Beri danes ,Cen& ùi ie> kaj ist Rimino plačana v oofovinL t gospodarski priložil Vena "L O.SO Domoljub V ClubUan» 25. JunJ/a 1941-XIX ^ Ceto 54 Štev. 26 Redazione • Amministrazione: Lubiana, Kopitarjeva 6 — Letna naročnina 18 Lir; inozemstvo 30 Lir Vojna s Sovjetsko Rusijo Nemčija, Italija, Rumunija in Finska napovedale vojno Sovfetski Rusiji Do« 23» junija, to j* preteklo nedeljo xjntraj ob zori, fcJ oborožene sito Nemčije skupno s finskimi in romunskimi fatami prestopila mejo Sovjetske Rnslje. Zgodovinsko odloütev, t katero je Nemčija skupaj s svojimi lavezaicaaii stopila t vojno s Sovjetsko Rusijo, jo ob pol lestik zjutraj objavil po radia nemški propaganda! minister dr. Göbbels, ki fe prebral proglas aemlkega državnega poglavarja in kanclerja. Istega dno so Indi romanska Sate ok trek ajutraj prestopile mejno reko Prat tar vdrla aa rusko ozemlje. Za vrhovnega poveljnika romunskih oboroženih sil jo bil imenovan državni poglavar general Antonesen. Prav tako istega dae jo Italijanska vlada obvestila ruskega poslanika, da se Italija od pol lestik toga dne nahaja v vojnem staajn a Zvezo Sovjetskih socialističnih republik. Novica, da se je Fitutovska Italija postavila ob bok Nemčiji v tej velikanski bitki, je v nemškem narodu vzbudila živo zadoščenje, kakor ga izraža nemški tisk. Kakor poročajo dosedanja vojna poročila, so se takoj vneli na rusko-aemški meji ob prvih jutranjih urah boji. Ratko letalstva je poskušalo napasti vzhodno Prosijo, pa se Aa to al posrečilo, nasprotno pa je nemika pehota ob treh zjutraj brez kaka topniške priprave začela napad na meji med vzhodno Prosijo la Rud jo. Napad so podpirali oddelki pionirjev, ki se jfln je posrečilo reCti važnejšo mostove sa prekod. Rasi so ie ponoči mrzlično utrjevali svoje postojanke ob svita reflektorjev. Nemški oddelki io nenadno napadli že davno pripravljene ntrdbe. S Finskega prihajajo poročila, da so tam v nedeljo zjutraj sovjetski bombniki preleteli razne predele finskega ozemlja ter metali aa razalh točkah bombe, Id also povzročile znatne škode. Iz Romnnije pa poročajo, da se je boj proti fovjetsko-raskim četam začel aa celi črti od Bu-kovinskih gora pa tja doli do Črnega morja. Romunija je mobillzarala vso vojsko na kopnem, v zraka ln aa morja. Hitlerjev proglas o vojni z Rusijo V nedeljo zjutraj je nemški propagadni minister dr. Göbbels je ob začetku sovražnosti med Nemčijo in Sovjeti prebral po radiu Hitlerjev razglas, ki v uvodu utemeljuje, kako je Anglija hotela z obkoljevanjem uničiti Nemčijo in kako je Nemčiji, Italiji ter Japonski odrekla pravico do bogastev sveta. Leta 1939. je Anglija prepričevala svet, da Nemčija ograža Litvo, Letonsko, Estonsko, Finsko, Besarabijo in Ukrajino, zaradi česar so nekatere od teh držav sprejele angleška poroštva ter stopile v obkoljevalno fronto proti Nemčiji. Zaradi tega je Hitler bil primoran podati slovesno izjavo, da bo spoštoval ruske koristi. Posledica pogodbe, ki jo je sklenil s sovjeti, je bila, da je moralo nad pol milijona Nemcev zapustiti stare domačije, da jih ne bi boljševiški red docela uničil. Tisoči in tisoči teh Nemcev so izginili, a Hitler je molčal na vse to, ker je hotel doseči popolno pomirjenje s Rusijo. Toda sovjetski oblastniki so že ob nemškem pohodu na Poljsko zahtevali tudi Litvo, ki je Nemčija ni nikdar mislila zasesti. To je bil samo začetek sovjetskih izsiljevanj. Po zlomu Poljske so Angleži poslali v Moskvo za poslanika Crippsa, ki naj bi odnošaje med Anglijo in Sovjeti razvil po angleški zamisli. Prve posledice tega so bile priprave za napad na Finsko in baltiške države, kar so Sovjeti utemeljevali z razlogom, da jih nekdo ograža. To bi mogla biti edino Nemčija. Hitler je tudi na vse to molčal. Ko je spomladi Nemčija umaknila večino svojih čet z vzhodne meje, so Sovjeti začeli zbirati svoje oddelke v takem številu, da je to bilo treba smatrati za ograianje Nemčije. To število se je vedno bolj množilo, tako da v avgustu 1940 koristi Nemčije niso dopuščale več, da bi bila država na vzhodni meji brez varstva. Namen sovjetskega zbiranja je bil vezati čimveč nemških sil, zlasti le- talstva, da ne bi Nemčija mogla naglo in uspešno končati vojne na zahodu. Ta namen je odgovarjal angleškim in sovjetskim težnjam, da bi se vojna podaljšala in Evropa omagala. Ruski napad na Romuaijo je imel namen prinesti Rusiji važno gospodarsko oporišče, s čimer naj bi bila prizadeta zlasti Nemčija. Ta vdor in pa aagleško-grško zavezništvo sta spomenila tudi Balkan v bojišče. Romanska vlada je podala nujen klic na pomoč, toda proti nemškim načelom (e Hitler u miroljubnosti svetoval, naj popusti in izroči Besarabijo Sovjeiom. Pač pa sta Nemčija in Italija prevzeli poroštvo za ostalo ozemlje. Da bi se končno rešila vsa vprašanja glede vzhodae meje. je bH Kvabljea v Berlin sovjetski zanaaji minister Mo-ov, ki je pri tej priliki zahteval odgovora na vprašanje, ali bi Nemčija svoje poroštvo.. do Ro-mnnije izpolnila tudi proti Sovjetski Rusiji, ali bi Nemčija odrekla Finski svojo pomoč, ker se je Rusija odločila, da ne bb več dopuščala, da jo Finska ograža; ali bi Nemčija privolila, da prevzamejo Sovjeti poroštvo za Bolgarijo in pošljejo tja svoje čete in ali bi Nemčija ne nasprotovala, če bi Rusija zasedla nekaj novih važnih oporišč ob Dardanelah. da dobi izhod na morje. Na prvo vprašanje je bil odgovor, da nemško poroštvo velja za vse država, da Nemčija nove vojne proti finskemu narodu ne more dopustili, ker né verjame, da bi mala Finska ogražala Rusijo, da bi so glede Bolgarije Nemčija morala posvetovati s svojimi zavezniki in da he dovoli Rusiji zasedbe oporišč. Tako stališče do sovjetskih zahtev je Hitler zavzel kot obvezni zastopnik evropske omike. Posledica teh odklonitev je bilo ojačeao politično delovanje proti Nemčiji: poskus prevrata v Romuniji, ojačeno zbiranje sovjetskih čet, zlasti padalcev in oklepnih enot. Nemčija pa ni imela > niti ene motorizirane divizije ob meji. Zločinako sodelovanje med Sovjeti In med Anglijo je dokazal zlasti prevrat v Jugoslaviji, ki ga bmo pripravili izkljnčao Angleži, temveč bistveno Sovjeti, ki so po prevratu sklenili ie prijateljski pakt s Simovičevo vlado. Obljubili so jI celo, da ji bodo S0'00 PO*'1!»1' orožje, letala in drago za boj proti Nemčiji Nagli prodor aem-ških sil v Skopi je in Solun sta to preprečila. Srbski . letalski častaiki pa sb zbežali v Rasijo ia bili tam sprejeti kot zavezaikL Sovjetski načrt je bil ta. da naj bi dolga vojna na iagovzkodu omogočila Sovjeiom vae priprave, da bi potem z Anglijo ia ; ameriško pomočjo napadli ia štrli Italija Sovjeti so s tem izdali prijateljsko pogodbo z Nemčijo, aa znnaj pa objavljali preklice ia hli-nili prijateljstvo ter miroljubnost. Okoliščine so vse do sedaj silile Hitlerja, da je molčal. Zdaj pa bi vsako čakanje pomenilo zločin nad aemikim , narodom in nad vso Evropa . . Ob nemški meji stoji 160 ruskih divizij. Rusi že nekaj tednov krfijo meja ruske patrole so pred aekaj dnevi vdrle na nemško ozemlje, zalo je zdaj prišel čas. da Nemčija nastopi proti zaroti judovskih i« anglo-ameriških vojnih hajskačev, ki so se pobratili s prav tako judovsko m boljševiško : TVtrenutek se razvrščajo nemške sile v takem obsegu in števila, kakor ga sv« dozdaj še ai vi-del. Z njimi »o finske in romanske čete od severnega rtiča do Črnega morja, zdaj gre t» varnost Evrope in za rešitev vsega sveta, zaradi česar se je Hitler odločil, da izroči usodo ter bodočnost države in nemškega aaroda nemškim vojakom. Bog naj Nemčiji v tej vojai pomaga, kakor ie nikoli. j j Visoki komisar obiskal Dolenjsko Kmečke »rekivalstv» »ove pokrajine med Sodraino ia Metliko j t v nedeljo • preprostimi. a «Mateaimi maailcMari.iaaù ponovilo Visokema F ^ainarjn Ekse. Graiiuiija svoj« nat*» v akvi-« IBaiiatovske Italije. Bk Granati je porabO praznični daa ia je dopoldne »» patóae prefcil med Ijodstvom. da bi stopil t stik i novimi italijaBskimi državljani ki se mu f puiljivim poudarkom izkazali svoj* T*Tisoki Komisar Eksc. Grazioli je odšel iz Ljubljane ob osmih. Spremljati ao (U konzul !> Tarru. kteMW KT- aS. Messina, V »raliinjerski majori» Lombardi in Oovafter«. aoéeiaik tiskovnega nrada Comm. Titoli, posebni tajnik dr. Rallini, pokrajinski tajnik Dopolavora dr. Liberati. Pe rseh vaseh is vasicah pretepe poli se piar potale tribarrniee. cest« pa ae bile prepet» s aa-pisi » glavo Dutejo in imagi. Daeejevega odposlanca t Slaveaip j» » S» draiici sprejele v6e Ijadstvo in krajevne oblasti, razporejene ob eesti. Pozdravili so ga ponovni vzkliki »žiriac la podarjene ma je bil* cvetje. Po kratkem postanku jc nadaljeval pot v Ribnice. kjer sprejem ni bil nič manj navdušen. Prijazno mestece ms je poslal» nasproti vse fvoje šolar ie. Eksc. Grazioli je šel med gostimi msoucami ljadstia k pveetedu bataljoa» t greaa-dirskega polka, ki mi je izkazal slaibeae časti, potem pa »e /e padal aa trg, kjer s« ma predata rib vse krajevae oblasti. Poten je ned velike pezoraosije spregovoril Ijadstra in sagotoril, da b* Italija dala bUgastnaje in delo, sposta val* vera, jesik ia aavade deieie, kakor je «bljubil Daee. Takoj nato je obiskal cerkev ter sedeže javnih uradov. Med novimi živahnimi pozdravi je zapustil Ribnico. Nato ie nadaljeval pot proti Kočevju, industrijskemu mestecu, skritem v morju gozdov. Vse prebivalstvo se je razporedilo ob (basi glavne ceste, da pozdravi visokega dostojanstvenika. Med ljudstvom so bili tudi tržaiki skvadriati, ki to am iz- rekli prvi pozdrav ter zastopstvo Nemcev v rjavih srajcah. V pisano sliko so skupine žena v narodnih nošah vnaiale five barv«. Na kraievaem poveljstvu je Hkfcc. Grazioli!» sprejel poveiinik XlX.ArmadneJ;: «bora Eksc. Ro-botti, polkovnik Barbieri, poveiinik IL £rtnadir-skefa polka ter polkovnik Luridiana Z niim is z vsem polkom se je udeležil v taboru maie. Polk ie potem zapel »ardmsko himno, himno imperije »Giovinezzo« Po maii se ie poklonil zastavi Ü. polka, pri katerem je v svetovni vojni služil kot stotnik Pa paradi te?a polka je »se. Graiieli sprejel župane iz »kraja, višje duhovščino. zastopnike nemške narodnostne skupine ter zastopnike delavstva. Upoidae se je «slavil v greaadirtki vaj«miei, kjer ga je aa vda iene pozdravil poveljnik polka. Eksc. Graziati pa aia je odgovoril t ponosni» besedami. Poslednje razdobje dneia je prebil v Metliki. Vse prebivalstva se je zbrale na trga s miadiaa. občinske gadi» in gasi lei na reta, v sredi pa je bil bataljoa 23. pehotnega poika. župan je Visokega Komisarja pozdravil v imena mesta, aate je Eksc. Grazioli stopil aa oder ter ie enkrat poudaril blagohotna*čustva, ki navdibajej» lašistov-sko Italijo t »žirom na slovensko prebivalstvo. Potem se je adeležil odkritja dveh spominskih plošč, postavljenih r spomin prihoda italijanskih čet v Metliko, ena plešča v italijanščin. ena v slo leaščiaL Sate se je adeležil mimohoda veličastnega bataljona in odšel na okraja» poveljstvo, kjer ms je iapan poklonil ametniški kipec is brona. predstavljajoč Zmago s krili. Pri tem je izrekel nekaj toplih besedL Kalo je Eksc. Grazioli odšel v cerkev, kjer se je adeležil Te Deaau. aa občiai pa je prisrčno sprejel oblasti ia zastopnike ljudstva. Pred odhodom iz Metlike, ki ga je »e enkrat navdašeao pozdravila, je obiskal gledališče ter se čei Sov« mesto vrnil v Ljabljan» ob 19. Oblastvene odredbe Visoki komisar za Ljhhljaasko pokrajina odrej a : Člen t. Krtina moka, testenine ia riž se zatirajo. Za vsak« osebo ae določajo tile mesečni obroki: 1 kg riia, t kg testenin, 7.$ kg kraka ali t kg krasne moke po izbiri potrošnika. Clea 2. Obrok kruha ali krušne moke ia te-steain ae gre pridelovalcem žita ia tistim, ki živijo z ajimi v skapnosti. Člen 3. Trgovci, vštevii javne «Arate, smejo oddajati rarioairaaa živila samo za od rezek živilske nakaznice. / Člen 1 Živilske nakaznice porazdelnjejo občinski ara«K. Clea 5. Prehranjevalnemu zavoda Visokega komisariata ae poverj« izvrševanje te naredbe. Clea i. Racioairanje živil iz čieaa 2. stopi v veljavo z daem a. t m. in se razdeli za razdobje od 23. do T*, janija 1 L ena tretjina določenih obrokov. Clea 7. Clea 1 naredbe št 19 z dne lt. Barca IMI te akni ja. Clea 8. Ta naredba stopi takoj v veljava. Ljabljana, dne 18. jaaija 1941-XIX. Visoki komisar aa Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLL Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino •dreja: Clea L Vse zaloge spodaj navedenega Maga» ki ao aa daa M. jnnija 1941-XIX pri proiz-vodmkik, trgovcih na debelo ia aa drobno, pri zadragak, zajednicah (zavodi, bolnišnice, zave-Wèa, javne knkbije Itd.), hotelih in restavra-»orajo prijaviti do vštetega 23. jnnija IMI-XIX občini, kjer je blage spravljeno. Z* Clea 2. Blago, ca katero velja prijavita dolžnost. je: a) pšenica v zrnju in pšenična moka (št • in enotna moka); b) rž v zrnjn in ržena moka: e) koruza v zrnjn in kornzna moka: č) mešana moka. pšenična ia kornzna ali ržena: d) riž; e) testenine: f) sladkor: g) olivno olje in semensko olje: b) slanina in mast; i) pralno milo. Člen 3. Zaloge naštetega blaga, ki so pri proizvodnikih in trgovcih na debelo, so od 28. jnnija 1941-XIX pod zaporo na razpolago Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino (»Prevod«), ki ho imel aa skrbi »jih razdelitev za potrošnjo. Člen 1 Prijava ce mora napisati na poaeb-nem obrazcu, ki se dobiva pri občinskem arada. člen ?. Občinski aradi morajo zbrati vse prijave ia jih poslati Prehranjevalnemu zavoda za Ljubljansko pokrajino (»Prevoda«). Člen «. Kršitelji prijavne dolžnosti in tisti, ki bi prijavili neresnične podatke, se kaznjejo denarno do 5W lir, v bnjših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba blaga. Enako se kazanje jo tisti, ki kupujejo ali prodajajo blago pod zaporo iz čleaa 3. Člen 7. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljnbljaaa, dne 18. janija 1941-XIX. Visoki komisar ca Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino , »• J»redbo št. 4 a dne 21. aprila 1941-XIX, s katero se je rajfirüa za poštni ia brzojavni promet in za telefonske pogovore v Italijo prejšnja tarifa za notranji pVoiet, ia lievfii i! r"> ie ta,rifa" k! £ ' Kraljevini Italm veljavna, kot celota za ob&nstvo agodnejša nego s prej omenjeno nnredbo do-točene tarila, odreja: Člen t. Od 27. janija 1941-XIX dalje se raz. tirja na I jaJUjam*» uokrajiao poštna, brzojav. aa in telefonska tarila, ki je v veljavi v Kr„. Ijeviiii Italiji za notranji in za zaMajt promet. Člen 2. Bivše jugoslovanbke znamke, kakor koli pretiskaoe. to veljavne xa poštnino lt do vštevsi 21, jaaija L L Kdor kali bi še imel pratista»? Jugoslovan-Ae za« m Ite. |lk lahko prediali do vštevti ». js. ni ja t 1. poštnim uradom v zameajavo za itoli, janskr znamke v mdrrzni vredaosti, oziroma ustreznem skupnem znesku. Po preteku tega dne zamenjava ae bo \t{ dopustna. Člen 3. Od 27. jnnija dalje se poštne po-šiljke. ki bi bile Irankiraae s kakor koli p re. tiskanimi bivšimi jugoslovanskimi znamkami, smatrajo za aefraaklraae ia se zaradi ieea obremeni naslovljenec t kazensko pristojbino. Cien 4. Od 27. junija dalje se prelistane bivše jugoslovanske znamke, vzete iz poštneci obtoka ia vrnjest zalogi poštnih vrednotni« v Ljabljaai po vseh podm/Jiirab glavnega mesta in po uradih v pokrajini, zberejo pri p. t uradi Ljubljana 1 — glavna pošta (okence za zbiralce znamki, kjer se bodo prodajale ohèiastvii izključno v Halelistične namene ter f* imenski cenL Člen 5. Ljubljanski pošti 1 je prepovedano prodati hkrati več ko eno serijo znamk isti osebi in sprejemati v plačilo drugačen denar ke italijansko lira. Ljabljana, dne 18. jaaija mi-XLX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI. Tuja živina t občini St. Peter pri Xovem neslo Pri raznih posestnikih t občini ta. Peter pri Kovem mesti: se nahaja naslednja iiviaa. ki je oo demotMlizaeiji ostala brez lastnika: Konji: Konj Juks, na glavi lisa. star 3 leta. — Kobila trne barve, stara 7 let. — Kobila prama, stara 9 let. — Konf ivarc. star 8Ü let — Konj fuks. na glavi ima -Liso. star 10 lei — Kobiia fava rea. stara ti jet — Kotüu iiml ja, stara 6 le'. t- Konj rdeče barve, star 13 tet. iig iL 25F7 — Kobila stara 14 let, iL 411. — Kobila, tiras i fuksa. stara 9 let — Konj pram. star 9 let. — Konj pram, z liso na glavi, noga bela. star 16 let — Kobila- prama, stara 19 let. — Konj fuks. ca glavi belo liso, star 10 let — Konj. rdeč. bela noga. bicelj: zadnja desna, star 12 let — Konj ivarc. star 12 lei — Konj kostanjeve barve, zadnji nogi beli, star 7 let — K on šimelj. star 5 let — Konj fuks, vse 4 noge bele, 3 lise na plavi, star 18 leL — Konj pram. star 8 lei iig it 2213. — Konj pram, star 9 let — Konj Sirast pram, star 10 lei — Kobila švarea. stara 7 let — Kobila prama. stara 16 let žig it. 81 in 83. — Konj pram, star 12 let. — Kobila prama. na glavi lisa. stara 4 leta. — Konj švert. na glavi zvezda, star 12 let — Konj fuks. lisa na glavi, št 1293. star 13 let — Kobila prama, na levo oko slepa, stara 16 lei — Konj pram. i belo liso na čelu. star 8 let — Konj šimelj. star 9 let — Kobila ivarra, na glavi S zvezde, stara 13 let — Konj. trn pram. it 240. star 13 let. — Konj ivarc. J zvezde na Čelu, star 6 let Voli: Vol črne barve, star S leta. — Vol sive barve, star 3 leta. — Vol lisast «ar 6 let — Vol črne barve, star 3 leta. lisa na Čehi. — Vol sive barve, star 4 leta. — Vol sive barve, star 5 let — Vol pienične barve, star 5 leL — Viri monta-fonske barve, star S let — Vol rdeče barve, z belo liso, star 4 leta. Tep Kanon, kakor se ta imenuje skoraj po evem svetu. Od kod to ime? Učenjaki so dognali, da se je »kanon« pojavil v 1«. stol., ko eo biti Italijani v vojnih zadevah vodilni Takrat so top enostavno imenovali cev. Cev se pa glasi ▼ italijaničini >canna«. Kadar pa hoče Italijan neko Stvar označiti za veliko, prida besedi končnico »one«. Tako je nastala beseda »cannone«:, kl jo dante poznajo menda vsi jeziki sveta. Najbolj znana narodna na akrajnem severu naie zemeljske oble eta: Eskimi in Laponci. Eskimi prebivajo v predelih med vzhodno Grönlandijo in skrajno severno abalo Azije in so bili _ poleg Laponcev — prvo (polarno) skrajno severno ljudstvo, znano Evropejcem. Zakaj vest o Eskimih je prodrla v Evropo ie leta 963. Skupno število Eskimov danes n« presega 37 tisoč dui. Eskimi, bivajoči v središčnih predelih prej naznačene pokrajine, lovijo poleti severne jelene, pozimi pa morali« pse (tjuljne), bele medvede in ie kaj. Eskimi severovzhodnh bivališč zalezujejo poleti kite. Rastlinska hrana na daljnjem aeveru komai pride v p »štev. Kako pa je tam • prometom? Po vodi se vocilo Eskimi v kajakih, to so čolni za može, prevlečeni • kožo. Ženske pa uporabljajo pri vožnji po vodi odprte čolničke, tako imenovane umijake. ro ledu se takimi vozijo • sanmi, h katerim uprežejo pse. Na lovu Eskimi zelo spretno uporabljajo lok in streljico. Poleti bivajo Eskimi v šatorih iz koie, pozimi pa jih varujejo pred hudim mrazom hišice iz snega. Prebivalstvo obeh spolov je oblečeno v kože. Laponci žive v severni Finski, na polotoku Kola, v severni Švedski in severni Norveški. Vseh je okrog 32.COO, od teh 5000 potujočih Laponcev (nomadov) z okrog 450.000 severnimi jeleni. Laponci so dobrodušni, gostoljubni, majhne rasti, drobnih kosti, okrogle lobanje in širokega obraza. V 17, 6toletju so se Laponci pokristjanili. Prestopili to deloma v pravoslavje, deloma v luteran-stvo, vendar je še precej poganskega v njih. Laponce lahko razdelimo v tri vrste: v gorske, gozdne in obalne. Prvi potujejo še vedno kot pastirji iz kraja v kraj, ostali pa se vedno bolj oddaljujejo od svojih starih šeg in navad, sploh od nekdanjega preprostega življenja. Nikar ne mislimo, da visoko tam v deželi snega in leda ni iol. V severnem delu Švedske n. pr. leži naselbina Kiruna in 17 km od tega kraja je laponska vas Jukasjirvi. — To selo ima okrog 30 lesenih bajt. Tam ni cest Najmanj osem mesecev v letu pokriva označeno pokrajino debel sneg. Sola sestoji iz treh lesenih koč, od katerih ima vsaka po en razred in sobo za učiteljico. Sola traja sedem mesecev, počitnice pet. V počitnicah morajo otroci trdo delati. Najbrž tudi ie učiteljica z njimi, saj je tam revno ljudstvo. Skoraj edina hrana v teh krajih je mleko in meso severnih jelenov Dotikanje t nosom pri slovesu. Laponski šotori so sestavljeni iz tankih kolov, ki jih nasekajo v gozdu. Nekateri so pokriti ■ brezovim lubjem, drugi z blagom, ki so ga kupili doli na jugu, a tretji s kožami severnih jelenov. V šotorih ni nobene mize in nobenega stola. Po Laponke pri čaja tleh so potresene hrezove vejic«, preko njih pa so razprostrte iz kož« severnega jelena izdelan« odeje in usnjene blazine. V loncu «e kuha juha na ognju, ki ga kurijo ■ lesom. Mati nosi na hrbtu malo zibelko iz usnja. V zibelki leži dete, povito v mehko, belo kozja Laponci dobe skoraj vse, kar rabijo, od severnega jelena. Vleče jim sani, daje meso in mleko, ki ga pijejo sveže, oziroma delajo iz njega sir. Obleke imajo večinoma iz kože severnega jelena in sešite so iz niti jelenovih kit in sicer s pomočjo šivank, ki jih Laponci dobe tudi iz jelenovih kosti. Postelje »o mnogokrat vreče iz kože severnega jelena, napolnjene z mahom Zdaj pa še nekaj o Eskimih. Pri Eskimih sta! zelo čislani živali tjuljen in kit. Saj sta tudi nad vse koristni. V svetilkah gori tjuljenova ali kitova. mast mah pa služi kot stenj svetiljke. Iz tjulje-novega mesa in krvi pripravljajo juho. Jedo tudi surovo tjuljenovo slanino in slano meso. Čolne izdelujejo iz tjuljenove kože in lesa, bič« iz tjulje-novega usnja in iz »te snovi tudi plahte za šotore, v katerih žive poleti. Čeprav je življenje Eskimov, Laponcev in drugih skrajno severnih narodičev nekaj izrednega, so zadovoljni s svojo usodo in ljubijo svojo snežno-ledeno domovino, ki ji toliko mesecev daje zasilno svetlobo severni sij. Saj se čutijo v njej v svoji preprostosti svobodne, zadovoljne in »rečne. Savani )«lea kot vprežaa živina. ^SKRflJj^ oi^TT^ Laponec « severnim jelenom Q (Lennep J pcciklj irskega nerečia Bast katoliške Cerkve M jniea t« « 1 ilo. #*-/»-« a inums» 0 Ct kur m . i » «K« Mt^inuM (KH/l 'JHM » ft» htMiiMMtB .._____ matlijif (**»'<( • «I*A «»(tlK «ftiner»If-V jt t b \m*>-* .-1J4 f'uw: & t0x t* V a ja :I «*».-f't fcjlMtmta Iman » T.-Ì I«»*« vi."-iuvj!v>nv «truici: i « u!; &x m * vfrwi T vv» ' f tW'l«' •«_ V Vt r*'* läf'A iW.iil » b >< n» prt-na WBWI' j»*».*» It»Ot» h r> »OBkVr laos.-^. M.' « J^üll «K« i VHAeK«,* <* j» to I. Itofc r j».**, brt/m* ^r»'J «Hj t/Ojuuefi» p>. v.» «atwn^te» ir-lumOhivn V t« t* a** * prjftjti i-Mfvn-m* M h»V-rbarvil mto* mr.t i* wtuwurr**> V*j,ki v/rti-V/vt** »»v t* fm vi z*4**<«jjf u ma g kr»U//if»i«;Bji »n>t»»-W »ti;/./» j. »*(*» yt Ivii 4» JA- t»<,fcg«*j tirr*4iì «rxMbMiw >IUto!i- W * * a» fere. V totk Ufi«-Ufi». M U 4«a««ia a««*«»» u «mfct weU*. It** vife*. t» «m to 4 t*******m aanrt» V4**M« Ir«», wo*«« to *to»*>- tjU«ri* »«< «o m; ksttur«, i«à> »M urfil.« I. pf«| MM »r^kros* K "S* H» Ma prstni f/c««rt! k»«-jtotor* M f**fe**. » r'oOM Cfe«. 2« v*»prej j« E**»'1".44. •unni orto«««. U »o io a»«)«. »> MtoMti pwtoar^m. ki pa je kat/Ačar/i 2Ž?«to3ll *** * "t**"*!« kr«Ki»»«r- ?.—wia i» %Bj.nii ia nit voVrter n H» * ajn.nin »-n nnr-Bi^»ti:t. i.i in " jr- n^—i i--viPrt c»n!rv> ? Oota^l aur-i; Z ««UM "«čim m «ti im*TK r'ii1. ta:*;>anent votii" .i a »jaia wjrn n » agwin«';! Ti»"H'iiwTt a r.»n KV-.-uui *rk.i. »«.aiBieiB» '' Coimtft i» BH17I—rr t»»Iiaa p- rwsw mi ir-vf »uitw-miü n • imti^f. laramor 11» ct u« v vranf^- Tumb «t aaici^ti.i »'jsta u ■ K.mu »rwt Ci-iai>'iihif«M> "i'.nn, i» ."ir- V5 Rjr-ia i*JV imriti*. « j. J MI m «m . 4-mu reaiu WM-m «J '.- liv a JM'O» Vnamt jiriri.'A (i-aiii b» jm /» ia KtWKiimv« et CTÉtnn» aiuč-jt d a» *t vujri i j» jtv i^-.ii.a t e_. O * ti«, ct»- - « o «IjUMaBi/fr II *ti«i U r»». ^-i Tj'-fcits.at. K lut. i/tr.i »njj tiM waium;. — j* S»jjfO&. oe« ja 2S&.W. fc» .it »o^eirTato Mcerit kiA- : {AT — f/ OiBUrtC X »»> r» £ i« iriartm a~ a r» ttvr . «4.i »t i^r a i» Cui^itA trjdj^^ «i 2* *t JA/-J I M^iii r k a. » ««.ri U naj» M7 » Ornavi. 'jVJ/tiM n i/ i»: M« «Tt IrtfcL m»* trot tjwiL mrsjt 4uto Pr<4«wl»wki E-'^W-.^r • tea r«- tk*» ka'Oi'aoe 'j«i> wjtfi; »v.k^tr si ta* r t*u*rnm\ Mi yr\Vami «L'i"!ji>t-y-za !;o4- »*►» k«t V CvcseCa. «i-»- U^liteéj» Itott. Z?'!j he tiKìaii ai pri rn>-trw B»fs>j yrSttMS »•rt/rrt^» «4«»! k'»'1 ■» Zas 4tT»)*i /mfct, »► rtrrre"! » farti rro* «tov«, owit «. fr»» >» dritra:! «So tar-r-j eaaiwi^srMaii t o/ik Mj». 04 P»nkteja ai i*« otMc r vaiti »»ri k« « U dm-raiaa rm>«. kt um y- z»t.;iata i-aWra aieror»! «rtrlMs'.ßts/i. kdai ikw»Wi BiH — f+l «e/ü iJriaraikL a wijez» ia litiiwtjt» tri bau k'.l ie bèi od. ai bito.« Smrt francoskega komunista « hipoma zavedel, odprl ofi m ta/rtt^.^Ä' ^ dei"' oprtan, ,n v«. -'m. "\J* »•« druge vato grehe ton vam pravkar fTi1 »r »Da.« »Poleni pa iz v tega tvojega trca ponavljajte upam , Te in ljubim Te iz vtega tvo^a srca. Ukreno obžaluješ vie tvoje grrtc in nit prosim odpuičanja.. r ^ m ie za- Ko i'Mwit e'amo P0!?0?'i, molitve. ko i« končal, tem mu dal odvezo, on oa te to ie enkrat prav lepo pokrižai. ' P * * U Kani |t podlegel tole čez 12 dni. Bil le vet Ä naL?BogT. "m m°gH Mm Predat'- K | JUivlifet feti» T« ntkat Ito* ^ CA, tia^i 7 mmf.n & m an.« i 4 lin.: a iA « vt-.i 1 rSta! a 4r» anöi,«., Cfcruf i « * rAtiuai« tir-.^« rtd jirirM ■ ,fi .i ur'jin «Sa i umC i i (;„ ».«-■ na ac-'Mii ta 4 fit, t lt-lato»-.» Mi t SÌA * c.-. -, Bilico..., a j i. ML üb to «tJi^^m t aulujotan jm«è 1«! ni wi«4 Ariu. t. a »ij j, uluiiuk yvc aTHi»»«f>»m Maji V t m Araàd sa*at» ti C«r« r» « prstni, i upratru ni ^ litim 1 trt-cjM, ta i»Ma Lvrc^t. tac» ti triiiaut r»čujtis «ikù i. ugui «mu,tu,y« u'^i^wi La 1 l'JX >* j.aria.a za «a.ui. iS f.ti-jiiiiBipT "i TT : r m. : Čl W < i l Irrida UITI' ujli. yröirrw U to X jTrii'itjiri i ziačs kra4«ač ja as feS tu-if -«ugnili kr.m trt-r» za Cariar M. fiàitoaB. Ksmü fntfi inaärta « anca Ceriti I*, re- «jai>i li jtiiiisiKt-» »ts-ciy» a rartt kai:,!i4» ■Al »ito Mssit ataraka Àesrie j» « v jzmfanV sìrzraatà afcs^tzai zt-axi T vttfck drlü «reta a to to TK «utoQ umcjbtsiM »tra Fe uit-i 11 «1 i«ì ja kr -./jj : wtii:::.t tu a tum kalc&lam* «AaS «r. K&. ••••«■•« «J'Ä-t» Oltrm nüt-w prjxéttt Sè nn&z«j Ti. • caai aGBata mito nrrüiwv 22C. c«r%«e M: j m prc*evuzaiai m*u m» 2» bit^mi i pr^ai- KaCoKifci dnevniki .--■» aa*>ex»«a kaWBkfrx H ae se W aredal. kak« je Tatoa kiMiàit »a »eer datti ton. ttok. V«i m i zrt«iai kaVIiBü «art« ;m**> na* kattodkt ki a» «n a^terife ajit^ dn^«. botti to vr^Üm. Tak« ■ kaMäke Fiacjt da»« z« mar»at n* B»»iiti brez dmr u >Le Cteut. ki « p-M W»« Franto izfeaia] da«**: » i '/nof »La Cm«i< rr^aJa tntMkto kaSoCš-™k daa n« satovrejto. za kaioüSfce r^r-tev vato« to mttotoe fivtjea* ««Ott t k*ì*i>itx> lai/t. Italijanki katefičaai iaato wtoc raljkaa»^» fiatila dia ka'oCJèa dnermki V Riain iziutoto >A i mire d* IUh»«, v lülaz. liti a dnernik >Italia«. O »OtterratOTe Roma «k M bito aa «dirč pe«tori»t» niestrve izredoo tefatneat ia vaiaut. b«em»ee. ki jih daje Khcerratore«. « i wi h»MHkth krocih pe aveta izredae oaoberaa» ia brez debale priznane: St. sloitoa fe na bar: i» a >H Debate« v Madrida. »B Debate« si je mal« pred voino nabavil najmodernejši rvtaeijski »troj v Evropi. .„Sedaj je vodilni katoiiiki dnevnik v Spanili »ABC«, ki ae veliko čita in je »ek> upoftev»n. Ostali tisk v novi Španiji je kar po vrsti Cerkvi naklonjen. -Halen e kra sa živlie Bostonski univerzitetni profesor dr. Revmond Pearl jc itudiral vpliv kajenja aa dolgost «vljeni». Zbral to itatistitee podatke, po katerih je do-toal. koliko tradesetletoikov dočaka iestdeeeto leto življenja med nekadilci, koliko med zmernimi kadilci in koliko med strastnimi kadilci. — Dobil je tladeče podatke: «0. leto jih očaka: od 100.000 nekadilcev..........66.564 od 100.000 zmerni!» kadilcev . , . 61.911 ed 100X100 strastnih kadilcev . . 46.226 Duhovne vele ze duhovnike Letos bo preč. gg. na razpolago več tečajev v Domu duh. vaj v Ljubljani. Predvideni so za' sodaj naslednji tečaji: od 7. do 11. julija; od 21. do 25. julija; od 4. do 8. avgusta; od 18. do 21. avgusta; od 1. do 5. septembra in od 22. do 2(5. septembra. Posebno priporočamo udeležbo pri prvih tečajih, da ne bo preveč navala proti koncu. Oskrbnina se lahko poravna tudi v naravi ali nadomesti z intenciami, ki bodo na razpolago v Domu. 7.a vsak tečaj prosimo dovolj zgodnjega obvestila, da moremo Še odgovoriti, če je prostor na razpolago. Upoštevati je treba, da poŠta včasih zastane in da večkrat ni mogoče ugoditi priglasitvam v zadnjih dneh. Vodstvo Doma duh. vaj v Ljubljani, < Zrinjskega 9. d Ljubljanski velesejem bo letos od 4. do 13. oktobra. Pokroviteljstvo je prevzel Eks«. Visoki Komisar Emilio Grazioli. d Posledice prostega potovanja po pokrajini. Sedanja italijanska oblast je dovolila prosto potovanje po Ljubljanski pokrajini. Posledice so se že |M>kazale. Ljudje so se sproščeno razprSili po okolici, železnica zaznamuje večji promet, ceste so polne kolesarjev po deželi, kmetje prihajajo in odhajajo, Se najbolj pa se pozna sprememba na poveljstvu karabinjerjev, kjer so do sedaj izdajali dovoljenja. Naval je pojenjal, le tisti se Se zatekajo na policijo, ki potujejo čez mejo. Največji promet bo pa gotove v nedeljo, ko bodo ljudje izrabili to ugodnost ter pohiteli v lepo božjo naravo. d Vprašanje premoga la cementa. V teh dneh je kila dovršena dobava večje količine premoga za Ljubljansko pokrajino iz trboveljskih rudnikov. Ta dobava je priäia v prvi vrsti v poštev za industrijo, v veliki meri pa tudi za hiSno porabo. V bodoče bo premog nabavljala iz inozemstva centrala za kurjavo v Rimu, ki .bo razdeljevala dobavljene količine v potrebni meri tudi Ljubljanski pokrajini. — Nadalje je prišla tudi že prva večja količ.ina cementa, ki je bila razdeljena med one tvrdke, katerim se najbolj mudi z nadaljevanjem stavbnih del. Pričakovati pa je, da bodo prišle Se nadaljnje količine; s katerimi bo omogočeno Številnim podjetjem nadaljevati delo, kar bo dalo zaslužka našemu delavstvu, zlasti Če upoštevamo veliki program za javna dela, ki bodo izvršena. d Pravilna ekrajSava ta liro. V Številnih cenikih in napisih amo opazili naziv Lit za italijansko liro. Pripominjamo, da je uradni naziv za italijansko liro samo »lira«, katero pišejo Italijani z veliko črko »L<. Zato je treba vse cene označevati ne z »Lit«, ampak z »L«. — Prejšnji način pisanja pri nas je nastal zaradi tega, da se razlikuje italijanska lira od angleške lire (libre) in drugih lir, kot so n. pr. turška*- egiptovska, avstralska itd. Zato je bilo pisano za funt Sterling (libro Sterling) Lstg., za