se z brati in sestrami, učitelji in prijatelji pogovorila o vsemir-skih poletih, športu ali celo dnevnih dogodkih v slovenskem jeziku. Ko v šoli srečajo besede: plug, polje, vile, žetev, strnišče, ozare, svit itd., so jim te besede prav tako tuje, kakor so tuje prvošolcu v gimnaziji španske ali latinske. V domači govorici okoli hiše takih besed skoraj nikoli ne slišijo.
Ima pa mladna prirojeno željo, da se rada pokaže. Naj bo to v telovadbi, godbi, rajanju, orkestru ali športnih tekmah. To naravno nagnjenje mladine do nastopov postane najboljša metoda, ki jo narod, pomešan v tujini, lahko uporabi, da posreduje svojim potomcem vsaj narod-’ no zavest, če jim že jezika ne more.
V slovenskih dramatskih nastopih se morajo mladi igralci naučiti slovenskega govora. Z govorom morajo sode lovati v igri, s slovensko besedo morajo zabavati obraze številnih gledalcev, ki so pozorno uprti v mladega junaka na odru. So to' nočni psihološki stiki, ki se jih’ prav gotovo zaveda mnogo tistih, ki so kdaj nastopali na odru.
Mladostni vtisi, naučena materinska beseda, priznanje od lastnih ^ ljudi, zabava* v prav-Ijjčnih prizorih; ,'pohvala* .zd db-ber nastop in;pred,vsem,trud za dober- us ne h .	'.t lr'n.vi<4+;' i-j
igrati v slovenskem jeziku, položiti v priprave posebnih naporov, priučiti se tujim besedam, potem je narodnostno zavednim ljudem vabilo jasno: “Udeležujte se mladinskih prireditev, kadar se jih le morete! Mladike rabijo debla in vej, na katerih bi pognale svoje sadove.”
Ta misel naj vas spremlja na pravljično igro “Sneguljčica”, ki jo priredi Slovenska šola pri Sv. Vidu 10. maja ob 3. pop. v počastitev materinskega dneva. Besedilo za igro je na novo priredil inž. Franček Gorenšek, glasbo pa je napisal in jo tudi vodi dr. Jerko Gržinčič.
Igranje slovenske mladine je v pravem pomenu del slovenske šole. Ključ od uspeha te šole nima samo učiteljstvo, temveč občinstvo, ki se teh prireditev udeležuje.	MS
Križev teden
dober - uspeh so koristi; ki ’jih mladinska dramatika nudi dp-raščajoči mladini.
Ce je ta mladina pripravljena
EUCLID, O. — Hvaležni smo dopisnikom, ki so lepo opisali v AD Cvetno nedeljo, veliki teden in največji praznik v letu, Jezusovo vstajenje. Jaz želim opisati Križev teden ali prošnje dneve, ki so po peti velikonočni nedelji pred Jezusovim Vnebo-vhodom.
Ker sem spadal v moravško župnijo, bom napisal, kako je bilo v prošnjih dneh tam in upam, da se jih bo ob branju teh vrstic več spomnilo, kako je bilo v njihovih župnijah.
Moravska župnija je obširna in ima veliko podružnic. Pri vseh teh podružnicah so v ponedeljek zjutraj zvonovi slovesno oznanili, da nese cerkovnik križ v Moravče, kjer se bo zbralo veliko vernikov iz cele župnije. Takrat so bili v Moravčah trije duhovniki in je bila ena sv. maša pred procesijo. Ko je ta minila, so vsi štirje zvonovi zazvonili in verniki so se razvrstili tako, da je šel vsak za domačim križem. Ko je ta prošnja procesija odhajala iz trga in prišla med polje in travnike, je zavila v določeno smer: v ponedeljek k Sv. Andreju, v torek k Sv. Mohorju, v sredo pa v Marijino cerkev na Drtijo. Vsaki-krat je odmevala glasna in po-‘ božna molitev sv. rožnega venca. Duhovnik je molil litanije vseh svetnikov in jih je dokončal v cerkvi z molitvami, ki so določene v ta namen. Ko je bila procesija še precej daleč od cerkve, jo je že začelo pozdravljati slovesno zvonenje, ki se je nadaljevalo toliko časa, da smo odšli vsi v cerkev. Ko so bile molitve končane, se je začela sv. maša s pridigo. Med sv. mašo so peli moravški cerkveni pevci. Pri teh procesijah je bil glavni namen, da bi nas Bog obvaroval toče in drugih nezgod, da bi nam tako ne manjkalo vsakdanjega kruha^
V Aiperiki teh procesij ni. Lepo in potrebna! pa je, da Ise v tgh dneh še posebno zahvalipo nebeškemu Qčptu za vse dobrote, ki jih ;užiyeunoy:in ga prosimo teh dobrot’: še * tudi zanaprej. Kdor hi nikoli stradal, mu je težko dopovedati, kako je to hudo- _ rn
je prva svetovna vojna, ki je trajala nekaj čez štiri leta. Proti koncu je naneslo tako, da sta omenjena duhovnik in ribič prišlo nepričakovano skupaj v neki leseni baraki v Italiji. Duhovnik je povedal, da je bil omenjeni duhovnik tako sestradan, da ga je težko spoznal. Ko sta se omenjena pozdravila, je v kratkem razgovoru ribič povedal, kolikokrat, ko je bil lačen, je obžaloval gnusno dejanje, ki ga je storil v Trstu.
Jaz ta žalostni dogodek večkrat premišljujem in mislim, da je to resna šola za na vse, ker ne vemo nič, kaj nas še čaka.
Vsi čitatelji AD lepo pozdravljeni!
Vincenc Povirk
Spomini na Koroško
CLEVELAND, O. — Veliko število Slovencev sč bo tudi letos odpravilo v štarb domovino. Slovenijo žele obiskati zlasti tisti, ki imajo tam sorodnike in znance. Toda v slovensko domovino spada tudi Koroška, saj je zibelka slovenske samostojnosti v davni preteklosti. Ustoličenje koroških vojvod, o katerem so ohranjeni zgodovinski opisi, dokazuje demokratični način izbire slovenskega vojvode po slovenskem ljudstvu v samostojni' Karantaniji, v deželi naših pradedov. Zgodovinar prof. dr.‘ Felicijan je dokazal, da je naš pradavni način izbire narodnega voditelja bil vzor tudi ameriški ustavi. Že radi tega je za vsakega ameriškega Slovenca zanimivo, da spozna deželo, katere preteklost je tako pomembna za nas Slovence in tudi za našo državo Ameriko.
Pred tremi leti je skupina šla na 5-tedenski obisk Evrope, zla-
koroške rojake.
