•1 PROBANKA POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00 GBD Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 04I2H0 10 40, 2H0 10 17, 280 10 30 faks: 04 / 280 10 12 www.gbd.si, info((i gbd.si Goreru'ska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev varnost » strokovnost \ dotw\no\t AVTO MLAKAR POPBOftŽEK, JI AKCIJA ZA VOZILA LETNIK 2001 PUMTO -200.000,00 SIT 008LO -300.000,00 SIT ALFA ROMEO 156 500.000,00 SIT LJUBLJANSKA C. 38. KRANJ W.: 04/28 19 300 DVELETNA GARANCIJA HITI 3 ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJ Gorenjska*^ Banka llanka ,< ptMuibom http:www.gbkr. Leto LV-ISSN 0352 - 6666 - št. 15-CENA 150 SIT (13 HRK) Kranj, torek, 26. februarja 2002 Na petkovem zboru kranjskega Društva kmečkih žena. Foto: Gorazd Kavčič Komedija z občinami Sedanja razprava v državnem zboru o ustanavljanju novih občin, spremembi njihovih območij in statusov se je sprevrgla v neresno komedijo in igranje z državljani in njihovimi interesi. Čeprav ima državni zbor nesporno pravico in dolžnost reči zadnjo besedo o občinah, pa mu nihče ne daje pravice za neresnost in nezrelost. Nerazumljivo je, da o eni in isti stvari reče v sredo ali četrtek eno, v petek pa drugo. V začetku preteklega tedna so tako predstavniki ljudstva sklenili, da so lahko le tri od skoraj 50 predlaganih območij nova občina, Radovljica in Jesenice pa izpolnjujeta pogoje za mestni občini, v petek pa so, na predlog vlade, menili drugače. Le Bog ve, kaj bodo sklenili danes, ko naj bi državni zbor nadaljeval razpravo o novih občinah in območjih, kjer naj bi predvidoma 17. aprila razpisali referendume. Korenine sedanje komedije z novimi občinami segajo osem let nazaj, ko smo se lotili reforme lokalne samouprave in smo se odločili ustanoviti občine po evropski meri. Prejšnje, velike, so bile mešanice občin kot lokalnih skupnosti in občin z upravnimi oziroma državnimi funkcijami. Leta 1994 smo jitf ustanavljali po svoje, čeprav smo imeli merila. Takratni poslanci so večinoma ustanovili občine tam, kjer ljudje na referendumih niso bili zanje, tam, kjer pa so bili državljani na referendumu za občine, pa jih po pravilu niso dobili. Tak primer je bilo Jezersko, kjer so bili ljudje večinsko za svojo občine, država pa je jim ni dala. Politika seje reševala med dvema skrajnima zahtevama: da bi bilo občin čim manj, le nekaj več, kot jih je bilo, in čim več, tudi nad 300, približno toliko, kolikor je v Sloveniji far. Leta 1998, ko smo dobili še dodatne občine, se je zgodba ponovila. Merila, ki jih je očitno mogoče razlagati po svoje, so bila znova potisnjena v ozadje. V bistvu pa gre za dve nasprotujoči si stališči: Ljudje (ali skupine) hočejo svoje občine, ker se jim to na osnovi izkušenj manjših občin splača (tudi zaradi pomoči države), država (in večje občine) pa jih želi imeti čim manj, kar bo manjše breme za državni proračun. • Jože Košnjek Alpina ima prihodnost 7linan IP AI fll 111 flohm Oflflnl Predsednik države Milan Kučan si je v petek ogledal M^J €M>mK iAwMA^MM€m \4\\J Ul \J UUUAl tovarno obutve Alpina Zirl - "s tem, kar sem videl in •Wja| v Alpini. sem zadovoljen. *nirna me prihodnost. Zato sem Pnšel v Alpino, lako kot hodim Uld| drugam po Sloveniji. Rad bi u8«tovi|, vsaj /ase, kakšno pri-^Hlnosi imamo Slovenci in Slo ?ni111- ie v izjavi za javnost po (j\^ku tovarne Alpina uvodoma I Hal v petek popoldan predsed Milan Kučan. Pri tem je UgO °V|I. daje prav v slovenskem go j'P'Hlarsivii po lem 1990 prišlo'do ' iyw |ih špremembjtn v največji 1>cn \t te spremembe plačala slo J,ls^i industrija. Na prehodu i/ inH t0 todustrijske družbe v po duu'Mnjsko družbo občutno upa delež industrije v družbenem ;,,Vl/v,Hl11 na račun povečevanja J: ^ storite> največji davek pa Plačale tradicionalne panoge, „• So lesarska, tekstilna in us JJ*wa oziroma obutvena, pri če Skori'6 Alpi,Ul tĆCn ,alklh' lV 111 n, '!a| rcllm znanilec nove misel 1 fn drugačne perspektive. Di /ava ni imela industrijske politike, niti industrijskih Strategij, je menil predsednik države, /ato tudi včasih nemajhne državne pomoči niso imele pričakovanih učinkov. Ob dostikrat nekoristnih razpravah o nacionalnem interesu sc pozablja, da je industrijska kultura del narodove kulture. Alpina je primer podjetja, kjer se je dokazalo, da ima pomoč pričakovani učinek s;imo. če ima podjetje lasten razvojni projekt. Ugotovili so tisto, kar je edini izhod za Sloveui jo nasloniti se na znanje, ki omogoča visoko kvaliteto. ('as miselnosti, da je reševanje SOCtalnih problemov tudi reševanj- proizvodnje, je minil, edini kriterij prestrukturiranja je že postavljen to je vstopanje Sloveiuje v Evropsko unijo, je dejal predsednik Kučan in zaključil: "Z obiskom Alpine sem odlašal. l'o vsem, kar sem sliš;il, sem zadovo Ijen, da nisem odlašal še naprej!" • Š.Ž. ,_ EKOLOŠKO KURILNO OLJE ECO OIL 04 531 77 00 ° o. PE LESCE, ROJrf* DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. V petek dopoldne je kranjski župan Mohor Bogataj predal ključe občinske škode pick up vodji skupine negovalk za pomoč na domu v domu upokojencev Kranj Zvonki Kranjc. Kranj - Avto je v občinski garaži postal odveč, a čeprav gre že v šesto leto in je prevozil okrog 4(1.000 kilometrov, izgleda skoraj kot nov. Če bi ga mestna občina prodala, bi zanj dobila približno 160.000 tolarjev, za kolikor je bil ocenjen, zato ga je raje podarila v dobre namene. V skupini za pomoč na domu, ki od leta 2000 deluje kot javna služba v okviru doma upokojencev Kranj, trenutno dela devet redno zaposlenih negovalk, dve za določen čas in dve prek javnih del. Pomagajo starejšim in invalidom na njihovih domovih, kamor jim vozijo hrano, poskrbijo za njihovo higieno in sploh dobro počutje, pospravijo po hiši ali stanovanju, skratka, olajšajo jim življenje in preženejo osamljenost v urah, ko svojcev ni ob njih. S pomočjo negovalk se ostareli in invalidni izognejo bivanju v domu upokojencev, ki že tako ne more sprejeti vseh čakajočih. Da ima ta oblika pomoči prihodnost, govorijo tudi podatki iz prvih let. lanskega januarja so negovalke obiskovale 32 Starejših in invalidov, letošnjega 52, vse lansko leto pa so pomagale kar stodesetim. Njihovi varovanci so občani mestne občine in občine Naklo. Večina negovalk se na domove vozi s svojimi avtomobili, v petek pa se je s škodo pick up, ki so jo poimenovale za Alpija, število domskih vozil povzpelo na pet. Nakelski je Ivo, kranjski pa so še Mik, Pik in Muri. Lani je mestna občina zagotovila denar za nakup dveh avtov. Zupan Mohor Bogataj Enotno za mestno občino Radovljica - Predstavniki političnih strank v radovljiški občini so se danes sestali s poslancem Bo-gomirjcin Vnučcem v zvezi s prizadevanji za Mestno občino Radovljica. S poslancem Bogomkjem Vnučcem (SMS) so se pogovarjali: Anton Kapus (LDS), Zvone Prežel j (SDS), Bernard loncu CZ1 SDi, Stanislav Pere (SNS). Vladimir Cevne (SLS), Marjan Vrabec (DISuS) in Avguštin Mencinger (NSi). Dogovorili so se. da bodo po svojih strankarskih strukturah poskuiali vplivali na svoje predstavnike v Državnem zboru pri podpori ob zadnjem glasovanju o usodi Mestne občine Radovljica. Kot je znano, je minuli teden Državni zbor Republike Slovenije najprej podprl zamisel o novi mestni občini, naslednji dan pa je ob glasovanju za tako imenovano "referendumsko območje" Mestna občina Radovljica izgubila /a en glas. Vsi prisotni na srečanju političnih strank s poslancem so si bili enotni, da dodelitev statusa mestne občine Občini Radovljica sploh ni nobena posebna izjema, še zlasti z vidika ustanavljanja občin po Sloveniji s spregledovanjem pomembnih kriterijev za status občine. Tako vse politične strukture prikaznijo izjemno enotnost pri reševanju čisto konkretnega problema Občine Radovljica. je ob predaji ključev Zvonki Kranjc, ki jo bo marca na mestu vodje pomoči na domu zamenjala Jasmina Gerdej, zaželel, da bi avto, ki je s svojim prtljažnikom kot nalašč za pomoč na domu, negovalkam dolgo in zanesljivo služil. Petkov dogodek je po naključju sovpadel s praznovanjem domskih stanovalcev, ki so februarja praznovali rojstne dneve. Prisrčen program so jim pripravili otroci iz vrtca Tinkara, seveda pa ni manjkalo niti ogromne torte, ki je tokrat prišla iz Kranjskega kolačka. • Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič 9770352666018 IZ POLITIČNIH STRANK aVladna koalicija prešteva Slovence Anton Kokalj, Nova Slovenija Razprava o ustanavljanju novih občin je na višku. Ko to pišem, ni dokončno jasno, kaj bo storil državni zbor, več kot jasno pa je stališče največjih strank vladne koalicije (LDS, ZLSD in SLS). Njihov argument moči se sklicuje na kozmetični kriterij 5000 prebivalcev ali več v občini. Seveda je ta kot eden od rezervnih kriterijev napisan v Zakonu o lokalni samoupravi. Osnovni kriteriji so zapisani v 13. členu, na katerega se sedaj največ sklicujejo, pa v 13.a členu. Ta člen je bil že večkrat dan v presojo ustavnosti, vendar Ustavno sodišče ne odloči o njem. Stroka, na katero se vedno sklicuje vladna koalicija, do danes ni pripravila niti ene analize, ki bi pokazala, da so pri opravljanju nalog občine s pod 5000 prebivalci manj uspešne. Celo obratno, ministrstvo za finance priznava, da občine, posebej manjše iz enega tolarja sredstev napravijo bistveno več. Študija, ki jo je naročil Državni zbor je pokazala, da ima Slovenija za evropske razmere podpovprečno število občin z manj kot 5000 prebivalci in nadpovprečno število z več kot 10.000 prebivalci. Če upravljanje javnih zadev ni spuščeno dovolj nizko, potem prihaja do problema premočnega vpliva države, ki praviloma rešuje probleme teoretično in neučinkovito. Zato Evropa pozna po številu prebivalcev majhne občine, predvsem na podeželju. Te "majhne " občine so po površini in zahtevnosti problematike večkrat bistveno "večje " od mestnih ali po prebivalcih večjih občin, ki so zelo strnjene. Da je večje število manjših občin obvladljivo, nam govori tudi slovenska izkušnja, saj je bilo še okrog leta 1950 v Sloveniji več kot 300 občin, pa je bila gospodarska moč države bistveno manjša. Zanimivo je, da nikogar v vladni koaliciji ne moti, da je bila Slovenija in je še razdrobljena na več kot 1000 krajevnih skupnosti, ki so bile na silo uvedene po ukinitvi tradicionalnih občin. Ustanovljene so bile "komune" (tako hvaljene nekdanje občine), ki so bile dvoživke med pravo občino in državo. Posledica takega sistema je dobra razvitost nekaterih centrov v Sloveniji, razvitost podeželja pa je v povprečju slaba. In če si sedaj ljudje s teh območij želijo zagotoviti osnovne življenjske pogoje (oskrba s pitno vodo, kanalizacija,...), so razglašeni za povzpetnike, ki želijo na račun države priti le do funkcije župana. Očitek, da naj se občine same financirajo, potem bodo pa že videle, je ne samo nestrokoven, ampak izraža popolno nepoznavanje pravne ureditve, v kateri živimo. Občina je namreč država v malem. Država in občina sta ustanovljeni zato, da organizirata skupno življenje občanov oz. državljanov. Razdeljena imata le področja in nivoje delovanja. Obe svoje naloge opravljata s sredstvi pridobljenih iz davkov in nobena se ne more dejansko financirati sama. Dejstvo, da se v Sloveniji "samo-financira " le 28 občin, pove samo to, da premalo pobranih davkov drŽava prepusti občinam. Poleg tega je država po Ustavi in mednarodnih listinah dolžna podpirati območja, ki so slabše razvita. Princip solidarnosti in enakomernega razvoja je osnovni princip na evropskem kontinentu in tega brez ustrezno majhnih enot, ki so blizu ljudem, ni. To je jasno razvidno tudi iz Bele knjige o vladanju, ki jo je lansko leto predstavila evropska komisija. Občina je osnovno orodje enakomernejšega razvoja države. Strokovnih argumentov, tako pravnih kot finančnih kot "evropskih" proti ustanavljanju občin v pod 5000 prebivali, ni. Torej morajo obstajati le politični oz. strankarski. Če bolj natančno pogledamo poteze, ki jih na tem področju vleče vladna koalicija oz. zanjo ZLSD, nam postane jasno, da gre za politične cilje. Ti so ideološke narave. ZLSD, nekdanji komunisti se niso nikdar odrekli sistemu socialističnega samoupravljanja. Zato že vsa leta želijo zopet vzpostaviti močne krajevne skupnosti in nekdanje velike "občine ". Čire predvsem za to, da so tak sistem zlahka politično obvladovali. Sedaj, ko so občine manjše in precej samostojne in finančno avtonomne pa je sistem politične kontrole otežen. Novost so tudi neposredno izvoljeni župani, ki večkrat poslušajo raje svoje občane kot politiko stranke, ki ji pripadajo. Za dosego teh ideolških ciljev vladne koalicije smo priča uporabi vseh sredstev, da se mnenje in želje občanov po lastnih občinah zadušijo brez resne in strokovne razprave. Stroka ima ta trenutek le toreadorsko vlogo - javno mnenje speljuje stran od resničnih dejstev in prave strokovne debate. Cilj ZLSD se s pomočjo najmočnejših vladnih strank uspešno nadaljuje. Ko bodo blokirali ustanovitev novih občin, bodo na silo ustanovili pokrajine (vzporednica z nekdanjimi komunami) ter postopoma s sistemom financiranja onemogočili delo manjših občin. Študentje brez postelje in mize Vlada je ugotovila, da potrebujemo 5000 novih ležišč za študente, saj se razmere za bivanje slabšajo. V Sloveniji je študentov vsako leto več, potrebnih 20 milijard tolarjev pa še ni. Ljubljana - Po zadnji seji vlade pretekli teden so povedali, da je vlada obravnavala informacijo o uresničevanju projekta širitve in prenove študentovskih bivalnih zmogljivosti ter študentskih stanovanj. Razmere niso ugodne, saj potrebujemo skoraj 5000 (4897) novih ležišč za študente ob tem, da se razmere za bivanje v sedanjih domovih slabšajo. Študentov je vedno več tako v Ljubljani kot v Mariboru, prav tako pa tudi v novem visokošolskem središču v Kopru. Namesto predvidenih 70.000 rednih in izrednih študentk in študentov se jih je v študijskem letu 2001 - 2002 vpisalo 74.500. Krizo je dodatno zaostrilo zaprtje nekaterih domov. Zdaj imamo v Sloveniji 10.600 ležišč za študente, v prihodnjih letih pa jih bomo potrebovali nad 15.000, ki naj bi jih zagotovili šele leta 2(K)6. Pomanjkanje ležišč je torej veliko. Vlada seje pred dvema letoma lotila projekta razširitve in prenove študentovskih bivalnih Haiderja ne bo krotil Ljubljana - Avstrijski zvezni kancler Vvolfgang Schuessel je med nedavnim obiskom v Sloveniji, kamor gaje povabil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ponovil pripravljenost Avstrije pomagati Sloveniji pri vstopu v Evropsko unijo, za katero je naša dr-/a\a ena najbolj "kvalificiranih" kandidatk. Predsednika vlad sta sodelovanje držav ocenila kot dobro, Avstrija pa je še posebej zadovoljna s slovensko ratifikacijo meddržavnega sporazuma o kulturnem in znanstvenem sodelovanju. Avstrijski kancler ni mogel GLAS Naročniška akcija 2003 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003 leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe Novega naročnika sem pridobil(-a): Mo| naslov: Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31 januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_trimesečje 2002 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM ©(OmiSMEUGLAS za najmanj eno leto Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31 januarja 2003. Ime in priimek: Naslov:-_ Podpis. če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR mimo za Avstrijo še vedno sporne slovenske denacionalizacije in av-nojskih sklepov, slovenska stran pa je opozarjala na položaj slovenske manjšine na Koroškem in nasprotovanju koroškega deželnega glavarja dr. Joerga Haiderja odločitvi zveznega ustavnega so dišča o postavitvi dodatnih dvojezičnih napisov. Avstrija naj bi od ločitev spoštovala, vendar še ne ve, kako in v kakšni obliki. Počakali naj bi na izide popisa, nato pa naj bi na posebno konferenco povabili tudi predstavnike manjšine. Avstrijski kancler je dejal, da koroški deželni glavar Haider ne povzroča škode Avstriji in ga ne namerava krotiti. O Haiderjevem taktičnem umiku iz zvezne politike pa ni povedal ničesar. • J.K. Priprave na lokalne volitve Jesenice - Na razširjeni seji se je sestalo pred8CdstV0 območne organizacije Združene liste soci alnih demokratov Jesenice Osre dnja točka dnevnega reda je bila priprava na icsenske lokalne volit ve. Združena lista socialnih de mokratov bo v občinah Jesenice. Kranjska Gora in Žirovnica nasto pila s svojimi kandidati /a župana in polnimi kandidatnimi listami za volitve članov in članic občin skih svetov. Med člani stranke so konec lanskega leta opravili anke to. na kalem so se člani dobro od zvali. Predlagali so več potencial n i h kandidatov za župana v vseh treh občinah ter več deset potenci alnih kandidatov za člane m člani CC občinskih svetov. S tem so tudi začeli postopek evidentiranja kan didatov, ki ga bodo zaključili do konca marca, ko bodo dokončno oblikovali kandidatne liste. Sprejeli so tudi okvirni rokovnih pri pia\ na vol it ve. I K) konca iii.iiu bodo tako oblikovali občinske volilih itabc m pripravili strategijo volilne kampanje. • D.s. zmogljivosti. Ob ocenjevanju uresničevanja ugotavlja, da bi bilo za njegovo uresničitev potrebnih nad 20 milijard tolarjev. Tretjino denarja naj bi zagotovila država, dve tretjini pa naj bi zagotovili s koncesijami in posojili. Ugotovila je tudi, da projekta do leta 2005 ne bo mogoče uresničiti, ampak šele leta 2006. Ministrstva za šolstvo znanost in šport, za delo, družino in socialne zadeve in za okolje in prostor so posebej zadolžena za uresničitev projekta. Državne pomoči ostajajo Veliko strahu so sejale napovedi, da po vstopu Slovenije v Evropsko unijo ne bo več mogoče dodeljevati državnih pomoči posameznim podjetjem in panogam. Sedaj se je pokazalo, da je bil strah odveč. Bruselj je po pregledu teh pomoči potrdil, da jih bo mogoče podeljevati tudi po letu 2004, ko naj bi postala Slovenija članica Evropske unije in bodo posebej vključene v pogodbo o pristopu. Vse druge pomoči, ki niso na tem seznamu, pa bo treba priglasiti Evropski komisiji, ki jih bo zavrnila ali odobrila. Postopek potrjevanja bo lahko trajal tudi poldrugo leto, v tem obdobju pa dodatnih državnih pomoči ne bo mogoče podeljevati. Vlada je predstavila javnosti seznam obstoječih državnih pomoči, ki naj bi ostale tudi po predvidenem vstopu v Evropsko unijo. Država namenja pomoč programu ekološke sanacije rudarskih objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov v Republiki Sloveniji (povprečna letna višina državne pomoči je 6,9 milijona evrov), raziskavam in razvoju (20,9 milijona evrov), ukrepom kmetijske politike oziroma Programu razvoja podeželja 2000 - 2006 (SAPARD) 3,3 milijona evrov (1,1 milijona državni proračun in 2,2 dotacije EU), programu postopnega zapiranja rudnika Trbovlje Hrastnik (2,2 milijona evrov), subjektom v ekonomskih conah (davčne olajšave) in sofinanciranju okoljskih naložb (9,2 milijona evrov in davčne olajšave). Pomoč v sili Uredba o dodeljevanju pomoči gospodarskim družbam v težavah v času priprave programu prestrukturiranja iz sredstev kupnin za namene sanacije ji pomembna za podjetja v hudi kfl' zi. Uredba določa merila, pogoje in postopek za dodeljevanje kratkoročnih posojil podjetjem v težavah v lazi prestrukturiranja-Njen program bo moral biti predložen ob prijavi za dodelitev pc moči, potrjena na nadzornem svč' tu družbe. Posojila, ki bodo pomagala pri ohranjevanju delovnih mest, bodo dodeljena za pol leta. vrnjena pa bodo morala biti leto po prejemu zadnjega obroka posojila. Podjetje bo lahko dobil0 posojilo le enkrat. Kdaj je podjetje v težavah? Takrat, ko ni zmožno z lastnimi sredstvi ali sredstvi-ki jih lahko pridobi od lastnikov, zaustaviti negativnih gibanj v poslovanju, brez posredovanja države pa bi bil njegov obstoj ogrožen- • Jože Košnjt* Tone Kapus - novi predsednik LDS Radovljica Radovljica - Liberalni demokrati iz. radovljiške občine so na svojeg rednem letnem zboru članov opravili volitve. Prejšnji predsednik LD' Radovljica Andrej Kokot ni ponovno kandidiral na to mesto, na vodilna mesta so bili kot edini kandidati predlagani in soglasno izvoli^ ni: Tone Kapus - predsednik, Rafael Podlogar podpredsednik "J Franjo Pogačnik - tajnik občinskega odbora l.DS Radovljica. Kokot J^ \ poročilu zgotovil, da je stranka v njegovem mandatu strnila notranj vrste m okrepila pozicijo navzven, njeno delo pa je šepalo predvsem "'J formalnem in administrativnem področju. /. veseljem je ugotovil, da ^u njegov. predsedniški mandat izteka v sodelovanju /. novo oblikovano skupino mladih članov stranke, ki svojo zavzetost kažejo / delom stranki. Ione Kapus je povedal, da se bo bolj posvetil delu z mladimi i'1 začel s pripravami na volitve. Na zboru so izvolili tudi pel članov jZVfi nega odbora: izmed devetih predlaganih so bili izvoljeni Drago '"j* gar, Jane/. Liman, Jože Kapus, Andrej Kokot in Marina T. Kavni ; Slednja je novinka v vodstvu lokalnega LDS. Po statutu so po fiinkc M člani izvršnega Odbori tudi vsi imenovani in voljeni funkcionarji stia'j ke na lokalni m državni ravni, tako, da člana ostajata se občinska svt nika I ranci Ažman in Aleš Smajič in predstavnika Mladih liberalni demokratov in Sivih panterjev po funkciji. • l). Sedtj Rdeči križ na prepihu Ljubljana - Pisanj« m govorjenje O finančnem poslovanju nase m večje humanitarne organizacij Rdečemu križu ne koristi Po ugotoM i, da je denar posojalo podjetje siork. katerega direktor je bil gcj-r alm sekretar Rdečega kii/a Muko Jeleiiič m je Mio \ lasti R,Kv'|)\1'| .riža. ie prišlo na dan. da ie denar posojal tudi Rdeči križ sam, ki v r; k hi Imel pn različnih pravnih osebah več sto milijonov tolarjev. I« povedal generalni sekretar Mirko Jelenič sam, ki je pred tem W» » Rdeči kriz denarja, m posojal, Vsa imena, ki so se omenjala v (|,,slil,(',;l njih razpravah, so povezana z Rdečim križem. Predsednik nad^ornca Odbon Rdečega križa Ione Mastnak |c \ petek povedal, da V PJJJjJjJjj, nju niso ugotovili nepravilnosti. Prihodki so bili večji od načrtovi Sata razen revizije Računskega sodišču druga /.imanju reviziju mi trebna < > delovanju in poslovanju Rdečega krili bo ta teden razp (jal glavni odbor. • J.K. V Kranju manjka hotelskih postelj, Jelen pa še kar propada "Sveti" hotel Jelen Zasebna lastnina je pri nas sveta, zato mestna občina Kranj kljub prizadevanjem ne more "prepričati" lastnika propadajočega hotela Jelen, da bi stavbo obnovil. Se bo letos hotelu vendarle zgodil čudež? Kranj - Hotel Jelen ob Ljubljanski cesti v Kranju, zgrajen pred okroglo dvanajstimi desetletji, je že približno tri leta zaprt. Na njegovo žalostno podobo smo že takrat opozorili v Gorenjskem glasu, zadnje leto, dve pa so vprašanja o njem, povezana zlasti z varnostjo, tako rekoč stalnica tudi v mestnem svetu. V reševanje hotela se je zlasti aktivno vključil direktor občinske uprave Ivan Hočevar, ki pa ugotavlja, da občina na žalost nima nikakršnih pristojnosti, da bi lastnika prisilila v obnovo. Tudi občinski odlok, če bi se zanj odločili, po katerem bi se občina s proračunskim denarjem lotila obnove in za vrednost svojega vložka postala solastnica obnovljenega objekta, ne pride v poš-tev, ker zakonske podlage za poseganje v zasebno last preprosto ni. Mestna občina je zato apelirala na gradbeno inšpekcijo. Inšpektorica Irena Bidovec je ob pregledu stavbe ugotovila, daje lastnik na osnovi gradbenega dovoljenja, izdanega junija 1998. leta, začel z obnovo, pravilneje rečeno rušitvijo nenosilnih elementov hotela, s čimer je razbremenil konstrukcijo. Po ugotovitvah inšpektorice stavba s tem ni izgubila na varnosti. Osnove za ukrepanje torej tudi inšpekcija nima, čeprav po drugi strani dopušča možnost, da bi hotel lahko ogrozil malce močnejši potres ali močan veter. Kranjska občina je torej formalno storila, kar je lahko. Na zadnjem sestanku z inšpektorico in lastnikom Marjanom Pozničem "Hiša strahov" celo za narkomane Na hotel, ki se utegne podreti in ogroziti ljudi, najbolj glasno opozarja mestni svetnik Darko Jarc. Avgusta lani je celo izjavil, da kot svetnik ne prevzema odgovornosti za posledice morebitnega sesutja hotela, hkrati pa je zahteval, da občinska