KRANJ, petek, 18.4. 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Danes v Gorenjskem glasu: stran 2: Cesta preozka in most prešibak stran 3: Ste že kdaj videli blagajničarko, ki kadi in klepeta stran 4: Skupno nad krajevne probleme stran 5: Mladostna vedrina na odru strani 8 in 9: Lovska pečenka v železarski kantini Včeraj začetek 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije — Na kongresu sodeluje nad 1200 delegatov in gostov, ki so na' včerajšnjem uvodnem plenarnem zasedanju poslušali referat predsednika CK ZKS Andreja Marinca. Kongres je v imenu CK ZKJ nagovoril član predsedstva Petar Matic. Popoldne so začeli delegati in gostje v štirih kongresnih komisijah razpravljati o poročilu CK ZKS in resoluciji 10. kongresa ter drugih dokumentih, ki so med javno razpravo doživeli številne spremembe in je predvsem predlog resolucije popolnejši in konkretnejši. Delo po komisijah se danes nadaljuje, jutri pa bo s sprejemom dokumentov in volitvami novega CK ZKS ter predsednika, za katerega je predlagan Milan Kučan, kongres končan. Več o kongresu na 2. strani, (jk) — Foto: F. Perdan MERKUR kranj Elektroenergetiki tavajo v temi Zadnje zime so si elektroenergetiki belili glave zaradi pomanjkanja elektrike, letos, ko je je dovolj, si jih belijo zaradi hudega pomanjkanja denarja. Le kako je to mogoče, boste rekli, saj so jo pravkar podražili, tudi prodajo jo lahko več. S tržnim sklepanjem si problemov našega elektrogospodarstva moč razložiti. Elektrika pri nas ni tržno blago, če bi bila, bi bila bistveno dražja, cene elektrike v svetu so višje od naših. Delovne razbere in poslovne rezultate jim torej določa letna bilanca. Lani so jo Jnieli v rokah že na začetku leta, letos še ni narejena, čeprav bomo kmalu zakoračili v peti mesec; kot kaže, pred junijem tudi ne bo. Elektroenergetiki tavajo v temi, iz dneva v dan se otepajo s hu-^jm pomanjkanjem denarja. Gorenjski distributerji so, denimo, v pr-Vlh treh mesecih dobili pičlih 147 milijonov dinarjev, za pokritje nuj-j^h stroškov obratovanja pa so rabili 280 milijonov dinarjev. Torej so ~°bili dovolj denarja le za mesec in pol. Pomagajo si z izposojanjem *jenarja, posojila pa bodo potegnila za sabo obresti in s tem še večji ^narni vprašaj. Iz lanskega leta v letošnje je slovensko elektrogospodarstvo prineslo 7 milijard dinarjev izgube. V prvi polovici letošnjega leta pa Morajo za jedrsko elektrarno v Krškem odplačati 17 milijard dinar- Veliko denarja gre za odplačilo teh dolžniških obveznosti, dinarjih in deviznih. Ob teh velikih številkah zapišimo še to, da bo približno toliko, kot znašajo te polletne obveznosti, prinesla zadnja podražitev elektrike, podaljšanje zimske sezone. Denarne zagate torej £e bodo rešene. Ob koncu leta lahko torej spet pričakujemo izgubo in cicanje združenega dela na pomoč. S takšnim pokrivanjem izgube jemljejo gospodarstvu najkvali-^tnejša sredstva, denar jemljejo iz čistega dohodka. Če bi bila elek-•rika tržno blago, bi se njeni stroški sproti prelivali v ceno izdelkov. Motiv za varčevanje bi bil vsekakor večji, tudi odgovornost elektrogospodarstva za dobro poslovanje bi bila večja. M. Volčjak Obsodba ameriškega napada Beograd, 15. aprila — Takoj po napadu ameriškega letalstva na Libijo se je sestalo predsedstvo SFRJ na izredni seji, vodil jo je Radovan Vlajkovic. Predsedstvo SFRJ obsoja ameriški oboroženi napad na libijsko arabsko džama-hirijo in opozarja, da je to dejanje očitno kršenje suverenosti in ozemljske nedotakljivosti neodvisne in neuvrščene države, kar ogroža varnost, stabilnost in mir v tem območju ter tudi širše. Takšen razvoj dogodkov je Jugoslavija sprejela z veliko zaskrbljenostjo. Naše predsedstvo je že na sejah 27. februarja in 25. marca opozarjalo na nevaren razvoj dogodkov v Sredozemlju in poudarilo, da razkazovanje moči in uporaba sile slabita proces krepitve miru, varnosti in sodelovanja v Sredozemlju. Politika sile in vojaško posredovanje nista sredstvi za reševanje mednarodnih problemov. Predsedstvo SFRJ poudarja, da je treba narediti konec agresivnim vojaškim operacijam ZDA. Mednarodna skupnost, neuvrščeno gibanje in varnostni svet OZN se morajo zavzeti za ponovno vzpostavitev miru na tem območju in zagotoviti suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Libije. -j* . V SREDIŠČU POZORNOSTI Človek z veliko začetnico Na predvečer kongresa slovenskih komunistov nam je ljubljanska televizija pisano in zanimivo (po zasnovi Tre-faltovih srečanj) predstavila delovni kolektiv tovarne zdravil Krka iz Novega mesta, oddajo pa slikovito naslovila: Krka hitreje teče. Seveda tega niso storili naključno, hoteli so predstaviti uspešno gospodarsko organizacijo. Tovarno, ki je znala zastaviti svoj razvoj, ki daje poudarek znanju, novi tehnologiji, inovacijam, ki svojo uspešnost gradi na človeku z veliko začetnico. Začela je peščica ljudi, osupljiva je bila v petdesetih letih ideja novomeškega lekarnarja o tovarni zdravil. Že pred tremi desetletji so postavili cilje, ki so dandanes zelo aktualni: lastna surovinska baza, prodor na tuje trge in lastni strokovni kader. Že od nekdaj je bila v Krki cenjena strokovnost, raziskovalno in razvojno delo. Samozavestno in pogumno znajo izdelovati najsodobnejša zdravila v svetu. Naštejejo lahko 143 v svetu priznanih izumov, na desetine nagrad in priznanj, izvažajo v 75 dežel sveta, letos bodo na tuje prodali za 63 milijonov dolarjev. Kako jim je vse to uspelo? Recept je preprost, so rekli Krkaši, gradimo na človeku, ne na zidovih. Znamo izkoristiti svetovno reko znanja, ki zdaj v potočkih odteka tudi že iz Krke. V novomeški tovarni zdravil torej poznajo zdravilo za uspešnost. Žal to ni pilula, ki bi jo izgubar pogoltnil in čez noč ozdravel, temveč vztrajno, pogumno in strokovno delo. M. Volčjak IC.KCNGMiSZKS Novi kriteriji za zunanjetrgovinsko registracijo V Alpini se bojijo poloma Žiri, 15. aprila — V paketu zakonov, ki krojijo poslovanje s tujino, je tudi zakonsko določilo, ki zadeva organizacije z zunanjetrgovinsko registracijo. Do novega leta morajo vse izvoznice potrditi, da izvažajo več kot 20 odstotkov proizvodnje, od tega polovico same, neposredno. Če ne, bodo izgubile zunanjetrgovinsko registracijo. V Sloveniji ima zunanjetrgovinsko registracijo 165 proizvodnih delovnih organizacij. Le 39 od njih bi nove kriterije izpolnjevalo. Med njimi ni žirovske Alpine. Če bi bili kriteriji pisani za zahodni izvoz, v Alpini ne bi imeli strahu. Če pa zahodnemu dodajo še vzhodni izvoz, ki je v celoti posreden, ker v Jugoslaviji drugačen ne more biti, pa kriterij 20-odstotnega izvoza proizvodnje sicer krepko presežejo, medtem ko neposredni izvoz v tem deležu pomeni manj kot polovico. Izguba zunanjetrgovinske registracije bi bila za Alpino polom. Izgubili bi neposredni stik s tujimi kupci, svoj delež v dveh mešanih trgovinskih organizacijah v tujini, izgubili bi stik s svetovnim razvojem na področju obutve. Morda bi jim neka velika skupna posredniška zunanjetrgovinska organizacija pojedla še dodaten kos že tako skromnega izvoznega zaslužka. V Alpini poudarjajo, da bi morala devizna zakonodaja spoštovati in spodbujati zahodne izvoznike, ne pa jih ovirati pri njihovih prizadevanjih. Novi kriteriji za zunanjetrgovinsko registracijo so dodatna ovira. H. J. Štafeta mladosti jutri na Gorenjskem Žiri, 16. aprila — Na Govejku nad Žirmi bodo jutri zjutraj ob osmih idrijski mladinci predali štafeto mladosti vrstnikom iz škofjeloške občine. Skozi Poljansko dolino pojde nato štafeta v Škofjo Loko, kjer bo osrednja slovesnost. Od tod jo bodo ponesli proti Žabnici, kjer jo okrog desetih prejmejo kranjski mladinci. Gostje kongresa na Gorenjskem Kranj, 16. aprila — Gostje kongresa Zveze komunistov Slovenije iz jugoslovanskih republik in pokrajin ter iz tujine bodo danes obiskali nekatere slovenske delovne kolektive in kraje. Del gostov kongresa je danes na Gorenjskem. Zjutraj so se sestali s predstavniki medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, nato pa obiskali Elan v Begunjah, Center za obrambno usposabljanje v Polj-čah, muzej v Begunjah, Bled, grad Grimšče in Brdo. -jk Jdna prodaja domaČe in tuj« zacije, široke potrošnje, bele tehnike 25. MEDNARODNI SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA KRANJ, Jt.-2o.4. 's* Osrednji sprejem štafete bo v Kranju na Titovem trgu, potem pa bodo z njo obšli Britof, Predoslje, Kokri-co, Struževo, Naklo, Strahinj, Duplje in Podbrezje, kjer bodo na štafeto že čakali radovljiški mladinci. Tod pojde najprej skozi Lipnico, Kamno gorico, Lesce, Bled in Bohinjsko Belo, nato pa do Blejske Dobrave v roke mladih z Jesenic. Na Jesenicah ji bodo priredili osrednjo slovesnost pred šolo Toneta Čufarja, ponesli jo bodo skozi Železarno, nato pa nazaj v Vrbo, kjer jo bodo znova dobili mladi iz 28-473 radovljiške občine. Skozi Lesce in ™ fcW ~r# w Begunje pojde nato v radovljiško kasarno, potem pa ob 17. uri znova v Podtabor, kjer bodo nanjo čakali mladi iz Tržiča. Tu bo osrednja slovesnost pri Grajzerjevi šoli, potem pojde štafeta skozi Podljubelj na ka-ravlo maršala Mita, kjer bo prenočila, v nedeljo zarana pa jo bodo odpeljali proti Štajerski. ' KOMPAS KRANJ S2 S tel.: = 28-472 >tn kompas ^|jp jugoslavija GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 18. APRILA Ijjjh PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Cene in inflacija Ljubljana — V začetku tedna se je sestalo predsedstvo CK ZKS. Obravnavalo je gospodarski položaj republike v prvih letošnjih mesecih in ocenilo, da ii posebno ugoden. Cene, inflacija in oretirano administriranje, ki v bistvu .manjšuje odgovornost delavcev za poslovanje, so naši, trenutno glavni problemi. Zato je vedno pogostejša parola: razdeli, kolikor se še da. Manjša možnost odločanja o ključnih zadevah gospodarjenja onemogoča tudi večje opiranje na lastne sile. Novih pet Titovih knjig v slovenščini Ljubljana — Založbi Komunist in Borec sta izdali novih pet knjig zbranih del Josipa Broza-Tita, ki zajemajo Titovo politično, vojaško, in diplomatsko ustvarjalnost od l. julija 1943 do 30. junija 1944. Objavljenih je 1095 dokumentov, vse knjige skupaj pa obsegajo 1548 strani. Slovensko izdajo sta pregledala in dopolnila dr. Tone Fe-renc in dr. Dušan Biber. Škoda zaradi pozebe Ljubljana — Zaradi snega in nizkih temperatur so bili spet prizadeti nasa- di vinogradov in sadja. Škode za zdaj še niso ocenili, vendar so kmetijski strokovnjaki prepričani, da je velika. Največ škode je na Štajerskem, kjer so bile temperature najnižje. Na poljedelskih kulturah ni večje škode, vendar bosta sneg in moča zavlekla dela. Zboljšanje vremena in otoplitve napovedujejo šele za konec meseca. Nujno medsebojno zaupanje Beograd — Centralni komite ZK Srbije ocenjuje, da so razmere v pokrajini slabše, kot si predstavljamo. Zaupanje med narodnostmi, ki živi jo v pokrajini, se je zadnja leta skrhalo. Pristojni organi in družbenopolitične organizacije ukrepajo prepočasi in premalo učinkovito, zato se razmere ne zboljšujejo. Ponovno je treba vzpostaviti medsebojno zaupanje, ki je vladalo dolga leta v preteklosti. Več za ceste Beograd — Jugoslovanska skupščina splošnega združenja prometa terja, da je treba nameniti cestam večji odstotek sredstev, ki jih dobimo od prodaje 'goriv. Sedanji odstotki ne zadostujejo. _jk Andrija Artuković pred sodniki Zagreb, 14. aprila — Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Zagrebu se je začelo v ponedeljek sojenje vojnemu zločincu in bivšemu notranjemu ministru Neodvisne države Hrvaške, dr. Andriji Artukoviću. Obtožen je množičnega ubijanja, mučenja civilnega prebivalstva in drugih zločinskih dejanj. Zagovorniki so terjali preložitev obravnave, ker so bile po njihovem mnenju napake v postopku in ker zdravje obtoženega ni dobro. Vendar so senat in zdravniki zahteve ovrgli. Na ponedeljkovi obravnavi so prebrali 32 strani obsegajočo obtožnico, ki očita Artukoviću medvojna hudodelstva in tudi povojno zvestobo usta-škemu gibanju. V torek je Artuković jasno, glasno in kdaj tudi energično odgovarjal na vprašanja sodnikov, posegal v navedbe in oporekal narekovanju zapisnika. Nekaj navedb obtožnice je zanikal, nekaterih stvari se ni spomnil, pogosto pa je valil krivdo za zločine na voditelja NDH Pavelića in svoje sodelavce. Priznal je, da je bil ustaški režim nasilen in fašističen, da mu je prisegel in zvesto služil in da je takšno tudi njegovo današnje prepričanje. Sojenje se nadaljuje. Predvidoma bo glavna obravnava končana 30. aprila. Zagrebški proces spremlja veliko domačih in tujih novinarjev, strokovnjakov za zgodovino in študentov prava in zgodovine. _jk Na Trati so zavrnili prošnjo KŽK Gorenjske Cesta preozka in most prešibak Trata pri Škof ji Loki, 14. aprila — Člani sveta krajevne skupnosti Trata so na današnji seji obravnavali prošnjo Me rca tor ja- Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske za izdajo soglasja h gradbenemu dovoljenju za prvo fazo gradnje nove farme na Trati in soglasja za uporabo vaške poti. Svet krajevne skupnosti je glede na to, da se že od vsega začetka ne strinja z gradnjo farme bikov na Trati in da ni dal soglasja za lokacijsko dokumentacijo , tudi zavrnil izdajo soglasja za gradbeno dovoljenje in za uporabo vaške poti. V razpravi je bilo med drugim slišati, da je most prešibak in cesta preozka za težke tovornjake in gradbene stroje, da bi zaradi prevelikih obre- menitev lahko nastale okvare na vodovodu, ki poteka pod cesto, in da prehoda prek železnice ne bi kazalo še dodatno obremenjevati, ker je desetkrat na dan zaprt. Cesta pa je bila — kot poudarjajo člani sveta — zgrajena s prispevki krajanov. V Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske so ob tem, ko imajo v rokah lokacijsko dokumentacijo, povedali, da gradnja na Trati ne bi smela biti sporna in da bodo morali zdaj, ko krajevna skupnost ne pristaja na uporabo vaške ceste, poiskati pot za težke stroje in tovornjake prek Meje. Računajo, da bodo prvo fazo, v kateri nameravajo postaviti upravno stavbo, skladišča za gnojila in strojno lopo, končali še letos. (cz) Kranj, aprila — Jubilejni kmetijsko-gozdarski sejem v Kranju so doslej obiskali že številni ugledni gostje, med njimi tudi vsi republiški in pokrajinski sekretarji sekretariatov za ljudsko obrambo na čelu z generalpolkovnikoma Veljkom Kadijevičem in Slavkom Maričevičem, namestnikom in pomočnikom zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. Gostje so si ogledali ponudbo prehrambenih izdelkov ter kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, za katero je tudi v jugosovanski ljudski armadi precej zanimanja; s predstavniki Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem pa so se pogovarjali o pripravah na 14. sejem opreme in sredstev civilne zaščite, (cz) — Foto: F. Perdan Kurirčkova pošta v Škof ji Loki Lajšc, 17. aprila — Danes zjutraj so pionirji iz škofjeloške občine v Laj šah sprejeli kurirčkovo torbico, jo ponesli v Dražgoše, Železnike, Zali log in Davčo, nato pa znova skozi Železnike v Selca, kjer je prenočila. Iz Selške doline nadaljuje pot skozi Bukovico v Škofjo Loko, kjer bo v soboto, 19. aprila, na Mestnem trgu potekal program, saj tedaj Škofja Loka sprejme tudi zvezno štafeto mladosti. Tega dne bo kurirčkova torba obiskala tudi Poljansko dolino, kjer ostane do torka. Potem, ko bo obšla Poljane, Gorer.jo vas, Trebijo in Žiri, jo bodo v torek, 22. aprila, pri Smreškem jezeru žirovski pionirji predali vrstnikom iz logaške občine. 1C.KCNGRIES Iz govora predsednika CK ZKS Andreja Marinca Razmere ne dovoljujejo omahovanja Andrej Marine je v uvodu v svoj referat na včerajšnji dopoldanski plenarni seji kongresa slovenskih komunistov poudaril, da smo sklicali kongres v kriznih časih, bodisi glede razmer do ma ali v tujini, kar je prispevalo k družbeni streznitvi. V sve*.u se uveljavlja pravica močnejšega nad šibkejšim, pravica razvitejšega nad manj razvitim, pa naj gre za gospodarski ali vojaški vidik. Resnici moramo pogledati v oči in končno doseči otipljivejše rezultate, saj med ljudmi naraščata zaskrbljenost in dvom v sposobnost vodilnih sil socialističnega samoupravljanja. Rezultatov, ki smo jih dosegli, ne gre zanikati, vendar so preskromni. • Za vso družbo je sedaj najpomembnejše, je dejal, da dokažemo svojo moč in vitalnost v kakovostnem, dinamičnem in usklajenem razvoju Slovenije v Jugoslaviji in v svetu. Pogumno se moramo spoprijeti z novimi izzivi sodobne znanstvenotehnološke revolucije, ki spreminja tudi delovni proces in vlogo delavca v njem. Uresničevanje strateških ciljev vidimo v politiki dosledne odprtosti v svet, v vključevanju v mednarodno delitev dela na enakopravni osnovi, v višji ravni kulture, dela in življenja nasploh. Ko razpravljamo o razvojnih vprašanjih, pa nase ZK ne prevzema odgovornosti za vse. Vsak mora storiti svoje tam, kjer dela, od delavca do znanstvenika. Med razvojna vprašanja sodi tudi skrb za okolje, ki postaja važen razvojni kriterij. Tu smo v preteklosti grešili in tega si ne smemo več dovoliti. Skrb za okolje mora biti del organizirane družbene akcije in ne nekaj zunaj nje, meni zveza komunistov. • Ekonomskih zakonitosti in tržnih mehanizmov ne bomo uveljavljali s ponavljanjem parol, temveč s konkretno gospodarsko politiko, s kvalitetnejšim delom, znanjem, tehnologijo in naprednimi idejami. S tem bomo enakopravnejši tudi na tujem. • Reforma vzgoje in izobraževanja je bila nujna in zavestna, vendar so prevladali lokalizmi, pretirane želje, ki so presegale gmotne možnosti, poča- sno posodabljanje pouka in ozkost učnih programov. ZK ni za doseganje sivine povprečja, ampak za napredek sposobnih, vendar ne v smislu elitizma. Izobraževalno in pedagoško delo moramo bolj vrednotiti. Mlade moramo spodbujati v razvojna snovanja, jih vključevati v premagovanje težav. Le tako bodo imeli kritičen, vendar pošten odnos do revolucionarnih dosežkov starejše generacije. • Nehajmo s splošnimi pozivi, naj delavci zagospodarijo s celotnim dohodkom. Za to moramo najprej ustvariti pogoje in se zgledovati po pozitivnih primerih. Med komunisti se širi občutek nemoči tudi zato, ker bežimo pred spopadom z lastnimi slabostmi in slabostmi družbe. Manjka usposobljenosti in enotne aktivnosti v organih in organizacijah, zborih in delegacijah. V političnem sistemu ZK ne deluje tako, kot bi morala in kot smo zapisali na 11. kongresu ZKJ. • Republike in pokrajini so odgovorni za svoj razvoj in razvoj Jugoslavije kot celote. Zato se bo ZK borila proti vsem, ki takšnemu stališču nasprotujejo in zagovarjajo nacionalizem, egoizem in zapiranje. Za delavski razred Jugoslavije in zvezo komunustov resnično ni druge izbire kot demokratizacija družbenih odnosov, uveljavitev SZDL kot najširše fronte skupaj z ZK. Zveza komunistov se ne bori za svojo oblast, ampak za oblast delavskega razreda, pred katerim je odgovorna. J. Košnjek Kongresne zanimivosti Z Gorenjske 53 delegatov Na programskovolilnih sejah ob" činskih organizacij zveze komunistov na Gorenjskem je bilo za 10. kongres Zveze komunistov Slovenije izvoljO" nih 53 delegatov. Prav tako na kofl' gresu slovenskih komunistov sodeltt" je pet po občinah izvoljenih deleg*' tov za 13. kongres Zveze komunistov] Jugoslavije ter člani sedanjih orgtf nov Zveze komunistov Slovenije % Gorenjske. Manjši centralni komite Za organe Zveze komunistov Slo-! venije je bilo od lanskega maja dalje« ko so se kadrovske priprave na kofl' gres začele, evidentiranih nad 2000 komunistov. Na kongresu bodo kan-didatne liste zaprte. Centralni komite ne bo več štel 93 članov, ampak deset manj. Povprečna starost predlaganih za novi centralni komite je 44 let, povprečni partijski staž pa je 23 let-60 kandidatov je prvič predlaganih z* to dolžnost. Z Gorenjske so v nov centralni komite predlagani Slav* Biček z Jesenic, zaposlena v jeseni' ški bolnici, Tom iž Ertl z Jesenic« republiški sekretar za notranje zadeve, Zdravko Krvina iz Škofje Loke, član predsedstva Zveze sindikatov Jugo* slavije, Gvido Melink iz Lesc, zaposlen v Verigi Lesce in Stane Pirnat I Kranja, zaposlen v kranjski Planiki« Za članico statutarne komisije ZKS je predlagana Angelca Vidic-Vlast* iz Žirovnice, za člana tovariškeg* razsodišča Janez Piškur iz Tržiča, ravnatelj osnovne šole v Križah, i* Andrej Polak iz Kranja, zaposlen na javnem tožilstvu v Kranju, za nad zorno komisijo pa sta predlagan* Martin Košir iz Goric, republiški se' kretar za ljudsko obrambo, in Mirko Rabič z Jesenic, zaposlen v jeseniški Železarni. Za delegate 13. kongres* ZKJ, ki jih voli 10. kongres ZKS, p* so z Gorenjske predlagani Zvone Fi* lipovič iz Kranja, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, Peter Jekove« iz Kranja, zaposlen v Tekstilindusu in sedaj član CK ZKS, ter Marija Zu-pančič-Vičar z Jesenic, sedaj članic* predsedstva CK ZKS. -jk VOLITVE 86 • VOLITVE 86 • VOLITVE 86 • VOLITVE 86 • Radovljica: volitev še ni konec... KranJ bit to daš lož \\ »i. srn SP( zadolžena za državno upravo in družb*1? dejavnosti, in France Rihtaršič, ki je zao^ žen za komunalno infrastrukturo in SoS^u darstvo, sekretar izvršnega sveta pa je tf naprej Janez Kovačič. Člani izvršnega svf pa so: Vida Prinčič-Gorjanc (predsedn^ komiteja za planiranje, gospodarstvo . družbene dejavnosti), Jože Pešak (predsf" nik komiteja za urbanizem, gradbene in - . munalne zadeve), Vojko Cujevič (sekret^ sekretariata za občo upravo), Matjaž Burt*! (sekretar sekretariata za notranje zadev J Zlato Erzin (sekretar sekretariata za 1JUC*S!L obrambo), Milena Oman (sekretarka s^ji tariata za finance) ter trije zunanji člani''' že Zorman, (zadolžen za krajevne skupA sti), Aleš Krisper (za področje trgovine, o° ti in turizma) in France Belčič (za družbe^ dejavnosti). Svetovalca v izvršnem svetu r sta France Jamnik (za pravne zadeve) in * nez Gradišar (za krajevne skupnosti). ... v drugih gorenjskih občinah so vodstva izvoljena Tržič »o Jesenice Škofjo Loko Na sejah vseh treh zborov občinske skupščine Jesenice so za predsednika občinske skupščine izvolili Jakoba Medjo, zn podpredsednico pa Albino Seršen. Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine je Tomaž Keršmanc, člani izvršnega sveta pa so: Jože Borštnar za področje gostinstva in turizma, Hrvoje Cerne za področje urejanja prostora in varstvo okolja, Marija Drolc podpredsednica izvršnega sveta, Janez Jamar za industrijo, Alojz Katnik za področje družbenega planiranja in družbenoekonomskega razvoja, Cecilija Kejžar za področje družbenih dejavnosti, Franc Kobentar za področje ljudske obrambe, Janez Komel za področje trgovine, cen in krajevnih skupnosti, Franc Kotnik za področje prometa in infrastrukture, Teodor Kreuzer za področje obče uprave in splošnih zadev in Stanislav Smolej za področje notranjih zadev. Zu predsednika zbora združenega dela so izvolili Zdenka Cunda, za predsednico družbenopolitičnega zbora Vlasto Vidic in za predsednika zbora krajevnih skupnosti Janeza Jelinčiča. Na prvem zasedanju zborov škofjeloške skupščine so delegati izvolili za predsednika občinske skupščine Škofja Loka Jožeta Albrehta, za podpredsednico pa Vladko Jan. Predsednica izvršnega sveta občinske skupščine je Ida Filipič- Pečelin, člani izvršnega sveta pa so: Svarun Terpinc, podpredsednik, za področje družbenega planiranja in urejanja prostora, Matevž Dagarin za področje infrastrukture, Mirjam Jan-Blažič za področje industrije, Janez Kos za področje družbenih dejavnosti, Gorazd Krajnik za področje financ, Stanislav Mohorič za področje kmetijstva in preskrbe, Benjamin Sokolov za področje turizma in gostinstva, Lojze Tolar za področje krajevnih skupnosti, Fedja Vraničar za področje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter Franc Žagar za področje dela upravnih organov. Predsednik zbora združenega dela občinske skupščine Škofja Loka je Janez Jemec, podpredsednik Franc šifrar, predsednik zbora krajevnih skupnosti je Janez Šolar, podpredsednik Mihael Bizjak, predsednik družbenopolitičnega zbora je Milko Okorn in podpredsednik Štefan Kalamar. Tržič, 14. aprila — V ponedeljek so na PJ skupni seji vseh zborov občinske skupš*1 j Tržič izvolili novo občinsko vodstvo. hj |^ Za predsednika občinske skupščine Je 1 izvoljen Ivan Kapi, dosedanji predsednik *. vršnega sveta občine, za podpredsednika * Vfa Karel Pečnik iz GG Kranj — TOK Tržili*" Za predsednika izvršnega sveta občin^ skupščine je bil izvoljen Slavko Teran, do^, ^ danji partijski sekretar občine, za podpffj, sednika pa Marko Valjavec, načelnik ka za občo upravo in proračun občine Tr*L Člani izvršnega sveta so: Peter Belhar, M*L jan Dežman, Dušan Koren, Edo KošnfT ^ Pavel Kralj, Marko Kravcar, Janez ^ \\i Dragica Praprotnik in Magda Slapar. « %® Zbori so tudi potrdili, da Dušan KoreflU aprej opravlja funkcijo predsednika ko^fciO; tej a za urejanje prostora in varstvo okjn občine Tržič, Pavel Kralj pa'funkcijo P/jJik" sednika komiteja za družbeno planiranj*^, *8in naprej opravlja funkcijo predsednika ko^ i^Jj občine Tržič, Pavel Kralj pa'funkcijo p^ sednika komiteja za družbeno planiranj^« gospodarstvo občine. Ostaneta tudi Mal£ ^ Slapar, načelnica oddelka za notranje za~* ve občine Tržič, in Marko Valjavec, oddelka za občo upravo in proračun ob^1 fyh Tržič. -j jL1 i Predsednik zbora krajevnih skupnosti jj ^ Janko Ahačič iz Podljubelja, podpredsed1^ h* pa Bojan Rozman iz Brezij pri Tržiču. r Za predsednika družbenopolitičnega K podpredsednika pa Branko Rožič iz.-Trfj*« Nova predsednica zbora združeJplga m &»• je Mojca Lamplč, SDK Tržič, podjredsed^ n° R.i-ic Ion. i, p«l-q t »v-. pa Boris Jane iz Peka Vi d* GOSPODARSTVO _3. STRAN (MfflJMEIIGLAJ * Dvaindvajset let že delate v tr-Pyni, skoraj dvanajst let kot direk-j Povejte nam najprej, kakšni so ^"©s trgovski časi. .Od leta 1972 se ekonomski položaj ?|ovine slabša, kar se odraža v sla- * možnostih za prenavljanje in Sadnjo novih preskrbovalnih sre-B Na to opozarjam ob sleherni pridnosti. Z lansko spremembo obravnavanja trgovskih marž (poslej so |. odstotkih) smo sicer nekaj pridobi- 'v povprečju 2 odstotka razlike v ce-Popravili smo osebne dohodke, da se vsaj približali povprečju gozdarstva, povprečni osebni doho-je lani v Živilih znašal 54 tisoč di-,afjev. Priznati moram, da sem o dosti razmišljal, saj so zdaj naši J^bni dohodki malo boljši kot v sobnih organizacijah. Vendar imamo J* vedno velike kadrovske težave, F^dvsem v gostinstvu in maloprodaji Med mladimi je zanimanje za treske poklice zelo upadlo. Pred de-^mi leti smo imeli v treh letnikih r do 90 učencev, lani so šolo končali ..trije. Naši delavci so v nekaterih «7ratih zelo obremenjeni: pred leti P** izračunal, da naš trgovec naredi j/^inpolkrat več prometa kot v Za-■ °dni Nemčiji, kjer lahko zahtevajo jftkovost, saj imajo 40-odstotne razli-v ceni, pri nas 20- do 21-odstotne. 6a ife kd&J videli v trgovini blagajniško, ki kadi in klepeta? Naše delo . vsem na očeh, zaradi draginje so Sovke prve pri roki, da ljudje streho slabo voljo zaradi visokih cen, ki Pa jih prodajalke niso krive. * Kakšne so razvojne možnosti? ;Q Razpolagamo z amortizacijo, ki pa ^ '0-odstotno združujemo in je tako r ravzoja, saj ob usihanju poslovne-sklada drugače ne gre. Lani je ašai 153,8 milijona dinarjev, obvez- ati iz poslovnega sklada pa milijona dinarjev, torej smo bili ^ojaj za 10 milijonov dinarjev siro-ie , neJši kot leto prej. Akumulacija 1 »ani znašala 220 milijonov dinar- zaloge smo povečali za 320 mili-°v dinarjev, vrednostno za 64 od- ^tkov - ■-v — dejansko so se torej ^anjšale. Že nekaj let zaloge vred-j^stno rastejo hitreje kot akumulaci-H' *ato na ravni delovne organizacije v bomo mogli zadostiti predpisu, da Q,sedmih letih oblikujemo lastni vir °ratnih sredstev. Konec leta 1983 je ^&šala njihova vrednost 200 milijo-dinarjev, konec leta 1985, ko bi k °^ali zadostiti že dvem sedminam, »w, 20 milijonov dinarjev. V takšnem jjj^žaju je vsa slovenska trgovina, kakršna izjema nismo, oddaljujete od te zahteve. ^ haloge pa bi seveda morale biti v j^vini, ne v gospodarstvu, le tako bomo vztrepetali ob vsakem po- LOJZE URBANC, direktor Živil iz Kranja Ste že kdaj videli blagajničarko, ki kadi in klepeta ? Živila iz Kranja, s sedežem v Naklem, so največja trgovska organizacija na Gorenjskem, ki vključuje tudi gostinstvo. Ima 14 tisoč površinskih metrov skladišč, 88 prodajaln in 42 gostinskih lokalov ter dva hotela, zaposluje 1150 delavcev. Nosilec preskrbe na Gorenjskem smo, saj imamo »trebuh Kranja«, je iskrivo dejal direktor Lojze Urbane; v mislih je imel seveda skladišča v Naklem. Z direktorjem smo se pogovarjali o položaju in problemih trgovine. manjkanju. Kapital pa je danes predrag, da bi si trgovina to lahko privoščila. • Imate nekaj dobrih prodajaln, poznam vsaj dve, Zlato polje in Ko-krico. Kako vam to uspeva? Blizu skladišč so, oskrbujemo jih tudi trikrat na teden, trudijo se. • Razen ribje je prava posebnost mlečna restavracija, kjer cene niso pretirano visoke. Zavestno so tam cene nižje, ker vemo, da tja hodijo mladi in šolarji, ki nimajo veliko denarja. • Zakaj vam očitajo Planino, saj gredo Živila tudi na vas, ne segajo le po mestnih središčih? Da, očitajo nam, da ne spustimo drugih v mesto. Seveda tega nikomur ne moremo braniti, vedno pa zahtevamo, da tisti, ki dobi zanimivo lokacijo, naredi tudi kaj na manj zanimivih, saj imamo nekaj povsem nezanimivih, kot sta Kokra in Fužine. Mer-cator je obljubil, da bo zgradil trgovini tudi na Visokem in v Besnici, a doslej tega še ni naredil. • Kakšen je vaš odnos do odpiranja zasebnih prodajaln? V Kranju se odločajo glede odpiranja zasebnih prodajaln sadja in zelenjave. V preteklih letih so Živila dogradila skladišča v Naklem z industrijskim tirom, trgovine na Kokrici, Jesenicah in v Ratečah, tako rekoč nova je na Laborah, temeljito so prenovili Kolodvorsko restavracijo, trgovino v Pre-dosljah, odprli Posrednika na Kokrici, dosti so naredili v starem delu Kranju, kjer so odprli ribjo restavracijo, prenovili pa mlečno restavracijo, Bonboniero, Tinkaro in slaščičarno ter obnovili fasado na Delikatesi. V naslednje srednjeročje so prenesli nove trgovine v Naklem, Cirčah in na Golniku, poleg tega bodo zgradili trgovino na Planini III, prenovili slaščičarsko delavnico v starem Kranju, letos bodo prenovili lokal v stari Evropi, novo trgovino nameravajo s sodelovanjem radovljiškega Alp-doma odpreti v Podnartu, na Jezerskem nameravajo prenoviti sobe v Kazini, ko se bodo zaposleni preselili v Korotan, v načrtu imajo tudi temeljito prenovo hotela Pošta v Tržiču. Ne nasprotujemo odpiranju zasebnih prodajaln v krajih, kjer jih ni ali jih ne nameravamo imeti. Odločno pa smo proti odpiranju zasebnih prodajaln v krajih, kjer družbene že obstajajo. Navsezadnje smo jih odpirali tudi na račun osebnih dohodkov naših delavcev, zdaj se ne moremo strinjati, da bi jih kar prepustili. Odločno smo proti zasebnim prodajalnam sadja in zelenjave v Kranju. Davčna politika je nemogoča, obrtni zakon zasebnikom dovoljuje odkup neposredno pri proizvajalcih, izognejo se dvem maržam, nikakršne kontrole ni. Strinjam se, da ponudba sadja in zelenjave ni dobra, toda tega ni kriva le trgovina. Na jugoslovanskem trgu se pojavlja vse več zasebnih od-kupovalcev, ki vzamejo najboljše blago, slabše pa gre v zadruge, kjer kupujemo mi. Zadruge naj bodo tiste, ki organizirajo proizvodnjo, z odpiranjem zasebnih prodajaln bo to načelo kršeno. Ocenjujemo, da odkup pri nas ni dobro organiziran. Znan je pripetljaj s kranjske tržnice, ko je tržni inšpektor vprašal kmetico iz Brd, zakaj danes nima breskev. Veste, kaj mu je rekla? ,So bile pa tako slabe, da sem jih morala dati v zadrugo!' Jeseni se je to pokazalo pri krompirju, ko smo ga imeli »le na plakatih«, stvar smo reševali s krompirjem iz Vojvodine in Prekmurja, ki je seveda slabši od gorenj skega^^daj pa ga kmetje vozijo v predelavo v Domžale po znatno nižjih cenah. Nekateri pridelovalci dajo zadrugam samo tisto, kar ne morejo prodati zasebnim odkupovalcem. Dokler ta problem ne bo rešen, ne moremo biti za zasebne prodajalne. Seveda pa je tudi res, da zadruge ne bodo imele prave moči, dokler bo povpraševanje dosti večje od ponudbe. • Kaj pravite o bodeči neži na Jezerskem? To je vendar lepa, zanimiva roža! Zakaj turizem na Jezerskem ne gre? Jezerjani tega niso krivi. Poglejte, naša prodajalka je lani zaslužila 600 tisočakov. Ce bi ostala doma in oddajala sobe, bi le polovico tega. Res je bilo pred vojno na Jezerskem veliko turističnih sob, toda danes so zastarele, potrebne so temeljite prenove. Pozimi pa se jih zaradi ogrevanja tako ali tako ne splača oddajati. Ce bi bilo oddajanje sob edina možnost za zaslužek domačinov, bi se veselili snega. Tako pa se raje vozijo na delo v Kranj, kar jim vzame dosti časa. V našem hotelu so le trije domačini. Nekaj sob bomo skušali obnoviti, vendar potrebuje Jezersko veliko vlaganj, da bi tam turizem polno zaživel. M. Volčjak k4£ornehanika postaja pomemben izvoznik »est tisoč škropilnikov na Poljsko dHt?1^' aprila — 80-članski delovni kolektiv bo letos izdelal rj^S 18 tisoč škropilnikov: deset tisoč jih bo prodal na domaji trgu, šest tisoč na Poljsko in ostalo v Grčijo, Italijo, Avstrijo, l tetsko zvezo in morebiti še v katero od drugih držav. t ^ £S%Ska kriza v prodaji kmetijskih Stosi'' ^ "!e nekatere proizvajalce v A«vslaviji in tudi v Sloveniji »pogna-i' N0j^f°Pad, mnoge pa v težak gmotni ' ^k>J ^V ^S^o), Je prizadela tudi I ^ha^Vo hmeljno organizacijo Agro-(Nli*1^- Proizvodnja je bila nekaj , -^e kot predlani, zaloge so se pove-1 WrT *° pa se Je odrazuo tudi v za-iNotvr1 računu- ^ele Proti koncu leta m naročila za dobavo večjih koli-|Wto *r°P«nikov za Poljsko in Sovjet-: 8o *0' kar Jim Je tudi omogočilo, Jb^li*8* z obsegom proizvodnje vsaj ,p^J**b načrtovanim količinam. Z iz-v? 80 lani ustvarili približno tre tj i-No rtKa Pribodka; letos pa predvideli ^da bo ta delež še nekoliko večji, r°Di) °- na Polisko prodali šest tisoč l^ka+p^kov in razen teh še dva tisoč v druge evropske države. Če- prav vrednost dolarja narašča precej počasneje, kot se dražijo surovine in ostali materiali, se jir.i izvoz za zdaj še izplača, razen v Grčijo. V Agromehaniki bodo morali letos s pomočjo več kot šestdesetih zasebnih in družbenih kooperantov izdelati polovico več škropilnikov kot lani, če bodo hoteli zadovoljivo oskrbovati domači trg in ob tem z enakim številom zaposlenih uresničiti še obsežen izvozni načrt. Ob koncu minulega leta, ko so jih priganjali dobavni roki za Poljsko in Sovjetsko zvezo, so delali po dvanajst ur na dan, decembra tudi vse sobote in nedelje. Za praznik republike so bili prosti le en dan, v prehodu iz starega v novo leto so proizvodnjo ustavili le za nekaj ur, 1. januarja ob osmih zjutraj so bili delavci spet za stroji. Delavcem iz proizvodnje so ob- časno priskočili na pomoč tudi zaposleni v pisarnah ter delavci iz drugih KŽK-jevih temeljnih organizacij, predvsem iz Mlekarne in Kmetijstva. »Obsedno stanje«, povezano z velikimi izvoznimi posli, se nadaljuje tudi letos. Doslej so delali še vse sobote, tako bo tudi do poletja; razmišljajo pa tudi o tem, da bi kolektivni dopust skrajšali na vsega en teden. Zaostrili so nadzor nad kakovostjo in razširili krog kooperantov, od katerih tako kot od svojih delavcev zahtevajo dobro delo. V čem je uspeh in prednost Agrome-hanike? V dobrem vodenju podjetja, v smotrni organizaciji dela, delovni disciplini, skromni režiji in tudi v spodbudnih osebnih dohodkih, ki so bili lani v tozdu povprečno za 21 tisočakov večji kot sicer v Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske. Njihovi izvozni uspehi pa so ob tem, da se sami niso nikdar pretirano potegovali za izvoz in da so jih tuji kupci opazili na sejmih, predvsem na novosadskem, še toliko več vredni. C. Zaplotnik Zaposlovanje na Gorenjskem Planirajo delavce, ki jih ni Gorenjske delovne organizacije tudi letos ne bodo mogle uresničiti svojih planov zaposlovanja, saj toliko novih delavcev, kot jih bodo potrebovale, na Gorenjskem ni. Že lani je bilo treba primanjkljaj zapolniti z delavci iz drugih republik. Na Gorenjskem se glede zaposlovanja ponavlja stara slika. Delovne organizacije so namreč v svojih napovedih, potrebah po kadrih, tudi letos planirale delavce, ki jih ni. Kako to? Na Gorenjskem naj bi letos prišlo iz šol približno 2600 delavcev, temu domačemu prilivu kadra, kot to imenujemo, lahko dodamo še nekaj več kot 800 iskalcev zaposlitve. Številka 3400 torej pomeni, da lahko letos s tolikšnim številom delavcev računamo tako za nadomestne kot za nove zaposlitve. Vse večje potrebe pa seveda pomenijo priliv delavcev od drugod. Kaže, da bo tudi letos tako kot lani, ko se je na Gorenjskem zaposlilo nekaj več kot 900 delavcev iz drugih republik. Tudi letos namreč delovne organizacije predvidevajo v napovedih kar 4300 delavcev, kar pomeni, da okoli 850 delavcev »manjka«. Težko je verjeti, da so takšne napovedi po zaposlovanju, ki že prejšnja leta niso bile v skladu z resolucijami o gospodarskem razvoju gorenjskih občin, sploh kaj podobne smotrnemu gospodarjenju s kadri. Že podatek, da organizacije združenega dela tudi letos planirajo za zaposlitev kadre, ki jih že pretekla leta niso mogli najti, pove veliko. Ta pojav — kritje nezasedenih mest — se vleče iz leta v leto. Očitno v nekaterih delovnih organizacijah sploh ne razmišljajo, da bi z reorganizacijo proizvodnje ali drugačno tehnologijo odpravili tak »minus«, še posebej, ker manjka predvsem delavcev z nižjo izobrazbeno stopnjo. Zal tako že nekaj let razmišljajo kar v tretjini delovnih organizacij, saj z zaposlovanjem poceni delovne sile odrivajo čas, ko bo vendarle treba ravnati drugače. Tudi taki primeri so, a le malo delovnih organizacij letos že planira večje zaposlovanje zaradi novih zmogljivosti, večjega izvoza, krepitve razvojnih služb, zmanjšanja nadurnega dela, uvajanja novih programov. Dodatni problem pri tem apetitu po zaposlovanju pa je seveda tudi to, kakšne delavce iščejo delovne organizacije na Gorenjskem. Še vedno namreč gorenjsko združeno delo potrebuje prveč delavcev z nižjo izobrazbo. S sedanjo izobrazbeno strukturo pa Gorenjska že sedaj zelo zaostaja za republiškim povprečjem. Izobrazbenega zaostanka pa ne bo mogoče ujeti letos, niti ne naslednja leta. L. M. Razmere v »kritičnih« delovnih organizacijah radovljiške občine se po časi izboljšujejo Slabosti v delu, vodenju in medsebojnih odnosih Radovljica, aprila — Radovljiški izvršni svet je na zadnji seji ' stari sestavi obravnaval poročilo o odpravljanju slabosti v Mir Radovljica, KŽK-tok Radovljica, UKO Kropa, Inženiringu Bled Suknu Zapuže in Žitu,tozd Triglav Gorenjka Lesce. O poročilu h stališčih izvršnega sveta bodo razpravljali novi delegati zbor; združenega dela na skupščinskem zasedanju 7. maja letos. Najtežje bo vsekakor Suknu, ki je imel ob koncu minulega leta več kot 60 milijonov dinarjev izgube. Primanjkljaj je pokril z lastnimi rezervami in s pomočjo poslovnih partnerjev, vendar bodo potrebni še veliki napori, da bo zagotovil socialno varnost vsem 340 zaposlenim. V Suknu so že decembra sprejeli prve ukrepe za izboljšanje gospodarjenja, najkasneje do 1. junija pa bodo sprejeli sanacijski program, pri izdelavi --katerega bo sodelovala tudi tričlanska komisija izvršnega sveta. Suknu so tudi priporočili, naj preuči možnost za tesnejše sodelovanje z radovljiško Almiro. V mizarskem podjetju Mira Radovljica, kjer so februarja letos uvedli ukrepe družbenega varstva, so minulo leto sklenili z nekaj več kot tremi milijoni izgube, ki pa so jo pokrili z lastnimi rezervami in s posojilom iz sklada občinskih rezerv. Za izplačevanje sicer skromnih osebnih dohodkov so morali najeti posojilo, likvidnost pa se je nekoliko izboljšala šele s prevzemom novih del in s plačilom vnaprej. Veliko menjavanje delavcev v neposredni proizvodnji je oteževalo izpolnjevanje sprejetih obveznosti in se je zaustavilo šele tedaj, ko so nekoliko zvišali osebne dohodke. Izvršni svet je priporočil Miri, naj prouči možnost za povezavo s sorodnimi delovnimi organizacijami. V UKO Kropa so minulo leto sklenili brez izgube, vendar je bil ostanek čistega dohodka skromen, celo manjši kot leto prej. Naročil imajo dovolj in če bi imeli še zadosti izučenih kovačev, bi lahko izdelali in prodali še precej več. Odnosi v delovnem kolektivu so se nekoliko izboljšali, razpis za imenovanje novega direktorja pa ni bil uspešen. V Inženiringu Bled je le osem delav cev: od starega kolektiva jih je ostal pet, trije so se zaposlili na novo. Odnc si so se izboljšali, izvolili so novo disc: plinsko komisijo in imenovali komisij za ocenjevanje. Pobuda, da bi se Inžt niring priključil sozdu Slovenske žel« zarne, ni bila uresničena. Izvršni sve je sklenil, da mora najkasneje v dve mesecih skleniti s sozdom takšen spe razum, ki ne bo opredelil le sodelov* nje, temveč nakazal možnosti za dolg' ročni obstoj in razvoj Inženiringa okviru Slovenskih železarn. V KŽK-jevi temeljni organizaciji kc operantov Radovljica so se vse let srečevali s težkimi razmerami za gc spodarjenje, saj so bile proizvodne « ne vedno višje od prodajnih. Izgubo, k so jo imeli ob tričetrtletju, so do konc leta odpravili, največ po zaslugi dobri! rezultatov v sadjarstvu in poljedelstvi z izgubo pa s+a poslovali delovni enol Bled in Kooperacija. Izvršni svet ugc tavlja, da bo treba doseči v živinorej takšna cenovna razmerja, da se kme tijske organizacije ne bodo iz leta v 1« to srečevale z izgubami. V Žitovem tozdu Lesce so razmer še vedno kritične, čeprav so poslovn leto končali brez rdečih številk v zt ključnem računu. Pestijo jih veliko pc manjkanje obratnih sredstev, dnevn nelikvidnost in kratkoročna zadolžt nost, ki že presega enainpolmesečn vrednost proizvodnje. Reševanje tehn čnih in tehnoloških problemov v prois vodnji čokolade, industrijskega peciv in izvoznih izdelkov je zelo zahtevne predvsem zato, ker so potrebna doda na vlaganja. C. Zaplotnik V Železarni le 2 proizvodni temeljni organizaciji Jesenice, aprila — V jeseniški Že lezarni razpravljajo o novi organiza ciji: iz 20 temeljnih organizacij naj bi nastali le 2 temeljni proizvodni organizaciji ter storitvena dejavnost. Prvi del proizvodne organiziranosti naj bi tvoril metalurški del proizvodnje, drugi program pa naj bi zajemal proizvodne enote. Po temeljitin analizah bi s tako or- ganiziranostjo znatno povečali proi; vodne učinke, zmanjšali stroške pc slovanja in med drugim tudi poveče li zadovoljstvo delavcev. Z novo se moupravno organiziranostjo bod dosegli večjo enovitost, sami upravno odločanje pa bo boljše in h trejše. ^Q)lSIlKfcU©3EnGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE . APRI PETEK, 18. APF_ OD TU IN TAM... Bohinjska Bela praznuje Skupno nad krajevne probleme Bohinjska Bela, 18. aprila — Jutri se bodo s svečano sejo končale letošnje, že ves teden trajajoče prireditve ob krajevnem prazniku in 40-letnici DPD Svoboda. Ob tej priložnosti bodo krajanom podelili vrsto priznanj tako za delo v krajevni skupnosti kot za kulturno delovanje Jakob Pretnar, predsednik sveta KS Kot je že navada, bodo tudi na Bohinjski Beli pregledali, kaj so naredili v zadnjem obdobju v krajevni skupnosti, ki šteje v štirih zaselkih nekaj več kot 700 krajanov. »Morda je še najpomembnejše, da smo obnovili dva kilometra dolg odsek ceste Vodice —Za jama,« je povedal Jakob Pretnar, predsednik sveta krajevne skupnosti. Prav zdaj pa obnavljajo tudi cesto Bohinjska Bela—Kupljenik, nared pa naj bi bila že naslednji mesec. Dela bodo veljala okoli 130 milijonov din, za cesto pa so poldrugi milijon dinarjev zbrali tudi Kupljenčani sami. Samo pa sebi se razume, da so v obnovo teh odsekov vložili tudi veliko prostovoljnega dela, tudi vojaki z Bohinjske Bele so pomagali. Caka pa jih še ureditev ceste na Slamnike. »V zadnjem času smo se največ ukvarjali prav s cestami. Čeprav marsikdo pravi, da imamo na Bohinjski Beli zdaj dve cesti, pa nobena ni posebno dobra. A vendarle upamo, da bo novi odsek ceste kmalu gotov. Stari del ceste, ki poteka skozi naselje, pa je dotrajan in kar skrbi nas, kako bo vzdrževan v bodoče,« pravi predsednik Pretnar. Na Bohinjski Beli je malo zemlje, imajo le pet čistih kmetij, zato z zemljo skrbno gospodarijo, saj je ni dovolj niti za obdelavo, kaj šele za zidavo hiš, za vikend hišice pa tudi ne. Kar je gradenj, jih posta- vljajo v bregove, ostalo zemljo pa vzorno obdelajo. »Prav zdaj urejamo tudi pašne površine na Bevški planoti in travnike na Zajami — da bo več krme,« pravi