Svoje 14-dnevne počitnice na Koroškem smo preživel v Št. Jakobu v Rožu in od tam delali izlete na vse strani Koroške. Nismo si mogli izbrati lepšega kra-
ja, kakor je št. Jakob, ki leži urejeni prostori oziroma garaže
sredi Rožne doline. V udobnem* gostišču “Pension Karawanken-Blick ’, ki ima 12 sob za tujce, opremljenih zadovoljivo in s toplo in mrzlo vodo, smo preživeli' najlepše počitnice. To gostišče lastuje slovenska družina Bokalič. Tam smo imeli celodnevno hrano in prenočišča. Na osebo nas je stalo okoli $3.50 na dan.
po vsej Koroški. Pod Ostrovico se začne Gosposvetsko polje s Krnskim gradom. Dalje zazremo Celovec ob Vrbskem jezeru, a obzorje zapirajo Karavanke. Proti severu, tik pod Ostrovico,
maši in pridigi, med katero je leži št. Vid, višje pa lepo Kra-povedal tudi tale resnični dogo- pinsko polje, dolina Krke in se-dek.	“ ~ "	~	‘ ‘	-
vernejše Breže (Friesach). Po-
mogočnih Visokih Tur; na ob-
gorovja Gorice, zatem Svinška planina in Koralne Alpe.
Nazaj grede smo se ustavili ob Vojvodskem prestolu in se zasanjali v dobo, ko je slovensko plemstvo volilo svojega kneza in ga tam ustoličevalo.
V Celovcu smo se zlasti zanimali za Mohorjevo družbo, ki ima vzorno urejeno tiskarno in knjigarno z veliko izbiro slovenskih knjig in nabožnih predmetov. Seveda smo se ustavili tudi na glavnem trgu, kjer je znameniti zmaj, simbol mesta Celovec. Zmaja je ubil slovenski kmet, tako pravi stara zgodba.
Drugič smo zopet s VW bu-som odšli na daljši izlet, do Sedmih jezer, med katerimi so naj-večja Vrbsko jezero, Osojsko jezero, ki je znano, ker se je v sa-jnostan ob jezeru zatekel mutec osojski —- poljski kralj Boleslav, Millstattsko jezero in Baško jezero. Ob vseh teh in manjših jezerih smo opazili lepa gostišča' polna počitničarjev in zlasti velika, dobro urejena taborišča, kjer so izletniki šotorili. Zlasti Nemcev in Holandcev je bilo veliko med turisti.
Le prehitro je bilo konec naših počitnic. Po nedeljski maši pri Sv. Jakobu, pri kateri je bilo ubrano ljudsko petje, kot to znajo le Korošci, smo se razdelili v dve skupini. Vsaka je ubrala smer proti svoji domovini. Mi smo se z avtom odpravili preko Beljaka. S poti za Beljakom smo imeli čudovit razgled na glavarja Julijskih Alp, na Triglav. Njegova severna stena je žarela v soncu v pravljični lepoti. Vodili smo se po Dravski dolini v Spittal , kjer je živelo toliko naših beguncev in nekateri še tam žive. Cesta se počasi vzpenja po gornji Dravski dolini, a pred Lienzem smo zavili na cesto, ki pelje proti Sv. Krvi (Heiligen-
sti Koroške, da se tam sestane- - -	*	- - - - - — - v---0—
mo s sorodniki in da spoznamo blut) in dalje proti Velikemu
Zvonarju. Nepopisne lepote gor-. skega kraljestva so se nam neprestano odkrivale, končno smo po hudih strminah ceste dospeli do Franz-Jožefove višine, kjer je dobro, veliko gostišče in lepo
za avtomobile.
Človek se ne more načuditi nad smelo izpeljano cesto ob strmih pobočjih gora. Pogled na Veliki Zvonar (Grossglockner) in na njegove bližnje podložnike je nepopisen. Vse je bleščalo v žarkih sonca, snežni in ledeniški kristali so odbijali sončne žarke, kot kak pravljičen dia-
Aii si morete misliti ugodnejše j mant. Pod nami pa se je vil pogoje. Sin Bokaličeve družine !na.jvečji ledenik srednje Evrope je obiskoval slovensko gimnazi-, Pastirica, hi mu pravijo po nem-jo v Celovcu. Lastnik gostišča je ško Pasterzegletscher. Toda še izvrsten poznavalec Koroške in nemščina je osvojila naše staro-nas je vozil ali z udobnim Mer- slovensko ime pastirica. In res cedesom za 5 oseb ali pa s VW planinski pašniki, kjer so naši busom za 12 oseb, kamor smo si predniki pasli živino, segajo vsei pač želeli.	rdo tega ledenika. Po daljšem pol
Poromali smo k Gospej Sveti stanku in krepčilu smo se odpe-(Mana Saal) in tam ob Mode- l.iali dalje proti Visokim Vratom
preživi počitnice v tej lepi deželi. Pišite v Št. Jakob na Bokaliča, ki ima dovolj tujskih sob, tudi za večje skupine, ako pa nc, jih bo pa preskrbel pri sosedih, ki slovenske rojake iz Amerike radi sprejmejo, št. Jakob je le tri kilometre daleč od jugoslovanske meje v Podrožci. Je zelo prikladna točka za izlete po vsej Koroški in tudi po Sloveniji v Jugoslaviji. Tam je tudi najstarejša Slovenska Hranilnica in in Posojilnica, kjer so nam nadvse ugodno postregli, ko smo menjali naše Travelers Checks.
Po širnem svetu opevana lepota naše stare slovenske Koroške vam bo ostala v najprijetnejšem spominu. Naša skupina je trdno sklenila, da se bomo tja še vrnili.
I. J. Sodja
'Mphi
IZ NAŠIH VRŠI

Biwabik, Minn. — Spoštovana uprava! Prav z veseljem Vam oošiljam naročnino zopet za eno leto. Ameriška Domovina mi je res zelo pri srcu.
Uredništvo in upravo hvaležno pozdravljam!
Frank Vidmar
Pengily, Minn. — Gospod u-rednik! Prilagam celoletno naročnino in ostanek kot dar listu.
Zelo sem ^zadovoljen z Ameriško Domovino in jo z veseljem
prebiram. Lepa hvala Vam! Z odličnim spoštovanjem!
Avgust Šuštaršič
•Sudbury, Ont. — Spoštovana uprava A.D.! Pošiljam naročnino za nadaljne leto, dva dolarja qa za tiskovni sklad.
Želim in upam, da nam bo A-meriška Domovina še veliko let prinašala lepo branje, domače n svetovne novice. Če bi se vsi raši rojaki zavedali, kako nam ie ta list potreben, se Vam nc bi bilo treba boriti za nove naročnike. Teh bi bilo za obstoj ista vedno dovolj.
Bodite vsi prav iskreno popravljeni!
Vid Rovanšek
Toronto, Ont. — Spoštovana uprava! Ko obnavljam naročnino, lepo pozdravljam upravo, u-redništvo, vse sodelavce in do-oisnike. S spoštovanjem!