turSki funt (libro) Ltq itd. Zaradi tega je treba nazivati liro samo »lira« in jo je pisati, če se okrajša ime, samo z velikim »L«. d Kedno poštno sveto • Kostanjevico bo v najkrajšem času vpeljala poStna uprava. d Z okna v tretjem nadstropja je padel na ljubljansko ulico 37 letni delavec Anton Skočir iz Kobarida. Je bil na mestu mrtev. d Stroj je odtrgal prste leve reke 31 letnemu kolarju Janezu 'Dezmanu, doma iz SavelJ, zaposlenem v delavnici delniSke družbe »Aviomonta-«a< v Ljubljani. d Razne neigede. Bibič Jože iz Ljubljane je mei delo pri žični ograji. Nerodno je delal in se jp pri delu precej opraskal po rokah. — Te dni je pred Ljudsko tiskarno nek avtomobilist podrl kolesarko Tomico Ljubo in ji prizadejal manjšo poškodbo. Kolo pa ji je'avto popolnoma zdrobil, škodo bo moral poravnati pač tisti, ki je zakrivil trčenje. — Hudo nesrečo pa je doživel Dečman Janez, ki je usluŽben pri Avtomontaži v Šiški. Delal je pri nekem stroju na električni pogon. Tako nespreten je bil, da ga je stroj zagrabil za prste >n mu jih odtrgal. — Matijus Jože, delavec lz dolenjega Logatca, je padel s kozolca in je dobil notranje poškodbe. Klepar Koncilija Viktor lz Kleč je imel smolo na kolesu. Nekdo ga je podrl s kolesa. Zlomil si je desnico in dobil tudi notranje poškodbe. Dijak Tepina Jože, ki je doma iz Kosez, je padel z drevesa in se močno potolkel po životu. d Nad 3000 din mesečno stane iivljenje hrvatskega delavca. Zagrebški časopis »Indeks« je objavil podatke, ki povedo, da potrebuje hrvatski delavec, ki je oženjen in ima dva otroka, za preživljanje svoje družine po sedanjem stanju cen na mesec najmanj 3031 din dohodkov. Kaj pa desetčlanske družine? Dopisniki! PoSiljajte nam zopet redno novice. Širite naie časopisje d Zveza Zagreba i Belgradom. Po večdnevnih razpravah so se končala pogajanja za uvedbo železniškega prometa med Zagrebom in Belgradom. Promet se je začel 19. junija. — V Zagrebu tiskajo tudi hrvaške državne kolke v dvanajstih različnih denarnih vrednostih. Novi kolki se glase na »kune«, novo denarno enoto hrvaške države, ki bo nadomestila prejšnji jugoslovanski dinar. Na teh novih znamkah so upodobljeni različni lepi hrvaški kraji. Vsi kolki so izdelani v velikosti 30X27 mm. d Prvi uradni statistični podatki e prebivalstvu države Hrvatske navajajo, da meri Hrvatska 115.122 kvadratnih kilometrov in šteje 7,080.629 prebivalcev. Med temi je 5,200.000 Hrvatov (vSte-tih je 800.000 muslimanov), 1,548.400 Srbov, 145.500 Nemcev, 70.000 Madžarov, 37.020 Slovencev, 44.267 Cehov in Slovakov ter 35.442 prebivalcev raznih narodnosti. Množina pridelkov je razvidna iz dejstva, da je 2,900.000 hektarjev zemlje posejanih z raznimi žiti in 1,100.000 hektarjev s koruzo. Ostala plodna zemlja obsega obsežne vrtove, travnike, vinograde in sadovnjake. Gozdov je okrog 4 milijone hektarjev. Brez teiav deluje DarmoL K «emu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanje lev,niti poli ran ja krogi jlc In ne gret» kl h toll. Darmol le okuien Kakor Čokolada. Ne potkuSajt« t neprelz» kuSsnlml preparati, »emve« uredit« tvojo prebavo < dobrim odvajalnim —^-lt —- d 240.000 živilskih nakaznic so razdelili v Zagrebu. Za knjižice in izkaznice je bilo zagrebški mestni občini plačano okrog 400.000 din. d Povečana moč hrvatskih županov. Z vsemi praznimi stanovanji na ozemlju Zagreba razpolaga mestni župan, na področju drugih mest in občin pa župani ten občin. d Hrvatski otok Brač bo v najkrajšem času elektrificiran. S podmorskim kablom bo spojen s celino, tako da bo dobival električno silo s slapov Krke. d Glede na trenutno pomanjkanje klavne živine namerava hrvatska vlada povečati število brezmesnih dni, namesto dosedanjih dveh. d Ribolov ob Dalmaciji. V Benetkah je bilo več razprav v ribolovskem druStvu o lovu rib ob dalmatinski obali. Sodelovali so številni italijanski ribolovski strokovnjaki. Da bi pospešili ribolov, bodo poslali ob dalmatinske obale več skupin ribičev iz Chioggie. Ribiči iz tega kraja so do nedavnega imeli svoje čolne na vesla, sedaj pa se bodo motorizirali. Povrh tega bodo organizirali tudi posebno prodajno organizacijo, ki bo skrbela za pošiljanje rib tja, koder je poraba največja. Delavka banka je sama kupila več motornih čolnov, od katerih je dala za lav ob dalmatinskih obalah na razpolgo 20. __ CVICEK pravi dolenjski dobite t CtntTilnl ilnirnl i Dublini. Stran g. d Obnovljen je železniški promet z MariborsnL Dnevno vozijo štirje vlaki v Gradec v obeh smtff reh, dva vlaka v Hajdino, odnosno do ptujskega mostu, po eden do Zidanega mostu in Ruš in trii« do Dravograda. d Tudi jajca na nakaznice na štajerskem. Kurjerejci ne smejo več svobodno razpolagati * jajci, ysak kurjerejec bì lahko pridrži za sebe ij za svojo družino toliko jajc, kolikor mu jih dovi ljuje živilska nakaznica. Vsa ostala jajca mori oddati v trgovino, ne sme jih pa prodajati zaselt nikom ali komur koli podariti. Vsak kurierejeS mora voditi tudi točno kontrolno listo, v kateri vpisuje vsak dan Število jajc. Točnost teh vpiso« bodo kontrolirali oblastveni organi. d Sekvester pri Trboveljski premogokepaf družbi. Namesto komisarja pri Trboveljski prem® gokopni družbi je sedaj upostavljen sekvester, zf katerega je imenovan odve'nik prof. Teobaldi Zennaro. d Zamena krušnih nakaznie za sladkorae na« kainice v Nemčiji. Nemška oblastva so dovolila f dobi treh poletnih mesecev: maj, junij, julij,-d| lahko vsak prebivalec zamenja svojo krušno n« kaznico za ustrezajočo sladkorno nakaznico, ti vsakih 500 gramov, za kolikor veljajo odrezld krušne nakaznice, se lahko dobi 125 gramov sla$ korja, seveda po plačilu ustrezajoče cene z4 sladkor. Kmetje la vsi, ki imate zemljo: N« pustit« neobdelane niti pedi lemljel, d Prosta prodaja masla in mleka prepovedal« na Sp. štajerskem. Izšla je odredba, da morati producenti mleka oddajati izdelano maslo v p® sebna zbirališča, ki se bodo osnovala v vsaki obč6 ni. Izdelovalci masla ga ne smejo na svojo rok^ prodajati, niti podariti. Tudi prosta prodaja mla< ka je prepovedana. Producenti ga morajo oddajati v mlekarne, kjer ga posnamejo, mlekarne pa g* prodajajo svojim odjemalcem. d Klanje živine na Spodnjem Štajerskem (g9* vedi, svinj, ovac, telet) je prepovedano brez kla^ nega lista. Tudi kmetje si morajo preskrbeti d® voljenje za zakolj živali za domačo uporabo. d Nove ceste. Nemci nameravajo zgraditi med drugim sledeče cestne zveze: Kranj bodo zvezali s Podkorenom, z Domžalami in z Litijo; nadaljf Kranj z Velikovcem na Koroškem. Ceste, tudi tU ste pri viSjem planinskem svetu, bodo široki 7.5 meira. « d 70.000 prebivalcev bo Stel Maribor. Prikltf» pili mu bodo 24 okoliških občin. d Bankovce po 1000 din so na Hrvatskem potegnili iz prometa in zamenjali za novi dena« »kuno«. Do 3000 din bodo zamenjali z novim de» narjem, za preostanek večjih vsot pa bodo dalj bone. Zamenjali so po 1 dinar za 1 kuno. d Nesreče s orožjem in razstrelivi so na Spo-al letalstvo. Pred približno letom dni k- bil kot r»-«J-poročnik s svojim letalom poslan v At*vn - . kjer je sedai našel prrzer»dnii grob Bil ie t »K značaien. plemeni! mladenič. Zaradi niejfrvre preprint» ljubeznivo«!i ga »e imela rada vsa (ara. Ko je odhatal v Ahesini io. se ie privi domov poslovil in Steverianci kar ne morejo pozabiti, kako ie obiskal vse sosede in jim stisnil roko v slovo. Dn!>er teden potem, ko ie na županMvo prilla grenka vest 0 njegovi nenadni smrti 2. ma-I«. je bila v števerjanski cerkvi slovesna maša zadušuica. Kljub vedremu in sončnemu dnevu ao bili so?fd?p in prijatelji. ki so napolnil» crr- j kev, žalostni in potrti. Saj so prišli molit za dušo mladega prijatelja, ki ie Imel v sebi vse klic« za lepo in plodno udejslfovanje. Zadus-nice so se udeležili ludi zastopniki stranke s pokrajinskim podtajnikom na čelu, nudai ie za stopiiiki županstva, učileljslva in drugih kra ievnili oblasti s šolskimi otroci Pri kalalalku ki ie bil ves zasut s prekrasnim cvet jeni, ic strazila častna straža lelalcev. Sv. mašo ie pe domači g. župnik Ciril Sedei ob spremstvu so sednih gospodov. Na korti je kvartet priznanih eoriikih mojstrov mogočno in toplo izvajal P*r rr*^* n mu stisnilo solze v oči. Hip «rvnke trai ke ie presunil dušo. V mesecu sep-:«3iJ'ru lelo ie pokojnikov brat Marian v tri pnnosni cerkvi. ki ie hiti vsa polopJiena v ült.iiu. pel prvo sv. mašo. glasnico mladega (kla n mnfca življenja, danes smo se pa poslovil od mladega življenja. ki }e prerano klonilo v grob. In vendar, koliko blagodejne tolažil*' flovek ni sam sobi namen, njegova pot rodi k Sieinu. ki ie fi» I jen ie in Vstajenje. To srečno pot je dragi Mirko nastopil naiprvil Ta vzvišena niisol naj napolni z blagoslovijenini mirom razžaloščena srca in na i prinese utehe hl.ici materi, dragi pokojnik naj sc pa odpočije v božjem naročjul Nova župnffa na Sp. Krasu Pred nekaj časa eno poročali, da je bila vika-rijska cerkev r Temenici povišani v župnijsko, sedaj smo zvedeli, da je bil tudi vikariat v Voj-Hici dvignjen v župnijo. Novi župniji spadata k tiefen.u predelu Sp. Krasa, ki je med svetovno vojno pretrpel najhujše razdejanje. Tu res ni ostal kamen na kamnu in je bilo za mnoge domove nemogoče določiti njihove nekdanje temelje. Ti kraji tvorijo tedaj županstvo Temnico, ki obsega duhovnu« Temnica, Vojščica, Kostanjevica in Lipa. Pred vojno je imela navadno vsaka teh vasi svojega duinega pastirja. Zaradi pomanjkanja duhovnikov m zaradi težjih gospodarskih razmer, v katere je pahnilo grozno uničenje ves ta okoliš, Kostanjevica in Lipa po vojni nista imeli nikoli lastnega duhovnika. Prvo je navadno oskrboval fospod iz Opatjega sela, drugo pa gospod iz Škr-kine, ki opravlja to sluibo ie danes. Zadnja leta pa upravlja ostale tri duhovnüe: Vojičico, Temnico in Kostanjevico g. Artur Zaletel, ki biva v Voj-Kici in noci aaslov vojščiškega vikarja. Naravno, da samo en duhovnik, četudi mlad in delaven, ne more zadostiti potrebam treh lara. Zato je sedanji trikratni »gospod nuno, ki je sam najbolj občutil breme nepovoljnega pastiro-vanja. podvzel vse korake, da bi se kočljivo vprašanje na najprimemejli način rešilo. Vsaka izmed Jtirih vasi ti toplo želi lastnega duhovnika. Te žive želje vojna ni razdrobila. Poleg želje pa j« treba upoštevati tudi gospodarsko moč, ki ie trpi zaradi vojnih posledic. Zato se je rodila tledeča zamisel, ki se bo, če Bog da, tudi kmalu irvedla: Temnica, ki je postala župnija in bo razpisana, naj bi skupno z Lipo dobMa enega dušnega pastirja, najmlajša župnija Voščica bi naj pa skupno s Kostanjevico tudi tracia tvojega župnika. Tako bi bdo verskim potrebam ljudstva v veliki meri ustreženo in bi tudi njegova pridobitna zmožnost ne bila preveč obtežena. Kolikor vemo, s« prebivalci vseh Mirili vasi z rešitvijo vprašanja strinjajo in so veseli, da bodo imeli ▼ občini zopet dva dašna pastirja. Žele «smo, da bi sc ta tola-žilna misel čimprej uresničila. p Krškega škofa dr. Srebrn i*a je sprejel sveti Ole papež Pij XII. t zasebni avdienri. p Zemeljski plin meta» bodo v Večji meti uporabljali tudi v Trstu. Posebno industrija se bo lahko v veliki večini okoristila s tem novim sredstvom, ki se da uporabljati v tekočem in plin-•kem stanju. Tržaški župan »e je že zanimal m to pridobitev in sedaj študirajo, kako bi najboljše •redili in uvedli porabo novega plina. Metan bi v mnogih primerih lahko nadomestil boljši premog, ki je v sedanjih razmerah drag in ga je tudi teije dobiti kakor pa prej. p Spomladanskega remaaja aa 8v. Goro pri Gorici so se že začela. Prišlo je ie tisoča in tisoče vernikov od blizu in daleč. p Večja skupina delavcev bß fa" Trsta odšla v Remfije na dela. Prvenstvéne pridejo v poštev tuli delavci, ki so bili brezposelni. Vsi, ki so se bili že prijavili za délo, bodo dvignili te dni svoje P®"l® l8'e 111 V8€ potrebne dokumente. Odhod trtaške delavske skupine je napovedan za dne 25. junija. a . P je zgorel v cerkvi. V božjepotni cer- v Barbani je v zakristiji nenadoma začelo E reti. Ogenj se je vnel tam. kjer je bilo spravnih sedem stotov voska. Ogenj je v kratkem m razbesnel in je uničil vsa cerkvena oblačila, preproge in razne druge cerkvene potrebščine. Iz I* Julijske krajine gorečega voska se je naredilo toliko dima, da je napolnil vso cerkev in osmodil vso cerkveno slikarijo in okrasje. p Nesreče. Večji kamen je valil pred domačo hišo Anton fcpezal. Nesreča pa je hotela, da se je pri tem spotaknil in mu je skala zdrknila na desnico. Poškodba pa ni težka. Sobar Josip Skam-perle pa je med vožnjo padel s kolesa na cesti in se precej pobil po obeh rokah in po rami. Dveletni Flavij Colja pa je padel doma ia si zlomil kost v levem kolku. p V Alba ai ji je padel. Dne 19. aprila je padel v Albaniji 24 letni Anton Lovrenčič, doma v Kre-du v Kobariškem kotu. Pokojni je bil nečak našega pesnika in pisatelja dr. Joža Lovrenčiča in zadnji član Lovrenčičeve družine, ki je bival na rojstnem domu. „ JP K*fn0T"° peslasaaj« tajih radijskih postaj. V firenci se je moral nedavno zagovarjati pred tamkajšnjim sodiščem mehanik Luigi Landesehi, ki je letos februarja doma večkrat poslušal radijske oddaje iz Londona in potem razširjal novice med delavci v isti delavnici.' Obsojen je bil na 4 mesece zapora in na denarno kazen 1000 lir. p Zgled, ki zasluži, da bi našel anace Mtr ola a_ _»_ • '. a ». se dogaja vselej, kadar se poročiU imajo ljudje radi. Gotovo sta bila teli d«Pi i J,U vesela. Toda spomnila sta se pri tej priliki n. , ste številne italijanske mladeniče, ki so / !'' za domovino, nekateri, morda ie po več leth- ' ranjeni in se zdaj zdravijo po bolnišnirah Zal sta se odločila, da bosta te vojake na svoj poriSI-dan obdarovala. Za denar, ki sta ga prej nameni za piireditev slovesne svatb«, sta nakupila na? različnejših daril in jih |>oteni osebno nes|. { rimsko bolnišnico sv. Jakoba ranjenem, ki so J globoko ginjeni prisrčno zahvaljevali zanje. p Zlata kolajna ia hrabrost je bila podeljen, po smrti j>odporočniku sedmega planinskega .