predsednik. Med večjimi deli, ki so jih opravili lani, velja omeniti tudi dograditev gasilskega doma na Kupljeni-ku, ki pa ni le gasilski dom, saj služi tudi drugim potrebam krajanov. Med načrti, ki jih na Bohinjski Beli omenjajo, pa sta pomembnejša gradnja mrliških vežic in napeljava telefonskega omrežja. Zavedajo se, da bo to za krajane velik zalogaj, zato razmišljajo o tem, da bi razpisali nov samoprispevek. Kabel bi potegnili z Bleda ali s Sela, pomoč pri delu pa jim je že obljubila tudi JLA. Na Bohinjski Beli se zavedajo, da so že mimo časi, ko so lahko pri raznih delih pričakovali večji delež dotacij. Tudi zato že nekaj časa rešujejo krajevne probleme predvsem s skupnim delom — in to jim kar dobro uspeva. Ne uspe pa jim rešiti drugega problema: že pred več kot desetimi leti s samoprispevkom in prostovoljnim delom postavljen TV pretvornik namreč omogoča le delu televizijskih naročnikov spremljanje drugega programa, ostali pa lahko spremljajo le prvega ljubljanskega. L. M. UKROČEN HUDOURNIK — Kaže, da bo Belca, kije vrsto let poplavljala in tudi rušila bregove, vendarle ujeta v strugo. Delajo sicer že nekaj let, začelo je že podjetje Hudournik. Predvsem zaradi novega odseka ceste bo letos regulacija hudournika končana. — Forb L. M. Vlladi iz Zasipa Ne tako glasni, vendar delavni 'asip, aprila — Pohvale o lepi in dooro obiskani prireditvi za dan žena in še o številnih drugih akcijah mladincev iz Zasipa smo slišali tudi v naše uredništvo. Vzeli smo pot pod noge in poiskali glavnega »krivca« za zadovoljstvo krajanov, 17-letnega Oietmarja Trseglava, dijaka srednje gostinske šole na Bledu. »V krajevni skupnosti Zasip je »krog 140 mladincev, med njimi je .5 zelo delavnih,« je povedal Diet-nar in dodal, da ostalih kljub povabilu ne morejo navdušiti za svojo de-avnost. Pa nič ne de! Tudi majhna .kupina z voljo do dela lahko veliko jostori. »Lani novembra smo usta- novili dramski skupini: starejša ima štirinajst članov in jo vodi Dušan Mirič, mlajšo obiskujejo učenci od prvega do šestega razreda, mentorji pa so ji člani starejše skupine. Ob praznovanju dedka Mraza je mlajša skupina zaigrala Babico zimo in starejša Sapramiško. Na občnem zboru Pod Plevno še nekaj prostih parcel Cena odvrača ljudi Škofja Loka, 11. aprila — Konec aprila bodo predvidoma podrli ipuščene hleve, nato bodo začeli komunalno opremljati zemljiške. V drugem delu gradnje stanovanjske soseske Pod Plevno bo »ros tora za 35 stanovanjskih hiš. Oddana pa je šele dobra polovi- a parcel. Čeprav imajo v stanovanjski zadrugi >ora na seznamu kar 156 ljudi, ki bi rali gradili hiše in čakajo na primerne >arcele, pravega zanimanja za zemljo ?od Plevno ni. Oddanih je blizu dvaj-;et večjih parcel, medtem ko manjše »stajajo. Razlog je vsekakor cena, ki odvrača udi. Povprečno 294 kvadratnih me-•ov velika parcela Pod Plevno namreč :ane skoraj 4,3 milijona dinarjev. Od »ga predstavljajo približno sedem de-*tin stroški komunalnega opremlja-ja, tri desetine oziroma poldrugi mili-m dinarjev pa stroški za pridobitev emljišča s hlevi. Če parcele ne bodo prodane, za ko-nunalno opremljanje ne bo dovolj de larja in bo primanjkljaj treba nado-nestiti iz nekega drugega vira. Prispevek sklada za urejanje stavbnih zem-jišč je 933 tisoč dinarjev za parcelo, in ;icer samo za tiste kupce, katerih delovne organizacije združujejo 1,3 odstot-a iz kosmatih osebnih dohodkov za fi-anciranje komunalnega opremljanja anovanjskih sosesk v loški občini. Izvršni svet, ki je razpravljal o tej problematiki, se ni ogrel za predlog, da bi sklad financiral večji delež stroškov na parcelo Pod Plevno. Menil je, naj se komunalna oprema v prvi fazi oklesti vseh stroškov, ki niso nujno potrebni, to je asfalta, javne razsvetljave in telefonskega omrežja. Graditelji bodo to udobje lahko plačali kasneje, ko si bodo finančno že opomogli. Tako običajno ravnajo tudi stanovalci v drugih soseskah. Ker bodo možnosti za usmerjeno stanovanjsko gradnjo po pozidavi Ple-vne za Ločane najmanj tri leta zaprte, se je izvršni svet zavzel, da je treba ljudem olajšati nakup parcel. Združenemu delu priporoča, naj parcele zakupi za svoje delavce, manjkajoči znesek za komunalno urejanje zemljišča pa naj se zagotovi s premostitvenimi posojili. Sicer pa je tako, da cena parcele (čeprav bo vsak mesec dražja za sedem odstotkov) čez par mesecev sploh ne bo več pretirano visoka — glede na komunalno opremo, ki jo ponuja (vštet je tudi toplovodni razvod). Zato parcele gotovo ne bodo dolgo samevale. H. Jelovčan gasilskega društva, ki letos praznuje 80-letnico, smo se predstavili s kulturnim programom, za Prešernov dan z recitacijami in deklamacijami, najlepše pa nam je uspela prireditev za osmi marec. Dvorana je bila polna, na odru pa so se zvrstili pevci okteta LIP, glasbeniki, med katerimi se je izkazala Pogačnikova družina, recitatorji, dramski skupini z igrama Partizanski dan in Vesela druščina, ki ju je napisal Marjan Kalan iz Zasipa, pa blejski trio — in še bi lahko naštevali. Ob osmem marcu smo ostarelim ženam nesli darila, ki sta jih prispevali krajevna skupnost in borčevska organizacija. Pred volitvami smo po vasi raznosili pozive. Na krajevni olimpiadi smo kuhali in razdeljevali čaj...« je povedal Dietmar Trseglav. Veliko dela jih čaka tudi v teh mesecih. Še aprila pričakujejo jeloviško štafeto, za prvega maja bodo na Ho-mu zakurili kres in ob njem pripravili kulturni program, maja načrtujejo tudi namiznoteniško tekmovanje. Razmišljajo o ureditvi "garderobe v kulturnem domu; vedo, da brez njih ne bo šlo pri obnovi nogometnega igrišča; najbolj pa jih žuli to, da za sestankovanje in za ostalo dejavnost nimajo svojih prostorov. C. Zaplotnik Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas. Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860. aos orila — vrata a jo kra — dve 1 a in p bežni, F se v zi o zaves uvod \ omedij lera. Ir ova mli dvoran Dela na cesti v Besnici — V programu cestno komunalne si Kranj je tudi urejanje ceste od Zgornje proti Spodnji Besnicif Kranj—Podblica. Cestno podjetje Kranj je v Spodnji Besnić, delati 7. aprila. Po programu naj bi trajala zapora ceste do Najprej bodo traso uredili ,v gramozu' od doma do šole, nato le do Zgornje Besnice. Ker pa bodo nadaljevali še na krajšei od doma skozi Spodnjo Besnico, bo cestna zapora trajala naf časa. % Spomladanske očiščevalne akcije Kranj, aprila — Svet za varstvo okolja pri občinski konferenci socialistične zveze Kranj poziva vse krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, društva in druge, da tudi v letošnjem aprilu organizirajo spomladanske očiščevalne akcije za lepše in čistejše okolje. Smeti in odpadke bo odvažala komunala. Vsi, ki načrtujejo akcijo čiščenja okolja, naj se povežejo s KOGP Kranj, tozd Komunala in jo vsaj tri dni pred akcijo o njej obvestijo. Z njo naj se dogovore (tel. 26-061, tov. Emil Pre-šern) za prostor, kamor naj delavci komunale postavijo posode za odpadke in o vseh podrobnostih glede samega odvoza. ^d Denar za šest KS Kranj — Na ustanovni seji skupščine cestno-komunalne skupnosti Kranj so 9. aprila na predlog odbora za krajevne skupnosti obravnavali tudi prijave iz krajevnih skupnosti za dodelitev sredstev za investicijsko vzdrževanje in gradnjo komunalnih naprav. Prijave je poslalo 29 krajevnih skupnosti za a« vzdrževalnih del. Odbor je^ nacja] da šestim KS v občini tamišljen sredstva. Skupščina je o|#| III, KS Šenčur za zunanj'Hf** mrliških vežic in KS Vokl njo sekundarnega voijana, omrežja v Hrastju. O sree dos ostale krajevne skupnosti^rgani: pravljali, ko bodo le-te preti so ni trebno dokumentacijo. urnih V nedeljo na Om do Kranj, aprila - V^fje I 20. aprila, ob 14. uri bo pr*° Pn2 ku na Okroglem tradicioi gleda slava v počastitev junako^tor ske jame. Proslavo pripra 3e tu jevna organizacija zveze ^a pkc krajevna skupnost Naklo lpščir ska konferenca mladin i-K kulturnem programu b > ve< otroci podružnične os . A- Franceta Prešerna iz Naki/ ska godba na pihala. Prosb^o, vsakem vremenu. »;- .. KRATKE PO GORENJSKI m Prijeten planinski večer - Pr _ h ori • Hrušica — Člani DPD Svoboda Ivan Krivec bodo jutri, 19. aprila, ob :.ODoa pravili v mali dvorani doma planinski večer. Znani planinski fotograf ne^ y bo z barvnimi diapozitivi predstavil Raj pod Triglavom. zd Občni zbor TD Dragočajna-Moše kem Krai • Valburga — V gostišču Zorman bo jutri, 19. aprila, ob 19.30 občni zl10 ig čnega društva Dragočajna-Moše. Po uspešnem lanskem delu bodo razjna d< letošnjih nalogah, predvsem o registraciji kampa Smlednik v II. kategh pop Živahno delo KUD Jelendol-Dolina • Jelendol — Desetletno mrtvilo na kulturnem in drugih področjih j&njsk KS Jelendol-Dolina v tržiški občini do 1984. leta. Potem pa je ob reor repe mladinske organizacije postala predsednica KUD Vesna Štefe. Danes j<), z < lendol-Dolina med najaktivnejšimi v občini. Zdaj je že dvorana prema(1942) bodo zato letos povečali. Dragot usp« Očiščevalna akcija v KS Podnart ka in • Podnart — V začetku tega meseca so se družbenopolitične organizaffednt jevni skupnosti Podnart dogovorile, da bo aprila v vseh osmih vaseh tria očiščevalna akcija. Do 25. aprila bodo razen rednih del pometli tudi cestProzc li grmovje ob njih in uredili kanalizacijo. Za vse udeležence akcije bo>reciz pri Domu kulture v Podnartu piknik s kulturnim programom. in Novo glasilo radovljiške mladine instei • Radovljica — Center za informiranje in propagando pri občinski k° tuc ZSMS si je zadal nalogo, da bo za redno obveščanje mladih začel izdi0* tu« glasilo Naš čas. Za redno dopisovanje so v vseh osnovnih organizacija! Ruz občini imenovali poverjenike.__ PRITOŽNO KNJIGO PROSIM PRIDITE V GORJE Pridite pogledat naš mini bife in njegovo okolico. Pred njim stojijo na pol podrta drvarnica in lesene garaže. Okolica je polna odpadkov. Spomladi, poleti in jeseni so pred bifejem mize, ker pa je v tem delu precejšen promet, prostor pa ni asfaltiran, je prahu, kolikor hočete. Ne vem, kaj menijo o tem inšpekcije v občini. In še to: tod mimo vodi cesta na Pokljuko, Zatrnik, v Radovno, Krmo, številni turisti gredo mimo. Najbrž ta kraj po tej plati ni v ponos. Veliko razliko pa boste videli, če boste pogledali maoci bi-fe... KDO BO POSPRAVIL KAMENJE? Del nekdanje Gregorčičeve ulice na Jesenicah so preimenovali v Tomšičevo cesto. Od glavne ulice do Razgledne poti vodi približno 100 metrov dolga kolovozna pot. Odločeno je bilo, da bodo tu stopnice, dela pa je prevzel Kovinar Jesenice. Ko so delavci pod- jetja čistili to strmo pot, soNj — čno zemljo in kamenje natriji na sosedov travnik. Kar pfl"j z nekdanjega travnika je zat^ p čena. Ker je pomlad in izt,t&vo del ne kaže, da bi travnik ^& kaže, da ga bo moral lastni^-seveda na njihove stroške. * jj»a Jože Mrtfc* KRANJ BREZ TOPOlM < JE LEPŠI...? sred V Gorenjskem glasu rt na strani ste 11. aprila ZetoslJerij osmrtnicami objavili »č$kai obvestilo, da bo Parkovna v soboto, 12. aprila, podirair~}** — grde — topole, ki so J[C — mesto in so bili tudi edi^ed| svežih smeti. Zdaj, ko topori* '■ več, je najbrž tudi mesto \P P lepše, kar so nedvomno pr4 • a1 tudi gostje — koroški vrt^j Tudi na Bledu bi radi podiUrj, kaj starih dreves, ki so jih zCgiQS li še naši predniki. Najbrž b&od< ša in sveža drevesa postarnlasb< goplastika?! Hura za umč^roš] narave!!! Alojzij Vovk, APRILA 1986 KULTURA APF .5. STRAN ©©KMMIEEGLAS ME! gimnazijci v Molierovem Namišljenem bolnikv dostna vedrina na odru prila — Kot bi popustiti vsi šivi, vse zapornice hkrati, kot bi vrata in skoznje bi vdrli smeh, vedrina in razposajenost, a jo kranjski gimnazijci Moliera. — dve kitari in flavta — s ra in poje o mladosti, o ra-bezni, pa mladenič in mla-se v zanosu prve ljubezni o zaveso bližata eden dru-uvod v staro, vedno lepo omedijo velikega komedi-lera. In potem so zaigrali, ova mladostna vedrina kar dvorani. Je za vse to »kriva« orofeso rica Mira Av-secki je režirala delo? »Nisem jih jaz navdušila, ampak oni mene. Sami so me prosili. Ničkoli-kokrat so šli za mano, ko sem za zreda: Tovarišica, ali bomo >or ieic*e^a sem> ^a Je mea" nJimi ni ta? naQ,arjenih in odločili smo Tnišljenega bolnika, za igro, 3e 0recizno tehniko, intonacijo, in tudi glasbene navdihe. 1 so Zagrebčani zaobjeli z interpretacijami tako »klasi-ski k° tudi popularnih in prireje-izdPt tudi sodobnega dela Hrva-icijal Ruždaka (Musette). Uvodni Mozartov Divertimento št. 1, KV 229 (v izvirniku za dva klarineta in fagot) je izzvenel v pravem mozartovskem duhu. Tudi Mozartov sodobnik Hrvat L. I. Ebner v Triu v B-duru (za dve violini in fagot) smelo lovi in slednjič tudi ujame velikega vzornika Dunajske klasike. Iz tega Tria smo prisluhnili zadnjima dvema stavkoma (Menuet in Rondo). Standardni del kranjskega nastopa je Zagrebški pihalni trio končal s Hay-dnovim Londonskim triom št. 1. Klasično tristavčno delo je polno običajne skladateljeve oblikovnosti in melodij-ske vsebine. Med Francozoma (Mil-haud, Suite in Ibert, Pet stavkov za pihalni kvintet) pa so Zagrebčani igrali morda najbolj obetavni ekskurz —• Marka Ružđaka (roj. 1946) Musette. Težnje ansambla po sodobnih delih so bile kronane z »arhaičnim prizvokom, oprtim na starodavno izročilo« prav v tej Musette. Dojemljivost ansambla za konkretno glasbo 20. stoletja ter živo igro vseh treh enakovrednih pihalcev je lepo sprejelo hvaležno, a žal maloštevilno kranjsko občinstvo. Franc Križnar TURNI KOLEDAR t, soNj — Danes ob 18. uri odpira-na«riji v Tavčarjevi 43 razstavo r pflfij z naslovom Življenje na ' zafini podeželju v stari fotografi-i ietJtavo je Gorenjskemu muzeju lik (*vala švedska ambasada v ifcg 'h galeriji Mestne hiše so raz-jyir(M dela slikarja Leopolda Lay-~|52—1828) in njegove šole iz 3L(*uh depojev Gorenjskega mu-stebriščni dvorani so na ogled srednjeveškega stenskega sli-u. ii na Gorenjskem. etos'leriji Mestne hiše razstavlja »č/Ukar Miha Dalla Valle. na r^J — V baru Kavka razsta-im^ike Miro Oman. — Danes ob 19. uri bo v Kri-edi^editev Od vasi do vasi, ki jo opojna ZKO Tržič. Jutri, v soboto, •to f0 prireditev v Jelendolu v ne-) pf®- aprila, ob 17. uri pa v Lomu. V glasbeni šoli bo danes »oafUrj prire(iitev z naslovom Sre-\zCflasbenih šol Gorenjske. Nare O'bodo učenci vseh petih gorenj-"afilasbenih šol ter gostje z avstrij-rnc$roške. -H ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alpes v Železnikih razstavljata slikarja Marjan Cigoj in Zdenko Krpan, člana Društva likovnih amaterjev iz Ajdovščine. Razstava bo odprta do 28. aprila. PODNART — Jutri, v soboto, 20. aprila ob 20. uri bo v Domu kulture gostoval mešani pevski zbor Iskra iz Železnikov pod vodstvom Franca Čufarja. Na prireditvi bo nastopil tudi domači pevski zbor DPD Svoboda. LJUBLJANA - V ponedeljek, 21. aprila, ob 20. uri nastopa v dvorani Tivoli Lepa Brena. KRANJ — Občinska pevske revija bo danes, v petek, ob 17. uri v OŠ France Prešeren in ne ob 18. uri kot je bilo v prejšnji številki pomotoma objavljeno. GODEŠIČ, — Danes, 18. aprila, ob 17. uri bo pri Rudarju na Godešiču slovesnost ob 90-letnici rojstva našega rojaka prof. dr. Jožeta Ranta, na kateri bosta odkrita doprsni kip in spominska plošča temu očetu slovenske in jugoslovanske stomatologije. Oboje so svojemu krajanu postavili krajani Godešiča. Hkrati pa je v galeriji na loškem gradu razstava »Življenje in delo prof. dr. Jožeta Ranta«, ki bo odprta do vključno nedelje, 20. aprila. Filmski festival na Jesenicah Kvalitetne amaterske kamere Jesenice, aprila — Na jeseniškem filmskem festivalu sodeluje 98 filmov iz 13 držav. V soboto bodo v gledališču Toneta Čufarja predvajali najboljše filme Na 13. mednarodnem festivalu amaterskega filma na Jesenicah sodeluje letos 98 filmov iz 68 kinoklu-bov, ki delajo v 12 evropskih državah in v Braziliji. Med pobudniki jeseniškega festivala je Janez Horvat, ki se s sodelavci vsako leto zavzema, da bi festival na Jesenicah bogatili in tako obdržali stik s tujimi filmskimi snemalci. »Festival organizira filmska skupina Odeon, že tri leta pa smo s tem festivalom člani Zveze mednarodnih filmskih amaterjev in prireditev lahko organiziramo pod zaščitnim znakom kvalitete,« pravi Janez Horvat, »Na festivalu sodelujejo dokumentarni, igrani, eksperimentalni in animirani filmi, že od prvega festivala dalje pa tudi planinski in športni filmi. Prireditev poteka v dvorani jeseniškega gledališča ves teden, v soboto in v nedeljo pa bomo predvajali izbrane in nagrajene filme ter podelili priznanja. Festival se lahko pohvali z izredno kvalitetnimi filmi z Irske in iz Velike Britanije, tudi jugoslovanski amaterji so se izkazali. Nasploh so naši amaterski filmi po svetu cenjeni in dobivajo veliko nagrad, v zadnjem času pa smo se tudi povezali s podobnimi festivali v Italiji, v Vrbi na Koroškem in v našem Skopju. Z Makedonci se zelo dobro razumemo in celo delimo stroške, ki so — predvsem poštni — izredno visoki. Z našo Fotokino zvezo ne najdemo skupnega jezika, zato smo zahtevali, naj nam namenska sredstva dodeli kar kulturna skupnost Slovenije. Festival, ki sloni izključno na amaterskih ramenih, nas bo stal 770 tisoč dinarjev, od tega bodo precej sredstev prispevali pokrovitelji, ZKO Jesenice, občinski sindikalni svet in sindikat Železarne. Precej denarja pa so nam za festival odobrile tudi jeseniške delovne organizacije.« Jeseniški amaterski festival ima že dolgo tradicijo, med ljubitelji filma slovi kot kvaliteten festival, njegova največja zasluga pa je v tem, da povezuje filmske amaterje z vsega sveta. D. Sedej Prešernov Sonetni venec v tuji izdaji Vrba, 18. aprila — Jutri, v soboto, ob 18. uri prirejata v Prešernovi rojstni hiši Kulturna skupnost Jesenice in Založba Družbe sv. Mohorja iz Celovca predstavitev slovensko-nem-ške in slovensko-esperantske izdaje Sonetnega venca. Ob tej priložnosti se bosta predstavila tudi prevajalca Prešernovih pesmi, dr. Klaus Detlef Olof in Tone Logar. Z umetniškimi ilustracijami sodeluje tudi akademski slikar Valentin Oman. J. Rabič 16. srečanje slovenskih lutkarjev Lutka je lahko politično zrela Kranj, 18. aprila — Zaključna prireditev je zadnji del obsežnega izbirnega programa slovenskega lutkarstva. Predstave, ki so bile ponujene selektorju Vladimiru Roossu, so bile izbrane na območnih selekcijah. Od prvega srečanja lutkovnih skupin Slovenije leta 1971, ko je na njem sodelovalo samo pet lutkovnih »gledališč in skupin«, do 16. srečanja so lutke na Slovenskem dosegle velik razvoj. Začetna srečanja so bila bolj izraz želje po povezovanju lutkovnih navdušencev in so postala nekakšna šola lutkarjev ob kritičnih medsebojnih primerjavah dosežkov. Vendar so se iz tega razvile nove možnosti za nadaljnje lutkarstvo. Primerjava rezultatov je najbolj pokazala zahtevo po kvaliteti, poudarjeni sta bili predvsem režija in estetska podoba predstave. Prizadevanja zadnjih let so načela režijski koncept vodenja predstav, čigar breme je nehal nositi samo režiser. Ostali izvajalci predstave ne izpolnjujejo več samo režiserjevih navodil, sami postajajo ustvarjalni subjekti. Funkcija režiserja se umika funkciji mentorja, ali pa kar obe funkciji nadomesti skupinsko delo z različnimi povezavami. V primeru Kovačičevega Mrtvaškega plesa obsega skupinsko delo režijo, sceno in lutke, avtor besedila pa ostaja tudi kot mentor. Praviloma so predstave s skupinskim delom bolj zanimive in kvalitetnejše; seveda to pravilo, kot vsako pravilo, dopušča tudi izjeme. Vsebinski premiki so skromnejši. Ta problem zna biti še tudi naprej aktualen. Že na prvem lutkarskem srečanju sta nastopili kar dve Rdeči kapici. Iz leta v leto se pojavlja dosti že znanih del. Malo je novih besedil, na letošnjem zaključnem srečanju jih je same sedem. Vsebinski premik bi bil sicer mogoč tudi znotraj teh sedmih besedil, ker je naš čas v resnici daleč od vsebinske skromnosti, le da je daleč od zave sti piscev besedil za lutke. Rešitev bi verjetno bila v tem, da lutkarji ne bi delali samo medsebojnih primerjav rezultatov v svojem času. Poseči bi morali tudi po svetovnih in zgodovinskih do sežkih lutkarstva. Odkrivati bi morali njegove,že pozabljene pomene, ne po segajoč samo na področje vzgojnega ali estetskega. Ne gre pozabiti na današnji družbeni in politični trenutek in ne na to, da si lutka lahko veliko dovo li. Lahko je odkrita in nesramna. Lahko je politično zrela in predrzna. Ni le sredstvo za zabavanje majhnih in veli kih otrok. Franci Zagoričnik Program 16. srečanja slovenskih lutkarjev Sobota, 19. aprila Delavski dom Kranj ob 9. uri — Lutkovno gledališče KUD Koban- ci, Kamnica Z. Florijan: Tobija ob 10. uri — Lutkovna skupina PiKUD OŠ D. Jenka, Cerklje M. Pavlik: Petelin, gospodar sveta ob 10.20 — Lutkovna skupina OŠ Solkan in Mladinski oder PDG Gianni in Svetlana ob 10.50 — Lutke KPD Smihel, Šmihel pri Pliberku L. Kupper: Leteča žaba ob 15. uri — Lutkovno gledališče Ljubljana Z. Krilič: Jajce Naša pesem 86 v Mariboru Velik uspeh gorenjskih pevskih zborov Maribor, aprila — Zlata plaketa za APZ France Prešeren iz Kranja, srebrna plaketa moškemu pevskemu zboru KUD Davorin Jenko iz Cerkelj, srebrna plaketa ženskemu pevskemu zboru Milko Škobrne z Jesenic in srebrna plaketa mešanemu študentskemu pevskemu zboru iz Kamnika — to so priznanja, kijih prinašajo pevci z mariborskega srečanja Na pravkar minulem tekmovanju slovenskih pevskih zborov, ki ga vsaki dve leti organizirajo v Mariboru, so nastopili najboljši pevski zbori, uspešni že na področnih tekmovanjih. V Mariboru je dva dni donela renesančna, baročna, sodobna, narodna in revolucionarna pesem iz grl več kot 700 pevcev, združenih v štirinajst ženskih, moških in mešanih pevskih zborov iz vse Slovenije. Na prvem koncertu so nastopili ženski pevski zbori, med njimi tudi ženski pevski zbor Milko Škoberne z Jesenic pod vodstvom Antona Cimpermana. Jeseničanke so že drugič osvojile srebrno plaketo mesta Maribor in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Na drugem koncertu je nastopil moški pevski zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožeta Močnika in osvojil srebrno plaketo mesta Maribor. To je tudi doslej največji uspeh tega zbora. Zadnji dan so nastopili mešani pevski zbori, med katerimi je bil najboljši Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Tomaža Faganela.osvojil je zlato plaketo mesta Maribor. Kranjčani so osvojili tudi posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi. Mešani študentski pevski zbor Kamnik pod vodstvom Janeza Klobčarja pa je že drugič osvojil srebrno plaketo mesta Maribor. J. Kuhar Občinsko pevsko srečanje Škofja Loka, 18. aprila — Jutri, v soboto, ob 20.30 bo v obnovljeni dvorani DPD Svoboda v Žireh prvi koncert letošnjega, že 12. občinskega pevskega srečanja, ki ga organizirata Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka in God-beno pevsko društvo Alpina. Nastopili bodo: moški pevski zbor Uranar Rudnika Žirovski vrh iz Gorenje vasi, nonet Zadružniki Kmetijske zadruge Škofja Loka, sekstet Dekleta z Bukovice, oktet Jelovica iz Škofje Loke, Moški pevski zbor združenih podjetij Žiri, moški pevski zbor Alpina Žiri in ženski pevski zbor DPD Svoboda Žiri. V nedeljo, 20. aprila, ob 16. uri bo v kinodvorani na Češnjici v Železnikih drugi koncert, na katerem nastopajo: mešani pevski zbor Iskra Železniki, Gorenjevaški oktet, Škofjeloški oktet, moški pevski zbor Niko Železniki, mešani pevski zbor KUD Brata Bička iz Dražgoš, komorni moški pevski zbor LTH Škofja Loka in pevski zbor Lub-nik Škofja Loka. Tretji koncert bo naslednjo soboto, 26. aprila, v Kulturnem domu pri Sv. Duhu. Umetnost mladih Poljanske doline Poljane nad Škofjo Loko — Kulturno umetniško društvo Ivana Tavčarja iz Poljan bo v nedeljo, 20. aprila, organiziralo prireditev Umetnost mladih Poljanske doline. Ob 16. uri bo otvoritev razstave v osnovni šoli v Poljanah. Razstavljali bodo Janez Bogataj, Igo de Brea, Jana Dolenc, Metod Frlic, Janez Mravlja, Istok Sitar in Maja Šubic. V kulturnem programu ob otvoritvi razstave bo pel kvartet Alu. Ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Poljanah literarno glasbena prireditev, kjer se bodo predstavili Janez Debeljak, Matej Demšar, Polona Demšar, Lidija Dolenc, Franc Frlic ml., Renata Gorjan, Franc Kopač, Boris Pintar, Igor Pustovrh, Janez Ramoveš, Rosvita Sitar, Andrej Šubic in Boris Vodopivec. V. S. GLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 18. APRILA 1? DOMAČI ZDRAVNIK • Če smo pred prehladom, gripo, bronhitisom ali celo pljučnico, se ravnajmo po naslednjem receptu: kopljemo se v gorki kopeli z dodatkom bezgovega in lipovega cvetja, dokler se ne pričnemo potiti. Iz kopeli gremo takoj v dobro ogreto posteljo ter spijemo zdravilno pijačo. V sok 3 limon umešamo 2 žlici medu in 1 žlico konjaka, dolijemo 1/4 litra gorhe vode in pijemo gorko po požirkih. Zdravljenje ponovimo 3 do 6-krat, kakor je bolezen huda. • Zoper hripavost bomo pili z medom dobro oslajen lioov čaj. Ali pa gorčicno moko pomešamo z medom ter jemljemo po 1 noževo konico vsako uro. • Uspešna voda za grgranje je lipov čaj z medom. • Pri krču glasilk pijemo počasi gorko medico. • Na ječmen denemo čez noč laneno krpico, ki smo jo namazali z razmočenimi in z medom zmešani-mi drobtinami. Oblogo po potrebi ponovimo. Hkrati je priporočljiva medena kura za čiščenje krvi. • Pri krvavih izmečkih vzamemo tri čajne žličke mešanice po enakih delih koprive, lučnika, pljučnika in navadnega rmana, jo poparimo s tremi skodelicami kropa, pustimo 10 minut stati in precedimo. Mlačnemu čaju primešamo 6 čajnih žličk' medu in čez dan po požirkih popijemo. TA MESEC NA VRTU C ve tata je med najzahtevnejšimi zelenjadnica-mi in dobro uspeva le v najboljši zemlji. Zanjo so najprimernejša globoka pešče-no-ilovnata tla z mnogo humusa in z veliko zalogo hranilnih snovi. Zemljo za cvetačo moramo jeseni močno pognojiti s hlevskim gnojem. Vsekakor pa naj bo to sončna gredica. Če imamo aprila na voljo krepke sadike cvetače, bomo imeli prvi pridelek že v začetku junija. Aprila moramo posajene sadike cvetače zavarovati pred morebitnim mrazom s tuneli iz plastične folije. Za zgoden pridelek izbiramo sorte, ki hitro dorastejo. To so Er-furtska pritlična, Snežna kepa, Uspeh, Gloria, Saxa in druge. Ob dobri oskrbi so za uporabo že v 7 tednih po sajenju. Sadimo jo v razdalji 50 x 50 cm. Od srede aprila dalje sadimo nakaljen semenski krompir. Če je zemlja še premrzla, s sajenjem počakamo, ker ga moramo saditi v ogreto zemljo. Zemljišče za krompir mora biti že jeseni pognojeno s hlevskim gnojem. Krompir moramo saditi v dovolj veliki vrstni in medvrstni razdalji. Vrsta naj bo od vrste 60 cm oddaljena, v vrsti pa naj bo razdalja med posameznimi gomolji okrog 30 cm. Sadimo 5 do 6 cm globoko. Pregosto posajen krompir bo dal malo gomoljev. Zgodnjo kolerabico pridelamo na sončni in topli gredici z redilno prstjo. Hlevski gnoj podkopljemo že jeseni, spomladi pa dodamo samo še umetna gnojila. Aprila sadimo na prosto dobro razvite in utrjene sadike s koreninskimi grudami. Ne sadimo jih pregosto. Najmanj 25x25 cm morajo biti narazen, kdor pa ni v stiski s prostorom, naj jih posadi 30 x 30 cm narazen. Aprila sejemo sorte kole-rabic za poletno in jesensko uporabo. Poletne sorte so bela in modra Delikatesna ter bela in modra Angleška. Za jesensko uporabo pa so primerne Goliath, Modra špehovka in Globus. Te sorte potrebujejo od sajenja do uporabe nekako tri do štiri mesece. Če jih sejemo na gredo setvenico proti koncu aprila, imamo v začetku junija godne sadike. Morda niste vedeli, da nekatere sorte zgodnjih kolerab poženejo v cvet, če jih zalotijo pomladni mrazovi. Zato je izbira sorte odločilnega pomena. Za najbolj rane saditve so primerne samo takšne sorte, ki tudi po nekaj mrzlih nočeh ne bodo prizadete. Najboljša je Roglijeva bela, saj je odporna proti mrazu in primerna tudi za siljenje. Prav dobra sorta je tudi Dunajska steklenka, ki ima zelo nežno meso; ta sorta je lahko bela ali modra. Tudi pregloboko posajene kole-rabice rade poženejo v cvet. Ko sadimo glavnato solato, pazimo na pravilno globino. Pregloboko posajene rastline naredijo slabo izoblikovane glave, zato morajo biti po sajenju še vidni klicni listi. Tudi za solato izbiramo sončne in tople lege. Sadimo jih v razdalji 20 x 20 cm. Za poletno pridelovanje so primerne le redke sorte glavnate solate. Večina sort požene v dolgih poletnih dnevih v cvet. Za poletno pridelovanje priporočamo Atrakcijo, Stuttgartsko, Trmoglavko in Braziljanko. Sejemo aprila, v začetku junija pa presajamo. Od saditve do pobiranja odraslih glav preteče 8 do 10 tednov. NAŠA MUCA; narisala Melita Žepič iz 2. b razreda osnovne šole Matije Valjavca v Preddvoru. SANJE Ko zvečer gre sonce za goro, spat grem v svojo posteljo. Tam sanjam. Če sanjam lepe sanje, sem žalostna, ko se zbudim, saj se v sanjah veselim. Če sanjam grde sanje, vesela sem, ko se zbudim, saj v sanjah trpim. A naj bodo lepe ali grde sanje, vedno se zbudim; in čez minuto ali dve že pozabim nanje. Andreja Markun \IAŠ PES Naš pes v senci je dremal, a sosed se rad pošalil je z njim. Vrgel kamen je sosed. Naš pes se je zbudil, brž ugledal soseda, mu hlače pomeril, da je bilo kaj. Sosed šalil se ni več, naš pes mu je lekcijo dal, da je bilo kaj. Viktor Demšar JUTR', 'ČER, DANI Dobr' jutr' zjutraj govori se od soseda do soseda, od peka do peka, od človeka do človeka, od mesarja do mesarja govori se dobr'jutr' ali samo jutr'. Ko odslužiš, govori se, dob'r dan, dob'r dan ali samo dan, dan, dan. Zvečer pozdraviš dobr' večer ali samo 'čer, 'čer, 'čer, nato izgineš v temo in v večer. Vili Bonča SONČEK Sončece zlato posije na trato. Komaj za dan zazvoni, ko še vse mirno spi, sonček ogreje skozi vse veje travico zlato, z zvončki posuto. Andreja Bergel j, 5. c RDEČA LICA Kaj si jedel, kaj si pil, če si zdaj tako zardel? Jedel nič, vil pa vse! rako vse? Jo, pil sem zdravila, f srečo? — je vprašal agent varovalnice lastnika avto^ bila. — Da, sem. V neki ga*1 sem spoznal svojo ženo. _ Pesmi v današnji rubriki so oblikovali petošolci iz osnovne šole Janka in Stanka Mlakarja v Šenčurju. LJUBEZEN Ljubezen je kot sonce, ki žari, ljubezen je kot mesec, ki srebri, ljubezen je kot zarja, ki se prebudi; ljubezen smo mi vsi, posebej jaz in ti. Sandi Lakatoš JAKA S ŠPELO Jaka s Špelo z griča gre, nosi čeber, poln vode. Bumf, pogrne Jaka na tla, bušk na glavi kup ima. Brž domov v posteljo, da pozdravi si glavo; ve, da buške se znebiš, če si nanjo daš obliž. Aleš Pevc ŽOGE Žog je veliko, belih in rdečih, rumenih, zelenih, . vseh barv in velikosti. Otroci se igrajo z njimi, jih mečejo in kotalijo; žoge so jim v veselje, zato se z njimi igrajo. Monika 1W __s TIHOŽITJE je narisala Anja Kopač iz 5. a razreda osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju. TELEVIZIJA, RADIO, KINO, KRIŽANKA 7. STRAN (^migS&5J®IMGLAS TV SPORED SOBOTA 19. aprila 8.15 Oblaki, sonce, dež in veter, 2. del, ponovitev 8.30 Digitalni P. A. S-, ponovitev oddaje TV Sarajevo 8.55 X. kongres ZKS, prenos iz CD v odmoru ... 13.40 Pedenjžep - ponovitev 14.15 Kjer so lutke doma, dokumentarni film -ponovitev 14.40 Slovenski ljudski plesi: Koroška, 2. del 15.05 Avtomanija: Oblikovanje za sanjarjenje, ponovitev 6. dela angleške dokumentarne serije 15.30 Cvrano de Bergerac, ameriški risani film 16.15 Lefkara, dokumentarna oddaja ciprske TV 17.00 Zrenjanin: rokomet (m) -Proleter - Naftagas : Raba-Eto, prenos 18.25 Za zvezi, oddaja za stik z gledalci 19.00 Danes Turistični globus 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme 20.15 Kronika X. kongresa ZKS 20.45 Catlovv, angleški film 22.40 Videogodba Oddajniki II. TV mreže 12.00 Test 12.15 Kako biti skupaj 12.45 Filmovnica in češkoslovaški mladinski film Sol vrednejša od zlata 14.45 Miti in legende 15.00 Kaljenje Pavla Pletikosa, otroška predstava 15.55 Jaz, preiskovalec - sovjetski film 17.25 Zadnje dejanje, 1. del dokumentarne drame 18.50 Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu, 1. oddaja 20.00 PJ v košarki (m) -1. tekma finala končnice 21.35 športna sobota 21.55 Glasbeni večer: J. Offenbach: Hoffmanove pripovedke TV Zagreb I. program 9.00 TV v šoli 15.45 Sedem TV dni 16.15 Narodna glasba 16.50 TV koledar 17.00 Zrenjanin: Rokomet (m) Proleter Naftagas : Raba-Eto 18.30 Prisrčno vaši., dokumentarna oddaja 20.00 Izganjalec pravice, ameriški film 21.25 TV dnevnik 22.00 Valandovo: Folklorni festival 86', prenos 23.00 Za konec tedna NEDELJA 20. aprila Živ žav: Risanke, Benji, Zaks in deček iz vesolja Merlin, ponovitev 11. dela nemške nadaljevanke Domači ansambli: Veseli šentviščani Jasenovac: Srečanje mladih, prenos A. Ivanov: Večni klic, 14. del sovjetske nadaljevanke Ljudje in zemlja Nikola Tesla, 7. del nadaljevanke TV Zagreb Predstavitev 1. dela popevk za finale evrovizije v Bergnu Ko legende umirajo, ameriški film V nedeljo popoldne iz Maribora Danes Ko še ne boli TV dnevnik Šport Zora Dirnbach: Dosje, 3. del nanizanke TV Zagreb Tito - Beseda in slika neke dobe, 2. del dokumentarne serije TV Zagreb Reportaža z nogometne tekme - Dinamo (Zg) : CZ Športni pregled 8.10 9.00 9.25 9.55 11.00 12.10 13.20 14.35 15.10 17.00 19.00 19.30 19.45 20.00 21.20 22.15 22.45 Oddajniki II. TV mreže 9.00 Oddaje za JLA in jugoslovanski film Kraljevski vlak 12.00 Poletni festival: Litvanski komorni orkester: A. Vivaldi: Operne predigre (tudi za JRT 2) 16.55 Prometni krog 17.15 Izviri: Usode, dokumentarna oddaja 18.00 šabac: Rokomet - Metaloplastika : Steaua, prenos (slov. kom.) v odmoru ... 20.00 Podobe časa 1760-2060: Vmesni čas, 8. del dokumentarne serije 21.00 Poezija 21.30 Življenje je življenje, reportaža 22.05 Niccolo Paganini, 4.-zadnji del sovjetsko-bolgarske nadaljevanke TV Zagreb I. program 9.55 Jasenovac: Srečanje mladih, prenos 11.00 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Družinski magazin, izobraževalna oddaja 13.30 Izobraževalni center »Nikola Tesla« 14.00 Mali koncert 14.15 Flipper, 1. del nadaljevanke za otroke 15.05 Nedeljsko popoldne 17.15 Puščavska lisica, ameriški film 18.55 Pred 7. festivalom animiranega filma 20.00 Dosje, 3. del nanizanke 21.20 Tito - Beseda in slika neke dobe, 2. del dokumentarne serije 22.15 Reportaža z nogometne tekme - Dinamo (Zg) : CZ 22.45 Športni pregled PONEDELJEK 21. aprila 9.00 Zrcalo tedna 9.20 Integrali, ponovitev 16.55 Poročila 17.00 Poročilo s konference ZK-JLA 17.30 Planinica 17.45 Istranova, glasbena oddaja 18.15 Ljudska glasbila iz Makedonije: Tambura 19.00 Danes - Podravski obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 H. vVouk: Vihre vojne, 14. del ameriške nadaljevanke 21.00 Aktualno: Zdravje za vse do leta 2000? 21.40 Proces, 1. del zahodnonemške dokumentarne serije Oddajniki II. TV mreže 8.20 Naš prijatelj Tito, 8. del otroške serije 8.35 Radi imamo živali, 6. del nanizanke 8.50 TV v šoli 12.30 Izobraževalna oddaja 13.00 TV dnevnik 18.00 Beograjski TV program 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost in mi 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 En avtor - en film 21.30 Dinastija, 95. del ameriške nadaljevanke 22.20 Dobre vibracije, zabavna oddaja (do 23.20) TV Zagreb I. program 8.20 Naš prijatelj Tito, 8. del otroške serije 8.35 Radi imamo živali, 6. del otroške serije 8.50 TVvšoli 12.30 Izobraževalna oddaja (do 13.15) 13.00 TV dnevnik 16.00 Videostrani 16.10 TVvšoli 17.45 Naš prijatelj Tito 18.00 Radi imamo živali 18.15 Ljudje govorijo, izobraževalna oddaja 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke - kviz 19.30 TV dnevnik 20.15 S. Šnajder: Raj takoj, drama 21.35 Mini portret 21.50 Odprta knjiga 22.20 Paralele, zunanjepolitična oddaja TOREK 22. aprila 9.00 Pred izbiro izbiro poklica: Metalurgija 9.30 Človekovo telo. Kako se sporazumevamo 10.00 Slikarstvo XX. stoletja: Ideja in fotostvarnost (do 10.30) 17.10 B. Britten: Missa Brevis in D op. 63, mladinski pevski zbor RTV Ljubljana 17.20 G. Mihič: Vsa čuda sveta, otroška igra TV Beograd 18.15 Poročilo s konference ZK-JLA 19.00 Danes - Koroški obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 P. Chiara: Delitev, predstava SSG Trst 21.45 Proces, 2. del zahodnonemške dokumentarne serije Oddajniki II. TV mreže 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke - kviz 19.30 TV dnevnik 20.15 Žrebanje lota 20.20 Dialogi, notranjepolitična oddaja 21.15 Vasa Železnova, sovjetski film 23.15 TV dnevnik 23.45 Kronika kongresa ZK Črne gore 22.30 TV dnevnik 22.50 Kronika kongresa ZK Črne gore SREDA 23. aprila 9.00 A. Hieng: Nori malar, TV drama 10.05 Naselbinska kultura na Slovenskem, 2. oddaja 15.50 TV mozaik - ponovitev 17.30 Desetnica 17.45 Ko se korenin zavemo: Boj za življenje, 12. del dokumentarne serije 19.00 Danes - Pomurski obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 Film tedna: Rimsko zlato, italijanski film (čb) 21.45 Proces, 3. - zadnji del nemške dokumentarne serije Oddajniki II. TV mreže 8.15 Test 8.30 Mali svet, otroška oddaja 9.00 TV v šoli 12.30 Izobraževalna oddaja 13.00 TV dnevnik (do 13.15) 17.45 Mali svet, otroška dokumentarna oddaja 18.15 Poročilo s konference ZK-JLA 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 20.00 PJ v košarki (m) - 2. tekma finala končnice 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 V torek ob osmih, narodna glasba 22.30 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaja 23.10 Kaj je film, izobraževalna oddaja (do 23.40) TV Zagreb I. program 8.30 Mali svet, otroška oddaja 9.00 TV v šoli 12.30 Izobraževalna oddaja 16.10 Videostrani 16.20 TVvšoli 17.45 Mali svet 18.15 Poročilo s konference ZK-JLA 8.10 Test 8.25 Obiskovalci, 3. del otroške serije 8.55 TVvšoli 12.30 Izobraževalna oddaja 13.00 TV dnevnik (do 13.15) 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Obiskovalci, 3. del otroške serije 18.15 Za lepše življenje: Travnik, izobraževalna serija 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Dobro jutro jazzarji 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Jazz na ekranu: Anthonv Braxton Ouartet (tudi za JRT 2) 21.45 Sejem avtomobilov, dokumentarna oddaja (do 22.30) TV Zagreb I. program 8.25 Obiskovalci, 3. del otroške serije 8.55 TV v šoli 12.30 Izobraževalna oddaja 13.00 TV dnevnik (do 13.15) 17.00 Videostrani 17.15 Smešna in druge zgodbe, oddaja TV Beograd 17.45 Obiskovalci, otroška serija 18.15 Prijatelji glasbe 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke - kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko - igrani film in pogovor na temo Mladi in nacionalizem ČETRTEK 24. aprila 9.00 Polarna lisica, japonski dokumentarni film (do 10.25) 14.10 Moskva: SP v hokeju na ledu — skupine A, (2:3), prenos tretje tretjine (do 15.20/30) 16.00 TV mozaik - ponovitev 17.30 Slovenska ljudska glasbila in godci: Oprekelj 17.55 Levstikovi nagrajenci 86 18.15 Obramba in samozaščita 19.00 Danes Posavski obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 Tednik 21.10 L. Feuchtvvanger: Oppermannovi, 1. del nemške nadaljevanke 22.10 Dokumentarec meseca: Šola za prvake Oddajniki II. TV mreže 8.05 Test 8.20 šalajko, otroška serija 8.50 TVvšoli 12.30 Izobraževalna oddaja 13.00 TV dnevnik (do 13.15) 17.45 Šalajko, otroška serija 18.15 Znanost: Nekoč davno - agresivnost 18.45 Muppet shovv 19.30 Tv dnevnik 20.00 Tujci in bratje, 2. del angleške nadaljevanke 21.15 Umetniški večer - MESS 86: »Resničnost« -predstava ljubljanskega mladinskega gledališča (do 23.15) TV Zagreb I. program 8.20 Šalajko, otroška serija 8.50 TV v šoli 12.30 Izobraževalna oddaja 14.10 Moskva: SP v hokeju na ledu, prenos tretje tretjine (do 15.10) 15.55 Videostrani 16.05 TV v šoli: Kako nastane gledališka predstava. Starogrška matematika, Travnik 17.10 Poročila 17.15 TV koledar 17.25 številke in črke - kviz 17.45 Šalajko, otroška serija 18.15 Znanost: Agresivnost 18.45 Muppet shovv 19.30 TV dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Izbrani trenutek 21.15 Noč polne lune, zabavna oddaja 22.00 TV dnevnik PETEK 25. aprila 9.00 Tednik 10.00 Puntarska pesem, 7. del (čb) 15.50 TV mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj 17.35 Beli delfin, 4. del francoske risane nadaljevanke 17.50 Merlin, 12. del nemške nadaljevanke 18.15 Podelitev priznanj OF, reportaža 19.00 Danes - Obzornik ljubljanskega območja 19.30 TV dnevnik 20.05 Avtomanija: Prodajalec avtomobilov, 7. del dokumentarne serije 20.35 R. B. Stevvart: Bergerac, 2. del angleške nanizanke 21.30 TV dnevnik II 21.50 Zid, francoski film Oddajniki II. TV mreže 8.00 Test 8.15 Znak, otroška serija 8.55 TVvšoli 12.30 Izobraževalna oddaja 13.00 TVD (do 13.15) 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Znak, otroška serija 18.15 Ideologija in zločin, 3. - zadnji del dokumentarnega filma 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Portret skladatelja Aleksandar Obradovića 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.15 Človeški faktor, dokumentarna oddaja 22.05 Nočni kino: Malambo, avstrijski film (do 23.35) TV Zagreb I. program 8.15 Znak, otroška serija ,8.55 TV v šoli 12.30 Izobraževalna oddaja 13.00 TV dnevnik 16.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Znak, otroška serija 18.15 Ideologija in zločin, 3. del dokumentarne serije 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke - kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Vihre vojne, 15. del ameriške nadaljevanke 20.55 Prijateljstvo z glasbo, zabavna oddaja 21.40 TV dnevnik 21.55 Po 10-kulturni magazin ms mm . MMnUI. RADIO SOBOTA. 19. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Sobotna matineja - 10.05 Pojte z nami - 11.05 Svetovna reportaža - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtrca domačih -17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05 5.00 Nočni program - glasba NEDELJA. 20. aprila Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna PONEDELJEK, 21. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 11.05 Ali poznate - 13.50 Ponedeljkov kri-žemkraž - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 22.30 Ob domačem ognjišču TOREK, 22. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja - prenos iz studia radia Maribor -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra -23.05 Mozaik lahke glasbe _SREDA, 23. aprila_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate .. . (prenos iz studia radia Maribor) - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Glasba starih mojstrov - 20.00-22.00 Tenorist Nicolai Gedda in APZ »Ivan Goran Kovačič« - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse ČETRTEK, 24. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . .. - 11.05 Ali poznate ... -12.10 Znane melodije - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.15 Jezikovni pogovori 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev PETEK, 25. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Re- zervirano za... - 11.05 Ali poznate ... - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Amaterski zbori tekmujejo - 14.30 Človek in zdravje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 19.45 Pojemo in godemo -20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih -glasba - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje MUC KRANJ CENTER 18. aprila: amer. komedija POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA ob 16., 18. in 20. uri, 19. aprila: amer. komedija POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA ob 16. in 20. uri, amer. komedija ŽENSKA V RDEČEM ob 18. uri, premiera ital. erot. filma EROTIČNI TIP ob 22. uri, 20. rprila: nem. vvest. film MED JASTREBI ob 10. uri, amer. komedija POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA ob 15. in 17. uri, amer. komedija ŽENSKA V RDEČEM ob 19. uri, premiera amer. akcij, filma KARATE KI D ob 21. uri, 21. aprila: slov. film OVNI IN MAMUTI ob 16., 18. in 20. uri, 22. aprila: ital. erot. film EROTIČNI TIP ob 16. in 18. uri, slov. film OVNI IN MAMUTI ob 20. uri, 23. aprila: ital. erot. film EROTIČNI TIP ob 16., 18. in 20. uri, 24. aprila: amer. akcij, film KARATE KID ob 15,30, nem. film PARIS-TEXAS ob 17.30 in 20. uri KRANJ STORŽIČ 18. in 19. aprila: franc. akcij, film POLICAJ NA ROBU ZAKONA ob 16., 18. in 20. uri, 20. aprila: amer. akcij, film PAR — NEPAR ob 14. uri, nem erot. film ŠEST ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČRPALKI ob 16. uri, franc. akcij, film POLICAJ NA ROBU ZAKONA ob 18. uri, hongk. film SHAOLIN PROTI NINJI ob 20. uri, 21. in 22. aprila: hongk. film SHAOLIN PROTI NINJI ob 16., 18. in 20. uri, 23. aprila: amer. film BANDIT V TEXASU ob 16., 18. in 20. uri, 24. aprila: franc. erot. film VROČA CECILIJA ob 16., 18. in 20. uri _TRŽIČ 19. aprila: ital. komedija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. filma SANJSKI PRIVIDI ob 22. uri, 20. aprila: ital. komedija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 15. in 17. uri, franc. erot. film VROČA CECILIJA ob 19. uri, premiera ju-gos. filma KONEC VOJNE ob 21. uri, 21. in 23. aprila: premiera amer. akcij, filma KARATE KID bo 18. in 20. uri, 22. aprila: nem. barv. film PARIS-TEXAS ob 17.30 in 20. uri, 24. aprila: amer. komedija IZGANJALCI DUHOV ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM 19. aprila: ital. akcij, film PAR— NEPAR ob 16. uri, amer. akcij, film KARATE KID ob 18., 20. in 22. uri, 20. aprila: amer. akcij, film KARATE KID ob 15. uri, amer. komedija FANTOVŠČINA ob 17. in 19. uri, premiera ital. erot. filma EROTIČNI TIP ob 21. uri, 21. aprila: nem. film PA RIS-TEXAS ob 18. in 20.30, 22. in 23. aprila: amer. film VSE V ROK SLUŽBE ob 18. in 20. uri, _DUPLICA 19. aprila: nem. erot. film ~ŠEŠT ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČRPALKI ob 20. uri, 20. aprila: amer. risani film NEUSTRAŠNI POPAJ ob 15. uri, ital. erot. film EROTIČNI TIP ob 17. in 19. uri, 23. aprila: amer. komedija IZGANJALCI DUHOV ob 20. uri, 24. aprila: amer. komedija IZGANJALCI DUHOV ob 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 18. aprila: amer. komedija IZGANJALCI DUHOV ob 17. in 19. uri, premiera ital. komedije ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 21. uri, 19. aprila: amer. komedija IZGANJALCI DUHOV ob 17. in 19. uri, premiera izrael. amer. erot. filma VSE V ROK SLUŽBE ob 21. uri, 20. aprila: jugosl. mlad. film BO ŠKO BUHA ob 10. uri, amer. komedija IZGANJALCI DUHOV ob 15. uri, amer. izrael. erot. film VSE V ROK SLUŽBE ob 17. in 19. uri, 21. in 22. aprila: ital. komedija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 17. in 19. uri, 23. aprila: nem. franc. film PARIŠ TEXAS ob 17. in 19.30, 24. aprila: amer. komedija VOJNA AKADEMIJA ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 18. aprila: hongk. film ZMEDA V BEATLE CREEKU ob 18. in 20. uri, 19. in 20. aprila: hongk. film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 18. in 20. uri, 21. aprila: amer. izrael. erot. film VSE V ROK SLUŽBE ob 18. in 20. uri, 22. aprila: amer. film BANDIT V TEXASU ob 18. in 20. uri, 24. aprila: ital. komedija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 18. in 20. KRANJSKA GORA 18. aprila: amer. pust. film BANDIT V TEXASU ob 18. uri, 19. aprila: amer. komedija FANTOVŠČINA ob 20. uri, 22. aprila: franc. akcij, film POLICAJ NA ROBU ZAKONA ob 20. uri _ŠKOFJA LOKA 18. aprila: amer. erot. film ŠEHE-REZADINA 1001 EROTIČNA NOČ ob 18. in 20. uri, 19. in 20. aprila: amer. film LOV NA ZELENI DIAMANT ob 18. in 20. uri, 22. in 23. aprila: slov. drama LETA ODLOČITVE ob 18. in 20. uri, 24. aprila: amer. film ČASTNI KONZUL ob 20. uri ŽELEZNIKI 18. aprila: amer. film LOV NA ZELENI DIAMANT ob 18. in 20. uri, 19. aprila: amer. erot. film ŠEHEREZADINA 1001 EROTIČNA NOČ ob 20. uri, 20. aprila: ital. film MOŽ, IMENOVAN TRI-NITA ob 18. in 20. uri, 23. aprila: amer. film RUMENOLASKA IN PECOS KID ob 20. uri POUANE 18. aprila: ital. film MOŽ, IME-NOVAN TRINITA ob 19. uri, 20. aprila: amer. film RUMENOLASKA IN PECOS KID ob 17. uri, 22. aprila: amer. film ČASTNI KONZUL ob 19 uri, RADOVLJICA 18. aprila: amer. film NE DAM SVOJO HČER ob 20. uri, 19. aprila: amer. film OKTAGON ob 18. uri, angl. film GREJSTOG - LEGENDA O TARZANU ob 20. uri, 20. aprila: angl. film GREJSTOG - LEGENDA O TARZANU ob 18. uri, nem. film DVIGALO V OKVARI ob 20. uri, 21. aprila: angl. film GREJSTOG - LEGENDA O TARZANU ob 20. uri, 22. aprila: amer. film OKTAGON ob 20. uri, 23. aprila: jugosl. film ZGODNJI SNEG V MUNCHNU ob 20. uri, 24. aprila: amer. film SCARFACE - MOŽ Z BRAZGOTINO ob 20. uri BLED 18. aprila: franc. film PUSTOLOVŠČINE GVVENDOLINE ob 20. uri, 19. aprila: jugosl. film AMBASADOR ob 18. uri amer. film NE DAM SVOJO HČER ob 20. uri, 20. aprila: novozel. pust. film DIVJI OTOKI ob 18. uri, franc. film PUSTOLOVŠČINE GVVENDOLINE ob 20. uri, 21. in 24. aprila: nem. film DVIGAVO V OKVARI ob 20. uri, 22. aprila: angl. film GREJSTOG - LEGENDA O TARZANU ob 20. uri, 23. aprila: amer. film OKTAGON ob 20. uri BOHINJ 19. aprila: novozel. pust. film DIVJI OTOKI ob 20. uri, 20. aprila: amer. film NE DAM SVOJO HČER ob 18. uri, jugosl. film AMBASADOR ob 20. uri, 24. aprila: angl. film GREJSTOG - LEGENDA O TARZANU ob 20. uri 1 2 3 j, 5 6 7 e 9 10 11 12 13 U 15 11 16 17 18 19 20 21 ■ ! 22 ■ ■ 23 % 25 26 27 28 | 29 u 30 31 32 33 3/, 35 36 37 NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. stropna greda, 9. važno živilo, maščoba, 13. ena najbolj znanih oper G. Verdija, 14. Francoska reka, v dolini Chamoni-xa, 15. osmi del oboda kroga, 16 starejši slovenski atlet, tekač na 110 metrov ovire (Stanko), 18. nizek ženski pevski glas, 19. s kroglami napolnjen topovski izstrelek, 20. mestece v Istri, blizu Poreča, 22. pritok Donave pri Passau, 29. izvorni krak reke Menam, 25. ime ameriškega pisatelja Caldvvella, 27. znoj 29. nasprotje od lakote, 30. roman pisatelja Alekseja Tolstoja, 33. istrski ribiški čoln z enim jamborom in la tinskim jadrom, 34. delavec v kantini, 36. agavi podobna južna rastlina z mesnatimi listi, krivulja adiabatičnih sprememb. Navpično: 1. število z dvema ničlama, 2. karambol, 3. star izraz za poljedelstvo, ratarjenje, 4. posoda jajča-ste oblike, 5. stara votla mera za tekočine, bokal, 6. francoska filmska igralka (Marie Jose), 7. začetnici pisatelja Tavčarja, 8. psevdonim slovenskega pisatelja in publicista Kumbatoviča, 9. ime sodobnega slovenskega pesnika Ogena, 10. južnoameriška država, 11. voščeno svetilo, 12. kakovostno primorsko vino, 17. oranje, 19. sodobna slovenska pesnica (Majda), 20. jugoslovanski izumitelj na področju elektrotehnike, ki je živel in deloval v ZDA (Nikola), 21. zračni duh v Šekspirjevem Viharju, 22. košček sukanca, 25. izmerjena višinska točka, 26. kratica za »Izvršni svet«, 27. del stopala, 28. nizek otok severozahodno od Zadra, 30. portugalska tiskovna agencija, 31. suženj v stari Sparti, 32. naplačilo, nadav, 35. začetnici tenorista Der-mota. Rešitev nagradne križanke z dne 11. aprila: adana, polnoč, romar, rdečke, slana, era, rd, erotika, kor, enns, si, vaga, rja, staniol, rs, par, oolit, oktava, glina, lan tan, eanes. Prejeli smo 185 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado 1.000 din prejme Jože Ješe, Gradnikova 7 a, Radovljica, 2. nagrado 600 din prejme Jože Tavčar, Breg 58, Žirovnica, 3. nagrado 300 din prejme Vera Jocif, Mencingerjeva 1, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. - Rešitev nagradne križanke pošljite do 23. aprila, do 9. ure, na naslov: CP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 1.000 din, 2. nagrada 600 din in 3. nagrada 300 din. GLAS 8. STRAH PETEK, 18. APRILA 1986 Srednja tekstilna in obutvena šola v Kranju REPORTAŽ*^ se rt- V šoli ropotajo stari stroji Prav pod ravnateljevo pisarno je tkalska delavnica in ko učenci poženejo statve, je ropot tolikšen, da je komajda moč telefonirati. »Toda kaj ropot,« z roko zamahne ravnateljev pomočnik za tekstilno usmeritev Miroslav Destovnik, »delavnice so pretesne, stroji pa zelo zelo stari, takšnih v tovarnah skorajda ni več.« »Tudi v naših tekstilnih tovarnah je na pohodu modernizacija,« nadaljuje ravnatelj Anton Pelko, »prihajajo sodobni stroji, ki jih naši učenci poznajo le iz pripovedovanja. Razkorak med prakso v šoli in njihovim bodočim delom se veča.« 20 tisoč parov čevljev na leto Najprej smo si ogledali delavnici v novem šolskem prizidku — šiviljsko in čevljarsko. Vsakdo pač rad najprej pokaže najboljše — prostorni delavnici, v katerih so tiho drdrali tudi najsodobnejši šivalni stroji. Dekleta so pridno šivala, na obešalnikih so že visela poletna oblačila, ki jih bomo lahko kmalu kupili v naših trgovinah. Šolska praksa je namreč pravo delo, šola sodeluje z našimi tovarnami, pri konfekcijski usmeritvi predvsem s kranjskim Triglavom in Eksperimentalno tkalnico iz Kamnika, natančneje z njihovo prodajalno Ideja. Pošljejo blago in kroje, dekleta v urah šolske prakse oblačila sešijejo. Včasih tudi kaj zase. Razkorak med starimi stroji v šoli in novimi v tovarnah je vse večji. Podobno je tudi pri obutveni usmeritvi. S pomočjo domačih obutvenih tovarn so že pred leti v šolske delavnice namestili sodobne stroje. Učenci narede čevelj od začetka do konca, le poliuretanske podplate dobijo ulite. Na policah smo videli izdelke, moške in ženske čevlje, na škatlah so bile nalepke Peka ali Planike. Ti čevlji gredo namreč v redno prodajo, tudi v izvoz. Učenci jih vsako leto narede okoli 20 tisoč parov. Šolska praksa, pri kateri ima učenec pred očmi končni izdelek, daje pravi odnos do dela in izdelka, pravi ravnatelj Anton Pelko, saj učenci vedo, da bo šel v redno prodajo, torej mora biti takšen kot bi prišel iz tovarne. S pravilnikom imajo določeno, da učencem ostane 20 odstotkov dohodka, denar porabijo za športne in kulturne dneve ter za druge obšolske dejavnosti. Muzejski primerki tekstilnih strojev" Po ogledu prostornih in dobro opremljenih šiviljske in čevljarske delavnice je bil pogled v tkalsko, predilsko in pletilsko toliko bolj klavrn. Tesni in temni kletni prostori, stroji, ki bi jih bil vesel muzealec. Resnično pravi muzejski primerki, ki stoje celo kar na hodniku, saj za vse ni dovolj prostora. K sreči so se ure šolske prakse pravkar iztekle, sicer bi se v oglušujočem ropotu in truš-ču sploh ne mogli pogovarjati. Ko se spomnim na sodobne, avtomatizirane stroje, ki jih že nameščajo v naših tovarnah, postane pogled na stare »gempelne« toliko bolj žalosten. Tehnološki napredek je danes silovit, razkorak med prakso v šoli in bodočim delom učencev vse večji. Seveda ni misliti, da bi v šolske delavnice dali moderne, velike tekstilne stroje. Na tujem se dobe manjši, vzorčni, ki bi bili kot nalašč. Muzejski primerek s tatov, na kakršnih se učijo učenci V kranjski srednji tekstilni in obutveni šoli imajo 1150 učencev v 39 rednih oddelkih. Med njimi je 60 odstotkov tekstilcev. Za prihodnje šolsko leto jih je vpisanih premalo, običajno šolo napolnijo z naknadnim vpisovanjem. Pri obutveni usmeritvi manjka za en oddelek učencev, pri tekstilni usmeritvi pa manjkata dva oddelka tekstilnih mehanikov in en oddelek tekstilnih kemikov, pri tekstilnih konfek-cionarjih pa je vpisanih za dva oddelka učencev preveč. Slednji oddelki so povsem dekliški, vse kaže, da je dekletom (in staršem) največ vredno, da se nauče šivati. Toda zanje je treba devize, šola pa še dinarjev nima. Čevljarske delavnice so leta 1980 opremili s pomočjo domače čevljarske industrije, za šiviljsko so lani kupili 11 najnovejših šivalnih strojev, za opremo preostalih tekstilnih delavnic pa so zdaj zastavili akcijo v posebni izobraževalni skupnosti, da bi slovenska tekstilna industrija z dodatno prispevno stopnjo pomagala pri posodobitvi šolskih delavnic. »Druge tekstilne šole v Sloveniji so namreč še na slabšem,« pravi Anton Pelko, »naše delavnice so v primerjavi z drugimi še dobre.« Kam postaviti nove stroje Kmalu pričakujejo tudi nekaj strojev, ki jih bodo tovarne izločile in jih šoli običajno poklonijo, obljubilo jih je zapuško Sukno, dva naj bi prišla iz Jurjevice. Toda kam bodo postavili vse te stroje, če bodo akcije uspešne? Kletni prostori so namreč zelo tesni. Ob glavnem šolskem poslopju imajo sicer nekdanje prostore tovarne Zvezda, toda potrebni so temeljite prenove. Malce Radovljiška Almira je v kranjski tekstilni šoli vzela v najem nekaj predilnih strojev, na katerih preskuša predenje domače volne, učenci pa se ob treh njihovih delavkah učijo presti. so popravili streho, da ne zamaka, za kaj drugega pa denarja nimajo. Na sredstva posebne izobraževalne skupnosti ni moč računati, na pomoč tovarn tudi težko. Če bi poslopje lahko prenovili in tja preselili delavnice, bi lahko v kleti uredili jedilnico in povečali kuhinjo. Tudi pri izobraževanju tekstilcem le jemljejo Delovna praksa v kranjski tekstilni in obutveni šoli torej poteka ob pomoči združenega dela, tudi pri posodobitvi tekstilnih delavnic računajo na dodatno prispevno stopnjo v posebni izobraževalni skupnosti. Ob tem pa velja povedati, da tudi pri izobraževanju tekstilcem le jemljejo, saj se sredstva pretakajo v druge skupnosti, lani 20 odstotkov. M. Volčjak ladii "sko Pa Je teh v 'san let de Mišk X S1 L" »i h Čistilna naprava v Kranju Gradnja končana junija Kranj, aprila — Kranjska čistilna naprava naj bi bila zgrajena pol leta kasneje kot so prvotno predvidevali. Bo pa, kot kaže, tudi za 300 milijonov dinarjev dražja od prvotnih izračunov. Še pred nekaj dnevi sta se pri gradnji čistilne naprave v Kranju bili kar dve bitki: s časom in denarjem. Zdaj je, kot kaže, bitka glede denarja končana, po napovedih vodje toz-da Komunala pri Komunalnem obrtnem podjetju Kranj, Jožeta Stružnika, ki nastopa kot investitor, naj bi bila naprava zgrajena junija. Zanimiva, nedvomno tudi pomembna pa je izjava, da bo naprava konec tega leta obratovala s 60-odstotnim izkoristkom. Na seji novoustanovljene cestno-komunalne skupnosti sredi minulega tedna so ocenili, da dela dobro napredujejo in da je v primerjavi s prvotnim investicijskim programom opravljenih že 85 odstotkov vseh del. Celo več, gradnja je potekala tako, da so v dogovorih z izvajalcem del, SGP Gradbinec Kranj, uspeli nekaj prihraniti. Vendar pa so zdaj stroški večji od prvotno načrtovanih. Predvidevali so, da bo gradnja naprave z vso, takrat načrtovano opremo sta- la okrog 700 milijonov dinarjev. Zaradi dodatnih del in naprav ter večjih podražitev pa bo veljala dobro milijardo dinarjev. Manjkajočo razliko, 300 milijonov dinarjev, so uspeli pokriti. Skupščina cestno-komunalne skupnosti Kranj je namreč dala soglasje, da bo občinska cestno-komunaina skupnost prispevala 210, območna vodna skupnost pa 90 milijonov dinarjev. In kaj se je spremenilo do prvotnega in- Helenca Potočnik Vdati s« Bazeni za mehansko in biološko čiščenje so že zgrajeni Rok za izgradnjo čistilne naprave je junij letos, veljala pa bo dobro milijardo dinarjev. vesticijskega programa, kar je v dobršni meri tudi povzročilo podražitev? Čistilna naprava bo imela vgrajene dodatne naprave, s katerimi bodo izkoriščali bio-plin oziroma ga bodo pretvarjali v električno energijo. Komisija SEPO pa je zahtevala, da je treba urediti tudi odlagališče za osušeno blato iz čistilne naprave. Voda z odlagališča blata namreč ne bo smela odtekati v tla, marveč nazaj v čistilno napravo. Naprava je zdaj grajena za 100 tisoč enot, tako je bilo prvotno načrtovano za prvo fazo. Zaradi racionalnosti pa so nekateri deli že zgrajeni tako, da ne bo kasnejših nepotrebnih dodatnih stroškov, za izgradnjo II. faze je namreč predvidena razširitev na 200 tisoč enot. V zvezi s čistilno napravo se zdaj postavljata še dve vprašanji. Ali bo imelo dehidrirano blato neprijeten vonj in bo povzročalo smrad v okolici naprave? Dehidrirano blato — tudi takšno, ki ga morda ne bi mogli takoj raztrositi po poljih — nima vonja. Drugo vprašanje pa je takšno: koliko fekal-ne vode bo speljane v čistilno napravo? Tu pa je več težav. Zapisali smo že, da bo naprava konec leta obratovala 60-odstotno. Kranj namreč nima dovolj denarja, da bi takoj usposobil vso kanalizacijo in fekalne vode speljal v napravo. Zato naj bi čimprej zgradili najcenejše kanalizacijske vode in z njimi hkrati tudi pripeljali čimveč fekalij v napravo. Nastajajo pa težave, ker bo treba precej kanalizacijskih vodov preurediti. To še posebej velja za območje, kjer je v Kranju koncentrirana industrija, pa tudi za desni breg Save, za Stražiš-če, kjer so zdaj fekalne vode pomešane z izviri studencev. Pa tudi tehnološka voda v delovni organizaciji Sava je preveč čista, da bi jo lahko spuščali v čistilno napravo. S premostitvijo reke Save pa bodo že na samem začetku v čistilno napravo pritekle vse fekalije s Planine. Na seji skupščine je bilo slišati tudi dvom, ali bo ta naprava delovala, in kaj bo, če odpove. Pojasnili so, da podobna naprava obratuje v Škof j i Loki že 12, v Domžalah pa pet let. Težave lahko nastanejo, če bi v napravo s fekalijami prišle tudi različne kemikalije, ki bi uničile biološki postopek gnitja. To bi povzročilo najmanj 14-dnevni izpad in precejšnje stroške. Prav zato bodo morale delovne organizacije storiti vse, da se to ne bi zgodilo, še preden se bodo na napravo priključile. Če pa se bo to vseeno primerilo, bo zaradi posebej zgrajenih merilnih mest »krivca« moč hitro najti. Napovedali so, da bodo kazni za takšne primere hude. A. Žalar »Pridejo dnevi, ko sem spet streznim in vdamvjs^ Skoraj slepa je, le en odstj tek vida ima še, toliko, da sence. Ko je bila otrok, ga ] bilo še dvanajst odstotkov. W liko, da se je po ljubljanski °* novni šoli med slepimi v Sk° ji Loki odločila celo za gin10* zijo. Vse bi dala, da bi bila IP% ko enaka drugim v razredu-1 je videla premalo. Zemljep1* in matematike ni in ni rnog' dojeti — če si slep, nimaš °? čutka za prostranosti zerfllj ' le, kar otipaš, kar primes v r ke. In če ne vidiš formule,! ne moreš rešiti. A se je trud la, da bi morda vendarle • -' Ko bi bila samo jezik in gl? ba! Po dveh letih je opustil* misel, da bo končala gimnaZ jo, da bo enaka drugim. Nesr ča je bila še večja, saj je zar* di naprezanja še bolj oslepel*' ostal ji je le en odstotek vio* Ker so bolni očesni živci, op racija ne pomaga. Za slepe bi morala biti po^j ^! bej gimnazija s tistimi P^jioJ meti, za katere bi bili s sposobni, razmišlja. V šolah ^ i slepe jih usposabljajo za raz ^ čne stvari, a se navadno zap j) slij o v telefonskih central^ ^ Helenca je vse bolj preprtf; ^ na, da telefonska centrala J* ^ rešitev za slepe, ker zelo utrj: ^ j a. Telefonistka je v Veflej' ^ dve sta v centrali, dvajset z ^ nanjih linij imata, dvesto n. tranjih priključkov. Ob tež* „ej dnevih ji kar buči v glavi. , p0] Za slepe bi si lahko izmi^jj!., 1 kakšno drugo delo, je Pre?L, J*1 čana. To je še za zdrave teŽ^J ^ da** vijejo. roaa taKe psih^ t, obremenitve, kot so telefon^ centrale, ubijejo še te. V oS^ ,° vni šoli so v delavnicah ^ *° vrtali, zlagali, vlagali, lepilif Bi se res ne dalo najti drU^j ^ čnega dela zanje? V lesni ^ kaj šele za slepe. Ze res, da ^ pri slepem drugi čuti bolj ,e vijejo. Toda take psihić{\, % ŽgČSEPRTAŽE _ Tolmina in še pr h k krajev. Tudi izgo-feJ^ za šolanje v blejski go-L ki šoli ni štipendij, ne ve-F8a ■ ' Gostinsko-turistične «iizacije z Gorenjske so s razpisale 137, celo več i J"- mladih, ki se zanimajo L jll0 v gostinstvu in turiz-jij^jveč štipendij je v rado-§ki ln Jeseniški občini; v tr-^ • na primer, niso razpisali ^ ne> čeprav se je ob pred-L ^m vpisu prijavilo za go-i% šol° kar trinajst Trži- '\Bledu le Varstvo in strežba? i^etovne izkušnje nas tičijo, Rl kakovostnega turizma fleto brez dobrih, spretnih, vljudnih natakarjev, kuharjev, recep-torjev, turističnih vodičev ... Razveseljivo je, da je tudi pri nas vse manj zaplotniško raz-mišljajočih gostincev, ki se jim zdi škoda, da bi plačevali gostinske tehnike, in čedalje več organizacij, ki so trdno prepričane, da le bolje izobražen kader vodi k napredku v gostinstvu in turizmu. Če izpostavimo le par dobrih zgledov: Kompas v Kranjski gori razpisuje štipendije le še za štiriletno šolanje, vse več štipendij za tehnike daje tudi Hotelsko turistično podjetje Bled. Gostinska šola je lani prvič odprla oddelek za tehnika strežbe; letos se je nadejala, da bo začela izobraževati tudi turistične tehnike (za delo v recepcijah in turističnih agencijah), vendar ji to ni uspelo. V blejski šoli nikakor ne morejo razumeti, da jim srednjeročni načrt posebne izobraževalne skupnosti ne daje možnosti, da bi uvedli tudi štiriletno izobraževanje za turističnega tehnika. Takšna odlo-, čitev se jim zdi še toliko bolj neumestna, ker je na informativnem dnevu kar 53 gorenjskih osnovnošolcev izrazilo željo za tovrstno šolanje in ker ima podobna šola v Ljubljani za to smer kar 56 kandidatov preveč. »Fantje in dekleta, ki so se pripravljeni šolati za turističnega tehnika, pa jih bodo zavrnili, bodo za vedno izgubljeni za gostinstvo in turizem. Le zakaj ne bi odprli od- delka na Bledu, če jih je v Ljubljani preveč in če bi se pri nas prijavilo vsaj trideset dijakov, kolikor je republiški no-mativ za odprtje oddelka?« se sprašuje ravnatelj blejske šole Bratko Škrlj. Šola ima dobre botre Ob prvem vpisu se je za tehnika kuharstva prijavilo za naslednje šolsko leto vsega deset osmošolcev. Če se število do septembra ne bo povečalo, jih bodo moralo preusmeriti v triletno šolo; v primeru, da se bo še kateri od gorenjskih šolarjev odločil za štiriletno izobraževanje, bodo oddelek odprli, gmotno pa ga bodo glede na to, da ne bo ustrezal republiškemu normativu, podpr-" le gostinsko-turistične organizacije — vse to z namenom, da bi si sčasoma zagotovile še boljše kuharje. Šola je na veliko razumevanje delovnih organizacij s področja gostinstva in turizma naletela tudi pri obnavljanju doma učencev, v katerem je 45 ležišč, zdaj pa nudi zavetje le dvajsetim. Za obnovo najslabše opremljenega doma v Sloveniji bo štiri milijone dinarjev prispevala domska skupnost Slovenije, deset milijonov dinarjev pa namerava šola zbrati pri svojih »botrih« — v gorenjskih gostinsko-turističnih organizacijah. C. Zaplotnik Janez Strgovšek Tako po kroparsko pogrkne, da bi ga človek imel za pravega Kroparja. Pa so tam le živeli. Oče je bil čevljar, iz Sežane je za delom prišel na Gorenjsko. Socialdemokrat je bil in v tem duhu je vzgojil tudi sina. Pred smrtjo ga je zaupal prijatelju Florjanu Resmanu iz Krope, razgledanemu verižnemu kovaču. V Kropi so že leta 1919 ustanovili socialnodemokratsko stranko. Janez je bil eden najmlajših članov in ker je dobro pisal, tudi njen tajnik. Leta 1920, ko je bil razkol v stranki, je Florijan svojo podružnico potegnil na levo stran. Bili so socialistična delavska stranka (komunistična). A trajala je le do konca leta — preveč po revoluciji in nevarnosti je dišala. 1923. leta so poskušali spet, a je bila njihova organizacija zaradi komunistične dejavnosti spet razpuščena. 