Joseph Šparovec
Naraščanje cen je začelo popuščati
WASHINGTON, D.C. — S1 tistike Delavskega tajništva sedaj prvič ugotovile, da se naraščanje cen vsaj začasno stavilo. Povprečje cen za mar j e celo padlo za tisočinko. r praktično ne pomeni ničes: kajti pri tako veliki masi F datkov, ki so potrebni za izr jpnavanje povprečja, tisočin ne pomeni ničesar, bi prav tal lahko pomenila naraščanje.
Pozdraviti je vendar tre dejstvo, da je smer razvoja c že blizu točke, ko se bo prel mila in lezla navzdol. Prebit ne bi šlo, trenutno so namreč z čele popuščati le sezonske ce za prehrano, kar je običajen p jav vsako pomlad. Na drugi str ni cene za industrijske suro^ ne še zmeraj rastejo. Dokler te cene ne umirijo, ni mogo računati na trajno znižanje ži ijenjskih stroškov.
Mal porast ljudi v Franci
stovem grobu, ki je v 8. stoletju krščeval Slovence, pomolili zg naše lastne zadeve in za lepšo bodočnost našegg. naroda. Ogle-dali smo si ? V(stxko ; Ostrovico
(Hochostrpwitz), ki . je’ . bUa 'po Rimljanih slovenska trdnjava Visoki ostrog. Ko so Turki iirp-meli po Evropi in tudijua Korp-ško, se jim ni nikdar posrečilo
(Hochtor, 2505 m, kar je 8219 čtvljev) in se s tega prelaza spustili na Salzburško stran in potem čez Tirolsko proti Muenche-nu. Letalo1 nas je!čpz dva kj^i zatem že srečno pripeljalo ngkajV Ameriko. ' V , V-i 7 ' Najlepši gpgmini bodo za vedno ostali pa Koroško in na njene prebivalce. Kdor le more, naj
PARIZ, Fr. — Francija je imela v času Napoleona 1. 1801 27 milijonov prebivalcev, 154 lo<' kasneje, leta 1955 pa 43 milij0' nov. Porast je bil sorazmerno majhen, posebno, če ga primerjamo z ruskim. ' \ / "
Rusija je namreč imela v časn Napoleona približno ’ enako število prebivalstva kot Francij3’ 154 let kasneje pa okoli 220 milijonov.
/
Miklova Zala
SPISAL DR. JAKOB ŠKET
Strašno so vpile in jokale ubo-Se> nesrečne ženske. Vile so r°ke, ruvale si lase, trgale si °bupane in zbegane obleko raz Prsi, a Turek je ostal kameni-tek'a, nečloveškega srca. Prej bi Se bilo trdo jeklo omečilo pod Loildmi solzami ubogih kristjanov, nego bi se ganilo srce krvoločnega sovražnika.
•Može in mladeniče pa so zaprli v globoke kleti na Gradišču. Kdor se je le količkaj upiral stražnikom, je storil brez milosti konec. Turški meči so ga kar na Proštu posekali.
Vsi so bili obsojeni v temno sužnost. Le Mirka in odličnejše njegove tovariše je odločil poveljnik boljši usodi. Le njim je Se od daleč svetila zvezda zlate
svobode.
Trinajsto poglavje.
Tisti dan popoldne so prazno-Vali Turki svojo zmago nad nesrečnimi kristjani. Mastili so se, kolikor so mogli. Pili in jedli so, kar jim je dopuščal želodec. Ginjeni so si dali privajati ujeta kristjanska dekleta; plesali so °koli njih ter jih nečloveško 2asmehovali pred seboj. Zverinsko je bilo to ravnanje. A Turek ni imel usmiljenja in ni poznal niilosti s kristjanskimi dušami.
Najbolj pa se je radoval po-Veljnik sam in nečloveški — Tresoglav.
“Izvrstno si izpolnil svojo nbljubo,” jame poveljnik prot) njemu. “Tretjino bogastva, kolikor smo ga danes naplenili, do-biš za plačilo. Zaslužil si ga. ^voja hči Almira pa dobi svojca ženina Mirka in kogar še Povrh želi, v dar.
Le nekaj mi še manjka. In to jo ona krasotica, o kateri si tr-^1, da pristoja kot darilo moje-niu sultanir. To‘ žensko še hočem Krieti, prej se ne ločim odtod. Mnogo je sicer mladih deklet M žen sedaj v moji oblasti, ah Mko vrlih ne nahajam med nji-Pu, da bi jih mogel pokloniti svojemu gospodarju v Carigradu.”
“Težko bode res, polastiti se Jepe Žalike,” odvrne Tresoglav.
Tabor pod Kožčico je nepristo-Pon. To smo izkusili predzadnjo noč. Ali jaz vem za drugi pot. Mi moramo Mirka in njegove tovariše žugajo prisiliti, da nam Sami izroče Zaliko. Pretiti jim naoramo s strašno smrtjo. A ko Jroba, naj jih trpinčijo in mu-^jo! Prepričan sem, da dobimo Va tak način Mirkovo nevesto in 2eno v svoje roke.”
“Naj se zgodi, kar nasvetuješ.
^ajte prinesti, častniki moji, djetega Mirka in njegove tova-Nše sem v moj stan!”
Ukaz se izvrši. Tresoglav pa s^opi za platneni zastor v šatoru, lako da sliši pogovor, njega pa nihče ne vidi.
Lovedejo Mirka s tovariši,
vkle
njenega v železne verige,
Pfod turškega poveljnika. Glavo P° koncu držeč, gleda nesrečni nož nepremično in brez strahu Poveljniku v oči. Še strepetal ni nirko, ko mu ta z grmečim gla-som zaukaže, naj se prikloni sVojemu gospodu in zmagovalcu.
Poveljnik je govoril v bosen-shem, t.j. hrvatsko-srbskem je-fku. Bil je iz Bosne doma. Mir-
ko in
in se tresli kakor listje na košatem drevesu, če vihar privrši. Le Mirko je ostal neustrašen. Le njega ni ganilo rožljanje sabelj, niti grmeči glas krutega poveljnika. Zakaj Mirko je mislil le na svojo mlado ženo Zaliko in sivolasega očeta. V svojih prsih je čutil le ljubezen do svoje neveste in starišev, a strahu in groze pred smrtjo naš junak ni poznal.
Zavzel se je turški poveljnik nad pogumnim in neustrašenim možem. Občudoval je njegovo mirnost in odločnost.