^j. ka Pelru Golobu iz Gorice. Golob se je hrabro boril na grškem bojišču in je tam tudi padel. p Ve« trgovcev, ki so skrivali ii\ila. je |,il0 kazuovanih v Trtlu. Pri veletrgovki Agati t'hia-ruttini so dobili skritih okrog OUOO jajc in jih * oblast potem zaplenila. Jajca so potem na irti, prodali. Na stanovanju trgovca Boscola so doliiii skritega 100 kilogramov sladkorja. Pri trgovcu Francetu Prelogu so odkrili 30 litrov skrite^, olja. pri dro^erii-tki Olgi Kozina so zaplenili količino mila, ki ni niti po teži niti po količini maščobe odgovarjalo predpisom. Pek Vinko ftvara in njegov sorodnik Josip Milač pa sta imeli skritih pet vreč moke. Vsem •prizadetim je poli-cija blago vzela, nje t>anie pa ovadila tudi sodišč. pV Trsta je umrla Helena Gorjan, rojena 1>. pan, stara 2ti let. Zapustila je moža Kue tudi po čelu in licu. Njeno desno oko je v nevarnosti. — Mihael Va-lenčič iz Trsta je padel z lestve, ki je bila pri-slonjena k zidu. Padel je na glavo in odnesel več brazgotin. Reševalci so ga odpeljali v bolnišnico. — V lonec vrele vode, ki ga je mati s štedilnika postavila na tla in potem odšla, je v hiši kmeta Krnila Poračina vtaknil svojo desnico dveletni sin. Vso roko si je oparil in na njegovo kričanje je priletela mali in preprečila še hujšo nesrečo. Otrokove poškodbe so težke. — S kozolca je blizu Izkazujte »asedbeni oblasti dostojanstveno dolino čast in spoštovanje! Vidma padel kmetov sin Ivan Furlan. Pri tem je dobil pretres možganov in se močno poškodoval na glavi. Svojih poškodb najbrž ne bo prebolel. p Nove cigarete. V Italiji se je delj časa pojavljalo zanimanje kadilcev za lažje vrste cigaret. V nekaterih državah, kjer je poraba cigaret velika, so že bili vpeljali cigarete, prepojene z mentolom. Zato bo sedaj tudi italijanski tobačni monopol dal v prodajo cigarete pod imenom »Mentola«, ker bodo prepojene z mentolom in izdelane iz boljšega tobaka. Se nehaj kratkih Bril vlak jo treščil v poln avtobus v Sandtn skyju v ameriški državi Ohio. Več mrtvih ln ra-njeuih. - Velike povodnji divjajo v Srednji Indiji in f| pokrajini Auian, kjer je 20.000 ljudi moralo zapiM stiti svoje domove Najstarejši vladar na Bvetu ju sedaj Švedski kralj Gustav s svojimi 83. leti. Okrog 4000 ljudi je sprejel sv. oče ono sredo v Vatikanu, med njimi več sto italijanskih in nemških vojakov. Finsko ministrstvo sa narodno obramba jo vpoklicalo pod orožje vse letnike od 1897 dalje, Zaradi šlednjo s papirjem bo s 1. julijem pre* nehalo izhajati v Nemčiji okoli 100 nemških listo*, in časopisov. Velik poiar v občini Korkcev na Poljskem jo uničil 235 hiš ter 87 senikov in kašč. V bojih na Kreti je padel eden najbolj znanih višjih nemških oficirjev general Schramme * lastnosti kapitana v nekem polku padalcev. Predor pod morjem so sgradili v zadnjih Stirili letih na Japonskem med Simonosekijem in Mojov Na tla je padlo letalo potniške proge Buka-< rešta—Sofija; 10 potnikov je mrtvih, med njimi svetnik bolgarskega poslaništva in tiskovni zastopa nik nemškega poslaništva v Bukarešti. Velik požar je divjal te dni v neki tovarni pri Helsinkih na Finskem. Največja tovarna čevljev je pogorela 18. junija v Romuniji. Silen vihar je divjal v Alahabadu in okolici v Indiji; uničil je 3000 hiš. Nor zakon o gledališčih pripravljajo v Rimu, n Anton Ferlin iz Mal. Lipja, občina Hinje, se še ni vrnil. Služil je rok v Pirotu, 1. bater. 26. art. puk, ob začetku vojne pa se je moral javiti v Nišu, 15. peš. puk. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči ženi Ivani Ferlin, Malo Lipje 18, občina Hinje. Sv. Duh nad Skofjo Loko. Z zavitki smodnike se je te dni igralo več otrok v bližnjem gozdu. Otroci so smodnik raztrcsli in ga zažgali. Smod-» nik je bušil z velikimi plamenom in otroke, šesl po številu, hudo opekel. Dvema grozi nevarnost, da bosta oslepela. j Dobro sosedstvo je pogoj ®a pravilno ln uspešno delo Lapoake aa igrajo > ** V pust i v Je žlat "*] Matija Novijan v Hudem Koncu in Mira Nov-lianova roj. Stròk z Babjih Gredi sta mol in iena. Aio bi hotel natančneje poizvedovati, bi lahko izvedel, kdaj sla stopila v zakon. Ker pa ni toliko vaino, ne maram poizvedovati; zvezana sta ie, meni ju ni treba iele ieniti. Opisovati vse trnjeve poti, po katerih sta se ubijala toliko časa, da sta ■e našla in vzela, pa tudi nočem, da bi mi kdo ne očital — kar se zgodi tako rado — da ljudi opravljam. L Minilo je dobro leto po poroki. Pri Novlja-novib je ie tekla okajena rodbinska zibel, v kateri ae je zibal bodoči gospodar. Srečna mati, mlada Novljanka, je veselo prepevala, kadar ga je devala v zibel. Stara Novljanka ga je varovala urokov in drugih nezgod, katere so nevarne otrokom. In srečni oče Matija Novijan bi bil najrajši visel nad sibeljo in mu igral, da bi se Novljanček smejal. »Mirka, meni je podoben,« je često dejal ženi prav ljubeznivo. >Ej, ti nič ne veš: moje oči ima, pa moja nsta.« mu je ugovarjala žena in se radostno smejala. Mož pa pogleduje ženo in sina. da bi se prepričal, ali je res tako. Potem pa, ko se ni mogel prepričati, je dejal odločno: >Pa naj bo! Nos je pa moji Pa reri, da ni res!« In stisnil je sinčka za drobni nosek, da je otrok zajokal. >Oh, še odtrgal mu ga boš s svojo debelo roko,« ga je posvarila ona in ga pahnila od otroka. Mlada. Novijan in Novljanka. sta se imela rada. Ljudje, ki vse izvedó in vidijo, niso vedeli povedati nič hudega. Včasi sta si prišla res malo navzkriž, toda kmalu sta poravnala in bilo je zopet dobro. Stara dva sta živela sicer na kotu, vendar sta jedla pri mladih, ker sta delala. Précej nista mislila iti na kol Ko je pa mlada prijela takoj burkle, ko se je primožila, je dejala stara: >Nama ne bo merila želodcev!« In prenesla sta stara dva svoje reči v drugi konec. Celò kuhala sta si v začetku sama. Eh, stari se neradi umikajo mlajšim in hišna mati ie z veliko nevoljo in jezo izroči burkle snahi. Večje nezgode pa ni bilo. Stara Novljanka je vedno pazila, kako kuha snaha, ali varčuje z moko ln soljo, ali se ji smilijo drva in druge reči. Mica je to opazila in zato je varčevala z vsem. Ko je pa stara izprevidela, da snaha ne gospodinji prenapačno, se je omedila in ji je bila poslej dobra, kolikor je mogla. Novijan je bil prodal tele mesarju. V nedeljo pred poldnem mu je naštel mesar kupnino. Novijan vesel spravi denar. Popoldne po nauku krene v gostilno, da ga izolje polič ali dva, ker je dobro prodal tele. Vest mu je sicer dejala: »Po njo pojdi I« Toda odgovarjalo mu je nekaj: »Kdo bo pa pri otroku? Sam bodi enkrat teseli« Novijan je poslušal zli glas, stopil sam v gostilno in sedel k mizi. Bri se je lesketalo rujno vince v steklenici in kozarcu. Prihajali so Še sosedje in znanci in pričelo se je popivanje. Novljanka je pa zibala, pela in prav ieljno Čakala moža. Vedno se je ozirala skozi okno, toda mož se e ni prikazat Skrbelo jo je, kam je iel, ker j ni povedal. V eerkvi je vedela, da ni, ker se bile litanije minule ie zdavnaj, za molitev pa tudi m bil prevneL Izprašuje ljudi, ki so prihajali pod oknom, ali ga je videl kdo, toda nihče ga ni videl niti vedel, kje bi bil. Jezila se je, ker ji KSički!* take "krbi' N"P°sled Pride «"'«no soseda skrbi^ov?^" kje T - >J,LÉe. kJe J*?f «« "«udi soseda. »Ali n'■ o iT pri ^obcu in pije... pije?« ljanka.' mogoče!« odmaje neverjetno Nov- : '.HI«? 5* videU1 ^J pri Skobcu za mizo! Misi», da pije vodo? Mnogo jih je tam, moj je tudi, in pijó, hudo pijó... Oh, reve smo me 4ape, nihče se ne briga za nas, delamo in se potimo, toda moije zapravljajo,« nadaljuje Rotič-ka vzdihujoča, ko je videla, da je znanki hudo. »Jaz sem že vajena, ker sem dolgo poročena, pa ti? No, ti se moraš šele privaditi.« Po teh ne pretolailjivih besedah odide, ker se ji je mudilo. »Oh, v gostilni sedi in pije,« vzdihuje bridko mlada iena. »Mene pa je pustil samo doma. Prodal je tele, denar pa zapiva. Uh, kaj bo! Pa mi niti ne pove, kam gre!« In hipoma ji je bilo hudo, kakor še nikdar ne, kar je poročena. Željno je pričakovala moža domov, toda njen moi, po katerem je tako hrepenela, jo je pustil doma ter iel v gostilno, česar ji niti povedal ni! Nasloni se na mizo in se zamisli. Vajena je bila, da nI storil brez njene vednosti ničesar in ni šel nikamor. Na, sedaj pa tako naredi, da gre v gostilno, njo pa pusti domai Oj, da bi bil vsaj dejal: »Micka, pojdi z menoj, da tudi ti piješ!« Pa nič, niti ne pove mi ne! Gotovo bi ne bila šla z njim, naj bi bil šel sam, kakor je šel sedaj, samo povedal naj bi bil! Oh, pokazal je, da me ne pogreša, da mu je pijača več kakor jaz. Tudi denar se mu ne smili, kakor da bi ga imel preveč. Za tele je izkupil nekaj, a sedaj misli, da mora pognati. Dete se je zbudilo in je zajokalo, ker zibel ni več tekla. Mlada mati se nagne čez zibel, da potolaži in zopet uspava dete. »Kje je pa Matija? Kam je šel?« vpraša stara Novljanka, ko pride čez nekaj časa v hišo. »Pit!« odvrne Mica nevoljno. »Ali sta se kaj sporekla, ker se driiš tako jezno?« »Nič sporekla. Menite, da bom vesela, ker zapravlja denar? Saj ga nimamo toliko odveč! ln to tele tudi ni bilo predrago!« odvrne osorno. »Zakaj se jeziš, ako si ga privošči mero? Ali ne dela?« »Dela? Kajpak! Jaz pa s prekrižani mi rokami sedim za pečjo, kaj ne?« »I, ne Euduj se! Gospodar je le on. Stori lahko po svoji volji, saj je vse njegovo.« »In mojega ni nič? Kaj sem pa jaz pri hiši?« zavpije razžaljena mlada žena in zajoka. »Oh, gorje meni, pa tudi vam pred Bogom, ker mi šču-jete moža, da je sedaj tak!« »Kakšen je? Zakaj ga opravljaš? — Dober je bil vedno, popival ni nikdar, in ako je danes šel na en kozarec, zato še ni pijanec. — Naj ga izpije, kolikor mu ga je treba!« zagovarja Novljanka sina, ker ni mogla premagati materinske narave. Njena vest je pa bila Čista, ker sina ni nikdar ščuvala zoper snaho, kar se je dozdevalo snahi le v naglici in razburjenosti. »Naj pije torej? Zapije naj vse? Sedaj vem, da ste ga vi naščuvali, ker doslej ie ni bil tak. Moč asvade Oče boksar kaznuje sina za slabo spričevalo. Kaj sem vam storita ialega? Kaj sem se prepr«. Uta? Ali sem vam merda kaj očitala?« »P« pojdi ponj, če misliš, da ne moreš iti pol ure brez njega,« zavpije mati in gre ii hi»® v svoj konec. »Ponj ne grem, kakor bi ne vedel sam, kam domov,« misli sama pri sebi. »Smejali se mi bodo ljudje in mi privoičiii. Oh, mar bi bila oetala rajši doma pri očetu in materi I« ln tožilo se ji je po sončnih Babjih Gredah, kjer je preživela lepa dekliika leta. Vzdigne otroka is zibeli in gre na vrt Po. mladansko sonce je prijazno obsevalo Krajino; u tal so klile cvetice in odpirale svoje pestroUrvn« glsvice; na cvetočem drevju so iumeli bufeinl roji in krilati pevci so »e kosali v napevih. Vs« se je veselilo, vse radovalo novega iivljenja. Le Novljanka, mlada Novljanka v Hudem Koncu ni bila vesela in se ni radovala pomlaja-joče se narave. Bridkosti in težave zakonskega iivljenja so ji grenile sleherno veselje in ji rosile bujna lica s solzami. Iskala je na vrtu samote, da bi je ne videl nihče in bi sama premišljevala svoje žalostno stanje. Nikdar ae ji še ni zdelo na svetu tako hudo, kakor to nedeljo popoldne. Pritiskala je ihteč svoje drobno dete k sebi in vzdihovala: »Oh, da imam vsaj tebe, sinek moj! Ne. ti me ne zapustiš, nikdar me ne boš talil in jezil tako, kakor tvoj oče! — Oh, dete, ljubo dele!« in poljubljala je sinka iskreno in se tak« tešila. II. Toda Matija Novijan je bil v gostilni svojo žen« popolnoma pozabit Ker ni bii vajen pijače, je postal kmalu židane volje ter je vesel objemal svoje sosede, kateri so slastno pili za Novljaiiov denar. Bili so pravi bratci, kakriaih je mnogo v Hudem Koncu, katerim se denar ta pijačo ne smili nikdar. Trkali so z Novljanom, peli zdravice in mu dopovedovali, da je Matija Novijan šele sedaj pravi mož, ko je prišel v njih družbo. In Novljanu je to govorjenje tako ugajalo, da so mu stopale solze v oči. Nespameten se je zdel samemu sebi, da je doslej ostajal doma. »Tako je, Matija, tako! Kdo bi vedno strai.il ženo doma in zibal!« pravi sosed Medén in t'* udari na rame. Vsi se zakrohotajo in urežejo za starim Kozarčkom, kateri je krožil staro Kančnikovo: Ne dajte ienàm, da b' hlače nosile, da bi prof vam oblast zadobilet Varujte vsaj to največje blagol »Kaj? Ali jaz nisem mož? Ali ne nosim hlač?« vzroji Novijan. ko razume pomen pesmi. »Kdo tega ne ve? Vina na mizo!« »Tako! Tako! Novijan! Pijmo, dokler je denar in nedelja!« Pa so zopet pili in zopet peli. Denar je rinil Novljanu iz mošnjice. glavo mu je polnilo vino, in tako ni videl nič drugega kakor pijačo v steklenicah in vrtoglave sosede okoli mize. Zalonilo je zlato sonce in tihi mrak se je spuščal na zemljo. Treznejši so drug za drugim izginjali iz ko-stilnice in skrivaj bežali domov, kamor jih je podila vest Po nekatere so pa prišle žene in jih odtrgale od pijače. V mraku je bila Novljanka zakurila in pristavila večerje. Cel<> popoldne ni bilo moža domov; celo popoldne je popivat To je bilo mladi ieni vendar že preveč. Zdelo se ji je. da jo zaničuje in draži nalašč, ker je ni povabil s seboi, niti povedal, kam gre. To dozdevanje io je tako jezilo in ialostilo, da je prejokala skoraj vse popoldne. Smilil se ji je tudi denar, ksterega daje za pijačo. Mati je nekaterikrat pričela pogovor, toda. ker ji snaha ni odgovarjata, je obmolknila io se na tihem jezila na-njo. Kaša je že vrela, njega pa le še ni bilo. Sedaj se pa ne more več premagovati. »Mati, poglejte malo v peč, da se ne ta-smodi.« veli stari In gre po moia. »Meni nič mari,« jo zavrne mati jezna, ker prej ni hotela govoriti i njo. In tako se je kuhala kaša sama pri ognju. Trda tema je bila že po vasi. ko le hitela Novljanka po moia. Premišljevala je, kaj bi govorila v gostilni, kako bi ga spravila domov. Ugibala je. kdo bi bil še v gostilni, in kakšen je mož, ali je že hudo vinski ali le ne. Vrednost lire v dinarjih Preračunavanje dinarjev v lira in obratno Po norem raimerj« dinarji preračunavajo » med dinarjem ia Ur« s« lir« takole: 1 din _ 0.38 Ure 62 din mm 19.76 lire 2 din — 0.7« lire 63 din •m 20.14 lire 3 din — 1.14 lire 64 din — 20.52 lire 4 din m 1.62 lire 65 din •a 20.90 lire 5 din mm 1.90 lir« 66 din mm 21.28 lire 6 din mm 2.28 Ure 67 din — 21.66 lire 7 din mm 2.60 lire 68 din — 22.04 lire 8 din mm 3.04 lire 69 din — 22.42 lire 9 din mm 8.42 lire 60 din mm 22.80 lire 10 din — 3.80 lire 61 din — 28.18 lire 11 din ma 4.18 lire 62 din —— 23.66 lire 12 din mm 4.66 lire 63 din — 23.94 lire 13 din m. 4.94 lire 64 din 24.32 lire 14 din mm 6.32 lire 65 din — 24.70 lire 15 din mm 6.70 lire 66 din — 25.08 lire 16 din mm 6.08 lire 67 din — 25.46 lire 17 din mm 6.46 iire 68 din — 25.84 lire 18 din mm 6.84 lire 69 din — 26.22 lire 19 din — 7.22 lire 70 din mm 26.60 lire 20 din — 7.60 lire 71 din — 26.98 lire 21 din 7.98 lire 72 din mm 27.36 lire 22 din -i 8.36 lire 73 din — 27.74 lire 23 din — 8.74 lire 74 din m 2fcl2 lire 24 din mm 9.12 lire 75 din — 28.50 lire 26 din — 9.50 lire 76 din •m 28.88 lire 26 din — 9.88 lire 77 din mm 29.26 lire 27 din — 10.26 lire 78 din — 29.64 lire 28 din ■» 10.64 lire 79 din — 30.02 lire 29 din mm 11.02 lire 80 din — 30.40 lire 30 din — 11.40 lire 81 din M 30.78 lire 31 din — 11.78 lire 82 din — 31.16 lire 32 din — 12.16 lire 83 din — 31.54 lire 33 din m 12.54 lire 84 din — 31.92 lire 34 din — 12.92 lire 85 din — 32.30 lire 35 din — 13.30 lire 86 din _ 36 din — 13.68 lire 87 din _ 87 din « 14.06 lire 88 din aa 88 din « 14.44 lire 89 din _ 89 din 14.82 lire 90 din _ 40 din 15.20 lire 91 din 41 din — 15.58 lire 92 din _ 42 din —— 15.96 lire 93 din _ 43 din — 16.34 lire 94 din aa 44 din — 16.72 lire 95 din _ 45 din mm 17.10 lire 96 din _ 46 din mm 17.48 lire 97 din aa 47 din mm 17.86 lire 98 din _ 48 din mm 18.24 lire 99 din aa 49 din mm 18.62 lire 100 60 din — 19— lir din ™ 61 din - 19.38 lire 1000 din — 82.68 lire 33.06 lire 33.44 lire 33.82 lire 84.20 lire 34.58 lire 34.96 lire 35.34 lire 35.72 lire 36.10 lire 36.48 lire 36.86 lire 37.24 lire 37.62 lire - 38.- lir " - 380.