133. številka. Ljubljana, četrtek 14. junija. X. leto, 1877. SLOVEN I »ha j* vsak dan, ixv*emši ponedeljku m dneve po praznicih, ter velja po polti prejeman za avstro-otferske dežele za celo loto 1« gld., za pol leta 8 gld., • » Ao rt ieta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., r.a ćetrt leta 3 ghi. 30 kr., za en mesec 1 #!d. 10 kr. Za pošiljanje na dom se rakuna 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poltnina iznaša. — Za gospode učitelje na 1 j nilskih šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po poŠti prejeman za četrt leta 3 ^ld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se invole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opravniltvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hi«L Telegrami Slovenskemu Narodu." Peterburg" 13. junija. Carjev ukaz od 7. junija ukazuje, naj se najame pet-procentno p o s oj i 1 o zunaj države v znesku 307 in V* milj on o v nemških državnik mark. . London 13. junija. Keuterjevo telegrafsko agentstvo poroča iz Azije, da je Muktar-paša od vojaškega poveljništva odstavljen in na njegovo mesto imenovan Derviš-paša za glavnega poveljnika v Aziji. Carigrada 12. junija. Mehmet Ali poroča, daje bilo včeraj bojevanje v okolici Kolašina, v katerem so bili Crnogorci tepeni. Dunaj 12« junija. „Pol. Corr." poroča iz Kotora: Po 55urnein boji pri Kiotcu so se Črnogorci pomaknili v Ba-njane nazaj. Izgube je na obeh straneh več tisoč mož. — Vsled tega, ker je močna četa Turkov pri Vasojevičili udrla, umaknili so se Črnogorci. Glavni kvartir knežev je v OstrogU. JBelgrad 12. junija. Knez Milan potuje pojutranjem v PlojeŠti pozdravit ruskega carja, o čemer se je porti oticijalno naznanilo poslalo. Carigrad 12. junija. Kars se brani. Rusi so baje iz Oltija ven sli. Muktar stoji pri Cevinu (Živinu), iz Batuma se poroča o nečem boji mej prostovoljci in Rusi. V tSuhumkalo se delajo bataljoni prostovoljcev izmej domačih. — Guverner iz Sirije poroča, da je neko uporno pleme premagal. Vojska. Vroče in pekoče solnce je zadnje dneve pripekalo po vsej Evropi in maloštevilni pa hrabri bratje Črnogorci so imeli v Hercegovini tudi vroče ter hude boje s Turki pre-hojevati. To zopet danes potrjujeta dva zgornja telegrama: jeden iz Kotora preko Dunaja in drugi turški iz Carigrada. Oba znata povedati, da so se Črnogorci morali nazaj vmakniti. Tri Krstcu onkraj soteske Duge je to gotovo, pa — kakor smo uže včeraj rekli — nevažno za zdaj še. Pri Kolašinu, globoko nižje, morali so Turki napasti od druge strani, od srbske mejo sem. Ali tu je bilo najbrž le malo Črnogorcev na straži, ker se poroča iz Carigrada celo samo o bojevanji (geiecht), tedaj nič odločilnega. Turki so se dolgo in kakor je vidno skrbno pripravljali na napadaj na Črnogoro, kakor da bi se maščevali nad njo, ki jim je s tihim iu potem javnim podpiranjem hercegovskega vstanka vso velikansko nesrečo na glavo nakopala, lani srbsko, letos celo tudi rusko vojno. Z vsaj dvakratvečjo vojno so Turki Črnogorce prijeli. V jugu je Črnogorec Božo Petrovič pri Maljatu nad Spu-žem dobro pretepel jih in ustavil. V severu pak, v llercegovmi, na planjavi pred Krstceni so se Črnogorci po dolgem, p e t i n p e t d e-set ur trajajočem krvavem boji potegnili v Dugo in v hercegovske banjauske planine. — Tukaj bodo Črnogorci Turke s puško in haudžurom zopet počakali iu dokler ne čujemo, da so tukaj premagani, da turški N i k š i č nij od oblege črnogorske oslo-bojen in zopet z živežem oskrbljen, tako dolgo nij o veljavnej turškej zmagi ni govoriti. Mi se nič ne bojimo za Črnogorce. To smo uže ponavljali in dozdaj so nam vselej dogodki pritrjevali. Kakšen vesel hrup so bili lani spomlad zagnali protivni listi, ko se je črnogorska vojska, predaleč proti Mostaru v Hercegovino pomaknena, morala nazaj pomakniti. Ali čakala je turške zmagovalce v Vučjem dolu in jih tam junaški pomahala. Trdno zaupamo, da bode zdaj še tudi tako ali enako prišlo. — Pa tudi ko bi to nepričakovano zgodilo se, da Črnogorci nasproti turškej presili ne bodo mogli zabraniti Turkom obprovi-jantirati Nikšič, nij še nič pozitivno izgubljenega. Črnogorci stopijo potem iz Hercegovine za nekaj časa v svoje gore in tu so neoborivi. Z Dunava tudi šo denes nij nič novega. Da srbski knez k ruskemu carju-osvoboditelju na slovanski pozdrav in srbsko zahvalo potuje, to jo dobro znamenje, morda tako znamenje, da kmalu tudi Srbija zopet na nogo skoči in za orožje prime proti Turčinu, za zdaj