uprava pripravi program rešitve tega pro-hlema, ki mestu ni le v nevarnost, Pač pa tudi sramoto. Kakšna "hiša strahov" je Jelen postal, naJbolj zgovorno pove podatek, °-a v njem ni niti brezdomcev in narkomanov. Nekdanji letni vrt pod mogočnimi kostanji je zatrpan z gradbenimi materialom. Tabla edina priča, da je bil tu nekoč hotel. oktobra lani je lastnik povedal, daje obnova hotela vsekakor tudi njegov interes. Nadaljeval jo bo, ko bo dobil denar (predvidoma kredit), v nasprotnem primeru pa po zamenjavi lastnika. Župan Mohor Bogataj je povedal, da problem kot tudi lastnika pozna, da se je z njim pogovarjal o mogočih izhodih in dobil zagotovilo, da bo letos obnova Jelena vendarle stekla. Potrditve od Marjana Pozniča na žalost nismo uspeli dobiti in tako lahko le upamo, da se mu spet ne bo zalomilo. Da kapital več let stoji mrtev, namesto da bi prinašal dobiček, ne more biti interes lastnika Kaj bo s starimi stavbami v mestu? Korotan in 'Tancar" čakata na obnovo Hotel Korotan, ki propada, bodo v kratkem temeljito obnovili, stavbo "Tancarja" sta kupila Edvin Karahodžič in Alenka Dovžan in bosta zgradila poslovno - gostinsko - stanovanjski objekt, prodana je tudi stavba nekdanje obratne ambulante. Podoba mesta se bo kmalu spremenila. Jesenice - V mestu Jesenice, ki Nota svojega hotela in se morajo f08tje - predvsem obiskovalci in Poitva raznih športnih tekmovanj - zadrževati v Kranjski (iori a'i na Bledu, je bilo na občin-skem svetu že nešteto pobud, naj N Vendarle zgradili manjši hotel a'i Vsaj nekaj prenočišč. Edini, ki no,uijajo prenočišče za več go-s,°v, so na kmečkem turizmu (ki Jc spet edini v občini) pri Bclelu v Planini pod Golico, kamor Je-s°"ieani edino lahko povabijo svoje uradne goste, če hočejo °s,;iii "lokalpatriotj". Včasih - res je Že dolgo lega sto na Jesenicah nudila prenočiš Ce dva hotela, v mestu pa je bilo tudi več znanih gostiln. Nedvo- je bila najbolj znana kavai na Korotan, ki jo je imela v lasti jeseniška Gorenjka. Hotel Korotan pa je bil, tako kot nekateri znani lokali na Jesenicah, vrnjen lastnikom ali njihovim dediščem v denacionalizacijskem postopku. Jeseničani so radi zahajali v restavracijo Kazina, ki jo je kupil zasebnik in jo zdaj tudi uspešno vodi. Kazina je lepo preurejena, lepo urejenih je tudi nekaj /aseb nih gostišč in kavarn. Nenehno pa so oči zazrle predvsem v Korotan, kar ni čudno, saj je lik oh cesti, je največji objekt, ki žalost no propada. Nekdanji hotel Korotan ima razbile lipe v pritličju m nasploh je stavba v zelo sla nem, propadajočem stanju. Žalostno podobo Korotana je že začel spreminjali njegov novi lastnik Aleš Mušič z Bleda. Njegovo podjetje ima že lokacijsko dovoljenje, v kratkem pa bodo vložili prošnjo za pridobitev gradbenega dovoljenja. In kaj bo v nekdanjem hotelu Korotan? "Po pridobitvi gradbenega dovoljenja se bodo v objektu začela resna obnovitvena dela," pravi Aleš Mušič. "V spodnjem delu bo frizerski salon kot nekoč, kava bar, restavracija, v prvem nadstropju bodo trgovski lokali in na vrhu nekaj hotelskih sob. Upamo, da bo obnova potekala nemoteno in da bo objekt kmalu dobil lepšo podobo." Lastnik Korotana je na javnem razpisu /a 396 tisoč nemških mark kupil tudi stavbo nekdanje Nekdanji hotel Korotan, ki zdaj žalostno propada, nameravajo v kratkem temeljito obnoviti, odpreti restavracijo, trgovine in sobe. >no ukvarja z gostinstvom Sin Edvin Kara- 1 bo s svojo prijateljico Alenko Dovžan zgradil poslovno - gostinsko - stanovanjski objekt obratne ambulante na Senoželih, ki jo je prodajal Acroni. Kaj bo v njej? "Mi bi vsekakor radi, da se zdravniška in zohozdravniška dejavnost v tej stavbi ohranita," pravi Aleš Mušič. "Zdaj so sedanji najemniki v njej ostali, mi pa upamo, da se bo zdravstvena dejavnost na tej lokaciji še razširila." V mestu, kjer seje občina pred leti že potrudila in pomagala last nikom obnoviti nekaj fasad, pa čaka na obnovo tudi Korotanov sosed, stavba Tancar, kakor jo imenujejo Jeseničani. Nekdaj zelo znana gostilna je bila pred leti preurejena v prodajalno in ši valni salon. /da| pa so se najem ti i k i že izselili, kajti Tancai JS je kupilfl družina Karahodžičevih. Oče llasan |c na Koroški Beli. na Kresu, izredno priljubljen kot odličen gostinec in najemnik gostišča in lokala pri trgovini, nje- gov sin Edvin pa je s svojo prijateljico Alenko Dovžan, našo smučarko, kupil nekdanjega "Tancarja" Itd vin pravi: "Lokacijsko dovoljenje za gradnjo na isti lokaciji že imamo, investirati pa nameravamo v poslovno - gostinsko - stanovanjski objekt. Upamo, da nam bo šlo vse po načrtih in bomo kmalu zgradili v spodnjih prostorih restavracijo, poslovni lokal, trgovino, v zgornjih prostorih stanovanje in sobe, ki bi jih oddajali." • Darinka Sedej Belui Krmi 9B.3 MHz Glasbene želje 04 231 10 OS SMS box 031 383 363 Marketing: 041 713 072 M*l> BbIvi il o o 6, 4000 Kram katere koli poslovne stavbe. Tudi hotela ne. Mesto bi hotel Jelen, ki je imel še pred desetletjem 53 sob s 107 ležišči, potrebovalo. V edinem hotelu Creina, ki bi počasi tudi že zaslužil korenitejšo posodobitev oziroma kakšno zvezdico več, je namreč samo 87 sob, zato ob večjih kranjskih prireditvah he more sprejeti vseh gostov. Nekaj nadstandardnih apartmajev, namenjenim poslovnim ljudem, je še v Boltezovi vili, to pa je v Kranju pravzaprav tudi vse. Če seveda ne štejemo sob na mestnem obrobju, v hotelu Bellevue na Šmarjetni gori in v hotelu Kokra na Brdu. Prihodnje leto bo Kranj gostil udeležence evropskega vaterpolskega prvenstva, ki bodo morali spati drugje, verjetno na Bledu, kjer bodo seveda tudi "zapravljali". • Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič @©IMimJ©IE3IGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic . fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem) S kakovostjo do zaupanja strank Upravna enota Tržič je kot prva na Gorenjskem in druga v Sloveniji dobila certifikat kakovosti za obvladovanje procesov v državni upravi na I. stopnji. Bistrica pri Tržiču - Potrebe po poslovni odličnosti se vse bolj zavedajo tudi v državni upravi, kar potrjuje certifikat po standardu ISO 9001:2000 za Upravno enoto Tržič. To je za 36 zaposlenih šele prvi korak, se zaveda načelnica Alenka Maršič Bedina. Kontrola čez leto dni bo pokazala, ali sistem deluje v praksi. Vodstvo Upravne enote Tržič, v katerem so poleg načelnice vodje oddelkov Jasna Kavčič, Drago Ficko in Janez Palovšnik, se je aprila lani odločilo za smelo potezo, sprejetje sistema vodenja kakovosti. Naloga ni bila enostavna, saj so izkušnje na tem področju v državni upravi skromne. Certifikat po standardu ISO 9001:2000, ki dokazuje obvladovanje procesov v državni upravi na I. stopnji z razvojem v procesih izvajanja upravnih postopkov, procesov z dobavitelji in notranji logistiki, je doslej imela le ena Upravna enota v Sloveniji. Podjetniška skupina TUV SUDDEUTSCHLAND je tak certifikat za tržiško enoto izdala 4. februarja, podelila pa ga je v Vili Bistrica minuli ponedeljek. "Presojevalci so ugotovili, da ima naša upravna enota funkcionalen in učinkovit sistem vodenja kakovosti, ki ga zaposleni uspešno izvajajo in uporabljajo. Oceni- la je tudi, daje primeren za pridobivanje in ohranjanje zaupanja strank, kar je naš osnovni cilj. Zato smo vpeljali zbiranje informacij iz posameznih faz procesa na več nivojih, obenem pa tudi njihovo analizo in uporabo v procesih stalnih izboljšav. Vesela in ponosna sem, da smo uspeli pridobiti ta certifikat, za kar gre zahvala vsem 36 zaposlenim, še posebej pa Dragu Ficku kot vodji projekta. Pot dokazovanja kakovosti šele začenjamo. V vseh prostorih smo obesili izjavo o politiki kakovosti, ki nas zavezuje k učinkovitemu delu. Kontrola čez leto dni bo dala odgovor, ali sistem deluje v praksi," je dejala načelnica UE Tržič Alenka Maršič Bedina po prevzemu certifikata. Čestitke za uspeh je prvi izrekel dr. Igor Čuhalev, vodilni presojevalec skupine, ki je izdala certifikat. Kot je menil, je to nekakšen vozniški izpit, stranke pa bodo Certifikat za UE Tržič je izročil Alenki Maršič Bedina dr. Igor Čuhalev. povedale, ali se voznik dobro znajde v prometu. Mag. Polona Kovač iz urada za razvoj in organizacijo v ministrstvu za notranje zadeve je ob pohvalah Upravni enoti Tržič ugotovila, da je kakovost tisti steber reforme javne uprave, ki povezuje posamezne dele v celoto. Da gre za enega od pomembnih korakov k poslovni odličnosti, je potrdil tudi direktor podjetja Hermes Softlab Rudi Bric, ki je skupaj z ženo Sonjo najemnik vile nad Tržičem. Trži-ški župan Pavel Rupar je še ocenil, da seje zadnja leta v UE Tržič marsikaj spremenilo na bolje, dobro pa je tudi sodelovanje z občinsko upravo. • Stojan Saje V Gorenji vasi še en zobozdravnik Gorenja vas - Ponedeljkova seja gorenjevaškopoljanskega občinskega sveta se je začela z dolgo pričakovano in dobro novico. Na sestanku predstavnikov občine, Osnovnega zdravstva Gorenjske in Zavoda za zdravstveno zavarovanje so namreč izvedeli, da so zagotovljena sredstva za novega zobozdravnika na zdravstveni postaji v Gorenji vasi, zato bo občina nemudoma objavila razpis koncesije za to dejavnost. Problem utegne biti, kot smo slišali, le zahtevna in draga oprema nove zobozdravstvene ambulante, ki naj bi jo moral v pretežni meri plačati nov zobozdravnik - koncesionar, saj je v ta namen v občinskem proračunu le manjši znesek. Manj ugodna pa je seveda zavrnitev občinske prošnje za tretjega splošnega zdravnika, ki ga v Gorenji vasi utemeljujejo predvsem z velikim terenom občine in veliko razpršenostjo poselitve. Na zavodu za zdravstveno zavarovanje namreč vztrajajo, da ni dovolj prebivalcev oz. pacientov, na občini pa pravijo, da bodo vztrajali vsaj pri polovični zaposlitvi tretjega splošnega zdravnika. Novost, povedana na seji občinskega sveta je tudi ta, da nameravata obe splošni zdravnici, ki delata že sedaj, preiti v zasebno prakso, zamerijo pa jima odnos, ki sta ga pokazali s tem, da se sestanka brez opravičila nista udeležili. • Š. Z. Podpora osnutku proračuna Komenda - Občinski svet občine Komenda je na seji minuli teden brez posebnih zapletov in pripomb podprl osnutek proračuna, ki ga bodo dokončno sprejemali na prihodnji seji v drugi obravnavi. Proračun občine za letos bo znašal blizu 570 milijonov tolarjev. V dosedanjih razpravah je bilo največ pripomb in predlogov na načrtovane opredelitve na področju komunalne infrastrukture. Tako. so predlagali temeljito oceno stanja na cestah. Odbor za komunalo, ceste in urejanje prostora je predlagal rekonstrukcijo ceste Potok - Klanec, za cesto Breg - Klanec pa je odbor za gospodarjenje z občinskim premoženjem predlagal razbremenitev s preusmeritvijo tovornega prometa na cesto Potok - Klanec. Odbor za kmetijstvo je predlagal povečanje podpore Čebelarskemu društvu, za 6,4 odstotka večji znesek v proračunu pa je predlagal odbor za kulturo in šport pri postavki za Društvo narodnih noš, odbor za kmetijstvo pa za projekt CRPOV in sicer 760 tisoč tolarjev za popis kulturne dediščine. Občinski svet pa je med pobudami prejel pobudo OO SLS o ustanovitvi odbora za sejem s predlogom, da odbor sestavljajo Alojz Lah, kot stalni dosedanji organizator, Mirko Kepic, kot predstavnik občine Ko-mendna, Anton Jagodic, kot kmetijski svetovalec in predstavnik kmetijstva, Srečo Krmavnet, kot predstavnik podjetnikov, Vincencij Petek, kot predstavnik obrtnikov in dosedanji soorganizator le-teh in Viktorija Drolec, kot predstavnica Turističnega društva Komenda. • A. Z. Martuljčani se želijo odcepiti Gozd Martuljek - Krajani Gozd Martuljka si že nekaj let prizadevajo, da bi Gozd Martuljek postal svoja krajevna skupnost in se tako želijo odcepiti od krajevne skupnosti Kranjska Gora, v katero zdaj sodijo. Po zakonu se morajo 0 odcepitvi dogovoriti na zboru krajevne skupnosti Kranjska Gora, udeležba pa mora biti najmanj 5-odstotna, od prisotnih pa mora biti več kot polovica glasov za novo krajevno skupnost. Na posvetovalnem referendumu sodelujejo le tisti, ki živijo na predelu, ki se želi odcepiti, njihovo odločitev pa potem občinski svet občine upošteva ali pa tudi ne. Na zadnjem zboru krajevne skupnosti Kranjska Gora jih je bilo prisotnih 91, kar je bilo premalo za glasovanje. Moralo bi jih biti 113, zato bodo zbor krajanov ponovili 15. marca. • D.S. Nobena slovenska občina ni mestna Jeseničani opozorili, kako "na pamet" in nestrokovno postavlja vlada pogoje za pridobitev statusa mestne občine. Nobena občina v Sloveniji nima števila delovnih mest večjega, kot je število aktivnega prebivalstva, zato po vladnih merilih nobena ne more biti mestna. Jesenice - Ko je vlada zavrnila predlog, da bi Jesenice postale mestne občina češ, da ne izpolnjuje pogojev, ki da so za mestno občino najmanj 20 tisoč prebivalcev, najmanj 15 tisoč delovnih Rdeči križ na preizkušnji Glavni odbor Rdečega križa Slovenije bo znova premleval zgodbo o domnevno nezakonitem poslovanju Rdečega križa in odgovornosti njegovega vodstva. mest, da nimajo večjega števila delovnih mest, kot je aktivnega prebivalstva ter da Jesenice v predlogu navajajo število prebivalcev cele občine, ki skupaj ne tvorijo sklenjenega urbanega območja, se je oglasil jeseniški župan Boris Bregant in argumentirano ovrgel te vladne trditve. Mesto Jesenice zajema osem naselij, v katerih živi več kot 20 tisoč prebivalcev in tako izpolnjuje pogoje glede števila prebivalcev Zahteva, da si mesto pridobi status mestne občine, če ima naj manj 20 tisoč prebivalcev in naj- manj 15 tisoč delovnih mest, je povsem nerealna. Ob izpolnjevanju prvega pogoja se ne more pričakovati, da bo izpolnjen tudi pogoj o številu delovnih mest. Nobena občina v Sloveniji nima števila delovnih mest večjega, kot je število aktivnega prebivalstva. V aktivno prebivalstvo so namreč vključene še neregistrirane brezposelne osebe. V Sloveniji ni enotnega vira podatkov, ki bi prikazal dejansko število delovnih mest v občini in dejansko število delovno aktivnega prebivalstva, kar pomeni, da ni zabeleženih dnevnih migracij V posamezno občino in iz nje. Število delovnih mest in število delovno aktivnega prebivalstva sta lahko identična podatka le na državni ravni, ne pa pri obdelavah na ravni občin, kjer imajo velik vpliv na dnevno aktivno prebivalstvo dnevne migracije. Razen tega je občina Jesenice eno večjih urbanih središč v Sloveniji in geografsko, gospodarski' in kulturno središče zgornje Gorenjske, zato bi bilo prav, ko bi Jesenice postale mestna občina. • Darinka Sedej Kranj - Rdeči križ Slovenije, ki je pred svojega podjetja Slork vodil dvomljive posle, s čimer se sedaj ukvarja tudi tožilstvo, je zadnje čase deležen velikega odmeva v javnosti. Enako njegov generalni sekretar Mirko Jclcnič, ki pa noče odstopiti s tega položaja, češ da bodo ustrezni organi preiskali njegovo poslovanje in bo le v primeru dokazanih nepravilnosti sprejel odgovornost. Oglašajo pa se že predstavniki Rdečega križa na terenu, češ da je takšno ravnanje naeionalne organizacije povzročilo škodo ne le Rdečemu križu, pač pa tudi drugim humanitarnim organizacijam. Predsednica Rdečega križa v Radovljici Anica Svetina je zapisala, da je škoda storjena tudi poslanstvu solidarnosti in prostovoljnosti, ki v naši že tako pretirano tržni naravnani družbi nimata prave veljave. Skoda je narejena tudi donatorjem, ki prispevajo in zaupajo humanitarnim organi/a cijam, pa tudi vsem prostovoljcem (v RK Radovljica jih je okoli 220) in ljudem, ki potrebujejo pomoč in so je od območnih organizacij Rdečega križa tudi deležni. Prostovoljcev z območja Radovljice, Bleda in Bohinja, ki letno opravijo več kot 17 tisoč brezplačnih delovnih ur, ne sme doleteti črna pika zaradi ravnanja vodstva RKS, še naprej pa obljubljajo, da nameravajo delati v korist ciljev in ljudi, ki jim je humanitarna organizacija namenjena, Predsednica Območnega združenja RK Kranj Nada Sifrer pa pravi, da so bili v Kranju vedno deležni kritik z vrha, če so si drznili dvomiti o poslih nacionalne organizacije in njenega vodstva. Ljudje si težko predstavljajo, s kolikšnimi zneski je rokovalo vodstvo RKS prek Slorka: sto milijonov predstavlja vrednost desetih mercedesov ali petih luksuznih vil. Kljub temu Silicijeva meni, da ljudje še vedno zaupajo organi- zaciji, saj poznajo aktiviste in jiiosiovoljce na terenu. Prepričana je, da je mora biti delovanje takšne organizacije poti nadzorom in navaja primer humanitarne akcije, ki jo je območno združenje i/. Kranja leta 1999 vodilo skupaj s Se nekaj organizatorji. V K) dneh so rešili najhujšo stisko osirotelih otrok Marinko iz Kokre, akcija pa je potekala pod kontrolo komisije uglednih posameznikov iz krogov zunaj Rdečega križa (poslovnež, novinarka, predstavnik varuha Človekovih pravic). Tako je treba delati, če naj imamo pred ljudmi čiste roke in čist obraz, pravi Sif-rerjeva. Sekretarka območnega združenja v skorji Loki Marjeta Žagar pa je tudi članica nadzor nega odbora Rdečega križa Slovenije, s katere je zaradi znanih do godkjOV prejšnji leden odstopila. "Odstopila nisem zato, ker bi ne sprejela bremena slabosti pri vodenju, pač pa zato, ker se ne ču-irim soodgovorne in še manj dovolj suverene in odgovorne pri na daljnjem opravljanju te funkcije in zato, da se zadeva razčisti in ohrani čast organizacije. V zadeve člani nadzornega odbora nismo imeli nobenega vpogleda in ne vpliva. Moja odločitev se ujema z mnenji članov izvršnega odbora našega območnega združenja in naša želja je, da se zadeva razčisti in ohrani čast organizacije. Za območno združenje RK Skorja Loka pomeni premoženje, o katerem je beseda, le fiktivno premoženje, saj nam v ničemer ne olajša delo vanja, ne nam ne drugim območ nim združenjem. Na eni strani je RKS kot zveza in na drugi lokalne organizacije, območna združenja m krajevni odbori, v katerih moramo biti precej energični pri zbiranju in upravljanju s sredstvi, saj vse solidarnostne akcije razen Nikoli sami. Rt mladosti in Sosed sosedu izpeljemo sami na lokalni ravni, če želimo opravljati svoje poslanstvo. In to želimo, ker vemo, da ljudje potrebujejo našo pomoč • Danica Zavri Žlebir Komunalna cona nima blagoslova države Po treh letih od začetka postopka za spremembe in dopolnitve prostorske dokumentacije v občini Preddvor je občinski svet končno sprejel prostorske odloke. Preddvor - Julija 1999 je občina začela s postopkom spreminjanja in dopolnjevanja prostorskih dokumentov na svojem območju, postopki so se vlekli do novembra lani, ko je o že usklajenem in dopolnjenem osnutku odločala vlada. Večino pobud, ki so se nanašali na individualne vloge posameznih investitorjev, je vlada potrdila, medtem ko je zavrnila nekatere zahtevnejše projekte, kjer prihaja do navskiižnih interesov. Med slednjimi je tudi komunalna cona Preddvor. Čebelarji v Cerkljah Cerklje - Pred nedavnim je bila ustanovljena Čebelarska zveza zgornje Gorenjske, ki si je za enega od ciljev zadala tudi strokovna predavanja za čebelarje. Zimski čas je kot nalašč za to in minulo soboto so že pripravili prvo predavanje. Čebelarsko druStvo Cerklje jih je povabilo v svoj kraj in v tamkajšnji osnovni šoli seje zbrala stotni-ja čebelarjev z vse Gorenjske, da bi prisluhu ila predavanju dr. Borisa /dešarja o sodobni tehnologiji čebelarjenja in o čebeljih pašah. Če zimsko vreme ne bi tako nagajalo, bi bila udeležba še večja, je dejal predsednik cerkljanskih čebelarjev Iranci Strupi. • D.Ž. žuiiaii Miran Zadnikai je svet nikom pojasnil, da je bila vlada naklonjena projektoma turističnega naselja in naselja varovanih stanovanj, ne pa tudi komunalni coni. Kljub vsemu na sc|i še niso Sprejemali dokumentov O obeh večjih načrtih, ker želijo slišali. ka| natanko načrtujejo investitorji na teh območjih. Vlada dopušča tudi nadzidavo šolskega poslopja, dovoljuje pa tUdI Urejanje centra Preddvora, n le za potrebe vzgoj nega zavoda, medtem ko DO trebi za itm.k i|o Icaplanije se nekaj do datnih argumentov Svetnike je najbolj razjezilo dejstvo, da drža va nasprotuje gradnji obrtne cone južno od podjetja Jelo\ ioa. Pn> icki |e zavrnila pod teŽO doka/il. ki so jih predložili zavod za vai sivo naravne in kulturne dedi iči ne m vodarji. Ciril Zapio je v imenu odbora za gospodarstvo, ki si je v preteklosti najbolj prizade val za gradnjo obrtne cone. Izrazil ogorčenje, da država nuna poslu ha za razvoj gospodarstva, saj slednje preživlja vse ostale deja> nosti. Brez prostora m možnosti razvoja niti manjSih družinskih podjetij. V velikem ogorčenju je celo predlagal odlog sprejema vsega paketa odlokov, dokler tudi prostorska dokumentacija za cono ne bo po/iliv no icsena. Pozneje je od slednjega odstopil, zavedajoč se dejstva, da mnogi prosilci živce let težko čakajo, da bodo nji nove pobude za spremembo na membnosti rešene, Dodal pa je, da si v I jubljani drugače pred stavijajo Preddvor kot tu živei I domačini, kot mesto miru in po čitka, kamor bodo lahko i/ LjuP' Ijane in Kranja hodili za konee tedna, ne oziraje se na to. da ",() rajo domačini od česa živeti. 