Poitnina plačana v gotovini
9.	V Ljubljani, dne 28. januarja 1922.	Letnik IV.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajinske uprave za Slovenijo.
Vsebina: Zakon o zdravnikih specialistih. Zakon o ustroju sanitetnega sveta kraljevine Srhov, Hrvatov in Sloveuccev. Zakon o nagradah za zdravniška opravila. — Razglasi osrednje vlade: Ohjava o naknadnem popisu in žigosanju obveznic predvojnih dolgov bivše Avstrije. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev.
Zakoni in kraljevske oredbe.
14.
Mi
JLlelcBs».ncfex»,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. pstave sklenil v svoji VII. redni seji, ki jo je ®iel dno 9. novembra 1921. v Beogradu, da je Wedbo o zdravnikih specialistih z dno 29.'oktobra 1919. — »Službeno Novine kraljevstva Srba, Hrvata < Slovenaca* št. 140/19.* — seznamka urodb ministrstva za narodno zdravje št. 12 »Službene Novine kraljevino Srba, Hivata i Slovenaca* St. 196/21, — izpremeniti in da se glasi:
Zakon
o zdravnikih specialistih.**
Člen 1.
dovoljeno je, da se nazivljejo specialiste:
!•) rednim, izrednim profesorjem in docentom ^-diciriskih fakultet kraljevine Srbov, Hrvatov in ^ovenco v;
2.	) zdravnikom, ki so kot. klinični asistenti pre-“^1 vsaj dve leti;
3.	) zdravnikom, ki so, službovaje v svoji stroki, Prebili dve leti bodisi v civilnih, bodisi v vojaških Penicah z več oddelki; za take se za sedaj priznajo bolnice v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Sar rajovu; pozneje sme minister za narodno zdravje jočiti tudi drugo bolnice kot bolnice za speciali-“ranjo, ko si nabavi izjavo sanitetnega sveta;
.	4.) zdravnikom, ki so so kakorkoli posebno od-
^ovali v svoji stroki, pa jim sanitetni svet to j>ra-£co prizna z odločbo, za katero morajo glasovati Četrtino vseh njegovih članov;
. j šefom oddelkov v javnili civilnih in vojaških Anicah z več oddelki ali z dvema oddelkoma.
Člen 2.
, specialne stroke, odnosno specialne strokovno RuPine, se za sedaj smatrajo te-le:
!•) Interna medicina;
^■) kirurgija;
®-) ginekologija;
*•) pediatrija; a-) okulistika;
G-) nevrologija;
^•) psihiatrija;
dermatologija in venerologija;
»•) otiatrija;
•) laringoiogjja, in rinologija; rapijo- 0rtoP°^rja z mehanoterapijo in olektrote-
J2.)’urologija; j) balneoterapija;
J4.) radiologija;
•( 8erologi,ja in bakteriologija; ib.) ftizeoterapija.
Po oceni sanitetnega sveta se smejo določati j tudi druge stroke in njih skupine zn specialne.
Člen 3.
Noben zdravnik se ne smo nazivati sijccialista za več nego eno stroko, odnosno za več nego eno sorodno strokovno skupino.
Člen 4.
Zdravniki specialisti se ne smejo redno baviti z opravili, ki ne spadajo v njih stroko, odnosno v sorodno strokovno skupino.
Člen 5.
Na svojih firmah, receptih ali sploh oglasih ne j smejo zdravniki nespacialistj uporabljati takih dvo- ■ umnih naslovov ali izrazov, ki bi utegnili občinstvo zavesti do misli, da so specialisti v kakršnikoli stroki.
Člen 6.
Ta zakon se ne tiče onih zdravnikov, ki jim je bila že prej z odločbo ministrstva za notranje zadevo in poznejs ministrstva za narodno zdravje, odnosno pristojnega nadrejenega sanitetnega oblast-va, na osnovi izjave sanitetnega sveta dovoljena praksa kot specialistom, o čemer morajo, na njih zahtevo, predložiti dokazila.
Člen 7.
Tisti zdravniki, ki »o se iz ki dne 1. avgusta 1914. nazivali specialiste, pa za svojo specialno strokovno izobrazbo nimajo dokazil, označenih v členu 1. tega zakona, morajo o tem naknadno predložiti ministrstvu za narodno zdravje potrebne dokumente, ki so odstopijo v oceno in izjavo sanitetnemu svetu. Ce sanitetni svet izprevidi, da ne ustrezajo predpisom toga zakona, se jim prepove, da bi nadalje poslovali kot specialisti.
Člen 8.
Izza dne, ko stopi ta zakon v veljavo, morajo zdravniki, ki žele dobiti pravico prakso kot spue cialisti, izpolnjevati te predpise; na njih podstavi jim izdaja ministrstvo za narodno zdravje dovolitev po izposlovani presoji in izjavi sanitetnega sveta.
Člen 9.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*, ter nadomešča uredbo o zdravnikih specialistih z dne 29. oktobra 1919. — »Službene Novine kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 140/19. — seznamka uredb ministrstva za narodno zdravje št. 12 — »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 195/21.
