Ameriška Domovi ima

NO. 157
e/^.
'Ve®5# ^e^fkn
“ H ^	-
fOROCiM w l^UAO« ONLY	National and International Circnlation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 17, 1966
MORNING N€WSPAP€3t
STEV. LXTV — VOL. LXIV
LEONI IN FREI SIA OBISKALA LLERASA
se
iz-
y Bogoti v Kolumbiji so posvetovali 3 ustavno voljeni predsedniki republik o skupnih gospodarskih in političnih težavah.
BOGOTA, Kolumb. — Zadnje tri dni sta bila čilski predsednik Frei in venezuelski predsednik Leoni v Bogoti na obisku pri predsedniku Llerasu. Vsi trije se lahko postavijo s tem, da so bili svobodno izvoljeni. Peruvanski in ekvadorski predsednik sta pa poslala na sestanek svoje zaup nike.
V Bogoti je bil torej mali predsedniški sestanek na vrhovih. Pečal se je največ z gospodarskimi vprašanji. Narodna gospodarstva v Latinski Ameriki še zmeraj šepajo, vsako ima svoje posebne bolečine, nobeni republiki pa še ni padlo v glavo, da bi jih skušala reševati s pomočjo svojih sosedov. Vse najrajše zatekajo v Washington. Nekaj poskusov za medsebojno podpiranje je bilo narejenih, to da ne morejo oživeti. To stanje je bilo glavni predmet razgovorov. Seveda so predsedniki govorili tudi o politiki, posebno bližnjem sestanku OAS zunanjih ministrov in sestanku OAS na vrhovih. Kot smo omenili že svoje dni, visi bodočnost obeh sestankov še zmeraj na nitki. Ali jima bo sestanek v Bogoti koristil, je težko reči. Argentina |n Brazilija gledata namreč sestanek v Bogoti precej kritično. Bojita se, da bo povezal države, kjer vlada svobodna demokracija, v nevidno demokratsko zvezo, ki bo zelo rada kljubovala diktaturam v Latinski Ameriki tudi takrat, kadar so velike, kot na primer brazilski ali argentinski.
Zato bodo predsedniki govorili v kolumbijski prestolici bolj samo zase, ne pa za javnost. Kar bo govorjeno za javnost, bo povedano z enim očesom obrnjeno proti Argentini in Braziliji. Pravo sliko o sestanku bodo dali še^ le poznejši komentarji.
-------o--------
ZOH - fioSnik sveta?
WASHINGTON, D.C. — Za-hodno-evropski vodniki so začeli imenovati Združene države “bolnika sveta”, ki ga mučijo Vojska, štrajki, ulični nemiri in izgredi s požigi in plenjenjem, rastoče število zločinov in negotova bodočnost dolarja.
Vodniki stare Evrope bi v svoji skušnji lahko spoznali, da so to preje znaki mladosti in prebojne rasti kot znaki bolezni, ki bi naj vznemirjala ves svet. V bjihovem,gledanju je tudi nekaj škodoželjnosti, kajti nekateri A-roerikanci vse preradi govore o Evropi, ki je izgubila vodstvo Sveta, ki se počasi umika v ozad-Je> kot so se nekdaj kulturno živahne Atene pred mogočnim Ri-rnom.
Sedem od osmih Amerikan-cev živi v krajih z “letnim časom”.
Sončno in milo. Najvišja temperatura 82.
Novi grobovi
Anton Miklaucic
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu na 1017 E. 64 St. 87 let stari Anton Miklaucic, rojen v Krki v Sloveniji, od koder je prišel 1. 1898 v Ameriko, vdovec po 1. 1947 umrli ženi Louisi, roj. Zavodnik, oče pok. Antona, Louise Plemel, pok. Josepha, Mary Krall, Ann, Franka, Michaela, Jacka, Josephine Sie-wiorek, Johna, Emily Hamm in Dorothy Doeger, stari oče in praoče, brat Janeza, Ane (oba v Sloveniji) in Josepha (v ZDA). Zadnjih 25 let je bil v pokoju, preje pa je vodil mlekarno na E. 64 St. Bil je član Baragovega dvora št. 1317 Kat. borštnarjev. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue ob 8.15 zjutraj v petek v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kal varijo.
V Južnem Vietnamu Še Severnokorejski rdeči
hočejo tudi biti nevtralni
PYONGYANG, Sev. Kor. -
apatija do volitev
Za volitve v ustavodajno skupščino 11. septembra je sorazmerno malo zanimanja.
Rankcvičeva policija se ukvarjala s tihotapstvom
CLEVELAND, O. — Zadnja številka znanega časopisa U. S. News & World Report poroča, da je imela Rankovičeva tajna policija poseben oddelek za tihotapljenje z glavnim stanom na nekem dalmatinskem otoku Razpolagala je s 6 ladjami, ki so plule pod panamsko zastavo in tihotapile največ cigarete. Na omenjeni otok je dostop privatnikom še vedno prepovedan.
Čiščenje nezanesljivih iz vrst politične policije se nadaljuje v vseh republikah socialistične Jugoslavije. Pri tem ni nihče gotov, v koliko se lahko režim zanese na nove ljudi.
------o------
Nož morilca Specka najden v reki Calumet v Chicagu
CHICAGO, 111. — Znanega morilra Specka, ki je umoril 8 Delničark in se po ponesrečene samomoru sam spravil v roke policije, niso mogli pripraviti do tega, da bi povedal, kako je umoril svoje žrtve. Rane so u-smerile preiskavo proti nožu. Pri iskanju noža je čikaška policija zopet imela srečo.
Iskala in našla ga je z magnetom pod mostom reke Calumet ob 100. cesti, torej nekako 3 bloke od poslopja, kjer so bile bolničarke pomorjene. Policija še noče povedati, kdo jo je spravil na sled, kje naj išče nož.
SAIGON, J. Viet. — Do začetka volivne kampanje manjka samo 10 dni, pa nikjer ne more nihče opaziti kakega zanimanja za volitve. Volitve ne postavljajo namreč nobene izbire, ki bi volivce zanimala. Na primer izbira med narodnimi in komunističnimi kandidati ali pa odgovor na vprašanje, ali naj ameriške čete gredo domov ali ne. Kdo bo pa sedel v 117-članski u-stavodajni skupščini, to pa volivcev ne briga. Zato se lahko zgodi, da bo od 6-7 milijonov volivcev šlo na volišča komaj 3.5 do 4 milijone. Najhujši pritisk nanje bo delala nevarnost, da zgubijo pravico do nakazil za riž, ako ne bo na njihovih voli vnih legitimacijah potrjeno, da so šli volit.
Značilno je tudi, da mnogo vidnih domačih politikov ni kandidiralo ali pa umaknilo svoje kandidature. Ne morejo namreč prenesti tiste točke v voliv-nem zakonu, ki daje vladi pravico, da menja vsako poglavje nove ustave, ako proti temu ne protestira 66%' poslancev. Vseh kandidatov za poslance je 554, vojakov je med njimi 50. Da bi se vlada že sedaj vmešavala v volitve, ni nobenega dokaza. Ne da se tudi dognati, da bi vlada ali kdo drugi skušal snovati bloke med poslanci. Čudno je tudi, da voditelji budističnih sekt še molčijo, samo nekatere med njimi so že proglasile bojkot volitev.
Komunisti so zaenkrat skušali označiti volitve kot velik politi-j čen cirkus, pripravljajo se tudi na demonstracije in izgrede, kjer bo tekla kri. Tega se bojijo politični opazovalci v Saigonu,
•-----o-------
Sen. Edward M. Kennedy se zavzel za nadzor nad strelnim orožjem
BOSTON, Mass. — Sen. Edward M. Kennedy je poudaril včeraj, da je važno za deželo, da dobi zakon o nadzoru nad strelnim orožjem. Odločno je podprl zakonski osnutek, ki ga je stavil zločincev'sen. T. Dodd in so ga nekateri I drugi senatorji še dopolnili.
Po vzgledu drugih azijskih komunističnih strank so začeli sedaj tudi severnokorejski komu nisti poudarjati svojo nevtralnost in se kriti za gesli ravno-pravnost in neodvisnost. Poznavalci razmer trdijo, da jih to tega ni pripravila ljubezen do neodvisnosti in r a v n ©pravnosti, ampak strah pred kitajskimi komunisti.
Kitajski tovariši so razklani v razne struje in se grizejo med seboj, nihče pa ne ve, katera med strujami bo zmagala. Zato hočejo ostati vsi azijski komunisti čim dalj časa nevtralni, da se ne zamerijo na nobeno stran. Poleg tega jih zmeraj bolj skrbi kaj bodo kitajski tovariši delali s svojim atomskim orožjem. Že sedaj imajo take rakete, da lah-to dosežejo z njimi vsako točko v Aziji. Manjka jim torej le primerno število atomskih bomb. Le kdo se bo pa potem usmilil ubogih azijskih tovarišev?
Brežnjev natrpal glavni partijski odbor s svojimi prijatelji
NEW YORK, N.Y. — Poznavalci vremena v Kremlju so zelo natančno pregledali preteklost vseh članov novega glavnega odbora ruske Komunistične stranke. Saj so često pravilno sklepali, da bodo iz odbora izginili vsi resnični ali namišljeni somišljeniki bivšega diktatorja Hrušče-va. Res so izginili* sedanji glavni tajnik komunistične stranke Brežnjev je pa porabil to priliko, da jih je nadomestil s svojimi prijatelji iz Ukrajine. Do-dal jim je še precej svojih prijateljev iz Belorusije. Tako ima Brežnjev že sedaj kakih 30%' svojih ljudi” v glavnem odboru. Tako so zopet Ukrajinci o-hranili'svoj položaj v glavnem' odboru, s čemur seveda ostale narodnosti niso zadovoljne.
PRIZIVNO S0DISČE JE UMAKNILO ODLOČITEV: ODBOR JE ZASLIŠEVAL
Prizivno zvezno sodisce je umaknilo včeraj zjutraj prepoved zasliševanja pred odborom Predstavniškega doma o neameriških dejavnostih in napovedalo za danes svojo končno odločitev. Odbor je zasliševal pozvane priče, pri čemer pa je prišlo do nereda in je policija večje število prisotnih prijela.