prvemu vragu Slavjanstva. Na azijskem bojišči pak, kjer so rusko vojske obkolile in uže obstreljavajo glavno turško tvrdnjavo Kars, kjer je dalje druga ruska vojska globoko uže pred soboj gonila in potisnila turške vojne čete do blizu Erze-ruina, odstavili so Turki svojega glavnega poveljnika Muktarja in ga z Dervišem nadomestili. To je uže vrlo obupen in p re kas en poinoček. Nemškutarska gospodarska ščuva-nja pred volitvami. Nasprotna, nemškutarska, ali kakor se sama po krivem imenuje „liberalna" stranka, je l i- it fg i del. Trinajsto poglavje. (Dalje.) „Mlada devo j ka je,u nadaljeval je Viljem, „brez rodbine, bogastva ali lepote ; a ta deva je vzvišenega duha, ki jo dela imenitno; plemenitega srca, ki jo dela bogato ; čiste vesti, ki jo dela lepo." Velika pazljivost gospoda Ainorva, očitna njegova želja več slišati o njej, je osrčevala Viljema, da je nadaljeval. „Y istej hiši, v katerej je bival moj stari oče, je živel nek star mož, prižigal*.e mestnih svetiluic. Pil je ubog, ubožnejši celo kot smo bili mi, a lehko rečem, da nikdar nij bilo na svetu bo IjSega ali blagosrčnejšega moža. Ko je neki večer opravljal svoje delo, našel je na ulici majlieno raztrgano deklico, ki jo je neka neusmiljena žena ravno vrgla skozi vrata, da bi mraza umrla ali pa počasi poginila v ubožnici. Pripeljal jo je domov; iu le požrtvovalna skrb in postrežba od strani moje matere in strijca Truemana (tako sva zmerom imenovala najinega starega prijatelja) ste redili slabotno, na pol izstradano bitje nasledkov tako dolgega hudega ravnanja iu muči nja. Ohranila jo je vzajemna neprestana skrb, da je v poznejših letih v obilnej meri jima povrnila vso ljubezen, ki sta jej skazovala. Onikrat je bila bolehava, suha, prstenega obraza in izvenredno neznatne zunanje postave. Kazen tega je bila nagle silovite krvi, ki je nikdar nij brzdati se učila iu zelo svojeglavim, to prej ko ne vsled tega, da je dolgo časa živela v razporu s celim svetom." „Vse to pa nij strašilo strijca Truemana, po čegar ljubeznjivein navodu so se kmalu jele kazati iioyo in doslej nerazvite kreposti in zmožnosti. V prijazni Ijubeznjivi sapi, v kate rej je sedaj živela, je postala kmalu popolnem drugo bitje. Lepim izgledom in dobrim naukom, ki jih je dobivala doma, se je še pridružila božja luč, s katero je neka gospica navdihovala in razsvitljevala njeno življenje. Ta gospica sedi sicer sama v temoti, a iz njenega duha se razširja krog nje svetlobni kolobar, ki razsveti vse one, ki so tako srečni, da žive v njenem obližji, tako je ta deklica postala, kar je, nežno bitje, katero lehko vsak ljubi vse svoje žive dni in kateremu se lehko zaupa. Za me je bila kmalu brezmema ljubezen do majhene deklice, na katero me je s prva vezalo le golo vsmiljenjc." „Vedno sva bila skupaj, mislila sva skup in delala, veselila se skup in žalovala ter se zanimala za iste reči. Jaz sem jej bil učitelj, varuh in udeležnik vsega njenega otročjega veselja, ona pa mi je bila dobra svetovalka in tolažilku, sočutna in osrčevalna prijateljica. V tem obziru bi je ne bil mogel pogrešati, ker vedno je bila polna dobiih nad in tako veselega srca, da mi je izbujala čestokrat nade in veselje. Prav dobro se še spominjam, kako poslala v zadnjih dnevih znanega svojega Don-Quixota v boj s peresom, črnilom in potrpežljivim papirjem, v boj zoper našo slovensko narodno stranko, ki ;e bila deset let na krmilu naše kranjske dežele. „Laib. Tngbl." je priobčil in priobčuje celo vrsto člankov pod naslovom „In zvviditer Stunde1, v katerih poskakuje šepasti Rozinante znanega zaničljivega uskoka Don-Quixota iz Blatne vasi iz enega kota v drugi kot, ter brca in razbija kamor in kogar more doseči. Včeraj smo priobčili tudi en takov oklic." Namen naš nij, da bi sledili po vseh potih nemškutarskih, vsaj se skrivajo v tako duševno temno grmovje, da jim nij moč slediti; — pa mi hočemo prav z objektivno brezovo šibo posvetiti nekoliko strani, po katerih se je nevedno sukal; ostati hočemo pri principijalnih vprašanjih. — Po dve strani dolzem zabavljanji v prvem članku meni1 oznanjeni modrijan: ,,Wir besorgen kaum von irgend einer Seite einem gegrihuleten Wider- j spruche zu begegnen, wcnn wir die Ansicht J aussprechen,dassder PrUfstein einer sach-gemiissen und geregelton V ermogens-gebahrung darin liege, dass d as Stammvermd gen, vvenn moglichver-mehrt, oder doc h zum mindestenun-ges ch mili e rt und unbelastet erhal-ten vverde." Od njegove strani mu istinito nihče ne