00 turizma pa vsi ne morejo. Kranci Biljak je V besedilu odloka. £ zadeva urejanje prostora na ou? mOČjU Bašlja, predlagal, naj se Uf del območja nameni Btanovanjs* gradnji, namesto da je opiedeke no kol nascl|c počitniških li|sK Pred časom so za del tega nasc|l;1 že sprejeli takšno odločitev, razlj rilev pa svetnik m podžupan pred' laga zaradi premajhne kvadratu*' ki je dovoljena v primeru fiadni1 počitniških hiSic. V BašJju |e j*' muv že veliko vikendov StaW* naseljenih, za udobnejše bivanj i»,i je dovoljena površina premaj *' na Ker je tokrat na seji manj** svetnik, Izvoljen v BaSlju, ki JJ stopa tudi tamkajšnji krajevnitH bor. so sklenili, da bod«. krajeVJ Odbor s predlogom seznanili P* * meno in povabili, naj se dO Bj«! Opredeli. Sicer pa so predlog odloke potrdili, napovedali P tudi. da s prizadevanji u ,,hl 1 cono ne nameravajo l^nehan. . Danica Zavrl Žleb»r Nobelovi nagrajenci, pa še nova zbirka Gostosevci Plejade literarnega navdiha Založba Didakta je v letošnje knjižno leto krenila pogumno z novimi izdajami na področju beletristike. V okviru zbirke Nobelovi nagrajenci je izšla zbirka novel Ribiška palica za starega očeta, kitajskega avtorja Gaua Xingjiana, v novi zbirki Gostosevci pa Kozmokomične Itala Calvina in roman Nikoli več spati, Friderika VVillema Hermansa. Tri novosti, ki so v zadnjem času izšle pri založbi Didakta iz Radovljice, nedvomno sodijo med temeljna dela evropske oziroma svetovne književnosti prejšnjega stoletja in so v težkih časih na področju izdajanja beletristike, bralstvu lepa dobrodošlica v letošnje leto. Zbirko Nobelovi nagrajenci, ki jo je pred Didakta pred leti prevzela od Cankajeve založbe, nadaljuje delo Ribiška palica za starega očeta, nobelovca za književnost leta 2000, kitajskega pisatelja Gaa Xingjiana. Literatura, ki jo piše Xingjain, seje začela uveljavljati po kulturni revoluciji na koncu 70. let, koje obračunu z akterji revolucije sledila tudi delna (kontrolirana) liberalizacija v kulturi. V osemdesetih je kot romanopisec, dramaturg, slikar in pesnik prevajal tudi Ionesca in na Kitajsko vpeljal teater absurda, hkrati pa je v svojih delih začel eksperimentirati z novimi tehnikami izražanja. Slednji je bil tako kot mnogi drugi intelektualci še naprej iz-postavljan šikaniranju, izolacijam in nadzoru oblasti. Leta 1988 je emigriral v Francijo, kjer je isto leto dokončal tudi roman Gora duše, ki je bil podlaga za Nobelovo nagrado. V svojih delih govori o "toku govorice", ki temelji na pomembnosti jezika v literaturi. Zbirka novel Ribiška palica za starega očeta, iz avtoriziranega francoskega prevoda sta jo prevedla Taja Kramberger in Drago B. Ro- tar, je mozaik spominskih podob, ki se navezujejo na iskanje izgubljenega otroštva, iskanje narave, ki jo je razdejala modernost, nostalgije za nežnostjo, ki jo je izbrisal čas... S Xingjianom si utegnemo približati tudi Kitajsko kot tako. Kot je novo zbirko Gostosevci (ozvezdje gostosevci, plejade navdih literatov) označil njen urednik Jakob J. Kenda, bodo v njej izhajala predvsem vrhunska dela svetovne beletristike, kanonska prozna dela 20. stoletja. V izvirni oblikovni zasnovi Petre Čeme Oven, bo na naslovnicah knjig poleg avtorja napisano tudi ime prevajalca, saj je po mnenju urednika prevod temeljnega pomena pri predstavljanju posameznega dela sloven- skemu bralcu, hkrati pa poudarek, da bo v zbirki šlo za res kvalitetne prevode. Zahtevnega prevajanja nas že znanega avtorja Itala Calvina (1923-1985) se je tokrat lotila Irena Trene Frelih, ki je prevedla zbirko kratkih zgodb z naslovom Kozmokomične. Gre za dvanajst zgodb, ki jih je stroka večkrat zmotno pripisovala žanru znanstvene fantastike, a se Calvi-no v postmodernistični maniri z njo le poigrava. Znanstvene teorije vzame le za izhodišče pripovedi in jih v bujni domišljiji zmanipulira ter nas s tem zabava, včasih pa navda z melanholijo. Druga knjiga iz zbirke Gostosevci je roman z naslovom Nikoli več spati, enega največjih nizozem- skih pisateljev Friderika VVillema Hermansa (1921- 1995). Omenjeni roman je tudi eden najbolj priljubljenih med bralci. Gre za avtorja, dramatika, romanopisca, fotografa in doktorja geografije, ki je zaradi sporov s katoliško cerkvijo in profesorji na univerzi celo opustil univerzitetno kariero in zapustil Nizozemsko. Njegovo najbolj znano delo je sicer Da-moklejeva temnica, nič manj pa tokratni prevod, delo Mateje Seliš-kar. Na nek način gre za avtobio- grafski roman in je kot tak mogoče nekoliko manj vezan na stroge imperative pisateljevega prepričanja in s tem bolj "prijazen" bralcu. Zgodba namreč pripoveduje o profesorju geologije, ki se pridruži trem mladim geologom pri raziskovalnem potovanju na Norveško. Roman je sicer izšel leta 1966, a je v svojem bistvu brezčasen, hkrati pa sodi med enega najboljših popotnih romanov v svetovnem merilu. • Igor Kavčič Vesela Karavana študijskih krožkov Kranj - Gorenjski muzej je v mesecu kulture letos prvič pripravil srečanje in predstavitev številnih študijskih krožkov Gorenjske v Karavani, ki bo potovala in se srečevala s krožki drugje po Sloveniji. Namen karavane je prebuditi odprtost za drugačnost, ustvarjalnost, sodelovanje in učenje. V petek se je vesela povorka zbrala v Prešernovi hiši in svečano naznanila Karavano študijskih krožkov, katere namen je predvsem medsebojno srečevanja, spoznavanje drugačnih vsebin dela in izmenjevanje izkušenj. Gostitelj prvega Gorenjskega srečanja študijskih krožkov, njihovih Vodij in mentorjev je bil Gorenjski muzej. Po krajši uvodni prireditvi, ogledu stalne razstave v Prešernovi hiši in predstavitvi gostujočega S K Beseda slovenske Istre in SK Sirtaki iz Radovljice, se je Karavana preselila v Modro dvorano gradu Khislstein, kjer so člani predstavili vsebine in delovanje svojih krožkov. Osrednjo prireditev srečanja je bila predstavitev dveh študijskih krožkov iz Šenčurja in Cerkelj, Beremo z Manco Košir, ki so s svojo gostjo tudi v živo delili mnenja o knjigi Bralec. Jeseni bo bralni krožek začel delovati tudi v Kranju. V nadaljevanju so se predstavili še v okviru SK Beseda slovenske Istre KD Alojz Kocjančič iz. Puč in Koštabone z. raziskavo Glagolskih napisov v Istri, SK Gorenjski kozolci iz Železnikov, ki je skupaj z Območno enoto Kranj Zavoda za gozdove Slovenije predstavil uspehe pri rc- Regijsko tekmovanje učencev glasbenih šol Odlično na regijskem tekmovanju Radovljica, Škofja Loka - Na 5. regijskem tekmovanju učencev glasbenih šol Gorenjske so se ti pomerili v kategorijah: petje, trobila, harmonika, kitarski duo in klavir štiriročno, organizatorke pa so bile glasbene šole Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Glasbena šola Radovljica in Glasbena šola Škofja Loka sta tekmovanje izpeljali brezhibno. sevanju soriških kozolcev. Društvo za zdrav osebnostni razvoj Radovljica z predstavitvijo javnih odmevov na delo radovljiških študijskih krožkov, ŠK Kako so ku- v Etnološka razstava v Liznjekovi domačiji Nekoč na koroških kmetijah Kranjska Gora - V galerijskih prostorih Liznjekove domačije v Kranjski Gori so pred nedavnim odprli etnološko razstavo z Naslovom Odstiranja. Na ogled bo do konca marca. V I JZnjekovi domačiji te dni gos- razstava je plod že utečenega sode- Je Slovenska prosvetna zveza v lovanja med Gornjesavskim muze- eiovcu s predstavitvijo dela svoje jem Jesenice in omenjeno zvezo. ar°dopisne zbirke Gostujoča tokrat pa nam etnologinja Irena Jože Bedič V sredo, 20. februarja, so se na pokopali srn V Zgornjih Gorjah poslovil odJoieta Bediča, dolgoletnega tehničnega vodja in scenografa v Gledališču toneta Cufarja na Jesenicah ter pri:na nega .hiratel/a okamnin. V svetovno zgodovino s(1 /c vpisal prav Z dolgoletnim // dii njihovemu predznanju, m bodo spoznali / različnimi grafičnimi tehnikami. V načrtu je šest srečanj, prvo pa bo v četi tek. 7. marca, ob IX. uri v prostorih JSKI) K) Kranj na SejmiSČU 4. kjer dobile tudi vse informacije o tečaju. • l.K. hale naše babice iz Tržiča, ŠK Blejski zbornik 2004, ki skupaj z Gorenjskim muzejem Kranj pripravlja knjigo o Bledu, Društvo slepih in slabovidnih Kranj in ŠK Sitarstvo, ki je v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj predstavil živobarvna sita stražiških Sitarjev. Poleg javnih predstavitev so pripravili tudi razstavni prostor, kjer so na panojih razstavili svoje izdelke člani likovno usmerjenih in čipkarskih krožkov. Nastanek Karavane je spodbudil Andragoški center Slovenije, ki spremlja delovanje številnih različno usmerjenih krožkov. Pripravil je tudi srečanja s ŠK drugje po Sloveniji. Gorenjska karavana bo aprila obiskala Remšnik, v maju Komen na Krasu, v zgodnji jeseni Ilirsko Bistrico, decembra Gornjo Radgono. Prireditve naj bi spodbudile prebivalstvo k dvigu bralne kulture, vključevanju v različne oblike vseživljenjskega učenja, prepoznavanju in ohranjanju kulturne dediščine, osebnostnemu razvoju in prizadevanju za dvig kakovosti življenja v matičnem okolju. Zaželimo ji srečno pot! • Katja Dolenc Tudi letos so mladi glasbeniki z gorenjskih glasbenih šol pokazali zavidljivo raven znanja, saj je od 30 prijavljenih tekmovalcev kar 26 prejelo zlato priznanje (90-100 točk) in s tem možnost, da se udeležijo Tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov marca v Ljubljani in Mariboru. Nadarjeni učenci vseh petih gorenjskih glasbenih šol so zbranim poslušalcem predstavili visoko raven muziciranja, tehnične spretnosti, lepo vidna pa je bila zlasti ljubezen do izbranega inštrumenta. V kategoriji harmonika solo je strokovna komisija vsem 8 tekmovalcem podelila zlato priznanje (5 jih je iz Glasbene šole Radovljica in 3 iz Glasbene šole Jesenice). Tudi trobenta in tenorska tuba sta "zlata" inštrumenta, saj je vseh 6 učencev prejelo zlato priznanje (4 so iz Glasbene šole Kranj. 1 iz Glasbene šole Jesenice in 1 iz Glasbene šole Radovljica). Da zaslužita zlato priznanje sta komisijo s svojim igranjem prepričala tudi dva pozavnista (iz Glasbene šole Škofja Loka in iz Glasbene šole Kranj). Srebrna priznanja so učenci prejemali v kategoriji petje, pozavna in klavir štiriročno. Med komornimi zasedbami so se odlično izkazali: dva kitarska dua (iz Glasbene šole Kranj) in trije klavirski dui (iz Glasbene šole Kranj, Glasbene šole Radovljica in iz Glasbene šole Tržič), vseh deset deklet pa je prejelo zlato priznanje za udeležbo na 5. regijskem tekmovanju Gorenjske. Dosežena priznanja učencem pomenijo nagrada za vloženi trud, hkrati pa so tekmovanja tudi potrditev strokovnosti pedagoškega dela mentorja. Vsem letošnjim gorenjskim glasbenim zagnancem in njihovim mentorjem velja iskreno čestitati za dosežen uspeh, ki zagotovo ne bo izostal tudi na državni ravni. •I.K. Založba Mladinska knjiga Slovenski in angleški slikovni slovar, namenjen otrokom od četrtega do šestega leta, je poln risb in fotografij iz otroškega vsakdanjika. Razdeljen je na tematska poglavja, ki bodo otroka gotovo zanimala: dom, vrtec, živali, kmetija, hrana in pijača, telo, igrače in še kaj. Otrok si med igro bogati besedni zaklad v slovenščini, vadi branje in se uči prvih angleških izrazov. Starši otroka spodbudijo, da poimenuje predmete, ki jih vidi na slikah, najprej v materinščini in nato v tujem jeziku. Lahko mu tudi preberejo besedo in mu predlagajo, naj pokaže ustrezno sličico. Ob tej igri se bo naglo naučil na desetine novih besed. KONCERT OB DNEVU ZENA \ i) n i* i H DRAGOJEVIĆ sobota, 9,MAREC 2002 OB 20:00 URI 1 KRANJ [DVORANA ZLATO POLJE SJSjSl ob vsaki ku|>l|«Mii vstopnici pndarito lOO SI r I^b9 u*>i«*»<~«'™* Varstveno delovnega cenita Kranj KllAN.1 MUZIKA Al.uiA'l't »I«. MK i BANO, INVO ii h-|.,a » i- o v i..iiiiii..i/\N/\ i iua ivink BtO BANO, PODHOD maximahki't SKOKIA I.OKA Hiti HANU. AI.I'K'H lllll I .c, i ,»v , 11 > i.. . I n i M VA I I III.AUOVN1C.A VKI.K Svetniki in godovi Matilda je pela kot slavček Postni verski večeri v Cerkljah Danes, 26. februarja, goduje Matilda iz Hackeborna, redovnica. V zboru cisterjank je prepevala kot slavček in so jo zato za patrono izbrale cerkvene pevke. Rojena je bila na Saškem in je uspela priti v samostan, kjer je bila opatinja njena sestra. Zanimala jo je izobrazba. Hudo je zbolela in umrla. Častijo jo kot svetnico benediktinskega reda in jo upodabljajo s knjigo v roki. K njej se v molitvi zatekajo slepi. Na Marijanskem koledarju sta danes zapisana še dva svetnika: Aleksander (Branko), škof, in Porfirij, puščavnik. Jutri, 27. februarja, bo god Gabrijela od žalostne matere božje. Zanj pravijo, da je postal svetnik, čeprav ni bil nič posebnega in izrednega. Gabrijel (1838 - 1862) je novodobni svetnik. Rodil se je v Assisiju, rojstnem mestu sv. Frančiška, po katerem je dobil Gabrijel tudi ime Francesco. Bil strasten lovec in odličen plesalec. Zato so redki verjeli njegovi želji, da bi bil redovnik. Odločil seje za strogi red pasijonistov. Umrl je mlad, star 24 let. Je drugi zavetnik katoliške mladine v Italiji in je pokopan v mestu Isolo del Gran Sasso. Jutri godujejo Gabrijeli, Gabri, Gaborji, Elkoti, Jelkoti, Gabrijele, Ele, Elke in Jelke. V koledarju za četrtek, 28. februarja, sta napisana dva svetnika: škof Ožbolt in Roman, opat. Za svetega Romana pišejo, da naj bi bil rojen okrog leta 400 ob današnji reki Seini. Zanimala ga je cerkvena izobrazba. Odpovedal se je ženitvi in je hotel živeti samo za Boga. Naselil se je v samoti v kraju Condat. Kmalu se mu je pridružil brat Lupicin, nato pa še drugi. Sezidali so samostan in Roman je postal njegov opat. Sezidal je še enega in v njem je bil opat brat Lupicin. Samostana sta se lepo dopolnjevala. Na prošnjo sestre je Roman ustanovil še samostan za ženske. V četrtek imajo god Romani in Romane. V petek, 1. marca, sta praznika dveh svetnikov: Evdokije, mu-čenke, in Albina, škofa. Francoska pokrajina Bretonija je dala veliko svetniških ljudi in eden od njih je tudi Albin. Njegovi starši so bili bogati, ugledni in verni. Zapustil je dom in odšel v samostansko samoto, kjer pa niso zatirali osebnih sposobnosti, ampak so pustili razvijati darove posa- Zaključek koncila bo na Brezjah Ljubljana - Sredi februarja sta se na pobudo ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franceta Rodeta v predsedniških uradih srečala predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Nadškof je seznanil predsednika države z napovedanim srečanjem škofov jugovzhodne Evrope 12. in 13. marca v Celju. Udeležili se ga bodo predsedniki škofovskih konferenc Albanije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Zvezne republike Jugoslavije, Madžarske, Romunije in Slovenije. Srečanje, na katerem bodo govorili o prispevku katoliške Cerkve k umiritvi razmer in k spravi v tem delu Evrope, bo pomembno, saj se ga bodo udeležili tudi predstavniki Sveta Evrope, Evropske unije in Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Po mnenju nadškofa in predsednika bi bila primerna tudi udeležba predstavnika slovenske države. Nadškof in metropolit dr. Franc Rode je predsednika države obvestil, da bo 18. maja na Brezjah zaključek sinode oziroma plenarnega koncila Cerkve na Slovenskem, kjer bodo razglasili sklepe koncila. Ob tej priložnosti bo prišel v Slovenijo posebni odposlanec papeža Janeza Pavla II kardinal Jožef Tomko, ki je bil nekdanji prefekt kongregacije za evangelizacijo narodov. Odloke slovenskega koncila je Sveti sedež že potrdil. Tudi na slovesnosti na Brezjah naj bi zaradi širšega pomena sodelovali tudi predstavniki slovenske države. Sogovornika sta govorila o sprejemanju sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnem vprašanju, O katerem mora sedaj izreči mnenje Ustavno sodišče, potem pa ga bo državni zbor lahko ratificiral. Sprejem sporazuma naj bi bil začetek novega obdobja v odnosih med državo in Cerkvijo. • J. Košnjek meznikov. Albin je bil za zgled in so ga izvolili za predstojnika samostana. Bil je tudi škof mesta Angers. V krščanstvo je uvajal mlade Franke in preprečeval polovičarstvo v krščanskem življenju. Zagovarjal je družinski red in preprečeval ženitve med bližnjimi sorodniki. Ime Albin izhaja iz latinske besede albinus (bel, bled, svetel, srečonosen). Na dan sv. Albina bodo godovali tisti, ki jim je ime Albin, Bine, Binček ali Albina, Binca in slovenske oblike imen Zoran, Zorko, Zora in Zorka. V soboto, 2. marca, bo god Neže Praške, redovnice. Neža Praška ali Češka je bil hčerka češkega kralja Otokarja I, ki je jo obljubil Boleslavu, sinu šlezijskega vojvode, ki je vladal na Poljskem. Njen zaročenec se je ponesrečil, zato je bila znova prosta v Pragi. Za ženo so jo hoteli nemški cesar Henrik II in njegov sin, in angleški kralj Henrik III. Tedaj že odrasla hči se je upirala možitvi in odšla v samostan k sestram klarisam. V nedeljo, 3. marca, praznuje Kunigunda, cesarica. Skupaj z možem Henrikom, bavarskim vojvodo in nemškim cesarjem, sta zgled zakona. Leta 1014 sta bila kronana za cesarja in cesarico. Izobražena Kunigunda je bila modra svetovalka možu. Pomagala sta Cerkvi in duhovnikom. Vladala sta socialno pravično. Otrok Muslimani praznovali hadž Ljubljana - Muslimani v Sloveniji, po podatkih iz leta 1991 jih je blizu 30.000, sama Islamska skupnost pa govori o 50 do 80.000 članih, so pretekli teden praznovali kurban bajram in had-žijski bajram. Kurban pomeni žrtev, hadž pa je eden od petih stebrov islama, ki jih imenujejo skupno islamski šarti. Hadž je obveznost romanja v Meko za tiste, ki jim ga omogočajo finančne možnosti. Meka je rojstni kraj preroka oziroma poslanca Mohameda, ki je moral leta 622 zaradi oznanjevanja islamske enobožan-ske vere pred mnogobožci z.beža-ti v 400 kilometrov oddaljeno Medino. Med praznovanjem had-žijskega bajrama je pretekli teden več milijonov muslimanov obiskalo Meko in kamenjalo hudiča, ki ga predstavlja poseben steber. • J.K. nista imela. Leta 1024 je Henrik umrl in Kunigunda je vladala sama. Po izvolitvi novega cesarja je šla v benediktinski samostan Kaufungen, ki ga je sama ustanovila. Zahtevala je, da jo pokopljejo v redovni in ne cesarski obleki. Počiva ob možu v bamberški stolnici. Kunigunda je kot svetnica znana tudi v Sloveniji, kot ime pa je zelo redko. V ponedeljek, 4. marca, bo praznik Kazimirja, poljskega kraljeviča. Rodil se je poljskemu kralju Kazimirju IV. in kraljici Elizabeti Avstrijski, ki sta imela 13 otrok, Kazimir pa je bil tretji. Vzgajal ga je duhovnik Janez Dluhoš, krakovski stolni kanonik in največji poljski zgodovinar tedanjega časa. Cerkev je bila njegov najljubši kraj. Oče ga je poslal na Ogrsko, da bi na prestolu nadomestil Matija Korvina, vendar se je ta pravočasno vrnil in to preprečil. Kazimir se je vrnil, zbolel in umrl v 26. letu starosti na gradu Grodno v Litvi. Pokopali so ga stolnici v Vilni. Poljaki in Litovci ga imajo za narodnega zavetnika, pa tudi za zavetnika mladine. • J.K. Cerklje - Tudi letos bodo v Cerkljah na Gorenjskem pripravili tradicionalne Postne verske večere, ki so bili vsako leto zelo dobro obiskani. Tudi letos bodo tri zanimiva predavanja, ob materinskem dnevu pa se bodo v nedeljo, 24. marca, ob 18. uri spomnili naših mater. Ob tej priložnosti jih bo nagovorila tudi pisateljica Berta Golob. Prvo predavanje bo imel v soboto, 2. marca, ob 19. uri misijonar Janez Krmelj. Ob diapozitivih bo prikazal svoje misijonsko delovanje na Madagaskarju. Drugi postni večer bo v soboto, 9. marca, ob 19. uri, imel pa ga bo cerkljan- ski rojak in župnik v Ribnici Maks Ipavec z naslovom Dober človek je rešitev za človeštvo. Tretji postni verski večer bo v soboto, 16. marca, ob 19. uri, ko bo prisotne nagovoril upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko. Spregovoril bo o tem Ali sodobni človek potrebuje odrešenje? Post pa je tudi čas odpovedi odvečnim stvarem, predvsem našim slabostim, razvadam in napakam, je pa tudi milostni čas sprave z Bogom in ljudmi. V Stiski vasi pa bodo vsako postno nedeljo ob 15. uri pobožnosti križevega pota in sveta maša. • Janez Kuhar Darovi za Kapucinsko knjižnico Škofja Loka - Pater dr. Metod Benedik, gvardijan kapucinskega samostana v Škofji Loki, nas je razveselil z novico, daje reportaža o dragoceni kapucinski knjižnici v Škofji Loki in težavah tega bisera slovenskega knjižničarstva ter s prošnjo za pomoč, ki je bila objavljena v Gregorju, rodila sadove. Imena prvih dveh darovalcev smo že objavili, pojavili pa so se tudi novi. Ti so Alojz Zumer, Jože Oman^ Ema Linke, Alenka Kalan, Jožica Vodnik in Franc Rupar iz Škofje Loke, Franc Ravnikar iz Virmaš, Rafko Kovač z Loga, Leopold Mrak iz Kranja in Miroslav Mozetič ter Lovro Čarman iz Ljubljane. Nekateri darovalci pa ne želijo biti imenovani. Ker je vlaga poseben problem knjižnice, so z darovano pomočjo že uspeli kupiti napravo za razvlaževanje, ki bo omilila škodo. Trajna rešitev so ustrezni prostori. Vsem darovalcem iskrena hvala, s prošnjo, da se jim bo še kdo pridružil, je zapisal dr. Metod Benedik. • J. Košnjek DRUŽINSKI NASVETI Spodbujajmo otrokovo ustvarjalnost (6) Damjana Šmid "Ustvarjalna umetnost ima samoterapevtske lastnosti, je že sama vrednota in ne potrebuje nobenih interpretacij. Je zabavna, pisana in polna užitkov." (Karen Miller) Cilj ustvarjalnih dejavnosti naj bo svobodno izražanje otrok, zato se ne obremenjujmo z vrednostjo njihovih izdelkov in jih ne primerjajmo z izdelki drugih otrok. Vsak izdelek skriva v sebi otrokovo individualnost in naloga staršev ni vrednotenje narejenega pač pa čim večje spodbujanje. Poleg časa in materiala pa otroci potrebujejo tudi zgled staršev ter kon kretne primere, kako lahko z. rokami in z vsem telesom ustvarjajo. Določeni materiali naj bodo otrokom ves čas na dosegu roke, da jih bodo lahko kadarkoli uporabljali. Za mlajše otroke so to: plastelin, lutke, barvice, papir, glasbeni inštrumenti, lepilo, ki je enostavno za uporabo ipd. Poleg teh že znanih materialov pa ponudimo otrokom v obdelavo tudi les, čeprav nas je groza ob misli, da bo otrok zabijal žeblje... Poleg metod in dela z lesom bo na ta način spoznal lastnosti različnega lesa, naučil se bo uporabljati orodje, občutil bo moč, ko bo videl posledice svojega dela ter seveda razvijal svoje motorične sposobnosti. Delo z orodjem pa izkoristimo še za učenje pospravljanja, kajti pravi mojstri imajo orodje vedno na svojem mestu. Preprosto udarjanje s kladivom preverimo najprej z. manjšim kladivom ali s kladivom - igračo. Zabijanje žeb-Ijev (primerni so krajši, z velikimi glavicami) je primerna dejavnost tudi za predšolske otroke, poskrbeti moramo le za varnost - lesena deščica naj bo na začetku pritrjena (za učenje zabijanja je primeren del starega štora ali mehek ploh), žeblje pa lahko deloma že zabijemo v les, tako da jih otrok zabije do konca. Ko otrok obvlada zabijanje žebljev, žaganje, lepljenje in brušenje, ga pustimo pri samostojnem ustvarjanju. Priskrbimo odpadne lesene kocke in palice, ki se bodo pod otroškimi prsti spremenile v figure, živali, hiše in še kaj. Z dodatkom barve, blaga in volne tako nastanejo prave umetnine. Pomladne sprehode v naravo izkoristimo za iskanje ra£' lično oblikovanih korenin in vej, ki jih z majhnimi spremembami spremenimo v čarobna bitja iz domišljijskega sveta. Škratje, čarovnice, različne živali oživijo, & koreninam dodamo oči, lase. br3' do, repe... Drevesne veje (ostanke naberemo pri pomladnem obrezovanju'dreves) pa so primerne za izdelavo majhnih splavov, ki jih otroci spustijo v reko. Leskove veje nas vabijo, da vsaj eno od njih spremenimo v pastirsko palico (skorja se spomladi zelo rada odlušči in reže z vej) ali pa j° uporabimo za izdelavo indijanskega loka. Tudi "frača" je dovoljena, le tarča naj bo primerna. • Naj se računalniki za dan ali dva ugasnejo in naj oživijo stafe igre... PREJELI SMO Odprto pismo preddvorskemu županu Konec tedna v letošnjem prav nič zimskem februarju sva se z Ženo odločila za sprehod od Pred dvora proti Mačam. S ceste, kt vodi proti vasi, se odpira lep pogled na vas in okoliške gore. Na pol poti sva med hišami in vikendi zagledala nenavadno stavbo. Ugibala sva, kaj bi to bilo in ko sva prišla bliže, sem ugotovil, da stoji stavba na mestu, kjer je bil prej pritličen vikend. Začudila sva se in se spraševala, kdo je dal dovoljenje in komu je prišlo na misel, da sredi vikend naselja in oh robu vasi Mače zgradi tak arhitektonski monstrum. Ker sem avtor zazidalnega načrta za omenjeno vikend naselje, sem bil ob takem grobem in nasilnem posegu v prostor prizadet in zato vam tudi pišem to pismo. Kot vam mora biti znano, so za to območje predvidene pritlične počitniške hiše s strmo streho in avtohtonimi oblikovanimi elementi. Dosedanji investitorji so se teh določil v glavnem držali in obstoječi vikendi ne motijo ogleda na vas in okolico. Ta objekt, kije zrasel na mestu prejšnjega vikenda, pa je tako po tlorisnih dimenzijah, višini (pritličje + nadstropje) in strehi (ravna streha - terasa in minimalni naklon strešine) pov- sem neprimeren za to okollje. Predstavlja izrazit tujek, ki razdiralno vpliva na tukajšnje bivalno in naravno okolje. Glede na zgoraj navedeno Vas javno pozivam, da pojasnite, kdo je dal dovoljenje za to gradnjo in če ga ni dal, zakaj se ta gradnja m preprečila. Nazadnje pa sprašujem, ali boste ali ste že predvideli ukrepe, da do takih ekscesov ne ho več prihajalo. I ep pozdrav! Alojz Prem rov, univ. dipl. ing. arh. Odprto pismo Občinskemu svetu Jesenice Moja zgodba hi lahko nastala kjerkoli, v kateremkedi kraju od Podkorena do lirežic ali od Kopra do Murske Sobote. To je stara Zgodba, ki se žal vsepovsod ponav-Ija. Sonce se leno pomika v jutro. Pričenja se nov dan. Večina ljudi hiti v službo, po nakupih, in različnih opravkih... Nekaterim pa nov dan pomeni tudi ponovno premagovanje vedno istih težav in ovir. Ste se kdaj vprašali, kako se počutijo osebe z. motnjo v telesnem ali duševnem razvoju / Zanje vsak nov dan pomeni nove stiske in obremenitve. Počutijo se osamljene in zapostavljene in si zastav- ljajo mnoga vprašanja, na katera največkrat ne najdejo odgovorov. Ljudje s podobnimi težavami in teh pri nas ni malo, se povezujejo v različna društva, kjer si izmenjujejo izkušnje in posredujejo "strokovne " nasvete. S svojim delom se želijo vključiti v samostojno in neodvisno življenje. Želijo si pravice do enakih možnosti! Zeli jo si, da bi jih družba sprejela kol sebi enake, kljub njihovi drugačnosti. In res se le počasi spreminja in uveljavlja prepričanje, da je drugačnost nekaj običajnega. Na lem mestu bi Vas zato rad opozoril na neka/ tež.av, s katerimi se ti ljudje dnevno sreću p'jo. Morda nam lahko pomagate: - Kolikokrat ste ž.e brez slabe ve tti parkirali na prostoru, ki je rezerviran za gihtilno ovirane osebe'.' - Ste ob tem pomislili, s kakšni mi težavami se srečujejo telesno prizadeti, ko poskušajo na 0 'kili parkirnih mestih, med napol pri prlimi vrati lesti i avtomobila'.' - Kako se počuti pihalno ovira na oseba, ko na klančnim naleti na postavljeno cvetlično korito.' - O čem razmišljajo starši, ki no sip> svoje otroke v Zdravstveni doni po stopnicah v klet na fizioterapijo ali k zobozdravniku v drugo nadstropje? - Kako je, ko ti pot do cilja prt preči previsok rob pločnika ali ena sama stopnica ali pa, ko mora gibalno ovirana oseba z. vozičkom voziti po cesti, ker je pločnik poln parkiranih avtomobilov? - Kakšni so občutki, ko vsi ti ljudje ne