Našemu namestniku ministra za narodno zdravje, ministra za trgovino in industrijo, naročamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, oblastvom pa zapovedujemo, naj postopajo po njem, in vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dno 25. novembra 1921.
* Uradni list pod št.
** Razglašen v Srba, Hrvata i Slovenaca* 47. decembra 1921.
775 iz leta 1919. »Službenih Novinah kraljevine št. 290, izdanih dne
Aleksander
Namestnik ministra za narodno zdravje, minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
S. r.
15
Mi
Aleksa* jnder»,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustavo sklenil v svoji VII. redni seji, kj jo je imel dne 9. novembra 1921. v Beogradu, da je uredbo o ustroju sanitetnega sveta z dne 21. julija 1919, — »Službene Novine kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 67/19.* — seznamka uredb ministrstva za narodno zdravje št. 13 — »Službene Novino kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 195/21. — izpremeniti in da sc glasi:
Zakon
o ustroju sanitetnega sveta kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.**
A.	Področje.
Cleu 1.
Sanitetni svet kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je najvišji strokovno posvetovalni organ ministrstva za narodno zdravje. Poleg sanitetnega sveta pri ministrstvu za narodno zdravje se lahka osnujejo pri oblastnih upravah sanitetni sveti za posle oblastnega značaja.
Člen 2.
Sanitetni svet oddaja svoja mnenja (odnosno svoj superarbitrij):
1.	) o vprašanjih iz vse sanitetne stroke, ki mu jih odkazuje minister za narodno zdravje;
2.	) o vseh spornih sodno-medicinskih vprašanjih,
Člen 3.
Strokovno mnenje sanitetnega sveta je zlasti potrebno:
1.	) če se v ministrstvu za narodno zdravje izdelujejo ali pretresajo novi sanitetni pravilniki, uredbe in zakoni, ali se stari revidirajo in dopolnjujejo;
2.	) če se ustanavljajo novi saniteni zavodi;
3.	) če se obravnavajo projekti novih sanitetnih naprav: za zavode, kanalizacijo in sanitetne gradbe, za izsuševanje močvirij itd.;
4.	) če se sklepa o kandidatih za mosta v ministrstvu za narodno zdravje, o kandidatih za vse zdravnike v državni službi, o kandidatih za pošiljanje štipendistov medicinske stroke in zdravnikov na proučevanje specialnih medicinskih strok.
5.	) Sanitetni svet presoja strokovne pogreške m prestopke vsega sanitetnega osebja in lažizdrav-nikov.
Člen 4.
Sanitetni svet se po svojih odposlancih udeležuje tudi sestavljanja letnega proračuna ministrstva za narodno zdravje.
Člen 5,
Sanitetni svet sme tudi po svoji iniciativi razpravljati o vprašanjih iz sanitetne ali sodne medi-
* Uradni list pod št. 595 iz leta 1919.
** Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 290, izdanih dne 27. decembra 1921.

cine ter o njih ministru wi narodno zdravje samostalno podajati predlogo.
Člen 6.
Načelna vprašanja o razmerju sanitetnega sveta proti ministru za narodno zdravje, o kandidiranju in imenovanju članov sanitetnega sveta, o njih dolžnostih in pravicah se urejajo a zakonom o čuvanju narodnega zdravja.
B.	Sestava.
Člen 7.
V sestavo sanitetnega sveta spada:
1.	) 25 rednih in 9 izrednih članov;
2.	) 11 namestnikov;
3.	) 1 administrator.
Člen 8.
Rodni člani (in njih namestniki) morajo vsi biti doktorji vse medicine s 5 let praktičnega dela v svoji stroki. Vsaj devet jih mora biti iz notranjščine, izvun najglavnejših mest v kraljevini.
Po strokah mora biti od rednih članov (in njih namestnikov) vsaj po eden: higienik, epidemiolog, patološki anatom, kirurg, internist, porodničar, psihiater in nevrolog, venerolog, otroški zdravnik, zdravnik za oči, sodni, vojaški, občinski, kopališki in šolski zdravnik.
Člon 9.
Od izrednih članov sanitetnega sveta morajo biti po stroki:
1.	) en lekarnar;
2.	) dva kemika (eden analitik in drugi strokoven toksikolog);
3.	) on veterinar;
4.	) dva tehnika (edon stavbnik in drugi hidrotehnik);
5.	) trije pravniki.
Člen 10.
O specialnih vprašanjih, za katera niti med izrednimi člani ni strokovnjakov, sme sanitetni svet zahtevati pojasnil od jn-ofesorjev medicinsko fakulteto, od načelnikov, inšpektorjev in referentov posameznih oddelkov ministrstva za narodno zdravje, šefov in pomočnikov odsekov in od drugih strokovnjakov izvun ministrstva.
Člen 11.
Za administratorja sanitetnega sveta so postavlja strokovnjak v pisarniških poslih.
Člen 12.
Če se pokaže potreba, d& ministrstvo za narodno zdravje pisarni sanitetnega sveta potrebno št>-vilo prejnsovalcev.
Člen 13.