bode ugovarjal; ker pa pisavec onih vrst gotovo sam ne bode tajil, niti njegovi privrženci, da je mnogo ljudi na svetu, kateri nijso vezani niti po strankarski niti po druzih vezeh njemu vsake besede verjeti, in da je vendar nekoliko ljudij na svetu, ki so se z narodno gospodarstvenimi rečmi bavili, in ki so se gotovo več učili in trudili v tem, naj mu takoj le navedemo, kar pravi glasoviti nemški učenjak in nacijonalekonom pl. S te in o gori sproženem vprašanji: „13ei der Steuer, der Ilauptijuelle des Staatseinkoinmens und bei der Staatsvvirtschaft selbst gelten vvesentlich andere Grundsatze, al s bei einer andern vvirtschaftlichen Thatigkeit." In besede slavnega učenjaka Malhusa ponavljaje pravi: „Das Ersparen und das Erspartvverden soli, kann nie zum leitenden Principe i m Staatshaus-halte erhoben •vverden; vielmehr ist das Streben des Staates dieses, seine Ausgaben bestiindig und auf allen Punktenzu erhohen." In dalje razpeljuje: „Je weiter sich nam-lich die Gesatnmtheit entwickelt, um so ent-scheidender wird das, was die Gesammtheit filr den Einzelnen leistet; die Folge ist, das mit der fortschreitenden Entvvicklung und mit der sie begleitenden Thatigkeit der Verwaltung auch die Ausgaben derVolkerstei gen." In dalje pravi Stein o pojmu Stammvermo-gen, kateri on zove „Baarschatz" in sicer o po-množenji in ohranitvi tega kapitala, „Die Vor-stellung eines Baarschatzes, um zur Zeit eines Deficites einen Vorrath zu haben, kann wohl in unserer Zeit als eine definitiv besei-tigte angesehen werden. Je hoher sich der Blick hebt, und je grčisser das Bevvusstsein des Staates von seinen Aufgaben wini, um so gewisser wird dann die Staatsschuld ein Theil der Gesammtvvirtschaft, ein Staat (Land) ohne Staatsschuld thut entvveder z u vvenig fttr die Zukunft. oder erfor-dert zu viel vonseinerGegenwart. Es hat nie einen civilisirten Staat ohne Staatsschuld gegeben und wird, ja, es soli nie einen solehen geben. Die entgegengesetzte Auffassung beruht auf einer u n gen a u en Vorstellung des\Vesena der Staatsvvirtschaft." Iz tega je jasno razvidno, na kake j podlagi je počel ovi moderni ljubljanski Don Qui-xote svoj volilni boj, in ravno tako jasno, da je vse, kar je sezidal na podlagi početkom izrečenega „svojega principa," tako puhlo, kakor namen, iz katerega je vse napisano. In ako se poslej ozremo na številke, katerim veli oni pisec govoriti „mit der ihnen eigen-thtlmlichen Beredsamkeit,," srečamo se tudi tukaj zopet s Steinom. „Tagblatt" in oni oklic pride namreč po različnih poskokih „zum schreckenerregenden Ergebnisse," da je gospodarstvo narodne stranke povzdignilo proračun o deželnih stroških, ki so bili leta 1865 — 198.300 gld., za leto 1878 na G22.300 gld. Dobro, pa kaj pravi Stein? „Das regel-miissige Steigen der Ausgaben ist ein bestimintes Zeichen des Fort-schrittes der Volker; dasselbe bedou-tet die Summe, vvelehe ein Volk ftlr die ma-teriellen Bedingungen seiner eigenen Entvvick-lung ausgibt, und es ist nicht bloss vvarsehein-lich, sondern ge\viss, dass die Summe der Ausgaben uoch in bestiindiger Zunahme bleiben \vird" zaupanje in kako moč mi je, kljubu svojej mladosti, izbujala, ko je umrl moj prvi gospodar in sem bil kot neizveden dečko ves obu pan. Prelepa je bila razmera med njo in strijcem Truemanom. Res sem bil še deček, vendar pa sem občudoval požrtvovalno ljubezen starega moža proti njegovej pohčerjenki, njegovej tičici, kakor jo je navadno imenoval, in srčno hvaležno ljubezen, katero mu je sama skazovala. „Prva kratka leta je od visela popolnem od njega, ter mu je bila kaj Ijubeznjiva, nežna hčerka; a nazadnje je prišel čas, ko se je razmera spremenila; stari mož, udarjen od mrtuda je bil bolan in brez vse pomoči. Takrat je zmagavno se pokazala lepota njene ženske narave, in oh! kako ljubeznjivo je vodila, če prav je bila sama še otrok, starega moža, ko se je polagoma bližal grobu! Često sem šel o o polunoči v njegovo sobo, boječ se, da bi kaj potreboval, česar bi mu pri svojej mladosti in neizkušenosti ne mogla storiti; a nikdar ne bodem pozabil mlade deklice, ki je o uri, ko hi mnogi njenih let trepetali strahu pred nočjo in temoto, mirna sedela pri njegovej postelji, pred njo na mizi je brlela svetilnica, sama pa ga je držala za roko ter mu z ljubeznjivimi besedami kratila dolge ure brez spanja, ali pa je zrla v malo sveto pismo ter mu je glasno čilala." „A vsa njena skrb mu nij mogla podaljšati življenja; in malo prej kot sem bil odšel v