WASHINGTON, D.C. — Odlok zveznega sodnika Corcorana o prepovedi zasliševanja nekaterih pred Domov odbor za nadziranje neameriških dejavnosti pozvanih prič, je povzročil v Predstavniškem domu hudo nejevoljo. Odbor sam je izjavil, da bo zasliševanje izvedel, ker sodišče nima pravice, da se meša v njegove posle. Prizivno sodišče, ki je v ponedeljek potrdilo odločitev sodnika Corcorana, je včeraj zjutraj to umaknilo in je tako kongresni odbor vršil svoj posel, ne da bi prišel v spor s sodiščem. American Civil Liberties Union, ki je pred sodiščem zahtevala prepoved zasliševanja, je trdila, da bi bilo z njim kršeno L dopolnilo zvezne ustave, ki govori o svobodi govora. Zvezno prizivno sodišče je napovedalo, da bo danes o vprašanju ponovno razpravljalo.
Posredovalci so krivi dražitve živil
WASHINGTON, D.C. — Po-jedelski tajnik O. Freeman je prepričan, da bo preiskava zvezne trgovinske komisije dognala, da so povišanja cen živil v naši deželi v prvi vrstit krivi “posredovalci” med farmarjem in potrošniki.
“Na tej poti nekje nekdo dobi več, kot bi mu po pravici šlo,” je dejal poljedelski tajnik.
Odbor Predstavniškega doma za nadziranje neameriške dejavnosti je vsem levičarjem trn peti že od vsega začetka. Trdijo, da je njegova ustanovitev in sam njegov obstoj v nasprotju z zvezno ustavo, da je torej nezakonit in zato ne more imeti nobenih pravic. Predstavniški dom je te trditve stalno zavračal in odbor obdržal kljub vsem levičarskim protestom. Pred tem odborom so morali pričati najrazličnejši levičarji in vrsta znanih komunistov. Tudi tokrat so bili na zasliševanje pozvani ljudje iz te skupine, ki se javno zavzemajo za podpiranje rdečih v Vietnamu, četudi so Združene države z njimi v dejanski vojni. Odbor vrši sedanja zasliševanja v zvezi z zakonskim osnutkom, ki označuje tako podpiranje dejanskih sovražnikov ZDA za taznivo dejanje.
Vsej komunistični in ostali levičarski bratovščini bi tak zakon povzročil težave, ker bi njihovo sedanje delovanje proti ameriškemu oboroženemu posegu v Vietnam napravil za kaznivo.
Pri zasliševanju nered
Načelnik odbora J. Pool iz Teksasa je začel zasliševanje z 10 minutami zamude. V zasliše-valni dvorani v starem poslopju Doma se je zbralo kakih 300 oseb, toliko pa se jih je nagnetlo
še na hodniku pred njo. Pool je poudaril pravico Kongresa do zasliševanj prič, ki da je potrebno za proučitev predloženih zakonskih osnutkov, pa pri tem izjavil, da to zasliševanje ni nobeno sodišče. Komaj se je zasliševanje dobro začelo, je že prišlo do vzklikov in medklicev. Policija je skupno prijela in odpeljala iz dvorane 15 oseb.
Ko je bivši član Progresivne delavske stranke Luce odboru razlagal, da je cilj nasprotnikov odbora izrabiti to zasliševanje za napad na odbor in njegove člane, je prišlo do vrste medklicev. Tako je na pričevanje pozvani član Progresivne delavske stranke Gordon iz Brook-1 lyna že preje zaklical: ZDA naj gredo iz Vietnama! Tekom zasliševanja kasneje je označil predsednika Johnsona za morilca zaradi tega, ker je poslal ameriške čete v boj proti rdečim v Vietnam.
Zasliševanje pred odborom se bo danes ob desetih dopoldne nadaljevalo.
Opomini ne zaležejo
LEXINGTON, Pa. — Včeraj | so našli v zapuščenem starem
iz Clevelanda in okolice
Izlet k Niagarskim slapovom—
Klub upokojencev v Newbur-gu priredi v sredo, 25. avgusta izlet k Niagarskim slapovom in v Kanado. Kdor se želi priglasiti že za drugi avtobus, naj to stori čimpreje, a najkasneje do 22. avgusta. Kličite tajnico LA 4-7723 ali 581-4230. Odhod ob 7.45 zjutraj izpred Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. Žalostna vest—
Joseph Gerič, 697 E. 160 St. je prejel žalostno sporočilo, da nu je umrla v Trnju v Prekmurju mati Marija Gerič. Tam zapušča hčerko Edo Žalik, osem vnukov, v Clevelandu pa sestro Terezijo Rahn in omenjenega sina.
Mesečna seja—
Klub upokojencev za St. Clair-sko okrožje ima mesečno sejo iutri, v četrtek ob dveh popoldne v SND na St. Clairju. Republic Steel bo gradila— Republic Steel Corporation je včeraj objavila, da bo zgradila v Clevelandu poleg svojih sedanjih naprav v nižini ob reki Cuyahoga novo valjalnico jeklene pločevine, ki bo z vsemi napravmi stala okoli 125 milijonov dolarjev in bo v obratu leta 1969. Z njeno dograditvijo bo dobil Cleveland ene najmodernejših jeklarn za te vrste izdelkov na vsem svetu.
Odpuščen, ker je “preveč izostajal”—
Cleveland Sewer Department je odpustil Harllela Jonesa, ki ga je velika okrajna porota označila kot enega glavnih organizatorjev JFK doma na Superior Avenue in sodelavca pri drugih organizacijah in ustanovah,' ki so povezane z zadnjimi izgredi na področju Hough Avenue. Odpustili so ga, ker je “preveč izostajal” od dela.
Obseg Pakistana
KARAČI, Pak. — Oba dela Pakistana imata 350,000 kv. milj površine in preko 100 milijonov prebivalcev.
CLEVELAND, O. — Da prihajajo generali, ki so odgovorni cele fronte, osebno poročat
Š ' •!
predsedniku, ni nič nenavadnega. To je storil zadnji soboto tudi general Westmoreland, ko je priletel iz Honolulu j a k predsedniku v Teksas na obisk. Nenavadno je pa bilo, da je s predsednikom vred imel tudi tiskovno konferenco za časnikarje. Da generali ne pripovedujejo časnikarjem, kako se nameravajo vojskovati, je več kot razumljivo. Razumljivo je tudi, da se izogibajo vsaki jasni izjavi, ki bi utegnila k o r i s titi sovražniku. Razumljivo je tudi, da ne predsednik ne general nista rekla ničesar, o čemur sta govorila in zakaj je bil osebni razgovor potreben.
Pri vsem tem so bile besede generala Westmorelanda značilne in pomembne. Ni olepšaval stanja na fronti, je ponovil svojo vero v ameriško zmago, izogi-
General Westmoreland o vojskovanju v Vietnamu
bal se je pa vsakemu optimiz mu. Rekel je kar naravnost, da vsi dosedanji pritiski ameriških in saigonskih čet niso prisilili-nasprotnikov, da bi začeli misliti na mir. Ravno narobe; po generalovi misli so se vietnamski komunisti s kitajskimi vred še bolj zagrizli v vojno, kot so bili prej. Iz vsega tega se da napraviti samo en zaključek, in general ga je tudi napravil: vojskovanje bo trajalo še dolgo. Predsednik sam ni dodal nobene besede na ta račun!
Smo torej na jasnem, vojskovanja v Vietnamu se ne bomo znebili, ako Amerika noče kapitulirati pred komunističnimi pogoji. Treba bo prevzeti vsa bremena
cije katerekoli vrste, ameriške, in nevtralne, pripravile komuniste do tega, da bi spremenili svo je stališče. Dokler ga ne spremene, ne bo miru. Sicer pa vse kaže, da jim ni do m j ega. Saj vidijo v vojskovanju hudo bolečino za Ameriko, ker ameriški narod nekaj da na človekovo življenje, rumeni komunisti pa po vsem videzu zelo malo.
Morda je goli slučaj nanesel, da se je prav isti dan oglasilo v senatu znova par senatorjev in zahtevalo novo akcijo, ki naj vodi do premirja. Kakšna naj bi bila, ne povedo, najbrže še sami ne vedo. Take zahteve so čista politična propaganda, ki jo pri nas razumemo, ker vemo, da do
dolgotrajnega vojskova- jesenskih volitev ni več daleč, nja, pa naj bo Ameriki prav ali Na nesrečo jih pa komunisti raz-
Razume se, da se tega nihče ne veseli, kot se tega ne veselita tudi predsednik in Westmoreland, toda res nima smisla, da bi še zmeraj fantazirali, da bi ak-
lagajo čisto drugače, namreč tako, kot je po njihovem njim vprid. Take zahteve so zanje znak, da je ameriška odpornost že načeta in da je treba samo čakati, kdaj se bo zdrobila.
Značilno je, da je časopisje s televizijo vred obravnavalo generalovo izjavo kot novico drugega razreda. Johnson jo je pa očitno organiziral z namenom, da da tistemu generalu, ki najbolje pozna razmere na vietnamskih frontah, priliko, da odkrito pove, kaj misli o vojskovanju v Vietnamu. Zdi se nam, da je to napačno. Vsak dan moramo prenašati izjave za in proti vietnamskemu vojskovanju od politikov in ljudi, ki o dejanskem stanju morda ne vedo niti toliko kot mi. Propaganda pa take izjave napihne in vodi javnost v zmoto. Kadar se pa oglasi kdo, ki res ppzna stanje na fronti in nima želje, da bi prerokoval to, čemur sam ne verjame, takrat pa njegova izjava kar nekje u-tone. Ako pa nas potem tupatam zadenejo slabe novice, pa vzdihujemo, ker smo resne napovedi prezrli ali pa se zanje nič zmenili.. Vzrok vzdihovanja, moramo iskati v^as samih.
iladilniku 4 leta starega pogre-. šanega fantiča Johna Dreherja in sestrici 2 leti staro Bonnie Marie Moyer in 4 leta staro Ar-leno.
Hladilnik je stal v hiši staršev dekletc, ki sta se v njem zadušili.
Oblasti vedno znova pozivajo | lastnike hiš in starih hladilnikov, naj te razbijejo ali vsaj odbijejo od njih vrata, da ne bodo postali smrtne pasti za igrajoče se otroke, pa se take nesreče vedno znova ponavljajo. Mar nas nesreča drugih fes ne more nič naučiti?
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Neko ma-
Dva nova potresna sunka v ruskem Taškentu
MOSKVA, ZSSR, — Včeraj je doživelo mesto Taškent v Ka-zakstanu v Sovjetski Aziji dva huda potresna sunka. Mesto je bilo delno porušeno lani, ko je potres uničil tisoče stanovanj. Od tedaj so ga precej obnovili, toda vedno novi potresni sunki so nekatere ljudi tako preplašili, da so se za stalno preselili drugam.