“Le nekaj vas more rešiti strašne smrti,” nadaljuje počasi poveljnik. “Le eno bitje ima še sebi moč, da utegne predrugačiti vašo usodo. Le nevesta in žena tvoja, Mirko, ki jo varuješ v taboru pod Rožčico, more vas in tebe rešiti gotove smrti.” Skrivnostna tihota nastane po teh besedah v šatoru. Tovariši Mirkovi se začudeni spogledajo, ne vedoč si razjasniti pomena teh besed. Mirko povesi oči in zre nepremično v tla. Zdelo se mu je, kakor da se ves svet vrti okrog njega. Tema se mu je delala pred očmi. Groza ga je obhajala, kakor da bi videl kačje pošasti sikati iz brezdna proti sebi. Pri tem pa je postal bled kakor smrt. Tedaj so spoznali njegovi tovariši, da so mu vsekale poveljnikove besede globljo rano v srce, nego more to horiti brušen meč.
Dolgo ni Mirko izpregovoril besedice. Tudi pogledal ni nikomur v oči, ne v obraz. Le tresel se je na vsem životu in vzdihoval. Zdaj pa zdaj se mu je tudi svetla solza potočila po licu.
Strašna bolečina je prešinjala njegovo srce. Prsi so se mu vzdigovale, kakor se ob viharju ladja ziblje na morju.
c “Poslušajte!”^ izpregovpri zopet poveljnik. “Zdaj veste, od voga zavisi vaše življenje in >mrt. Odločite se! V tvojih rokah, Mirko, je usoda tvoja in tvojih tovarišev. Ti si Zalin mož. Ti nam lahko sam izročiš svojo ženo in nevesto. Le njena lepota vas vse reši.”
Mirko še vedno molči. A mrzle potne srage mu stopajo na čelo in lice. Tako se je boril sam 3 seboj — nesrečni mož.
Štefan, njegov mladostni tovariš in prijatelj, je prvi spoznal Mirkovo srčno borbo in izpre-govori tako-le:
“V imenu vseh tovarišev ti naznanjam, mogočni turški poveljnik, da smo prisegli svojemu voditelju večno zvestobo. Kar odloči on, to storimo tudi mi, vsi brez izjeme. A nikdar bi se mu ne vdali, ako bi hotel žrtvovati za nas — nedolžno nevesto.”
Z milim očesom je pogledal Mirko svojega prijatelja. Ta pogled je izražal najsrčnejšo zahvalo za njegove blage besede. Še le zdaj se Mirko opogumi, zravna svoj život, povzdigne oči proti nebu in stoji zopet neupogljiv in neprestrašen preč. turškim poveljnikom kakor poprej.
“Česar najljutejša zver terja od zveri, to zahtevaš ti od mene, nečloveški človek,” odvrne Mirko poveljniku. “Najkrutejši divjak bi ne silil na kaj takega, a ti hočeš od mene, ki sem človek in kristjan, naj
Volimo Wm. J. Kennicka
CLEVELAND, O. — Včasih se najde kak volivec, ki voli proti dobremu kandidatu zaradi tega, ker se ne strinja s kandidatom v nekaterih ozirih. Ni mogoče najti kandidata, ki bi se strinjal z vsemi volivci v svojem distriktu v vseh ozirih, kaj-Ijudje vedno spreminjajo svo-prepričanje. Torej, volite za kandidata, ki dela v korist slovenskega naroda in ki vas pravilno zastopa mnogokrat v važnih vprašanjih, akoravno ne vedno.
Tak kandidat je William J. Kennick, kandidat za STATE REPRESENTATIVE (državnega poslanca Ohia) na demokratski volivnici. Wm. Kennick je edini slovenski kandidat na demokratski glasovnici, torej ima-Slovenci v 53. distriktu prili-pokazati svojo volivno moč. Škoda hi bilo za slovenski narod, če bi Slovenec ne bil izvoljen v slovenski naselbini.
William J. Kennick je kandidat v 53. distriktu, ki obsega Euclid, Ohio, in 32. vardo Cleve-anda.
Torej priporočamo, da Sloven-ne ostanejo doma na volivni dan, ampak da vsi gredo na volitve v torek, 5. maja 1970, in naredijo križ pred imenom William J. Kennick.
Odbor za izvolitev W. Kennicka: John Habat, Louis Sta vanj e, Frank Dremelj, John Trček, Anton Škapin in drugi.
-----o------
drugi so tedaj dobro razu- izročim svojo ženo, da rešim
inc'h strašne besede njegove.
"Ti in vsi tvoji ste zdaj v moji Toasti. jaz odločujem o vašem
Operation
Slaughterhouse
Odbor za preiskavo pliberške tragedije Hrvatov maja 1945 je podprl finančno delo za izdajo knjige o pomoru tisočev Hrvatov in Slovencev, ki so jih dobili Titovi partizani v roke ali na samem Koroškem ali pa so jih jim kasneje izročile britanske vojaške oblasti, odgovorne za zasedeno Koroško.
Knjiga pod imenom “Operation Slaughterhouse”, v kateri so vsi ti možični pomori popisani, je izšla in je na razpolago za ceno $10 pri
Committee for Investigation of the Blaiburg Tragedy P.O. Box 273 Cleveland, Ohio 44121
Pri vsem tem mislijo v Senatu, da bo predlog izglasovan, čeprav v precej spremenjenem besedilu.
Frank J. Gergo! se priporoča rojakom
CLEVELAND, O. — Frank J. Cergol, slovenskih staršev sin, se priporoča ysem svojim rojakom in rojakinjam, da bi podprli njegovo kandidatipro za sodnika Jommon Pleas sodišča v okraju Cuyahoga.
Kandidat je. pp odpustu od vojakov ob koncu druge svetovne Vojne bil pri Legal Aid Society leta in pol, nato pa je bil pri državnem oddelku za urejanje dediščin, kjer je prišel do mesta načelnika, predno je leta 1948 pustil to službo in odprl svojo lastno odvetniško pisarno. Od tedaj je zastopal razne stranke na mestnih in okrajnih sodiščih ter si nabral obsežno pravniško skušnjo. .
Frank J. Cergol je brez dvoma sposoben pravnik in kandidat za okrajnega sodnika, ki zasluži podporo vsakega razgledanega volivca, prav posebno pa še vseh slovenskih rojakov in rojakinj.
V. O.
Katoliški škofi v Rodeziji v boju za svoje pravice
SALISBURY, Rod. — Katoliški škofje v Rodeziji so zopet prišli v spor z vlado, ki jim hoče vsiliti svojo rasno politiko v notranjo cerkveno administracijo.
Čeprav je katoličanov 500,000 domačinov, 24,000 imigrantov bele rase in 1600 mešancev, imajo 322 cerkev, 820 šol s 4,400 belimi in s 151,000 črnimi šolarji; imajo dalje 81 belih samostanov, 43 samostanov za domačine, 43 bolnic, 23 otroških zavetišč, 70 stalnih misijonov in 5 semenišč.