Indijo, je umrl, zahvalivši Boga za mir in pokoj, ki ga mu je navdihnila njegova Ijubeznjiva postrežnica." „Moral sem mladej našej Jerici krotiti njene britkosti, ter sem storil vse, kar koli sem mogel, da bi jo vtoložil. Predno sem zapustil domovino, izročil sem jo radosten izvrst-nej slepej gospici, ki je uže dolgo časa podpirala njo in strijca Truemana. Pri odhodu sem slovesno izročil Jerici, ki se je bila uže v onem primerljeji pokazala tako voljno in sprotno, skrb za svojo mater in za svojega starega očeta. Obljubila mi je izpolniti zaupanje ter je svojo obljubo blagosrčno držala. Kljubu ne- Toliko denes. Mi smo ostali pri pri n-c i p i h in imamo v podporo svojega objektivnega stališča, katerega smo v tem članku varovali, gotovo boljši učen jaški steber, nego so puhle Dežmanove fraze in umazana Špekulacija na neizvedene žepe, ki jih prodaja „Tagblatt." „Finiš sanetificat medium," to gleda iz vsake vrste in vsake besede omenjenih Dežmanovih člankov, in nemškutarskega oklica, smešno pak je vendar da je „Tag-blattov" publikum s tako pičo zadovoljen ; ali pak se čudimo rajši arogantnosti, s katero pita oni list svoje bralce s tako idijot-nimi razpravami. Najboljši odgovor, ki bode več veljal, nego sto in sto člankov, pak bodo dali naši volilci na dan volitve, in zato tudi nam ne bije sedaj „dvanajsta ura," nego smo uže v novej našei dobi, ki se bode vršila na korist dežele naše in naše narodnosti; mi imamo uže na času: ..poluene ure" nove naše dobe. Sicer pa še nijsmo izgovorili. Iz ItiiMlJe 7. jun. [Izv. dop.] Menim, da ne pretirajem, Če tvrdo izrekam, da podobnega dviganja slovanskih plemen naša zgodovina še ne šteje, kakoršno se je pokazalo v onem migu, ko je naš slavjnnski car-osvoboditelj podpisal manifest, objavljajoči Turčiji prestop ruske armade za Prut na pomoč ubogi Bulgariji. Iiuski narod ne more sumničiti ni enega iz sorodnih mu plemen o neiskrenosti pozdravov, kateri so v tako navdušenih formah napolnjevali vse slovanske liste, od poljskih do onih, ki brojijo najmanj slovanskih čitateljev. — Da, i Poljaki — o izvržcih poljskega plemena a la Artur-bej Zimermann ne govorim, to je prenesrečen oslepljen ljud — najbolje oddalivše se od slovanske lipe pleme, in ti čutijo iskreno, da je prišel oni čas, ko mora se pozabiti strašno sovraštvo, katero je ločilo cela stoletja rusko in poljsko narodnost tako gibeljno za obe, katero je odkrilo tako strašne zalive slovanske krvi in katero je umela tako umetno pitati cele veke, ona strašna versko-fanatična propaganda, katera se zdaj veže z naslednikom proroka Mohameda in preklinja orožje one krščanske države, katera je vzela meč v roke, da bi osvobodila od najkrvoločnejšega iga krščanske, slovanske ostanke. Ponavljam: ruski narod ne more sumni- prijaznosti in nevolji gospoda Grahama, očeta slepe gospe, katerega dobrote je bila dolgo uživala, posvetila je srce in roke izpolnjevanju dolžnosti, ki so jej bile svete. Kljubu vsemu trpljenju in delu, ponočnemu čuvanju in od-povedanju je radovoljna žrtvovala svoje veselje in svoj pokoj, ter je noč in dan potrpežljivo stregla prijateljema, katera je ljubila z večo nego hčerno ljubeznijo, ker bila je ljubezen svetnice." „Z najboljšo voljo bi jaz ne bil mogel na pol toliko storiti, kot je storila ona. Mogel bi bil ravno tako močno ljubiti, a le žensko srce bi bilo moglo na to misliti, le ženska roka bi bila mogla tako potrpežljivo izvršiti, kar je izmislila in izvršila Jerica. Bila mi je uže poprej več nego kaka sestra, vedno sva si dopisovala, bila je moja najljubša prijateljica, sedaj pa je zvezana z menoj z vezmi, ki nijso tega sveta." (Dalje urih.) čit.i, on tudi ne dvomi o onih Čuvstvih, katera pošiljajo mu njegovi zamejni bratje v javnih ali zapečatenih listih. Ruska žurnalistika je prepričana, da vsako pleme dela po svojej moči, da bi pokazalo radost, katera mu pre-šinja srce, ona je od začetka citirala vse bIo-vanske lističe, katera so jej dostopna in je ravno s tem pokazala, da jej je vse enako drago, kar pride iz sorodnih src, prišlo bi pa od koder koli hoče. Vendar prvo mesto v tem obziru sliši bratom Čehom, kar je jako razumno. Češkemu narodu to mesto sliši po njegovem čislu, po njegovih gmotnih in duševnih sredstvih, po njegovej energiji, sploh po njegovem značenji, katero zanima mej avstrijskimi Slovani. Srčni sprejem, katerega je posebno Praga pokazala velikemu po svojih idejah in odločnosti Grigoriju Mihajloviću Čer-njajevu; plameneči članki češkega