Taškent je važno središče tekstilne industrije, kulturni in trgovski center obsežnega predela Sovjetske Azije.
rinsko letalo naloženo z bombami je danes padlo na neko vas na področju Da Nanga. Zdi se, da so bombe eksplodirala in da je bilo več domačinov mrtvih in ranjenih. Pilot letala je odskočil.
WASHINGTON, D.C. — Senat bo glasoval o zakonskem osnutku, ki daje predsedniku pravico, da pozove v službo za 18 mesecev posamezne enote narodne garde in rezerve. Za predlog se žene sen. Rus, seli, načelnik odbora za oborožene sile, ki trdi, da bo z vpoklicem rezerv dosežena enakost in se nekateri vojaški obvezniki ne bodo mogli več zatekati v rezervo, da se rešijo Vietnama. Predsednik Johnson za tako pooblastilo ni prosil.
MOSKVA, ZSSR. — Sodišče je obsodilo M. Rabinovica na smrt zaradi poneverb in drugih “gospodarskih zločinov”, ki so stali državo okoli $441,-000. To je prvič po več letih, da je bil kdo zaradi tega obsojen obsojen na smrt.
SAIGON, J. Viet. — Združena budistična cerkev je pozvala svoje pristaše, naj ne sodelujejo pri volitvih v ustavodajno skupščino 11. septembra.
s
KMEHI3KA DOMOVINA, AUGUST H, 1966
Ameriška Domovina
8117 St. Clair Ave. — HKadenon 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
4a Združene države:
$18.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mesece k-a Kanado in dežele izven Združenih držav: i $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$12.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 157 Weds., Aug. 17, 1966
Politika vodi vietnamsko partizansko taktiko
Že parkrat smo omenili, kako zelo je taktika vietnamskih partizanov odvisna od vsakokratnih političnih ciljev, ki jih partizani zasledujejo. To se bo znova pokazalo letošnjo jesen.
Vietnamski komunisti ne tajijo več, da na bojiščih niso kos združenim ameriškim in saigonskim četam. Seveda imajo v mislih samo ameriške. Na saigonske ne dajo počenega groša, Ameriko pa morejo premagati samo na političnem polju, kajti samo tam lahko s pomočjo svojih levičarskih somišljenikov po vsem svetu, tudi v Ameriki, zlomijo ameriško odpornost.
Ameriška odpornost je pa odvisna od cele vrste političnih dogodkov in pojavov, ki jih doživljamo kar sproti. Ameriška politika računa trenutno na konsolidiranje političnega položaja v Južnem Vietnamu. Ako bi se položaj konsolidiral, bi bila ameriška odpornost v manjši nevarnosti. Politična konsolidacija Južnega Vietnama bi namreč polagoma dvignila tudi vrednost južnovietnamske domače narodne obrambe, kar bi dalo Ameriki novega poguma za vojskovanje v Vietnamu.
Zato se vietnamski komunisti obeh delov dežele intenzivno pripravljajo na septembrske volitve v Vietnamu. Na političnem polju skušajo pregovoriti vse svoje somišljenike, prijatelje, zaveznike in simpatizerje, da bi volitve vsaj sabotirali in bojkotirali, ako že ne skušali preprečiti. Kar v Vietnamu simpatizira s partizani, je že začelo nastopati proti volitvam. Slišijo se že grožnje z nasiljem.
Tu pa bodo igrale svojo vlogo partizanske čete in redne čete iz Hanoia. Sd že dobile nalog, da naj mislijo na poostreno vojskovanje iz zased, na pobijanje vseh tistih, ki bi agitirali za volitve na kakršenkoli način. Čim bolj se bo bližal dan volitev, tem hujša bo državljanska vojna. Volivcev se bo polastil strah, bodo bežali od tam, kjer imajo vo-livno pravico. Ne bodo mogli iti volit in komunisti bodo dosegli svoj cilj. Teror se bo stopnjeval od tedna do tedna do dneva volitev. Partizanski pritisk bo posebno hud v tistih provincah, kjer bi po komunističnih računih utegnilo iti največ ljudi na volišča.
Na rezultat volitev samih ne bo imela ta rdeča taktika dosti vpliva. Saigonska vlada bo že poskrbela, da bodo izvoljeni “pravi” kandidatje. Svet pa bo dobival poročila o volitvah od obeh strani, saigonske in partizanske. Lahko se zgodi, da bodo partizanska poročila točnejša in da bodo prišla vsaj v roke časnikarjev iz zahodne Evrope. Ameriška poročila morda ne bodo tako točna, zato pa pobarvana tako, kot želi saigonska vlada. Bo to dvojna škoda: svet jim ne bo verjel, ameriška javnost bo pa dvomila o njihovi vrednosti. Če se to zgodi, bodo saigonske volitve zgubile svoj pomen za ameriško odpornost.
Čisto drugi cilj bodo vietnamski komunisti in njihovi varuhi po svetu zasledovali pri ameriških novembrskih volitvah. Ne bodo samo podpirali tistih kandidatov, ki nasprotujejo Johnsonovemu režimu, bodo skušali tudi begati ameriško javnost s poročili s front, ki jih bodo skušali spraviti v Ameriko preko časnikarskih kanalov v svobodnem svetu. Ne bo nas smelo presenetiti, da bodo vietnamski komunisti hoteli doseči vsaj nekaj zmag ravno pred novembrskimi volitvami. Take zmage ne bodo mogle ostati prikrite naši javnosti, naj se administracija še tako trudi, da bi zabrisala njihov pomen. Take zmage bi utegnile spraviti iz ravnovesja marsikaterega ameriškega volivca. Morda ne bo iz protesta hotel iti volit, morda bo glasoval za kandidata, ki zanj ni nameraval glasovati. Morda bo širil malodušje.
Povečana partizanska aktivnost na vietnamskih frontah sproži torej lahko pri nas val nezadovoljnosti, ki bi rodila čisto nepričakovano posledice. Predsednik Johnson ima sedaj v Kongresu zanesljivo večino za svojo domačo in zunanjo politiko. Večina se je pa začela krhati že spomladi. Je načeta, toda ne podžagana.
Podžagajo jo pa lahko jesenske volitve. Treba je samo, da republikanci res dobijo 30-50 novih kongresnikov, na demokratski strani pa zmaga nekaj kandidatov, ki kritizirajo Johnsonovo vietnamsko politiko, pa bo dežela vržena v političen metež, ki vojskovanju v Vietnamu vsaj koristiti ne more, verjetno pa precej škodovati. Gotovo bi oslabil ameriško odpornost proti komunizmu in nagnal deželo, da popusti komunistom za zeleno mizo, česar niso mogli doseči na frontah.
Vietnamski komunisti so že večkrat upali, da je že blizu čas, da lahko nalomijo ameriško odpornost. Ko so budisti s pomočjo svojih civilnih in vojaških zaveznikov že parkrat poskusili prekucniti zakonite vlade in se jim je nekajkrat to tudi posrečilo, so partizani zmeraj upali, da je čas zmage že blizu. Pozno lansko spomlad so bili o tem tako prepričani, da so se celo javno bahali s pričakovano zmago. Letos so upali, da jim bo menih Tri Quang s svo-
jimi budisti odprl pot v Saigon. So se zmotili.
To jih pa še ni zmodrilo. Iz njihovih sedanjih izjav se vidi, da še zmeraj upajo, da se bo Amerika naveličala vojskovanja v Vfetnamu. Naveličanost bo po njihovem nastopila takrat, kadar bo Amerika uvidela, da s takimi zavezniki, kot so saigonske vlade, ne bo prišla na zeleno vejo in da je torej treba misliti na mir za vsako ceno. Zato bi vsako razočaranje Johnsonove administracije nad sai-gonskimi ali ameriškimi volitvami samo koristilo ciljem vietnamskih komunistov. Da postane razočaranje resnica, bodo pač mogli rdeči vietnamski vojaki žrtvovati svoje življenje ravno v teh jesenskih mesecih. Zato je zelo verjetno, da bodo tako septembrske volitve v Vietnamu kot novembrske v Ameriki povod za hujše prelivanje krvi, kot bi človek mislil.
Seveda pa vietnamskim komunistom vsi ti načrti lahko vsaj deloma spodletijo. Opirajo se namreč na dveh pričakovanjih: deževna doba mora tako potekati, kot je do sedaj. Ako bi bila krajša, bi ponehalo deževje, meglenost in oblačnost. Partizani bi s tem zgubili vse prednosti, ki jim jih daje deževna doba. V defenzivi bi dalje morale ostati tudi ameriške in saigonske čete. Tega rdečim general Westmoreland noče privoščiti. Kakor hitro bo posijalo sonce, kakor hitro se bo posušila zemlja, bo general takoj izrabil vse to v svojo korist in s tem spodkopal vojaški del komunističnih načrtov za vplivanje na saigonske in ameriške volitve.
1 BESE
BESEDA IZ NARODA
I
Občni zbor Zveze društev siov. protikomunističnih boreev
CLEVELAND, O. — Po pravilih Zveze DSPB, poglavje IV., čl. 10, glavni odbor Zveze DSPB sklicuje deseti redni občni zbor Zveze DSPB v soboto, 3. septembra 1966, ob 8. uri zvečer v Clevelandu, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave.
Kot določajo pravila Zveze DSPB, se Društva SPB preko o-polnomočenih delegatov udeležujejo občnih zborov Zveze DSPB.
Vsi člani vabljeni k sodelovanju.
Za Zvezo DSPB:
Jože Melaher, Karel Mauser, tajnik	predsednik
Župnik Anion Demšar biseromašnik
Cleveland, O. — Biserne maše niso pogostne. Redek duhovnik je tako srečen, da jo doživi. Tudi fizično je namreč duhovniško delo zelo naporno. Ne vem, če je v letošnjem letu obhajal še kak drug slovenski duhovnik razen g. Antona Demšarja biserno ah diamantno sveto daritev.