morejo osebno do župana, da bi mu povedali, s kakšnimi problemi se vsakodnevno srečuje-jo? Kršitelji - lastniki jeklenih ko njiČkov, ki brezvestno parkirajo na invalidskih mestih ali pločnikih, označenih prehodih za pešce žtd premorejo cisto poseben be sedni zaklad, ko so opozorjeni na kršitev, vendar pa je tO ž.e povsem druga Zgodba. Vse to meje v teh dneh, ko so kršitve "ljubiteljev jeklenih konjičkov" še toliko bolj opazne spodbudilo, tla v svojem in imenu društva SONČEK ZGORNJE GO RENJSKE na podlagi 16. člena I. točke veljavnega Zakona o varno sli cestnega prometa (Ur. I. RS 30/98), ki govori: da nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili opravlja tudi občinsko redarstvo in v zvezi s tem tzVttja ukrepe, ki so s tem in drugimi zakoni prene seni nanje, ter ukrepe, določene s predpisi lokalnih skupnosti {oh čin) g. županu in Občinskemu TVetU Jesenice predlagam, tla na tvoji redni keji obravnava in sprejme S K I. I I' "/. Denarna kazen 10.1)00 SIT ii prekršek, kjer ni dovoljeno parkiranje vozila na o.načenem mestu za invalide, razen invalidu se v celoti nameni :a delo huma nitarnih društev in za otlstranje vanje arhitektonskih OVif v občini Jesenu e. (Poglobitev plo, nikov, označevanje parkirnih mest, na bava ortopedskih pripomočkov, dvižne stopnice, postavitev dvi gal, zvočni in svetlobni Signali, ■ ■■)" "2. Pristojni organ je dolžan enkrat letno o porabi sredstev poročati Občinskemu svetu Jesenu e. " Na koncu Vas naprošam, tla pri omenjenem projektu priskočile na pomoč, z veseljem pa lahko naše Društvo predstavi delo in aktivnosti na tem področju. Sonček zgornje Gorenjske Društvo /a cerebralno parali/o predsednik Danici Dvoršak Kulturniki ustavite Kobala Oddaja Mario klic slovenskemu narodu ali res tako nemoralni človek, kot je Kohul, res počne \se neomejeno, ktir on hoee (podlež pa tak), kje so tukaj meje, (do kod še) sedaj mu zmanjkuje le živih ijntli, tla bi se norčeval U njih, to pa presega vse meje, da se je spnivil s tako nizkotnimi dejanji na tako velikega moža, kot je dr, France Prešeren, vsa Slovenija $a Spoštuje in slavi O njem govori vsa Evropa, to nam pričajo njegove knjige, spomeniki, dejanja in nje govo bedno življcnc, če bi takrat živeli taki ljudje, kot je Kohal, hi dr. France Prešeren umrl drugačne smrti. Kobalova osebnost mu ne seže do peta (morala pa laka) in poleni se pa vprašajmo, kako je tak človek, kot fe Kohal. lahko direktor gledališča (nerazumno) in nji'#°~ ve (ŠOVe) hodi gledat in posluša* še sam predsednik države (A'"" plovemo) in taka gnusna deja"lil DO Kobalovi meri podpira še na-ciona Ina T V, to se pravi njen? vodstvo, Mario je z.a moje videnje tudi popolnoma brez morale, s(lJ drugače rte bi sodeloval pri takem projektu, kot je oddaja vredna vsl' obsodbe, potem pa tak človek. ^"^ je Kobal, nahujska še publiko, sl' sprašujem, kako mu to uspe, ilc tako gnusnemu dejanju bi"*"" phskajo, namesto da bi vstali W Zapustili IV nacionalko, tukajj* vprašljiva tudi kultura teh h1«'1' IVpa plačujemo vsi davkoptoč** valci tudi tisti, ki Prešerna &j% spoštujemo, jaz mislim, da v<' '[ takem potresu, kot ga ustvarja Kobal, še Prešeren obrtiča V 8*° bu. Ven, pa tudi tO, da dokler bo "< čelu nacionalne IV ljub{ili' Kocjančič, Si pa kulturnega » poštenega ne moremo obetati, SOj Veste pregovor (kar se Jane'1 nauči, t<> Janezek zna). Kljub vsemu />ti UCtj tO moje /"^ mo se v V Srca kulturnikov. '< . človek fe hd dr. France , m ga spoštujejo Zato U*» kulturniki ustavite Kobala. « Ana Osterman, K",,J Bronasti v Sloveniji, za občino pa zlati Planinsko društvo Radovljica je tretje po velikosti v državi. Kot je ocenil župan občine Radovljica, si za delavnost zasluži doma prvo mesto in zlato medaljo. Gradili bodo dom Komendski planinci imajo dobre vodnike in skrbne markaciste Radovljica - Društvo z več kot 2000 člani deluje v osmih odsekih, kar je poseben rekord. Poročila na občnem zboru so potrdila, da so povsod zavihali rokave, še zlasti pa pri obnovi tovorne žičnice na Kriške pode. To naložbo in dejavnost mladinskega odseka so predstavili tudi z razstavo fotografij v radovljiški šoli. Eden od temeljev uspešnosti ra- gospodar Tone Tomše povedal, dovljiških planincev je gotovo tradicija, saj njihovo društvo deluje od leta 1895. Danes je v njem 2009 članov, od katerih je približno četrtina vključena v delo sedmih odsekov in postaje GRS. Kot je na občnem zboru ugotovil predsednik PD Radovljica Miro Pogačar, so največje športno društvo v občini, ki razvija tudi druge dejavnosti. Gospodarijo s tremi kočami in vzdržujejo skoraj 120 kilometrov planinskih poti. Lani so organizirali 11 večjih prireditev, med katerimi je bila najbolj odmevna proslava ob 50-letnici Marjeta Rojnik, vnukinja lekarnarja in podpornika planinstva Hugo-na Robleka, je kot dolgoletna tajnica dobila eno od priznanj PD Radovljica. pogačnikovega doma na Kriških P'ih kapel) ti me sini,', u moje prvo du ok!',"' " ""^ s k(lk"" ponosom te zre tedaj moje "■ l(ikc rnir moreta Imeti tamo s,- mladu roditelja Bilo je •eifi /,/, ",",'««( /tu KltipVH Ulllfl.SMII Sl'1, M' um h '<> čisto veselje, /uradi tega pa je ob sebi a J"<>: da je moj članek imel naslov: Slovan gre roj ' " P0 navdušeni vzklik: 'Naprej moj ni'd ""n"'J Zastave Slovet' In po sredi SO bili vplete odni vzdihi Prešernovi, Jenkovi. Stritarjevi to P^vtako, kako/ to vpletene v eteni venec duh kak rt število teh citatov pa je bilo legijon Oj, Ko v' bU lep. krasan!" libeli tvojega tljno pričakovanega prvenca J* tam nekje na slovenskem fugu m zadnje leto ' trgal po klop,!, latinskih šol. ko sem uži Uni ,Sto ilmpna pesem, je bil Duh slavjanski se je zbudil! "Na tlovenskem jugu" pa m zapisano, kei hi mladi Tavčar lam živel, um pak zato, ker je članek izšel 27. ju- iiii,i /,S'6'ž v mesečniku Juri s pušo. Tb je bil "dolgočasen list a lahone. nemškuiarp' in druge narodne ljudi ", ki ga je v Trstu izda /al m urejal (rašper H Martelam In kako je bilo na dan izida? "iako napoči usode polni dan in USOde polna ura. Poleg nune sobi i e fe bilo stanovanje slovenskega uradnika, ki je bil naročnik lista. To mi je bilo znano in že večkrat sem bil opazil tudi. kako je razna šale, kar na kljuko vrat obesil list, da mu ni bilo treba zvoniti in čakati lo fe hd moj up tisti dan. Pri oknu slone nestrpno čakam, da se prikaže na ulici ra našale, listom tvetU slavo novega politika, ali pa.. oko ra.iiašidea. ki potem izgine i nOŠO hišo, tedaj planem bliskoma k vratom ter z očesom pri ključavnici čakam. Raznašalec prisopiha pO stopnicah (čudno, a s prav navadnim obrazom!). obesi list na kljuko in odide, le daj pa sem odprl na liho vrata in se kakor tat po prstih plazil po hodniku. S tresočo roko zgrabim list in - na čelu lista čila/ sem naslov svojemu članku: 'Slovan gre na dan!' To mi je bilo dovolj! Nazaj v svojo sobico odskočim, vržem se na zojo. da pomirim svojega srca preburne. radostne udar, e. Sprejeto, tis-kano moje duševno dete - o hvala ti brezkončna, blagi mož tam na uredniškem stolu, tam ob sinji Adriji!" lako se je svojega prvega članka spominjal Človek, ki je Tavčarjev spomenik na Visokem, pozneje postal eden od prvakov avtor Jakob Savinšek, 1957 slovenskega časnikarstva in publicistike. Leta 1881 fe tkupaj ki naj bi zglasil v Kersnikom In Franom Pevcem ustanovil leposlov In ko uzre moje ni in znanstveni mesečnik ljubljanski zvon. ki je iz hajal 60 let. vse do 1941; v letih 1X91-95 je bil njegov urednik. Leta 1887 je postal član nadzornega sveta in podpredsednik Narodne tiskarne, od 1888 do 1923 je bil predsednik njenega upravnega odbora. To je bila ena največjih slovenskih tiskarn in založb. Tiskala je med drugim dnevnik Slovenski narod, ki ga je Tavčar v letih 1891 in 1902- 06 tudi urejal. Neformalno pa je bil 40 let siva eminenca tega časnika, vse od 1888 do 1923, brez njegovega soglasja ali pobude ni v njem izšlo nič. Časopisi so bili Tavčarjeva straši. Tranček Boha-nec: "Predvsem pa je ljubil dnevno in dražijivo časnikarstvo. Slovenski narod, glasilo liberalnega in narodnonaprednega tabora, je polnil z uglajenimi, domiselnimi, duhovitimi, šaljivimi in privlačnimi uvodniki, bodicami, članki, podlistki, obrazi, črticami, s satirami na politične in kulturne dogodke. " Tavčarjev časnikarski opus je danes bolj malo znan. Ko fe Morju Poršnik sklenila izdajo njegovih zbranih del v osmih knjigah, je zapisala: "Ta izdaja je namenjena predvsem Tavčar ju-leposloven. Morda bo kdaj kasneje priložnost tudi za objavo v glavnem že zbranega Tavčarjevega političnega pa tudi juri-dičnega dela. ki bi ne obsegalo dosti manj zvezkov kot pričujoča izdaja. Tja bi bilo treba sprejeti tudi njegove politične portrete in aktualne kozerije, čeprav te tu pa tam presegajo politični okvir... " Zapisano 1959, velja še 2002. Peter Jeraša, komandir policijske postaje v Škofji Loki Čigava je video kamera Loški vozniki ga radi nagnejo Kozarček namreč. Po alkoholu v prometu je namreč na Gorenjskem najbolj problematična prav Škofja Loka z obema dolinama. Delež pijanih povzročiteljev prometnih nesreč je skoraj 16-odstoten. Nesreče pa se z glavnih cest zaradi stalne prisotnosti policije vse bolj selijo na podeželje Škofja Loka - Pred dvema letoma so se škofjeloški policisti iz stare, tesne stavbe selili v novo na Trati, kjer so delovni pogoji odlični. Kljub temu pa je prisotne malce nostalgije. "Tam smo bili vsi na kupu; če smo se zjutraj skregali, smo se hitro spet pobotali. Tu pa se komaj vidimo," v šali razlaga komandir Peter Jeraša. Na škofjeloški postaji, ki ima pisarni v Železnikih in Žireh, dela 37 ljudi; "pokrivajo" več kot 500 kv. kilometrov veliko območje z izjemno razgibanim, zahtevnim terenom. Stavba škofjeloške policije je najmlajša na Gorenjskem. Starejši policisti teren dobro poznajo, tudi komandir Peter Jeraša, domačin, ki je prej delal v Železnikih. Mlajši pa se včasih težje znajdejo po številnih hribih in skritih kotičkih. Skrajne cestne točke so iz Škofje Loke oddaljene tudi 70 kilometrov. "Zaradi tega nas ljudje tudi največkrat kritizirajo, češ, kje ste pa hodili tako dolgo... Ne vedo, da je patrulja prišla, denimo, iz Selške doline v Žiri." Vlamljajo tudi Ljubljančani, Mariborčani Število kaznivih ravnanj, v katera Peter Jeraša prišteva dejanja in prekrške, na Škofjeloškem narašča. Medtem ko so jih leta 2000 obravnavali 4249, so jih lani že 4801. Kriminaliteta je poskočila kar za 32 odstotkov, največ opravka pa imajo škofjeloški policisti in kriminalisti /. raziskovanjem vlomov v stanovanjske hiše. Pri tistih, kjer so storilci domačini, so dokaj uspešni, težje pa je odkriti KRIMINAL Ogoljufani se še oglašajo Škofja Loka - O 32-letnem S. L., ki naj bi leta 1999 zagrešil več poslovnih goljufij, so policisti že poročali, zdaj pa dodajajo še nekaj novih ugotovitev, ki daljšajo spisek domnevnih goljufij. Tako naj bi S. L., doma iz škofjeloške občine, maja 1999 kupil izvod PIRŠ in v njem naročil tudi objavo svojega oglasa. Računa še do danes ni poravnal. Tako kot ne za slabih 39 tisočakov gradbenega materiala, ki ga je septembra istega leta "kupil" v podjetju Dom trade v Žabnici in ga vgradil v gostinski lokal. Oktobra je novi mladinski center oglaševal na radiu Sora, račun v znesku 59.500 tolarjev je ostal neplačan. Da nima denarja, naj bi S. L. prikril tudi direktorju podjetja El-meg v Železnikih, ki mu je za dobrih 608 tisočakov napeljalo električno inštalacijo. Oktobra 1999 pa naj bi ogoljufal še podjetje Co-rona, kamor je poslal naročilnico za dve plinski peči, vredni nekaj več kot 42 tisočakov. Kupil ukraden potni list Brnik - Mejni policisti so v četrtek prijeli 31 -letnega tujega državljana M. J., ki se je na letališču prijavil za let v Zuerich in se pri tem izkazal s prenarejenim slovenskim potnim listom. Ta je bil februarja lani prijavljen kot izgubljen. Kot je povedal M. J., pa vlomilce, ki prihajajo iz Ljubljane ali Maribora. "V začetku leta smo prijeli skupino, ki smo ji dokazali kar dvajset vlomov. Naša raziskanost kaznivih dejanj je 52-odstotna, če pa pogledamo konkretne številke, smo lani raz- Peter Jeraša naj bi ga sam pred nekaj meseci kupil v Skopju. Tujca, ovadnega ka/nivega dejanja ponarejanja listin, so pridržali na tržiški policijski postaji. Ko bo kadil, bo lep Jesenice - Z vlomom v Merca-torjevo trgovino na Slovenskem Javorniku je neznanec v noči na minuli četrtek odnesel za več kot 1,3 milijona tolarjev cigaret in moške kozmetike. V skladišče je prišel z naviranjem vrat, nabral cigarete, nato pa se sprehodil še po prodajalni, kjer je dobil še ostalo. Z vlomom je Mercatorju povzročil še za okroglih sto tiso čakov gmotne škode. Poceni do avta Škofja Loka - 20-letna Kranj-čanka naj bi avgusta lani z lastnikom osebnega avta VW sklenila kupoprodajno pogodbo. Ob nakupil v Škofji Loki naj bi mu izročila 50.000 tolarjev avansa in avto odpeljala, preostalih 200.000 tolarjev pa bi mu po dogovoru morala plačati v enem mesecu. Ker denarja še ni dobil, bodo škofjeloški policisti Kranjčanko kazensko ovadili. V skladišče po staro šaro Jesenice - Iz opuščenega in nezavarovanega skladišča Slovenskih železnic v hulmežakli je neznanec odpeljal star stol, garderobni omari, mizi, voziček, vratni iskali prek dva tisoč kaznivih dejanj, kar ni malo. Ovadili smo tudi 65 mladoletnikov, predvsem zaradi vlomov in tatvin, trenutno so zelo popularne kraje mobilnih telefonov. V začetku leta je bilo tudi precej vlomov v trgovine. Skupino smo odkrili in razbili." Trgovina z drogami, čeprav dokaj prikrita, je prisotna tudi na Škofjeloškem. Največje marihuane, najdejo pa se tudi sintetične droge. Lani je bilo pet kazenskih ovadb s tega področja in 37 predlogov sodniku za prekrške. "Na drogah veliko delamo, zlasti dosledno ukrepamo proti mladim. Dobili smo celo desetletnega preprodajalca "trave"," je kot zanimivost povedal Peter Jeraša. S kršitvami javnega reda in miru imajo škofjeloški policisti iz leta v leto manj dela, česar so seveda veseli. Med kršitvami "vodi" vpitje, prepiri na javnih krajih. Kršitve se koncentrirajo tudi v nekaterih gostinskih lokalih. Policisti so v njih pogosteje prisotni, pogrešajo pa sodelovanje s tržno inšpekcijo. "Prijeli smo skupino "fra-jerjev", ki so ropali, pretepali, izsiljevali vrstnike. Zanimivo je, da se taka skupina praviloma razbije, ko ostane brez vodje." Začasni odvzem 336 vozniških dovoljenj Čeprav se število prometnih nesreč (lani 348) in smrtnih žrtev (pet) postopno zmanjšujeta, so posledice še vedno hude. Da bi se izognili policijskim patruljam, ki so stalno prisotne na glavnih cestah, predvsem pijani vozniki ubirajo vzporedne ceste, zato se tudi teža prometnih nesreč vsse bolj seli na podeželje. Po prisotnosti alkohola v prometu je Škofja Loka z obema dolinama najbolj problematična na Gorenjskem. Delež pijanih povzročiteljev prometnih nesreč je bil lani skoraj 16-odstoten. Policisti so odredili preizkus za 1065 voznikov, 38 so jih poslali na pregled zaradi suma vožnje pod vplivom droge, devetnajst voznikov pa so krili, gasilni in varilni aparat iz leta 1956, lopato za sneg, sto vijakov in več podložk, nekaj sorni-kov, spenjačev, pokvarjeno ročno akumulatorsko svetilko, razbito okno, ki ga je snel in podobno nevredno šaro. Pri Slovenskih železnicah so krajo kljub temu prijavili, pravijo, da jih je tat oskubil za približno 200.000 tolarjev. Kolesi iz kleti Kranj - Iz kleti v enem od kranjskih stanovanjskih blokov sta izginili zeleno gorsko kolo univega alpina - 550 in srebrno gorsko kolo univega rover-370. Vrednost koles je oceii|cna na okrog 150.000 tolarjev. Pri frizerju iskal denar Kranj - V soboto zgodaj zjutraj je nekdo skozi okno sanitarij zle zel v frizerski studio v Vodopiv čevi ulici. V frizeri j i, kamor obi čajni smrtniki hodi|o pO lepoto, je iskal blagajno. Našel jo je in tudi odprl, vendar v njej denarja m bilo. Bogatejši plen kot mu ga je dejansko uspelo dobili, si je verjetno obetal tudi neznanec, ki je v noči s sobote na nedeljo na ne-UgOtOvljen način prišel v objekl podjetja I'igar Comerce. Pregledal je vse prostore, na silo odprl predal pisalne mize, kjer je našel kovinsko blagajno s 23.000 tolar ji, nato pa vlomil še v direktorje vopisarno. Preiskal je vse, vendai zaželenega ni našel • H. J. poslali tudi na ponovni zdravniški pregled. Začasno so vzeli vozniško dovoljenje 336 voznikom, zasegli pa tudi sedem vozil. Območje škofjeloške postaje pa je značilno tudi po dokaj pogostih samomorih. Lani jih je bilo štirinajst, leto prej eden manj. Pogoste so tudi delovne nezgode, predvsem v gozdovih, s traktorji, ki vsako leto terjajo nekaj življenj. • Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Na smučišču na Soriški planini so šolarji 21. februarja našli video kamero sony s polnilcem baterijskih vložkov, video kaseto in torbo, vredno okrog 200.000 tolarjev. Na kameri je številka 1076467. Hranijo jo na škofjeloški policijski postaji, kjer jo lastnik lahko tudi dobi. • H. J., foto: Gorazd Kavčič Svet za varnost mestne občine Kranj Lokali mirnejši, na udaru nočna trgovina Kranjski svet za varnost je prejšnji teden obravnaval lanska poročila služb, ki skrbijo za varnost ljudi. Podiranje občinskih plotov. Kranj - Člani sveta za varnost so prisluhnili poročilom o delu kranjske policijske postaje, gasilsko reševalne službe, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter lokalne akcijske skupine, ki bodo tudi na dnevnem redu marčevske seje mestnega sveta. Bolj kot številke, ki kažejo porast ali upadanje posameznih dogodkov, ki krojijo varnostno sliko mestne občine, so zanimivi nekateri komentarji. Tako je komandir kranjske policijske postaje Franci Frantar med drugim dejal, da so se razmere v nekaterih nočnih gostinskih lokalih po lanskih novembrskih množičnih pretepih pred lokali ob ostrejšem nadzoru policistov, zlasti v petkovih in sobotnih nočeh, bistveno umirile. Svoje so dodali tudi lastniki lokalov, ki so okrepili redarske službe. V zadnjem času policisti večkrat intervenirajo v lokalu z razbijaškimi gosti, v drugem pa zaradi naraščanja priložnostnih tatvin mobite-lov in torbic. Bolj kot gostinski lokali so zdaj problematične trgovine, ki so odprte tudi ponoči, zlasti trgovina v Gregorčičevi ulici, kjer mladi kupujejo cenejši alkohol, se ga očitno nacedijo, potem pa kolovratijo skozi mesto, podirajo smetnjake. razbijajo izložbena stekla ipd. Iz mestnega jedra je na občino prišlo pismo, ki opozarja na te probleme. Člani sveta se nagibajo k temu, da bi morali nosilci gostinske in trgovske dejavnosti, ki obratujejo v poznih nočnih urah, poskrbeli za primerno varnost, občinska uprava pa naj bi soglasja za podaljšanje obratovalnega časa izdajala selektivno: na podlagi dejanskih potreb ljudi in ne zgolj ekonomskega interesa podjetij. Člani sveta so tudi ugotovili, da se nekaterim opuščenim kranjskim stavbam pišejo boljši časi. Rešitev se kaže za nekdanji vrtec ob avtobusni postaji, kjer z denacionalizacijsko upravičenko tečejo pogovori za odkup, v izdelavi so novi projekti za nekdanji doni JLA, ki bodo upoštevali zahteve stanovalcev iz sosednjih blokov, občina bo po ureditvi Nemirno jedro Kranja: podnevi avtomobili, ponoči vandali.. lanskinskih odnosov z Gradbincem v stečaju dala porušiti tudi opuščeno jedilnico v t.i. Gradbin-čevi jami na Zlatem polju ter zgradila stanovanjski blok. Iz poročil kranjskih policistov se da razbrati, da so bile varnostne razmere na območju mestne občine lani boljše kot leto poprej, podobno ocenjujejo tudi gasilci, medtem ko v lokalni akcijski skupini ugotavljajo, da je število odvisnikov od prepovedanih drog naraslo. Mile Hodnik pravi, da bo skupina še okrepila preventivno delo in opozoril, da se droge i* Kranja širijo v primestne občine-Člani LAS bodo skupaj s policist* zato obiskali vse župane in pred' lagali, naj v njihovih občinski"1 svetih sprejmejo določene ukrepe; Predstavniki primestnih občin naj bi sodelovali tudi v LAS. saj P° besedah Mileta Hodnika pri drogah ne kaže postavljati obči nskih ograj. Vsaj, kar se pomoči v zn3' nju tiče, ne. Drugače je seveda, k° gre za vprašanje (so)financiranj*1 določenih projektov. Podobno velja za mostni svet l& preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je bil ustanovljen sredi lanskega leta. Predsednik Br3_ ne Lotrič pravi, da iz. nekateri"1 primestnih občin že prihajajo P" bude za ponovno povezovanje-Predlagal je tudi, naj se pred odprtjem novega trgovskega središča na Primskovem uredijo vafu* peš in kolesarske poti iz mesta oziroma s Planine. Razen tega Pa so člani sveta opozorili tudi pa verjetno zamiranje trgovske de javnosti v mestnem jedru. Upra . mestne občine bi morala čimpriJ razmisliti o privlačnejših vscbi-nah, ki bodo ljudi vabile v mesto in se tako izognili praznim lokalom, ki bi bili zanimivi sanio st-za vandale, narkomane in hre/ domce. • Helena .lelovčan Digitalni tisk ■ ■ Media Art Studio. . . Internet Smrt zaradi prevelikega odmerka Tržič - Prepričanje, da se drogi rftjo samo mlajši ljudje, je napač no. kar potrjuje neda\ ni n/iski pri mer Kriminalisti so naprošnp i > delavca 50 letnega V. S iz Bistu cc, ki so ga nazadnje videli 15. februarja, od is. februarja pa je veljal za pogrešanega, v sredo preji nji teden Vdrli v njegovo stanova nje. Dobili so ga mrtvega, ob njem pa uporabljen priboi /a injeciranje trdih drog, v. s. je umrl zaradi pre velikega odmerka. • 11. J. NESREČE PO trku pobegnil Sp. Brnik - Zaradi nepravilnega prehitevanja so v četrtek. 21. aija, okrog osmih ZVečei na regionalni cesti zunaj Sp. Brnika ttvlM vozila. Nesrečo je povzročil neznani voznik audija temnejše verjetno karavana, ki je peljal od Vodic proti Sp. Brniku. Zunaj nase^ j a je začel "v škarje" prehitevali R clio. čeprav se je nasp'°._ približevala voznica citroenovega A.