V vseh teh zavodih ni nobene segregacije. To stanje hoče sedaj bela vlada spremeniti. Škofje so kratkomalo izjavili, da se ne bodo podali in da bodo rajše zaprli vse svoje ustanove, kot pa postopali proti svojim načelom in idealom.
Katoličanom je odločno stališče rodezijskih škofdV pridobilo med črnsko večino velik ugled in vpliv.
i -------o—----
Senatni odbor pretresa Nixonovo socialno :	politiko
WASHINGTON, D.C. Znani Nixonov predlog, ki uvaja v
Led se zopet začel tajati med Beogradom in Tirano
TIRANA, Alb. — Albanci so v letih 1944-1948 spoznali, kaj se pravi imeti posle s prijateljsko Jugoslavijo. Takrat niso ravno napravili dobre skušnje, akoravno se je Bgograd trudil, da jih pridobi zase. Zato je Albaniji prišel spor med Titom in Stalinom kot po naročilu.
Porabili so priliko, da se znebijo kontrole in pritiska z Jugoslavije, potem so se pa še sprli z Moskvo in se naslonili na Peiping. Pa tudi v Moskvi in Pei-p-ingu niso našli vsega, kar so hoteli. Zato so kar radi obnavljali stike z Beogradom, toda le prehodno in za kratek čas. Zadnja leta so se morali ravnati po kitajskih željah. Sedaj jim to že preseda, zato želijo znova boljše zveze z Beogradom.
Srbi se tega veselijo, vedo pa, da - obnovljeno prijateljstvo ne bo trajalo večno. Taka je pač balkanska politika.
Pravosodni tajnik za Vrhovno sodišče
Pravosodni tajnik John N. Mitchell je nastopil javno proti “neodgovorni in zli kritiki” Vrlhovnega sodišča ZDA.
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sodišče Združenih držav je v zadnjih leth bilo deležno vrste javne kritike. En član sodišča je moral zaradi nje odstopiti s svojega položaja, dvema imenovanima članoma je senat odklonil potrditev, enemu od članov Vrhovnega sodišča pa je Predstavniški dom začel pre-
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 946 8436
nadno nastopil v obrambo napadenega sodnika, četudi ga ni o-menil po imenu. “Mislim, da so mi zadnji dogodki naložili dolžnost kot pravosodnemu tajniku, da nastopim v obrambo Vrhovnega sodišča in pozovem h končanju neodgovornih in zlih kritik, ki ne bodo škodovale le Vrhovnemu sodišču, ampak vsem našim sodiščem in spoštovanju našega pravnega reda,” je govoril pravosodni tajnik zbranim pravnikom in njihovim gostom.
Sen. Kennedy zavrača stališče sodnika Boyleja
WASHINGTON, D.C. — Sodnik James A. Boyle, ki je vodil preiskavo smrti Mary Jo Ko-pechne, ne verjame pričevanju sen. E. M. Kennedyja. Sodnik je prepričan, da sen. Kennedy julija lani ni zgrešil pot, ko je zavil proti mostu na Chappa-quiddkk otok, ampak se je tja dejansko hotel peljati. Z njo je bil tam že preje enkrat isti dan. Sodnik je mnepja, da je bil sen. E. M. Kennedy pri vožnji nepreviden in da bi se moral zagovarjati zaradi smrti svoje sopotnice. Javno tožilstvo je moralo biti drugačnega mnenja, ker senatorja ni obtožilo.
Zapisnik zasliševanja preiskave je bil objavljen in sen. E. M. Kennedy je zavrnil stališče sodnika Boyleja in izjavil, da je pričal po resnici. Dejal je, da je javna razprava o tej nesreči zanj končana, da pa jo bodo on in njegova družina, pa tudi družina pokojne nosili s seboj do smrti.
Javno tožilstvo ni nič objavilo, zakaj ni obtožilo sen. E. M. Kennedyja v zvezi s to nesrečo, posebno še, ker jo je šel prijavit
Vičarjev so spretno pritegnile k svojim načrtom skupine črnih študentov in zahtevale razgovore s predstavniki univerze o “pritožbah in zahtevah”. Univerzitetno vodstvo se na te zahteve ni oziralo, zato so levičarske skupine sprožile nemire. Postavile so barikade in izzvale spor z vodstvom šole za rezervne oficirje.
Nemiri in demonstracije so prešli v razbijanje in uničevanje. Blizu 20 oseb je bilo obstreljenih, 140 drugače ranjenih, 500 pa aretiranih.
Kambodža zadovoljna
PHNOM PENH, Kamb. — Predsednik vlade Lon Nol je izjavil pretekli petek, da ni bil vprašan za svet ali dovoljenje pred ameriškim nastopom proti rdečim oporiščem v Kambodži vzdolž meje Južnega Vietnama. Dejal je, da zato njegova vlada preudarja o uradnem protestu kršenja kambodžanskega ozemlja. Sprejel je zagotovilo o skrbi za čuvanje nevtralnosti Kambodže v Nixonovem govoru.
V razgovoru je kasneje predsednik vlade Lon Nol opozoril na dejstvo, da so bili rdeči “prvi vzrok” južnovietnamskega in a-meriškega nastopa, na ozemlju Kambodže; Čeprav ni obsodil a-meriškega nastopa, je Lon Nol dejal, da bi imel rajše od tega pomoč v orožju in drugi vojni opremi, za katero je prosil ZDA.
Med tem ko je bil predsednik vlade zadržan, ni njegova okolica prav nič skrivala svojega zadovoljstva nad ameriškim nastopom proti rdečim oporiščem v Kambodži.
iskavo, . ker. Je bil javno napaden, da ne spada v Vrhovno so-'šele 8 ur potem, ko se je zgodi-dišče zaradi svojega delovanja la, ko je policija zvedela za njo
John N. Mitchell je v preteklosti posebno pogosto m odioč-> Nemiri m univerzi V
no poudarjal potrebo po zakoni- #» i i	« .■
tosti in redu pod tem vidikom OolUmbUSU Strli S SlIO sta bila izbrana in imenovana COLUMBUS, O. — Ko mest-tudi oba nova člana za Vrhovno na policija in državna cestna po-
našo socialno zakonodajo zajam-'izven svojih uradnih dolžnosti. že od drugod, čene minimalne dohodke za 4-članske družine $1,600 na leto, je bil v senatnem finančnem odboru zelo hladno sprejet. Načelnih nasprotnikov se tam ni pojavilo preveč, toda pomislekov k načrtu je bilo dosti. Glavni so se tikali financiranja načrta.