novinarstva, posebno „Nar. Listov", „Pokroka" in „Politike" ; prekrasni dar, katerega so poslali češki domoljubi istemu Černjajevemu. Zahvalno pismo čeških poslancev g. Aksakovu, predsedniku slovanskega blagotvornega društva v Moskvi, koje pa prav za prav velja celemu ruskemu narodu; vse to je veljavo češkega naroda v očeh Rusov tako povzdignilo, da skoraj nij dneva, da bi ne bilo v katerem iz naših največjih listov, kakor „Mosk. Ved", „Ruski Mir" in dr. kacega Članka, v katerem se izraža najiskrenejše zadovoljstvo ruskega obrazovanega sveta češkemu slovanskemu duhu. Pred kacimi 50 leti bi morebiti druga avstrijska slovanska plemena zavidali Čehom za slavo, katero žanjejo v našem časopistvu; a dande-nes nij več oni čas, ko so bratje gledali ši-ljavo na brate, če jim je šlo bolje, kot drugim, dandenes radujemo se vsi, če se enemu dobro godi, a plakamo vsi, če vrag bije enega. Storili smo prvi gromadni korak k duševnej slovanskej vzajemnosti; smemo upati, da naše delo pojde progresivno naprej v tem obziiu. Čehi smejo se ponašati se svojim imenom, katero so si priborili v novejših dneh v slovanskem svetu, a vsi drugi Slovani čestitamo jim iz globine svojih src in kličemo jim najsrčnejši „na zdar" in hrabro „naprej !M Polj skromna uloga je v tem obziru južnih avstrijskih Slovanov. Hrvatje zamerili so se v poslednjih letih svojim sobratom. Njih premima politika nasproti Magjarom kazala se je vsem iskrenim in energičnim slovanskim domoljubom nerazumno. Zagrebški študentje vzbudili so silno nevoljo posebno pri nas z onim nezrelim in neslovanskim obnašanjem, katero so izražali v svojih nedavnih pozivih proti nesrečnim, no toliko zaslužnim Srbom. Tudi njih nenaučna polemika z ruskimi učenjaki, kakor je Majkov, profesor moskovskega vseučilišča, škodila je slovanskemu je dinstvu dosta več, nego koristila hrvatskemu partikularizmu. Res je, Zagreb je v poslednjih dneh sč slavnostjo, namenjeno nadvojvodi Albrechtu, nekoliko popravil nepohvalno farno hrvatskega imena; pa ta svečanost je bila le vendar bolj lojalna, nego slovanska. Iz slovenskih listov kolikor je meni znano, bereta se samo dva — „Slovenski Narod" in „Novice". Imel sem uže večkrat priložnost poročati vam o citatih iz „Slov. Naroda" v ruskih listih. Menj znane so „Nov."; tedniki političnega zadržaja pri nas malo veljajo. V poslednjih časih bral sem nekoliko citatov iz „Slov. Naroda" v „Mosk. Ved." Sploh pa Rusi slovenske razmere še vedno premalo poznajo, kar ste nekaj sami krivi. K vam zahajajo ruski literati, da bi se seznanili z vašim položajem. A mešanica naseljenja Šta-jerja in Koroške seveda nič veselega ne predstavlja. Malo je pri nas obrazovanih, kateri bi znali te dve deželici drugače nego skoraj popolnem onemčeni, kakor se predstavljajo v Gradci in Celovci. Zakaj nobeden Slovenec ne dopisuje ka-semu ruskemu listu? Vsak je sam svoje sreče kovač, a slovenskim domoljubom bi ne škodilo, če nekoliku bolj energično ohranjevali si dobro ime pri svojih sobratih. Tako-li? —r. Politični razgled. HO trt* n Je dežele. V L j ubliani 13. junija. Na češkem rodoljubni slovanski katoliški duhovniki še vedno mašujejo in molijo za zmago ruskega orožja. Slava jim ! Ker se cisleitanski državni poslanci ne dajo pregovoriti od Mugjarov in druzih, da bi odrekli se poletnim počitnicam, bode tudi <>f/<>r*ki državni zbor konec junija odložen, ker ogerski poslanci žele vsakako, da oba parlamenta ob enem razpravljata nagodbene postave. V ii »nije «1 rž t* v <». Itttminisfeit ministra Rratiano in Ko golničeano sta šla v Ploješte, da z vojaškimi veljaki in z diplomati uglavita in dogovorita, koliko in kako bode rumunska vojska sodelovala z rusko. Iz Carigrada se poroča o iff.vkih vojnih pripravah: Turški poslanik v Atenah Pho-tiades-bey je dobil od Saufet-paša depešo, v katerej ga ta podučuje, naj od grške vlade natančno pozve, zakaj se Grška oboro-žuje. Nij znano, ali je Photiadej-bev tega naloga uže {znebil se. Na M^»'0ft9fffstn*»n so se reakeijonarei uže sami ustrašili svojega dela. Zdaj se uže govori, da meni Mac-Mahon odpustiti Broglieja in narediti ministerstvo iz raznih strank sestavljeno. — Ostra kazen, ki je parižkega župana Duverdiera doletela, je tako razdražila, da bo le republikancem na korist. V je nemški poslanik llohen-lohe dal pomirljive izjave od sebe glede mirnih namer nemške države nasproti Francoskej. V angteškej zgornjej hiši je Salisburv rekel, da bližina ruske meje pri Indiji nij treba, da bi vznemirjala. Iz