Sanitetni svet mora imeti zase oddelek v ministrstvu za narodno zdravje z najmanj tremi prostori: 1.) z dvorano za soje; 2.) s prostorom za pisarno in arhiv in 3.) s prostorom za muzeje in knjižnico.
Člen 14.
Sanitetni svet ima svoj posebni vložni zapisnik («S. s. br.») in pečat z napisom: »Sanitetski savet kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*.
C.	Porazdelitev.
Člen 15.
Po bistvu razpravnih predmetov in strokovni usposobljenosti članov sanitetnega sveta se deli sanitetni svet na tri odseke; ti so:
1.	) zd ra vstven o-m e<J i c i n« ki (sanitarni);
2.	) sodno-medicinski; in
8.) odsek za zakone, uredbe, pravilnike in navodila.
Člen 16.
Zdravstveno-medicinski (sanitarni) odsek obravnava:
1.	) vprašanja občinske, socialne in rasne higiene;
2.	) vprašanja profilakse in preventivna vpraš:i-nja, zlasti nalezljivih bolezni, in vprašanja kurativne medicine;
3.	) vprašanja, o usposobljenosti in kvalifikaciji strokovnega sanitetnega osebja in zdravnikov v državni službi, o kandidiranju njihovem in kandidiranju štipendistov celokupne sanitetne stroke in zdravnikov zaradi specializiranja.
V ta odsek se izbirajo člani (odnosno namestniki) « strokovno usposobljenostjo iz higiene, epi-
demiologije, državnega zdravilstva, zdravstvenih naprav in praktične medicine. Po potrebi se jim dodaja lekarnar, veterinar, kemik (analitik), teh-nik-stavbnik, hidrotehnik in pravnik administrativne stroke.
Člen 17.
Sodno-medicinski odsek oddaja mnenje (super-arbitrij) v spornih vprašanjih iz sodno-medicinske prakse. Razen tega ocenja v poslednji instanci tudi strokovne pogreške ali prestopke zdravnikov, lekarnarjev, drogistov, babic in drugih oseb, zaposlenih v sanitetni stroki, kakor tudi lažizdravnikov.
V ta odsek so jemljejo sodni zdravniki, kirurgi, porodničarji, psihiatri (nevrologi), internisti, kemiki (toksikologi) in pravniki-kriminalisti.
Člen 18.
Odsek za zakone, uredbe, pravilnike in navodila proučuje sanitetne ureditve in sanitetne zakone naprednih držav ter jih uporablja ua našo razmere, pronašaje v naše pravilnike, uredbe in zakone najnovejše pridobitve iz znanosti in prakse. Poleg tega mu je naloga, da ocenja izgotovljene načrte uredb za zdravniško in lekarniško prakso, učne knjige in navodila za babice, sanitetne uadziratelje, osebo, ki razkužujejo, bolničarje, strežnice in drugo sanitetno osebje. Naposled oddaja mnenja o popularnih spisih zdravstvene vsebine, katere pripravlja ministrstvo za tisk ali kateri se ponujajo za izdajo in nagrado.
V ta odsek spadajo: zdravniki-higieniki, epidemiologi, bolnični, državni, občinski, vojaški zdravniki, veterinarji, lekarnarji, stavbniki in pravniki-zakonodajalci.
Člen 19.
Predsednik sanitetnega sveta predseduje tudi v odsekih, tajniki sanitetnega sveta pa delujejo v odsekih izmenoma.
Člen 20.
Razen predsednika in tajnika mora imeti vsak odsek vsaj 8 rednih članov.
Člen 21.
Posamezni redni člani sanitetnega sveta so lahko razporejeni v več odsekih.
Člen 22.
Pisarniške posle vodi administrator sanitetnega sveta. Opravlja tudi posle sanitetnega arhivarja, kustosa in knjižničarja.
Člen 23.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Kovinah kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca«, ter nadomešča uredbo o ustroju sanitetnega sveta z dne 21. julija 1919. — »Službene Novine kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 67/19. — seznamka uredb ministrstva za narodno zdravje št. 13 — »Službeno Novino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 195/21.
Našemu namestniku ministra za narodno zdravje, ministru za trgovino in industrijo, naročamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, oblastvom pa zapovedujemo, naj postopajo po njem, in vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 25. novembra 1921.
Aleksander s. r.
Namestnik ministra za narodno zdravje,
minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
36,
Mi
.A leVc s » Mdl
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo >n objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na p ode ta vi člena 130. ustave sklenil v svoji VII redni seji, ki jo je imel dno 9. novembra 1921. v Beogradu, da je odločbi ministrskega sveta z dno 22. decembra 1920., št. 27.288 in 27.289 — seznamka uredb ministrstva za narodno zdravje št. 2 in 3 — »Službene Novine kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 195/21. — izpremeniti in da se glasita:
Zakon
0	nagradah za zdravniška opravila.*
Člen 1.
Za vsakega uspešno cepljenega otroka pri redni vakcinaciji prejemajo zdravniki nagrado onega dinarja.
Člen 2.