\ spot Ta se je umikala m za rala, a jo je audi kljub lemu oplazil po levem boku, bi/ zateffl Fj Sunkovito tavi] \ desno in z zadkom /ailel še clia. Ne da bi ZnianJ lutiost. je peljal naprej proti Brniku, -.c Policisti z neznanim voznikom še poizvedujejo. Njegov avto _ poškodovan po levi bočni sirani in zadnjem desnem delu Kt,<)ljS,j vedel zanj. naj pokliče na 113. K ra/jasnitvi okoliščin Irka DOlK \ai>i|o mdi povzročitelja. Smučko je "zarobilo" Stari vrh - 37 letni D. B i/ občine Ajdovščina je v sobotodopol ^ smučal na Starem vrhu. Med kratkimi zavoji JC verjetno zapeki s grbino nanesenegasnega, smučko j« "zaiobilo"in odnesclo ga ^ proge, ličil je \ drevo In te bule rami. Reševalci so ga odpeljan ■ • genco v Klinični center. »H. J. ■ J°reK2Q. februarja 2002 URADNI VESTNIK GORENJSKE, KRONIKA / darinka sedej@g-glas si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Zakaj ne bi spremenili nesmislov v zakonu o varnosti v cestnem prometu? Kazen za preveč vagončkov Poslanca Liberalne demokracije Maksimilijan Lavrinc in Dušan Vučko si zelo prizadevata, da bi odpravili čiste nesmisle v zakonu o cestnem prometu. Le zakaj mora motorist kar trikrat opraviti vozniški izpit? V svetu turistični vlakci nikogar ne motijo, pri nas pa veljajo za traktor, ki ima lahko le en "vagonček", zato so od 800 vlakcev, kolikor jih vozi po Evropi, od policije preganjani le štirje slovenski turistični vlakci. Kranj - Skupina poslancev Liberalne demokracije Slovenije s poslancema Maksimiljanom Lavrincem in Dušanom Vučkom je vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa. Predlog je odbor za notranjo politiko soglasno podprl in zavrnil predlog vlade, da se zakon ne sprejme. Kaj pravijo predlagatelji? Predlagajo, da se v zakonu o varnosti cestnega prometa odpravijo nelogične in neživljenjske določbe zakona, na osnovi katerih morajo motorosti oziroma vozniki vozil kategorije A odpravljati vozniški izpit trikrat. Poleg tega veljavni zakon ne omogoča, da bi turistični vlakci vozili z dvema ali več vagoni. Zato predlagajo, da se tudi ta pomanjkljivost odpravi. S spremembo zakona predlagatelji - predvsem Maksimilijan Lavrinc - želijo odpraviti nelogičnosti in neenakost med motoristi oziroma vozniki in zakon ustrezneje uskladiti z direktivami Evropske unije. Sedanji zakon določa, da mora motorist oziroma voznik kategorije A vsaki dve leti, skupno pa trikrat opraviti vozni- ški izpit: s 16 leti za vožnjo vozil kategorije A do 125 ccm in največ llkW, z 18 leti za vožnjo vozil kategorije A do 350 ccm in z 20 leti za vsa vozila kategorije A. Kaj naj bi odpravili? Odpravili naj bi vmesno stopnjo in sicer vozniško dovoljenje za kategorijo A do 350 ccm. Ohranili bi vozniško dovoljenje za podkategorijo A do 125 ccm in največ 11 kW za voznike, ki so dopolnili 16. leto starosti. Tistim voznikom, ki bodo dve leti imeli vozniško dovoljenje kategorije A do 125 ccm in največ 11 kW, se bo po dopolnjenem 18. letu izdalo vozniško dovoljenje kategroije A brez omejitev, pri čemer jim ne bo potrebno ponovno opravljati izpita. Nov predlog uvaja starostno mejo 18 let za opravljanje vozniškega izpita kategorije A z omejitvijo. Za voznike z dopolnjenimi 18 leti starosti, ki bodo prvič opravljali vozniški izpit za vozila kategorije A predlog zakona uvaja omejitev na vožnjo motornih kolesa z močjo motorja največ 25 kW ali razmerjem moč motorja/masa največ 0,16kW/kg za obdobje dveh let. Šele po preteku tega obdobja bodo lahko vozili motorna kolesa z večjo močjo motorja in jim ne bo treba na izpit. Vozniki, ki bodo opravili vozniški izpit za kategorijo A z omejitvijo pred dopolnjenim 21. letom starosti pa se jim dveletna omejitev še ne bo iztekla, bodo lahko ob dopolnjenem 21. letu starosti na lastno željo pridobili vozniško dovoljenje kategorije A brez omejitev, če bodo opravili posebni praktični del vozniškega izpita z motornim kolesom kategorije A z večjo močjo motorja. Predlog zakona uvaja starostno mejo 21 let za opravljanje vozni- škega izpita kategorije A brez imejitev. Vozniki z 21 leti starosti bodo morali za vozniško dovoljenje opraviti poseben praktični del usposabljanja oziroma praktični del izpita, ki je prilagojen motornim kolesom z večjo močjo. Predlog zakona opredeljuje pojem voznika začetnika A kategorije tako, da je voznik začetnik le. če nima najmanj dveh let izkušenj z motornimi vozili B. Zakaj brez omejitev? Zato, ker gre za zrele in odgovorne osebe oziroma voznike, ki znajo primerno oceniti lastne sposobnosti za vožnjo motorja in se zavedajo vseh posledic nepravilnega ravnanja. Vozniki motornih koles niso v enakopravnem položaju z drugimi, saj zakon ne postavlja omejitev za voznike, ki opravljajo vozniški izpit C, E in D kategorije, čeprav se vožnja tako tovornjaka s priklopnikom kot avtobusa glede zahtevnosti ali nevarnosti za ostale udeležence v prometu ne more primerjati z vož- njo motocikla. Neenakost med motoristi in vozniki vozil A pa ni edina nelogičnost in pomanjkljivost zakona o varnosti cestnega prometa. V Sloveniji uradno vozijo štirje turistični vlakci v Ljubljani, Podčetrtku, Čatežu in na Bledu, o njihovi uvedbi pa razmišljajo tudi drugod, saj so zelo priljubljeni. V kraju so dobrodošli zato, ker si prizadevajo za zmanjšanje prometa in uvedbo alternativnih prevozov. Z novo ponudbo vlakcev so zadovoljni vsi do trenutka, ko so morali lastniki turističnih vlakcev na zahtevo policije odklopiti nekaj vagonov, saj veljavni zakon ne dopušča priklop več kot enega priklopnega vozila oziroma vagona. Zakon o varnosti cestnega prometa tudističnega vlakca ne opredeljuje kot posebne vrste vozilo, temveč se mora ta homologi-rati kot traktor. Traktor pa lahko vleče le eno priklopno vozilo za prevoz oseb. In tako vlakci ne morejo voziti več kot z enim va- gonom. Druge evropske države imajo zakonodajo urejeno tako, da so vlakci izjema. Po Evropi vozi približno 800 vlakcev in nimajo nobenih težav z vagoni. Predlog zakona opredeljuje pojem cestnega turističnega vlaka kot posebne vrste vozila za gospodarsko vožnjo oziroma za prevoz oseb v turistične namene. Določa, da ima lahko cestni turistični vlak največ tri priklopna vozila, pri čemer pa bo njegova dolžina določena s pravilnikom o dimenzijah, skupnih masah in osni obremenitvi vozil ter o osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema na vozilih v cestnem prometu. S spremembo zakona želijo predlagatelji - predvsem gorenjski poslanec Dušan Vučko iz Bohinja - omogočiti tudi vožnjo turističnih vlakcev z več vagoni. Sprememba zakona bo tako vplivala na obogatitev ponudbe, obenem pa odpravila hude nelogičnosti in nesmisle v sedanjem zakonu. • Darinka Sedej Uradni vestnik Gorenjske LETO: XXXV 26. februarja 2002 Številka 3 VSEBINA OBČINA ŽIRI " JAVNl RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU ŠPORTA, KI SO V JAVNIM INTERESU V OBČINI ŽIRI ZA LETO 2002 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV KULTURE, KI SE SOFINANCIRAJO IZ PRORAČUNA OBČINE ŽIRI ZA LETO 2002 OBČINA NAKLO spremembe indopolnitve odloka o določitvi pomožnih objektov v občini naklo OBČINA ŽIRI V*a Podlagi Pravilnika za vrednotenje programov športa v občini Žiri (UVG J- 13/2000), Zakona o športu (Url. RS št. 22/98) in Odloka o prora-člJriu Občine Žiri za leto 2002 (Ur. I. RS št.: 3/02) Občina Žiri objavlja JAVNI RAZPIS *a sofinanciranje programov na področju športa, ki so v javnim interesu v občini Žiri za leto 2002 r ^a razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov: sPortna društva in klubi, ki so organizirani po zakonu o društvih s se- ?6žem v občini Žiri, in imajo večino članstva s področja občine, ter lrnajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini lavni zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki s° na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejav- n°sti na področju športa Javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja |j v letu 2002 bomo sofinancirali naslednje programe športa: . f)r<><)(■'um r-.portno v/gojo i >trok m mladino v < ikvirni višini 1.250 000 SIT J- fbortna značka • sola v U)o:i| pl naravi avanja d. o • tfčaj teka na smučeh e °Sr(,,, m, d J^edni športni dosežki •I in0moc'iska dejavnost ©sticije in investicijsko vzdrževanje športnih objektov v višini 3-500.000 SIT k°nčen obseg sredstev je določen v proračunu Občine Žiri za leto 2002. VreJ^rane Programe bomo sofinancirali na podlagi pogojev in meril za ci 2 ° enje športa v Občini Žiri. Prednost pri izboru bodo imeli izvajal-vaiaii ^m°^ia občine Žiri in neprofitni izvajalci, ki so svojo programe iz-11 *e v letu 2001. IV. Prijava na javni razpis mora vsebovati: - obrazec Poročilo o delu organizacije - fotokopijo odločbe o registraciji - fotokopijo pravil delovanja društva oz. statut - seznam kategoriziranih športnikov - plan dela in koledar športnih prireditev in akcij v društvu oz. organizaciji - koledar oziroma razpored tekmovanj in ligaških srečanj v občini, regiji, republiki - fotokopijo pogodbe, sklenjene s trenerji in strokovnimi kadri, ki redno vadijo vadeče skupine oz. tekmovalne selekcije v društvu oz. organizaciji - poimenski seznam kandidatov za strokovno izpopolnjevanje kadrov in program izobraževanja - pogodbe za uporabo in najem športnih objektov, ki jih uporablja društvo ali klub in niso v lasti občine - plan potrebnih vzdrževalnih in obnovitvenih del na športnih objektih s popisi in predračuni ter finančno konstrukcijo za objekte, katerih lastnik je društvo oz. organizacija - upravno dovoljenje oz. najmanj lokacijska dokumentacija V. Rok za prijavo Rok za prijavo na razpis za sofinanciranje programov pod točko 1 - programi športne vzgoje otrok in mladine, ter pod točko 2 - dejavnosti klubov je do 15. marca 2002. Za sredstva pod točko 3 lahko izvajalci programov kandidirajo tudi naknadno oz. medletno, dokler sredstva niso pokoriščena. VI. Svoje prijave z zahtevanimi podatki pošljete na naslov: Občina Žiri, Trg svobode 2, Žiri, s pripisom: razpis šport 2002. VII. Strokovna služba zbere in obdela vloge ter pripravi predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih sredstev, ki jih za sofinanciranje programov športa zagotavlja proračun Občine Žiri. Predlog obravnava in potrdi komisija za šport ter o izbiri obvesti kandidata najkasneje v treh mesecih od zaključka razpisnega roka. VIII. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini. Žiri, dne 7.2.2002 Župan Bojan Starman, I. r. Na podlagi pravilnika za vrednotenje in izbor programov kulture v občini Žiri (UVG št. 14/01) in Odloka o proračunu Občine Žiri za leto 2002 (Ur. I. RS št.: 3/02) Občina Žiri objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov kulture, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Žiri za leto 2002 1. Predmet javnega razpisa so naslednji programi kulture: - dejavnost ljubiteljskih kulturnih društev oziroma kulturnih sekcij društev - muzejska dejavnost - založniška in literarna dejavnost - investicije in investicijsko vzdrževanje objektov namenjenih kulturni dejavnosti 2. Pravico do sofinanciranja programov kulture imajo nosilci in izvajalci kulturnih dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno organizacijski obliko (Zakon o društvih, Zakon o zavodih, Zakon o gospodarskih družbah, itd) in katerih sedež oziroma sedež ustanovitelja je v občini Žiri, kar se dokazuje s predložitvijo ustreznega dokumenta (overjena pravila delovanja društva, dokazilo o registraciji opravljanja dejavnosti, itd) - da s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture - društva morajo imeti urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih - da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročilo o realizaciji programov (obrazec Poročilo o izvajanju kulturne dejavnosti), poslovno poročilo za preteklo leto, poročilo o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih (če se jih udeležijo), ter na- črt aktivnosti za prihodnje leto. - pogodbe za uporabo in najem objektov, ki jih uporablja društvo in niso v lasti občine - plan potrebnih vzdrževalnih in obnovitvenih del na objektih s popisi in predračuni ter finančno konstrukcijo za objekte, katerih lastnik je društvo oz. organizacija - upravno dovoljenje oz. najmanj lokacijska dokumentacija 3. Izvajalci programov kulture so lahko kulturna društva oziroma kulturne sekcije društev, gospodarske družbe, zasebniki, javni zavodi s področja kulture, vzgoje in izobraževanja ter drugi izvajalci, ki so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnost v skladu s predpisi. 4. Vrednost proračunskih sredstev, ki so predmet tega razpisa za področje dejavnosti je 7,385.000,00 SIT. <*• "9^HVg>' ' ' 5. Vrednost proračunskih sredstev, ki so predmet tega razpisa za področje investicij in investicijskega vzdrževanja objektov namenjenih kulturni dejavnosti znaša 1.200.000,00 SIT 6. Izbrane programe bomo sofinancirali v skladu z določili pravilnika za vrednotenje in izbor programov kulture v Občini Žiri. Prednost pri izboru bodo imeli izvajalci z območja občine Žiri in neprofitni izvajalci, ki so svoje programe izvajali že v letu 2001. 7. Predlogi morajo biti podani na razpisnih obrazcih, ki jim je potrebno priložiti zahtevane priloge. Obrazci so na voljo v tajništvu Občine Žiri. Rok za oddajo vloge je do 15.3.2002. Vloge oddate po pošti ali osebno v tajništvu občine. Na ovojnico navedite pripis "Javni razpis - kultura 2002". 8. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni od zaključka razpisnega roka. Z izbranimi izvajalci bo župan občine sklenil pogodbo o izvajanju programov. Datum: 14.2.2002 Župan: Bojan Starman l.r. OBČINA NAKLO Na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (Ur.l.RS. št. 26/90, 18/93, 47/93, in 44/97), 11. člena Statuta Občine Naklo (UVG, št. 8/99) ter Odloka o določitvi pomožnih objektov v Občini Naklo (UVG, št. 35/98, 5/01 in 16/01) je Občinski svet Občine Naklo na svoji 25. seji dne 21.02.2002 sprejel SPREMEMBE INDOPOLNITVE ODLOKA O DOLOČITVI POMOŽNIH OBJEKTOV V OBČINI NAKLO 1. člen Spremeni in dopolni se 5. člen Odloka o določitvi pomožnih objektov v Občini Naklo (UVG, št. 35/98, 5/01 in 16/01) tako, da se doda nov šesti odstavek, ki se glasi : Izgradnja, tlakovanje ali asfaltiranje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč do površine 250 m2 pred obstoječimi stanovanjskimi in drugimi objekti in izgradnja pločnikov do širine 1,60 m ob kategoriziranih javnih cestah in ulicah se lahko vrši do posestne meje, brez soglasja sosedov, v kolikor je gradnja v javnem interesu. 2. člen Spremembe in dopolnitve Odloka o določitvi pomožnih objektov v Občini Naklo začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vest-niku Gorenjske. Številka: 12/8-97 Datum: 21.02.2002 Župan občine Naklo: Ivan Štular l.r. Včeraj ponoči so se z zaključno slovesnostjo končale 19. zimske olimpijske igre Slovenija med dobitniki kolajn po zaslugi skakalcev Olimpijske igre v Salt Lake Citvju se po sedemnajstih tekmovalnih dneh v nedeljo pozno zvečer končale s finalno hokejsko tekmo med Kanado in Ameriko, ki so jo dobili Kanadčani in po petdesetih letih postali olimpijski prvaki - Našo zastavo je na zaključni prireditvi nosila tekačica Petra Majdič Kranj - Tako kot vsa velika športna tekmovanja so nekaterim tekmovalcem in tekmovalkam pravkar minule olimpijske igre prinesle veliko lepih trenutkov in slave ob prejemanju olimpijskih kolajn, Slovenija pa se je tokrat najbolj veselila z našimi skakalci, ki so že prejšnji teden osvojili bronasta odličja na ekipni tekmi. Tudi med ostalimi slovenskimi olimpijci je domov prišlo in prihaja kar nekaj zadovoljnih športnikov, ostali pa so se v minulih dneh že morali sprijazniti s slabšimi rezultati. Smučarji večino razočarali Med najmanj zadovoljnimi so zagotovo naši alpski smučarji in smučarke, ki so na letošnjih tekmah svetovnega pokala posegali po precej višjih mestih, kot so jih dosegli na olimpijskih igrah. Edina, ki sta se uspela uvrstiti med najboljšo deseterico v naši paradni disciplini, slalomu, sta bila Škofjeločanka Nataša Bokal (SK Alpetour) in Mojstrančan Jure Košir (ASK Kranjska Gora). Oba sta osvojila 9. mesto. Deveto mesto je v kombinaciji osvojil še Jeseničan Jernej Koblar (SK Bled). S svojim nastopom in 13. mestom v superveleslalomu je prav gotovo zadovoljen tudi Jeseničan Gregor Šparovee (SK Jesenice), razočarala pa nista niti Jernej Koblar s 15. mestom in Tržičan Andrej Jerman (SK Tržič) z 21. mestom. Povprečni so bili re/ultati naših v smuku, kjer je bil najboljši. 23. Peter Pen (SK Branik), Andrej Jerman je osvojil 28. mesto, Gregor Šparovee 31. mesto in Jernej Koblar 33. mesto, naši pa so še najbolj razočarali v veleslalomu, kjer je bil le Jernej Koblar soliden IX., Mitja Kune (SK Črna) pa je osvojil 28. mesto. Tudi med dekleti razlogov za veselje ni bilo, saj sta v obeh hitrih disciplinah naši predstavnici, Mojca Suhadolc (SD Vrhinka) in Spela Bračun (SK Alpetour) smučali slabo. V superveleslalomu je bila Mojca 21. in Špela 24, Tudi po olimpijskih igrah v Salt Lake Citvju Nemčija ostaja zimska olimpijska velesila, saj so Nemci osvojili kar 35 kolajn. Med 25 držav s kolajnami smo se po zaslugi skakalne ekipe vpisali tudi Slovenci. Najuspešnejša posameznika sta norveški biatlonec Bjorndalen s petimi zlatimi in enim bronastim odličjem in hrvaška smučarka Kosteličeva s tremi zlatimi in enim srebrnim odličjem. v smuku pa Špela 22. in Mojca 28. V slalomu se je poleg Nataše Bokal, ki je bila 9., na 17. mesto uvrstila Mojstrančanka Alenka Dovžan (SK Jesenice), 20. pa je bila Blejka Špela Pretnar (SK Bled). V veleslalomu je 12. mesto osvojila Tina Maze (SK Črna), 20. pa Špela Pretnar. Skakalci navdušili Po zadnjih uspešnih nastopih v svetovnem pokalu so z optimizmom na olimpijske igre odhajali smučarji skakalci. Na obeh tekmah, na manjši in večji skakalnici, so bili zelo solidni. Na 90-metrski skakalnici je bil Primož Peterka (SK Trigiav)10., Peter /onta (SD Dolomiti) 13., Robert Kranjec (SK Triglav) 15. in Damjan Fras (SSK Ilirija Fer-šped) 28. Na 120-metrski skakalnici je bil Robert Kranjec 11., Peter Žonta 13., Primož Peterka 15. in Damjan Eras 21. Kot odlično moštvo se nato izkazali na ekipni tekmi, kjer so Fras, Peterka, Kranjec in /onta osvojili tretje mesto in bronasto kolajno. Tekači prijetno presenetili Z več navdušenja smo letos spremljali tudi olimpijske obračune v smučarskih tekih, saj so naši predstavniki posegali tudi po visokih mestih. V moški konkurcn e i je nastopal le Blejec Matej So-klič (ŠI) Planica), ki je bil sicer \ preizkušnji na K) km klasično in 10 km zasledovalno na repu tekmovalcev na 58. mestu, je pa bila zanj to dobra priprava na šprint, kjer je osvojili odlično 11. mesto. V sprintu je bila izvrstna 7. tudi Kamničanka Andreja Mali (TSK JUB Dol), ki je skupaj z žensko štafeto (tekle so še Majdičeva, Gregorinova in Lačnova) osvojila 9. mesto. Med dekleti se je izkazala Petra Majdič (TSK Jub Dol), ki je bila na 10-kilometrski klasični preizkušnji 10., v kombinaciji 5 km klasično in 5 km prosto 9. in na 30- kilometrski preizkušnji zadnji dan 12. Razočarala je Nataša Lačen (SK Črna), ki je bila na 10 km klasično, 34. v kombinaciji na 5 km klasično in 5 km prosto 25„ 33. na 15 km, v sprintu pa 32. Mlada Teja Grego-rin (SD Planica), je bila na 5 km klasično in 5 km prosto na 43. mestu, v sprintu pa 34. Kombinatorec Jezeršek odlično tekel Le enega predstavnika smo Slovenci imeli v nordijski kombinaciji. Še ne 20-letni Kranjčan Andrej Jezeršek (SSK Triglav Kranj) pa se je na svojih prvih olimpijskih igrah odlično odrezal, saj je bil na posamični tekmi najprej 13., še mesto bolje pa mu je -/lasti po zaslugi odličnega teka -šlo v šprintu, kjer je osvojil 12. mesto. Po skokih je bil namreč na 27. mestu. Biatlonci povprečno Marsikdo je mesta blizu kolajn pričakoval tudi od naših biatlon-cev. Na koncu smo morali biti zadovoljni z uvrstitvami med deset najboljših, pa Se teh ni bilo veliko. Kot prva dama našega biatlona se je znova izkazala ližičanka Andreja Grašič (SK Tržič), ki je bila na 15-kilometrski progi sicer le 56., nato pa je bila na 10-kilo-metrski zasledovalni tekmi 8., v šprintu na 7,5 km K), in skupaj s štafeto, v kateri so tekle še Larisi jeva, Grudičkova in Brankoviče va, 6. Lucija Larisi (ŠI) Gorje) li- bila na 15 km 25., v šprintu 26. in 10 km zasledovalni tekmi 29., Tadeja Brankovič (TSK Merkur Kranj) pa je bila na 15 km tekmi 41., na šprintu pa 63. Andreja Mali (TSK JUB Dol) je bila v šprintu 27. in na 10 km zasledovalno 32., Dijana Grudiček (ŠD Sokol Domžale) pa je bila na 15 km 57. Naši biatlonci so na ekipni tekmi osvojili 10 mesto (Grajf, Glo-bočnik, Maric, Dolenc), na posamičnih tekmah pa nihče ni bil uvrščen med deseterico. Na 20 km je bil 13. Marko Dolenc (SK Brdo), 18. Tomas Globočnik (TSK Merkur Kranj), 43. Janez Maric (TSK Bled) in 82. Janez Ožbolt (SK Kovinoplastika Lož). Na 10 km šprintu je bil 23. Globočnik, 27. Dolenc, 44. Maric in 59. Sašo Grajf (BSK Mega), na zasledovalni tekmi 12,5 km pa je bil Globočnik 19., Dolenc 29., Maric 38 in Grajf 46. Favorit Dejan Košir peti Prvi slovenski favorit za olimpijsko kolajno je bil pred odhodom na olimpijska prizorišča Kranjskogorec Dejan Košir, ki je prav tako kot Tomaž Knafelj (oba ASK Kranjska Gora) nastopil v paralelnem veleslalomu. To- maž je izpadel že v kvalifikacijah, Dejan pa je na koncu osvojil solidno 5. mesto. Slovenci smo imeli svojega predstavnika tudi pri skokih akrobatskih smučarjev. Zastopal nas je Miha Gale (SAK Akrobat), kije na koncu osvojil 17. mesto. Nekaj manj od pričakovanega je uspelo narediti tudi naši edin' predstavnici v umetnostnem drsanju, Mojci Kopač (DKK Stanko Bloudek). Mojca si je namreč želela uvrstitev med najboljših dvajset na svetu, na koncu pa je postala na 22. mestu. • Vilma Stanovnik Dupljanci presenetili Matjaža Ko se je trener naših smučarskih skakalcev, Matjaž Zupan, sicer domačin iz Spodnjih Dupelj, v petek ^ čer pojavil v gostinski sobi turistične kmetije Trnove v Dupljah, ni vedel, da ga čaka presenečenje. Pre vsem sestra Mateja ga je pod pretvezo, da gredo skupaj na večerjo, zvabila k Trnovcu, kjer pa ga je čaka la polna soba njegovih prijateljic in prijateljev iz mladosti. Matjaž je bil presenečen, celo ganjen in do!9° vztrajal med prijatelji, s katerimi je bil včasih veliko skupaj, potem ko sta ga prevzela šport in študij, Pa 'e bilo za druženje vedno manj časa. Trenutno najbolj slavnemu Dupljancu so poklonili torto, obdaril pa 9a ,e tudi domači TVD Partizan. Na zadnjih olimpijskih igrah sta bila med trenerji razen Matjaža še dva DuplJan ca: trener zelo uspešnega kombinatorca Andreja Jezerska Peter Jošt in trener ženske reprezentance v a^ skem smučanju Pavel Grašič, ki živi sedaj v Seničnem • J.K., slika Aljoša Korenčan Brodarju zanesljiva zmaga HOKEJ Pokljuka - Na 17. mednarod nem tekmovanju smučarskih tekačev na Pokljuki, na katerem se za točke celinskega in alpskega mladinskega pokala bori 210 tekačev iz 10 držav, sta na 10 oz. 5 km dolgi progi med člani slavila Nemka Anja Krellner in Italijan Biagio Di Santi. Nemka je prese netljivo za 2 sekundi premagala neuradno svetovno podprvakinjo do 23 let Švicarko Sereno Misc hol. Lep uspeh sla s šestim in sed mim mestom dosegli dvojčici Ines in lina Hižar. ki sta na odlič no pripravljeni sončni smučini za ostali dobrih 18 oz. 21 sekund. V konkurenci |uniork je Kranjčanka Maja Benedičič z K), absolutnim časom pritekla prve stopničke v celinskem pokalu. Le 5 sekund je zaostala za svetovno mladinsko podprvakinjo Francozinjo Cecile Slorti m Švicarko Maepel. Med italijansko falango, ki je zasedla prvih pel mest se sloveti skim tekačem ni uspelo kosati. Vasja Rupnik (14.) in Jože Mehle (15.) pa sta kljub temu dosegla najboljše rezultate niza tekem tega pokala v tej sezoni. S časom, ki ga v absolutni konkurenci uvršča le I sekunde /a Kapnikom, pa je Škofjeločan Nejc Brodar zlah ka izpolnil obljube, ki jo je dal pred tekmo. Grem na zmago Brodar je / svojo prvo zmago na daljših razdaljah še povečal na skok v skupnem seštevku pred Nemcem Langom (5.) Celo Rok Bremec (12.) je vzel mero svetovnemu mladinskemu prvaku v Sprintu Nemcu Bredlu. V štalčlnih tekih so bili znova v ospredju člani italijanske repre zentance Torino 2006 preti Nem ci, Slovenijo pa je Nejc Bfodai s fantastičnim tekom popeljal tik za nosilce kolajn. Med članicami Švicarke niso dovolile preseneče nja Švicarkam. Slovenke lina Mi žar, Maja Benedičič in Ines Hižar pa so kljub odličnemu teku mlade Maje Benedičič izgubile'stik za prvo peterico v spustu, kjer se |c Kraii|čanka zapletla in izgubila IS sekund. Njen čas je bil kl|tib temu boljši od sester Hižar. Izidi, člani 10 km drsalno. 1. Di Santo 24:04, 2. Moriggl + 2, 3. Iheodulc + 19, 4. Ghecchi + 23, 5. Debertolis (vsi Ita) + 33, 6. Di-ethard + 41. 7. Eder (oba Aut) + 45, 8. Gaillard (Fra) + 48, 14. Rupnik + 1:08, 15. Mehle f 1:09, 26. Plahutnik + 1:44, 39. Dolhar + 2:41, 40. Godina (vsi Slo) + 2:48, Juniorji, 10 km: I. Broilai (Slo) 25:16, 2. Reichelt (Nem) + 20. V Marguet (Fra) + 27,4. Lang (Nem). 12. Bremec + 1:20. 19. Brus + 2:16, 22. Anličevič (vsi Slo) + 3:16. članice, 5 km: I. Krellner (Nem) 14:51, 2. Mischol (Švi) + 2, 3. Zcibig (Nem) + 5, 4. Bachmann fšvi) + 12, 5. Sanici V (Ita) + 14, 6. Hižar I. + IS. 7 Hižar T (obe Slo) + 21, 8. Boeh ler(Nem) + 23. 24. Rakovee (Slo) + 1:29, juniorke: I. Ston i (Fra) 15:09. 2. Maempel (Švi) + 1,9, 3. Benedičič + 5, 7. Podviz + 59. io ( crne 1 vse Slo) st. mladinke: I Poirot (Fra) 15:40. u. Fabjan + 15, I 1 Kaiič + 41, 14. Belšak + 47 15. Višnar (vse Slo) + 47, si niht dinci; 10 km: I. Goring (Aut 25:47, 7. Jelene + 1:48, 14. Bauer + 2:20, 21. Debevec (vsi Slo) + 3:26, 2. dan. štafete, 3 x 10 km. I. Ita (Checehi, Theodole, Di Santo) 39:05, 2. Ita 2 +,20, 3. Nem + 52, 4. Slovenija (Rupnik, Mehle Bro dar) + 58, 13. Slo 2 (Brus. Plahut nik, Bremec) + 2:28, članice. 3 % 3 km: I. Švi 22:37, 2. Ita + 12, 3. Nem + 17, 6. Slo (Hižar, Bcncdi čič, Hižar) + 42. K). Slo 2 (Podviz, Višnar, Rakovee ) + 2:04, mladinke: I. Nem 24:09, 2. Slo (Belšak, Barič, Fabjan) + 9, 3. Fra + 12, mladinci 3 X S km. I. Nem, 6. Slo (Bauer, Jelene, Debevc) t 2:46. • Metod Močnik, loto: Gora/d Kavčič Po prvem delu najboljša Olimpija Kranj - Minuli petek so hokejisti v državnem prvenstvu (hIil,'1.J| zadnji krog I. dela tekmovanja. Presenečenj ni bilo. saj so na tekmah zmagale favorizirane ekipe. Tako je v Podmežakli m°s, Acroni Jesenic gostilo Bled in slavilo S: I (4:0, 4:1, ():()). Ekipa TTlggj va je gostovala pri Slaviji M Optinti in izgubila (e I (1:1, 2:0. 