II, um se poroča, da so pri občinskih volitvah zmagali liberalci. Dopisi. Bz (iloiice 12. jun. [Izv. dop.] Zopet sem nabral nekaj čenčarij ter vam jih pošljem. Ne vem če vstrežem raznim čitateljem „Slov. Naroda," A za Boga, slovenski listi se najbolj dopadajo našim državnim pravdnikom, če se količkaj ganejo mej tem, ki smejo nemčur-ski listi a la ljubljanski „Tagblatt" in drugi svobodno slovenski čut in naše simpatije do naših slavjanskih bratov pod turškim krvolokom zdihujočih in do njih sedanjih blagoduš nih osvoboditeljev Rusov, nesramno žaliti ter nas tako rekoč v našej hiši z blatom in infani-nimi lažmi obsipavati. Zato pa da ne zadene ,,Slov. Narod1' zopet kaka uže prenavadna britka osoda, poročati hočem prav nedolžne vsakdanje dogodjaje iz naše Gorico ter začeti pri porotnih sodnijah — ki se vrše sedaj v Gorici. Ubijalec svoje žene neki Balko iz Slo-karjev pri Ajdovščini je bil obsojen na vislice. Blizu (JO letni mož se nij pri zaslišanji osode-polne obsodbe nič kaj posebno ustrašil, nego prav mirno opazil, da se zanese na svojega zagovornika — vederemo! Brezsrčna morilka svojege lastnega otroka, Frančiška Mihel iz Pedrije, dobila je fi letno teško ječo in ubijalec onega mladeniča iz Bilj, o katerem je ,,S1. Nar." ob svojem času poročal Jožef Gorijan je bil obdarjen za ta svoj čin z enoletnim poostrenim zaporom, vsled tega, ker nij nameraval usmrtiti Mozetiča, nego si je hotel svoje življenje rešiti. — Na novem pokopališči so pri kopanji prišli na ostanke francoskih vojakov, celo eno medaljo pa gumbe so našli. Star moj prijatelj, slov. kmet iz Solkana mi je pravil, da je bilo leta 1808. in 1812., ko so francoski vojaki po Goriškem sč sabljami ražljali bila kuga in da so jih kar na vozove tam zakopavali. Je uže mogoče, ker mož mi je resnega obraza povedal to „štorjo" (povest). Solnce je začelo tudi pri nas prav pošteno greti in če ravno smo se minola mpseca na vedni dež jezili, zdaj bi nam dobro došel. Pa goriška gospoda se uže veseli, ker nove jako okusno napravljeni'kopelji so bodo kmalu odprlo in sicer mrzle in gorke. Mašine za to kopeli ureduje naš rojak g. Svigel in njegov sin iz Senožeč doma, ki je samoučno dospel do izpitanega mehanikarja. Tudi bode te dni odprta vnovič kavarna na Travniku, kjer se bode dobilo tudi mrzle jedi in pivo, priprave so izredno elegantne in altana iz vlitega železa pred kavarno kinča starodavni slovenski Travnik. — Prijatelj ruskega carja osvoboditelja, nadvojvoda Albrecht je podaril starinskemu muzeju v Ogleju 100 gld. za dotične poprave. rSolkan je ključ Slovenije," pravil je vedno naš neumrli oče Lavrič in najrajši je tja zahajal se svojimi prijatelji. A Solkan je v minolein letu postal nam nekako ne več tako priljubljeno narodno ognjišče; čitalnica je imela preveč počitnic in vtihnili so solkanski vrli pevci, le sem ter tja je rodoljubna četvorica milo tožila po nekdanjih močnih zborih. Tudi vrinolo se je v narodnem Solkanu preveč lahonskih umazanih pesnij, se ve da so oni pevci le smeti, ki jih Sočin veter odnese. Pri zadnjem občnem zboru obljubili so si gg. odborniki slovesno delati eden za dru-zega — vsi za narodno sveto reč na obalih Soče. Novoizvoljeni predsednik, za narodno reč svoje domovine vnet in delaven, bode gotovo složno 86 svojimi rojaki vse storil, da doseže Solkan zopet predstvo narodnega probujenja in nam Goričanom postane zopet priljubljeno popolnem narodno ognjišče. Domače stvari. — (Nemškutarskega volilnega oklica,) kakor smo ga včeraj mi priobčili, je tiskano včeraj in predvčeranjem v tukaj š-njej Bambergovej tiskarni 10 000 iztisov!! — Torej bodo naši nemš kuta rji in njih visoki pomagači kranjsko deželo s tem tiskanim pamfletom kar preplavili. Dobro! Bodo naši kranjski kmetje imeli vsaj papirja za tisto porabo, katero zaslužuje vsaka pisana beseda hinavcev nemškutarjev, turških prijateljev. — (Iz zatiškega okraja) se nam piše, da znani človek iz Litije tam silno 0delau pred volitvami. Možje v trebanskem okraji, ne spite! Tam je nevarnost, če ne delate tudi vi. — (Odbor čitalnice v Bizaviku) je odločil urediti 1. julija zabavo. Bilo je uže naznanjeno, da se tej veselici udeležuje tudi ,,Sokol": to društvo napravi tedaj 1. julija popoldanski izlet v Ilizavik. Opozortijemo Sokole" uže /daj na ta izlet zato, da si do tja toliko preskrbo dru tveno obleko, kajti teleti je in pričakovati M mora, da I. julija „Sokol1' v moogein 1 te viha pohodi Čitalnico v i.i- zaviku. — (Nov in t šan vlak m i« j L j ubijano in Celjem) bode južna železnica od prla oil 16, t. m. Ol> .'». in 30 minut zjutraj pojile vsak dan iz ('olja, zvečer se i/ Ljubljano vrne. — (Pogorela) je !). t. ni. v Ilateši pri Rudolfovem bila .Jarnej Volkova, zavarovana pri 1'e.