Pri soduo-zdravniškili opravilih so nagrajuje zdravniki:
a)	za sekcije svežih mrličev s 50 Din;
b)	za sekcije ekshumiranih ali utopljenih mrličev s 100 Din;
c)	za visum repertum z 10 Din;
č) zdravniška izpričevala: na zdravnikovem stanovanju z 10 Din;
d)	na stanovanju poškodovančevem in bolnikovem z 20 Din;
e)	za preiskavo in obvezo, kakršno je pač opravilo, z 10 do 30 Din.
Člen 3.
Minister za narodno zdravje se pooblašča, da smo sporazumno z ministrom za finance te in druge nagrado za zdravniška opravila v katerikoli stroki njih delovanja izpreminjati in določati po izkazani potrebi.
Člen 4.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata
1	Slovenaca*, ter nadomostuje odločbi ministrskega sveta z dne 22. decembra 1920., št. 27.288 in 27.289 — seznamka uredb ministrstva za narodno zdravje št. 2 in 3 — »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 195/21.
Našemu namestniku ministra za narodno zdravje, ministru za trgovino in industrijo, naročamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, oblastvom pa zapovedujemo, naj postopajo ;x> njem, in vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 25. novembra 1921.
Aleksander s. r.
Namestnik ministra za narodno zdravje, minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Razglasi osrednje vlade.
Objava.**
Gospod finančni minister je odredil r, odlokom z dno 18. januarja 1922.. D. br. 877, po odločbi re-paracijske komisijo v Parizu, da so smejo obveznico predvojnih dolgov bivše Avstrije, ki do dne 31. decembra 1921. niso bilo popisane, do vštetega dne
31.	januarja 192 2. naknadno popisati in žigosati.
Te obveznice so:
1.	) 4-2% na unificirana papirna renta iz leta 1868. s kuponom z dno l./II. in l./VIII., onih po 50 goldinarjev pa z dno l./VIII.
2.	) 4-2% na unificirana srebrna renta iz leta 1868. s kuponom z dne l./IV. in l./X., onih po 50 goldinarjev pa z dne l./X.
3.	) 4%no konvertirane davka prosto državne zadolžnice iz leta 1903. s kuponi v kronah z dne l./I. in l./VH., ali pa z dne l./V. in l./XI., ali
1.	/II. in 1./VIII.
4.	) 4% na avstrijska zlata renta iz let 1876. de 1878. s kuponi z dne l./IV. in l./X.
5.	) 3'/2 % no davka prosto rentno posojilo kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, iz leta 1897. (3>/2% na avstrijska investicijska renta), s kuponi z dne l./II. in l./VIII.
6.	) 4% no davka prosto rentno posojilo kralja vin in dežel, zastopanih v državnem zboru, iz let* 1893. (avstrijska 4%na kronska renta), s kupom * dne 1./I1I. in l./TX.
7.	) 4Vž%ne davka proste avstrijske državne blagajniško nakaznice iz leta 1914. s kuponi z dn»
2.	/I. in l./VII.
* Razglašen v »Službenih NovinaK kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 290, izdanih dne 27. decembra 1921.
** Priobčena v »Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 17, izdanih dno 25. jantarja 1922.
8.	) 4-36% ne zadolžnice zavarovalnih društev in
avstrijske hranilnice na Dunaju iz leta 1911.
9.	) 4%ne državne imovinske priznanice iz leta
1912.
10.	) 4Vi%ne državne imovinske priznanice iz leta '912., A in B, v funtih sterlingih.
11.	) Posojilo v konvencijski veljavi (Conventions-ff'Unze): Zaostale obveznice iz leta 1815., 1847.,
1851.,	serija A, in 1852. po 2Y2 %.
12.	) Posojilo v konvencijski veljavi z dne 1. juni-^ 1816. po 1 %.
13.	) Posojilo v konvencijski veljavi iz leta 1816., 1847. in 1851., serija A, 1852. in 1856. po 5 %.
14.	) Dolg v konvencijski veljavi, odplačen po izžrebanju (Conventionsmunze-Verlosungsschuld), po lesarskem patentu z dne 21. marca 1818.
15.	) Posojilo v konvencijski veljavi z dne 1. d> j^nvbra 1829. in 1. avgusta 1830. po 4 %, nastalo po konverziji starih dolg )v po 5 % in 6 %.
16.	) Posojilo v konvencijski veljavi z dne 1. de-®oinbra 1835. po 3 %.
17.	) Posojilo v konvencijski veljavi iz leta 1849. 90 4ya %.
18.	) Obveznice dvorne komore (Hofkammerobli-gationen) za stari dolg v Salzburgu.
19.	) Obveznice dvorne komore za prisilno posodo na Kranjskem iz leta 1805. in 1809.
20.	) Obveznice salzburškega dolga (obveznice raz-salzburških vlad, izdane v času pred konven-
«ijo) iz leta 1828.
21.	) Obligacijo tirolskega dolga (emitirane pred •otom 1814.).
22.	) Obveznice domestikalnega dolga (DomestU kalschuld) Kranjske.
23.	) Obveznico domestikalnega dolga za beljaško °krožjo.
24.	) 41/a%ne in 5% ne vojne zadolžnice in uradne rekvizicije Dolenje Avstrije, ki so že izžrebane, pa *6so bile konvertirane.