3:0). . (lasino pa je riovo zmago 2:7 (l :4, 1:2, 0: i ajprinesel \/ gostovanja i Mariboru. V Tivoliju je ekipa Olimpije I 1:3 (2:1, 6:0, 5:2) premagW ekipo MAR(' hitet iei i ?j lako je po prvem delu Olimpi|a osvojila 27 točk. Acioni Jesenic*. Slavila M Oplima 17, Bled 15. Marc Intericri II. Mil Casino Kra".IV (iora K). Triglav 4 in Maribor 2 ločki. V nadaljevanju se bodo v skup. ni A pomerili Olimpija m Bled ler Acroni Jesenice in Slavija M ^Pj ma, v skupini B pa Maribor in Marc Inlerier ler Triglav in III I no Kranjska Gora. Prve tekme bodo na sporedu že la petek. DrUg1 tekmovanja bo končan do 19. marca, sledila pa bo končnica, ki st t/, začela 52 rnarca in končala najkasneje do 6. aprila. . }1. la- v nedeljo zvečer so bile na sporedu prve finalne tekme s \\t \\y rodni hokejski ligi. \ boju /a OTVO mesio je ekipa Olimpije 4:1 ( 1:1, 2:0) premagala Albo Volan, v boju /a tretje mesio pa je bila < Acroni Jesenu 2:0(0:0, 1:0. 1:0) boljša od I >unal let ja Slavija M luna je \ prvi tekmi za 5. mesto | I i. M 0:0. 1:0) premagala Sp;" ' Povratne tekme bodo jutri • v.s. HOKEJ V DVORANI |0 Zelencem novi zmagi Gorenja vas - Minulo soboto je bil v < lorenji vasi odigran tuflv^[j| kroga «ii / in nega prvenstva v hokeju v dvorani, floorballu Pres< flj \ ih rezultatom ni bilo, s.u najboljše ekipe niso dopustile presen , v Rezultati: si) /eieiu i Kranjska Gora sn Marmoi Hotavfle ■ Spiders Šfcofja Loka FBK Jesenice 6:5, TVU Partizan Borovu ^ SD Zelenci Kranjska (iora 6:8, FBK Jesenice [nsport Esta /•'« $ Spiders Škofja Loka i egionarji 11:2, ŠD Marmor Hotavlje Škofje 2 /. [nsport i ita ŽirJ rVDPartizan Borovnica 11 1 li I oški škofje 4:5. Naslednji, II krog. bo na sporedu 9. n Jesenicah. • V.S jarca Živila Triglav porazil jesenskega prvaka Ekipa Živila Triglav je v prvem spomladanskem kolu doma precej nepričakovano premagala prvaka jesenskega dela prvenstva Primorje iz Ajdovščine. ATLETIKA Kranj - Primorje je prihajalo v Kranj kot veliki favorit, odhajalo Pa je kot veliki poraženec. Navijači Primorja skupaj s predsednikom uprave podjetja Primorje Dušanom Černigojem so stežka dojemali poraz, obenem pa hvalili presenetljivo dobro igro domačega Živila Triglav. Začetek tekme je bil nezanimiv, z rahlo premočjo Primorja. Domačini so z nekaterimi potezami dokazovali, da znajo biti nevarni. Pri Živila Triglavu sta se priložnosti za gol ponudili Jamini, ki je bil med najboljšimi igralci tekme. Pri Primorju pa sta bila blizu gola yogrič in Obilinovič. Drugi polčas je dvignil na noge okrog 1000 gledalcev, ki so se zbrali na stadionu. Domači so začeli igrati po-gumneje. Spoznali so. da Primorje le ni nepremagljivo. Ko so gostje zapravili novo priložnost, strel Vogriča je Jamina izbil iz gola, je v 57. minuti Jamnina streljal kot. Žogo je dobil na glavo novinec v kranjskem moštvu Ivankovič in nato Jaka Zalatel, ki jo je spravil v mrežo. Potem je Primorje popolnoma popustilo in Živila Triglav je bilo boljše moštvo. V 74. minuti je po strelu Ja-mine iz kota Bingo s silovitim strelom zabil drugi gol. Zmaga je za Kranjčane dobrodošla v boju za obstanek. Vendar je zmagal tudi neposredni tekmec za izpad Korotan, pa tudi Domžale so osvojile točko. Tekme v nedeljo, 3. marca, utegnejo biti usodne, saj gostuijejo Kranjčani pri neposrednem tekmecu za obstanek, pri Ko-rotanu na Prevaljah. Kljub porazu v Kranju je Primorje še prvo (40 točk), vendar sta mu Koper in Maribor zelo blizu (39 in 38 točk), četrta Olimpija, ki je doma zgubila z Mariborom, pa jih ima 35. Domžale so zadnje s 13 točkami, po 19 pa jih imata Korotan in Živila Triglav. V nedeljo so za Živila Triglav igrali Handanovič, Feigel, Kržiš-nik, Bingo, Trgo (Aljančič), Ivankovič, Perkovič, Matic, Jamina, Zaletel (Robnik) in Kostič (Me-jač). • Jože Košnjek Kamniški odbojkarji boljši v Radovljici Radovljica - Odbojkarjem Merkur LIP Bleda ni uspelo premagati državnih prvakov iz Kamnika in y zadnjem krogu se bodo borili le Se za tretjo mesto po rednem delu, saJ ni prav verjeti, da bi odbojkar-J' Šoštanj Topolšice uspeli v go-^tib ugnali Salonit Anhovo. Od Vjkarji Calcit Kamnika pa do no-v'ih točk niso prišli prav zlahka. Predvsem prvi in tretji niz bi - / nialce več sreče v končnici - lahko pripadel tudi domačim odbojkarjem. Gostujoči odbojkarji pa s° kljub težavam, ki so jih imeli ^cd tednom (prometna nesreča) Zopet dokazali, da jim bo drugo oriko v letošnji sezoni zelo tež- lovi iztrgati saj se forma dviguje, erkur LIP Bled : Calcit Kam- 0:3 (-24. -20, -27). Calcit M nik Kamnik ima pred zadnjim kro-|°m kar 10 točk naskoka pred Fu-SjBarjem in Salonitom, Se dve toč- ivečji zaostanek pa imajo na 6e-jrtem mestu odbojkarji Merkur Bleda, ki pa imajo najmanj ^jlrto mesto tudi zagotovljeno, saj Maribor Stavbar IGM zaostaja za nJirni z.a 5 točk. V zadnjem krogu h,'sta ž.e v sredo ob 18:30 v favnah pomerila 1 užinar GOK (1,:M in Merkur LIP Bled. ^ zmago v Škofji Loki proti do ^ačenui Termo l -ubniku so si od-""jkarji Astee Triglava na stežaj °uprli vrata v pivoligaško kouku ^Ošarka renco. Kranjčani so po tesnih prvih dveh nizih (23) le štrli odpor domačinov in tretji niz dobili na 16. Glede na ostale dosežene rezultate in razpored preostalih tekem si lahko Kranjčani zagotovijo napredovanje v prvo ligo že s sobotno zmago proti predz.adnjeuvr% šeenim Črnučam. Termo Lubnik je s tekmo manj na četrtem mestu in se praktično ne more več vključiti v boj za drugo mesto. V ženski konkurenci so odboj-karice 3S Kamnika po pričakovanju zanesljivo ugnale ekipo Mladi Jesenice - 3:0 (11, 21, 22) in so pred začetkom odločilnih - neposrednih tekem za napredovanje, nahajajo na drugem mestu z dvema točkama naskoka pred Purus Tabor Mariborom, k kateremu pa potujejo v soboto. Uspešne so bile tudi Blejkc, ki so si v boju z.a zanesljiv obstanek z. zmago nad Kočevjem - 3:1 (-22, 19, 24, 26) priigrale že štiri točke naskoka pred "nevarnim" 9. mestom. / zmago v I ipnici pa so si do končno priigrali napredovanje odbojkarji Astra Telekoma iz Žirovnice. Kroparji so sicer dobro za igrali v prvem nizu, nato pa popu stili. Iskra Mehanizmi Kropa : Astra Telekom 1:3. Figura Kam nik in Merkur LIP Bled II sta bila prosta in ostajata na tretjem ozuo ma četrtem mestu. V ženski kon Blejci so morali priznati premoč Kamničanov. Foto: Aljoša Korenčan kurenci so odbojkarice ŽOK Partizan Šk. Loka tesno ugnale ŽOK Šentvid (3:2), v gorenjskem derbiju pa so bile uspešnejše gostje -Bohinj : Piz.z.eria Morena 1:3. Z velikim naskokom so v vodstvu LOKOSTRELSTVO odbojkarice ekipe Koper mlade (51), ŽOK Partizan Šk. Loka je s 27 točkami na 6. mestu, Bohinj je enajsti (12), Pizzeria Morena pa na dvanajstem mestu z 9 točkami. • Branko Maček ^a Gore njce malo sreče /.'yanJ • 17. krog v Hypo ligi je gorenjskim ekipam prinesel malo nu tJS,Va HkiPa ,oka Kavc T(,(1- ki 1° v <-!omači dvorani na Pod 68-7l\ ji ,okl P)s,ili> Llektro je izgubila 92:96 (25:30. 51:52. U^jU..Poraz na gostovanju pri Kopru 73:70 (15:25, 37:37, 55:57) so Hmi* ,lK'' ^^riuirjl Triglava, Helios pa je domov prišel pora/en i/ (l<5.pVc^ kjer ga je ekipa Alpos Kempolasta premagala s 74:66 JetrttJi ■ ' 50'49)> N;1 Icatvid vodi ekipa Savinjskih hopsov, Helios Sobot 'i '"' llv |H" 1 nk'' k;,v;i l( (i l1a i1' 11:1 zadnjem. 10. mestu V jn - ° ho Helios gostil Koper, v Kranju pa se bosta pomerila Triglav vM)ka kava. la 70"?J*KL K' ekipa Radovljice gostovala pri Novi Gorici m izeubi ('.-.,. ' (18:15, 41:34, 62:61). V soboto bo doma gostila Radensko ,lv- • V.S Smučarski skoki J^njec najboljši tudi v Planici 1 '»»nit« . .......... ..... Muznik rekordno v Škofji Loki Škofja Loka - Lokostrelska sekcija pri ŠD Partizan Škofja Loka je bila minulo soboto organizator INDOOR tekmovanja za slovenski pokal. V dvorani Poden se je zbralo več kot sto osemdeset lokostrelcev in lokostrelk, ki so se pomerili v golem loku, sestavljenem loku in ukrivljenem loku. Najboljši rezultat, nov članski državni rekord, je dosegel še kadet Ivan Muznik iz ekipe Most na Soči, ki je v ukrivljenem loku dosegel rezultat 586. V disciplini goli lok je med člani zmagal Žare Kranjc (Gornji Grad), pred Maksijem Muznikom (Most na Soči) in Jadranom Čekado (Mins Postojna). Med članicami je bila najboljša Mojca Valančič (Ilirska Bistrica), na drugo mesto seje uvrstila Staša Podgoršek (Šenčur), na tretje pa Suzana Krese (Dolenjske toplice). Med veterankami je zmagala domačinka Marija Justin, med veterani pa Stane Mežnar(Mins Postojna) V mlajših kategorijah so bili zmagovalci in zmagovalke: Tina Va-lenčič (Ilirska Bistrica), lina Šinkovec (Škofja Loka), Sanja Štenber-gar (Ilirska Bistrica). Jaka Mežnar (Mins Postojna), Gašper Smode (Ankaran), Rok Mažgon (Škofja Loka) in Damjan Sorli (Alpkomcrc Tolmin). Najhujša je bila konkurenca v sestavljenem loku. Med člani je zrna gaj Kamenko Klolular (Croatia), pred Vladom Sitarjem (Kranj) in Go-ranoin V i 1 i j c 111 (Croatia). Pri članicah je bila najboljša Bernarda Zemljak Peihač (Mozirje), drugo mesto je osvojila Saša Cvetko (Kenta ver) m tretje Maja Marčen (Kranj). Pri veterankah je zmagala Marija Mikuletič (Mins Postojna), pri veteranih pa Dušan Perhač (Mozirje). V mlajših kategorijah so prva mesta osvojili: Tjaša Satlei (Mozirje). Petra Cestnik (Žalec). Ivana Buden (Agram), Sebastjan Ošep (Mozir-|c). Miha Bakaric (Tržič), Aleksander Ošep (Mozirje) in Urban Rav- njak t Koioškai Med člani, ki so nastopili v ukrivljenem loku, je zmagal Peter Ko-privnikai (Maribor), drugi je bil Branko Gradišnik (Koroška), tretji |>a Bojan Brulc (Dolenjske Toplice). Med članicami je zmagala Dunja štemberaai (Ilirska Bistrica), pred domačinkama Niko Poljansek in Alenko Štrukelj (obe Škofja Loka). Med veterani je zmagal Zlatko Ulaga (Žalec). V mlajSih kategorijah so prva mesta osvojili: Malja Za- ku (M111 s Postojna), Darja verbič (Kamnik), Tba Močnik (Alpkomerc Tblmln), Irena Nagode (.levnica). Aleksander I ujs (Šmarna Gora), Petei Šinkovec (Škofja Loka), Ivan Muznik (Most na Soči) in Matej Slapar < Kamnik) • Vilma Stanovnik Špela Voršič tudi letos državna prvakinja Kranj - Na dvoranskem DP za st. mladinke in mladince ki je, v organizaciji AK Olimpija, potekalo v soboto, 23. februarja, v atletski dvorani v Šiški, je edino zmago za Triglavane dosegla Špela Voršič (kljub temu da je zaradi poškodbe prave odrivne noge morala skakati z drugo nogo) v troskoku (11,80) inje tako obranila lanskoletni naslov. Še dve medalji sta osvojila David Celar srebro v trsokoku (13,52) in Anja Ažman (ki je ravno tako nastopila s poškodovano nogo) bron v teku na 60m (8.08). Na nehvaležnem 4. mestu je pristal Andrej Rihar v skoku v višino (185). Peto mesto so zasedli Tina Bonča v skoku v daljino (512), Marko Prezelj v skoku v višino (185) in Kristina Gornik v troskoku (10,67). Maja Kalan s 6. mestom v troskoku (10,41) in Tina Bonča s 7. mesto v teku na 60m (8.31) sta se uvrstili do 8. mesta. Jure Kovač in Tadej Kukovič sta tudi nastopila v finalu B na 60m ker zasedla 4. in 6. mesto (skupno 10. in 12. mesto). V okviru DP je bil tudi miting za najmlajše in članske kategorije. Pri najmlajših je Katrina Rudež zasedla 1. mesto v skoku v daljino (474) pri st. pionirkah, Alex Rvvnakuba je ravno tako v skoku v daljino (522) zasedel 2. mesto pri starejših pionirjih, Jera Hribarje bila 3. v teku na 60m (8.74) pri st. pionirkah in dve mesti za njo je pritekla še Vanja Bi-tenc (8.83). Pri članih je Miloš Šakič v preveliM želji za dobrim rezultatom delal preveč napak in je v teku na 60m s skromnim rezultatom 7.03 pristal na 3. mesto. ROKOMET_ Sava spet presenetila, derbi Jelovici Kranj - Kranjčanke so gostile Žalec, ki se bori z Olimpijo in Jelovico za četrto mesto. Gostje so jih očitno nekoliko podcenjevali in pozabile, da so gumarke v zadnjem obdobju v dobri formi. Sava zdaj za Žalcem zaostaja za točko in tudi peto mesto ni več daleč. Z novo zmago so tako pomagale tudi sosedam iz Škofje Loke, saj Žalec ni več v igri za četrto mesto. Derbi tokratnega kroga v prvi ženski ligi je bil v dvorani Poden. Ločanke so brez težav zmagale, večji del prednosti so si priigrale že ob polčasu. Nadaljevanje je bilo le rutina. Za tretjim mestom, zaseda ga Olimpija, zaostajajo samo dve točki. Termo je že med tednom gostoval v Trbovljah in v izenačenem srečanju potegnil krajši konec. Ločani še naprej ostajajo v sredini lestvice. Čipsi so bili tokrat na pragu presenečenja, saj so se Koprčani srečno izvlekli. Kranjčani so polčas sicer dobili, na koncu pa so močno okrepljeni Cimosovci zabeležili minimalno zmago. Blizu presenečenja so bile tudi rokometašice Planine. Velenjčanke so se srečno izvlekle. Po izstopu Save iz druge lige, so Radovljičani zdaj edini gorenjski predstavniki. Na gostovanju pri Svišu so zabeležili nov poraz. REZULTATI: 1. LIGA MOSKLSlovan - V. Nedelja 29-31. Rudar - Termo 28-26, Gorenje Celje P:L 21-30; Sevnica - Inles Riko 28-31; Izola - Trimo Trebnje 23-38; Prevent - Mobitel Prule 67 23-27; 1. LIGA ŽENSKE Sava - Žalec 27-23; Burja - Gramiz 33-33; Jelovica - Olimpija 31-25; 1. B LIGA MOŠKI: CHIO Kranj - Cimos Koper 30-31; Pivka P. - Šmartno 99 32-27; Mokerc KIG - Gorišnica 29-35; Gorica Leasing - Mitol Pro Mak Sežana 24-24; Ormož - Dobova 28-24; No-voles - Dol TKI Hrastnik 33-33; 1- B LIGA ŽENSKE:Polje - Branik 53-27; Jadran - Keting 17-34; Novo mesto - PUV Nivo Celje 21-23; Planina Kranj - Vegrad 24-27; Celeia - Tenzor 29-23; 2. LIGA MOŠKI Sviš - Radovljica 26-17; Atom - Ajdovščina 28-31; Krim - Grosuplje 28-33; Drava - Radgona 32-21; Črnomelj - Grča 27-26. • M. D. NAMIZNI TENIS_ Zmaga Merkurjevk, poraz Križanov Kranj, Križe - Minulo soboto so namiznotenisači odigrali 15. krog državnega prvenstva. Ekipa Križ je gostila Kemo Puconci in izgubila 1:6. Križani so sedaj s 7 točkami na osmem mestu. Zmago pa so si v 12. krogu DP za ženske priigrale namiznotenisačice Merkurja, ki so gostile ZNTK Ljubljana in zmagale z rezultatom 6:1. Trenutno so na lestvici na 4. mestu. • V.S. KOLESARSTVO__ Savčan Miholjevič zmagovalec v Poreču Kranj - Izvrsten rezultat mlade ekipe kolesarjev Save je v četrtek na peti dirki za nagrado Poreča dosegel Hrvoje Miholjevič. Miholjevič je v konkurenci 120 kolesarjev iz 9 držav zmagal pred Dancem Jakobom Nilesenom in Boštjanom Mrvarjem iz slovenske profesionalne ekipe Prerutnina Ptuj Krka Telekom. Da je Miholjevičeva zmaga res odrrte-ven rezultat pove tudi podatek, da si je s tem priboril 15 točk za kolesarsko jakostno lestvico UCI. Uspeh Miholjeviča so dopolnili še ostali kolesarji Save in sicer Kristjan Fajt, David Rozman in Marko Žepič, ki SO se uvrstili na 14, 30 in 31 mesto. V soboto so prav tako tekmovali v Istri in sicer na 6. dirki za nagrado Poreča. Dirka je bila 3. kategorije za točkovanje UCI, kar pomeni, da so na njej nastopali najboljši svetovni profesionalci. Na 160 km dolgi dirki se je zopet izkazal Hrvoje Miholjevič saj je osvojil 12. mesto. Na 17. in 25. mesto pa sta se uvrstila še dva Savčana in sicer Martin Čotar in Domen Blažek. • T.P. 44. SVETOVNO VOJAŠKO PRVENSTVO V SMUČANJU BOHINJSKA BELA, POKLJUKA, KRANJSKA GORA 25.02.2002 - 01.03. 2002 torek, 26.02.2002 16.30 otvoritvena slovesnost Vojašnica Bohinjska Bela sreda, 27.02.2002 09.30 tekmovanje v veleslalomu - Kranjska Gora 09.30 tekmovanje v teku - Pokljuka četrtek, 28.02.2002 10.00 tekmovanje v patruljnem teku - Pokljuka petek, 01.03.2002 09.00 tekmovanje v biatlonu - Pokljuka 16.30 zaključna slovesnost - Vojašnica Bohinjska Bela Na prvenstvu bodo sodelovali mnogi znani smučarji, med njimi celotna slovenska biatlonska reprezentanca, Špela Bračun, Mojca Suhadolc in celo trikratni nosilec olimpijskega zlata Norvežan Ole Einar Bjorndalen, ki pride na vojaško prvenstvo neposredno z olimpijskih iger. Vabljeni Prvi popis v samostojni Sloveniji Od 1. do 15. aprila bo v Sloveniji popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in stanovanjskih stavb. To bo že deveti popis na ozemlju Slovenije in prvi v samostojni državi. Prebivalci se bodo lahko prvič popisali tudi sami, če bodo tako želeli. Kranj - Popisi so v večini držav na vsakih deset let, tudi pri nas bi moral biti že lani, a so ga zaradi pomanjkanja denarja prestavili na letos. Za letošnji popis je značilno, da bodo ljudje v popisne vprašalnike večino zahtevanih odgovorov lahko vpisali sami ali pa jih bodo povedali popisovalcu, ki jih bo vpisal v "popisnice". Dajanje podatkov je po zakonu obvezno, ljudje pa se niso dolžni izreči o narodni oz. etnični pripadnosti in veroizpovedi. "Popisi prebivalstva pomenijo za zgodovino vsake države pomembne mejnike, saj si s primerjavo rezultatov zaporednih popisov ustvarimo sliko razvoja prebivalstva skozi desetletja in stoletja," ugotavljajo v državnem statističnem uradu in dodajajo, da so popisi "fotografija naroda" in temeljna pomoč državi za odločanje na različnih področjih in za napovedovanje prihodnjega razvoja. Podatke, /brane s popisom, uporabljajo /a načrtovanje števila in teritorialno razmeščanje vrtcev, šol. bolnišnic, domov za starejše in drugih ustanov, za ocenjevanje potreb javnega prometa in gradnje cest ter za določanje zneskov, ki bodo v prihodnje državi potrebni za pokojnine, stanovanja, programe za zaposlovanje mladih... Popisi prebivalstva imajo tudi na ozemlju današnje Slovenije bogato zgodovino. Prvo štetje prebivalstva je bilo 1754. leta, koje takratna Avstrija oz. pozneje Avstro-Ogrska želela ugotoviti število hiš in prebivalstva. Popis, znan pod imenom terezijanski popis, so izvedli po načelu dvojnega štetja duš, po posvetnih in cerkvenih oblasteh. Prvi sodobni popis prebivalstva v Avstro-Ogrski je bil 1857. leta. takrat so zbrane podatke tudi prvič objavili. Novoustanovljena država Jugoslavija je želela izvajati popis na vsakih deset, a ker so se ji priprave na prvi popis zavlekle, je 1921. leta nehote prešla na t.i. angleški način popisovanja v letih, ki se končujejo s številko ena. Popisa 1941. leta zaradi druge svetovne vojne ni bilo. v novi Jugoslaviji pa je bil prvič 1948. leta. Popis 1953. leta je že potekal v skladu z določili in sklepi mednarodnih statističnih organizacij, s popisom osem let kasneje pa so v Sloveniji hkrati s prebivalstvom prvič popisali tudi stanovanja v večjih naseljih. Pri popisu 1991. leta je Slovenija dosledno spoštovala navodila zveznega zavoda za statistiko, vendar je že uvedla vsebinske in tehnične novosti, s katerimi se je približala postopkom, ki so jih uporabljale razvitejše države Evrope in sveta. Kot zatrjujejo v državnem statističnem uradu, bo letošnji popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj popolnoma usklajen z mednarodnimi priporočili. "Naraščajoče družbene potrebe po določenih podatkih in vedno večji stroški organizacije in izvedbe podpisov narekujejo tudi pri nas spremembo klasičnega načina izvedbe. V Sloveniji pri zbiranju popisnih podatkov dobro sledimo razvoju v svetu, saj s postopki avtomatizacije zmanjšujemo obremenitev prebivalcev pri posredovanju podatkov kot tudi stroške," ugotavlja generalni direktor državnega statističnega urada Tomaž Banovec in dodaja, da pri izvedbi letošnjega popisa nekaterih podatkov, ki so sicer vsebina popisa, ne bodo zbirali na terenu, ampak jih bodo prevzeli iz obstoječih podatkovnih zbirk: centralnega registra prebivalstva, registra stalnega prebivalstva, registra prostorskih enot. statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva, poslovnega registra ter nekaterih drugih administra- tivnih registrov ter zbirk podatkov javnega sektorja. O veroizpovedi se ni treba izreči Popisovalci bodo popisali državljane s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, tujce z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Sloveniji, ljudi z začasnim zatočiščem in druge, ki bodo ob popisu navzoči v Sloveniji, poleg tega pa tudi gospodinjstva, stanovanja ter stavbe, v katerih so stanovanja in drugi naseljeni prostori. S popisom prebivalstva bodo med drugim zbrali podatke o selitvah, državljanstvu, narodni oz. etnični pripadnosti, maternem in pogovornem jeziku v gospodinjstvu oz. družini, izobrazbi in izobraževanju, zaposlitvi, poklicu, običajnem delovnem času, potovanju na delo oz. v šolo. Aprila pa nas bodo spet popisali glavnem viru preživljanja in stanovanjskem razmerju. S popisom gospodinjstev bodo zbirali podatke o vrsti in številu članov gospodinjstva, o številu družin v gospodinjstvu, referenčni osebi gospodinjstva, članu gospodinjstva, ki je lastnik, solastnik oz. najemnik stanovanja, lastništvu oz. najemu garaže ter pridelavi hrane za lastne potrebe ali prodajo. Pri popisu stanovanj bodo popisovalci med drugim spraševali o vrsti in uporabi stanovanja, lastništvu, površini, številu sob, opremljenosti stanovanja s kuhinjo, kopalnico in straniščem in o drugih prostorih v stanovanju, številu stanovalcev in gospodinjstev v stanovanju, napeljavah, načinih in virih ogrevanja in legi stanovanja. S popisom stavb bodo zbirali podatke o vrsti stavbe, številu nadstropij, materialu nosilne konstrukcije, letu zgraditve stavbe, vrsti kritine in letu zadnje menjave, napeljavah, načinih in virih ogrevanja ter o številu stanovanj v stavbi. V letošnjem popisu bodo zbirali podatke na dva načina: na klasični način, ko bo popisne vprašalnike izpolnil za to usposobljeni popisovalec, ali s samo popisom, ko bodo ljudje brez navzočnosti popisovalca lahko sami za sebe oz. za druge člane gospodinjstva odgovorili na večino vprašanj o stanovanjih in osebah. Zakon določa, da morajo popisani brezplačno posredovati pravilne podatke in popolne odgovore na vsa vprašanja, ni pa se jim treba izreči o narodni (etnični) pripadnosti in veroizpovedi. Če so med popisom odsotni, je potrebna o pripadnosti in veroizpovedi njihova pisna opredelitev, prav tako pa tudi nji hovo pisno soglasje /a posredovanje teh podatkov. V primeru, da popisani ne da podatkov, ki jih popisovalec zahteva, ali da nepravilne podatke, je to prekršek, za katerega je po zakonu zagrožena kazen od 50.000 do 100.000 tolarjev. Del podatkov tudi za registre Vsi podatki, vpisani v vprašalnik, predstavljajo uradno tajnost. Podatke bodo uporabili za statistične namene, del pa tudi za vzpostavitev registra stavb in stanovanj ter registra gospodinjstev. Podatki, potrebni z.a vzpostavitev teh registrov, bodo na popisnih vprašalnikih označeni s črko K-Državni statistični urad bo prve podatke objavil v dveh mesecih po popisu, osnovne podatke leto po končanem popisu, celovite m podrobne rezultate pa v dveh letih. Edvard Kranjc in Matevž Krivic sta na Ustavno sodišče naslovila pobudo za oceno ustavnosti, ali je s popisom načrtovano spraševanje o veroizpovedi v skladu z ustavo. V statističnem uradu se že precej časa pripravljajo na izvedbo popisa, pri tem pa so Slovenijo razdelili na območne popisi enote, ki se praviloma pokrivajo z upravnimi enotami, izjeme so lc tam, kjer se občine, nastale p° letu 1995, delijo med dve upravni enoti. Generalni direktor statističnega urada Tomaž Banovec je že pred več kot enim letom imenoval predsednike in člane območnih popisnih komisij. Domžalsko ho vodil Branko Heferle, jeseni^0 Vitomir Pretnar, kamniško M1' hael Novak, kranjsko Metod ltr' bar, radovljiško Irena Jan, Škof' jeloško Branko Murnik in n/1 ško Alenka M. Bedina. Tzvcdba popisa bo (po predk*" skih cenah) stala več kot 3,3 milijarde tolarjev, od tega naj bi večino denarja zagotovili v lctošnj^ državnem proračunu, ko bo tu največ stroškov. Cveto Zaplo m* Sklad za spravo, Hirschlov sklad, nemški sklad, slovenski zakon Odškodnine za medvojno trpljenje V minulem mesecu so slovenski izgnanci - vsaj nekateri izmed njih - dočakali prve odškodnine za medvojno trpljenje. Na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani so izročili Wa' nilne knjižice devetim prisilnim delavcem iz časov nacističnega režima, Slovenska odškodninska družba je začela izplačevati odškodnine po zakonu, so pa še odškodnine P° nemškem zakonu in nemškem humanitarnem skladu. Jesenice - Pred tednom dni so se nenadoma začele izplačevati odškodnine tistim, ki so med vojno najbolj trpeli. Odškodnine prihajajo iz več naslovov, kar je prav in verjetno