Letošnjega slovenskega biser-nomašnika g. Antona Demšarja, se zlasti spominjamo tudi tisti Slovenci, ki smo leta 1945 preživeli nekaj mesecev v begun-;kem taborišču v št. Vidu na Glini na Gornjem Koroškem. Ni nas bilo malo tam in ni se nam iobro godilo. Med nami je bil tudi g. jubilant. Ta je bil tako srečen, da je dobil takoj gostoljubno streho pri takratnem šentviškem dekanu g. Felixu Eiebingerju. O tem gospodu mislim, da je prav, da povem v njegov hvaležen spomin vsaj danes in v tem listu, da je bil tisti, ki je dal na razpolago v tistem času našim begunskim duhovnikom priložnost, da so lahko takoj prve dni vsi maševali v neki cerkvi blizu taborišča, ki je vse do našega begunskega prihoda v Št. Vid služila Hitlerjevim vojaškim oblastem za vojaško skladišče.
Obupno je bilo prve dneve v njej; podgan toliko, da jih ni bilo mogoče iz nje pregnati. Med mašo so se podile celo po oltarjih. Pa so jo naše matere, žene in dekleta kmalu očedile, da je postala spet dostojen prostor Gospodov, kjer smo se kar domače počutili vse do svojega odhoda v začetku oktobra 1945 v novo taborišče v Kellerbergu (zunaj Bistrice na Dravi na Zg. Koroškem).
Današnji g. jubilant pa takrat ni odšel z nami. Ostal je št. Vidu. Prevzel je tam službo duhovnika v bolnišnici reda usmiljenih bratov, ki je ravno tiste dni prešla spet nazaj v njihove
roke. V času Hitlerjeve okupacije Avstrije so bile Hitlerjeve oblasti namreč vzele bratom iz rok šentviško bolnico, ki jo je bilo treba pa sedaj v prvi vrsti zlasti duhovno oskrbeti. Pri tem je bratom v veliki meri pomagal današnji g. jubilant, za kar so mu ne samo red in Šentvidčani, marveč tudi vsa bližnja in daljna okolica tega tako močno nemško čutečega zgornjekoroškega nemškega mesta zelo hvaležna, dasi je gospod jubilant ostal vedno zaveden in ponosen Slovenec. Daleč naokrog je poznan in zelo spoštovan. Ko je obhajal na letošnjo 4. pobinkoštno nedeljo svojo biserno mašo, se je to najbolje videlo. Za ves Št. Vid je bila njegova biserna maša velik praznik. Dolg sprevod z jubilantom nc čelu se je pomikal od glavne cerkve do klošterske cerkve, kjer so jubilanta pozdravili cerkveni in civilni predstavniki. Med njegovo jubilejno daritvijo je pridigal dr. Simon Foesl. Svojo biseromašno daritev je z vso slovesnostjo dušno in telesno čil opravil v krasno o-zaljšani samostanski cerkvi.
Jubilant g. Anton Demšar je bil rojen 14. jan. 1882 v Tržiču na Gorenjskem. Gimnazijske in bogoslovne študije je opravil v Ljubljani. Preden je stopil v bogoslovje, je v letih 1901 in 1902 služil vojaščino pri 27. avstrijskem pešpolku. Po mašniškem posvečenju v 1. 1906 je služboval kot kaplan v Kočevju, Toplicah, Moravčah, Ložu in v Mengšu. Leta 1927 pa je postal župnik v Zasipu na Gorenjskem, kjer je ostal do zasedbe Gorenjske po Hitlerjevi vojaščini. Takrat je bil kot vsa druga slovenska duhovščina razen dveh — treh starih gospodov, pregnan. Ko mu je uspelo čez nekaj časa spraviti se v Ljubljano, je tam delal pri škofijski Caritas, leta 1945 pa se je umaknil na Koroško.
G. jubilantu voščimo tudi njegovi daljnji prijatelji in znanci po Ameriki in drugod po svetu razmetani ob njegovem častitljivem prazniku še veliko mero zdravja in veselja. Bog ga živi! in na mnoga leta!	J. S.
-------o--------
¥ spmin plbjnemji g. Franku iirHcu
starosti v domovini že v pričakovanju prejemanja starostne rente, v skrbeh za vsaj znosni življenski standard.
Kmalu pa so čutili ti starejši novonaseljenci, da jim je Bog poslal dobrotnike, rojake preizkušene v usodi z dobrim usmiljenim srcem, ki naj bi jim pomagali take težke skrbi lajšati.
Staronaseljenci, ki so kljub vsem zaprekam v tujini ohranili vero v Boga, ljubezen do naroda in jezika in do prvotne domovine, so takoj spoznali naš umik iz domovine kot razumljiv in nam bili z nasmejanim obrazom takoj prihiteli na pomoč preganjati naše odvisne skrbi za obstoj v novi domovini.
Kot takega prijatelja novona-seljencev je podpisani spoznal in se poslovil od blagopokojnega gospoda Franka Mirtiča, značajnega Slovenca, vernega in skrbnega moža in očeta.
Prvo srečanje s tem plemenitim rojakom sva z ženo imela | pred 16 leti in se vedno z ženo vesela s hvaležnostjo spomniva na to prvo srečanje s pokojnim g. Mirtičem in njegovo družino. Po nekaj tednih našega bivanja v Ameriki potrka na vrata našega stanovanja in vstopi mož visoke postave z nasmejanim o-brazom in povsem gotov vpraša, ali je prav prišel. Ko mu pojasnimo, da je po imenu družine prav prišel, nadaljuje v originalnem dolenjskem narečju: “Neka gospa Mary Oblin iz Middletowna, Ohio, me je prosila, da Vas popeljem k njej na obisk.” Kmalu sta se z ženo domenila, da sta prav ožja rojaka oba iz zelo prijazne občine Dvor pri Žužemberku. Kako je nam vsem odleglo, ko smo pod nogami imeli še občutek, da se še vedno zibljemo na tleh ladje in še polni domotožja, ko smo se mogli v domačem jeziku, kakor doma, vse potrebno domeniti za povabljeni obisk.
Naslednjo soboto nas je s svojo prijazno soprogo in hčerkama gospod Mirtič potegni z avtom v prijazni Middletown. Na pragu svoje prijazne hišice nas z vso krščansko' in slovensko gostoljubnostjo pozdravi preizkušena gospa Mary Oblin, mati zelo številne in urejene družine.
V nedeljo nam je predstavila gospa Oblin vse mlade družine s številnimi vnuki. In človek se čudi, da se o taki velespoštovani materi tako malo piše kot vzgled tistim materam in otrokom, ki jih prav neznaten tresljaj iztiri. Vsi otroci imajo urejeno družinsko življenje. Tudi v gospodarskem oziru so se vsi neverjetno dvignili na ugledne podjetnike.
Vsa družba je prav skrbela, da smo čim lažje prenašali nove razmere in domotožje vsaj za čas obiska, šele proti večeru v nedeljo smo se prav veseli vračali proti Clevelandu. Za to prijazno doživetje moramo biti hvaležni blagopokojnemu gospodu Franku, njegovi dobri preostali soprogi in hčerama in še posebej gospe Oblin in vsem njenim družinam, ki so nas vsi tako odkritosrčno z vso ljubeznijo pogostih.
Pozneje smo se s pokojnim dobrim g. Frankom še večkrat se-šli v njegovem prijaznem domu. Vsi Mirtičevi so bili vedno veseli najinega obiska in gospa Štefka kakor pokojni soprog sta bila vedno nasmejana in kako odkritosrčno. Nikoli nista tožila c prestanih nadlogah v Ameriki, ki jih tudi ni manjkalo. Ako sta kaj omenila, sta vedno z nedolžnim nasmehom, kakor bi hotela
Cleveland, O. — Vsakokrat, ko se poslovimo od rojaka, Slovenca ah Slovenke pionirja za večno, ki je s svojimi pridnimi povedati, saj je minulo. Gospoda
rokami in bistrim umom pomagal graditi napredek svobodne Amerike, se moramo s hvaležnostjo spomniti naporov, ljubezni do Boga, naroda in materinskega jezika, kar je tak pionir ali pionirka žrtvoval za ugled svojega naroda v novi domovini.
Ko so po drugi svetovni vojni pred 17 leti prihajali prvi novonaseljenci v Ameriko, so bili mnogi, zlasti oni, ki so bili radi
Franka mlada leta so bila polna resnosti, kajti bil je star komaj 15 let, ko je prišel v Ameriko in že je imel skrb za lastni obstanek. Kljub vsem zaprekam in težavam je ostal tak in tako dober katoličan in domoljub in resen za pravico, kakor je šel od doma. Lepa ločitev s tega sveta!
VESTI
Zgodba o plugih
Pred poldrugim letim je mariborsko podjetje “Surovina” nabavilo v Italiji štiri pluge za rigolanje, ki naj bi služili za obnavljanje vinogradov in sadovnjakov v Brdih in na Vipavskem. Ker jih pa nobeno domače podjetje ni hotelo kupiti, so obležali pred odkupno postajo podjetja “Surovina” v Šempetru pri Gorici. Sedaj se jih je usmilil neki poslovni človek iz okolice Vidma ter jih odkupil. Tako se bodo plugi vrnili v Italijo, od koder so jih pred časom pripeljali.
Potem se bo pa zgodilo, kar napoveduje ljubljansko Delo: “Prihodnja leta se bo pri nas kmetijstvo gotovo hitreje razvijalo kot doslej. Potrebna bo tudi mehanizacija. Ne bo šlo brez močnih rigolnih plugov. In tako se bo verjetno zgodilo, da bomo morah čez čas tisto, kar se nam je ponujalo doma — spet uvoziti!”
Seveda se take zgodbe dogajajo samo v deželah s socialističnim gospodarstvom.
Samovoljen direktor
Dolenjske Toplice pri Novem mestu imajo zdravilišče s termalno vodo, ki ima toploto 38°. Za direktorja je neki Viktor Kečkeš (priimek zveni precej madžarsko!), ki je uvedel v svojem d e s e t letnem službovanju, kot pravi ljubljansko Delo, pravi policijski režim. V delovnem kolektivu je pravi despot (nasilnik). Člane kolektiva zmerja z najhujšimi izrazi, natakarje, zlasti vajence, kar osebno pretepa, vmešava se v delo zdravnikov, člane kolektiva sili, da delajo po 16 ur na dan. V petih letih se je zaradi njegove samopašnosti zamenjalo že 200 uslužbencev. Navzlic konkretnim dokazom in prijavam zoper Kečkeša do sedaj ni bilo storjeno ničesar.