- lir 005 lire — 0.13 din 46 lir _ 121 02 din 0.10 lire — 0.26 din 47 lir _ 123.60 din 0.20 lire — 0.53 din 48 lir = 126.29 din 0.30 lire —- 0.79 din 49 lir = 128.92 din 0.40 lire — 1.05 din 50 lir — 131.35 din 0.50 Ure — 1.31 din 51 lir — 134,18 din 0.60 lire — 1.58 din 52 lir 136.81 din 0.70 lire — 1.84 din 53 lir - 139 44 din 0.80 lire — 2.10 din 54 lir — 142 08 din 0.90 lire — 137 din 55 lir — 144.71 din 1— lira — 2.63 din 56 lir = 147.34 din 2,- liri — 5.26 din 57 lir = 149.97 din 3— Hre — 7.89 din 58 lir = 152.60 din 4— lire = 10.52 din 59 lir — 135 23 din 5— lir — 13.16 din 60 lir — 157.87 din 6— lir = 15.79 din 61 lir — 160.49 din 7— lir = 18.42 din 62 lir = 163.12 din 8— Ur = 21.05 din 63 lir — 165.75 din 9— Kr — 23.68 din 64 lir io- lir — 26.31 din 65 lir li— Br — 28.94 din 66 Kr 12— Kr — 31.57 din 67 lir 13— lir : 34.20 din 68 lir 14— Ur — 36.84 din 69 lir 15— lir — 39.47 din 70 lir 16— lir — 42.10 din 71 iir 17— lir = 44.73 din 72 lir 18— lir — 47.36 din 73 lir 19— lir — 48.99 din 74 lir 20— lir = 52.62 din 75 lir 21— lir — 55.25 din 76 lir 22— lir — 57.88 din 77 tir 23— Ur — 60.51 din 78 lir 24— Kr — 63.14 din 79 lir 25— lir -— 65.76 din 80 lir 26— Kr — 68.41 din 81 lir 27— Kr = 71.04 din 82 lir 28— lir = 73.69 din 83 lir 29— Kr — 76.30 din 84 lir 30— Kr — 78.93 din 85 lir 31— lir — 81.56 din 86 lir 32— lir — 84.19 din 87 lir 33— lir — S6..82 din 88 lir 34— lir — 89.46 dm 89 lir 35— Kr 92.09 din 90 hr 36— lir = 94.72 din 91 lir 37— Kr = 97.35 din 92 lir 38— Kr — 99.08 din 93 lir 39— Kr 102.61 din 94 lir 40— lir = 105.24 din 95 lir 41— lir = 107.87 din % lir 42— lir 110.50 din 97 lir 43— lir —- 113.13 din 98 lir 44— Vir 115.76 din 99 lir 45— lir — 118.40 dio 100 lir : 168.% din : 171.02 din : 173.65 din 176.28 din : 179.91 din : 181.54 din : 184.17 din : 186.80 din : 189.43 din 192.06 din 194.69 din 197.33 din 19996 din 202.39 din 205 22 din 207.85 din 210.48 din : 213.11 din : 215.74 din 218 37 din : 221— din 223.64 din 226 27 din 228.90 dm 231.33 din 234.16 din 236.79 din 239.42 din 242 05 din 244 68 din 247.31 din 249 95 din 252.18 din 255.21 din 257.84 din 260.47 din 263 10 din Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v „Domoljubu"! Smola barona Dorivala Iz sosedne sobe se je slišal pogovor. Dorival je slišal, kako razlaga ravnatelj ženski, kakšne težave so dandanes s posojili, zlasti še, kadar jemlje kdo posojilo vdrugič. On sam da tega posla ne more sprejeti, da pa bo gledal, da dobi posojilo pri poslovnem prijatelju. Izgovoril si je nagrado in prosil ženo, nuj njemu zaupa posojilo. Nerada je Žena sprejela ponudbo. Pripovedovala je, da prav te dni rabi nujno denar, hči »e hoče poročiti, zet pa da zahteva doto v gotovini. >Prav ima,« je slišal Dorival gospoda Adam-ka pripomniti. Zagotavljal je ženo, da bo storil, kar je v njegovi moči. Takoj je prišla dama ven. Imela je kakih petdeset let in bila dobro oblečena. »Koga naj sporočim?« začivka poštama gospodična Dorivalu. Da ji posetnico, ki je bila prav za ta obisk napravljena. Gospodična bere. »V kakšni zadevi hočete govoriti z gospodom ravnateljem, gospod Žagar?« Dorival ji da dopisnico, podpisano od gospoda Adamka. Gospodična si vtisne oznako v Rlavo, odpre knjigo, kjer kmalu najde, kar je J »Tiče preskrbe konzulata?« Ko Dorival prikima, izgine v sobo, da pripravi gospoda ravnatelja na novega gosta. Vrne se kmalu in odpre vrata, vdelana v plačilno mizo: »Gospod ravnatelj Adamek prosi gospoda Žagarja, da vstopi.« Dorival vstopi v delovno sobo gospoda Adamka. Zagleda nizkega moža, ki mu je po rumenjakastem obrazu rasla kozja brada. Imel je podplute in vnete oči. Staromodna zofa iz mahagonija z _ zeleno prevleko in dvoje stolov, med katerima je stala okrogla miza, je bilo v zadnjem delu sobe. Spredaj, ob oknu, je stala pisalna mizo gospoda Adamka, desno od mize ob steni pa majhna, dozdevno močna blagajna. Tja so Dorivalu plavale hrepeneče oči. Najbrž bo tam pismo ... »Me veseli, da »te prišli k menù gospod Žagar!« pozdravi Adamek gosta. Dorivalu ponudi stol, prinese zabojček cigar, zapre vrata v prednjo sobo in sede na drug stol. »Pretresala bova čisto mirno vašo zadevo,« pravi s prijaznim nasmeškom. Kadite? Torej konzul bi radi postali?« Dorival cigare odkloni, ker so mu bile pretežke, ponudi pa Adannku svoje cigarete. Adamek pohvali cigarete. H »V Pudobu imam tovarno za gumbe,« pravi Dorival. »Morda poznate tvrdko Žagar & sin?« »Kajpak jo poznam!« laže Adamek. »Po očetovi smrti sem tvornico sam vodil. I Zdaj sem jo prodal. Zelo ugodno. V temle I mestu bi se rad naselil, ker mi pač več nudi kakor Pudob.« j »Čisto prav imate;« mu pritrdi Adamek. »Imam kar precejšnje premoženje.« Adamek napne ušesa. »Imam izvrstne reči, ki vam z njimi lahko postrežem.« prekine Dorivala, zatisne eno oko, gleda z drugim prekanjeno gotta in si obliže vseh pet prstov na desni roki. »Velikanske reči! Na primer, glejte, posojilo na prima predmestno posestvo, kjer lahko zaslužite 20 tisoč dinarjev, ko bi mignil. Kupčija, ki bi je ne privoščil niti lastnemu bratu, tako odlična, tako gladka. Pa o tem pozneje. Nadaljujte, gospod Žagar. Z zanimanjem poslušam.« »Hočem samo, da v mestu ne bi bil rad tako — tako nič!« nadaljuje Dorival. »Čisto odkrit bom do vas, gospod ravnatelj, Vnša osebnost me je kar prijetno iznenadila.« »Zahvalim, gospod Žagar,« reče Adamek in se mu kar samo smeje. »Poleg tega väm morem dati zagotovilo, da ste vi name napravili najboljši vtis, najboljši, gospod Žagar. Veselilo bi me, če vam morem postreči. Saj dovolite.« vzame drugo cigareto iz Dorivalove doze. »Le nadaljujte, gospod Žagar. Z zanimanjem vas poalušam«. »Poročiti se hočem,« pravi DorivaJ in se prikloni Adamku. »Z mlado damo iz zelo dobre, plemenite družine. Sem pa samo preprost meščan, niti častnik v rezervi niseaa. To je .8» VOZNI RED O polnoči med soboto in nedeljo, dne 51. in 22. juniji 1941, s« uveljavi na progah Ljubljani — Zidani most—Maribor, Zidani most—Zagreb m Trebnje na Dol.—Sevnica nov vozni red Poleg tega stopi v veljavo delna sprememba voznega teda na progi Metlika—Ljubljana ob nedeljah m praznikih. Od tega časa dalje vozijo dnevno redno naslednji vlaki: 1. Na progi Ljubljana—Zidani most- Maribor: St 516 odhod Ljubljana ob 5.05, prihod v Zidani most ob 12S, odhod Zidani most ob 7.43, prihod Maribor ob 10.06; it 518 odhod Ljubljana ob 8.42, prihod v Zidani most ob 11.05, odhod Zidani most ob 11.20, it 524 odhod Ljubljana ob 13.25, prihod v Zidani most ob 15.50, odhod Zidani most rt) 16.05, prihod v Maribor ob 18.30; it 526 odhod Ljubljana ob 17.39, prihod v Zidani most ob 20.02, odhod Zidan: most ob 20.14, prihod Maribor ob 22.40; it. 515 odhod Maribor ob 5.00, prih. Zidani most ob 7.39, odhod Zidani most ob 7.53, prihod Ljubljana ob 10.19; it. 519 odhod Maribor ob 9.25, prih. Zidani most ob 11.56, odhod Zidani most ob 12.11, prihod Ljubljana ob 14.40; it. 523 odbod Maribor ob 13.55, prih Zidani most ob 1618, odhod Zidani most ob 16.33, prihod Ljubljana ob 19.01; it. 525 odhod Maribor ob 18.32, prih. Zidani most ob 20.56, odhod Zidani most ob 21.10, prihod Ljubljana ob 23.40. 2 Na progi Ljubljana—Zalog: it. 550 odh. Ljubljana ob 6.00. prih. Zalog ob 6.15 it 552 odh. Ljubljana ob 7.10, prih. Zalog ob 7.25 it 554 odh. Ljubljana ob 10.30, prih. Zalog ob 10.45 it 556 odh Ljubljana ob 12.35, prih. Zalog ob 12.50 St. 558 odh. Ljubljana ob 14.20, prih. Zalog ob 14.35 St. 560 odh. Ljubljana ob 18.40. prih. Zalog ob 18.55 it. 551 odh. Zalog ob 6.25, prih. Ljubljana ob 6.40 it. 553 odh. Zalog ob 7.30, prih. Ljubljana ob 7.45 it. 555 odh. Zalog ob 10.55, prih. Ljubljana ob 11.10 St. 557 odh. Zalog ob 13.15. prih. Ljubljana ob 13.30 it 559 odh. Zalog ob 14.45, prih. Ljubljana ob 15.00 št. 561 odh. Zalog ob 19.20, prih. Ljubljana ob 19.35 1 N« progi Zidani most—Zagreb: it. 615 odh. Zidani St. 619 odh. Zidani St 623 odh. Zidani St 625 odh. Zidani St. 616 odh. Zagreb St 816 odh. Zagreb St. 624 odh. Zagreb St. 626 odh. Zagreb most 7.58, prih. Zagreb 10.40 most 12.14, prih. Zagreb 15.05 most 16.45, prih. Zagreb 1930 most 21.13, prih. Zagreb 23.55 4.52, prih. Zidani most 7.24 8.25, prih. Zidani most 11.10 1X40, prih. Zidani moet 15.27 16.22, prih. Zidani most 19.05 4. Na progi Trebnje na Dol.—Sevnica: it. 9415 odhod Trebnje na DoL ob 10.39, prihod Sevnica ob 12.21; St. 9419 odbod Trebnje na Dot ob 19.00, prihod Sivnicz ob 20.52; št. 9414 odhod Sevnici ob 8.35, prihod Trebnje na Dol. ob 10.10; it. 9420 odhod Sevnici ob 16.30, prihod Trebnje na Dol. ob 18.21; št. 941 la odhod Trebnje ni Dol. ob 5.20, prihod Mokronog-Bistrica ob 5.50; št. 9413a odhod Trebnje na Dol. ob 7.13, prihod Mokronog-Bistrica ob 7.43; št. 9415a odhod Trebnje na Dol. ob 13.48, prihod Mokronog-Bistrica ob 14.18; št. 9417a odhod Trebnje na Dol. ob 15.40, prihod Mokronog-Bistrica ob 16.10; št. 9412a odhod Mokronog-Bistrica ob 6.10, prihod Trebnje na Dol ob 6.40; št. 9414a odhod Mokronog-Bistrica ob 8.00, prihod Trebnje na Dol. ob 8.30; št. 9416i odhod Mokronog-Bistrica ob 14.30, prihod Trebnje na Dol. ob 15.00; št. 9418a odhod Mokronog-Bistrica ob 16.30, prihod Trebnje na Dol. ob 17.00. 5. Nadalje vozi s pričetkom v nedeljo, 22. junija 1.1, dalje ob nedeljah in praznikih na progi Mallika—Ljubljani izletniški vlak ŠL 9222, zato pa izostane na progi Metlika—Novo mesto ob nedeljah in praznikih vlak št. 9218. St 9222 odhod Metlika ob 18.31, prih. Novo mesto ob 19.50, odh. Novo mesto ob 20.04, prihod Ljubljana ab 22.30; št 9218 odhod Metlika ob 16.28, prihod v Novo me*lo ob 17.50. Ne smejte se S traina vroče. Neki Američan je opisov.i kako velika vroöina je bila v Ameriki. Itekel Ù. »Pri nas je bilo tako vroče, da »o se muham krila posmodila.« — »O, to še ni nič posebne»,,, ga točno zavrne premeteni Irec. »Pri nas sni» morali preteklo poletje kokoši i ledom krmiti, da niso nesle kuhanih Jajec.« 1 Izkušen zdravnik. 25 letni Joško: »Ne vem, kaj mi je prav ta prav, gospod doktor. Spati n, morem, teka nimam, do dela nobenega veselja, take čudne misli mi rojijo po glavi.. .c _ Zdrt» nik: »Kar korajio, mladi gospodi Pojdite in jo zasnubite, pa bo vse prešlo!« Tajska sezona. Letoviičar: »Očka, čujte, ii| se je v tem kraju ie rodil kak velik mož?< _ Kmet: »Ne, gospod, naše ženske so namreč taka sorte, da rodijo samo majhne otroke.« Oh, te tujke! Kaj pomeni beseda »konsekvea. ten«? — To pomeni, da človek ni dane» tako in jutri spet tako, ampak da je zmeraj tako! Sama mazila. Vsak stan ima svoje t eia ve, < tolaži čevljarski vajenec svojega tovariša, ki ga je moster našeškal: »Kralje mazilijo, advokat« »mažejoc, nas pa »biksajo«. Zavit adgovor. — Miha: »Pepe, no. kako U gre?« — Pepe: »Izvrstno! Kar imam blaga, ga imam v žitu. Kar imam žita, ga imam v moki. Kar imam moke, jo linam v kruhu. Kar imam kruha, g^ imam v želodcu.« Kokošja starost. — >Juri: »Kako najbolj!« spoznaš, koliko je kokoš stara?« — Groga: >Jat jo poznam najbolje na zobeh.« — Juri: »Noreči Kokoš ja nima zob!« — Groga: »Nel Toda jaz jih imam!c Dober odgovor. Neki gospod, ki se mu je že na obrazu bralo, da je sitnež, pride na kolodvor in pravi: »Gospod sprevodnik, prosim, odkažite mi prazen kupe!« — Sprevodnik: >Aha, bi radi najbrž nemoteno spali?« — Gospod: »Ne, le z ljudmi nisem rad v družbi.« — Sprevodnik: »A tako. potem ste se pa zmotili Vozovi za živino so zadnjil« V gostilni. Gost: »Natakar, prosim, zapri ti okno.« Natakar: »AH vam zelo vleče. gospodi Gost: »Ne, ampak zrezek mi bo odneslo s krožnika.« nevestinemu očetu v sjvotiko. Neumni predsodki! Kaj naj storim? Takim ljudem je naslov, kaj bi rekel, vse. Zato bi rad postal konzul. »Čisto prav imate!« pravi gospod Adamek. »Na pravega človeka ste se obrnili, ko ste se obrnili name. Imeli ste srečo. Gotovo ste dobili dosti ponudb. Vse sleparija, sama sleparija I V mestu je kajpak drugače kakor v Pu-doLu. V Pudobu je vse pošteno, resno. Tukaj sama goljufija. Ne morem vam dopovedati, da ste imeli srečo. Poglejte tole podobo!« Adamek da Dorivalu fotografijo, ki je stala v preprostem okvirju na ravnateljevi mizi. Bila je podoba moža v bogato vezani generalski uniformi z obešenjaškim obrazom. »Le oglejte si moža, gospod Žagar. Kaj pravite? Duhovita, zanimiva glava? Znate brati špansko?« Adamek pokaže na nekaj besed, ki so bUe napraskane po fotografiji. Dorival odkima, da ne zna. »To se pravi,« pojasnuje gospod Adamek: »Svojemu odličnemu prijatelju Fricu Adamku hrabri general Alvarez.« Dorival je dobro obvladal španski jezik in videl po številnih pravopisnih napakah na posvetilu, da se hrabri general še vedno bojuje s pravopisom, ki ga kar ne more zmagoslavno premagati »O, visoke zveze imate!« se začudi. Adamek se je prevzel. »Dobro si zapomnite, gospod Žagar, kaj vam povem,« ga uči »Moj prijatelj, general Alvarez de Almeida, je bil pred kratkim zaradi zaslug za domovino izvoljen za predsednika republike Costalinde.« »Costaliadef Kje je U dežela?« Gospod ravnatelj Adamek zmaje z glavo. »No, kaj takega!« se smehlja, »v Pudobu, kakor se zdi, ne znate kaj prida zealjepisja. Costalinda je kar pomembna dežela, zelo bogata dežela, v srednji Ameriki je. Ni republika razbojnikov, če mi ne zamerite, je dežela « urejenimi financami.« »Saj, saj,« se je zdel gospod tz Pudoba, kakor da se je spomnil, »seveda sem že o tem slišal. V prvem hipu se nisem koj spetil. Torej zveze imate z predsednikom te dežele, gospod ravnatelj?« Adamek pokaže na fotografijo in pravi ves ponosen: »Saj vendar ridite, podaril mi je sliko z lastnoročnim podpisom. Kaj takega dajejo vfeoki gospodje samo svojim najboljšim prijateljem. Komu podari kralj sliko z lastnoročnim podpisom? Knezu, ministru, poslaniku kake velesile. No torej! Kaj hočete več? Treba je le, da pišem prijatelju Alvarezu pismo, pa ste konzul republike Costalinde, če hočete, celo generalni konzul« »Zdaj pa že vidim, da sem imel res srečo, ko sem se v tej zadevi najprej obrnil na vas,« je vesel Dorival »Veliko ponudb sem dobil« »Vrzite vso kramo r ogenj.« svetuje Adamek. »če vam 150M)0 dinarjev ni prereč, postanete generalni konzul Tast vas bo sprejel z odprtimi rokami. Generalni konzul Žagar, to je nekaj. Imate dostop v najvišje kroge. Na dvorne prireditve utegnete biti povabljeni. Kak red se vam tudi ie primakne, lepa zvezda, ki jo nosite na modrem traku okrog vratu, velika zvezda častne legije republike CostaKnde. ae gre merit z vsakim redom, najsi bo te ali one dežele.« Dorival se je zdel, kakor da ga je prcv/ck Zadovoljno si je mei roke in ponudil ie enkrat svoje cigarete možu. ki razdaja tako visok« čattL »Prav za prav bo bi smel iti preko 100.000 dinarjev,« reče.» Vendar pa, če bi postal generalni konzul in prejel veliko zvezdo častne legije, bi tudi na še kaj več ne gledal.« »čisto prav,« mu pritrjuje Adamek. »Taka reč prinese zmeraj dosti stroškov in me veseli, da to sprevidite. Alvarez je najpoštenejši človek na svetu, vendar darilo, pa naj je še tako ma h no, rad »prejme. Seveda samo, če mu [i ga dober prijatelj. Bom že jaz vse napeljal V treh do Jtirih mesecih postanete generalni konzul in prejmete veliko zvezdo častne legij« v Costalindi, meni pa plačate 100.000 dinarjev, ne da bi zahtevali obračuna, kako in kaj j« z denarjem. Saj razumete, tak» zadeva je s I vat zaupanja. V takih zadevah ne dajemo ničesar pisanega iz rok. Poštenost za poštenost!« Ljudje z dežele so nezaupljivi Gospod Adamek se ni prav nič čudil, d< ni Fabrikant iz Pudoba z obema rokama udaril kar je Adamek predlagal. Zdelo se je. da gospodu Žagarju nič kaj ne diši predlog, da iz-roči toliko denarja brez potrdila, brez jamstva-»Prosim, oprostite, gospod ravnatelj, da poprej še nekaj poprašam,« pravi Dorival. »Ali ni doslej mihče zastopal republike Costalinde kot konzul?« __(Nadaljevanje prihodnjič.)^ 2upaal ~ spiratali« nam saziami koal Ia tofa žfrlaa» M ii alsa ¥ rekah lastnikov ! M j JOŽE RAZOR J Q2Q) več ne gremo »Čudno, ravno v Rožnem dolu!« se obrne Grašič proti Brodniku. ;Nekoliko nenavadno!« pritrdi ta. >Si bova na obenem ogledala tvoje bodoče mesto.