v marsikaterem prime ru že prepozno, kajti gre za starejšo generacijo. Društvo slovenski izgnancev je najbolj zaslužno za to. da so slovenski izgnanci in drugi, ki so trpeli pod nacizmom, dobili zakon in prve odškodnine O tem. kakšne vrste odškodnin so namenjene slovenskim žrtvam, smo se pogovarjali z Mirkom Razingarjem, ki vodi krajevno organizacijo Društva izgnancev Sloveni|e za |eseniško, kranjskogorsko in žirovniško občino, v kateri je 274 članov. Hirschlov humanitarni sklad "Problematika je bila zelo aktualna lani. ko so morali nekdanji izgnanci in drugi oddati prošnje oziroma priglasiti, da so bili izse ljeni. Imamo več vrst odškodnin: po avstrijskem in nemškem zako nu, po Hirschlevem skladu in se veda odškodnine, ki jih je po slo venskem zakonu začela i/plačevati Slovenska odškodninska družba." pravi Muko Razingar. "Hirschlov sklad je nemški sklad, ki je že leta l'»«»S odobril žrtvam nacističnega preganja- nja posebno humanitarno pomoč nekdanjim taboriščnikom, političnim zapornikom in ukradenim otrokom, lo niso bili izgnanci, ampak taboriščniki, ki so bili v Daehauu in drugih koncentracijskih taboriščih. V Sloveniji je bilo okoli 3021 upravičencev, ki so dobili po tisoč nemških mark humanitarne pomoči. Po nemškem zakonu pod imeno ma Spomin, odgovornost, prihod nost je bilo treba priglasiti medvojno trpljenje do konca lanskega leta. Vse prošnje so bile poslane v Ženevo, kjer jih bodo pregledali in na osnovi upravičenosti i/pla čevali odškodnine. Več kot pet let pa je traialo spre jetje zakona o žrtvah vojnega in povojnega nasilja m odškodninah v Sloveniji. Še vedno niso izdane vse odločbe. Zakon vključuje tudi žrtve povojnega nasilja v Sloveni ji. Upravičenci lahko dobijo odškodnine le po enem zakonu: ali po avstrijskem ali po nemškem. Po našem zakonu so do odškodni ne upravičene tudi osebe, ki so svojci Recimo: svojci padlih, ustreljenih kot talcev, umrlih v internaciji. Tudi za nemški in avstrijski zakon pa velja, da nastopi dedna pravica po umrlem upravi čencu, vendar jo je treba priglasi ti. Nemci izplačujejo tudi malen alno odškodnino za odvzeto pre mo/enje - a mora vsak upravičenec dokazati, katero podjetje se je z njegovim premoženjem okori stilo. Pri našem društvu sta to dokazovala le dva izgnanca. Tudi slovensko društvo si prizadeva, da bi bili upravičeni do materialne odškodnine, saj so morali vsi izseljenci takoj pustili vse, kar so imeli in v življenju ustvarili. Nobena odškodnina pa ne more nadomestiti trpljenja, ponižanja, duševnih stisk, ki so jih trpeli ljudje \ času nacizma." Slovenska odškodninska družba že izplačuje Slovenska odškodninska diu/ba je prve odločbe poslala najstarej šim upravičencem. Najvišja odškodnina v gotovini znaša 300 ti soč tolarjev, ostali znesek bodo izplačali v obveznicah, izplačlji vih v petih letnih obrokih. Na odškodnine čaka okoli 45 tisoč upravičencev, ki naj bi jim slovenska odškodninska družba skupaj izplačala okoli 27 milijard tolarjev. Odškodnina za mesec dni trplje nja in nasilja znaša za taboriščni ke, ukradene otroke, taboriščnike, zapornike znaša 35 tisoč tolarjev, za izgnance in internirance 25 tisoč tolarjev, za prisilno mohilizi rane 20 tisoč tolarjev in za begun Mirke I <.i/in(j.ir ce in delovne deportirance 12 tisoč tol.u jev, Določena je tudi višina odškod nine za vojaške vojne invalide in civilne invalide vojne - višina in validnme se bo pomnožila s količ nikom 10 od dneva uveljavitve tega zakona Odškodnina za izgu bo Življenja bližnjega v vojni bo 200 tisoč tolarjev, razen za žrtve VOJne Za Slovenijo, ki bodo preje li po 800 tisoč tolarjev.Skupni /nesek, ki ga bo pffjel posamez mk, ne bo smel biti večji kot 2 milijona tid.ii jev ( e je nekdo, ki je Imel pravico do odškodnine, umrl v času do Sprejetja zakonodaje, bo odSkodnina pripadla dedičem. Upravičenci bodo v gotovini prejeli največ 100 tisoč tolarjev prvi obrok dO 150 tisoč po enem mesecu od prejema odločbe, osta li znesek pa v letu dni od prvega. I )i ii v i del odškodnine bodo upra Vičenci dobili Od Slovenske od skodninskc družbe \ obveznicah, ki bodo izplačane v petih letnih obrokih. Prvi obiok obveznic DO zapadel v izplačilo septembra leta 2004, obveznice pa bodo obrestovane od letošnjega januarja da lic s K )M plus i odstotek, Upravičencem, ki so pridobili pravico do odškodnine tudi iz drugih naslovov pa se bo v gotovini Izplačal le prvi obrok, preostala priznana odškodnina pa v obveznu ali Avstrijski sklad še zbira prošnje Avstrijski sklad za spravo je že BVgUSU lam /ačel z izplačili v Sloveniji, kjer čaka 1.500 zahtev kov. Do zda| so s strani odbora za po>i.h dna sredstva odobrili 164 prošenj. Njihova Izplačila v skupni vrednosti | )9 *82 evrov so že v pOStOpku izvršbe Rok za odda jo prošenj za izplačila še ni za ključen. sa| bodo prošnje spreje mali do 27. novembra letos S temi izplačili želi Avstrija pO magati tujcem, ki jih je nacisti«-^ režim prisilil v delo'na oze?jJ današnje Avstnje in jim na |ia| ki ute načine krdil človekove p1'. \ Ice Mnogi si niso niKOii opomogli... Avstrijski škla< sredstva pridobil od •'vstrii'V zvezne vlade, /veznih P'0^1'^' gospodarstva m industrije. I)l ' četka delovanja sklada je odobrenih fce približno 50 vlog nekdanjih prisilnih ucl,iulj katerih skupna dosedanja vi«, nost znaša več kot 108 nulu*'1' , evrov. Pričakujejo, da bo položil pkuii.i ii.i račune o*Jj 150 tisoč upravičencem njeni prisilni delavci od skJJJJ prejmejo plačilo \ enem zne» evrov, prisilni delavci i dustrrji 2.544 evnn In prisil^, lavci v poljedelstvu I 45 1 l'N ^ ( Moki prejmejo enak /IK'- njiho> i itarii matere, ki »o prisiljene roditi SVOJe oliokc N I lebnih klinikah za prisilne dc v ce ali ki so morale splaviu. Fj^ mejo dodamo izplačilo 1611N Primeri neupravičene sln"''\t- prejmejo plačilo v visini --v ga Izplačjjivega zneska, H sl se del naša na njihovo kategorijo ^ i ledti i fcrto prejmejo PlaC".,a po primeru, Če je fxtc\ P*1?/,1" /nt 15 februarju 1000 lzplfCil* s.,ni dajejo nekdanjim vojnim "I kom Darinka * J^ek^6^februarja 2002 GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS -13. STRAN Samo razvoj, še čevlji bodo po meri V Alpini ugotavljajo, da bodo lahko izdelovali le še čevlje, ki zahtevajo veliko znanja in visoko tehnologijo, večino tega kar danes proizvajajo, pa se bo selilo na vzhod. GOSPODARSKI KOMENTAR Ziri - V četrtek je tovarno obutve Alpina obiskal predsednik Republike Milan Kučan, ki je želel iz prvih ust slišati, kakšni so obeti in perspektive v obutveni industriji, ki je ena tistih panog, v katerih je poleg tekstilne industrije, kar precej težav. Alpina s svojimi rezultati poslovanja kaže na to, da so tudi delovno intenzivna podjetja z znanjem, dobro organizacijo in dobrim vodenjem lahko uspešna. V petek smo zato k pogovoru povabili generalnega direktorja Martina Kopača. Včeraj vas je na vaše vabilo obiskal predsednik države Milan Kučan. Kaj ste mu lahko predstavili? "Na kratko smo ga lahko seznanili z rezultati poslovanja Alpine. ki so bili lani. že drugo leto zapored pozitivni. Ti rezultati so bili v okviru pričakovanj, saj smo realizirali okrog 150 milijonov dobička, ali za 21 odstotkov več kot leto poprej. Ta dosežek ocenjujemo kot uspeh, saj je bilo lani kar precej težav in zato potrebni dodatnih naporov zaradi bolezni norih krav in slinovke, kar je precej vplivalo na podražitve vhodnih materialov. Tega pa seveda nismo mogli zaradi velike konkurence prenesti v končne cene. Še bolj kot to. pa je predsednika zanimala prihodnost Alpine, ki je seveda del tradicionalne obutvene industrije, torej panoge z veliko živega dela, ki so v krizi." Kako torej Alpina premaguje krizo delovno intenzivne industrije:' Predsedniku smo lahko povedali, da nas za našo prihodnost ne skrbi. V Alpini smo v podrobneje izdelani razvojni strategiji resnic no postavili razvoj proizvodnje in prodaje obutve na prvo mesto. To strategijo uresničujemo že drugo leto, pri čemer dvakrat na leto preverjamo, kako jo uresničujemo, lasno je, tla bomo ljudje čevlje potrebovali še naprej, vpraša nje pa je, kdo jih bo delal. Mi smo Prepričani, da se ho proizvodnja Čevljev, kakršne delamo tudi mi danes, v prihodnje selila na vzhod, v države s cenovno delov ,)() silo, nase mOŽnOStJ pa so le V inovativnih izdelkih, izdelkih, ki bodo rezultat najnovejših tehnologi in novih načinov prodaje." Med ljudmi ima Alpina v bistvu Podobo kot proizvajalec predvsem *P»rtitc obutve in zato je nekatere Presenetil podatek o tem, da provedete le eno tretjino športne "btttve in dve tretjini modne obut-Ve- Hi nam to razložili? Res je morda, da nas ljudje naj °'i poznajo pra\ po Športni obul **' sal je Alpina s lem pravzaprav 'udi začela. Začeli smo z gojzarji ln lato nadaljevali s smučarskimi, ecv||i /a lek na smučeh, planin s*'rni in trekktng čevlji, ki smo jih Vveda tudi posebej poudarjeno 'blamirali. Ti poudarki, ki so nas !"':>/ilo ločevali od Peka in Plani ke >0 \ci jetno vplivali tudi na sT'ošno podobo Alpine. v resni u [e omenjena struktura naših Pro»ZV0d0V že dolga leta nespre nie,1kna in tudi Odraz zelo široko ra/vejane prodajne mreže, kjer se seveda prodaja predvsem modna Uh,lk'v Alpina ima /e 9 l lastnih Prodajaln v Sloveniji, Madžarski, ""'''•'"m. HrvaŠki, Bosni m Srbi j1 pjei lastno ponudbo dopolnjuje z izdelki drugih proizvapil >>v Mi torej če> (je tudi kupujemo ''*"" uspešno prodajamo." r,d nekaj dnevi ste se vrnili iz. (,r"ženih držav Amerike, kjer se končuje zimska olimpiada. Poudarjena pozornost zimskim športom je seveda dobra priložnost predstaviti nove izdelke in Alpina nastopa z novo kolekcijo tekaških čevljev in pancarjev. Kakšni so bili odzivi? "Res smo pripravili novi kolekciji tako tekaških čevljev kot pan-cerjev, ki smo jih že predstavili na sejmo športne opreme v Muenc-henu. Kot je znano, smo prejeli nagrado za oblikovanje, brez posebnega hvalisanja pa lahko rečem, da je naš tekaški čevelj najboljši, po tehničnih rešitvah supe-rioren v svetu. Na olimpiadi sem se lahko prepričal, da je izjemno ugodno sprejet tudi med vrhunskimi tekmovalci. Na novo smo razvili tudi čevelj za smučanje -pancar, in na osnovi dobrega odziva smo se že odločili, da razvijemo celo serijo, saj je sedaj pripravljen le v eni številki. Diieme: pancar še naprej, da ali ne, ni več, razvili smo celo novo obliko z.a različne načine pritrjevanja oziroma različne smučarske vezi, tako na smučeh, kot tudi na deskah." Koliko lahko Alpina konkurira-velikim svetovnim proizvajalcem* športne opreme? nam, pač pa tudi panogi. Poceni izdelki, kjer je važno, samo število potrebnih minut za izdelavo se bodo prej ali slej selili na vzhod, nas bo rešilo le znanje." Najavili ste še eno novost, ki jo v Sloveniji še ne poznamo: izdelava čevljev po meri. Zakaj gre? "Gre za izkoriščanje možnosti nove tehnoligije, ki že omogoča, da potrošniku z računalnikom izmerimo noge. Gre torej za natančen posnetek noge in tako pridobljeni podatki lahko služijo k izdelavi, ali k najboljši izbiri čevlja. Za začetek bomo pripravili eno serijo najuspešnejšega planinskega čevlja, pri čemer bo za vsako velikostno številko čevelj izdelan v treh različnih variantah. Ker v trgovinah ne bomo mogli ponujati prav vseh variant, bomo na "Alpina je seveda majhna v primerjavi / nekaterimi proizvajalci tovrstne opreme. Samo Salamon ima desetkrat višji dobiček, kot je celotni prihodek Alpine, zato lah ko tudi v promocijo izdelkov vlo-"zi|o milijone, kar si seveda Alpina ne more privoščiti. Lahko pa kon kunranio z znanjem in razvojem, ki je \ Sloveniji še sorazmerno poceni Nave/ali smo vrsto sodelovanj z insiiiuii m fakultetami m ie na tak način ho dodana vred nost, ki je seveda bistvo vsega, tako velika, da nam omogoča pers pektivo. Prav to je predsednika Kučana impresioniralo. sa| |c na lak način odprta pot ne samo osnovi podatkov i/ računalniške ga posnetka noge kupcu najprimernejšo varianto nato poslali iz tovarne na dom. To naj bi se v nadaljevanju razvajalo do tega. da bi \ isii velikosti imeli šest ali sedem različnih možnih prilagoditev čevlja." Koliko pa ima Alpina razvito kooperacijo? "Malo je znan podatek, da 40 odstotkov zgornjih delov za čevlje, ki jih izdela Alpina. Izdelajo naši kooperanti. Veliko sodeluje ino s firmami v Bosni, kjer je bila relativno močno razvita obuiuna industrija, pa se jim je zrušil sistem, trg, ostali so brc/ razvoja in so povsem odvisni od povezav oziroma pogodbenega dela. V Sarajevu smo celo kupili tovarno FOGS - Fabrika obuče i galanterije Sarajevo, ki izdela s 300 delavci 1600 parov čevljev na dan, s čimer so dosegli ciljno produktivnost, ki smo jo načrtovali. Pri takem obsegu pogodbenega dela, ki je seveda najcenejše, pa smo namreč lahko tudi izpostavljeni nenadnim odpovedim, ki bi lahko zmotile našo proizvodnjo. Na tak način smo postali torej manj ranljivi, z naravno rastjo postaja Alpina globalna korporacija s svojimi hčerkami: poleg petih prodajnih v Bosni, na Hrvaškem, v Italiji in Ameriki, je FOGS prva proizvodna. " Ob tem se seveda ni mogoče izogniti vprašanju, kaj pa tržiški Peko? "Tudi ob včerajšnjem obisku se temu vprašanju nismo mogli izogniti. Ostajamo na tem, kar smo ugotovili in povedali že lani: po naših ocenah kupuje Peko predrage materiale, porabi preveč časa za izdelavo, pa tudi prodajna mreža bi potrebovala prevetritev in določene popravke. Mi smo ocenili, da imamo dovolj znanja, da bi lahko te pomanjkljivosti obvladovali, torej dosegli večjo učinkovitost v nabavi proizvodnji in prodaji, to pa je po našem mnenju edina realna osnova za to, da ne bi bil to še eden od neuspelih poskusov sanacije tržiške tovarne. Žal se je država odločila za drugačno pot, oziroma način prodaje, kot da bi prodajala uspešno podjetje Krko, Lek, ali če hočete pivovarno, ne pa podjetje, v katerem je potrebno storiti marsikaj, da bi rešili njegov pretežni del. Tam, po našem mnenju, ki se od lani ni prav v ničemer spremenilo, ni mogoče doseči pozitivno poslovanje v okvirih, kakršen Peko je, ni mogoče zagotoviti dela prav vsem, ki so sedaj tam zaposleni. Država bi morala nekaj vložiti za to, da se doseže drug nivo proizvodnje in poskrbeti za tiste, ki v takšno proizvodnjo ne bi bili več vključeni. Zato se na razpis Judi nismo prijavili." Pa ste po vseh teh dogodkih že kaj spremenili mnenje? "Ne. Mi ostajamo pri svojih Ugotovitvah in pogojih, pod katerimi smo pripravljeni prevzeti Peko. Nikakor si ne moremo dovoliti, da bi kakorkoli ogrozili uspešnost Alpine, poznamo pa pot in imamo znanje za tO, da bi tudi Peko postal uspešen. Žal je pri vsem skupaj tudi zelo veliko emocij, kulturnih in drugih razlik, celo predsodkov, ki s logiko trga in načinom, kako biti v tej kruti bilki uspešen, nimajo nič. Na trgu je kot v Sportu: zmagovalec dobi medaljo, poraženec pa lahko svoj pora/ sprejme športno ali pa ne. Kruto, predvsem pa lažno je Izbi ranje med delom m ponosom. Razumemo, da ima država tudi določene pogoje in merila, vendar bo morala premisliti, koliko časa bo še vlagala v nerentabilni projekt. Če se bodo pogoji na drugem razpisu približali tistemu, kar mi za htevamo. se bomo prijavili. V prazen bazen na glavo ne bomo skakali!" • Štefan Žargi, foto: Gorazd Kavčič Razprodaja kar tako Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Zadnje čase se povsod, od parlamenta preko stroke do medijev, ogromno govori o tako imenovanem nacionalnem interesu, ki naj bi bil predvsem ščitenje slovenskih interesov proti tujim vplivom. Če pustimo ob strani politiko in se osredotočimo na gospodarstvo, bi to pomenilo ščitenje interesov domačih gospodarskih enot, se pravi podjetij in bank. Ob nedavnem odmevnem prevzemu Pivovarne Union s strani belgijskega Interbrewa je prvi minister trdil, da je naš nacionalni interes poceni pivo. Že mogoče, a potem lahko pivo uvažamo s Kitajskega. Zavedati se moramo, da velika multinacionalna podjetja, ki imajo pogosto svoje prihodke večje od marsikaterega državnega bruto domačega proizvoda, razmišljajo popolnoma drugače ter imajo veliko večje možnosti za različne vplive, špekulacije in nadzor. Nihče nam namreč ne zagotavlja, da se ne more zgoditi "črni" scenarij, po katerem bi na primer tujci po nakupu Uniona znižali ceno njegovih piv za polovico, malce počakali, da bi propadla pivovarna Laško, nato pa bi obe pivovarni zaprli in začeli prodajati "svoje" tuje pivo. Lahko pa bi ceno domačih piv tako povečali, da bi postale konkurenčne določene tuje znamke. Delo bi spet izgubili slovenski delavci, nekje v tujini bi ga bilo več, bogati pa bi postali še bogatejši. Zgornjim izvajanjem lahko dodamo še učinke globalizacije. Če bo na globalnih trgih prišlo do presežkov določenih izdelkov, na primer bele tehnike, bo multinacionalno podjetje, kot denimo Bosch ali Siemens, ugotovilo, da jih lahko ravno tržni delež, ki ga trenutno zaseda slovensko podjetje, v našem primeru Gorenje, popelje iz težav. Prevzelo ali kupilo bo Gorenje, ga z "veščim " vodenjem spravilo na kolena, kar si seveda lahko privošči, nato pa veselo prodajalo svoje izdelke in ... preživelo. Da ne bo pomote, nič nimam proti tujemu kapitalu. V primeru, da pride na manj razvita območja ali v velika propadla podjetja, je seveda dobrodošel. Če pa iz spekulativnih in sebičnih razlogov kupuje najuspešnejša slovenska podjetja, tako imenovane "paradne konje", pa postane vsa zgodba nekoliko drugačna. Če je v našem nacionalnem interesu poceni pivo, ki je, mimogrede povedano, predvsem alkoholna (!) pijača, zakaj naj ne bi bili potem v nacionalnem interesu tudi poceni sadni sokovi, elektrika ali obleka in obutev, da o hrani sploh ne govorimo. Rešitev je seveda po podobnem scenariju povsem na dlani. Zaprimo ali prodajmo tujcem Fructal in sadne sokove uvažajmo denimo iz Španije, zaprimo vse slovenske elektrarne in elektriko uvažajmo iz Francije, zapremo lahko seveda tudi Muro ali Alpino, konfekcijo in čevlje uvozimo z Daljnega vzhoda, slovenskih kmetov pa tako ali tako nihče ne potrebuje, saj delajo samo Zgago in nočejo v EU. Žal se naši vrli politiki obnašajo ravno tako, kakor bi hoteli iz slovenskih "nacionalnih " interesov uresničiti zgoraj opisani scenarij. Slovenija je imela, kot država v tranziciji, do zdaj srečo, saj si njenih podjetij (še) niso razgrabili tujci. To nam zavidajo manj srečne države, kot sta to na primer Madžarska ali Češka, kjer so tujim podjetjem razprodali vse, kar je bilo vredno, svojih lastnih izdelkov, s katerimi bi lahko suvereno nastopali na globalnih trgih, pa praktično nimajo več. Slovenski gospodarski nacionalni interes bi moral tako biti ravno v razvijanju svojih obstoječih in novih kvalitetnih izdelkov, po katerih bi bili prepoznavni tako v EU kot širše. To pa se žal ne more zgoditi, če bo politika v imenu vstopanj v EU in NATO, da si o kakšnih ožjih motivih sploh ne upam pomisliti, sprejemala škodljive odločitve in s tem pospeševala razprodajo slovenskega gospodarstva tujcem. Ali kot prar vi stara slovenska modrost: "Grunt prodaš samo enkrat." Pa še res je. Osebna izkaznica Alpine V Alpini je zaposlenih 1120 delavcev, ki so lani proizvedli 1.784.000 parov čevljev. Pri tem so ustvarili 48 milijonov evrov prihodkov, 1,3 milijona evrov dobička, bilančna vsota po dosega 40,6 milijona evrov. Dve tretjini proizvedene obutve je moška in ženska modna obutev, eno tretjino pa predstavlja športna obutev: smučarski, tekaški in pohodniški čevlji. Kapital družbe dosega 21 milijonov evrov, 44,7 odstotka je v rokah notranjih lastnikov. Alpina ima 48 prodajaln ter štiri hčerinske družbe v tujini. Alpina je razvojno usmerjen proizvajalec obutve, ki prodaja v svoji prodajni mreži in preko interneta. V ciljih do leta 2005 so zapisali: obdržati 23-odstotni svetovni delež in tehnološko vodstvo pri tekaških čevljih, pri trekking čevljih doseči za dva odstotka višjo stopnjo od rasti na trgu, pri smučasrkih čevljih z novim proizvodom zadržati doseženo raven prodaje, rolerski program postopoma opustiti. Pri modni obutvi doseči 3 odstotno rast, v Sloveniji doseči 10 odstotni delež, na trgih nekdanje Jugoslavije doseči 5-odstotni delež. 4 to Hrastje 52a, 4000 Kranj, Slovenija tel.: +386(0)4 233 10 30 Cenjeni potrošniki Spomladanski Kmetijski sejem bo v prihodnje, prvič letos, organiziran na lokaciji Agromehanike Kranj, Hrastje 52 a, v času od 11. do 14. aprila. Zagotovljena bo široka ponudba kmetijske mehanizacije domačih in tujih proizvajalcev, razne kmetijske opreme ter drugega tehničnega blaga. Razstavljavcem in obiskovalcem bo na voljo več kot 10.000 m2 razstavno prodajnih površin. Zagotovljeno bo dovolj parkirnih prostorov ter organizirana gostinska ponudba. V vam bo še naprej toplo pri srcu ... ...in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE petrol Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66 "5 pregledih kršitve ugotovili kar v 254 primerih • Renata Škrjaiic vsem na objektih kulturne dediščine, oboje pa je Kernovim strokovni in poslovni izziv. • Renata Skrjanc, foto: R. S. 7 ; JEZIKOVNA SOLA pri LJUDSKI UNIVERZI KRANJ šola s tradicijo in uspehom SPOROČA: >* z 18. 2. 2002 smo pričeli spomladanski semester jezikovnega izobraževanja >- še prosta mesta v začetnih stopnjah in pripravah na certifikat >* še prosta mesta v romanskih jezikih FR - ŠP - IT ^ zbiramo prijave za novo skupino priprav na maturo iz ANGLEŠKEGA JEZIKA za gimnazijce PRESENEČENJA: • ob zaključku tečajev - junija - organiziramo strokovno ekskurzijo v ITALIJO, BREZPLAČNO, za izžrebane slušatelje, za vsak tuj jezik 4 tečaje sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS INFORMACIJE: 04 280 48 16 Krediti, izobraževanje in informacije za podjetnike Kranj - Nižja obrestna mera od bančne, nižji bančni stroški in možnost moratorija na odplačevanje so prednosti sklada Garancijske sheme na Gorenjskem, ki jo je na razširjeni seji Združenja podjetnikov Gorenjske predstavil Bogo Filipič. Hkrati je peščici zbranih podjetnikov razkril tudi slabosti sklada. Kot je dejal Bogo Filipič. se sklad Garancijske sheme sooča z možnostjo dolgotrajnejšega postopka odobritve kreditov. Težavno bi, predvsem za podjetnike, ki so šele na začetku poslovne poti, utegnilo biti tudi zagotavljanje garancije, včasih se zatakne pri dokumentaciji, ki jo zahtevajo banke, težave pa nastanejo tudi zaradi neenotnega pristopa bank pri pridobivanju kreditov, je dejal Bogo Filipčič. Kljub težavam si sklad Garancijske sheme prizadeva podjetnikom omogočiti ugodnejše kredite, pri če- mer tudi v prihodnosti pričakujejo pomoč občin, države in območnih gospodarskih zbornic. Na razširjeni seji je bil gorenjskim podjetnikov predstavljen tudi program izobraževanja Gea Colle-ga. "Naš cilj je pomagati podjetnikom in mened-žerjem pri prehodu v tržno ekonomijo mednarodnega značaja," je dejal direktor poslovnoizob-raževalnega centra Rok Šimenc. Poleg kreditov in izobraževanja vse pomembnejši ključ do uspeha predstavljajo informacije. Vislava Potočnik je tako predstavila projekt FIPO, ki nastaja pod okriljem Agencije RS za plačilni promet. Kot je dejala Potočnikova, je FIPO obsežna baza podatkov, v kateri je zajetih 37 tisoč gospodarskih družb. FIPO je dostopen na spletni strani www.sdk.si, vendar samo tistim posameznikom, ki so plačali naročnino - za neomejeno število dostopov v bazo podatkov je potrebno plačati približno 30 tisoč tolarjev. • Spela Zabkar 15% POPUSTA ZA VSE OSNOVNE STREŠNIKE OD 25. 02. DO 22. 03. Gradite hišo ali pa jo morda obnavljate? Bramac spravi vse vaše želje pod varno streho. Bramac, kakovostni strešniki izbranih oblik, so sedaj po izredno ugodnih cenah! V času, ko nam prebujanje narave prinaša svež ustvarjalni zagon, vam od 25. 02. do 22. 