Titov nastop zoper UDBO na Brionih je dal ljudem v Dolenjskih Toplicah poguma, da so 25. julija sklicali v prosvetnem domu sestanek; dvorana je bila na-
Komunisti doma
so imeli v juniju šesti kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva. Na njem so sprejeli celo vrsto ukrepov, ki naj bi zboljšali zavoženo gospodarstvo. Tako so mnogo govorih tudi o kmetijstvu in nazadnje sklenili, da je treba občutno dvigniti kmetijsko proizvodnjo. Prav tiste dni je pa ljubljansko Delo objavilo “Obkongresno”, v kateri navaja, da so v neki makedonski občini izvolili delegata za gornji kongres. Izvoljeni kandidat jih je po izvolitvi vprašal, “če imajo morda kakšno posebno željo, kako naj opravi v Beogradu!” “Joj, pa res,” so se takoj spomnili, “ko že greš v Beograd, poglej no po mestu, če je mogoče dobiti kakšno motiko za naše kmete.” Pri takem stanju bo zelo težko povečati kmetijsko' proizvodnjo, če l^metje za obdelovanje zemlje nimajo niti najpotrebnejšega orodja!	,
Šved Sven Janson iz Bostada
je bil z ženo ter prijateljem in njegovo ženo letos prvič na počitnicah v Jugoslaviji. Vse mu je bilo všeč. Lepi kraji, prijazni ljudje, samo tega ni mogel razumeti, da so mu v boljšem gostinskem obratu zaračunali zajtrk za štiri osebe — jajčka, čaj in kruh -— 7,200 dinarjev!
V Gospodarski zbornici
v Ljubljani so nedavno razpravljali o financiranju turistične propagande. Predstavniki Turistične zveze so predstavnikom hotelskih in gostinskih podjetij predlagali, naj bi vsako podjetje prispevalo 30 do 40,000 starih dinarjev za izdanje splošnega turističnega prospekta Slovenije, ki zaradi pomanjkanja sredstev ne more iziti. Predstavniki družbenih hotelskih in gostinskih podjetij, tudi taki, ki imajo nad sto milijonski obrat, so se izgovarjali, da nimajo1 sredstev in da njihovi kolektivi ne bodo odobrili takih izdatkov. Tedaj je vstal nek zasebni gostilničar, segel v žep in položil na mizo 30,000 dinarjev za splošno turi-
bito polna. V več kot dveurni!stično ProPašanda- Ljubljanski
razpravi so bivši in sedanji čla-!	J* tem dejstvu ^P1;
1 sax:	Hotelirjem, ki imajo vec
ni zdraviliškega kolektiva povedali vrsto .že znanih in še neznanih negativnih stvari o razmerah v zdravilišču in o samovolji direktorja Kečkeša. Vse kaže, da je bil mož zato ves čas tako samozavesten, ker je, imel dobre zveze z UDBO, saj je vse prijave proti njemu dobil sam v roke.
Nov primer “novega plemstva” v sedanji Jugoslaviji, ki samo znova dokazuje, da je beseda e-nakost v socialističnem upravljanju že davno odpravljena.
Nova katoliška župnijska cerkev v Belgradu
Danes živi v Belgradu okoli 50,000 katoliških vernikov; med njimi je veliko Slovencev. Za njihove duhovne potrebe skrbi 27 duhovnikov, slovenskih in hrvaških.' Sedaj se pripravljajo da si postavijo še eno farno cer-ke, ki se bo imenovala “Pri pre-blaženi Devici Mariji”.
sto milijonski premet, je postalo nerodno. Začeli so govoriti o tem, da bodo mogoče le nekako zbrali denar. Sicer pa ne gre za to. Gre za to, da je zasebnik presneto dobro spoznal potrebo po splošni t u r i s tični propagandi, prej kot vsi tisti, ki razpravljajo o turizmu na sestankih in konfe-i rencah.” — Pa bodo kljub temu komunisti še naprej pospeševali svoja “družbena” podjetja,- ovirali pa vsako zasebno pobudo, ki je v vsaki dejavnosti na slehernem področju najmočnejša gonilna sila, ki ustvarja kulturne in materialne dobrine posameznikom in vsej družbeni skupnosti!
V novomeški občini
razpravljajo o urbanističnem načrtu. Krajevni Dolenjski list je objavil, “da predsednik obči' ne želi, naj se odborniki seje u-deleže v čim večjem številu.” —' Včasih so občinski možje sma' trali za svojo moralno dolžnost, da so zaupanje ljudstva vestno
pokojni soprog, oba pridna in poštena kot mravlja, sta se počasi pripravljala v lastnem do- izpolnjevali ter se redno udele-mu lep in brezskrben večer živ-! zevali občinskega dela. Pod ko-
ijenja in je bila božja volja za težko ločitev.
Ko sem pok. gospoda Franka z ženo obiskal v bolnici po težki operaciji, sva bila z ženo globoko ginjena, ko sva čutila, s kako ljubeznijo pričakuje obisk malih vnukov z gospo hčerko. To doživetje bo nama ostalo trajno v spominu, ki je izrazil svojo mehko naravo.
Spričo naših doživetij s pokojnim g. Frankom in njegovo družino globoko sočustvujemo z
je dovolj povedala, da je bil nje- njimi v tolažbi, da se njegova gpv značaj pač naj višja dota z! dobra duša veseli pri Bogu in doma.	i prosi Boga za preostalo družino.
Vdova gospa Štefanija in njen'	Rudolf Lukež, st.
munisti pa je, kot vidimo iz gor' njega sporočila, drugače, ker mora predsednik občine “želeti, naj se odborniki udeleže seje ^ čim večjem številu”. Navedene je tudi, da si tako ne želi sam0 novomeški župan, ampak tudi župani po drugih občinah.
Na Bfejskem jezeru
bo septembra svetovno prvem stvo v veslanju. Prenašale ga b°' do televizijske organizacije Em revizije in Intervizije. Za čim' boljši televizijski prenos bod° postavili 9 televizijskih kamel'' Novost bo tudi brezžična televi' zijska kamera, ki jo bodo dobili iz Nemčije.
ozzzzzzzzx
rxxXJ


JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST

rxxX
XXXXX3
[XXXxXXXX3
Zginil je smeh z mladih obrazov. Žorga je prijel klobuk za kraje, da bi se pokril. Zapozabil se je in stresel vse jagode.
Drugi dan so vsi ovčarji gnali na sol, da bodo pri pogrebu. Tudi Tomaž je na dan pogreba prišel z Zelenice in vzdignil še Mico. Brkovčeva Franca, Pod' lipnikova planšarica, je pa odšla že davno pred njima, da bi ji Podlipnica ne oponesla, kako nič ne drži s hišo.
* * *
Dva dni je pasel Podlipnikove jarce namesto Marka Joža. Brez psa. Volkun ni hotel od mrtvega Jerneja. Še za pogrebom je prvi šel za krsto.
Ko so Jerneja zasuli, je pes s šapami razbrskal prst ob nogah, se vlegel in položil glavo na grob. Pogrebci, posebno pastirji, kar niso mogli od groba. Nekatere ženske je bilo strah, druge je do solz ganila Volkuno-va vdanost.
“Z domačimi bo odšel. Z Markom prav gotovo.”
Marko je bil z Jtozalko in Manico že med vrati. Pes se ni ganil. Marko ga je klical. Volkun še glave ni dvignil.
Marko je šel nazaj h grobu in prijel psa za gradanico, da bi ga z grda odpeljal. Ko bi ne bii hitro odskočil, bi ga bil Volkun ugriznil.
“Od žalosti je stekel,” so se 2grozili.
Tedaj je šla nazaj Manica. “Ne hodi k njemu! Te bo.” “Nič me ne bo.”
Manica je sedla k Volkunu in ga božala:
“Volkun! — Volkun! — Volkun!”
Pes je dvignil glavo in zavil, kakor bi zajokal. Pastirji so pogledali v tla in segli v žepe po rute.
“No, le razjokaj se. Saj vsi jokamo.”
“Uuu! Uuu! Uuu!”
“Volkun!” je prosila Manica. “Uuuu! Uuu! Uuu! Av, av!” “Volkun! Pojdi z nami domov, h* a j me nimaš nič več rad?” “Av-uuu! Av, av!”
‘Če od žalosti pogineš, kdo me ho varoval? Kaj, če me volk? Volkun, pojdiva!”
Pa ga je preprosila. Pes je vstal in krotek odšel z otrokom.
O SVETEM VIDU
Skočir je podražil Rozalko, da Se bo Marko kmalu ženil. Od istega dne je na vse strani paz-Uo poslušala in ujela, da ženske res že izbirajo nevesto za Marka.
Manica je mirno' spala. Rozal-ha pa je premišljevala pozno v n°o, da bi za brata res ne bilo Trenapačno, če bi se kmalu oženil:
‘Če bi Ančka prišla k hiši, j^nčka, ki je dobra. Lepo bi bilo. Tako pa, Bog ve kako bo. Sebe hi že preživela. Če pa Manica ne bo mogla biti doma? Pa — Marko je dober. Bog mu daj Pravi um in pravo pamet.”
Na Rodinah je bila ura enajst. Pod oknom se je nekaj zganilo, Rozalka je razločno videla, kako se je v bledem svitu lune nehaj premikalo in pregibalo hakor visoka bela senca. Obšla .1° je groza. Potegnila je odejo ce2 glavo in si ni upala nič več Pogledati proti oknu.
Eno je še slišala biti. Potem zaspala.
Zjutraj jo je Koraček s koza-nk prehitel. Zaspala je dan. “Dohitim ga.” Podila je v Re-er) da je kozliček komaj doha-Ph- Pa Koraček je znal bolje. °d Pečmi ji ie zmanjkalo sape: Nalašč nagaja.”
Kozar pa se je spustil po Ma-
lem melu nazaj po Primoževe koze. Čudno. Nikoli ni čakal zakasnele drobnice, da je navadil ženske zgodaj vstajati, Rozalki je hitel naproti.
“Priden si, Peter,” ga je ogovorila.
“Sem. Pa ne tebi na ljubo. Zavoljo Marka. Hej! Kozek! Hej! Teci! — Teci! Teeeci!”
Rozalka se še ni oddahnila, ko so že znova zarožljali vsi zvončki v kozjem tropu.
Kozar Peter Koraček je dočakal svoje pomladi.
Dan se je raztegnil in noči skoraj ni bilo. Sonce je zorilo žita in žgalo v Peči, da je puhtela od njih vročina, kakor bi gorela v peči grmada. Zavrhom je pozibavalo pisane metulje in zaredilo v frate vse gosto hroščev. V tropih so odfrčavale iz trave kobilice pred jarci. V gorah je pogledalo v najbolj skrite globeli in raztopilo sneg do zadnjega perišča.