25.	) Asignacijo in obveznice za ostanek starega tirolskega konvertiranega dolga.
26.	) Konvertirani dolg po 5 % z dne 1. julija
1849.,	ki tvori obresti in premije državne loterijo, konvertirane v eno posojilo.
27.	) Posojilo z dne 30. septembra 1851., serija B, Po 5 %.
28.	) Posojilo z dne 1. julija 1852. v funtih sterlin-Skb najeto na Angleškem po 5 %.
2b.) Narodno posojilo (Nati on al-Ani eh en) z dne
junija 1857. po 5%.
80.) Posojilo z dne 1. junija 1854., plasirano v
r&nkfurtu in Amsterdamu po 5 %.
31.	) Obvoznice, nastalo iz konverzijo po cesarski Uredbi z dno 3. septembra 1858.
32.	) Obveznice, nastale z izžrebanjem starega drsnega dolga po patentu z dne 21. marca 1918.
33.	) Posojilo, emitirano z zakonom z dne 25. avgusta 1866. po 5 %.
34.	) Posojilo z dne 11. maja 1864. po 5 % v goldinarjih.
35.	) Posojilo z dne 23. novembra 1865. po 5 % v goldinarjih.
36.	) Obveznico dvome komore po 3 % za odvzelo srebrne cerkvene predmete iz leta 1809.
Prošnjo za naknadno žigosanje naj se z obvoznicami vred pošljejo neposredno Šoneralni direkciji državnih dolgov v Beogradu.
Vsaka prošnja mora biti kolkovana po zakonu 0 taksah s kolkom za 7 dinarjev.
Prošnje, ki so vlože po minulem roku, se ne ^do Vpoštevale.
generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu,
dno. 18. januarja 1922.; D. br. 877.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
T' 11/22—1.	~	' *..	95
Oklic.
^ Aoa Bortalamič, posestnikova hči v Večeslavcih o', ,» ki jo zastopa odvetnik dr. Čeme v Murski ° jo vložila zoper Leopolda S c h a d 1 a, po-,	iz Pertoče št. 8ti, sedaj neznanega biva-
,8C!b tožbo zaradi 1300 K.
ar°k za ustno razpravo se je določil na dan 2 3. februarja 192 2. desetih pri tem sodišču v sobi št. 18.
0r jo bivališče Leopolda Schadla neznano, se u postavlja za skrbnika Janoš Čontola, .posestnik »n župan v Pertoči.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek II.,
dne 4. januarja 1922.
Proglasitve za mrtve.	133
Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker se more o njih po § 24 o. d. z., odnosno po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali skrbniku. Pogrešance pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in sadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil piihtavljen poerešancu	Dan in opr. *t. oklica	Oklicni rok poteče dne
Frane Osolnik, rojen dne 17. oktobra 1H95., samski posestnikov sin na Podhregu, okraj Kamnik.	Služil pri 15. pehotnem polku, 6. stotniji, ter meseca marca 1916. odrinil na gališko fronto; izza dne 16. junija 1915. pogrešan.	Oče Jakob Osolnik.	—	20 1. 1922.; T 207/21-6.	10. septembra 1922.
Martin Francelj, rojen dne 26. oktobra 1897., samski posestuičin brat na Plešivici, občina Brezovica.	Služil pri 17. pehotnem polku, 16. stotniji, ter dne 16. oktobra 1915 odrinil na italijansko fronto; tam dne 11. aprila 1916. baje padel.	Sestra Frančiška Francelj.	—	20 1. 1922 ; T 269/21 3	10. septembra 1922.	1
Franc Mayer, rojen dne 16. marca 1890 , oženjen logarjev sin v Lasati, občina Planina.	Odrinil začetkom vojne B 27. pehotnim polkom na bojišče; izza meseca novembra 1914 pogrešan.	Žena Marija Maycr.	Dr. Ivan Bole, ravnatelj banke „Sla-ije11 v Ljubljani.	20 t. 1922.; T 272 21-4.	10. septembra 1922
Martin Godec, rojen dne 10 novembra 1900., samski posestnikov sin na Poljanah, občina Kresnice.	Služil pri 17. pehotnem polka ter odšel dne 18. maja 1918 s pohodno stotnijo 3/40 ua italijansko bojišče; haje v bolnici v Roveietu umrl.	Mati Frančiška Godec.	—	20 1. 1922 ; T 279)21-2.	10. septembra 1922.
Anton Kovač, rojen dne 13. junija 1885., samski dninar v Mavčičah.	Služil pri 27. domobrsn-skem pehotnem polku, 12. stotniji, izza dne 1. septembra 1914. pogrešan.	Mati Marija Kovač.	—	20 1. 1922.; T 1/22—2.	10. septembra 1922.
Janez Škerjano, rojen dne 4. avgusta 1886., samski posestnikov sin v Šmarju-Sapu.	Služil pri 17. pehotnem polku ter baje dne 22. oktobra 1914. v Nowem mia-stu v Galici)! umrl.	Brat Jožef Škerjanc.	—	20 L 1922.; P 2/22 - 2.	10. septembra 1922.