1926. leta so ustanovili delavsko prosvetno kulturno društvo Svoboda. Žagar je bil takrat že na Dobravi, delali so po njegovih nasvetih. Imeli so pevski zbor in dramsko skupino, organizirali so knjigovodski tečaj. Pri ljudeh so bili priljubljeni in malo je manjkalo, da na volitvah niso zmagali. 1929. leta je bila Svoboda razpuščena, spet zaradi komunistične dejavnosti. Janez je bil njen zadnji predsednik. Žagar je tedaj Janezu in Florjanu svetoval, naj se ne postavljata več v ospredje, ker bi ju rdeči K na njunih spisih lahko pognal v izgnanstvo. Vrstile so se preiskave. Janeza je izgona rešilo le očetovo italijansko državljanstvo. Vseeno pa je šel iz Krope. V Lescah je odprl malo ključavničarsko delavnico. Leta 1939 so v Lescah štirje zanesenjaki ustanovili partijsko celico: to so bili Janez Zupan, Franc Dacar, Janez Ga-šperšič in Janez Strgovšek. Strgovšek je bil njen prvi sekretar. Vrsto akcij so organizirali: proti vojni, proti draginji, ustanovili so društvo prijateljev Sovjetske zveze, pošiljali proteste na bansko upravo, v Beograd, da bi spustili zapornike iz Bileče. Sam Boris Kidrič je Janezu narekoval tekst peticije. Akcijo so ponovili za zaprte v Ivanjici in vlada je počasi le začela izpuščati in-ternirance. 20. julija 1941 se je Janez udeležil partijskega sestanka pod Malim Gregorjevcem na Jelovici. Žagar je prišel iz Ljubljane, Gregorčič je bil že v ilegali. 28. julija 1941 je bil Janez že aretiran. Šest tednov je bil v Begunjah; nič vedeti, nič izdati, je bilo njegovo geslo. Doma je bil za zvezo do leta 1944, ko je moral v ilegalo. Po vojni je bil določen v gozdarstvo. Če jim je še bolj pravil, da je kovinar, ni nič pomagalo. V Ribnici so se zagrizli v delo, garali so, ni bilo ne svet-ka ne petka, na nogah si bil po šestnajst ur na dan — narejeno je moralo biti. Za svoje delo si polagal račune, za vsako nalogo posebej. Kaj pa danes? Nič. Odkar ni več kritike in samokritike, so se začela deliti razna dobra delovna mesta po partijski liniji, je veliko le članov, ne pa komunistov. Iskali so le še privilegije. »Toliko družbenih kontrol imamo, pa toliko gospodarskega kriminala,« je ogorčen Janez. »Gradimo tovarne brez ekonomskih načrtov. Vse izgube pa pokrije družba, in največkrat si izgubarji delijo višje osebne dohodke pa še dobičke povrhu. Partija pa kar naprej sprejema sklepe, tako da jih imamo že za daleč prek leta 2000. Vsak govori, kako bi morali, nihče pa že deset in deset let ne pove, kaj je naredil. Če bi se tako vzeli skupaj, kot smo se po vojni, bi se v nekaj letih rešili. Z manj govorjenja in z več dela. Kaj pa smo imeli vzeti v roke po vojni? Zunaj kramp in lopato, notri pilo in kladivo. Pa ne bi danes, ob vsej mehanizaciji!« Triinosemdeset let je Janezu Strgovšku, skoraj 60 let ima staža v partiji. Kaj pravi, bo ta partijski kongres prinesel kakšne spremembe? »Vse kongrese spremljam. Če bo tudi ta tak, da ne bo nihče povedal, kaj je naredil, bo enako kot je bilo prej. Ko bi vsak tako postal komunist, kot nekoč, bi bilo drugače. Partijo si moral zaslužiti! Pol.simpatizer si bil, simpatizer, šele potem komunist, in pošten si moral biti. Ko se je pri nas v šestdesetih letih razbohotila birokracija, je vse sproti zvo-denelo. Saj se ljudje še zaradi cen ne razburjajo več. Pred vojno smo vzdignili celega hudiča, če se je moka podražila za 25 par, zdaj se za 50 odstotkov, pa smo tiho. Tako vam pravim: če bi stari komunisti, ki so padli ali zgnili po ječah, vstali, bi hitro legli nazaj ali pa bi bila nova revolucija. Kaj sem jaz jezika ,znucal'! Pa so me, če sem kakšno pošteno povedal, hitro utišali. Ko sem prijavil svojo diskusijo, sem moral čakati do pol osmih zvečer. Prazni dvorani pa ne bom govoril! Govorimo, plačilo po delu. Kje je še to! Polovica jih malo dela, četrtina veliko, četrtina pa nič. Splošni učinek dela je danes kljub takemu tehničnemu razvoju slabši kot leta 1939. Dokler bomo tako delali, bo šlo vse rakovo pot. Noben, še bolje pripravljen kongres ne bo nič pomagal.« D. Dolenc «uioraš v usodo zajame me depresija. Zakaj ravno jaz? Potem se 7000 malic na dan Lovska pečenka v železarski kantini Jesenice, aprila — Delavci v Železarni menijo, da je malica dobra, le velikokrat le suho hrano kruh je večkrat preveč hladna — Raznovrstni obroki, ki pa vsem vedno ne morejo biti VŠeC — V star. Drugače je dobro.« družbeni prehrani se trudijo, da bi kljub nenehnim podražitvam obdržali dobre in kvalitetne malice industriji morda, |OstjS?.P°trebne ročne spret-nbt * domu slepih v Škof j i * 0slTi!ma;io takšna dela, to-j(di Krbnina je tam draga in o °^rokom tam ne more. SeJa ln*a svojo Manco. a.rSjxm *et je stara in pri 'Her m J* že pomaga. Tudi Hita e- *e da z°-aJ pozna šele rke- Kmalu bo tudi U -Pa bo še bolje. Zdi se ji, PW °troci slepih drugačni. Ha. ?n občutek imajo za člo-Potia„0cno ved°. kako morajo \ sj rnivcu, doma, pri star- iLUre3uJeta domek. Tudi ksi ma rad svoj kotiček. Po- ^ niiM* Nikoli ni brez dela. l'to,;- anJa, plete. Lepo ple- ^ in S° le leve in desne, tudi l° S VZ0rci vseh vrst Izdelki kQ w, moderni. Barvi sta lah- i tni-?č dve- rnorda tri, ven-hCi v? kontrastne, da jih 'Oci po svetlosti. Nekaj časa je delala celo za Almiro, a ji je nekaj v volni povzročalo alergijo, pa je odnehala. Prste bi si lahko zrabila, tako jo oblegajo z volno. Če bi hotela plesti vsem, bi morala ostati doma, pa štiri roke imeti, se smeje. Še sreča, da zna plesti. Prijetni učiteljici pletenja sta jih v osnovni šoli znali navdušiti. Ob delu pozabi na svojo nesrečo, ker ve, da je ljudem potrebna. A so tudi med slepimi taki, ki se ne znajo sami zaposliti in le tarnajo. S takimi se tudi pogovarjati ne more, pravi. »Vdati se moraš v usodo,« pravi Helenca. »Če se ne, je še slabše. Zavedati se moraš, da ljudje ob tebi niso dolžni ves čas skrbeti zate. Meni se zdi normalno, da česa ni. Želiš si pa seveda vedno ravno tisto, česar nimaš. Če bi tisto dobil, bi imel še sto drugih želja.« D. Dolenc V osmih delilnicah hrane v jeseniški Železarni razdelijo vsak dan do 3 tisoč toplih obrokov in 4 tisoč obrokov hladne hrane. 6500 zaposlenih delavcev ima vedno na voljo dva različna topla obroka in do pet različnih hladnih obrokov. Razumljivo je, da pri tako veliki kuhinji v največjem gorenjskem delovnem kolektivu prihaja do vrste problemov, nezadovoljstva in pripomb. Seveda je nemogoče, da bi bili vsi zaposleni vedno zadovoljni s kvaliteto, obilnostjo ali vrsto posameznega dnevnega obroka. Sem in tja se pojavljajo resne pritožbe, zato smo se pogovarjali z voditeljico temeljne organizacije Družbena prehrana Romano Bradic in teh-nologinjo za prehrano Branko Peskar o problemih, s katerimi se srečujejo. »V delilnicah hrane je zaposlenih 110 delavk, kar predstavlja polovico zaposlenih v temeljni organizaciji Družbena prehrana. Nekateri v Železarni mislijo, da bi morali biti obroki že kar kosilo, ne pa nadomestilo za porabljeno energijo med delom. Povsem razumemo, da so na najslabšem delavci, ki se vozijo od daleč, iz Bohinja ali še dalj, vendar malica nikoli ne more nadomestiti kosila. Vsi obroki imajo in morajo imeti ustrezno biološko vrednost. Žal pa se zaradi stalnih prevozov iz centralne kuhinje ta vrednost izgublja. Hrana ni »postana«, kot se govori, kljub termo posodi se ohladi in dobi nekoliko drugačen videz. V želji, da bi delavci jedli dobro, smo se v Železarni odločili, da postopoma moderniziramo delilnice hrane. Na Jesenicah smo že zgradili novo, ki ima kuhinjo, medtem ko je ostale nimajo, zato tudi nastaja toliko problemov. Za dodatne obroke poskrbimo predvsem med večjimi remonti, nekateri obrati pa so se odločili, da mora biti delavcem vsak dan na voljo fiziološki čaj (vsebuje določeno količino soli). Na nekatera delovna mesta obroke tudi vozi- Malica ni nikoli brezmesna, zelo težko pa je kuhati tako, da ne bi nič ostalo ali končalo v pomijah. Še najmanj ostaja riža, pasulja z reberci, jote, golaža, piščanca ali lovske pečenke; delavci ne marajo ciganske juhe ali tistih jedi, ki jih pač niso navajeni. Delavke po delilnicah hrane zato naročajo obroke po izkušnjah, nikoli pa ne vemo, koliko delavcev bo prišlo na malico. Huda kri je, če dobre hrane zmanjka, nihče pa se ne razburja, če ostane, denimo 40 obrokov. Zmotno je mišljenje, da ostanke prekuhamo — tega ne smemo delati fn na to niti ne pomislimo. Na dan porabimo do 400 kilogramov mesa, da ne govo^ rimo o drugih živilih. Nenehno nas pestijo podražitve, zato nam ni vseeno, če hrana ostaja. Delavci se niti ne zavedajo, s kako velikimi stroški je obrok — vrednost bona je 140 dinarjev — obremenjen. Nenehno iščemo načine, kako bi kar največ prihranili, obenem pa v naših delilnicah ponudili kvalitetno in zadosti obilno malico.« In kaj o malici v Železarni pravijo zaposleni? Behija Bečirovič, delavka v Železarni: »Nad malicami v Železarni se ne morem pritoževati. Dobre so, tako topli obroki kot hladni. Razumljivo pa je, da ne morejo biti vedno za vsak okus.« Pero Stanič, valjavec, 15 let v Železarni: »Ker delamo ponoči, bi bilo dobro, da bi imeli tudi tedaj na voljo topel obrok. Malica je najboljša zjutraj, dobrega toplega obroka pa takoj zmanjka. Sicer pa je hrana dobra in se ne morem pritoževati.« Miloš Baša, prevaljavec, 13 let v Železarni: »Mislim, da je še vedno premalo izbire in tudi kantina na Beli bi biki lahko čistejša. Ponoči dobimo Gabrijel Bertoncelj, 40 let v Železarni: »Mislim, da so obroki preveč hladni, na malico pa moraš dolgo čakati v vrsti. Posebno zdaj, ko je v Železarni veliko delavcev iz drugih delovnih organizacij. Vrst ne bi bilo, če bi se posamezni obrati držali razporedov, tako pa so v skrbi, da toplega obroka ne bodo dobili, že zjutraj vsi v kantini.« d Sedej (^MSSScilgJSIIGLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 18. APRILA 1988 Štirideset let Športnega društva Triglav iz Kranja Plavalci ponosni na tradicijo Kranj, 16. aprila — Plavalci Triglava so najmočnejši klub v državi. Njegovi tekmovalci segajo v vrh jugoslovanskega, evropskega in tudi svetovnega plavanja. Slavna imena kranjskega in jugoslovanskega plavanja: brata Peter in Vlado Brinovec ter brata Borut in Darjan Petrič Kronisti, ki so opisali štirideset let plavanja v Kranju, so plavalno zgodovino razdelili v šest delov. V vseh štiridesetih letih so bili skoraj vedno uspešni, v vrhu jugoslovanskega plavanja, ki je prerasel tudi v svetovni plavalni vrh. Po letu 1935 pa vse do začetka druge svetovne vojne so mladi fantje kazali svoje plavalne sposobnosti v kanjonu Kokre po Božičevo tekstilno tovarno. Vsak dan so enkrat ali dvakrat preplavali izmerjeno 50-metrsko razdaljo. Kdo bi si tedaj mislil, da bo izročilo mladih Ivana Ogrizka, Zorana Lasiča, Jožeta Ručigaja, Rudolfa Rusa, Milana Košnika, Jožeta Pernu-ša, Saše Lesarjeve, Matilde Franove in drugih v pičlih petdesetih letih obilno pognalo korenine! V prvem obdobju, do leta 1941, so se Kranjčani kopali in plavali v kanjonu Kokre, v Savi, pri Ovčanovem travniku in pod železniškim mostom v Struževem predvsem za razvedrilo. Za 7000 prebivalcev Kranja so leta 1941 zgradili letni 50-metrski bazen, ki stoji še danes, še vedno je glavno kopališče. Razvoj plavanja v Kranju je zavrla druga svetovna vojna. A že po prvih mesecih osvoboditve so navdušenci organizirali plavalno prireditev, takoj za Ljubljano, torej je bila druga v osvobojeni Sloveniji. Na tej prireditvi so nastopali plavalci tedanjega fizkulturnega društva Storžič: Marjan Tičar, Božo in Franek Tre-falt, Majda in Boris Lieber, Tone Božič, Anka Kristančičeva, Dita Bogata-jeva, Bogo Cof, Dada Bozova, Pregelj, Pavlovec in drugi. Frvi trener kranjskih plavalcev je bil Marjan Tičar, njemu so sledili Stanko Ajda, Sašo Skufca in Stane Čuček. Kot funkcionarja sta delala Brane Tomac in Božo Trefalt. Leta 1946 so se plavalci organizirali v plavalni sekciji ŠD Udarnik in leta 1950 v PK Železničar. Tedaj so pri tovarni Intex odprli 25-metrski ogrevani bazen. Prav zato se je v tem obdobju kranjsko plavanje še bolj uveljavilo in prišlo tudi v ospredje jugoslovanskega plavanja. Kranjčanka Mara Hribar je bila tedaj absolutna sloven- ska rekorderka. V tem obdobju so bili med najboljšimi: Mija Aljančič, Pavel Tičar, Jože Modrijan, Beba Jenko, Olga Jurin, Duša Prah, Ivko in Dejan Šink, Mrjan Cilenšek, Jože Rojnik, Peter Majer, Stane Košnik, Bogdan Uršič, Engebert Gantar, Vid Štempihar, Mile Ahačič, Dušan Vidic, Boža Šturm, Jana Medved, Bogdan Kruščič, Dušan Rebolj, Tugo Ilovar, Drago Petrič, Miloš Kovačič, Barbka Koncilj, Joži Stare, Mira Keše, Julka Ješe, Marija Vukič in mnogi drugi. Od leta 1953 do 1957 so se plavalci organizacijsko in strokovno še krepili.Leta 1953 so se preimenovali v PK Mladost in nato leta 1955 v športno društvo Triglav. Plavalci so dobro izkoriščali oba bazena. Nekateri so občasno hodili v zimski 16-metrski Blo-udkov bazen v Ljubljano. Sodoben način treninga je začel Ljubljančan Dušan Brozovič-Nitka ob pomoči Dušana Rebolja in Petra Arnška. Kranjski plavalci so v tem obdobju že prevzeli vidno vlogo v Sloveniji in so bili tudi že med najboljšimi na državnih prvenstvih. Nepozabni so bili trenutki, ko je Triglav Kranj prvič premagal Ljubljano. Vsi so navdušeno pozdravili Kocmurja, brata Brinovca, Branderja, Zrimška, Vukičevo, Košnika in Kanciljevo. Leta 1956 je dobil Kranj prvega plavalnega državnega prvaka, to je bil Lado Brinovec-Torpe-do. Leta 1957 je postavil absolutna državna rekorda na 800 in 1500 m kravi. To so bili temelji za sijajne uspehe kasnejših rodov na srednje in dolge proge. Razen Vlada Brinovca so se še posebno izkazali 'kravlistka' Barbka Kanciljeva, 'prsačici' Mirjana Vukčevič in Mara Hribar, Janez Tratnik, Albin Pudgar, Drago Petrič, Mi-livoj Veličkovič, Sašo Košnik, Vlado Zrimšek in že kot pionirja Peter Brinovec in Anka Čolnar. V letih 1958 do 1963 je za kranjsko plavanje značilno, da so se tekmovalci še vedno obdržali v samem slovenskem vrhu. Moško plavanje se je močno okrepilo, žensko pa se je po koncu kariere Barbke Kanciljeve moralo zadovoljiti z vzgajanjem novega rodu. Vlado Brinovec in Janez Kocmur sta bila udeleženca olimpijskih iger v Rimu. Na- to je kranjsko plavanje nekoliko zavrlo, v vrh so se ponovno vzpeli, ko je mesto dobilo 25-metrski zimski bazen ter trenerja An tej a Senjanovića iz Splita in pomočnika Milana Mihaj-lova iz Zrenjanina. Njima so sledili Peter Čolnar in že prekaljeni Peter Arnšek in prej aktiven tekmovalec Marjan Finci. Tu sta bila še vedno odlična brata Brinovec in seveda najhitrejši Jugoslovan, Janez Kocmur. Uspešno pa so bili še: Matjaž Bran-der, Marjan Finci, Milan Košnik, Fran Gatejm, Jože Rebolj in nova generacija: Bojan in Živko Levičnik, Anton Pogačnik, Jelka Jančar, Branka Mihelič in Majda Arizanovič. Novi 25-metrski zimski bazen je krojil zgodovino petega obdobja od leta 1964 do 1972. Plavalci so začeli delati sistematično,trenirali so dvakrat na dan. Kranjski plavalci in plavalke so bili spet odlični v Sloveniji in med najboljšimi v državi. Takrat so plavali Lidija Švarc, Judita Man-deljc in Rebeka Porenta. Trenerji Anka Čolnar, Franc Peternelj-Šile in nato še Branka Mihelič ter Franc Rebolj so se s predsednikom kluba Igorjem Slavcem obdržali v slovenskem plavalnem vrhu. Med posamezniki so bili v ospredju Jože Rebolj in Viktor Mohorič pa bratje Slavec, Jani Nadi-žar, Jaka Slevec, Vinko Šorli, Ivan Stružnik, Jože Velikanja, Brane Mi-lovanovič, Branka Mihelič, Marjeta Šmid, Ivica Kordež, Alenka Kraljic, Jelka Jančar, Nuša Virnik, Danica Bogataj, Barbara Skubic in nato še najuspešnejše: Lidija Švarc, Judita Mandeljc, Breda Pečjak, Rebeka Porenta in Boni Pajntar. Šesto obdobje je zaokroženo z letošnjo sezono. Vse od leta 1973 pa do danes je značilno novo iskanje v planiranju in programiranju treninga ter proces izbiranja in usmerjanja v plavanje bolj nadarjenih posameznikov. Plavalni trening se je razrastel do meje, ko je treba začeti razmišljati tudi o čimbolj ekonomični izrabi plavalčevega delovnega dne, z namenom, da bi omogočili mladim športnikom celovit in uspešen razvoj, uspeh v osebnem življenju in seveda uspeh v plavalnem bazenu. Prav zato so v šolah organizirali plavalne razrede. Po letu 1973 so nastopili tudi največji plavalni uspehi Triglava. Do leta 1986 je bil Triglav šestkrat ekipni državni prvak, in petkrat je osvojil jugoslovanski plavalni pokal. Toda to niso samo uspehi v absolutni kategoriji, temveč v vseh kategorijah. Triglav je v tem obdobju vzgojil dva plavalca, ki sta pisala in še vedno pišeta zgodovino jugoslovanskega plavanja, brata Borut in Darjan Petrič. Njuni uspehi so znani. Borut je sklenil športno plavalno kariero, njegovo pot pa nadaljuje Darjan. Borut p Petrič je nastopil na olimpijskih igrah v letih 1976, 1980 in 1984, Darjan pa v letih 1980 in 1984 in bo tudi leta 1988. Prav je, da omenimo tudi trenerje, ki so Boruta in Darjana pripravili za svetovni plavalni vrh. Prva učiteljica je bila Branka Mihelič-Pire, nato ju je vzgajala Anka Čolnar, specifičen pečat pri oblikovanju jima je dal Stjepan Jelačič, športno pa sta oba dozorela pod vodstvom njunega očeta, trenerja Draga Petriča. D. Humer Smučanje Uspešna sezona Ljubljana, aprila — Letošnja sezona je bila za Jugoslovane najuspešnejša, poudarjajo predsednik jugoslovanske smučarske zveze Janez Kocjančič, predsednik Smučarske zveze Slovenije Janez Zaje in direktorja obeh reprezentanc, Tone Vogrinec in Lojze Gor-janc. To je tudi velika obveznost za prihodnjo sezono, ko bo svetovno prvenstvo v alpskih in klasičnih disciplinah. Uspehe pa bo treba ponoviti tudi v svetovnih pokalih. Smučarji bodo začeli priprave že v začetku maja. Reprezentanca alpskih smučarjev bo pomlajena, saj se bo od aktivnega tekmovanja poslovil Boris Strel, na smučeh pa tudi ne bo več tragično umrlega Jožeta Kuralta. Alpski smučarji bodo začeli trenirati takoj po skupščini Smučarske zveze Slovenije, ki bo od 22. do 24. aprila v Ljubljani. Takrat bo tudi znano, kdo bo nastopal v reprezentancah. -dh Sava generalni pokrovitelj kolesarske reprezentance Ljubljana, 16. aprila — V prostorih Delavske enotnosti v Ljubljani je DO Sava iz Kranja v torek z jugoslovanskim kolesarskim skladom podpisala samoupravni sporazum o tem, da bo generalni pokrovitelj naše kolesarske reprezentance. Vstop v jugoslovanski kolesarski sklad je v imenu Alpetoura podpisal generalni direktor Roman Teržan, Alpetour je za potrebe reprezentance že dal na razpolago kombi citroen. Podpisala sta tudi predstavnika Topra in Slo-venijalesa, v skladu sta sedaj tudi Rezime iz Trsta in Steir-Puch iz Avstrije. V kolesarskem skladu sodelujejo tudi Breda Zalokar, Aleksandra Toporiš in Klakočer iz Kranja. V imenu DO Sava je generalno pokroviteljstvo podpisal direktor finančnega sektorja Franci Balanč. -dh Odpravljanje plavalne nepismenosti Kranj, 16. aprila - ZTKO Kranj-odbor za rekreacije in ŠŠD bo tudi v tej sezoni organiziral plavalne tečaje za odrasle in otroke. Tečaji za odrasle bodo v zimskem bazenu od 19. maja do 24. maja v dopoldanskem in večernem času. Prispevek je 2000 dinarjev. Tečaji za otroke, ki niso v vrtcih, bodo v dveh izmenah. Prvi tečaj bo od 26. do 31. maja, drugi pa od 2. do 8. junija. Oba bosta popoldne. Cena je Posebna izdaja Antene o Roku Ljubljana, 16. aprila — Uredništvo Antene je po letošnjem uspehu naših alpskih smučarjev izdalo posebno številko, ki je posvečena letošnjemu najuspešnejšemu Jugoslovanu, Roku Petroviču. Na 65 straneh boste lahko prebrali vse o njem. Izdaja je popestrena s slikovnim gradivom, stane pa 250 dinarjev. .