« K mizi ie prisedel mlad človek bledega, suhega obraza, ter živahnih, sivozelenih oči. Bil je inorino napravljen, kar mu je ie povečalo videz neke mačje gibčnosti in okretnoati. Lase je imel kostanjeve, spredaj ' lahno valovite. Usta so bila nenavadno, skoraj žesko pravilno izoblikovana ter bi izražala neko milino, če ne bi na obeh koncili prehajala v potezo, o kateri nisi vedel, ali je znamenje skrajnega cinizma, ali erotično razgibanih čustev, ali velikega usmiljenja in dobrosrčnosti ali pa skrajne hudobije in zatajenega sovraštva. Visoko čelo je razodevalo neko samozavestno razumnost, ki ni vajena kloniti pred drugim. Bil je že na prvi pogled krasen človek, lepotec, po katerem bi moglo zahrepeneti žensko srce. Čeprav elegantno napravljen, je vendar izkazoval prikupljivo domačnost in neprisiljeno prijaznost, ki je osvajala navzoče goste. :Ne vem, kateremu bi dal prednost: ali Gra-iiču. ali pa temu človeku, ki je tudi vzor moške lepote.« Tako je premišljeval profesor Brodnik ter primerjal oba mladeniča. sOprostite, gospodje, slišal sem o imenovanju novega zdravnika v Rožnem dolu. Ker sem jaz iz tega kraja, boste oprostili moji nevljudnosti, če se za to stvar bolj zanimam.« ;Kot se zdi, sem jaz novoimenovani zdravnik v Rožnem dolu. Moje ime je dr. France Grašič.« »Inženir Rudolf Vagner, pomočnik ravnatelja livarne v Rožnem dolu!« se je predstavil mladi mož ler se rahlo priklonil. »Veseli me zelo, da se spoznam z našim novim zdravnikom še pred nastopom njegove službe. Veselilo me bo tudi, če me boste obiskali v moji vili v Rožnem dolu, čim boste prišli.« »Žal, moram Ki v Rožni dol že jutri ter nesti tja zelo žalostno novico.« Inženir Vagner je z velikim zanimanjem prisluhnil. »Ponesrečeni turist se piäe namreč Milan Pogačar, študent filozofije, doma iz Rožnega dola. V žepnem koledarčku je i zrušil željo, naj l>o v primeru nesreče lakoj obveščena njegova mati. To željo bom izpolnil.« ;Kaj? Milan Pogačar? Za vraga, saj to ni mogoče !< N'a inženirja Vagnerja je novica silovito učinkovala. Z razširjenimi očmi je strmci v Gra-Biča, kakor da bi pričakoval izjave o pomoti glede iinena. : Da, Milan Pogačar mu je ime. Očitno ste prišli šele danes k Sv. Duhu ter ne veste, da smo ga ick ali že tri dni v planinah. Našli smo ga v globoki grapi z zlomljeno hrbtenico, mrtvega. Upam, da so se ta čas noseči že vrnili z njegovim truplom v hotel sv. Janeza.« Jnženir Vagner je molčal, toda njegove oči so izražale nekaj nenavadnega. »Bil mi je velik in iskren prijatelj,« je končno izt*nii iz sebe. »Uboga mati, uboga sestra!« Površen človek bi videl v vedenju inženirja Vagnerja veliko potrtost in prizadetost, ostremu očesu dr. Urašiča pa ni ušlo,'da je v njegovi potrtosti marsikaj nepristnega. »He« je 6icer,< je nadaljeval Vagner, »da je konec koncev vseeno, kje in kdaj končaš življenje, ki itak mine, in z življenjem vse drugo, vendar... vendar je lepše živeti kot pa sploh ne biti, slasti, « je človek mlad, in zlasti, Če ve, da potem ni ničesar več.« »Mislim, da so poleg teb razlogov za življenje ie drugi, globlji in važnejši, drugače življenje res »e bi bilo vredno življenja.« »So,« je z zelo ljubeznivim posmehom odgovoril inženir, »toda le v tolitko, kolikor dajejo večjo alj manjšo tolažbo človeku. Človek ne živi namreč i same resnice, ampak tudi od lepih utvar in laži. «i zakaj ne bi? Saj potem je pa itak vseer.o.« -»Z drugo besedo, vi mislite kakor tisti, ki je 'ekel: pustimo nebesa vrabcem in angelom.« »Morda je oblika tega izreka preveč surova, ,0,|a vsebina je pravUnq.« roman Vagner je govoril domače, vljudno, toplo, naravnost prikupno, čeprav ni mogel popolnoma skrili potez na ustih, ki so izražale neko pritajeno čustvo. Grašič je do*>il vtis, da je ta človek nevaren, ker je prikupen, razumen in vsega sposoben. SNitil je, da bo imel z njim še posla. Ni pa slutil, da bo velik del njegovega življenja povezan z lepim, zagonetnim mladeničem, ki se je vljudno smehljal njemu nasproti ter skrival v svojih sivozelenih očeh temno bodočnost mladega zdravnika. Profesor Brodnik, ki se je še pred začetkom raegovora odstranil, se je zdaj vrnil. Elegantno in ljubeznivo se je inženir Vagner poklonil m se poslovil: »Veseli me, da sem Vas »poznal. Slutim, da bo najino življenje precej povezano.« »Enak občutek imam jao. Upam pa, da bo ta povezanost enakih misli in enakega hotenja.« Gostje so se že razhajali. Brodnik in Gradič sta naročila za naslednji dan zjutraj avto ter odšla počivat. Zunaj je bila mesečina in se igrala z jezersko gladino. Precej ntiže doli je donela pesem tabornikov ob strežnem ognju. Drugače je vladal mir. Le ob obali je bilo slišati rahlo pljuskanje vesel. Mlad moški je v čolnu zaveslal proli sredini jezera. Preko ustnic mu je zdaj pa zdaj šinil smeh, ki mu je bila primešana zloba. »Vendar enkrat konec te sitne zadeve!« je za-mrmral. Ustavil je Čoln, potegnil k sebi vesla, vzel nekaj svetlega izpod sedeža na kljun čolna, zavil v to debel, težak kamen, vse skupaj prevezal z močnim motvozom ter spustil v vodo. Naglo je vse izginilo v jezerski globini. »Tako, opravljeno! Zdaj pa le pojdimo pogledat tega nesrečnega fanta, ki je bil tako nepreviden in se ponesrečil. Jutri bo treba tolažiti žalostno sestro in Še bolj žalostno mater. Pot je zdaj prosta.« Mož, ki j? v mesečini veslal po Bohinjskem jezeru in vrge! v globino skrivnostni zavoj, je bil inženir Rudolf Vagner, pomočnik ravnatelja tovarne v Rožnem dolu. Njegov čoln je odbrzel od sredine jezera proti hotelu sv. Janeza, kjer je na zasilnem odru počivalo prezgodaj strto telo Milana Pogačarja. II. V dveh mesecih zdravniške službe je dr. France Grašič že precej dobro spoznal Rožni dol in njegove prebivalce. Rožni dol je večje podeželsko središče, na pol kmečko, na pol industrijsko. Poleg večjega kovinskega podjetja ima ludi dve tekstilni tovarni. Kovinarji so bolje plačani, delavci iz tekstilnih tovarn manj dobro. Kmetov je nekoliko manj, so pà trdni in premožni. Ze prve dni je spoznal, da je ves Rožni dol razklan v dva tabora: v kmečkega in delavskega. Pozneje je uvidel, da ta razlika ni točna, kajti v istem taboru so bili zastopniki obeh stanov. Öele iz razgovorov z župnikom se Je dodobra prepričal, da reže Rožni dol vprašanje komunizma in katoli- • čanslva ljudi v dva ostro opredeljena tabora, ki sta si drug drugemu nasprotna. Številčna moč obeh skupin je bila približno enaka. V prvem so bili skoraj izključno le delavči, če odštejemo nekaj izobražencev in pol izobražencev; v drugem so bili zastopani skoraj vsi kmetje, pa tudi precej delavstva. Obe strani sta bili močno organizirani po raznih društvih. Do nedavna je bila močnejša katoliška skupina, ki je pri raznih nastopih vedno odnesla zmago. Toda v tovarnah 80 bili neomejeni gosiKMlarji komunisti. Tudi krščanski delavci so imeli svoio organizacijo, toda bila je številčno mnogo šibkejša od marksistične. V zadnjih dveh letih pa je zaradi pospešene komunistične propagande komunistična miselnost prodrla bolj na «roka Župnik se je upravičeno bal, da bodo pri prihodnjih občinskih volitvah dobili komunisti in njihovi somišljeniki občinsko upravo v svoje roke. »Njihova propaganda je dobila v zadnjem času silovit zagon,« Je tožil dr. Grašiču. »Gotovoso precejpripomogli k temu zunanjepolitični dogodki, ki so trenutno za razvoj komunizma salno ugodni. Vendar se ml /di, da je komunizem v Rožnem dolu dobil nove, sposobnejše voditelje in da je prav tukaj glavni razlog, zakaj je dobil naenkrat tako Bitno moč.« »In kdo so Ù voditelji?« *To je tisto, česar ne verno, kar bi pa morali na vsak način vedeti. Bistvo komunistične taktike je nanvreč v tete, da se glavni vodje vedno Skrivajo za brezpomembne osebnosti, ki jih namesto sebe silijo v ospredje. Nujno je, da tudi pri nas začnemo z močnejšim gibanjem, ki bo to propagando ustavilo in jo uničilo. Seveda, treba bo tukaj veliko truda, sposobnosti in — pravega človeka. Veliko sem o tem že premišljal in se tudi z drugimi posvetoval. Prišel sem do zaključka, da bi bili vi, gospod doktor, primerni za to nalogo. Gre namreč za to, da prevzame voflstvo našega gibanja v Rožnem dolu-mlad, deloven človek. Jaz ne morem biti pri vsem zraven. Dosedanjii predsednik meddru-štvenega odbora pa se žal ne zpajde toliko v pre-friganih in dO Stranj netti preštudirani!) komunističnih metodah. Poleg tega si tuifi sam želi odstopa. Treba je človeka, ki bo naše vršite spet razgibal, dal zagona zlasti naši mladini, ki nam vidno prehaja v nasprotne vrste.« Dr. Grašič se je zamislil. 2e od gimnazijskih let se je boril za ideje katolicizma. Kot študent na univerzi se je neposredno udeleževal borb med obema svetovnima naziranjima, ki sta zavzemali na tej ustanovi zelo ostre oblike. V teh bojib se Grašič ni utrudil ali si zaželel zatišja, nasprotno, vedno bolj je prihajal do prepričanja, da je treba vse sile zastaviti za zmago katoliške ideje in tako reJtoč celotno življenje postaviti v njeno službo. »Gospod župnik, na razpolago sem, kadar koli in kjer koli bo treba.« Zdravniška služba v Rožnem dolu je nudila Grašiču najboljšo priliko za spoznavanje ljudi. Na svojih obiskih je videl in spoznal marsikaj, kar drugim ni bilo dano videti m spoznavati. Zato nič čudnega, da se je kmalu popolnoma včivel v razmere kraja. 2e prve dni se je spoznal s Pogačar-jevo družino, ki jo je doletela ona znana nesreča. Vest,» sinovi smrti je delovala na mater strašno, toda nič manj strašno je prizadelo tudi Milanovo sestro Marijo. Ljubeznivi nastop mladega zdravnika, njegove sočutne besede so zapustile v užaloščeni družini zelo dober vtis. Tudi Grašiču je kar dobro dek>, da se je mogel porazgovoriti v tako domačem okolju, zato je pozneje še nekajkrat obleka I Pogačar je ve. Oče Martin Pogačar je bil kmet. Bil je eden izmed trdnih kmečkih korenin, ki nočejo kloniti pred prodirajočo, vsemogočno industrijo ter vidijo v zemlji kljub vsemu največje bogastvo. Velika industrializacija Rožnega dola mu ni mogla vzeti vere v zemljo in njeno vrednost. »Prišel bo čas,« je večkrat zah-jeval, »ko bo človek spet začel ceniti zemljo. Morda bo takrat prepoteno.« Najstarejšega sina Milana je dal študirat Mati je na tihem upala, da se bo sin posvetil duhovniškemu poklicu, enako sestra Marija. Toda Milan si je izbràl jezike. Za leto mlajša hčerka Marija je po končani meščanski šoli ostala doma. Bila je sonce Pogačarjeve družine. Res, da je bdla konično le kmečko dekle z meščansko izobrazbo, toda iz vsega njenega vedenja je sevala neka neobičajna plemenitost, ki je, združena z mHobo, visoko razumnostjo in lepoto, že na prvi pogled dala slutiti človeku, da nima pred seboj navadnega dekleta. Po nekaj obiskih si je Grašič moral priznat:, da prihaja k Pogačarjevim prav za prav zaradi Marije. Njene tnehke, svetlosive oči so ga privlačevale. Čutil se1 Je v njeni bližini čudovito srečnega. Ni bila morda le njena lepota vzrok, da se je v srce mladega zdravnika prikradlo neko čustvo skrite naklonjenosti do deklice. Vse Marijino vedenje je razodevalo neko privlačnost, ki je izbajaia bolj iz njene notranjosti, iz lepote njene duhovitosti, d asi je imela poleg tega še drugih, bolj vidnih čarov, ki ao navadnemu človeku bolj padli v oči. Marijina mati je bila vesela vsakega Grašiče-vega obiska. To je zdravnik dobro Čutil. Nasprotno pa oče, čeprav je bil z njim vljuden in ljubezniv, ni mogel prikriti neke zadrege, neke nejevolje, skoraj nekega nezaupanja. Grašič je kmalu zvedel za vzrok tega zadržanja. Zadevo mu je pojasnil župnik. Pogačarjeva Marija je bila obljubljena inženi-riu Vagnerju. Od takrat naprej ni šel več France Grašič h Pogačar-jevim. ... ..«* (Nadaljevanje prihodnji) * 61 NAŠI VEUKI MOŽ]E Tmi nt«vc m» niufc katerU » rK bj.wua.jt * hur- rrmrj* te i-u* ** J. ren,it a vrm -i .ua. te ji* m. mém. ». bunvan »nt »►/tei«:, k- m «am- e» narv« mtivpi» ùutonp. l^ift rnU M. * jwsst*- . ìmM. afe®,»*- sii»»««. » ..a «p»-»i *;uv UTA M TrW..ww vb t>. I;«beee» »rt«»!*«*» ijné»»*«. kJ »» «* «a «a*. ir rv>*» • rm/ ai V«fv«4a Scoienti M pni «ivratiuikii IJL-UÌW Urte**«-!/ »«4- Si vy>-ji.u pri vpeijaua iene *t*u vraia f.iriJ i* »tei** 7 wi» »v>etic, «o M ritV»-?, zjVX*-»fi» f* V****) P'f» sjvtia usti»}*«*, V"..j_t zaaJ-.it» »vetik »pw.vSw I« je bila predi fcem » te», 4»'r» u*tai>tfr;l» »ed Stortaci dutb*?* eer-knntu «rfju»xz*«/i. itivi» la e k temu prjpwoaogi» poH'i*a» nastanitev sjikore države u Havaree ia poz&eje b* Fraik». d-lwu pa '.'idi te. da w oi> «fvojeni pribvia tJt «V r* «*■' - - Me»- Prlier fi l'r*»*r»er»)[» »Krat» »ri Havlel«: mit »ki vaj.Uvodja Crtemir »• pa>»larlja ed svoje la-"•«■•■»•• «•«■mila M 1« «a-•Wjal.ila IU«>. Crtemir pa m tedi »»reobr.e, m-Mane krMaaiki dahnvaik ia tiri krttaank» Ter» med HUreaei. n» »edanjlh lieh «e krSČ»n»ko ljud»tvo. k I se je ol» njihovem prihodu zateklo sicer v težko dontop-iiH kraje, toda Je pozneje le vplivalo na novo prl-»eljene Slovence. Zlasti pa »e je začela iiritl krttanska vera med Slovenci za vlade vojvode Hotimira. fte pred njegovim nastopom »e Je vojvoda Borut, vladal Je Slovencem pred llotlmirjem, ohrnil do Bavarcev « prolnjo za pomoč zoper divje f ìmtjfc tritajue»-» m«C »; m ie urutii» tia. V ve. OKI», jt Isj sa vti/rbi saìzamrice bn*ìp stuj Verj i, rw4s Iret it k ^ u Huumut-jvtb f*n>uùi> c a uiib za 3»Teu- ct-T finn*, jus je ana^enarj». ki K> b«i; benih.e kü pa runam-te aaiaitaawl Brez diotu wti .meii ti n: nijitti-; Nafia. ka- -.e'ef» ae )» Yt-rfijii peiisärral pn fer/en^a t.'-ii»tiKra_ j» lwi aaar« zek» pra vj>-« is «tK^e-S^ejfwii sino fcriii kr»?M»ke iere .Sicnearž kv! »b U riabh detail Fran- ki. ir^K biapièc'jM. » poon-Taa^ea ia z^te^ML üftij pa t« l.wli v Owsafea jeziku Ur fce oorali u lì-i urvlLa izr»rila. Ta una zta« ioiiar/ear«rao ki bili ie zdrav narod. Ce je kljub temu pr.HO do opiranj. wa btli v ozadja politični vzroki. V takih r»z'r.erah je bila potem narodna ktraa-ka j>v>aniO. toda nedosledno, protikričaatka. Prri protikri£an»kI upor Slovencev »e je zafei L 763. ko ke je b»var»ki vojvoda Taailo uprl frankovtki nadol.lacti. Slovenci to izrabili to priliko ter »e boleli otresti nemize oblasti, istočasno pa je po. gani-ka stranka bolela zatreti kriranstvo. Vojvoda Hotimir je upor potlačiL Izbruhnil je ie en upor, ki ga j« Hotimir spet zatrl ter poklical nove milijonarje ter tako ie bolj utrdil kričanstvo. Tako ima vojvoda Hotimir to veliko zaslugo, da j« prvi izmed slovenskih knezov raziiril in utrdil rned Slovenci krščanvko ve». Po njegovi smrti je izbruhnil trrtjl, najhujši protikričanski upor. Vsi duhovniki so morali be-fati. Vendar je krščanstvo pognalo ie pregloboke korenine. Holimirjev naslednik Valjtunk je upor («ganskih Slovencev zatrl • pomočjo bavarskega vojvode, ki pa je s svojim nasilnim nastopom pravemu pojmovanju krščanstva mnogo škodoval. Za vojvode Valjtunka je bil zadnji upor poganske »tränke med Slovenci. Na to dobo se nanaša tudi prelepa pevm našega velikega pesnika Prešerna, >Kr*t pri Savici», kjer opeva boj Valjhuna (Valjtunka), sina Kajtimar» (Hotimira), ki se bori zoper poganske Slovence, zlasti pa zoper mladega Črtomir», ki je Se edini ostal s svojo četo in noče odložiti orožja. Tako poje pesnik: Valjhun, sin Kajtimara, 1>òj krvavi Ze dolgo bije za kričansko vero, Z Avréljem Droh se v« mu v bran ne stavi; Končano njijno je in marsiktero ZivljAnje, kri po Kranji,.Korotani Prelita napolnila bi jezero. Gnijtì po polji v bojih pokončani Trum srčni vojvodi in njih vojičaki. Sam Črtomir »e z majhnim trApoin brani. Bojuje se najmlajši itied junaki Za vero staršev, lepo tA>g'njo 2ivo, Za Črte, za bogove nad oblaki. On z njimi, ki še trd'jo vero krivo, Beži tja v BčhinJ, v Bistriiko dolino, V trdnjavo zidano na skalo sivo. Se d»n današnji vidii razvalino, Ki Ajdovski se gradee imenuje, V nji gledal Črtomirovo lastnino. gaa>a narainori bojao. Zemlja je t;ub v,.a rodvvitsa. toda igrača aaravaik »ŠL ki jih človek kijub no.iemB aapoba le ai axigel otxUlati { d .ko zazrem pred sabo od Krima pa tja do LjaV ijase eno uiio ogromao i,tao polje, pre*-Ug« pi do-t-h, globokih ia iirokih betoni ran. h kiaalik, ki j.h tadi aa/Tt^fj» povodeaj ne moje nasititi. Sa Barju ni več vode. Zemlja je postala ur.etljivi, krotta, ubogljiva. 