Janez Rebolj, rojen dne 17. maja 1884., oženjen posestnik v Prikrnici, občina Moravče.	Služil pri 17. pehotnem polku, 3. stotniji, ter v času od dne 15. oktobra do dne 15. novembra 1914. baje v Galiciji padel	Oče Franc Rebolj.	—	20 t. 1922 ; T 3/22-3.	10. septembra 1922.
Janez Urbano, rojen dne 27. aprila 1881., oženjen posestnik v Stari Fužini, Bohinjska Bistrica.	Odšel leta 1914. s 17. pehotnim polkom v Galicijo ter se udeležil bojev pri Nowem tmastu, tam baje za kolero umrl.	Žena Marija Urbane.	Dan Stiene, davčni pri slav v p. V 1 jllbljaui.	20. 1 1922 ; T 6/22-3.	10. septembra 1922.
Ivan Dobravec, rojen dne 1. julija 1883., samski pismonoša v Mojstrani.	Služil pri 27. domobranskem pehotnem polku, 11. stotniji, ter se udeležil bojev v Galiciji; izza dne 20. maja 1917. p >-grešno.	Brat Franc Dobravec.	—	20 t 1922.; T 247/21-3.	10. septembra 1922.
Frano Kavšek, rojen dne 30. januarja 1885., samski posestnik v Vulavljah, občina Tre-beljevo.	Odšel dne 2. marca 1902. kot navaden delavec v Amer>ko ter se spomladi leta 1918. baje pmiesiećil v neki cin-arui.	Mati Apolonija vdova Kavšek.	Franc Janežič, p s-stnik v Volavljah.	20 1. 1922.; T 71/21 8.	10. februarja 1923.
Janez Strojan, rojen dne 14. junija 1867., samski posestuičin brat v Zahribu, okraj Litija.	Odšel pred 30 leti kot navaden delavec v Ameriko; prvi dve leti redno pisal, potem pa ni več glasu o njem.	Sestra Marija Cirar.	Matija Cirar, po o arnik V Uoltiji.	20 1 19f2.; T 221/21-4.	10 februarja 1923.
Janez Gostiša, rojen dne 29. aprila 1862., oženten posestnik v Dolenjem Logatcu.	Odšel pred primeroma 30 leti v Ameriko; zadnjih 20 let ni več glasu o njem	Žena F’ančLka Gostiša.	Jož, f Urbas, po-e-tn k v Dolenjem Logatcu.	20 t. 1922 ; T 263/21 -6	10. februarja 1923.
Jakob Lampič, rojen dne 19 julija 1865 , samski posestuičin brat v Lanlšah.	Odšel pred 33 leti kot navaden delavec v Cleve land (Amerika); zadnjič pisal nekako 6 let po odhodu.	Sstra Alojzija Potokir	Jožef Lampič v Malem vtbu.	20. 1 1922.; T 264 21 3	10. f bruarja 1923.
Jakob Bogataj, rojen dne 3. maja 1887., oženjen posestnik v Stari vasi, občina Žiri.	Prišel leta 1915 s 97im pehotnim polkom, 3. stot n jo, v Galicijo ter bil tam njet; dne 22. marca 1915. baje v ujttuištvu umrl	Žena Neža Bogataj.	Ivan Stiene, davčni pristav v p v Ljubljani.	20 t 192?; T 248,21 6	10 septembra 1922.
Martin Gradišek, rojen dno 10. novembra 1899 , samski posestuičin sin v črnem potoku.	Odšel začetkom leta 1918. s 17. peliotn m polkom, 1. nadotllesuio s Otu jo ua italijansko fronto; izza dno 16 juinia 1918 pogreša n.	Mati Fiaoci-ka Grodi ck.	—	20 1. 1922 ; 1 11 J/21 —7.	10. septembra 1922.
Štefan Prevo, rojen dne 23. decembra 1878., oženjen posestnik na Dovjem.	PriSel ob prevratu v ita-1 Janško Ujetništvo ter bil v bolnici ftt 13; i/Aa meseca decemli’a UM8 po-^r. šau.	Žena Neža Prevc.	Ivan Stiene, davčni pr* sta v v p v Lju'ljaui.	20. 1. 1922 ; T 129/21-10.	10. septemlra 1922.
Tomaž Janežič, rojen dne 31. Oecembra 188j., samski posestnikov sin v Volavljah.	Služil pri 19 pehotnem polku, 7. stolni n, »er pri-&ei baje v rusko ujetništvo* izza int-se< a av-KU^ta 1916 po^rnAan	Brst Franc Janežič.	—	20 1 1922.; T 5)22-2.	10. s-ptembia 1922.