^h Zmagala je Obdukcija — V Tržiču je precejšnje zanimanje za košarko, kar potrjuje tudi vsakoletna občinska rekreacijska liga. Letos je sodelovalo kar 12 moštev v A in B skupinah, v katerih je igralo nad 100 košarkarjev. Tekmovanje je bilo fair, ekipe so redno prihajale na srečanje, sodniki pa so prav tako dobro opravili delo. Zmagala je Obdukcija z 12 točkami, kolikor so jih zbrali tudi Gentlemeni in Šuštarščki. Veterani se selijo v B ligo, iz B pa prihajajo v A Vibratorji. Na sliki zmagovalna ekipa. Stojijo z leve Močnik, Brkljač, Markelj, Ribnikarin Veselinovič, z leve pa čepijo Bohinc, Lončar, Bahun in Kikel. — J. Kikel OD TEKME DO TEKME Kramar in Podržaj obdržala rekorde — V Šenčurju je bilo četrto državno pr* venstvo v flight in clut lokostrelskih disciplinah. Odlikovali so se lokostrelci Šenčurja, ki so osvojili štiri prva, štiri druga in eno tretje mesto. Članica Nataša Pa* vec je s 223,5 metra postavila nov državni rekord v streljanju v daljavo. Rezultati fligth — člani: 1. Kramar (Exoterm), 2. Novak (Šenčur); članice: 1. Pavec, 2. Podržaj, 3. Kovač (vse Šenčur); mladinci: 1. Kidrič (Postojna), 2. Štiherl, 3. Novak (oba Šenčur); pionirji: 1. P. Novak (Šenčur); clout: člani: 1. Natlačen (Postojna), 2. Jer-kovič, 3. M. Podržaj (oba Šenčur); članice: 1. K. Podržaj, 2. Pavec (Šenčur); mla* dinci: 1. Štiherl (Šenčur). — D. Humer Visoki zmagi Zarice in Britofa — V 11. kolu občinske nogometne lige Kranj so bili doseženi naslednji rezultati: Šenčur : Primskovo 3:3, Trboje : Britof 0:6, Ko-krica:Zarica 0:6, Sava : Podbrezje 1:1 in Mavčiče : Bitnje 2:1. Zarica, Britof in Primskovo imajo po 16 točk, Sava pa je četrta s 14 točkami. — D. Jošt Prevodnikova in Ahčin zmagala — V Škof j i Loki je bilo občinsko namiznote-niško prvenstvo za članice in mladince. Tekmovanje sta organizirala ŠD Kondor in ZTKO Škofja Loka. Posebno pri mladincih ie bila udeležba dobra. Med mladinci je zmagal Andi Ahčin (Polet) pred Vojkom Smidom (Iskra Železniki) in Alešom Jensterletom (Železniki). Med članicami pa je slavila Marija Prevodnik (Jelovica) pred Stanko Zbogar (Jelovica) in Marjeto Pustovrh (Jelovica). — J. Starman Največ naslovov v Kranj — V Škofji Loki je bilo gorenjsko namiznoteniško prvenstvo za posameznike in dvojice. Pri članih so nastopili vsi najboljši, pri članicah pa je bila udeležba okrnjena. Največ naslovov je odšlo v Kranj. Naslove gorenjskih prvakov so osvojili Matijaševič iz Kranja med člani, Jovič in Matijaševi* med članskimi dvojicami, Matijaševičeva med članicami, Matijaševičev pa sta bila najboljša tudi med mešanimi pari. — J. Starman Kolesarji Save najboljši v Zenici — Na 120 kilometrov dolgi progi je nastopi* lo 75 kolesarjev. Iz Slovenije so nastopili le kolesarji Save iz Kranja. Zmagal je Beograjčan Rjankovič. Po startu sta bila v ospredju Lampič iz Save in Peric. Prvi je dobil tudi gorski cilj na Komarju. Do 30 kilometrov pred ciljem sta vodila Lam* pič in Polanec iz Save in prišla v cilj v času zmagovalca. Kavaš je bil trinajsti. Ekipno je zmagala Sava. — D. Humer Izidi gorenjske nogometne lige — Člani: Bohinj : Polet 1:0, Alples : Jesenice 1:5, Kondor : LTH 1:3, Tržič : Reteče 1:2, Jesenice : Tržič 5:0, LTH : Alpina 2:5, Polet : Lesce 1:2. Jeseničani imajo 20 točk, Lesce 18, Alpina 16 itd. Pionirji A skupi" na: Tržič : Bled 0:6, Lesce : Jesenice 0:8, Bled : Lesce 5:2, Bohinj : Tržič 4:5. Vodijo Jesenice 18 pred Bledom 14, Lescami 6 itd. Skupina B: LTH : Alpina 1:1, Polet: Alples 1:0, Alpina : Alples 1:2. Vodi Alples s 15 točkami pred LTH 13, Alpino 12 itd-— P. Novak 950 dinarjev. Prijave za vse tri tečaje sprejemajo na ZTKO Kranj, telefon 27-131 in 21-176, vsak dan od 7. do 9. ure. -dh Mihov smuk z Vršiča Kranjska gora — Člani krajevne organizacije ZB NOV in planinskega društva so skupaj s postajo GRS in toz-dom Žičnice priredili tradicionalni Mihov smuk z Vršiča. Start je bil pri Erjavčevi koči, zaradi novozapadlega snega pa je bila udeležba skromnejša. V posameznih kategorijah so zmagali: cicibani: Miha Kokalj, cicibanke: Erika Brojan, pionirji: Teodor Albreht, mladinci: Sašo Misotič, članice I: Betka Gregori, članice II: Nada Čufar, člani I: Božidar Tarman, člani II. Franci Mrak in veterani: Marko Pogačnik. J. Rabič Vabila, obvestila, prireditve Nogometaši Triglava doma, Naklo v goste — Nogometaši kranjskega Triglava bodo tokrat igrali doma z Rudarjem iz Titovega Velenja. Tekma bo v nedeljo ob 16.15 na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Nogometaši Nakla bodo gostovali v Dekanih. Igrali bodo tudi v ligah kranjske občinske nogometne zveze. V soboto ob 17. uri bodo igrali med člani Primskovo : Sava, Podbrezje : Kokrica, Bitnje : Šenčur, Britof : Mavčiče, Podgorje : Preddvor, Visoko : Velesovo, Grintavec : Hrastje in ob 15.30 Zarica : Trboje. V soboto ob 10. uri igrajo pri kadetih Britof: Jesenice, Naklo : Triglav in Sava : Alples, v pionirski konkurenci pa v soboto ob 15.30 Primskovo : Bitnje, Sava : Visoko, Naklo : Zarica, Šenčur : Mavčiče, Kokrica : Podbrezje in Britof : Triglav ob 14. uri. Mladinci igrajo v nedeljo ob 9.30. Pari: Naklo : Visoko, Mavčiče : Primskovo, Podbrezje : Bitnje in Trboje : Zarica. (dj) Planinski izlet v Slovenske gorice in Prekmurje — Planinsko društvo Kranj prireja v nedeljo, 20. aprila, planinski izlet v Slovenske gorice in Prekmurje. Odhod bo ob šestih zjutraj izpred hotela Creina v Kranju. Po-hodniki bodo obiskali Lenart v Slovenskih goricah, Mursko Soboto, Mart-jance, Prosenjakovce in Selo, Beltince in Gančane. Vsa pojasnila dajejo v pisarni PD Kranj, (jk) V Tržiču tokrat štafetni tek in spominski tek Boruta Berganta — V Tržiču so doslej ob občinskem prazniku prirejali poulični tek, ki pa ni bil nikdar posebno dobro obiskan. Za letos so se odločili drugače: organizirali bodo tek štafet v vseh kategorijah in I. spominski tek Boruta Berganta na 8 kilometrov. Prireditev se bo začela v petek, 25. aprila, ob 16.45. Sledili bodo štafetni teki pionirjev, pionirk, mladincev in mladink. Vsaka štafeta bo štela tri člane, vsak pa bo moral preteči od 600 do 1000 metrov. Ob 18. uri bo začetek spominskega teka. Prijave sprejemajo na TKS Tržič (telefon 50-342) do petka, 25. aprila do 12. ure. (J. Kikel) Maraton dveh mostov — Športno društvo Jakob Štucin prireja v nedeljo, 20. aprila, četrti Maraton dveh mostov. Proga bo dolga 21 kilometrov. Start bo ob 10. uri pri gasilskem domu v Hrastju. Prijave sprejemajo uro pred startom. Pokrovitelj tekmovanja je Agromehanika Kranj. šahisti za pokal Brnika — Šahovska sekcija Brnik prireja v nedeljo, 20. aprila, ob pol devetih dopoldne v dvorani gasilskega doma na Spodnjem Brniku odprto šahovsko prvenstvo za pokal Brnika. Pokrovitelj je KUD Brnik. Najboljše čakajo pokali in praktične nagrade. Udeleženci naj prinesejo s seboj šahovnice in šahovske ure. Dvoboj Loma in Jezerskega — ŠD Lom prireja v soboto, 19. aprila, ob 10. uri na planini Javornik tradicionalni dvoboj v veleslalomu med Lomom in Jezerskim. Rokometni spored — Jutri bo na sporedu 16. kolo slovenske rokometne lige. Rokometašice Alplesa bodo gostovale v Kočevju. V drugi moški republiški rokometni ligi bo jutri ob 19. uri tekma Peko : Dinos Slovan, v nedeljo ob 10. uri pa Preddvor : Inles. V drugi ženski republiški rokometni ligi bo jutri ob 18. uri tekma Preddvor : Cerkno. Dupljanke gostujejo v Izoli. Na sporedu bo tudi 14. kelo skupine center mladinske republiške rokometne lige. Jutri ob 17. uri bo tekma Križe : Dinos Slovan, ob 17.30 Peko :Termo-pol in ob 16. uri Žabnica : Šentvid. Med mladinkami igrajo jutri ob 16. uri Peko : Vevče, v nedeljo ob 10. uri pa Kranj : Alples. (J. K.) Memorial Srečka Trčka — Košarkarski klub Gorenja vas prireja turnir v spomin na tragično umrlega igralca Srečka Trčka. Turnir bo v nedeljo, 20. aprila, začel pa se bo ob pol devetih. Sodelujejo košarkarji Gorenje vasi, Cerkna, Etikete iz Žirov in Lokainvesta. fETEK. 18. APRILA 1983 OBVESTILA, OGLASI KAM .11. stran (mmmmmMLAS to KOM PAS JUGOSLAVIJA POČITNICE '86 prijave in informacije v vseh Kompasovih poslovalnicah. PRVOMAJSKE POČITNICE, lasten prevoz 30.4.-4. 5. morje (Umag, Poreč, Rovinj, Baška/Krk, Crikvenica, Selce, Novi Vinodolski, Bol/Brač, Jelsa/Hvar, Vela Luka/Korčula). KOMPASOVA ZIMA 85/86 spomladanska in prvomajska smuka. Hotel Kanin, hotel Alp in Kaninska vas, do 26. 4. za 7-dnevno bivanje tedenska brezplačna smučarska vozovnica. VALTHORENS - Francija, 26. 4.-3. 5., 7-dnevna smuka, bivanje v apartmajih in hotelu. KOMPAS KLUB - izšel je barvni KATALOG, aktivne klubske počitnice v SUTIVANU na Braču, v KO MIŽI in VISU, v NOVALJI in v prvem planinskem počitniškem klubu na ROGLI. VIKEND PROGRAMI Makedonija, Črna gora, Vis, Komati, Vojvodina, Mljet, Prekmurje, Goriška brda, Kamnik, Logarska dolina, So-telsko in Kumrovec. V maju in juniju — S hidrogliser-jem k sosedom (Padova—Ravenna—Rimini—San Marino) IZLETI ZA 1. MAJ Bol na Braču — za ljubitelje jadranja na deski, 29. 4 — 6 dni — organiziran prevoz Sarajevo—Mostar—Ljubuški, 30.4. — 4 dni Tri dežele — Tri Makedonije (Jug.—Bolg.—Grčija), 30. 4.-5 dni Praznični Ohrid, 1.5. — 4 dni Rogla, 30.4. — 5 dni Medeni teden na Sv. Štefanu, 27. 4.-8 dni Umag—Rimini—San Marino, 1.5. — 3 dni Vojvodina za praznik dela, 1. 5. — 3 dni Prvomajski prazniki na Brionih, 30. 4.-5 dni Jezera Makedonije, 25. 4. — 4 dni Ogled Hallevevega kometa — JAT in KOMPAS, 30. 4. SREČANJE ČLANOV AMD Slovenije, Crikveniško-Vino- dolska rivijera, 30. 4.-5 dni KOMPASOVO SREČANJE na VISU, 30. 4.-5 dni Sprejemamo naročila zaključenih skupin za ogled NACIONALNEGA PARKA BRIONI. Pokličite nas na tel. št.: 061/331-350 in 331-352. POČITNICE V TUJINI: ŠPANIJA - MALLORCA, IBIZA (eno-, dvo- ali večtedenski aranžmaji) — odhod vsak torek CIPER, GRČIJA - RODOS, KRETA MALTA, TUNIS, KUBA POTOVANJA '86 — katalog velikih potovanj v tujino IZLETI V TUJINO: Carigrad, 26.4. in 30.4.-5 dni, posebno letalo Sofija—Edirne—Carigrad, 26. in 30.4. — 5 dni Barcelona, 27. 4.-5 dni, posebno letalo Kuba, biser Karibov, 26. 4. — 12 dni Bordeaux—Pau—Tarbes—Lourdes, 30.4. — 5 dni 79.000 din INFORMACIJE PO TELEFONU: 061-327-761 in 326-453 (Miklošičeva 11, Ljubljana) 061-222-340, 222-345 in 331-342 (Titova 12, Ljubljana) Kompas Jugoslavija in Nama Ljubljana vabita, da obiščete novo poslovalnico Kompasa v veleblagovnici pri pošti v Ljubljani (pritličje, tel.: 221-878) in v Žalcu. Od 16. aprila do 15. maja TAPETE VETA NOVO: vzorci iz izvoznega programa UGODNO: tapete od 561,56 do 640 din TALNE IN STENSKE OBLOGE GRMEČ NOVO: IMPALA 3,3 mm in JUMBO 1.763 din UGODNO: IMPALA 2 mm 1.067 din Izkoristite brezplačen prevoz do 20 km fflsTRflIg,a9 Šved.' čno pečico in KINOPROJEKTOR, «S (064)26-150 ___*1> Prodam nov ŠTEDILNIK kOpP«J p^j buseh. Marn, Jegorovo predmestje J' ^ Škofja Loka___2^ "pdf Prodam dve leti star BOJLER, c0* ^JJ1 - Partizanskai* so dogovoru. Jereb, >kofja Loka Prodam novo SKRINJO gorenje 310 litrov, v garanciji, cena 11 s n^" Mlada Vukovič, Delavska 19, Kran|6ljj "p^f Prodam novo PISALNO MIZCfaTp^ in nov 80-litrski BOJLER z dvema flJL p-^. cema. Lamovec, Zg. Bitnje 60 pp1le»ect m i). PiPjJ Prodam kuhinjsko MIZO in <4 (svetlej V. Vlahoviča 10, Kranj Prodam 380 litrsko hladilno NJO, staro 4 leta. Tuga Vidmarja ^ GašperSič, Kranj__J| jg* Prodam kompletne KUHIN. ELEMENTE, tel.. (064) 34-337 ■S Prodam nov ŠTEDILNIK za centrj jjjj no etažno ogrevanje kiipersbusch 75.000 din. Jenko, Zasavska 40, ^rfc; Prodam dobro ohranjeno tri ^ staro OMARO za dnevno sobo, ofrk K<1^ na 3,6 m, cena 10 SM. Slavko Gorenja vas 129 Ugodno prodam novejšo r"ab'j^jj Q°rC( SPALNICO, tel: 22-418 Prodam kombinirani ŠTEDILNIK I • ro< plin, 2 elektr.) barvni TV iskra-rnO^|JJ J 2 elektr.) barvni TV iskra-m real ultra in HLADILNIK gorenje 5lJ iskra — corona, za 11 SM, tel. 83-951 Jesenice — popoldne Kotnik, Trojarjeva 37, kranj ^Jl^L/0' Prodam nov kombiniran STEDlD_jj .A A* SPALNICO (mahagonij), lepo oh" j JU njeno, ugodno prodam. Tel.: 50-518 , «o, v Kranju Ponudbe pod šifro MOŽNO DOPLAČILO_5178 Tričlanska družina nujno išče stano vanje v Kranju ali okolici. Ponudbe po telefonu 33-265, Košnik. (popoldne) lian.oprema Prodam SPALNICO, KAVČ in OMA RO. Tel.: 22-101_5111 Prodam zelo poceni rabljeno PEČ za centralno ogrevanje, 35.000 cal. tip Vreček Britof, in rabljen barvni TELE-VIZOR - gorenje. Golnik 108 5112 Prodam pralni stroj gorenje, 28.000 din, in SEDEŽNO GARNITURO Pod-vršček, Gubčeva 1, tel.: 37-140 - Kranj _5__13 Prodam 380-litrsko SKRINJO LTH, staro tri leta. Janko Marušič, Savska cesta 18, Kranj_5114 Prodam PEČ za etažno centralno kurjavo kiippersbusch, Grašič — Te- netiše 20, Golnik_5115 Prodam otroško POSTELJICO s po-steljnino in jogijem. Tel.. 24-162 5116 Prodam VIDEO RECORDER hitachi in kamero. Tel. 80-020_ TV — barvni gorenje, deloma pokvarjen, obnovljen PRALNI STROJ gorenje, in PEČ za centralno vvicssman-nemška, ugodno prodam, tel.: 27-921 (064)__^_5117 Poceni prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2, elektrika) štiri viseče OMARE 50 cm, pomožno OMARO 80 cm in POMIVALNO MIZO. Vukojevič, Podlubnik 153. Škofja Loka_ _ 5118 Kupim HAVBO za škodo 1001. PjjJ Lucič, Spodnji trg 23, Sk. Loka__jfef ^ Kupim JAGNJETA, težka od 12w> dalje/Telefon (064) 61-335 po 20. ^ \ % Kupim do 2 toni kvalitetnega^ Sj^j ^r v balah. Telefon 27-960 dopold^Tg"^ Jt Kupim MOTOR za simeo 1100. Wq % Staneta Žagarja 23, Kranj Jžf' Kupim AVTO za gradbeno PoS°JU Šifra 150 S M _ J^. S Kupim POLONEZA. Bele, StTzajljj Jj ja 29/A, Kranj, telefon 21-812 __Jfc7Jr>' Kupim samonakladalno PRI^^LaDaL SIP, 16 kubikov, lahko z manjšo naf0|ik 1 Malenski vrh 9, teie'-i ko. Primožič 65-186 Obveščam cenjen^ stranke, da spet spreje_ mam naročila za rolet« in žaluzije različnih barv. Roletarstvo NO' grašek, Milje 13, 6420» Šenčur, tel.:061-50-720- Prodam rjave JARKICE hisex 8 tednov. Helena Dobre, Loka 4, Tr^ .__----fjjj^ Prodam 10 dni staro TELE — simentalca. Žeje 12, Duplje __^r^ Prodam dva BIKCA, stara 14 dn^j PUNTE. Podbrezje 77, tel.: 70-189 °^ Prodam mesec dni staro TEL'^ sirr )ntalko. Tenetiše 29, Golnik Prodam KRAVO. Gorenja vas^ Reteče, Sk. Loka Prodam 10 dni starega BIKCA- *m ževo 7___—_Ti7ji^ Prodam manjše in večje PRASl^J Stanonik, Log 9, Sk. Loka_____-^j Prodam rjave JARKICE. Stanolar, Dražgoše 19, Železniki 8TKCA—=__5103 „.JOflaiR 8imentalca, starega 10 dni, 3) Ijhpji Hraše 49, Smlednik, tel.: 5104 Jb Mite8*iri PUSICE, težke od 100 »drioS ln BIKCA sivca, starega 5 tel.: (061) 831 -895 Kamnik 5105 I* wJ_??Tleto staro TELIČKO. Franc jfp^S5!o_22, Bled _5106 c,! ^Pai'PRASIČKE. Brezovica 3 sivega OSLA, tel. 5107 (061) 5108 sC^Ov? m,adiče, čistokrvne NEM-S«dn0v , ARJE z rodovnikom, stare 7 ti Mirko Bergelj, Žirovnica 60/A E---5__09 ,^arn več brejjn jARCEV. pOSa- nart 5110 ^^TALBOT SAMBA star 7 me-j^ejefgn 75-309 od 8.-10. ure ^iff8m. KOMBI FORD (dostavno j^'- primeren za obrt, v zelo do-8tanju. Kern, Partizanska 5, Hj — mju. *ern, Partizanska , >Cfc=---- _4507 ^LSpS1? JUG0 45, letnik 1984, in pet f*jST?A. Dvnrio Rfi PorLIio AAQQ _Dyorje 56, Cerklje 4499 /nič karambolirano vozno ZA-u '50, letnik 1978. Visoče 5, Tržič _4816 fete pORD-TAUNUS 1.3, letnik Benedikova 4935 l S^^i^bnik 292, Šk. Loka 4932 S d^D,AN0-'etnik 1978, registri-\i Ji,3/1986, ali za rezervne dele, »Idn« 1 °dvorska 17, tel.: 77-107 po- i ^j^—. _4933 /RL8toaIn. MOPED tomos - 14 M, ^^22-910 _4934 SrvI? R-4' 'etnik 1978, na novo ^ngažlzr Tomo Jaietj ^ zastavo 101 po delih. (L no«n popoldne. Sedlar, Britof Lfe-^-__ _4936 ^kVl) LADO 1200, letnik 1975 -K^Tjo r?'lrana prva leva stran. Tel.: fe^SPoIdne _4937 !^078nri DIANO, letnik 1979, tel.: ^L^rr-r_—_^3J D Pre^L^O.'etnik 1982, beig bar-Rfjj 4,^ih 41.000 km, registrirana ^^3gZ_t8l.: 23-464_4939 5*na *Jn ZASTAVO 101, letnik 1983, ~a 9 SM in BMVV2000 TI za ?r«ftko Petkovšek, Pot v Bitnje 4940 prodam OPEL-ASCONA ^ra„ J* ohranjeno, letnik 1975, regi-Hii" ^ild»n»^no nevozno za rezervne de-^*ion»Mekiš' Gozd-Martuljek 42-A, ■ li^E!k__ 4941 Xc« ° pr°dam MOTOR, star štiri 14 M. Zdravko Dolinšek. Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, Šenčur, Sveteljeva 22_ 4949 Prodam TOMOS AVTOMATIC, le-tnik 1983. Galetova 7, Kokrica 4950 Prodam skoraj nov TOMOS 14 M, registriran do marca 1987. Edi Repinc, Križe 91_4951 Prodam ZASTAVO 101 comfort, letnik 1980. Pušavec, Ovsiše 14, Podnart, tel.: 70-060_4952 Prodam JUGO 45, letnik 1982, Pred- dvor 24, tel.:45-367_4953 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, prevoženih 67.000 km, gara- žirana. Pod Šijo 4, Tržič_4954 Prodam 126-P, letnik 1980, in 126-P, letnik 1981. Hočevar, Smledniška 120, Kranj, čirče_4955 Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, Šenčur, Sveteljeva 1_ 4956 Prodam štiri VRATA za Z-101. Šutić, Savska 18, Kranj__4957 Prodam TOMOS E-90. Žibert, Križe 20/B, Tržič_4958 Prodam R-4TLS, letnik 1983, Kalan, Suha 2, Kranj_4959 Prodam GOLFA, tel.: 39-152 4960 Prodam MOTOR z menjalnikom za ZASTAVO 750 M. Zorman, Hrib 28, Preddvor, tel.:45-109_496_ Prodam MOTOR 126-P, letnik 1981, 40.000 km, za 90.000 din in štiri lita platišča 175x13 z ohranjenimi gumami, za 75.000.— din, tel.: 80-009, Tone, po 19. uri_4962 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Jure Frelih, Begunjska 9, Kranj 4963 Ugodno prodam MOTOR-avtomatic 3 M. Iztok Belec, Zg. Bitnje 120, Žabni- ca _4964 R-4, marec 1983, 31.000 km, z vlečno kljuko, ugodno prodam, tel.: 24-448 _4965 Prodam FIAT 128 sport, letnik 1975, potreben manjšega popravila. Dimčo Malčov, Trg Prešernove brigade 8, Pla- nina lll-Kranj_4966 Prodam FIAT 750, letnik 1974, obnovljen, registriran do aprila 1987, za 16 milijonov. Koželj, Zalog 60, Cerklje _ 4967 Prodam širša kovinska PLATIŠČA z novimi gumami, 155x13, Milan Žon- tar, Šutna 54_4968 Prodam ZASTAVO 101 1300 confort, dodatno opremljena, letnik 1982. Rafo Žgajnar, Kranj, Levstikova 3_4969 Prodam ŠKODO 120, letnik 1979. Pristava 17/A_4970 Solidno ohranjen R-12, letnik 1976, prodam, cena 50 SM. Konc, Poljšica Podnart_4971 Prodam R-4 TL special, letnik 1978, registriran do marca 1987. Ferjan, Lu- že16, Šenčur_4972 AMI-8, vozen, neregistriran, pro dam. Sp. Brnik 47_4973 Prodam MOTOR BMW R 65, letnik 1983, z dodatno opremo, in FIAT 125, nevozen, lahko tudi po delih, tel. (064) 47-401 popoldne_4974 Prodam ZASTAV0101, komfort, prevoženih 27.000 km. Ogled vsak dan. Brane Kos, Frankovo naselje 69, Šk. Loka_4975 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975-ugodno. Pintar, Hotavlje 21, Go- renja vas_4976 ZASTAVO 750, staro 18 mesecev, prodam, tel.: 60-302 popoldne 4977 MOPED tomos-3 AVTOMATIK, rabljen, prodam. Tel.: 60-302, popoldne _4978 Prodam COMMODORE 64 in kase-tnik 1531 (še v garanciji) ter JOU STICK OUICKSHOOT I., pet kaset s programi in literaturo (prvi in drugi korak C-64, basic in strojno programiranje C-64 in 18 izvodov revije Moj mi-kro, cena 11 SM, tel.: 69-300 int. 64 do- poldne_4979 Prodam MOTOR APN-4, avtomatik, 3 M, čelado nolan in ledvični pas. Ja nez Triler, Sv. Duh 8, Škofja Loka 4980 Prodam KOMBI rURGON Zastava 435 F. Telefon 23-338 Prodam ZASTAVO 1979. Lebar, Britof 72 101 C, letnik 4981 ZASTAVO 101, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam, tel. (064) 33-316 4982 Prodam R-4, letnik 1983 Tel.: 24-223 ugodno. 4983 oh v '"* Zdravko Dolinšek, k U^pSgkjj 20, Preddvor 4942 fk I97I0 Prodam ZASTAVO 101, le-3$1ft l?- Hudokmet, Juleta Gabrov-Pr^-^nj 4943 ^Td^V 1200, letnik 1975, Češ frbl^ffgjgrt _4944 !*M ?. 8- 'etnik 1980, prodam za ^ " *tern, Kranj, Mlekarska 17, Čir-%?a----__4945 5 C!°101 c-letnik 1981 -dodat" v^]8 ^'Jeno, ugodno prodam. Tel.: o3>~~-___ 4946 fctirJ!? USTAVO 101, letnik 1982, x*niki 2 vgrajenim radiom in 3 ^A%^J3-925 4947 ^87» 0 101 • 'etnik 1973, karoseri-^jj^rodam, tel.: 47-456 4948 Poceni prodam AUDI 100, letnik 1970, po delih, motor dober. Hrastje 204, Kranj_4984 GOLF, letnik 1977, nov, odlično ohranjen, z dodatno opremo, prodam. Eržen, Zabukovje 2, Zg. Besnica 4985 Prodam VW 1200, starejši letnik, v zelo dobrem stanju, telefon 26-731 _4986 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978. Ažman Marija, Gorenjska cesta 8, Na-kjo_4987 Prodam avto OPEL-ASCONA 16, letnik 1974, ohranjen. Popovič, Tončka Dežmana 8, Kranj_4988 Prodam KOMBI - FURGON zastava, letnik 1979, registriran do februarja 1987. Informacije po tel.. (061) 843-025 _4989 Nov MOPED tomos in otroško KO-LO prodam, tel.: 62-708_4990 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Vidic, Preddvor 32_49JH Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Ogled v soboto, Jelka — Staneta Ža garja 34, Radovljica_4992 Prodam FIAT 126, letnik 1980, prevoženih 60.000 km, lahko na ček za gradbeni material. Zapoge 11, Vodice _4993 Prodam BMVV 1602. Jože Pasar, Podlubnik 159, Škofja Loka 4994 Prodam ZASTAVO 750, poceni, dobro ohranjeno. Velesovo 6, Cerklje 4995 Prodam LADO 1200, tel.: 39-057 4996 Prodam R-4, letnik 1978, tel.: 45-414, po 15. uri_4997 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, registrirana do decembra 1986. Pisek, Obrne 8, Boh. Bela_4998 Prodam MOPED TLS 14, prevoženih 10.000 km, in moško KOLO. Golniška 62, Kranj - Mlaka_4999 Prodam JUGO 45, letnik 1983. Za-savska 49/B, Orehek — Ribnikar 5000 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, prenovljena in dobro ohranjena. Informacije po tel.: 22-733, 17. in 18. aprila ter med tednom tel.: 33-809 od 16.-18. ure_5001 Prodam AMI 8, celega za dele. Haf-narjeva pot 20, Kranj_5002 Prodam ZASTAVO 101 GTL 55 s pe tirni vrati — še v garanciji. Ribno 38/A, Bled_5003 R-4, neregistriran, letnik 1976, prodam. Rakar, Savska cesta 3, Kranj _5004 Prodam FORD ESCORT, starejši, obnovljen, motor po generalni, tel.: 25-678_5005 FIČKA 850, letnik 1981, in R-16 prodam, telefon 34-409_5006 Prodam ZASTAVO 750, registracija 1976. Ogled vsak dan od 15. do 20. ure. Stražiška 18, Stražišče — Kranj 5007 Prodam R-4 TL, letnik 1977, pločevina obnovljena. Informacije po tel. 75-752 od 18. do 21. ure_5008 Prodam ZASTAVO 101, obnovljena, letnik 1977. Avgust Doljak, Trata 7, Škofja Loka, tel.: 62-046_5009 Ugodno prodam registrirano ŠKO-DO, letnik 1978, in termopan stekla za okna in vrata različnih dimenzij. Informacije po tel. 60-141 v večernih urah. _5010 Prodam 126-P, letnik 1977. Jože Dvoršak, Savska c. 2, Lesce_5011 Prodam VW variant in ZASTAVO 750 oba neregistrirana. Nučič Dolina 7, Tržič_5012 Prodam RENAULT 5 TL. Ogled v soboto in nedeljo dopoldne. Nevenka Lebar, Prisojna 7, Bled_5013 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, prevoženih 70.000 km. Informaci-je po tel.:69-103_5014 R-12 prodam. Dovje 27, Mojstrana _5015 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980. Predosije 49_5016 Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, le-tnik1983, tel.:37-108_5017 Prodam R-4, letnik 1975. Vidmarjeva 1, Kranj, tel. 27-562_5018 Prodam ZASTAVO 128, letnik 1982. Vehovec, Valjavčeva 14, Kranj 5019 Prodam temno modro ZASTAVO 101, letnik 1983, tel.: 24-904 ali 89-024 _5020 Prodam ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1983 — november. Tone Javornik, Pangeršica 5, Golnik_5021 Prodam ZASTAVO - kombi 450 L, letnik 1980, cena 20 SM. Cveto Zlate, Voglje 4, tel.:49-177_5022 Prodam dobro ohranjeno in garaži rano 101, letnik 1978. Bešter, Brezje pri Tržiču 23_5023 Prodam GOLF, letnik 1977. Desim Pašič, Hrušica 170, Jesenice, vsak dan popoldne.__5024 Ugodno prodam CITROEN GS, letnik 1978. Drago Galjot, Sr. vas 31 (ga silski dom) Šenčur _5025 Prodam VESPO P 200 X, rdečo. Dor-farje 16, Žabnica_5026 Ugodno prodam dve leti star R-4 GTL (garažiran) tel: 28-245 5027 Prodam ZASTAVO 101 special, le tnik1982, tel.:42-639_5028 ZASTAVO 750 prodam. Bešter, Les-ce na Trati 8, tel.: 75-249_5029 Ugodno prodam R-12, letnik 1975. Drnovšek, Virmaše 98, Sk. Loka 5030 Prodam R-4 GTL, letnik 1982. Franc Dežman. Brezje 39, tel.:79-001 5031 Prodam odlično ohranjen MOTOR 15 SL, tel. (064) 76-448_5032 DIANO, 1979, zelo dobro ohranjeno, prodam, tel.:82-109_5033 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1981, registrirana do 15.4. 1987, Štupnikar, Šutna 4, Žabnica, tel.: 44-594 od 15. ure dalje_5034 Prodam R-18 TU, nov, za 330 SM, tel.:79-018_5035 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1978. Vrhovnik, Mlaka 49, Kranj _5036 Prodam ZASTAVO 101 confort, letnik 1982. Informacije po telefonu 79- 739_5037 Prodam LADO 1600, prevoženih 43.000 km. Bodešče 6, Bled_5038 ZASTAVO 1100, letnik 1982, prevoženih 30.000 km, registrirana 15.4. 1986, garažirana, z dodatno opremo, prodam. Telefon dopoldne (061) 315-522 int. 71, popoldne (064) 60-162 _5039 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1979. Miro Porenta, Hraše 23, Smlednik_5040 Prodam VOLKSVVAGEN 1200, letnik 1976. Stane Nikolov, Cankarjeva 46/3, Radovljica, tel.:77-027_5041 Prodam Z-750, registrirana do konca septembra, za 18 SM. Zdeno Oblak, Trebija 28, Gorenja vas, tel.: 69-030, int. 29, dopoldne._5042 Prodam MOPED 15 SLC star 1 leto. Vili Radič, Ljubno 35, Podnart 5043 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirana do konca leta, Pipanova 36, Šenčur_5044 R-4 prodam celega ali po delih, tel.: 51 -982 (064) _5045 Prodam moped TOMOS 15 SLC. Miro Ferjan, Žirovnica 32/A, telefon 80- 541_5046 Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1976, s plinsko napravo. Tone Sušnik, HotemaŽ3 89_5047 Prodam R-4 TL, letnik 1977, in novo karoserijo za R-4 TL, telefon. 