2ito poganja visoko v n»^ K Milni »trop ie »toje pripravljeni, da li;« jo u polju svojo pe»em o zlatem klasju. Vse H je »premeoile v ogromno iitniro. Ljubljani ne v(| kaj bi • tolikimi množinami moke, ki jo poliljijo na trg barjanski nJiai. Toda ta slika boiorawli »e h.tro razbiine v nič ob zasutih jarkih in po-drtih motUttib. Barje je ie vedno vprašanje, U leži pred Ljubljano kakor »rnrt pred durmi. Kr.rn poite^ pred mano vedno ailnejii, \Moo ejii. Veličasten je ta starodavni velikan, ija in »toletja zre » svojega »krivno>tnegi vrha n» ravnino pod sabo ter preko nje proti Gorenjski, na detni vidi Dolenjsko, za hrbtom H nam liri Notranjska. Videl je nekoč pol ubo širno jezero, in na jezeru stavbe na koleh. in od stavi« do stavbe so ivigali nmi barjanski čolni, ki jih je vodil pradavni človek, odet v kosmat« živalske kože in s kamnito sekiro v rokah. Tt je bilo takrat, ko o Ljubljani ie ni bilo sledu, ko z ljubljanskega gradu Se ni kraljeval fevdalni gospod. Videl je nato pod sabo najrazličnejše rodove, ki se se menjavali drug za drugim, m med sabo borili, se uničevali ia iztrebljati. Konta je zazrl pod sabo množico ljudi s svetlimi lasni in modrimi očmi, ki so daleč od vzhoda prignali na že izsušeno barjansko ravnino svoje črede tn privlekli svoje pluge, da jih za&ade v mehko lem-Ijo. Vzljubil je te ljudi, kakor so tudi oni v/.ljuhili častitega orjaka. Spremljal je njihovo življenj« skozi rodove in rodove: videl je divja ljudstva, ki so ogražala miroljuben poljedelski narod, videl neltete gradove, raztresene po sosednih grifih, od koder so gospodovali slovenskemu kmetu tuji graščaki, videl turške armade, ki so hodile po slovenski zemlji ter odganjale v sužnost slovenske inože, fante in dekleta. Videl je padce in vstajenji svojega ljudstva, z njimi se veselil, z njimi jokil in trneL Že sem se pripodil na Ig. Ves svet ve, di žive na Igu Ižanci, ki po pravici slove med Slovenci po svoji grčavi vztrajnosti in neodjenljivosti, kar, na žalost, ni splošno slovenska krepost. Vsaj nekdo, če ne vsi, se tolažim. Studenec, 2elimlje. Dolina se vedno bolj ules-njuje, kakor usoda premaganega vojskovodje. Nazadnje je treba stopiti s kolesa ter Iti peš. Dospel sem do turjaškega hriba. Po hudih ovinkih, sredi prelepega gozda pridem kmalu na vrh. N« desni grad, znamenje nekdanjega gospostva in nezlomljive moči, ki pa je prešla. Narod, ki se j« zbral nezaupno okrog in spodaj in Se daleč naokrog, pa je ostal, iivi, dela, trpi, se veseli, trpi in se spet veseli. Narod vtdno ostane. Prijazna gostiln» me je zapeljala. Nekaj t* jesti, nekaj za piti. Pri sosedni mizi sedi doma« župnik ter ureja za nekoga račune. Najbrž je kaka prošnja, kaka intervencija, ali pa cerkveni računi z» ključarje. Iz sosednje sobe zadoni krasna, ubrana slovenska pesem. Slovenska pesem, ti si nepremagljiva I »Kako lepo pojejo!« pripomni g. župnik. »V cerkvi pa se Izgovarjajo, da ne znajo,« pristavi njegov sosed, najbrž cerkveni ključar. Zunal rosi dež. Torej v dežju domov? Naj bol Drvim zopet nazaj v blatu in dežju. Del I« t»!ato je neprijetno, toda tolažim se, da bo jum spet posijalo sonce. Moker in blaten sem P«»«1 domov. l>a vendar je bito tako lepot »DOMOLJUB«, dne 25. junija 1941-XIX. svetilka Najprej ie prišel v veliko dvorano, kjpr je spalo veliko število sužnjev, in vsak izmed njih je imel ob boku meč, »To so gotovo stra/e pred sobo kake kraljičine,« si je mislil kraljevič. šel je po prstih mimo sužnjev ter stopil v sobo. Tam je videl na divanu zleknjeno silno Je po kraljičino. / _. KmSevil Firua jo jé vljudno pocukal za rokàv. »Kraljičina,« je zacepetal, »jaz sem sin perzijskega kralja. Zaščitite me, ker sem v veliki nevarnosti.« »Kraljevič,« je rekla, »bodite pogumni. Niste namreč v deželi divjakov; jaz sem kraljičina Bengalije in to je moja poletna hiša, kjer prebivam sama s svojimi sužnji. Nihčo vam ne bo storil nič žalega.« Nato je kraljičina zbudila svoje sužnje ter jim zapovedala, da pripravijo za kraljeviča jed m stanovanje. »Jntri mi boste pripovedovali vse svoje dogodivščine,« je rekla. Drugega dne je kraljevič Firuz pripovo-(laVal kraljičini vse, kir se triu je dogodilo. Ona je nato oblekla svoja najlepša oblačila, da je bila videti čim lepša, kajti zaljubila se je v lepega kraljeviča m ji je bilo težko ob misli, da bi odšel. »Ostanite še nekaj časa tukaj,« ga je prosila, »da boste spoznali mojo deželo.« Kraljevič Firuz ie to privolil, kajti tudi on se ie zaljubil v lepo deklico. Dva meseca je ostal Firuz skupaj s kraljičino, nato ie rekel: »Zdaj moram jaz oditi. Toda ker se tako težko ločiva, zakaj ne bi vi prišli z mano na dvor mojega očeta, kjer se bova lahko poročila?« Čarobni Bilo je to na novega leta dan v Perziji, ki ga tam najbolj praznujejo. Po nekem starem običaju so ljudje ob tisti priliki kazali kralju to, kar so imeli za najbolj čudovitega. Cele nre bo kralj in njegovi dvorjani priso-»tovali najrazličnejšim igram ter opazovali nove iznajdbe. Ko je kralj razdelil nagrade •n se je hotel umakniti, je prišel neki Indijec ter vodil umetnega konja, ki pa je bil narejen tako izvrstno, da se je zdel popolnoma reaničen. »To ie dobro narejen konj,« pravi kralj, »toda tudi drugi bi lahko naredili kaj takega.« »Kaj takega ne. Veličanstvo« odgovori Indijec. »Moj konj je čudovit. Kadar ga zajaham, fe ponese povsod, kamor hočem iti, in to v najkrajšem času.« »To mi moraš dokazati,« pravi kralj. »Pojdi °a "»ti hrib, odtrgaj vejo od drevesa, ki raste mm na vrhu in vrni se nazaj k meni.« Indijec je skočil takoj v sedlo ter zasukal T«od, ki. je bil pritrjen na konjskem vratu. (Nadaljevanje prihodnjič.) Napota« A ia kriiaastvo Veliki francoski vojskovodja in cosar Napoleon (i i« pred 150 leti v neprestanih vojnah pod-i arm il aH pa spravil v »vojo odvisnost vso Evropo. Ko je tako najmočnejše evropske držav« pritisnil na kolena ali pa jih prisilil k miru, j« začel urejevati notranje razmer« v Franciji. Ena izmed prvih stvari mu j« bilo — pomirjenje s Cerkvijo. . , Francoska revolucija, iz katere je Napoleon prav za prav izšel, je namreč Cerkev krvavo preganjala Stotine duhovnikov so pomorili, na tisoče jih je zbeialo v inozemstvo. Hoteli so prisiliti duhovščino, da bi prisegla na Cerkvi sovražno republikansko ustavo. Del duhovnikov se je dal spraviti do tega, drugi del je ostal trden. P apelu zvesti duhovniki so skušali nadaljevati svoj« delo na skrivnem; če bi jih kdo zalotil, jim j« bila smrtna kazen zagotovljena. Narodna «kupščina je najprej proglasila čaščenje razuma za državno vero, potem pa je za-povedala nekak zmedeni humanitarni deizem. Pod vlado direktorija je preganjanje popustilo, toda resnične pomiritve ni bilo. Napoleon je želel odpraviti ta položaj, ki je bil nevaren za edinost naroda. Sklenil je zato, da se bo «čel pogajati s papežem. Toda zadel je na velik odpor v svoji bližji okolici. Med drugimi so tedanjemu prvemu konzulu povedali tudi razlog, češ da je nevzdržno, da bi tujec bil duhovni poglavar vernih Francozov in kot tak zopet posegel v usodo naroda; Francija naj bi se priključila protestantizmu in Napoleon naj bi se proglasil za duhovnega poglavarja vse Francije. V odločilnem pogovoru o teh vprašanjih je Napoleon take predloge odklenil s temi besedami: »Ustanova, ki drži pokoncu edinstvo vere, p »pei, čuvar katoliške edinosti, je nekaj občudovanja vrednega. Očitajo temu poglavarju, da j* inozemski vladar; inozemski je na vsak način, toda zahvaliti moramo Boga za to. Kako naj si človek predstavlja te vrste oblast ob strani državo« vlade v eni in isti deželi 7 Združena z državno oblastjo bi ta sila postala sultanski despo-tizem; točena od nie, morda njej sovražna, bi pa ustvarila zlo, neznosno ljubosumnost Papež živi zunaj Pariza in to je prav. Ne nahaja se niti v Madridu, niti na Dunaju in prav zato trpimo njegovo duhovno avtoriteto. Na Dunajo, v Madridu govore po pravici prav tako. Ali morda kdo misli, da bi bili Nemci, Spanci voljni poslušati njegove odloke, če bi se nahajal v Parizu? Zelo zadovoljni so torej « tem, da se nahaja njegov sedež zunaj, toda ne obenem pri tekmecih, temveč v onem starodavnem Rimut To so ustvarila stoletja ln dobro so to storila!... Mir z Evropo |« skleni«». VsdrSmo ga, dokler taoremol Tod« najbolj potreben f« verski mir. C« bo t« «Menjeu, bo ia zavojevalec Evrop« Francija «din« kakor «a mei Ia nlč«s«r M nam ni več batL« , - Kmalu so sl«dila pogajania s papežem. Znano je, kako j« Napoleon nasilno postopal prob pa-pežu. Toda «poznati je moral, da bi bil bol;« storil, če bi s« bil zvesto držal svoph nekdanph beeed o papežu. Pač s« je pozneje, posebno na otoku svet« Helene, povrnil k prvotnemu V01,"^ cju kot ga j« bil izrek«! L 1801. Tja so ga Angleži poslali kot ujetnika, in tam j« tudi kot ujetnik umrl. Tam je piaal iodi svoje spomine, iz katerih navajamo ono m«sto, kjer govori o Kristusu. »Dobro poznam ljudi in rečem vam — Kristus ni bil človek. Površni misleci vidijo v njem človeka, ki j« podoben ustanoviteljem velikih cesarstev in bogovom drugih verstev. Ali t« «ličnosti nil Med krščanstvom in kate-rm koli drugim verstvom je razlika neskončna. Kristusa ni mogoče primerjati nobenemu človeku na tem »vetu... Njegovo rojstvo, življenj«, glo-bokost njegovih naukov, blagovest, njegovo učenje in kraljestvo in zmagoslavni pohod skozi vse čase, vse zemlj«: Vse to j« zame čudež in nerazrešljiva skrivnost... Nič človeškega ne vidim v tem. Njegovo razodetje je razodetje duha, ki ni bil človeški. S kakšno oblastjo uči on ljudi moliti! Ljudje mnogo govore o osvojitvah Cezarja in Aleksandra Velikega, o navdušenju, ki sta ga znala razvneti v srcih svojih vojakov. Toda, ali si morete predstavljati vojsko, ki bi bila čisto vdana mrtvemu, v grob položenemu človeku in ki vedno zmaguje? Moje armade so me celo v življenju zapustile, kakor je kartažanska vojska pustila na cedilu Hanibala. Tako je z nalo oblastjo in močjo. Ena sama izgubljena bitka nas uniči in nesreča razprši vse naše prijatelje. Kako drugačna je moč krščanskega Boga. kako >e njegova vera vedno čudovito Siri, kako njegova Cerkev vedno vladal Narodi minejo, prestoli se rušijo, a Cerkev ostane vedno! Kristus se ne meni za čas in s tem je izpričal, da je sin Večnega. Vsi njegovi nauki nam pričajo o večnosti. In povedal nam j« tudi edini razlog, zakaj moramo verovati: »Jaz sem sin živega Boga!« Kakšen prepad se zaradi teh besed odpira med njim in vsemi drugimi začetniki ver! Kakšna predrznost, hudobija in svetoskrunstvo bi bile te besede, če ne bi bil« resnične) Poglejte bližajočo s« usodo njega, ki so ga imenovali Veliki Napoleoni Kako neizmerno j« brezno, ki loči mojo globoko revičino in večno kraljestvo Kristusovo, ki se Siri, oznanja in slavi po vsej zemlji! Ali s« to pravi umreti? To se ......Kri«! ' ' ■ " - pw v 1.VIIII J» I a mm »v f » « • » —- ■ » . « " - » pravi živeti! Kristusova smrt j« smrt Boga.« Ji IM^III^jv^^iS g Dolnje Jezero. Žival jc žival, in je treba po-sebno sedaj, ko nagajajo muhe, previgno hoditi okrog nje. To j« te dni izkusil 54-letni poseitnik Jakob Martinčič. Ko je v hlevu opravljal živino, ga je vol «unii v desno oko in mu oko iztaknil. Mengeš. Te dni — 14. junija — i« odšel v zavetišču «v. Vincencija po večno plačilo upokojeni župnik g. Anton Jemec. Rojen je bil v Davči. Nje- govo truplo «o propellali tz Mengša v Davčo, k|er je bil pokopan. Daj Bog blagemu gospodu večni mir in pokoj! Ig pri Ljubljani. V letošnjem maju j« izbruhnil pri nas velik požar, ki je napravil ogromno škodo. Občini so poslali razni dobrotniki precej darov, zla«ti v denarju, za kar jim bodi izrečena ukrena zahvala. Šmarje pri LjubljanL Oni dan so tekmovali domači nogometaži z 11. vojaki. Med domačimi je zelo dobro igral vratar. Vendar so zmagali vojaki e 2:0. Horjul. Spomladi so začeli graditi iz naše vasi pri Lesnem Brdu krajšo cesto čez polje. Utrjevali so že močvirno ozemlje in n asu li nekaj kamenja Ker laitnikom i« niso plačali zemljišča, bi bilo prav, da se to zgodi. Pa tudi dela na ceiti naj bi «e čim prej nadaljevala, ker je ta res potrebna. liki Vintgar. Pri na« «o «i postavili že pred leti poletne hiiice mnogi Ljubljančani Saj res ni brez pomena prebiti počitnice ob bistri vodi in na «vežem zraku. Zdaj bo zgradilo v našem Vintgarju «vojo postojanko tudi Slovensko planinsko društvo. Preaerj«. Po šestih letih bo naša župnija «pet tako «rečna, da bo v «voji «redi pozdravila novomašnika g. Debevca Stankota. Za to «love«-«o«t « pripravlja cerkev Žalostne Matere božj« na Žalostni gori. Letos prihaj na Goro z«lo ve- Kriianka i t » • 10 11 7 8 9 10 U 12 D i a B 1 ti D ti ti B ti B ti B B B ti B a B 0 B B B B Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Otok v Sredozemlju — sorod-nica. 2. Nikalnica — element, sainorodno-rt — pregovor. 3. Sorodnik. 4. Mesto v Nemčiji — egipčanski ptič. 5. Znamka italijanskih motociklov — začetnice slovenskega pisatelja (Izza kongresa, Cvetje v jeseni) — vsebuje, poseduje. 6. Star» oblika vezniika — začetnici slovenskega pisatelj» (Gospod Mirodolski, Zorin) — cunje — ibtenje. 7. Premočen — azijsko gorovje. 8. Bivališče blaženih — velikan — ploskovna mera. 0. Pomladanski kmetova)Čev opravek — domače moško ime — vrsta pesnitve. 10. Kraj pri Domžalah — Mencingerjeva poveet 11. Domača živel — prleški izraz za Veliko noč. 12. Vrsta posode — vojsk» (hrvaško). Navpitno: 1. Najzvestejöi prijatelj — Odreše-nik. 2. Majhno jezerce — drevo — pamet. 8. Vr-sta pesnitve — restlima — jezero v Abeainiji. 4. Hlod — leposlovna zvrst — starogrški junak. 5. Pisatelj — obrtnik. 6. Mlečni proizvod — Judovsko žensko irne — nedte barve. 7. Stevnifc — eden izmed čutov — drag, mil — učenje. 8. Zdravstvena pomoč — zareza. 9. Italijanska reka — lasni šop. 10. VeJelnik glagola reči — pritrdilnima — »ljubo..., kdor ga ima«. 11. Stara oblika vez-nika — časovna enota — tanka stvar. Zlogovaica. Sellavi iz zlogov: bij, da, ev, gos, nek, ob, ot, pa, po, pre, ra, r», reb, ro, rok, run, ved, vid, ze besede ti edelega pomena: vrsta odredbe — del telesa — moöko krstno ime — naziv za poročeno ženo — rob gozda, griča, travnika itd. — vodna žival — član druiine — krog, obhod. Prve črke dobljenih besed ti 'povedo besedo, ki pomeni rek, narodno prislovico, četrte črke pa prerojenoit. liko ljudi, ki ne morejo v i« bolj znan« slovenske romarske kraj«. Sprejem g. novomašnika bo na praznik «v. Petra in Pavla zvečer v Preserju, nova «v. maša pa bo v nedeljo, dne 6. julija ob 10 na Žalostni gori. Pobožno bomo prosili pred Marijinim oltarjem Kristus» za srečno življenjsko pot gospoda novomašnika. Spodnje Radvanj« pri Maribora. Na njivi v bližini Radvanja «o našli mrtvega delavca Ivana Ternovo, rojenega pri Veliki Nedelji. Zdravnik jc ugotovil srčno kap. Mikcvc pri Smikela-Stopičah. Sin posestnika, šestletni Jožef Radovič, «e j« igral ob kupu kamenja, ki j« bilo pripravljeno z» zidanje. Naenkrat «« je kamenje .rutilo na dečka in mu prizadejalo zelo nevarn« poškodb«. Dolenji Logatec. 