Sonce je sijalo dan za dnevom. Na daljši dež ni prav nič kazalo. Plohe pa so pridno zalijale rožam in jagodam, travam in gobam. Poletje je nastalo vse naokrog divjačini s hrano in zredilo po goščah zverjadi obilen plen.
Če je poginil jarec in obležal na odprtem svetu, ga ni več čez noč odnesel volk. Še lisica ni rada prišla do njega. Jastreba, ki sta gnezdila za Stolom nekje, in krokarji in gorske kavke so ga razparali in obrali in sonce je obelilo kosti. V trdi zimi se bodo voleje zravsali zanje.
Živina po planinah se je tako lepo in tako mirno pasla, da se je pastirjem, ki so polegali pri tropih, kar samo smejalo.
Koraček je zagnal koze v skale in v skokih pridrvil po strmini k Marku, ki je slonel nad odprto knjigo in pisal s prstom v zravnan pesek pred sabo. Kozar se je začudil:
“Ali copraš ali zagovarjaš?” “Ne. Brati se učim.”
“Le počemu ti bo učenost pri jarcih?”
“Šdodovati ne more.” — “Kaj bi mu razlagal,” je mislil Marko, “bi tako ali tako ne razumel, zakaj se moram učiti brati.” Koraček mu je najprej povedal, kako je zjutraj ustregel Rozalki, ki je zaležala, potem šele ga je prosil, naj bi malo pogledal čez dan za kozami, ker bi sam rad šel čez Vrtačo na koroško stran k mačevskim kočam.
“Aha! Te h Korošam vleče. K Majdi ”
“Samo videl bi jo rad.”
Kozar je odšel. Marko pa se je presedel za tropom in se zopet zamislil v “tablo teh pušta-bov”, zravnal nov pesek in vanj p-i-s-a-1--pisal, dokler ni Pe-
ter privriskal z Mačevske planine.
“Si jo videl?”
“Ahm. Prijazno je govorila z mano in rekla, naj še pridem.—■ Jujujuh!”
Marko je nagubal čelo in v zrak zapisal: “A-n-z-h-k-a.” Ni vedel, ali je prav zadel; v knjigo pa ni utegnil več pogledati. Volkun je gnal trop že proti kočam. * * *
Bajtnikova Mica je izkopala okrog mravljišča ozek in plitek jarek, obrisala s predpasnikom poten obraz in zagledala pred sabo Marka. Ni slišala, kdaj je prišel; bobnela je Završnica mimo nje. Prestrašila se ga je. Ujel jo je, ko je baš premišljevala, na kakšen način bi zvedela od Marka, kako in kaj misli: “Obril bi se, Marko. Dekleta nimajo rade resastih fantov.”
ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary-Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O.
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. 44119 Assistant Secretary: FRANK SAJN, 30054 Robert Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St, Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132
II.	Auditor: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland, O. 44119
III.	Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av., Euclid, O. 44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd., Cleveland, O.
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
fCdo so ljudje, ki varijo ScMi - “krasno pivo”?
Od leve proti desni: Stane Machne, voznik tovornjaka-viličarja v pivovarni Schmidt, Ivan Avsenek od Ameriške Domovine in John Zachar, strokovnjak za varjenje v Schmidt pivovarni na sestanku urednikov tujejezičnih listov.	;
Cleveland, O. — Nekateri- od njih so ljudje, ki jih poznate, vaši prijatelji ali sosedje. John Zachar dela v oddelku za varjenje, Stanley Machne v skladišču pivovarne Schmidt na 5801 Train Avenue v Clevelandu. John in Stanley sta med vrsto uslužbencev Schmidtove pivovarne, ki bodo prikazani tekom 13-tedenske oglaševalne kampanje v tujejezičnih listih Clevelanda. Ameriška Domovina bo prinašala te poučne oglase in seznanjala preko njih svoje čitate-Ije z uslužbenci Schmidtove pivovarne in njihovo skrbjo za kakovost piva.
Četudi je Schmidt v Clevelandu šele poldrugo leto, ima družba sama že dolgo zgodovino. U-stanovljena je bila pred 106 leti v Philadelphii i °d Christiana Schmidta, ki se je učil varjenja piva v Nemčiji. Schmidt Tiger Head Ale je še celo starejša. Variti jo je začel Robert Schmidt leta 1174. Družba ima sedaj pivovarne v Philadelphii i, Norri-stonu in Clevelandu. Clevelandska pivovarna je bila preje last Standard Brew ing Company. Sedaj jo temeljito modernizirajo in razširjajo. Ko bo to delo končano, bo to ena najmodernejših pivovarn v vsej deželi.
Schmidt se ponaša z več prvenstvi. Tako je bil prvi v Pennsylvaniji, ki je navaril in prodal v enem letu preko 2 milijona sodčkov piva. Kot prvi je uvedel steklenice po kvartu, paket s 6 steklenicami in 32-unčne steklenice,- ki jih ni treba vračati.
I Schmidt je eden glavnih producentov piva v sodčkih, saj ga i proda letno povprečno skoraj dvakrat toliko kot ostale pivovarne.
Letno porabijo Schmidtove pivovarne okoli 700,000 funtov izbranega hmelja, dva milijona bušljev sladu in 37 milijonov funtov najboljšega žita. To je dolga pot od dne, ko je ustanovitelj pivovarne prišel kot 18 let star fant v to deželo in postal s 27 leti varilni mojster in lastnik svoje lastne pivovarne.
Zgube bombnikov v bojih še niso vse
CLEVELAND, O. — Federalni tajnik za narodno obrambo McNamara je zadnjič povedal v Kongresu, da vojno letalstvo računa, da bomo v sedanjem proračunskem letu zgubili v bojih v Vietnamu okoli 580 letal v vrednosti $1.2 bilijona. Marsikoga bo to zapeljalo v sklep, da so v teh številkah obseženi vsi naši stroški za zračno vojskovanje v Vietnamu. Pa ni tako.
Treba je računati še vrednost rezervnih delov, ki so potrebni za redno vzdrževanje bombnikov, ki je menda zelo drago. Povrhu se nekaj bombnikov počasi tako obrabi, da, jih niti z vsemi rezervnimi deli ni mogoče več držati na predpisani kvalitetni višini. Taki bombniki gredo v škart. Zato ne bo pretirano, ako trdimo, da nas zračno vojskovanje v Vietnamu stane več kot $2 bilijona na leto.,Stroški za pilote pa še niso niti vračunani, še
manj pa tisti del splošne režije vojnega letalstva, ki odpade na Vietnam.
----—o-------
Militarizirana cona med obema Vietnamoma bo razpadla
SAIGON, J. Viet. — Opisali smo že, kako so komunisti iz Severnega Vietama hoteli proti dogovoru iz 1. 1954 izrabiti šest milj široko demilitarizirano cono ob 17. vzporedniku za oporišče za svoje čete, ki jih pošiljajo proti jugu. Naši bombniki so nato začeli to cono bombardirati, naše čete pa preiskovati, kaj tam delajo partizani. Seveda je naša armada opravljala ta posel v obeh delih cone, v severnem in južnemu
Sedaj je naša narodna obramba sklenila, da bo omejila svoje operacije samo na južni del, ki po dogovoru pripada Južnemu Vietnamu. Cono severno od 17. vzporednika bo puščala po možnosti pri miru, da ne bi sprožila diplomatske debate, ali je do tega upravičena ali ne.
Ta sklep naše armade pomeni obenem konec demilitarizirane cone, ker bo v njenem severnem delu neomejeno zavladal komunistični režim, v južnem pa režim saigonske vlade.
ANGLOAMERIŠKE MERE
DOLŽINSKE:
1 inch = 12 lines r= 2.54 cm 1 foot = 12 inches = 30.48 cm 1 yard = 3 feet = 91.44-cm 1 mile = 1760 yards 1609.34 m PLOSKOVNE:
1 square foot = 144 sq. inches = 929.03 cm2 1 square yard — 9 square feet = 8361.12 cm2 1 square mile = 640 acres =
2.59 km2 PROSTORNINSKE:
1 cubic foot — 1728 cubic inches - 28,316.70 cm3 1 cubic yard = 27 cubic feet = 0.76 m3
TEKOČINSKE (Vel. Britanija)
1 pint = 4 gills = 0.57 1 1 quart = pints = 1.141 1 (Imperial) gallon = 4 quarts = 4.55 1
TEKOČINSKE (ZDA):
1 pints = 4 gills = 0.47 I 1 quart = 2 pints = 0.95 1 1 gallon = 4 quarts = 3.79 1 UTEŽI:
1 grain (troygrain) = 64.8 mg 1 dram = 3 scruples = 1.77 g 1 ounce = 76 dram = 23.35 g 1 pound (libre, lb.) = 16 ounces = 453.59 g
1 stone =; 14 punds (lbs.) =
6.35 kg
1 hundredweight (centweight, cwt.) = 112 pounds (lbs.) — 50.8 kg
1 ton (long ton) = 20 hundredweights (cwts.) = 1016.04 kg
1 ton (short ton) =r 20 cental = 907.18 kg
MERA ZA ŽITO je bushel. V Vel. Britaniji:	Imperial bu-
shel = 36.37 1; v Ameriki: Winchester bushel = 35.257 1.
MERA ZA BOMBAŽ:
1 bale = 205 kg.
V šoli
Neka pariška učiteljica pripoveduje:
V šoli sem dala zgodovinsko nalogo “Življenje device Orleanske”. Ena izmed učenk je svoj sestavek končala s temi navdušenimi besedami:
“Tudi jaz si bom kakor Jeane d’Arc prizadevala, da postanem devica.”
Delo za moške S ženske
WANTED KITCHEN HELP Male or female Also Waitress SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
Moški dobijo delo
Piljenje in poliranje kovinskih kosov. Iščemo moške, ki žele biti stalno zaposleni. Bolniško in življenjsko zavarovanje, plačani bolezenski dnevi, pokojnina.
GREAT LAKES MFG. DIV.
Monticello blizu Green Rd.
South Euclid.
Enakopravni delodajalec — Oglasite se osebno. M.-F.