štanskei zavarovalnej družbi. — (Strela.) Iz 1'revoj se poroča, da je Btrela udarila tam v sobo zdravnika Kuprehta. Poškodovan nij bil nobeden mnogo. — (Knjižno naznanilo.) „.leđno d ur ho lice t Dlet Vi B o h I o de m na ust, u no v eni zakonnu" iu „N oni o c k o - če s k v H lov u ik uuz v u z boži o b e, h o d n i h o spolu s o h 1 e d e m na n li z v o s I o v i lati n-uke," imenujete so dve knjigi, ki jih ju ravno kar izdal Keter Klieil, sin ravnatelja trgovin skega noiliiča v Pragi. I'rva knjiga govori jako obširno in temeljito „knjigo vodstvu14 sploh ter v posameznih njegovih oddelkih po Bebcj iu bi se jako dobro porabiti dala za po-popoluo pi lučenje knjigovoiLstva, kar obsega razun natančnih podukov tudi za vsak slučaj obrazce iu vzglede. Mi Slovenci nemamo će žalibog knjigovodstva v domačem jeziku upehanega, ampak skoro vsi nadi trgovci z malimi častnimi izjemami, poslužujejo se v svojcih poslu nemščino in italijanščino, ter se ne morejo nikakor odločiti, da bi to zastarelo in škodljivo napako odpravili. So ve, da je temu krivo največ pomanjkanje narodnih trgovinskih uč.iliše, kakor jih imajo u. pr. Ilivatje iu v ozbilji Čehi; toda odpoinoci bi ho temu po manjkanju dalo tudi z dobrimi knjigami o posebnostih trgovinskega knjigovodstva. Zato bi pa gotovo nobena knjiga ne bila bolje pripravna, ko Kheilovo „Jcdiioduche učetiuctviu, ker avtor v knjigi vedno ozir jemlje na različno določbe avstrijskega in ogerskega trgovinskega zakonika, ki so splošno nanašajo na posamezne trgovinsko pošte, specijeluo pa na podlago trgovstva — knjigovodstvo. Želeti bi torej bilo, da bi se našel založnik, ki bi izdal omenjeno Kheilovo knjigo v slovenskem jeziku — prestavljalca najti bi gotovo ne bilo to/ko; naši trgovci pa bi gotovo uže zavoljo tega po njej Hegali, ker bi jim dajala za vso poslovne »lučaje natančno poduke, v kakošnej razmeri stoje nasproti trgovinskemu zakonu. Druga knjiga pa ima pred prvo še to prednost., da je važna no le za slovansko trgOVStVO, temveč, za občno slovansko literaturo sploh. Slovuik ta obsega popolno zbirko vseh imen onega blaga, ki je predmet Bplošnega prometa in Bicer v treh oddelkih, prvič v nem kem, drugič V latinskem m treljic v 068kem abeced nem redu. Želeli bi bilo, da bi so na to knjigo tudi ozir jemalo pri spisovanji VVolfovega sh> vensko nemškega sloviuka. ||. IVlNlltllO. Dopisniku iz Seiil. Vida v „Laik Tagblatt." (ilasilo kranjskih noinškiUaijev, slabo/mini „L. T." v nekem dopisu Iz nu&egu kraja tudi mOJO OSObJCO imenuje. Tako nijem od sirani, kajti Siiin ne dobim v roke lističa ki /ivi |e od laži in škandalov, kakor je brati Bkoraj slednji dan po naših zavračajocih ^a časopisih, Da je „T." lažnik od vrha do tal, so vidi zo pet i/, omenjenega dopisa. Pravi nek, da Hem jaz /. tir. Poklukariem hodil za roko od hiše do hišo um ti rat. To jo debela laž, ker so jaz ves t:i čas kar je bil dr. Poklukar pri nas, tnjsem ganil iz BfBl Vida. Lil sem doma pri svojih Opravili)] ; toda V čast. bi si itel vselej, nastrani tiuega poštenjaka hodni, kakor jodr. Poklukar. Da smo mi duhovniki narodni, da smo \neti za blagor domovine, da pri volitvah ljudstvo v političnih rečeh še nato izlmjeiio podučiijenio, ter mu kažemo, kdo so njegovi pravi prijatelji m kdo no, koliko važ nOBi imajo Volitve v dež. zbor itd., to nam vi n e m š k u t a r j i v greh pri>levate ; to se vam zdi graje iu kazni vredno, kar jo naša sveta dolžnost domovinska. Vi sinete svobodno goreti za nemštvo iu agitirati na vso protege, a mi naj molčimo in hladno gledamo, kako se IjudsiAo slepi m za nos vodi V Tega ne pričakujte I Dokler bo utripalo Brce moje, bo čutilo ljube/en do domov me in ino gnalo, naj po svoj lil močeh delam za njeno pOVldigO lil čast. Pridevki, s katerimi me hočete g. dopisnik razžaliti, se mi zde le smeha vredni iu se veliko bolj podajo na Sent.-Viške neinškutaije od prvega do zadnjega, želeti pa je tudi nekim drugim gospodom, da bi jim vsakdanji kruhek boljo teknil, ker jim menda sama strast in zagri/eiiost, ter lanalično sovraštvo do nus duhovnov vso redilne tvari absorbirajo in no dajo priti do krepkejo telesnosti. Sicer pa bodite overjeni, gospodine, da bomo Vašo napade vselej pošteno zavrnili. Resnica iu pravica naposled mora vendar zmagati m obveljati. s primernim spoštovanjem ,1 a n. P od boj. V Kunt-Vidu pri Zat. Kl. jun. 1H77. 