Veliko senatorjev misli, da je znesek $4.4 bilijone že za začetek veliko prenizek; začetni stroški utegnejo znašati nekaj bilijonov dolarjev več. Nič manj tehtni niso pomisleki, da je iz načrta izpuščeno le preveč revežev. Tako bi zakon ustvaril skupino p r i vilegiranih družin, druge pa prepuščal usodi. To
— Nova Mehika je postala del;mora roditi stalno nove socialne ZDA leta 1946.	j napetosti.
sodišče, ki pa jih Senat ni potrdil. Zaradi tega so pristaši konservativne skupine v Kongresu* začeli nastopati proti članu Vrhovnega sodišča Williamu O. Douglasu, ki je znan po svojih liberalnih nazorih in je posredno celo v svoji zadnji knjigi zagovarjal uporabo nasilja kot sredstva za dosego sprememb v določenih okoliščinah.
Pred odvetniško zbornico Columbia okrožja je v petek pravosodni tajnik J. N. Mitchel ne-
licija, ki je prišla tej na pomoč, nista mogli krotiti nemirov in izgredov na državni univerzi, je morala nastopiti na prošnjo predsednika univerze N. G Fawcetta Narodna garda. Nemiri, ki so se začeli v sredo popoldne in se vlekli v noč, se nadaljevali v četrtek in delno v petek, so bili najhujši, kar jih na državni univerzi v Columbusu pomnijo. Vse kaže, da so bili načrtno sproženi in organizirani.
Določene skupine skrajnih le-
MALI OGLASI
Naprodaj
Enodružinska hiša naprodai. da se uredi zapuščina, v okolici E. 185 St. blizu cerkve Marije Pomočnice. Pokličite 481-2612.
(x)
Naprodaj
Od enega do osem akrov zemlje, posamezno ali skupaj, na Route 307, Madison, O. Tri poslopja, pripravno za stanovanje. Kličite HE 2-2041.
(89)
ieLju in smrti. Dekleta in
živi
mladeniče in starke odve-ern s seboj v sužnost. Tebe in v°je tovariše, ki ste se najbolj Javljali našim četam, hočem
?va takoj umoriti tu na Gradišču.”
tzgovorivšb udari z zakrivlje-no sabljo po tleh, častniki in v°jaki v šatoru pa zarožljajo s Sv°jirn orožjem.
Strah in groza je obšla Mir-tovariše. Vsi so trepetali
sebe in svoje tovariše!
Zemlja bi se pogreznila pod menoj, ko bi se drznil teptati božje zapovedi. Sam Bog me jo združil z mojo ženo. A kar Bog tu na zemlji zveže, ne sme razvezati—človek. Le smrt razruši najino vez. Le božja vsemogočna roka more presekati najino zakonsko vez.
Rad bi vam rešil, dragi tovariši, življenje. A to, kar zahteva kruti sovražnik od mene, to ni v moji oblasti. Zalino življenje je v božjih rokah.
(Dalje prihodnjič)
V najem
Na Myron Ave., 5 sob zgoraj, porč, prva cesta severno od Superior in E. 71 St., čez cesto od cerkve sv. Frančiška. Samo odraslim. Priporočila. Samo $80. 671-8406.	—(87)
Naprodaj POSLOPJE IN DELIKATESNA TRGOVINA
Živila in pijače, C1-C2 licenca za pivo in vino, nadstropno zidano poslopje, stanovanje ima 2 spalnici. Dobra okolica v Eu-clidu blizu prometne veleceste. Kličite H. Taylor-ja ali M. Filiar-ja.
A. M. PENA REALTY 29025 Lake Shore Blvd. tel. 943-3800
(4,6,8 maj)
!L,^a	tv.*'k	.'j.
TIK NAD MORJEM — Gore v Peruju se dvigajo pri glavnem mestu Limi skoraj neposredno z obrežne ravnine. Tihi ocean preplavlja peščeni breg, kjer se zbirajo ljudje v jutru in proti večeru ter se hlade v morski vodi. V opoldanskih urah je sonce prerhočno, posebno na pičlo poraslih, bregovih planin.
DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE!
Želite pomagati misijonarjem-.’ Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pcšljite na naslov:
Misijonski krožek Attn: Fr. Feryan)
Collegio San Antomu 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe
. (x)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z-> RAČUN POMOČI DRČ A VE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRTPTIONh
St. CUtr Are. fc 68th St.: EN 1-4??
SMERIŠKA DOMOVTNX,
Martin Kačur
ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA Spisal Ivan Cankar
Ko je stopil na ulice, ko je videl ljudi od blizu, opazil njih radovedne poglede, in ko je stopil v krčmo, stiskal roko poluz-nanim ljudem, odgovarjal na vprašanja, ki jih ni razumel, poslušal smeh in žvenketanje kozarcev — je leglo spet kakor senca na njegovo srce.
“Nikar se tako ne drži!” mu je očital Ferjan.
“No, pusti!” —
Žarko je gorelo solne v dolino, Kačurju pa se je zdelo, da sobice ni svetlo, da palijo sence, ki jih je dolina polna. Megla, prašna in vroča, je bila pred njegovimi očmi. Vozovi so ropotali, svetile so se bele, pisane obleke, iz soparnega vzduha se le prikazal ob poti obraz, širok nasmeh na njem; pred cerkvijo se je zibala pisana množica.
“Torej se je vendar opekel!” je vzkliknil nekdo čisto blizu voza in zasmejali so se naglas.
Župnik je stopil pred oltar, opravil je ceremonijo zelo hitro, nato je pogledal osorno na oba-dva in je izpregovoril.
“Ampak to vama rečem, vidva—”
Cerkev je bila polna in nekdo se je zasmejal za durmi. Župnik je zamahnil z roko in se je okre-nil.
“Ti bom že povedal v zakristiji!”
In v zakristiji je položil župnik Kačurju obedve roki na rame in ga je pogledal osorno izpod sivih obrvi.
“Poročil sem vaju, ampak blagoslova ne bo na tej stvari, toliko rečem! Na svatbo že pridem, da ne boste rekli! Kar bo pozneje, pa je vajina stvar in božja!”
Okrenil se je urno in je šel.
Tz cerkve se je peljal Kačur z nevesto, svojo mlado ženo. Pogledal jo je postrani — njen obraz je bil rdeč, ves radosten, njene oči so se bleščale.
“Srečna je!” je pomislil in grenko se mu je storilo pri srcu.
Fant, ki je stal blizu krčme, je vzel viržinko iz ust in je zaklical za vozom.
“Takemule smrkavcu je potreba, da bi delal gosposko svatbo! Bi jo tudi jaz lehko imel, Tono, če bi jo bil hotel!”
“Saj ni res!” je vztrepetala žena in je pogledala Kačurja s prestrašenimi, solznimi očmi.
“Kaj me briga!” je odgovoril Kačur zlovoljen in je stopil v vežo.
V sobi, za dolgo, pogrnjeno mizo, pred polnimi steklenicami, se je oziral po veselih, glasnih svatih in stud je rasel v njegovem srcu.