(158)
ženske dobijo delo
Wanted
Dishwasher and Cleaning Woman
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
(x)
ŽENSKE ZA PAKIRANJE, SORTIRANJE, INŠPICIRANJE
Od 7. ure zjutraj do 3.30 popoldne KROMEX ATAPCO, 880 E. 72 St. 4. nadstropje. Oglasite se za intervju od 7. zjutraj do 11. dop. Vprašajte za g. Szabo. Ne po telefonu!
Delo za žensko
Iščemo žensko, ki bi stanovala pri nas in skrbela za dva majhna otroka (3 in 7) v zameno za oskrbo in zmerno plačo. Kličite 946-2459 po 8. uri zvečer.
—(15,17,19 avg/
Hišno delo
Posestnik v Gates Mills, Ohio, išče tri delovne moči, moške ali ženske. Dobra plača. Stanovanje v hiši na razpolago. Za pojasnila kličite HA 3-4408.
—(15,17,19 avg.)
MACHINISTS
USE CLEVELAKB PSE88STS8 Tool Go.
3784 E. 73 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - ti!BRSTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING iilLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET
LATHES
ENGINE LATHES MILLING MAGNUS
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno
od 8.15 dop. do 5. pop.
ali kličite
341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(157)

Opozorilo dopisnikom in društvenim tajnikom
Ker poštni zakon prepoveduje vsako oglaševanje kakršnegakoli sreekanja v listih, prosimo vse dopisnike, ki oglašajo prireditve društev ali pa kako drugo akcijo za zbiranje denarja, naj v svojih poročilih ne omenjajo srečk ali srečkanja, kakor tudi ne kartnih ali tombolskih zabav, ako je zanje določena vstopnina. Poštna uprava zahteva od nas, da ne sme biti nobenega takega oglašanja v listu.
Visoka trava
MINNEAPOLIS, Minn. — Povprečna trata je v tem delu dežele pokošena 10-krat v eni poletni dobi. Trava zraste skupno v tem času za nekako 30 palcev.
MALI OGLASI
V najem
Lepo 5-sobno stanovanje spodaj, garaža, plinski furnez, na 6729 Bayliss Ave. telefon UT 1-6744.	—(158)
Hiša naprodaj
V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. G e n a 14.800. Kličite 752-2414.
(x)
Dvodružinska hiša
Na Neff Rd., 3 spalnice vsako, dvojna garaža, polna klet, in več posebnosti. Hša v dobrem-stanju.
Zidana hiša
Pri Lake Shore Blvd., 3 spalnice. Colonial hiša. Cenjeno za $23,500.
UPSON REALTY
499 E. 260 St. RE 1-1070
(160)
V najem
Opremljeno dvosobno stanovanje s kopalnico. $15.00 na teden. Kličite UT 1-4330.
(159)
V najem
4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, plinski furnez. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 6. uri zvečer.	(159)
Naprodaj
Krasna hiša, 4 spalnice, 2 kopalnici, nove preproge, razvedrilna soba, dvojna garaža, velik lot, drevesa. Lastnik na 1331 E. 185 St. 531-3942.
(17,19,23,25 avg)
Vse, kar hočete
Izvršujem vsa hišna popravila zunaj in znotraj poceni in dobro. Pokličite me na številki 361-8910.	-(159)
Išče sobo
Moški išče sobo, spodaj, mogoče s hrano, v Euclid ali Collin-wood. John Kern, 22450 Tracy Ave. 732-9585.
(12,15,17 avg.)
Ženitna ponudba
20-letno slovensko dekle želi spoznati poštenega Slovenca v svrho ženitbe. Naslov dobite v upravi lista ali pošljite ponudbo pod značko “Zvesto srce”.
(15,17,19 avg)
V najem
Odda se 5 lepih sob in kopalnica, zgoraj, klet, odrasli družini. Na 1069 E. 61 St. Kličite zvečer od 5. do 8. ure HE 2-1736 ali EX 1-0745.
—(17,19 avg)
V najem
Tri sobe s kopalnico se oddajo na Kewanee Ave. blizu E. 185 St., najraje ženski ali dvojici. Kličite 481-8584.	(159)
Prodajam
svojo novejšo hišo v Wickliffu, 5 sob, klet. Cena $16.900. Kličite odvetnika Wm. J. Kennicka tel. 943-3670, ob 9h zjutraj ali od 7-8. zvečer.	(159)
slovenski športni klub
priredi
VELIK PIKNIK
¥ iisdifp, 2L afgissfa 1181 M SLOVENSKI PRISTAVI.
Ob .j od pop. tekme odbojke	Za ples bodo navdušeno igrali
STZ Toronto — SŠK Cleveland	Veseli mornarji
IZVRSTNA OKREPČILA!	PRIJETNA DOMAČA ZABAVA!
PRIDITE IN POVESELITE SE Z NAMI!
KMERIŠKA DOMOVINA,



XXXXXXXXXX!
nVGVE GULBRANSSEN
DEDIŠČINA lGOZDA
V tej kratki jutranji uri, odkar sta bila prišla dečka k njemu pa do trenutka, ko sta se oblečena spet prikazala, se je oče Dag marsičesa domislil. Tor-gier se je bil na blazini stisnil kolikor le mogoče k njemu in pritiskal svoje toplo ličece ob njegovo. Na svoji trdi življenjski poti ni bil oče Dag užil bog-ve kaj nežnosti, in bilo je, kot bi toplo ličece vzbudilo v njem spomin na nekaj davnega.
Tedaj se je domislil, naj bi dečka v bodoče vsak dan jedla z njim v dnevni izbi. Sedaj si želi, da bi ga motila, okoli sebe hoče življenje in nemir. Nekoč bo treba pričeti — torej kar danes!
Oče Dag je sedel ob gornjem koncu mize v svojem velikem stolu, dečka pa sta na levi in desni poleg njega klečala na stolu. To je bil naj lepši dan v njunem življenju. Morala sta se dodobra najesti, kajti hoja po gozdu je naporna.
Zgoraj na pobočju, zapadno od Utheima, je bila jasa — njen južni del je bil zvečina kamenit in skalovit, a vendar tu pa tam pokrit s travo in primeren za
.	. , _ _,, . r.	X X x x X1
-----	-•'•a*'
pašo. Tam je sedel oče Dag ž dečkoma, in fanta sta se divje navduševala nad dobrotami iz dedovega nahrbtnika. Zadnji del poti sta se zaradi žeje in lakote malo pritoževala, toda on je šel kar naprej, da bi ju navadil vztrajnosti, ki je v gozdu tako potrebna. Poskušal je priti do jase brez počitka in mala dva sta pridno capljala ob njegovi strani.
Oče Dag se je bil toplo oblekel, kajti bila je jesen in vetrovno; in računal je, da bo hodil počasi in z dečkoma večkrat počival. Zdaj pa je ležal toplo in varno na sončno topli skali in prisluškoval vetru, ki je šumel v višinskem gozdu, spet utihnil in spet pričel šumeti. Po nebu so se podili oblaki, se trgali v vesele proge in izginili; in vedno znova so se pojavljali novi. Gledal je otroka, ki sta se sita in krotka igrala poleg njega. Sklenil je, da to ne bo njun poslednji sprehod po gozdu. Nenadoma se je vzravnal, lahkonogo skočil pokonci, izvlekel nož in odrezal vejo s smrekovega grmička, ki je stal nad njegovo kamenito ploščo. Naglo kot v
CHICAGO. ILL.
MALE HELP
1
f
$$ TOP DOLLAR - TOP MER $$
“HIRING NOW”
J	(Qualified Experienced Men)
I?	Gear Cutters	Forging Inspectors
w O D Grinders	Turret Lathe Operators
Boring Mill Operators (Vertical-Horizontal)
We offer you good working conditions, Top rate, Free hospitalization, Life insurance, Paid vacations, 9 holidays. Must have Linear system experience. Apply Now:
JONES MACHINERY DIV.
I
f ''*•
!...............
HEWITT-RQRINS, INC.
Div. of Litton Indus.
4401 W. Roosevelt Rd.. Chicago
An Equal Opportunity Employer
L,
(157)
ANALYZERS
WARWICK — A major supplier of Sears Roebuck has immediate openings for Electronics Tech. Applicants should be high school graduates with advanced technical training. Experienced preferred but not necessary.	,
Good opportunity for experienced in electrical repair of AM-FM radios and Amplifiers.
We can offer a good starting salary with a full range of employee benefits, which include automatic increases, paid holidays, free insurance and hospital.
APPLY IN PERSON
WARWICK ELECTRONICS INC.
1	7400 N. Lehigh !
An Equal Opportunity Employer
Pflir-ry;,' v.l ft
Niles
(157)
rvf.
MACHINISTS
Experienced
GENERAL MACHINE SHOP WORK
Radial Drill Press Lathe
Milling Machine Grinding Etc.
Steady work. Profit sharing. Paid holidays. Hospitalization. Very good pay for overtime. Days or nights.

Apply
Seren Machine Produds Corp.
9500 Ainslie, Schiller Park, Illinois Tel. 678-0600, Ext, 19
(160)
svoji mladosti, je skočil štiri — pet korakov naprej, položil smrekovo vejico v travo in jo pritisnil ob tla. Potem je obstal, pogledal od dečkov k veji in si šel z rokama skozi lase.
“Kaj delata?” je zaklical. Dečka sta se okrenila. Prideta naj sem, potem bosta videla nekaj veselega, in že sta pridrvela. Ded jima je bil vso pot pravil o kamnih in rastlinah, o drevju in ptičih in jima pokazal sledove lisic in zajcev, kar je bilo zanju popolnoma novo. Imela sta neomejeno zaupanje v njegove sposobnosti.
Pokazal je na smrekovo vejico na vzpetinici in ju vprašal, če jo lahko pripravita do tega, da steče. Hotela sta iti k njej in jo prijeti. “Ne, stal bom tu in pazil, da se je ne dotaknem; kajti potem to ni prav nobena umetnost.” Ded je hitro nekajkrat zapovrstjo zatopotal z nogama. Vejica se je čisto malo premaknila, nenadoma pa je stekla po tleh. V senci brinje-vega grma je obstala. Kaj tako čudnega nista dečka še nikoli videla. Vprašala sta, če ded lahko stori, da veja še enkrat steče.
CHICAGO, ILL
MALE HELP
CASING IN - STAMPER STOCK CUTTER OPERATOR Call Mr. Krawzak, betw. 2 pm. and 4 p.m. Mon.-Sat. 829-3610. Exper. desired in edition, book binding, but not necessary.