Jakob Dolinar, rojen dne 17. avgngta 1889., g-imski posestnik na Sv. Petra hribu, občina Zminec.	Služil pri 27. dumidiran-akrm pelndiinm polku ter prišel Irta 1916 v rusko ujetništvo; žc tti leta pogrešan.	Oče Franc Dolinar.	Nadaljevanj	20 1 1922.; T 11/22 -2. e na piikodnj	10. septembra 1922. i »traui.	1
Ime ia rojstni ds n, stan in zadnje birabUto po« gre&aacer	Bistveno okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev sa mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Okiicni rok poteče Uno
Jane« Vozel, rojen dne H. (t-bruarja 1891., samski posestnikov sin v Uolitah, občina Kresnice.	Slutil pri 27. pebotn- m polku ter od&el leta 1914. na rusko bojišče. Pisal zadnjič meseca aprila leta 1916.; od takrat pogrešan. Služil pri saniteti ter se udeležil bojev na srbski fronti; izza leta 1916. pogrešan. Baje utonil v Drini.	Varuh Peter Ostrež.	—	20. 1. 1922.; T 12/22-2.	10. septembra 1922.
Janez Debeveo, rojen dne 17 m»ja 1882., samski delavec v Srednji vasi, občina Podbrnfcko.		Bratranec Anton Debelak.	—	24. 1. 1922.; T 16/22-2.	10. septembra 1922.
Jane« Mežik, rojen dne 4 aprila 1894 , samski posestničin brat v Gozdu, okraj Kranjska gora.	Služil pri 17. pehotnem polku, ‘2. stotniji, ter se dne 31. marca 1916 udeležil bitke blizu Stanisla-wčwa;od takrat pogrešan.	Sestra Štefanija Mežik.	—	24.1. 1922 ; T 16/22-2.	10. septembra 1922.
Frano Šink, rojen dne 6 decembra 1874., oženjen posestnik v Čirčičab.	Služil pri 17. pehotnem polku, 6. stotniji,terso leta 1915. udeležil bojev v Galiciji ; izza meseca septembra 1916. pogrešan.	Žena Helena Šink.	Josip Vimpolšek, notarski konci-pient v Kranju.	24. 1. 1922.; T 243/22-4.	10. septembra 1922.
,17 A. Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopne firme:
79. Sedež: Colje.
Besedilo firme: Karl Pertlnač.
Obratni predmet: tvornica železnih, emajlnih in kovinskih izdelkov v Celju, tvornica Samotnih iz-ielkov v Štorah in trgovina s soljo na debelo v Colju.
Imetnik: Karel Portinač, tvorničar v Celju. Celje, dne 30. decembra 1921.
90. Sedež: Javornik.
Besedilo firme: Ladislav Škrinjar.
Obratni predmet: trgovina z mlekom.
Imetnik: Ladislav Škrinjar na Javorniku Št. 28. Ljubljana^ dne 27, decembra 1921.
81.	Sedež: Javornik.
Besedilo firme: Anton Žumer, trgovina z lesom. Obratni predmet: trgovina z lesom.
Imetnik: Anton Žumer, posestnik na Javorniku št 9.
Ljubljana, dne 27. decembra 1921.
82.	Sddež: Kočevje.
Besedilo firme: Gebriider Loser.
Obratni predmet: trgovina z lesom.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. januarja 1919.
Družbenika: Rihard Loeer in Viktor Loser, oba v Kočevju.
Za zastopanje sta upravičena oba družbenika, •d katerih vsak zastopa družbono firmo.
Podpis firme: Vsak družbenik podpisuje: »Gebrii-fler Loser*.
Novo mesto, dne 12. januarja 1922.
83.	Sedež: Koroška Pela.
Besedilo firme: Ivan Pravst.
Obratni predmet: pekarstvo.
Imetnik: Ivan Pravst na Koroški Beli št. 68. Ljubljana, dne 30. decembra 1921.
84.	Sedež: Kranjska gora.
Besedilo firme: Leopold Zorč.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in ■Žganjetoč.
Imetnik: Leopold Zorč, Kranjska gora št. 22, Ljubljana, dne 5. januarja 1922.
85.	Sedež: Kropa.
Besedilo firme: Franc Šolar.
Obratni predmet: trgovina z lesom, ogljem, čre-«lom in žaga.
Imetnik: Franc Šolar v Kropi št 72. Ljubljana, dne 12. januarja 1922.
86.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Just Piščanec.
Obratni predmet: carinsko posredništvo.
Imetnik: Just Piščanec, glavni carinski revizor
v p. v Ljubljani, Slomškova ulica št. 16. Ljubljana, dne 27. decembra 1921,
87.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Rajko Ranzinger.
Obratni predmet: carinsko posredništvo. Imetnik: Rajko Ranzinger, trgovec v Ljubljani. Ljubljana, dne 12. januarja 1922.
88.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Albin Smrkolj.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki na debelo.
Imetnik: Albin Smrkolj, trgovec v Ljubljani. Ljubljana, dne 12. januarja 1922.
89.	Sedež: Logatec.
Besedilo firme: Ivan Doljak.
Obratni predmet: trgovina z vinom in žganjem. Imetnik: Ivan Doljak v Dolenjem Logatcu« Čoviči št. 10.
Ljubljana, dne 12. januarja 1922.
90.	Sedež: LubeČno pri Celju.
Besedilo firme: Franc Sodin.
Obratni predmet: tvornica strešne in zidno opeke.
Imetnik: Franc Sodin, posestnik v Bukovem žlaku.
Celje, dne 30. decembra 1921.
91.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Iv. Kravos.