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
CHILDCARE & lite hswrk. to assist mother who had recent major surgery, own rm., 5 days.
479-5466
(87)
REAL ESTATE FOR SALE
’ BENSENVILLE — BY OWNER" 3 bdrm. brk. Colonial townhouse, in fine residential area. IVz ba., bsmt., carpt., cab. kit., extras. Must see. Lo $20’s.
766-7237
(87)
BUSINESS OPPORTUNITY
School Store & Food Shop. By Owner. Vic. So. West Chicago. Air cond. living quarters in rear.
HI 5-8335
i	(87)
“Kako sem zašel mednje?” se je čudil.
Navadni, prešerni, sirovi obrazi, lene, pijane oči; tudi župnika bi ne bil razločil med njimi, da ni imel kolarja.
“Komaj je prišel mednje, je že kakor klas v klasju!... Tako bom morda jaz nekoč!” ga je zabolelo v srcu.
Gledal je in je mislil nelepe misli in je opazil nenadoma začuden, da stoji Ferjan za mizo in govori in mu gleda v obraz.. .
.. Torej Bog daj veliko sreče evangelistu in njegovi ženi. Daj jima Bog veliko otrok, kolikor več, toliko bolje! ...”
Ozrl se je na Ferjana, nato se je ozrl na svojo ženo in je videl, kako je strmela na veselega govornika z bleščečimi očmi in poluodprtimi, kipečimi ustnicami. Sram ga je bilo, prijel je za kozarec in ga je izpraznil na dušek.
“... Torej: Bog živi njo in njega!” je zaklical govornik.
Vzdignil se je kmet in je pripovedoval namesto napitnice robato istorijo. Svatje so se gro-totali, Tončka je rdela in se je smejala zvonko.
Ferjan se je nagnil h Kačurju. “Govori no!”
“Kaj bi?” je odgovoril Kačur osorno.
“Boga mi, tako svatbo sem že doživel, takega ženina pa še ne!” Kačur je vstal.
“Lepo vas zahvalim za vse vaše prijazne besede! Mislim, da sova živela z ženo, kakor bo božja volja, in tudi vam drugim želim, da bi ne živeli preveč sla bo! — Ta kozarec starejšini in svatom!”
Bučno so se zasmejali svatje, vstali so in so trkali z njim in z njo. Ferjan je pil veliko in je gledal motno.
“Ti ... ali si resno mislil... ali si vesel?”
“Resno sem mislil!”
“Čakaj, da ti nekaj povem: jaz se ne bom ženil!”
“Torej si se premislil?”
“Ne jaz — ona!”
“Kaj?”
“O! In glej! Ali si moreš misliti? Žalosten sem! Rajši bi videl, da bi me bila pretepala! Z nekim oficirjem, z nekim suhim stegnom, je šla, Bog vedi kam! Morda se povrne!”
Kačur je vstal.
“Kam?” se je prestrašila žena. “Saj še plesali nismo!”
Ne bom plesal! Zaspan sem! Pleši sama!”
“Kakšen si! -Nocoj!”
“Je že takoj — Res, Tončka, ostani! Ferjan te bo že spremil domov! In tudi plesal bo s tabo! Zbogom, Ferjan!”
“Kaj pa se ti je zgodilo?” se je čudil Ferjan.
Kačur je bil bled in zelo upal v obraz; nagnil se je ob Ferja-novo ramo, kakor pijan, in je jecljal.
“Zdaj šele vem, prijatelj . ..” “Kaj veš?”
“Da sem se ubil!”
Zamahnil je z roko okoli vratu.
“Da sem si sam položil zanko, sam jo zategnil!”
Šel je in nobeden svat ga ni videl.
Luč je še gorela v njegovi izbi, ko je začul pod oknom pijane glasove, ti so peli vesele kvante. Razločil je med njimi samo glas Ferjanov in svoje žene.
“Hoj!” je kričal Ferjan hripavo. “Kaj že spiš, falot? Na večer svoje poroke spi in pusti ženo na cesti!”
Kačur je odprl okno.
“Martin! Zakaj pa si šel!” je klicala njegova žena s sladkim
polupijanim glasom.
“Lahko noč, Ferjan!”
Zaprl je okno, duri so zaškripale, iz daljave se je glasilo pijano petje.
ra.
Jeseni je bilo; v temi in mrazu je že ležal Blatni dol; siva, neprijazna luč je sijala v izbo.
V zibki je spal otrok; poln, svetal in miren je bil njegov obraz.
“Tak ne vpij, če spi otrok!” je šepetal Kačur. “Počakaj, da se zdrami! Potem vpij, kolikor se ti hoče!”
Zena je bila zaripla v obraz in objokana.
“Ne bi vpila! Jaz predevam otroka, previjam ga in vstajam ponoči! Kaj pa ti delaš zanj? Nič ne delaš! Zdaj si še te komedije začel, tako da bomo poginili vsi skupaj na cesti! Kaj pa ti je tega treba, ki imaš ženo in otroka!”
Kačur je pogledal v obraz z zlobnim očesom, vzel je klobuk in je šel.
“Le pojdi, le!” je klicala žena za njim in je zajokala naglas. Tudi otrok se je zdramil in je
zajokal.
Kačur je hitel po blatnih ulicah.
“Zdaj pridi, ti, Ferjan, in me poglej! Zdaj se boš šele smejal evangelistu!”
Na večer je šlo; Kačur je ugledal človeka, ki se je opotekal, blaten in brez klobuka, ob hišah, opiral se ob zid in padal.
“Glej ga, moj tast!” se je za čudil in je hotel urno dalje. Krčmar pa ga je bil ugledal in je omahnil s širokimi koraki in razprostrtimi rokami preko ulic.
“Kaj si ti, Martin? Primi se mi pod pazduho ... težko hodim ... en liter ga bova še spila!... E, Martin, star sem, star!”
“Pojdite spat, oče!” je zaklical Kačur in se ga je izkušal otresti.
“Spat? Čemu?”
Gledal je nanj z jeznimi, rdečimi očmi in se je opotekal.
“Ker ste pijani!”
“Kdo je pijan? Bolj sem trezen kakor ti! — Poglej ga no, škrica, kako me bo v nič deval!”
“Pojdite spat!” se ga je otresel Kačur in je stopil.
Krčmar ga je prijel za roko.
(Dalje prihodnjič)
MAJ
--------jTJ
4LU6|7;.8>
Wfwil 211^23 P?SI?Sl2fllžJ!?*!29|30
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAJ
10. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
10. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi materinsko proslavo. Začetek ob treh popoldne.
16.	— Koncert pevskega zbora Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osrpjh zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
13. — Ameriška Dobrodelna zveza priredi banket ob 17. konvenciji v SDD na Recher Avenue pod pokroviteljstvom Društva Slov. dom št. 6. Začetek ob 6.30.