69-427 _5048 Osebni avto ALFA — SUD super 1.3, letnik 1978, prodam. Delavska 19, Šenčur_5049 Zelo ugodno prodam osebni avto FIAT — 124 caravan, letnik 1969. Tone Sedej, Racovnik 48, Železniki, tel.: 66-266 _5050 R-4, letnik 1974, registriran do februarja 1987, prodam, telefon: (064) 66-977_<_5051 GOLF 1979, rdeč, prodam. Informacije dopoldne (064) 77-945, popoldne 74-552 5052 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Martin Korošec, Sp. Lipnica 23 pri Kamni gorici, tel. (064) 75-676 5053 Poceni prodam FIAT 132 v odličnem stanju, registriran celo leto, tel.: 43-160_5054 ZASTAVO — 750, letnik december 1973, generalno obnovljeno, registrirano in garažirano, ugodno prodam. Za-lokar. Trg svobode 9, Tržič — po 14. uri._5055 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980, ohranjeno, brezhibno. Podreča 24, Mavčiče__5056 PRIMO — dobro, obnovljeno, regi-strirano, prodam, tel.: 25-635 5057 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1983, prevoženih 40.000 km. Rado Zupan, Kropa 10 _5058 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1982. Informacije v petek po telefonu 47-248 od 16. do 20. ure_5059 JUGO 45, rumen, letnik 1984, pro-dam.tel.. (064) 24-442_ 5060 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979, Bodešče 17, Bled_5061 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980. Zg. Brnik 6, Cerklje_5062 Prodam ZASTAVO 128, letnik 1984. Bernarda Perkon, Frankovo nas. 168, Sk. Loka, vsak dan po 15. uri. 5063 Prodam FIAT 125-P, letnik 1976, zelo ohranjen, dirkalno KOLO senior — moško in vlečnico tomos z 280 m vrvi. Ivan Klanjšek, Staneta Žagarja 24, Kranj (popoldne)_5064 Prodam osebni avto R-5, prevoženih 96.000 km, letnik 1975, tel.: 83-721, od 18. do 20. ure_5065 Prodam »katrco« v dobrem stanju, prevoženih 56.000 km, registrirana do konca marca 1987, za 45 SM. Tržič, Virje 36, tel. 50-476_5066 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirana do marca 1986. Franci Po gačar, Zg. Gorje 9, tel.: 81-231 int. 21 -99 dopoldne_5067 Ugodno prodam dve letni GUMI 13x165 in drobne rezervne dele za vvartburga, tel.: (064) 83-867 5068 Prodam VW 1200, registriran do marca 1987. Kranj, Planina 18, Krgovič _5069 Prodam LADO niva (letnik junij 84). Bojan Robljek, Kranj, Golniška 48. Prodam Z 101 GTL, letnik 83. Marija Zagoršek, Rateče 94, Planica._ Ugodno prodam OPEL REKORD 1700 v voznem stanju neregistriran celega ali po delih. Ogled v soboto cel dan Poljšica 23, Podnart_ JEEP diesel prodam. Telefon 24-855 zaposlitve Takoj zaposlim dva strojna KLJUČAVNIČARJA in STROJNEGA TEHNIKA. OD po dogovoru. Tlačno livarstvo Berčič, tel. (064) 60-816 od 16. do 19. ure_4846 Zaposlim DELAVKO za vnos podatkov na IBM — disketi, s prakso. Helena Tušek, Stara Loka 74, Škofja Loka _ 5194 Zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA ali delavca za priučitev. Ključavničarstvo Peklaj, Puštal 46/A, telefon 62-052 Šk. Loka_5195 Potrebujemo ljudi za OKOPAVANJE vrtnih jagod. Marija Šušteršič, Šenčur, Mlakarjeva 75 (Planjava)_5196 Iščemo nove sodelavke in sodelavce za prodajo priročnikov na področju Slovenije. Navedite kratek življenjepis. Šifra: Honorarno delo_5197 Zaposlim ČISTILKO. Telefon 42-530 _5198 Kozmetični salon v Kranju sprejme KOZMETIČARKO. Informacije po telefonu (064) 28-839 dopoldne, (064) 21-335 popoldne_5199 Redno ali sezonsko zaposlitev dobita ženski ali moška na kmetiji, vrtnariji. Hrana in stanovanje v hiši. Janko Aljančič, Križe 16_5200 Takoj zaposlim KV ali PKV delavca v kovinski stroki. Telefon 47-404 5201 Pašna skupnost Dobrča išče PASTIRJA za pašo in urejanje planine v sezoni 1986 na Dobrči. Informacije po telefonu 75-752 od 19. do 21. ure, Avsenek_5202 Takoj zaposlim delavca na ekscentrični stiskalnici. Kalan, Žabnica 84 _5203 Iščem delo na dom. Ponudbe pod šifro DELO_5204 V popoldanskem času sprejmem kakršnokoli delo, lahko tudi na dom, telefon 33-881_5205 Iščem ZIDARSKO DELO: zidavo hiše, omet fasade — privatnik Bitiči, telefon 22-624 Primskovo od 18. do 21. ure_5206 Iščem delo kot KV avtomehanik. Vsak dan, naslov: Jefimič, Blejska c. 13r Tržič 5207 OBVICTHA ROLETE: lesene, plastične, žaluzije in popravila naročite Špilerjevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel. (064) 75-610__4658 IVAN TUŠEK - DREVESNICA OKRASNIH RASTLIN, VODICE nad Ljubljano, ponuja za pomladno sajenje veliko lepih rastlin za vrtove, parke in grobove. Med drugim: MAGNOLIJE [tri sorte), JAPONSKE ČEŠNJE, RDE-ČELISTNE JAVORJE, RDEČELISTNI RUJ itd. ter koničaste SMREKE, SRE BRNE SMREKE, PRITLIKAVE in SRE BRNE BORE, več vrst TISE in razne IGLAVCE za meje. Odprto vsak delav nikod 8. do 18. ure_4659 VELIKA IZBIRA bršljink in vse osta-lo. Vrtnarija Lesce, Begunjska 9 5189 Sprejemam naročila za nakladanje gramoza, prsti, izkopa greznic, vodo-voda itd. Kvalitetno in poceni 5190 SERVIS in POPRAVILA pralnih strojev Ei-NIŠ, Gorenje ter AEG peči se priporoča Edo Kuželj, Pot za krajem 24, Orehek, Kranj_5191 Opravljam VRTANJE za centralno kurjavo in DOLBUENJE (štemanje) za elektriko in vodovod, tel.: 50-530 5192 če vaša kopalna kad ali tuš kažeta znake dotrajanosti, se odločite za novo emajlno prevleko v različnih barvnih odtenkih in kopalna kad ali tuš bost . dobila nov sijaj. Informacije po te lefonu (064) 50-824_5193 Janez Gašperlin, roj. 26.7. 1941 v Ljubljani, stanujoč Selo 50, Ihan p. Domžale 61230. izjavljam, da nisem plačnik dolgov svoje žene Ane Gašperlin, roj. 2. 8. 1949 v Selu pri Ihanu, ki stanuje pri tov. Janezu Krivcu, Ljub-no 14, Podnart._5213 Prodam barvni televizor gorenje za 70.000. Stane Odar, Alpska 19, Bled, telefon 77-910 (dopoldne)_ lokali Oddam PROSTOR, približno 40 m1, za skladišče ali mirno obrt s telefonom. Kranj, Valjavčeva 29, tel.. 21-882 5187 OSTALO MLADINSKI PLES v Delavskem domu v Kranju. Vsak PETEK in SOBOTO ob 20. uri. VABI VAS PLESNI KLUB. ___3344 PLESNI TEČAJI v Radovljici - v dvorani Delavske univerze se začnejo v PETEK, 18.4., (vaje vsak petek): 17.30 ZAČETNI TEČAJ za mladino, 19. uri NADALJEVALNI TEČAJ, 20.30 ZAČETNI TEČAJ za starejše. Vpis v Delavski univerzi pol ure pred začetkom_4853 šahovska sekcija Brnik organizira odprto ŠAHOVSKO PRVENSTVO za prehodni pokal Brnika. Turnir bo v NEDELJO, 20. APRILA, ob 8.30 v dvorani gasilskega doma Sp. Brnik. VABLJE Nil 5188 Varstvo za dveletno deklico od 7. do 14. ure iščem, julij—september občasno, od oktobra redno. Šifra: Pod Plevno_5208 Iščem pomoč pri čiščenju stanovanja enkrat tedensko, šifra: Škofja Loka_5209 Iščem INŠTRUKTORJA za ruščino za 1., 2. in 3. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja, tel.: (064) 79-039 _5210 Pletem vse vrste ročno pletenih izdelkov, od dekliških oblek dalje, kvalitetno in poceni. Sprejemam naročila za unikate ročnega pletenja. Telefon 37-120_5211 Iščemo postrežnico, tudi za poletni čas, po nekaj dni na teden. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pošljite na A. Sodnik, Gradnikova 3, Radovljca ali po telefonu 75-280_5212 DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 19. aprila, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA Od 7. do 18. ure bodo odprte: SP pri Petrčku, Kranj, SP Vodovodni stolp Kranj, SP Zlato polje, PC Planina II in SP Planina-cen-ter, PC Britof, SP Labore, Kranj, SP Preddvor, SP Hrib Preddvor, PC Klanec Kranj, SP Kočna, Jezersko, SP Storžič, Kranj, od 8. do 12. ure: Diskont Naklo, od 7. do 17. ure: SP Šenčur, SP Cerklje, od 7. od 16. ure: SP Klemenček Duplje V SPOMIN Tiho, kakor si živel, brez slovesa si odšel, leto dni že v grobu spiš, a med nami še živiš. 20. aprila 1986 mineva eno leto od boleče in prerane izgube našega dobrega moža, očeta in dedka ALBINA ZEVNIKA Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in prižigate sveče, najlepša hvala. VSI, KI GA IMAMO RADI Kranj, 20. aprila 1986 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast ANTON SREBRNJAK, st. Pogreb bo danes, 18. aprila.ob 15.30 na Blejski Dobravi. Do pogreba leži v mrliški vežici št. 1 na Blejski Dobravi. Žalujoči: žena Jelka, otroci Martina, Jožica in Tone z družinami Blejska Dobrava, 16. aprila 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame FRANČIŠKE ŠTER roj. Čebuli se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v teh dneh sočustvovali z nami, mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in zasuli njen grob z venci in cvetjem. Za pozornost, številne pisne in ustne izraze sožalja ter podarjene vence in cvetje velja še posebna zahvala sosedom z Visokega, kolektivom Živila, tozd Veleprodaja, tozd Elektro Kranj, podjetju za ptt promet Kranj DSSS, ZZB Visoko in DU Šenčur. Iskrena hvala tudi č. g. župniku iz Šenčurja za pogrebni obred, pevcem za petje žalostink in osebju intenzivne nege bolnišnice Golnik. Posebno zahvalo smo za nepopisno požrtvovalnost in pomoč v času njene bolezni dolžni dr. Bavdku. VSEM, KI STE BILI NAŠI MAMI V ŽIVLJENJU NAKLONJENI IN STE JO IMELI RADI, ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 26. marca 1986 Po sledi Zabavnikovega natečaja Moja znamka na tvojem pismu Znamka po Tanjini risbi Kranj, aprila — V začetku letošnjega leta je PTT Jugoslavije v Politikinem Zabavniku razpisala natečaj za risbo, ki naj bi prikazala razvoj pošte do danes. Na osnovi znamke bodo tiskali jugoslovansko znamko v okviru mednarodne serije znamk z otroških risb, »Radost Evrope«. 8000 risb je prišlo v Beograd iz vseh koncev Jugoslavije, najboljša risba, ki so jo izbrali za tiskanje znamke, je iz Kranja. Narisala jo je Tanja Faletič iz 7. a razreda osnovne šole Simona Jenka. Zakaj je žirijo njena risba tako prevzela? Večina otrok je risala računalnike in prikazovala pomen elektronike v današnji pošti. Tanja pa je segla daleč v zgodovino pošte in sporočil: zemeljsko kroglo je vzela za osnovo in maratonca, ki je ponesel z Maratonskega polja v Atene vest o grški zmagi, pa dva goloba, svetlega in temnega, v ospredju pa so moderni sporočilni mediji: okrogle poštne antene, ženska s slušalkami, nakazana elektronika ... Risba je ostala v Beogradu, oktobra bo znamka natiskana in takrat bomo tudi mi lahko ocenjevali Tanjino mojstrovino. Zasnovo za znamko je narisala v temperi, in sicer v dveh barvah, modri in oranžni. Žirija je podelila po tri prve, druge in tretje nagrade. Prve nagrade gredo v Kranj, Skopje in Beograd, tiskali bodo le Tanjino risbo. Tanja je dobila zlato medaljo, zbirko znamk in 5-dnevni izlet v Solun in Atene za dve osebi. Za prvomajske praznike bosta šli na potovanje s tovarišico za risanje, Jolando Pibernik. Tudi po medaljo v Beograd bosta šli 25. maja skupaj. Prisrčne čestitke obema! D. Dolenc V nedeljo se bodo odločali v krajevni skupnosti Brezje Podpora sprejetega programa - Brezje, 17. aprila — Podobno kot pred štirinajstimi dnevi v krajevni skupnosti Srednja Dobrava se bodo v nedeljo tudi krajani v krajevni skupnosti Brezje v radovljiški občini že na tretjem referendumu odločali o samoprispevku. Tokrat so v programu poslovilne vežice, modernizacija krajevnih cest in sofinanciranje gradnje požarnega bazena. Jutri na Gorenjskem sejmu Gorenjska razstava haflingerjev Kranj, 16. aprila — Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske je za letošnji kmetijsko-gozdarski sejem v Kranju pripravil razstavo konj haflingerjev. Na njej bo sodelovalo — kot je dejal mag. Peter Kunstelj, vodja selekcijske službe v zavodu — blizu štirideset konj z Gorenjske: pet plemenskih žrebcev, med katerimi bodo štirje iz domače reje ter en iz uvoza — žrebec Aleksander, ki je šest let plemenil na Gorenjskem, zdaj pa je v Mozirju, 15 do 20 plemenskih kobil (nekatere med njimi bodo z žrebički) ter razen teh še žrebci in žrebice, stare od enega do treh let. Rastava bo omogočila primerjavo med doma zrejeni-mi in uvoženimi konji in odgovorila na vprašanje, kako se rejski cilji uresničujejo na Gorenjskem. Ocenjevanje konj se bo začelo ob devetih dopoldne, ob pol dvanajstih bo otvoritev s kulturnim programom, zatem pa predstavitev nagrajenih živali in podelitev priznanj najuspešnejšim rejcem, (cz) Že dvakrat so se krajani v krajevni skupnosti Brezje z naselji Brezje, Črnivec, Dobro polje, Noše in Peračica v radovljiški občini na referendumu odločali za samoprispevek. Prvič 1976. leta, ko so zbirali denar za gradnjo Doma družbenih organizacij, drugič pa 1981. leta ko so z zbranim denarjem pokrili vse stroške in odplačali posojila ter komunalno urejali posamezna naselja. V nedeljo se bodo odločali tretjič. »Sklep o razpisu referenduma, ki bo v nedeljo, 20. aprila (glasovanje bo tokrat v Domu družbenih organizacij na Brezjah), je zbor občanov sprejel 31. marca,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Toman. »Glasovali bomo o samoprispevku za gradnjo poslovilnih vežic, modernizacijo krajevnih cest in za sofinanciranje gradnje požarnega bazena. Že velikokrat so v krajevni skupnosti rekli, da je treba zgraditi poslovilne vežice. Želijo modernizirati nekatera makadamska cestišča. Za boljšo požarno varnost pa je gasilsko društvo dalo pobudo za gradnjo požarnega bazena za zahodni del Brezij in Noš. Če bo referendum v nedeljo uspel, bodo 80 odstotkov zbranega denarja namenili za poslovilne vežice, razliko pa za sofinanciranje ostalih del.« Uvedba tretjega samoprispevka bi pomenila samo podaljšanje sedanjega, ki se izteka prihodnji mesec. Zaposleni bi namreč še naprej plačevali 1 odstotek od osebnega dohodka, samostojni obrtniki in tisti, ki se jim davek odmerja po dejansko doseženem dohodku od drugih gospodarskih in intelektualnih storitev, pa 1 odstotek od doseženega dohodka. Prav tako bi 1 odstotek od odmerjenega davka plačevali krajani, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, kmetje pa 1 odstotek od katastrskega dohodka. 1 odstotek naj bi prispevali tudi upokojenci od pokojnine. »V minulem obdobju smo v naši krajevni skupnosti s samoprispevkom in drugimi akcijami veliko naredili,« ugotavlja Anton Toman. „Plaćali smo še manjkajočih 8 milijonov dinarjev za gradnjo doma, urejali smo ceste in krajevno razsvetljavo. Z dodatnim prispevkom in z delom smo zgradili še NESREČE Našli truplo utopljenega Vintgar, 15. aprila — Po desetih dneh, odkar se je v soteski Vintgar ponesrečil 71-letni Franc Lipovec, ki je bil pleskal most nad Radovno, so radovljiški in jeseniški potapljači znova preiskali strugo Radovne. Sredi dopoldneva so izpod slapa Šum potegnili truplo ponesrečenca. Zagozdeno je bilo pod skalo za slapom. Prepir se je končal s smrtjo Lesce, 16. aprila — V gostišču Turist v Lescah sta se tega dne mudila 31-letni Muhamed T. iz okolice Go-stivara, ki začasno živi na Bledu, in 39-letni domačin Marjan Š. Zapletla sta se v prepir glede plačila zapitka in Muhamed je povabil Marjana na obračun na dvorišču lokala. Zunaj je slednji dohitel Muhameda in ga udaril, napadeni je padel in obležal. Ker se ni ganil, so mu na pomoč prihiteli trije sostanovalci z Bleda, 24-letni So motilni momenti ljudje? Poročilo o razmerah v blejskem Inženiringu od 1. decembra 1985 dalje: »Medsebojni delovni odnosi so se z zamenjavo kadrov popravili in so sedaj na nivoju normalnih medsebojnih odnosov kulturnih ljudi. Obstajajo še nekateri motilni momenti, ki pa jih bomo odpravili.« Vse kaže, da v Inženiringu niso le mojstri za medsebojne odnose, temveč tudi za pisanje poročil. Ne znam si razlagati pojma »motilni momenti«. Če jih pri medsebojnih odnosih moti pretiran hrup s ceste ali preglasna glasba iz radijskega sprejemnika, potem teh »momentov« ne bo težko odpraviti; težje bo, če gre za ljudi, ki niso vsem po meri in jih bo treba postaviti čez prag. Pri denarju se neha Vas zanima, dragi Kranjčani, zakaj vam obvestila o današnjem odvozu kosovnega odpadnega materiala niso prinesli poštarji? Ker so tako pre-klemano dragi in so svoje usluge za isto delo od lani podražili kar za 1000 odstotkov. Prav ste prebrali, tisoč! Lani je Turistično društvo Kranj, ki skrbi za razpečevanje letakov, plačalo za poštno dostavo 8000 letakov v kranjske domove 13 tisoč dinarjev, letos pa bi za 6000 letakov moralo plačati kar 120 tisoč dinarjev. Ker so se poštarji tako židovsko obnašali, ne bodo dobili niti prebite pare; obvestila so v krajevnih skupnostih raznosili otroci in mladinci. Beriša A., 19-letni Ramiz H. in 18-le-tni Hajriz H. Prvi je Marjana udaril, zato je padel in se potolkel po glavi, nato pa ga je začel obdelovati z brcami, pomagal pa mu je tudi Ramiz H. Marjan Š. je pretepen obležal in zaradi hudih poškodb na glavi umrl na kraju dogodka. Povozila neprevidnega pešca Škofja Loka, 15. aprila — Ob 22. uri se je v križišču pri Lipici zgodila prometna nesreča, v kateri je bil hudo ranjen pešec, 77-letni Janez Križaj z Godešiča. Prečkal je cesto, tedaj pa ga je z osebnim avtom zadela voznica Rozalija Kemperle, stara 50 let, iz Škofje Loke, ki ga v temi ni bila opazila. Hudo ranjenega pešca so odpeljali v Klinični center v Ljubljano. D. Ž. primarno telefonsko omrežje, tako da ima telefon danes skoraj vsaka hiša v vsakem naselju v krajevni skupnosti. Pred akcijo so bili v krajevni skupnosti trije telefoni, zdaj pa jih je 145. Prav v tej akciji se je pokazala izredna darnost, saj je v Peračici dobila tel* tudi hiša, ki je kar 1300 metrov od» ljena od najbližje sosede. . Program, za katerega se bomo v. deljo odločali na referendumu, Je kaj zahteven. Vsi vemo, da ga m0t*Z uresničiti. Zato odločitev za samOr spevek pomeni tudi podporo že sp1*? temu programu za to srednjeročno™ dobje.« A. Žal«* GLASOVA ANKETA Le tako bomo naredili še več Cveto Pohar, predsednik krajevne konference SZDL Brezje: »Razmišljanja, kako se lotiti gradnje mrliških vežic, so bila v zadnjih dveh letih skoraj na vseh dnevnih redih različnih sestankov v krajevni skupnosti. Na zadnjih treh zborih so krajani predlagali razpis referenduma. Zanj smo se odločili na zadnjem zboru, 31. marca. Menili pa smo, da je treba urediti tudi cesto od Brezij do Cvenkljeve žage in pomagati pri gradnji požarnega bazena. Ce se bodo krajani odločili za samoprispevek, bomo v krajevni skupnosti lahko uredili še kaj na komunalnem področju. Saj vemo, kako je — že v minulem obdobju smo tudi sami precej prispevali, da smo marsikaj naredili.« Marjan Vilfan, predsednik Gasilskega društva Brezje: »O referendumu, poslovilnih vežicah, cestah in požarnem bazenu smo že toliko razpravljali, da so ljudje prav gotovo dobro obveščeni. Gradnja požarnega ba- zena je nujna. Če bomo še naprfl zbirali denar tako,kot smo ga d° zdaj, potem bo 10 odstotkov zbrani ga denarja od samoprispevka n*' menjenega za gradnjo bazena. 0^ činska skupnost za požarno varnos* nam je zagotovila 800 tisoč dinaf jev, če bomo bazen začeli graditi w letos. Res je, da samoprispevki d*" nes niso najbolj .priljubljena' obli' ka, vendar bi v naši krajevni skup* nosti pomenilo to le podaljšanje s& danjega samoprispevka v naslednja obdobje.« Franc Mertelj' tajnik krajev* ne organizacij* ZZB NOV Brezje: »Že z dose* danjimi samoprispevki in z8' vzetostjo vseh v krajevni skup nosti smo velik0 naredili. Velik0 je prispevalo tU' ristično društvo in tudi drugi, sevC' da po svojih močeh. Odločitev za »° en referendum in samoprispevek podpiramo tudi v organizaciji zveze združenj borcev. Do zdaj smo prflV zaradi skupnih naporov lahko rn^ sikaj naredili in upam, da se bom0 tudi tokrat odločili za takšen pi*0! gram. Škoda bi namreč bilo, če t*1 se morali ponovno sestajati in raZ' pravljati, kaj bomo iz že sprejeteg* srednjeročnega programa moral1 črtati.« A. Žalar Kranj, 15. aprila — Na 25. kmetijsko-gozdarskem sejmu v Kranju so daneS podelili zlate medalje za kakovost kmetijske in gozdarske mehanizacije & prehrambenih izdelkov. Posebna komisija je pregledala 46 razstavljen^ izdelkov, izmed katerih jih je štirinajst izbrala za nagrado. Od gorenjski*1 razstavljalcev so zlato medaljo dobili: Kovin Jesenice za traktorsko desk°> uporabno za čiščenje gnoja, Sava — Puškama Kranj za lovsko puško — petirko in Mercator — KŽK Gorenjske, tozd Mesoizdelki Škofja Loka & loško danko in poltrajno klobaso. Posebna priznanja za najbolj celovit0 predstavitev proizvodnega programa je prejelo pet organizacij, med nji1111 tudi Merkur Kranj in sozd Mercator — KIT. — Na sliki: Janko Pire in Al°r Katnik, predstavnika jeseniškega Kovina, prejemata priznanje iz i"0* Franca Ekarja, direktorja Gorenjskega sejma, (cz) — Foto: F. Perdan Delavke v Tekstilindusu sprašujejo: Kako preživeti Kranj, 16. aprila — Že dopoldne je sindikalna skupina želela sestanek z direktorjem, popoldne pa so delavke v Tekstilindusovi Predilnici ustavile delo in terjale rešitev. Niso jih toliko Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetj > Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija olčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl-Žlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjai Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokom — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Ione Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 195." kot pol-lednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri S.^K v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični ureovik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 1.600 din. Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj bodli nizki osebni dohodki, saj žijo tudi po 80 in 90 tisočakov &a čno, kot vse večji stroški, ki jtf11 a rajo odšteti za stanovanje, nje, varstvo ... Za stanovanje P1^ majo po 30, 40 tisočakov »težk&jf ložnice, tako da je zlasti težko jM samohranilkam, posebej če im^J dva otroka. „ V tovarni bodo pretehtali vse ty nosti, kaj lahko še storijo za dea ke, ki jih tepejo visoki življenj stroški, je dejala predsednica s*< kalne konference v Tekstili*^ Pavla Peranovič. Vendar osebnih, hodkov najbrž ne bodo mogli 9° čati zgolj iz socialnih razlogov. V