Obratni predmet: rokodelski obrt sedlarski, jer-menarski in torbarski in trgovina z usnjem, usnjenim, galanterijskim in vrvarskim blagom.
Imetnik: Ivan Kravos, trgovec v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 1.
Maribor, dne 31. decembra 1921.
92.	Sedež: Noršinci.
Besedilo firme: M. Belec.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki. Imetnik: Mihael Belec, trgovec v Noršincih št. 9. Maribor, dne 17. decembra 1921.
93.	Sedež: Planina.
Besedilo firme: Z. Kopitar.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Zvonimir Kopitar, trgovec v Gorenji Planini št. 106.
Ljubljana, dne 27. decembra 1921,
94.	Sedež: Pudob.
Besedilo firme: Franjo Vilar.
Obratni predmet: trgovina z lesom.
Imetnik: Franjo Vilar v Pudobu št. 26. Ljubljana, dne 27. decembra 1921.
95.	Sedež: Rakek.
Besedilo firme: Vladimir Lokar.
Obratni predmet: carinsko posredništvo.
Imetnik: Vladimir Lokar, carinski posrednik oa Rakeku.
Ljubljana, dne 5. januarja 1922.
96.	Sedež: Rečica.
Besedilo firme: Milka Bohinjec, rojena Florjančič.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnica: Milka Bohinjec v Ljubljani, Trnovska ulica št. 29.
Ljubljana, dne 80. decembra 1921.
97.	Sedež: Zagorje ob Savi.
Besedilo firme: Mirko Weinberger, trgovina z žitom in moko vseh vrst na debelo v Zagorju o. S.
Obratni predmet: trgovina z žitom in moko na debelo.
Imetnik: Mirko Weinberger v Zagorju ob Savi št 40.
Ljubljana, dne 31. decembra 1921.
II. Vpisale so se izpromembe in daidtal' ki pri nastopnih firmah:
98.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: F. Konig, Gemischtvaronfca®*-lung in Cilli:
Prokura se je podelila imetnikovi soprogi Flor* Ktinigovi.
Celje, dne 23. decembra 1921.
99.	Sedež: Kranj.
Besedilo firme: Anton Šinkovec.
Obratni predmet: mehanična vrvarna:
Glavni sedež firme odslej: Grosuplje » podružnico v Kranju.
Obratni predmet: mehanična vrvarna, tanrilnica predilnica.
Imetnik Anton Šinkovec ml.; bivališč* Grosuplje.
Ljubljana, dne 30. decembra 1921,
100.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Iv. Bonač.
Obratni predmet: trgovina s papirje*«! na dnbeltf in na drobno in knjigovoški obrt:
Prokura je podeljena Srečku Vršiču v Ljubljani Ljubljana, dno 14. januarja 1922,
101.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: J. Maček.
Obratni predmet: konfekcijska in manirtakturru« trgovina.
Imetnik: Josip Maček, trgovec v Ljubljani: Vsled smrti dosedanjega imetnika Josipa Mačk* se je ta izbrisal, vpisala pa se je kot edina imetnic* Julijana vdova Maček, rojena Širca, v Ljubljani Aleksandrova cesta št. 3.
Ljubljana, dne 30. decembra 1921,
102.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firmo: Alois Porsche Besedilo firmo odslej: A. Persche.
Vstopili sta kot javni družbenim Albina in Marija Persche, trgovki v Ljubljani, Pred škofijo št. 21 Družbena obliki: javna trgovska družba iz** dne 1. januarja 1922.
Firmo zastopa vsak družbenik samostojno tur j® tudi samostojno podpisuje tako, da zapisuj« ujett® besedilo.
Ljubljana, dne 30. decembra 1921.
103.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: H. Suttner.
Obratni predmet: eksportna trgovina » urami, zlatnino in srebrnino:
Prokura Leona Vašiča so je izbrisala. Ljubljana, dne 30. decembra 1921.
104.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Rudolf Kiffman.
Obratni predmet: stavbno podjetje:
Besedilo firme so glasi odslej: Rudolf Kilfmati Maribor, Meljska cesta št. 25.
Vstopil je kot družbenik inženjer Rudolf Kiffman ml.; zato javna trgovska družba.
Pravico zastopanja imata oba družbenika samostojno.
Besedilo firme podpisujeta oba družbenik* samostojno.
Maribor, dne 17. decembra 1921.
III.	Izbrisale so se nastopne firm«
105.	Sedež: Kranjska gora.
Besedilo firme: Josip Budinek, eksportna leso* tvrdka Kranjska gora.
Obratni predmet: trgovina z lesom:
Vsled opustitve.
Ljubljana, dne 31. decembra 1921.
106.	Sedež: Ljubljana,
Besedilo firmo: Jančigaj & Gagel.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom Vsled opustitve trgovine.
Ljubljana, dno 19. januarja 1922.
107.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Theodor Korn & Comp.
Obratni predmet; vodovodne instalacije;
Vsled opustitve obrata.
Ljubljana, dne 24. decembra 1921.
108.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: M. Pipan, družba z o.
Vsled opušta kupčije.
Maribor, dne 31. decembra 1921.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.