17.	— Slov. nar. dom na St. Clair Avenue priredi večerjo in ples.
24. — Slov. ženska zveza priredi banket ob 15. narodni konvenciji v avditoriju pri Sv. Vidu ob enih popoldne.
26. — “Slovensko noč” priredi Euclidska Slovenska Zenska Zveza v SDD na Recher Ave. Začetek ob 6. Po večerji in sporedu ples. Igra Grabnarjev orkester.
30. — SKD Triglav v Mihvau-
keeju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne.
JUNIJ
6.	— DSPB Cleveland priredi v
farni dvorani pri Sv. Vidu spominsko akademijo za padle v drugi svetovni vojni in v vevoluciji v Sloveniji v letih 1941-1945. Začetek ob 7.30 zvečer.
7.	— Piknik Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd.
7. — Društvo SPB Cleveland pripravi Slovenski Spominski dan in 25-letnico vetrinjske tragedije. Ob 10.45 dopoldne bo sv. maša pri Lurški Mariji na Chardon Rd., popoldne ob 2. pete litanije.
L3.-14. — Slovesna proslava 25-letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR.
20.	-21. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue.
21.	— Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1970.
21. — SKD Triglav v Milwaukee ju priredi v svojem parku piknik.
28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Razsvetljava z umetnim ognjem na Slovenski pristavi. Pričetek db sončnem zatonu.
4.	— SKD Triglav v Milwau-keeju' praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapelici.
5.	— Piknik Hinko Lobe Memorial na Slov. pristavi.
8.	— Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
11.	-12. Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
12.	— Piknik Štajerskega kluba
na Slovenski pristavi. Igrajo Vandrovci.
18.	— Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni ogenj ob 8.30 zvečer.
19.	— Slovenska telovadna zveza
priredi letni telovadni nastop združen s piknikom na Slovenski pristavi.
26. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovčnski pristavi.
avgust	1
5. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na prostorih ADZ.
9.	— Na Slovenski pristavi bodo skakalne in plavalne tekme, nato piknik.
16. _ Fara Marije Vnsbovzete
priredi svoj žegnanski teslival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
16. — Piknik štajerskega kluba
v Zeleni dolini. Igrajo Vandrovci.
23. — Društvo Najsv- Imena pri
Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road.
23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku.
SEPTEMBER
6.	— Piknik Slovenske pristave.
7.	— Piknik v jesenskem zatonu
na Slovenski pristavi.
13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue.
20. — Trgatev na Slovenski
pristavi.
20. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop.
20. — SND na Maple Heights
priredi letni banket in ples. Pričetek ob 4. popoldne.
20. — DSPB Cleveland priredi
romanje v Frank, Ohio.
27. — Podružnica št. 14 SŽZ
priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
27. — Slov. nar. dom na St.
Clair Avenue pripravi večerjo in ples “Noč v Sloveniji”.
OKTOBER
3.	— DSPB Tabor priredi svoj
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”.
4.	—Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
11. — Dramatsko društvo Naša
zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu.
18. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop.
18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne.
31. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Card Party v šolski dvorani. Pričetek ob 7. zvečer.

V BLAG SPOMIN
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE PREMINUL NAŠ PRELJUBI SOPROG, OČE IN STARI OČE
f • fl»	v* v
Louis bunoncic
Izdihnil je svojo blago dušo dne 4. maja 1968.
Dve leti je že preteklo, odkar si nas . zapustil, toda v duhu si še vedno med nami. Počivaj v miru.
Žalujoči:
soproga THERESA, hčer THERESA FILIPS, vnuka: DONALD in JERRY FILIPS.
Maple Heights, Ohio 4. maja 1970.
ŽENSKA ENAKOST — V Sovjetski zvezi se kaže ženska enakost v tem, da ženske opravljajo tudi vsa težka dela kot moški. Ludmila škaraput s pipo v rokah, morda tudi v znamenju enakosti, je geolog v Kuzneckem področju, enem najtežavnejših za raziskovanje v ZSSR. Nasmeh kaže, da je s svojo službo in položajem v sovjetski družbi kar zadovoljna.
NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop.
7. — Martinovanje Štajerskega kluba v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo veseli Slovenci.
7. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop.
14. — Slov. kulturno društvo
TRIGLAV v Milwaukeeju priredi proslavo 20-letniee svbjega obstoja v dvorani sv. Janeza na 84. in Cold Springs.
14. — Belokranjski klub priredi
v Slov. domu na Hojmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”.
21. — Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-let.nice
obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v avditoriju pri Sv. Vidu.
22.	— Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v Šolski dvorani. Od 2. pop. do 9-zvečer.
DECEMBER
6. — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
JANUAR
23.	— Slovenska pristava priredi
“Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci.
MAREC
28.— Glasbena Matica poda svoj
pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
ELECT ... FRANK J .
C E R G 0 L
• JUDGE •
COMMON PLEAS COURT
[X] Frank J. C E R G O L Democrat
COMMITTEE: Chmn., Genevieve Pescho; Marie Vargo, co-chmn. 6427 Barton Rd., North Olmsted
Za vedstvs.,. s skttšsijo izvolite
oljskega glavnega državnega pravdnika U DEMOKRATSKEGA GUVERNERSKEGA KANDIDATA
cELROY
Anthony Lysowski - Chairman 14806 Harvard, Cleveland, Ohio
Gospod daruj ji mir, naj večna luč ji sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
V BLAG SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA
LJUBLJENA SOPROGA, MAMA, STARA MATI 'IN SESTRA
Marija Lukež
roj. MOŽE
Prenehalo ji je življenje tlne 4. maja 1967/
V Kristusu imamo upanje blaženega Vstajenja. Ko nas žalosti smrt nas tolaži obljuba prihodnje nesmrtnosti. Tvojim vernim, Gospod, se življenje spremeni, ne pa uniči. Po končanju bivanja na zemlji dobe večno bivališče v nebesih.
Počivaj v miru, blaga žena, preljuba mati, v grobu tam, v ljubezni trajni boš ostala nepozabna, draga nam.
Žalujoči:
mož RUDOLF; sinovi BRANISLAV in žena ELEONORA ! RUDOLPH, in žena EDITH, DR. FRANK in žena JANE;
hči VLASTA in. mož MATIJA KLEMENČIČ; brat DUŠAN in žena ANICA MOŽE; sestra ZOFIJA REBOLJ; svakinji CILKA LUKEŽ in ANICA LUKEŽ; pet vnukov, tri vnukinje in ostali sorodniki.
Cleveland, O., Dvor pri Žužemberku, Krka pri Stični,
Brežice, Ljubljana, 4. maja 1970.
NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM
AMERIŠKO D0M0YIND
KOT DARILO ZA
Materinski dan
Naročite telefonično: 431-0628
Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Materinski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $ Moje ime in naslov: ..........