(157)
SLITTER, BLOTTER OPERATORS & HELPERS Full or part time.
1st and 2nd shifts.
ALOIS BOX CO.
261-3133	(157)
MECHANIC - AUTO $$ TOP DOLLAR - TOP MAN $$ Full time day work. Must be dependable, for steady work. Exc. opportunity for YOU.
Call pr apply
JOHN & SAM’S STANDARD SERVICE STATION 6306 N. Clark SH 3-9720	(158)
FEMALE PRESSERS Experienced wool. Steady. 6 days. $ TOP DOLLAR $ MARTINIZING CLEANERS 562-9502
(157)
WAREHOUSEMAN-TRUCK DRIVER Exp. in plumbing & heating supplies.
SOUTH SIDE SCHULHOF CO. 12900 So. Throop St.
BE 8-0823
______________________(157)
General Factory Work
YOUNG MEN
AGE 21 TO 40 NEEDED FOR
•	SHEAR OPER,
•	SHIPPING
•	PACKING
•	PUNCH PRESS
•	PRESS BRAKE
S t e a'.d y employment in clean modern factory. Overtime & bonus. Liberal Fringe Benefits Apply After 8:30 A.M.
3843 West 43rd St.
(Walk 1 blk. East of Pulaski Road on 43rd St.)
(157)
!
FEMALE HELP
GENERAL OFFICE WORK Tabulating, Record Keeping, Typing. Must be accurate.
No Shorthand.
NATIONAL DIRECT MAIL, INC. 626 So. Federal, Chicago, 922-5400
(160)
BEAL ESTATE FOR SALE
FOR SALE BY OWNER Brick & Frame, 4 apts. furn. Good living. Gross $480 mo. Business, Furn., Bldg, and all. $5,000 will handle. Or will rent with option to buy. Price $13,800.	489-6594.
(158)
VILLA PARK BY OWNER 3 bdrm. ranch. Full bsmit., cyclone fence, backyard, Vz blk. to bus. Nr. everything. Beaut, location. $18,900. TE 3-8277
(160)
Da, morda še enkrat. Medtem ko so šli k veji, sta ga trdno' držala za roko. Stvar se jima je vendarle zdela nekam skrivnostna. Oče Dag je ponovno zatopotal z nogama, veja se je premaknila in stekla do naslednje sence.
“Zdaj pa ne morem še enkrat,” je rekel. “Zdaj moramo oditi domov.” Poslal je dečka po nahrbtnik in puško, komaj pa sta se okrenila, je stekel k veji in jo dvignil s hrbta ježa, ki so ga bili pregnali. Potem pa je bil še pred dečkoma pri puški, kajti bila je nabasana.
Potujoč preko pobočij, so prišli na greben, kjer je pred davnim časom gorelo. Na črnih skalah je le tu pa tam rasel mah in nekaj votlih ostankov dreves, ki so tu na grebenu gorela. Tu je sedel oče Dag, odprl nahrbtnik, in nenadoma sta bila dečka kot dva psa poleg njega. Ko sta dečka sedla poleg njega, vsak s kosom jedače v roki, in vneto jedla, je ležal na obrazu očeta Daga izraz mirnega zadovoljstva. Njegove široke prsi so se kar širile, in ko je izdihnil, je iz naj tišjih globin srca zvenelo kot “Bog”. Dečka sta ga naglo pogledala in ga vprašala, kaj je rekel, toda on je le odkimal z glavo in jedel dalje.
Pot skozi gozd z dedom je dečkoma ostala kot prvi živi spomin. Nikoli je nista pozabila. Zgoraj v gozdovih in spodaj v dolini je bil oče Dag čudež za male in velike ljudi; in zdaj je postal to tudi za dečka, čeprav na drug način kakor za ostale ljudi.
5
Trudna od dnevnega dela je šla Adelajda po stopnicah v svojo izbo. Tam je prižgala luč in se pogledala v ogledalo. V njene oči je prišlo novo življenje, in njena utrujenost trenutno ni bila le malo-srčnost in življenjska naveličanost, marveč zdrava utrujenost po delavnem dnevu. Življenje jo je bilo nenadoma pritegnilo, zahtevalo je od nje vse njene sile.
Gospodična Krusejeva, ki je bila sicer tako odporna, je poleti obolela, zdaj v pozni jeseni pa je morala ostati za nekaj časa v postelji, in tedaj je Adelajda morala prvič pomagati pri vsakodnevnem delu.
Delo ni bilo zanjo le zanimivo, marveč ji je bilo tudi v zadoščenje. Lahko je pokazala, da ni čisto nekoristna in da se ne boji prijeti za delo.
V kuhinji je vzbudila veliko pozornost, ko se je pozanimala za delo in ko je s svojim tihim, plemenitim glasom odrejala, kaj naj delajo. In kako naglo so opravljali delo, kako mirno in brez besede. Kot dih novega življenja je čutila spoštovanje, ki so ji ga tako vidno kazali.
Stala je v svoji izbi pred ogledalom in skušala pogledati sama vase že tolikokrat, toda okrenila se je in neodločna stopala po izbi gori in doli. Ogledalo ni pokazalo in oči niso videle —■ človekove notranjosti. In v njej pač ni bilo več notranjosti, ta je bila ugasnila. Njeno veselje nad kuhinjskim delom je bilo kot veselje do nove, naslednji dan že pozabljene igračke. Globlje ni bilo.
fSSSSSc
Čeki so narejeni za eno reč.
Za unovčenje.
Vprašajte nas za najbolj unovčljive čeke v našem mestu.
Nihče drugi ne zamenja čekov- s tako lahkoto v denar. Mi imamo 78 okoliških Cleveland Trust uradov, kjer radi unovčimo čeke. Eden od njih je vedno blizu, kadar ga potrebujete. Samo legitimirajte se, v enem izmed naših uradov, in mi bomo unovčili vaš osebni Cleveland Trust ček do $50 brez vsakega vprašanja, telefonskih klicev ali zavlačevanja.
Čim boljše je poznana banka, tem boljše so poznani njeni (čeki, tem
članica Federal Deposit Insurance Corporation
boljše njeni odjemalci, kjerkoli potujejo. (Ali veste, da je The Cleveland Trust Company ne samo največja banka v tej državi, temveč tudi 18 naj večja banka v Ameriki izmed 14,000 bank?)
Zakaj ne bi začeli z najbolj unovčljivim Cleveland Trust čekovnim računom že z vašo prihodnjo plačo? Je prijeten občutek, imeti za seboj veliko banko kot je Trust Company.
Cleveland Crust
NAJVEČJA BANKA V OHIO
Potok, ki je prej tekel za gospodarskimi poslopji v dolino, so zadnjo jesen napeljali mimo hiše skozi vrt.
To je bila pač domislica starega Daga, ki ji je hotel napraviti veselje. Nekoč je bila mimogrede omenila, da je nekje videla vrt s potokom. Zdaj se je spet tega spomnil in ukrenil vse potrebno.
Vedela je, da oče Dag više ceni dejanja kakor pa besede, to pa, kar je prav zdaj potrebovala, so bile besede, ena sama zaupna beseda. Toda nihče ji ni zaupal .— nihče.
Ko je gospodična Krusejeva obolela, je dala postaviti otroški postelji v Dagovo sobo. Ljubše ji je bilo1, da ni bilo blizu otrok, ker bi motila njuno spanje, kadar bi pozno zvečer prihajala v svojo izbo. Zdaj je tiho odprla vrata v Dagovo izbo in stopila vanjo, da bi pogledala, če se malčka nista razkrila. Tor-gier je spal mirno pod svojo odejo, toda mali Dag je ležal z razkrito zadnjico in ko se je sklonila čezenj, se je zavalil na stran.
“Oče,” je vprašal.
“Ne, tu je mama,” je odgovorila. “Samo pokrila te bom.”
“Oče!” je glasno zaklical.
(Dalje prihodnjič)
Vsako najfinejše, po vsej deželi znano $20 trajno kodranje iz naše vel -ke, sveže zaloge . . . Izvršeno spretno in stilistično po naših strokovnjakih, ki imajo dolgoletno skušnjo . . . Vaši lasje bodo lepši kot kdajkoli, lažje si jih boste uredili — (tudi če fini, suhi, sivi, beljeni alli bar-To je zajamčeno.
Govor‘mo slovensko!
vani).
damski frizerski salon
IZGLEDATE VEDNO NAJ-PRIKUPLJIVEJšE S TRPEŽNIM DUVAL TRAJNIM KODRANJEM
Svetovno najboljše
TRAJNO KODRANJE PO REDNI CENI $20, PRI NAS
SAMO 54'45
vključno umivanje, friziranje in striženje
Odlično VITA CREAM
trajno kodranje
Stane redno do $30
“najdražje kar jih je”
vključno umivanje, $C45 friziranje in striženje
CLAIROL BARVANJE
vključno umivanje in friziranje
$goo
Stilirano umivanje, in kremasto
SaLvin™18 $ I”I Strcfcovno	*|50
Area DOWNTOWN
DOWNTOWN
Areas EAST
SOUTHGATE
406 EUCLID AVE. PRI 4TH ST.
DRUGO NADSTROPJE “NAJVEČJI V OHIO” SU_U31gl
AREA
5304 WARRENSVILLE RD. RI LIBBY _______NASPROTI MAY CO._____633-6346.
SEVERANCE
MAYFIELD PRI TAYLOR
PRI GLAVNEM IZHODU HIGBEE'S TEL. 382-2600
AND NOW EASTGATE	1448 SOM Center Rd. Opposite Eastgate Shopping Center Next to May-SOM Medical Bldg.	449-3435
Areas WEST PARMATOWN	7541 RIDGEWOOD DR. PRI RIDGE MED A & P IN BURROWS	TU 4-6300	
SOUTHLAND	6883 w. 130 BLIZU PEARL NASPROTI SEARS	845-3400
WESTGATE	20670 CENTER RIDGE RD.	333-6646 OPPOSITE CENTRAL NATIONAL BANK	_	
Ob pet., sob. in pred prazniki — univanje, barvanje in trajno kodranje 50c več
— PO DOGOVORU TUDI ZVEČER — __________
±
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering sef* vice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag" vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912	^
GRD1NOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom —- 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
♦ ♦♦
MIRKO ANTL0GA
6516 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Tel.: HEnderson 1-3500
♦ ♦♦
M. A. TRAVEL SERVICE
Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ' SK ZADEVE. — Travel • Notary • Translations • Immigration *