1 mrli v Miil»IJ*aiiA »d f». do 11, junija i An ur Bottaffer, lin ndove o. kr. uradnika đeielne blagajnice, »lijak 8, realke, «tar i. ha, nafv-Flor^jana oeau it. 180 ca lulično mrilioo. — Pavi Oalk, tkalce, »tur 4i> leti v bolniol, zu pljučno tuberkuloso« — Terezija Marenko. bdi volarja« itar L9 moieoev, na oinoiiHkej eomi hI i J, za d. tioril ido. - Katari na Reven, delavka, atara 68 let, v bolniol, *n rakom. — Ivan loi|iiok, OfobeOj.ik, lt*r .17 lot v bol- atol, aa gnitjem krila« — Marija Uihio, oiobonjioa, ■tara i>o aa, v bolnici, aa oalabljenjein. - Jote Ko" h-r, krćmarja otrok, itar .'t tneaeoe, v tolikem drevoredu, v nahrovej bili It 10, ta krčem« - Ivan Bafner, poltni nakladaleo. itar 7i let, v Burgšta-lovej ulici At. 37, aa oilabUetijem, — Jole BITbar, kamnoiek, star : s let, v tmiioci, aa prsno vodenico. — Joaefa Bauomoo, otrok nadiorulka olgarne fab« rike, itara >i lota, v otročjo! Bliaab bolniol na i'°- I).muli /.aliitido. — < .'etiko Iti/jaku, detelaomU urad- ii i k u Ionsko dcie, v Mih krščeno, aaradi latnotanja popkovino« — Jakob iinhar, delavec, itar 34 let, v bolniol) zaradi poškodovanja. — Serafina Naglan, Iići hiin. poaoat«, ilara h lot, na Turjaškem trgu At. V, in oHlaliljenjeni ino^jati. — Oeoilija Motrim, mo« karica, stara 57 let, v nv. Florijana ulici hi. 13., za Hn'no napako. — Jariiej Tavčar, nnzarjav otrok, hI h r 2 leti, kravjej dolini si |, za ilavico. — Mari a BeilllO, o.Hiilunju„i, Htara iiM k-t, v holniei, za M [dučno liirln rkulozo. .Jožef VldiC, ćtvvlj.ii ja otrok, Hiai 8 inc.Hieo, na Poljanah a t. 20, za ulrolijo, — Frane Por, kaznjenec, ntur IiM let, na grudu, za 01 ibeluat |i>. 1'cti r 1'cenikar, kiijžarja mi-., .star Sli let, v holmci. Kari lhn ikulider, kaznjenec, ntar 18 let \ poaifatej »udavnic.i m Jannj Kralovee, do-evee itar 68 let v buhaiei, vm tri|e la tubmrkaloao. 1'avhiia Ntfla.s, |Urniarja otrok, nlara !"> iiiiho- i i \ na mi jakubaktn naiipu, za enteritido« Kari StOekl, mdnllkl upravnik, icar ah lot, v goepodakel ulici Ai. 4 , m inlteos 80 110 k t v.114- C*9BnC9 v Ijiihljani l.l. junija t. I. F ličnica hektoliter It j(l. JU) kr.; —rož *» jfld. kr.; — jecuieti 4 ^id. ho kr.; — 0VM 4 j{ld. — kr.; ajda 6 kU\. 18 kr.; — proaiV f) j^id. «JO kr.; koruza >> k«"«'. tO kr.; krompir 100 kilogramov — Ifl. — kr.; — BloJ bektoUteV i rfld. — kr., mani a kilogram — jci. 96 kr,; — maac — gtd, h,> kr.; — •ipnii iiihuii — | rt :to n Zlata renta ...... • 72 !.0 1oi.0 lil Z. pObUjilo 111 n dO n Akci|u iiaroOnu banku 7HO n Aieiti.no akoije .42 n 30 it LonOun IJO 70 IO n 07 O. Ai cukim , , , U n 08 ,n« ni o .... 111 r* 7o n Državno marko .... lil n 76 n Na Dunaji i), junija: ... 2. 58« 21. 64) V Gradci 0. junija: !">(». VI. 4. 'M. 47. i ii/.iiiin iroem naananjamo, da ju Ivan Smereh v 87, letu »vejo utaio.-ui v torek 12. t. in. oli <>. uri v jutro, pievulou a nv. zakrainuuti utiriio v goHpodu raipaii fogrob hode donei v Aetrtek 14. t. m. ob H, uri h nv, malo v Itazovici. ZalUJoiM »in lo/.e, vnuk Kranju iu mati Marija Lenarili. Ihčoiii izurjenega, alnveiiAuiuo /.ninziiega hiljiv.-iiiAkega koncipijenta, kateri hi ilnlll 4,ri do 70 gold« na meieo, V plamu nuj ho mi naananl aahtevana meaeAna plača. V t) r m n ž u, 14. maja lh77. (tr.o-2) Dr. Ivan Gršak. fil iT taJ M -i I R 3 i ta ro •—• ui. H i ■iff z> ■ a ZZ P g?! o to <-» o - 1 •—• R* K .na Da g? c n S P r- i. S 8 p R' I I t) O O x P . •- -> B S' o' ° B H k K o« p O (D — O - rt ui r l r B'g i 0 g o g •© iT. »• , S. y B* w ~. ' BT , j 1 Eu* Lolio« lli I Vloge od i.ij.i itrank Poplaćani aktivni kapitali Poplaćane predplaće na i očno iMtave .... Poplačane luenjiSuo no* Hodho ....... Plaćane aktivne obreatl . l'iai-.iiir 111«-11 j u -111 v obreitl l'laćano ohi en i menih /:iMt 1'laeane /.a nuni no olmnli . i 'i .h.ini- upravne pi litojbin K.i/.m dohodki .... \ lota denarnih iprojem lilagajnicna KotOVlUa 1. ja-nuaija I Mili .... Vaota Akli VU. Lil potekam a poaojl a Poiojila na ročne inatave Poiujila na iiiunjioe . , /..louanok aktivnih ohi < \H TJ 870982 9919 :!S' 880862 io' Pueel\ u. gld. kr. Vlogi« Interoaentov . . . D44826 98 PreuplaČanu :ii>u\ ne obreitl 2688 „ menjičuo n 7-1-1 18 Terjatev jltajerske branilnioe 6000 — Razno....... 98 H;'» Reaervnl naklatl .... 64880 27 Vrnila . 1.01 n.^.; ..-1 (142—8) IHit'kviJa. Iiili»i!ii ii' tmk vu i'iu- tisi :'ii'i;.*