50-letnega delavce Jožeta Matiusa j« doletela te dni huda nesreča. Ko t« tlačil «eno, je padel * kozolca tako nesrečno, da je dobil hud« notranje poikodb«. P« tudi rebra •i je n&lomil. Trebnje. Ogenj je uničil hišo in gospodarsko poslopje Moravcu Antonu Iz Benečije. Zažgali otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Ker so bil« poslopja lesena in s slamo krita, je bilo takoj vse v ognju. Zgorelo je mnogo orodja, kolo, plug, resni bo le nekaj malega, fekoda Je preeejšnja, zavarovalnima jo samo deloma krije. Pri gašenju so zelo požrtvovalno pomagali tudi italijanski vojaki. Kosez*. V Šišenskem gozdu je te dni dijak iz naše vasi. Joie T ep ina, splezal na drevo. Naenkrat s* mu je pod nogami odkrhnila veja ter je revež padel na tla in se precej potolkel. BoitanJ. Te dni se je napotil v našo okolico posestnik Alojzij Zurn iz Loga pri Mokronogu. Prišel je iokat konje, ki jih je tvojčas dal za jugoslovansko vojsko. Na poti proti domu se je Zornov avto prevrnil in hudo po&kodoval gospodarjevo nogo. Veliki Gaber. Alojziju Štepcu so se pri vožnji na kolesu zlomile vilice in je' padel $ kolesa na cetto. Dobil je hude zunanje in notranje poškodbe. Brezovica. Italijanski zdravstveni oddelek je pod vodstvom dr. Duceja 17. junija napravil zdravniški pregled naše šolske mladine. Gospodje ao pregledali 820 otrok in ugotovili, da je zdravstveno stanj* otrok prav povoljno. Navzoč je bil tudi predsednik naše občine. Bled. Nai načelnik civilne uprave je sprejel nedavno nekatere nemške predstavnike in te je z njimi razgovarjal o bližnjih nalogah šolstva na Gorenjskem. Suhor pri Prečni. 13-letnemu šolarju Francu Dragmanu te je zahotelo češenj, zato je splezal oni dan na drevo. — Naenkrat se mu j* spodrsnilo in fant je padel z drevesa ter ti zlomil roko. Posebno pri obiranju češenj te zgodi res mnogo netreč, zato pozorl Izpod Ljubelja. Nemško časopisje poroča, da bodo Nemci pod Ljubeljem izvrtali predor in tako omogočili varnejšo pot preko Karavank. Več tto delavcev pa je že zaposlenih pri popravi razrušene ceste, ki vodi čez nai gorski prelaz. O načrtih predira skozi Ljubelj je pisal že Valvasor pred 300 leti. Tomačevo. Ob zadnjih letošnjih povodnjih je Sava trgala obrežje in se zajedla globoko pod Tomačevo, onkraj velike struge pa je napravila široke peščine, te dosedaj je obisk Ljubljančanov, ki te kopljejo in tončijo, ali pa oboje, izredno velik. 80 letnica vzorne matere " V petek, 20. jn- : nija obhaja 80 letnico svojega življenja gospa Kozalija Mavrič, p. d. Roška Škampi-ceva. Rodila se je dne 20. junija 1861 v Crni-čah v prelepi Vipavski dolini. Zibelka ji Ìe tekla v Lojkovi iiši, ki stoji na najbolj razgledni točki črnič. — Poročila se Je zgodaj na majhno kmetijo in dala življenje 9 otrokom, ki jih je po prerani mo- ---- ---------- . skromnosti in pomanjkanju vzgajala. Od otrok jih živi ie šest, ki so vsi dobro preskrbljeni in deloma na uglednih mestih. Kljub vsem trdotam v življenju je ohranila do današnjega dne vso vedrino duha, ki je tako značilna za Vipavca. Slavljenka preživlja svoja stara leta pri svojem sinu, stavbeniku v Ljubljani. Zvesti čitatillici našega lista k redkemu življenjskemu jubileju Iskreno čestitamo z željo, da bi še dolgo uživala zasluženi počitek v krogu svojih otrok in številnih vnukov. Dobrnič. Pred kratkim je bil zaključen gospodinjski tečaj aa domača dekleta. Uspeh tečaja je zelo lep. — V soboto, 21. junija, jc prevzv. gospod žkof dr. Roiman podelil v naši farni cerkvi zakrament sv. birme. Birmanib je bilo 421 dečkov in deklic. Mokronog. NaSe časopisje dobivamo v redu. — Brezplačno kiuopredstavo so priredile italijanske oblasti. - V nedeljo, dne 22. Junija, je italijanski zdravstveni oddelek Izvršil zdravniški pregled otrok in odraslih. Udeležencev je bilo zelo veliko. Več tatvin konj in druge živine je bilo v zadnjem času v nafti okolici. Tako je prejšnji teden ponoči ta* odpeljal iz Kukenbergerjeivega hleva na Žalostni gori najlepšo kravo, ki jo je potem prodal na Mirni, kjer pa jo je lastnik izsledil in dobil nazaj. Borovnica. Ob umiku Je Jugoslovanska vojska razstrelila tudi del velikega borovniškega železniškega mostu. Tekom pičlega meseca so ževi smrti sama v. žetijske čete italijanske vojske nadomestile podrli del mostu z 200 m dolgo železno sestavo. ZScipia Afričana«, kazali prebivalstvu na Glavnem trgu. — Pri nas prodajajo ie vedno na merice, krožnike, glavice itd. Mleko se proda-' ja 4—5 din, sladka smetana no 40—50 din liter. Jajc in perutnine je malo. Jajca so pO 2 din, kokoši po 60—80 din, majhni piščanci po 30 din za komad. — Dne 19. junija je tenorist Slavko Luk-man pel lepe skladbe iz Verdijevih in Puccinije--vih oper. Zastopana pa je bila tudi slovenska narodna pesem. — Te dni je bila pri nas zopet redna seja občinskega odbora, ki ji je prisostvoval tudi okr. civilni komisar g. dr. Griselli, vodil pa Qiestni župan dr. Polenšek. Mestni župan je poročal o gradnji porušene šole in o občinski bla-gajni, nakar je sledila odobritev računskega zaključka za 1. 1939-40. Pri tej priliki je g. komisar, sporočil novico, da bodo preskrbljena potrebna denarna sredstva, s katerimi bodo asfaltirali glavne in najvažnejše ceste ter uredili vodovod. Konji na ozemlju novo« meške občine Na ozemlju občine Novo mesto se nahajajv naslednji konji, ki so ob demobilizaciji ostali brez lastnikov: Konj pram, 150 cm visok, na levi strani žigosan, jahač, žig it. 29. — Konj pram, 150 cm visok, brez vsake lise, žig št. 4115. — Konj zelenko, 140 cm visok, star 6 let, nosač, brez žiga. — Konj pram, rujav, ostrižena griva, kratek rep, visok 130 em, nosač, brez žiga. — Konj, bel, visok 130 cm, star 10 let, nosač, brez žiga. — Konj, rujav, visok 130 cm, nosač, brez žiga. — Konj zelenko, visok 130 cm, nosač, brez žiga: — Kobila prama, visoka 180 em, lisa na čelu in nosu, brez žiga. — Konj bel, zelenko, visok 150 cm, star 8 let, brez žiga. — Kobila zelenka, visoka 130 cm, kratek rep, ostrižena griva, brez žiga. — Kobila zelenka, visoka 130 cm, kratek rep, ostrižena griva, brez žiga. — Konj pram, griva in rep črna, visok 160 cm, star 5 let, brez žiga. — Kobila, bela, visoka 150cm, ostri-' žena griva in rep, brez žiga. Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v »Domoljubu«! LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zadruga s neomejenim jamstvom UuMJaaa. NlktoSIfeva cesta 6 I lastni palači nasproti bolela »Union« pbreatuj« hranilne vloga najugodneje Not« io litrt rloge, ki so v celoti vsak čas izpiačljive obrestuje po 4%f proti odpovedi po S/9 Mil Slovencev koledar • katerim amo Ves lanske leto tako zadovoljili bo izšel le'os v Se lepši obliki. Naročite ga čimpre.e pri našem zastopniku v Vašem krajul Bogoljuba bo sta! le L.9- Tiskali bomo le toliko »volov koledarja, kolikor bo piafaarh prednaročil ! Ne odlašajte, ampak takoi naročite to edinstveno knjige — olajšali nam boste delot Zastopalki, zaSalta takoj s poblraajaai aarotaiaal Kupujte pri tvrdkah, ki oglaša;o v „Domoljubu"! Sloveči kolandski zdravnik Boerhare ' 1716 umrl v Leydenu. Dosegel je 70 let Ko « po njegovi j ni rli prodajali premoženje, so na leteli na debelo, v usnje zapečateno knjic0 » naslovom: »Edine in najgloblje skrivnosti ^dr4v niike vede«. Kniiga je zaradi zdravnikove-« slovesa takoj vzbudila pozornost in začeli to se zanjo puliti bogati ia re» ni. Končno jo i„ dobil nek milijonar za 10.000 holandskih goldj. narjev. Takoj je z dragocenim zakladom hitel domov, knjigo odprl in jo pregledal: vsi to bili nepopisani, le na zadnji strani je bilo napisano: Skrbi, da bo glava hladna, none gor. ke, telo zračno, tako lahko vsem zdravnikom kažeš osle. O Modrijan. V vlaku »e je vozil star gospod. Njemu nasproti sta sedeli dve dekleti. Tedaj pa se je starcu pripetilo nekaj povsem človeškega. Dekleti sta se začeli aa glas smejati Starec pa se je obrnil do sopotnikov ia jim dejal: »Clejte, kako malo je treba, da se otro-I ci razveselijo!« Mali oglasnik Vca za thèi» kenje z žigi: kobila prama, s lfao na alavi, prednje note bele. tla >11«. — Konj fuks, s liso na 4—S let atar. žig 30(8. - Konj pram. tla it. IS». — Konj 4 vare, tis 1<4I. — Kobila fuksa- tlg iL 11C. — Konj, tlg 1510. — Kobila alrka, srednje velika. tis »t ti»«. — Konj pram, arednji, «iS 181. — Kobila prama. srednja, tlg 1. -Konj pram. tlg lit. -Konj pram, bres vsakih Ila. lep. visok. «Is 743. — Konj pram, C do T let srednji, «ls Sil 7. — Konj pram, «iS «ti. - Konj pram. «IS lit«. - Konj pram. bela lisa. «Is tt «t. Brez žiga: Konj fuks. ca. T let atar. srednji, malo liso. — Kobila, velika, ■ malo liso na slavi. Jahalna. - Konj pram. - Konj fuks, mladi. -Konj fuks. s liso na čelu. srednji. - Konj fuks. - Konj pram, ca. * let atar, bolj teman. - Konj pram. S—« let svetločrn. Konj fuks, srednJt T let brez lise na slavi, zadnja desna noga t« cm na visoko bela In Ima majhno belo Ubo na desni strani hrbta med rebri. - Kobila fuksa, temna, moina In lepa, z zadnjimi nogami «I-roko bodi. z' belo liso na slavi In po nošah malo, stara ca. i» let. Dalje' vem «e za vet konj in volar, sporočite ml natančne popise a prilogo znamk za i liro. - Naslov v upravi »Domoljuba« pod «ter. ti«». Hlapca h konjem sprejmem, žaga Acdlovlc, Škofljica. Išžca vila črnega, z veliko liso na glavt SO« kg težak, brez «Iga, nagrado 10«« din plačam tudi onemu, ki sa pomaga najti. - Ziherl Jožef, Jakovlca. posta Planina - Rakek. IMI din nagrade dobi, kdor ima ali po-lzve za kobflo, rdečo SImlJo, stara « let. visoka ISO cm. «ez pas 170 cm. hrbtenica malo upognjena ; Ima ru-javo stivo In koiat rep. 8poročtte naslov: Franc Smrajc, Toma-Sevo II, p. Moste pri Ljubljani. Iščem irnega konja ima malo bulo, visok 1S4-1«3 cm. oddan je bil v Ljubljano - Vič. «iS «t Ili. star 6 let Ima malo srl ve In te-nak rep. Pri vozu rad ugrizne, kadar stoji. - Kdor kaj ve, naj sporoči po dopisnici proti nagradi SO« din na naslov : Alojz Baraga, Segova vas 7, ob«. Loäkl potok. Dva hlapca pridna, rabim. - Grad Franc. Zg. Kaielj 1», p. Polje pri Ljubljani. K»nj pran oddan na Logu v t. konj. eakadron. visok 14» em, objem HS cm. sur ca. 10 let brez *isa. v repu *op žime odrezane, e e dobi. -Naslov v upravi »Domoljuba« «t »114. Išten vila rojave«». starega teat let lep. rotan. bolj slabo rejen. brez liso tn brez «Iga. Težak SS« kg. ter vos s loj-trami, prvi konec kolesa brez pu«, zadnji konec lesen pod ras • pri vozu zavora. Lopo nagrado dobt kdor sporoči, kje so nahaja. Franc Bvlgelj, Za vrh t, p. Borovnica. 15M din nagrade dam onemu. ki ml sporoči, kje se nahaja moj konj, črne barve, z majhno vidno belo zvezdico, žig «t 1471, meri l«i-17i cm. Janez LovSin. Goriča vas Si, p. Ribnica na Dolenjskem. Kde kaj ve kje se nahaja konj • Publ«, star » let, kostanjeve barve, brez žiga. Oddan v Sodra-žico 30. marca. Raz-puščen najbrž tudi tam. Mera 1SS-170 cm. Znaki : rad striže z uSesl. na slavi malo zvezdico, na levi strani reber udrtino od udarca, na levem ate-gnu zadaj brazgotino od udarca ln nekoliko bele žime v repo. Kadar trapira, malo po-«epuje na prvo levo nogo. Proti visoki nagradi Je sporočiti Iv. Virantn. Podulaka i, p. Vel. LaSče. 1000 din nagrade dam za konja prama, težkega In visokega, glavo drži vedno pokon-cu. na eno oko alep, zadnje noge vtsoko bele. žig itev. I» aH brez. PlanlnSek. VoL Loka, Dolenjsko. Kde ve za vez ki ima prednja koleea nova z S« mm ilnamt zadnja kolesa so stara e SS mm iinaml. Prednji del voza je star In nebarvan. zadnji del voza Je nov ln rdeče barvan. Voz Je precej težak, ima dve zavori ln namesto ite-selnov pri vseh «tirih kolesih vijake. Kdor ml sporoči, kje Je ta voz. dobi 400 Lit nagrade. Jetina Matija, Preserje tS, p. Preserje. UM din plaha onemu, ki ml aporočt kje se nahajata vola. prvi slvobet 700 kg težak, zelo velik, močnih kosti, shujšan, a zadnjimi nogami opleta. z velikimi pokončnimi. nazaj upognjenimi rogovi; drugI jo montafonec, bledočme barve, težak SS» k«. Roge Ima debole, vodoravne. malo navzgor upognjene. • Oba sta Imela na rogovih ■ svinčnikom zapisano «t. 1*. Bizjak Karel. Padet t, p. Borovnica. Puška damai* mast «Isti In zdravi rane. Dobi se v vseh lekarnah. - R. d. «t. 3-41. IStan kenja žig »t 153«. temnega fuksa a liso na glavi/ ima dolgo grivo, na desnem stesnu malo bele dlake. Na zadnjih nogah Ima srbečico, z zadnjimi nogami hodi «Iroko. Star « let. Proti lepi nagradi Je sporočiti An-dlovlcu, Ljpbljana -Cesta 1». oktobra 8-1. SM din nagrade dam. kdor ml Izsledi konja, rumenega prama, 7 let starega, na Slavi In skoz doli po smrčku belo liso, pod kolenom ima vso «tiri noge «rakaste, griva in rep črna. žig tt 9, višina 155-171. Sporočiti na naslov: Alojm Levstik, Travnik 1X4. p. Loikl potok. I&n kenja Fidcsa • let starega, a malo liso. okoli oči bel. Oddan na GodeStču planinskemu polku. Motate «tev. SS. • ISčem voz. oddan za prožnemu vodu «t. 31, Gosteče. Ima nebarvano brezovo Stango. na «tansl Je le ena priključna verižica; dvo-vprežna In ima t kavelj za samca a kratko verižico pri Jecllct. Sora Je brestova, ne-barvana, zavira na zadnja kolesa. Bruno zavore Je «tlrloslato. Na prvem kolesu spredaj manjka del platišča Kdor ml sporoči ali vrne, dobi primerno nagrado. - Naslov: Marija Peček, Velike Lašče. iŠea kebile Fuks« žig «t. 47. visoka ltl, «Irina 180 cm, stara 13 do 14 let Na glavi Ima veliko belo liso In levo ribje oko. Zadnje noge ima malo čez bincelj bele In na eni izmed zadnjih nos je Imela rano. Razpu-«čena v Mokronogu -t. pian. baza. - Kdor ml sporoči, kje se nahaja, dobi dobro nagrado. LovSe Jožo, Zg. Kaielj, p. D. U. v Polju. din nagrade dobt kdor ml sporočt kje Je konj »aimelj«, žls it 1»1, star 8 let velikost 1SS-1TS cm, vzet od vosa ob razpustu v Ribnici v vojaanlcah; dalje voz »avstrijski t renar« In komat žls 101, vzeto prav tam. Dalje «e konj »Fuks«, žls 331. star 1» let razpuičen tudi blizu Ribnico. -Sporočiti na naslov : Türk Alojs. Podhosta it T. p. Toplico pri I3ea belega kenja 1» let starega, a il-som it. 3». Na vratu Jo imel usnjen Jermen. Oddan Jo bil ml-traljeskl četi 4». pei-polka. Podatka Je posisi! proti nagradi na Svečarno »Paz«. Ce-lovika c. 14 - Ljublj. Kenj *Praa< 150-154 cm. fitcvllka ns kopitu 33, a belo liso na čelu In obeh zadnjih nošah nad kopitom; razpuičen je bil v okolici Mokronoga. Lastnik Jožo Rijavec, Vel. Loka 34, p. Višnja gora. vojni invalid. ki mu Jo bil konj edini vir zaslužka — prosi za obvestilo, kje se konj nahaja. I8ea kenja prana brez žiga, staresa II let, meri 155-170 cm. srednjelevo kopito je belo, hoja težka. V repu In blncljlh Je Imel srbečico. - Proti nasradl 100» din sporočiti na Andlovlc -Ljubljana, Cesta 3». oktobra 6-1. »Do«olj.fe,rt«.eM diB u celo leto. »aie ia rekla mar i je - Ej« P-VrTv. '.D^j»'LT-'oaUrfred"IM»° 'Domoljuba«, .arenino, lase-, Izdajatelj: Grcgorij Pečjak. * M