03. podarjamo 15% popust za vse osnovne velikoformatne strešnike: klasik, donav, adria, markant in alpski. RECI STREHI PREPROSTO S 080 20 30 BRAMAC Evropski golobarski prvak je doma v Kranjski Gori Najlepši petelini, dragoceni golobi Včasih je bila reja malih živali nuja, danes pa je reja malih živali le ljubiteljskega in tekmovalnega značaja. Jeseniško društvo rejcev malih živali združuje rejce od Rateč do Bohinja. Med njimi je tudi evropski prvak, golob maltežan, zelo drag in iskan, njegov lastnik pa je znani kranjskogorski krznar Lazar Šordjan. Kranjska Gora - Jeseniško društvo rejcev malih živali, ki praznuje 65-letnico obstoja, je vedno bolj uspešno na domačih in mednarodnih razstavah. Za društvo, ki vključuje rejce malih živali od Rateč do Bohinja, je spodbudno, da vključuje vedno več mladih, ki se doma ukvarjajo s kvalitetno rejo malih živali vseh vrst. Kako delujejo in kakšne odlične primerke svetovnoznanih pasem imajo pa so pokazali najprej na jeseniški, nato pa na kranjskogorski razstavi, ki si jo je v osnovni šoli Kranjska Gora ogledalo kar precej ljudi. živali slonela na ekonomski nuji, danes je izključno ljubiteljskega in tekmovalnega značaja. Veseli nas, da se včlanjuje vedno več mladih, ki dosegajo odlične rezultate na tekmovanjih. Jeseniško društvo je zelo uveljavljeno, saj nas je kar precej državnih prvakov v različnih pasmah: za kolekcijo kuncev, pri perutnini in pri drugih živalih. Reja malih živali je najbolj Tomaž Klinar za zdravje in nego, kar se ne nazadnje na tekmovanjih tudi ocenjuje. Jeseniško društvo tudi dobro sodeluje s sorodnim društvom v Beljaku, s katerim si iz« menjujejmo živali." Tomaž Klinar je na evropskem prvenstvu edini s kunci osvojil posebno nagrado, najboljše pri- merke in evropske prvake pri golobih pa ima priznani kranjskogorski golobar, Lazar Šordjan: "Golobi maltežani, ki so najbolj priznana in redka pasma - v Sloveniji jih vzreja pet rejcev, najlepši primerki pa so v Vojvodini - so bili pred tremi leti med 4000 golobi iz vse Evrope evrop- Andrej Meterc Jata kokoši pasme pritlikavi orpington Tomaža Klinarja. V jati je tudi letošnji najlepši slovenski petelin. ski prvaki. Maltežani so manjši golobi, a neizmerno lepi, zelo dragi in cenjeni. Doma imam 80 golobov, polovico okrasnih, z vzrejo pa se ukvarjam že vse življenje. Vsi v družini smo ljubitelji živali, saj je rejec redkih vrst živali tudi moj sin, žena ima kanarčke, tako, da so naš družinski konjiček male živali. In da ne bo nesporazumov: smo vegetarijanci," se smeji evropski vzrejni prvak, drugače pa znani in cenjeni krznar iz Kranjske Gore. Andrej Meterc z Bleda ima v lasti izjemno lepe - in velikokrat nagrajene z državnimi prvaki -kunce: pritlikave ovnače, tribarv- Miran Rijavec Lazar Šordjan ne lisce, orjaške lisce in druge, ki so izvrstne pasme: "S kunčje-rejo se ukvarjam že dvajset let. Vesel sem bil naslova prvaka pasme in državnih prvakov za kolekcijo kuncev." Zelo uspešen razstavljavec pri perutnini je bil tudi vodja perutninske sekcije pri društvu Miran Rijavec s Podmežakle, ki je osvojil nazive prvakov v pasmah astro-lop, beilefelder, črna italijanka in svilenka: "V društvu imamo 17 pasem perutnine in tudi zelo lepe in redke primerke. S perutnino se nas ukvarja sedem članov in imamo 35 živali. Na razstavi smo pokazali več primerkov, tudi prvake, ki so dosegli najboljša mesta na državnem in na drugih tekmovanjih." • Darinka Sedej Kolekcija pritlikavih ovnačev gojitelja Andreja Meterca je bila najboljša v Sloveniji. Tomaž Klinar s Hrušice je vodja golobarske sekcije društva, kunčerejske sekcije pri zvezi društev malih živali, sodnik in sam uspešen razstavljavec prvakov pri perutnini: "Včasih je reja malih množična v Nemčiji, kjer izhaja kar osem revij za male živali, pri nas pa je število rejcev stabilno. Opaža pa se, da imajo vedno bolj kvalitetne male živali, da si prizadevajo za kvaliteto. Delo, znanje in veselje Društvo kmečkih žena Kranj, ki je imelo v petek občni zbor, je z okrog 500 članicami med največjimi na Gorenjskem. Štefka Pavlin bo še naprej predsednica. Proizvod po meri gosta Kranj - Kmetijski in gozdarski zavod Kranj, enota Škofja Loka. in Združenje turističnih kmetij Slovenije organizirata v četrtek. 28. februarja, ob 9. uri pri Godcu v Svetem Duhu 21 seminar oziroma delavnice^ na temo Oblikovanje integralnih turističnih proizvodov - programov po meri gosta. Prijave z.a seminar sprejema Vanja Bajd po telefonu 51 12 701. Svetovalka za turizem Sonja Kreslin bo predavala o novih trendih v obnašanju gostov kot osnovi za obliko- vanje produktov, o potrebah in željah gostov, o merilih kakovosti m specializaciji kot osnovi za uspeh na turističnem trgu, o osnovnih sestavinah za oblikovanje produktov, o pomenu sodelovanja z.a prihodnost in pomenu spletnih strani ter prodaji po elektronski pošti. Na seminar, ki bo brezplačen, je dobro prinesti promocijski material posamezne kmetije in primere paketov in programov, o katerih bodo na seminarju razpravljali in jih morda dopolnili. • J.K. Kranj - Članice Društva kmečkih žena Kranj, skupno jih je okrog 500, so v petek zvečer na občnem zboru napolnile osrednji dvorani v stavbi kranjske občine. Komedijanti Jernačeve Micke iz Železnikov, pevka Francka Senk in pianist Rudi Cerc so poskrbeli za kulturni program. Ženske same pa za bogato pogostitev. Ženskam so se pridružili nekateri moški gostje: direktor Kmetijskega in gozdarskega zavoda Kranj mag. Jurij Kumer, vodja kmetijskega svetovanja Stane Rupnik in župana občin Naklo in Šenčur Ivan Štular in Franc Kern, ki je bil navdušen, da se je enkrat udeležil zbora, na katerem nihče ne tarna, in se vprašal, ali ženske doma na kmetijah sploh kaj delajo, ko imajo toliko opraviti v društvu. Predsednica društva Štefka Pavlin, ki soji zaupali predsedni-štvo tudi za naprej, izvolili pa so tudi druge organe društva, je povedala, da deluje društvo na velikem območju in da so bila lani organizirana številna predavanja in tečaji, našel pa seje tudi čas za strokovne ekskurzije in za dru žabna srečanja. Kmečke žene so lani sodelovale na številnih prireditvah v svojih občinah. Predsednica se je zahvalila vsem, ki pomagajo in svetujejo društvu: obči' nam, na katerih območjih delujejo, kmetijskim svetovalcem in svetovalkam, zlasti inž. Mileni Črv, in tudi Gorenjskemu glasu, ki z objavami obvešča članice-Društvo bo letos nadaljevalo I ustaljenimi dejavnostmi, v katetf želi vključiti še več članic. Letos bo na sporedu gorenjsko srečanj? kmečkih žena, mag. Jurij KutnC pa je predlagal, da bi društva sama organizirala razstave in ocenjevanja izdelkov kmetij, ker na Gorenjskem sejmu za tO ne bo več priložnosti. • Jože Košnjek Setev travno deteljnih mešanic Katero travno deteljno mešanico (TDM) bomo sejali, bomo izbrali glede na način rabe, trajnost, klimatske razmere, oskrbo zemljišča z vodo, fizikalno kemične lastnosti tal in lastnosti posameznih vrst trav in metuljnic. V trgovinah so na razpolago že pripravljene mešanice za kosno, pašno in pašno kosno rabo ter za vsejavanje. Mešanice so tudi sestavljene glede na vrsto tal in so prilagojene za težja ali lažja tla z različnimi vrstami in sortami trav in metuljnic. Metuljnice, trave in njihove mešanice sejemo na preorano in do drobno grudičaste -mrvičaste strukture pripravljeno setvišče. Poleg tega lahko seme trav in metuljnic dosejavamo ali vsejavamo v obstoječo ali delno uničeno travno rušo. Setev lahko izvedemo s sejalni-co za žito, če je dana možnost nastavitve za zelo majhne količine semena. Ker je seme drobno, sejemo v globino 0,5 do 2 cm. Na težjih, z vlago dobro preskrbljenih tleh sejemo plilveje kot na lažjih sušnih tleh. Medvrstna razdalja pri setvi s sejalnicami je do 16 cm. V praksi pogosto sejejo TDM s trosilci z.a mineralna gnojila ali pa ročno povprek po površini tal. Zaradi različne teže semena je taka setev zelo neenakomerna in ni priporočljiva. Pri času setve moramo upošte vati, da mlade rastlinice ne prenašajo dobro temperatur pod 0 stopinj C in zato priporočamo setev TDM v drugi polovici marca in v aprilu v spomladanskem terminu in avgusta v poletnem terminu. Za ročno ali strojno setev potrebujemo 25 do 35 kg semena pri normalnih rastnih pogojih, na to količino lahko dodamo 20 do 50 odstotkov semena več, če so slabe rastne razmere. V spomladan skem času je pri čisti setvi potreben varovalni posevek, ki prepre fittje vznik nezaželenih plevelov. Za varovalni posevek posejemo 40 kg/ha ovsa ali SO kg/ha jarega ječmena. Po vzniku nove setve je potrebno nameniti veliko pozornosti rasti varovalnega posevka, ki ga je potrebno pokositi najpozneje do začetka klasenja oz. late nja. Pokosimo ga lahko tudi pred časno, če opazimo na parceli veliko število nezaželenih rastlin (enoletni pleveli-semenitev). Ob setvi opravimo setveno gnojenje: 50 kg/ha dušika (N)+9() kg/ha fosforja (P2O5)+l40 kg/ha kalija (K2C)). To želeno količino lahko dosežemo z NPK gnojilom oziroma z uporabo organskih gnojil, ki so na razpolago tako, da si preračunamo količino gnojila na potrebno količino' dušika. Pri gnojenju in kasneje pri dognoje-van|u se vedno ravnamo po količini čistega dušika, ki ga rastline Primer mešanice za kosno rabo brez metuljnic - detelj Vrsta Sorta kg/ha mačji rep Foka 4 Krim 3 pasja trava Kopa 1 Baraula 1 travniška bilnica SK 6 10 Bolimo 6 trpežna ljulka Barvestra 5 Ilirka 3 skupaj setvena količina 33 kg/ha potrebujejo. Po setvi je potrebno valjanje le površine, kar je pose bej pomembno na lažjih tleh, saj seme pride v stik z zemljo in z. vlago, zato hitreje m enakomerne je kali in vznikne. Valjana poviši na je tudi veliko bolj ravna in primernejša za košnjo in pašo. Semenarske hiše /e ima|o pri pravljene mešanice /a ra/hčne vrste tal in za različni- načine ko rilcenja, vsakdo pa si lahko sam ah s pomočjo kmetijske svetoval ne službe sestavi mešanico po svoj i h posebnih željah, /a kosno rabo na srednje težkih tleh je pri poroj I) i v a mešanica z dvema me tuljlricama in 2-3 visokimi travami (pasja trava. mač|i iep. travniška bilnica). Mešanica, ki hi > tla i t fiasa v rabi. naj bo sestavljena i/, čim večjega Števila vrst in tudi različnih sort trav in metuljnic. Mešani ce, ki jih bomo uporabljali krajši čas, naj bodo sestavljene iz manj šega števila vrst m sort trav in me mlinu i mnogocvetna ljuljka,...). Pn setvi travno detelj niti mesa nic se moramo /a\edali, da ustvarjena resa m trajna, Požlahl njene sorte metuljnic m trav, ki jih uporabljamo pri nas, so kvečjemu k- večletne, zato je po nekaj letih rabe praviloma potrebna ponovna obnova ruše Slabo trpežnost opažamo pred vsem pri zelo intenzivni rabi ne katerih naših najkakovostnejših u.o trpežna (juljka, travniška bilnica. • Anton Potočnik, KGZS - Zavod KR Zbor društva Resje Dolenja vas - Jutri, 27. februarja, ob IX. uri bo v gostilni Zalogar v Dolenji vasi občni zbor Društva za razvoj podeželja Resje. Predsednica društva Stanislava Homec in tajnica Tatjana Bogataj sta v vabilo zapisali, da bo zbor popestren s kulturnim programom družabnim srečanjem. Na zboru bodo ocenili lansko tlelo m se dOgO* vorili za letošnjega. • J.K. Rifletov Šuštar v Železnikih Železniki - Društvo podeželskih Žena Selške doline organizira v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Škofja Loka ogled veselo igre Rifletov Šuštar, ki bo v nedeljo, 3. marca, ob 15. uri v kulturnem domu v Železnikih. V spevoigri Jane/ Hočevar Ril le v vlogi Šuštarja prepeva in prepoveduje o življenjskih resnicah in usodah ljudi. lave* mo lahko, kako se je razvila emancipacija, kaj pomeni beseda demokracija, kako pomembno je obleči sve/e "gate", ko si sposodimo tuje plesne čevlje, kako se ženski v/ame mera, za čevlje seveda IV*-Cena vstopnice je 1500 tolarjev. Vstopnice je mogoče rezervirati i" plačati pri odhoi nicali tli uši \ a in predsednici Auamariji llabjan (teli ion 514 7790), naprodaj pa so tudi na blagajni Mercatorjeve blagoi niče na Kresu. Kupili jih bo mogoče tudi na blagajni na Jan predstav« eno uro pred njenim začetkom, če /e ne bodo razprodane. • ,1-K. Vabila in obvestila Cerklje - Kmetijska ivetovalna služba vabi v četrtek ob 16. >'ii \ dvorano K/ Cerklje na predavanje o aktualni problematik' zdravstvenega varstva konj. Predaval bo prof. dr, Maijan Kosci l Veterinarske fakultete Poljane - (iovetlorcjsko društvo Skol|a Loka iti /avod za gOZdOV* Sloveni|c pripravljata izpitni tečaj /.a Iraktor - V kategorija. Tečaj j'1' od 4. dO 6. marca, vsak dan od 16 dO 20 nie \ I ovskcni domu V PO (janah, ( ena tečaja le 11.000 tolarjev. Prijave z vplačilom sprejemati predsednik društva Štefan inglič iz Srednje vasi m krajevna enota i»" voda za gozdove v Poljanah (od /. do 9. ure). . Kranj - Kozjeiejsko društvo Gorenjske organizira v sobot* strokovni i/.let na Štajersko, k|cr si bodo Ogledali dve farmi S srn«j* Umi kozami in eno / barskimi ler se še kopali v Rogaški slatini- ( " izleta je ! 600 tolarjev In vključuje prevoz In kosilo, kopanjeps bo trr ba še doplačati. Prijave sprejema predsednica društva Mariji Podv (tel. št 01 10 .'i li! m 041 184 (>(>X). ^ _ Kranj - Kmetijski svetovalna služba Kranj vabi v četrtek 28.,i 11 arja ob b> K), v ui Imlco I na Srednji biotehniški šoli \ Kranju "a ,Mi() davanje o vzponu na najvišji vrh Srednji Ameiikc in 0 potovanju Mehiki In Gvatemali Predaval bo Milan Potočnik •('./• Petra Vladimirov je štiri mesece preživela v Gani Don't worry sister, se nič ne mudi... Gana... Gostoljubnost, sproščenost, humor, ples. Smeh in odprtost. In najbolj pogosto slišana fraza: Don't worry sister, se nič ne mudi... Dežela, kjer je pri ženskah najbolj cenjena debelost. Debelost je znak obilja, bogastva. In ko tja pride kakih 50 kilogramov težko dekle iz Ljubljane... Ubogo dekle, ali doma nimate dovolj za jesti? Petra Vladimirov je v Gani skupaj preživela kar štiri mesece. Prvič dober mesec, drugič kar tri. A daleč od tega, da bi bila Petra klasična turistka. V Gani je živela pri neki družini in pač počela vse, kar počnejo domačini. Jedla njihovo hrano, hodila z njimi naokrog, skratka - vživela se je v življenje tam, v deželi, ki jo najbolj zaznamujejo besede gostoljubnost, odprtost in sproščenost. Popotniška izkaznica Petra Vladimirov, 28 let, Ljubljana: diplomirana psihologinja, študentka podiplomskega študija sociologije na FDV in mlada raziskovalka na Inštitutu za družbene vede Prvo večje potovanje: leta 1996 v Gano. Z neko prijateljico sta se že dolgo dogovarjali za Indonezijo, a tik pred zdajci si je prijateljica premislila. Tako je nekega dne v Ljubljani srečala študenta iz Gane Gilberta in odločitev je padla - grem v Gano! "Ni problema, bom jaz vse zrihtal," je zagotovil Gilbert in to tudi res naredil. In nato: Gana še drugič, leta 1999, s ciljem raziskovanja koncepta jaza v deželah tretjega sveta za diplomsko nalogo. A izpolnjene anketne pole z univerze v Akri so prispele na pošto prav tisti dan, ko je Petra že uspešno zagovarjala diplomo. Brez podatkov iz Gane... Don't worry sister, se nič ne mudi, je največkrat slišana fraza v Gani. Vmes pa... vendarle Indonezija s prijateljicami, pa Turčija, zlasti Kurdistan, Filipini, malo Tajske in Bangladeša, pa Iran (in vzpon na najvišji vrh - "Zelo rada hodim po hribih"). Lani jeseni pa prečenje Himalaje s tibetanske na nepalsko stran - sama! in vmes s tremi Čehi vzpon na 6600 metrov visok vrh. Ekstremno. Zato - v nove podvige vabijo kakšni hribi, morda kakšna pot s kolesom, morda kakšen smučarski spust... In popotniška filozofija: "Pri meni vse pride sproti, slučajno, in se samo prepustim..." Petra je v Gano zašla pravzaprav da bosta šli v Indonezijo, je prija-s'učajno. Potem ko sta se z neko teljica tik pred zdajci odpovedala, prijateljico že dolgo dogovarjali, Tako Petri ni preostalo drugega, kot da se znajde. Nekega dne je v Ljubljani srečala študenta iz Gane Gilberta, ki jo je navdušil nad svojo deželo. "Naslednji dan ga kličem in v štirinajstih dneh imam vse urejeno - letalsko karto, vizo, vse." Petri je Gilbert uredil, da je živela pri neki družini v glavnem mestu Akri, pri eni od žen gospoda Petersona. V Gani imajo namreč možje lahko tudi več žen, a le, če lahko enakovredno skrbijo zanje. Gospod Peterson je tako imel dve ženi v dveh hišah. Za Petro so poskrbeli, kot bi bila njihova. Zlasti Petersonova žena, obilna go- spa, obložena z zlatim nakitom. V Gani imajo namreč ogromno rudnikov zlata, v preteklosti so z zlatom veliko trgovali in odtod tudi ime za Gano Zlata obala. "V Gani je debelost vrednota - bolj je ženska debela, lepša je, bolj scksapil-na. Če je debela, pomeni, da ima več denarja," pripoveduje Petra, ki jo je navdušil zlasti značaj Gancev. Vsi so odprti, sproščeni in neverjetno gostoljubni. Kot pravi, v Gani ne moreš biti sam, četudi potuješ brez družbe. "Samo da te vidijo, da si sam, pristopijo, te vabijo k sebi domov in vse bi ti dali..." Petra ni nikoli imela nobenih težav s kakšnim nadlegovanjem, čeprav so fantje zelo neposredni. "Hello, what's your name, vvould you marry me, gel mi visa... (Živjo, kako ti je ime, bi se poročila z mano, mi priskrbela vizo?)" V vasi med domačini Petra ima najlepše spomine na obisk neke vasi, kamor jo je odpeljal gospod Peterson, poslovnež, ki iz Poljske uvaža tehtnice in jih prodaja na plantaže kakava. V ganskih vaseh je namreč pridelava kakava glavna dejavnost. Petra je ostala v odročni, težko dostopni vasi, zgrajeni iz blata. "Vsaka vas ima 'chiefa' in vrača, ki svetuje in odloča. Tako so zasedali, če lahko ostanem, in sklenili, da lahko." Petra seje prilagodila življenju vasi, kjer je, kot pravi, še vse zelo primarno. Ženske niso šibkejši spol, saj na glavah nosijo tudi po 50 kilogramov tovora, ves dan hodijo po vodo in nabirajo dračje. Moški pa delajo na plantažah kakava, gradijo iz gline in varijo palmovo vino. A vse se odvija počasi, brez naglice in obremenjevanja, kdaj bo delo končano. Tako je tudi zato, ker je zelo vroče, Petra pravi, da je ves čas 38, 40 stopinj, vlaga pa je skoraj stoodstotna. Petra se je težko navadila tudi na hrano, ki ni podobna ničemur, kar jemo pri nas. Gre za povsem drugo paleto okusov. "Na začetku sem imela nekaj težav, a sem vztrajala in ves čas jedla tam, Turistični aranžmaji za ogled nogometnega prvenstva v Koreji V Korejo za najmanj 300 tisočakov Nogometni navdušenci bodo zaradi oddaljenosti letošnjega svetovnega prvenstva v nogometu za ogled tekem ■ slovenske reprezentance morali kar globoko seči v žep. Cene turističnih aranžmajev se gibljejo od 300 pa do več kot 700 tisočakov. Doslej prodanih okrog petsto vstopnic. Kranj - Potem ko se je slovenska nogometna reprezentanca na Presenečenje in veselje mnogih uvrstila na svetovno nogometno Prvenstvo, so številni navijači obljubili, da bodo svoje nogometne ,d«lc spremljali tudi v Koreji oziroma na Japonskem. V turistični "Kemiji Kompas, ki je uradna turistična agencija Nogometne 'ye/o Slovenije, so pripravili več aranžmajev za potovanje na sve-«>vno prvenstvo, od najmanj tri- pa vse do 16-dncvnih. A marsi-J«0j« doživel mrzel tuš, ko je i/vedel, koliko bo treba odšteti za to, t,a bo lahko doživel 'nogometno pravljico'. Za potovanje bo namreč treba odšteti najmanj 300 tisoč tolarjev, cene pa se lahko POVZpneJo tudi dO več kot 700 tisočakov. v Kompasu so najcenejši tri dnevni aranžmaji, ki vključujejo Pwvoz s posebnim letalom (polet dobrih enajst m i. po prostem UOpoldnevU Sledi vrhunec ogled Jekine, takoj /.nem pa povratek i letalom proti Ljubljani (ena Aranžmaja je Z99 tiso< tolarjem I ls,|> ki st lahko privoščijo nekaj °«Sse im predvsem dražje) počit Je«, se bodo v Korejo lahko po (lal' šest ah sedem dni. kai ph J* stalo od 169 pa do 189 tisoč to la,ii'\ Devetdnevni Izlet m ogled lc^H\e stane 429 tlSOi akOV, VeC II nogometni navdušen« l, ki bi si ogledali kai dve teknil iloven ske reprezentanc« ™ >^ * in zentan« e, prvo s Španijo ostal I • - •■■•mv ^ , j M VU Uri,K«> t JuŽnO Afriko pa bido za 12-dnevni aranžma morali od šteti 579 tisoč tolarjev. Največji nogometni navdušenci pa bodo lahko v Koreji ostali kar 16 dni in s i Ogledali tri tekme slovenske reprezentance (s Španijo. Južno Afriko m Paragvajem). Ce bodo bivanje združili s turo, jih bo poto vanje stalo 727 tisoč tolarjev, sicer pa od 525 do 623 tisočakov, ( )l> VSem tem je neba poudariti, da v cene niso vključene COM vstopnic za tekme, ki se gibljejo od 17 do 42 tisoč tolarjev Potem so tu še stroški letaliških taks m hrane, pa bržkone tudi pijače, ki pri na\ (jačih pogo ito presežejo OStale stroške... Tako ogled sve tovnega nogometnega prvenstva Večina navijačev bo nogometno prvenstvo spremljala kar iz naslonjača. nikakor ne bo poceni, zalo turi nost. Je pa razkril, da so doslej stične agencije omogočajo plačilo prodali petsto vstopnic za ogled na obrOJCB, mogoč pa je tUdI naj- tekem. Vsi kupci vstopnic hodov cm posojila. In koliko nogomet Korejo bržkone odšli prek ene od mli n8Vdulenc§> se je /c odločilo naših turističnih agencij. V Kom- za rezervacijo potovanja v Kore pas Holulays so prejšnji teden še jo? Kot |c povedal Peter Leskov- pričakovali nekaj pii|av, so pa pri- Šek i/ podjetja Kompas llolidays. znali, da so vendarle pričakovali je podatek, koliko aranžmajev so nekaj več zanimanja nogometnih doslej prodali, poslovna sknv navdušencev. • Urša Peternel kjer jedo domačini, na cesti. Pravilo je, da na začetku vsak turist dobi prehodno drisko, par dni, potem pa ješ normalno." Na koncu je vzljubila celo fu-fu, tradicionalno jed iz gomolja jam, ki ga mečkajo, nato pa hlebček prelije-jo z juho iz rib ali piščancev ali arašidov. Jed nato trgajo z rokami, malo povaljajo in pogoltnejo. "Ne smeš žvečiti, ker se ti zlepijo vsa usta, ampak moraš valjati po ustih in pogoltniti. To je zanje največja zabava, ko te gledajo, kako boš jedel, Prvič sem se grozljivo mučila, potem pa sem prišla na okus in fu-fu jedla povsod." V Gani jedo veliko rib, zelenjave, od mesa največ kokoši, uporabljajo pa palmovo olje. Petra je spoznala tudi ganske običaje in tradicijo. Pravi, da ji je najbolj padla v oči povezanost s svetom tu in duhovnim svetom. Ganci verjamejo v kult prednikov, s katerimi se posvetujejo vrači in jih sprašujejo za nasvete. Verjamejo tudi v čarovnice, ki so povsod med nami, in to tako dobre kot slabe. Po vaseh si mnogi moški še vedno vrezujejo zareze v lica, po eni od razlag zato, da so zaznamovani, zaradi česar jih ne bodo hoteli na drugem svetu. Petra je med prvim in drugim obiskom Gane (drugi obisk je ponovila po treh letih, živela pa je pri družini bivšega jugoslovanskega konzula, ki je poročen s Slovenko) opazila, da se Gana hitro spreminja. Turizem se vse bolj razvija, Vse več je turistov, internet imajo že v vsaki vasi. In zakaj Gana privablja vse več turistov? Petra meni, da zato, ker omogoča izkušnjo doživetja res pristne Afrike, kulture in običajev. Hkrati je varna dežela, kjer ni nemirov in hujših bolezni, čeprav je tudi Petra zbolela za malarijo, ki je povsod in kar pač moraš vzeti v zakup. Za nameček pa v Gani vsi govorijo angleško, ki je v kopici jezikov različnih plemen uradni jezik. Večina otrok zna angleško, pa tudi sicer je šolstvo na zelo visoki ravni, kar je dediščina angleškega kolonializma. Širi pa se tudi glas o neverjetnem gostoljubju Gancev, o njihovi sproščenosti, humorju in muzikaličnosti. • Urša Peternel HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. do ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Trst 13.3.; Madžarske toplice od 4.4. do 7.4. 2002.; Lenti 2.3.; Palmanova in tovarna čokolade 19.3.; Medžigorje - romanje od 22.3 do 24.3.2002; Lidl 28.3.2002; prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Lenti 2. in 9. 3. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p. Trst 7.3.2002; Nakupovanje v Veliki Kladuši 16.3.2002. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 AVTO ŠOLA A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA DISPANZER ZA ZENE tel.: 04/20-82-813; 20-82-845 V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38/a, se lahko naročite za ginekološki pregled vsak delovnik od 7 - 9. ure. Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6, Kranj, tel.: 202 26 81 Četrtek, 28. februarja, ob 19.30 uri, Conor McPherson: JEZ (SNG DRAMA LJUBLJANA) za ABONMA PETEK2, IZVEN in KONTO petek, 1. marca, ob 19.30 uri, Conor Mc Pherson: JEZ (SNG DRAMA Ljubljana) za ABONMA PETEK 3, IZVEN in KONTO GLASOV KAŽIPOT Srečanje s pesnico Nežo Maurer Kranj - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Kranj vabi na srečanje s pesnico Nežo Maurer (pogovor z literarnim nastopom), ki bo jutri, v sredo, 27. februarja, ob 19. uri, na Glavnem trgu 16 v Gostilni Stari Mayr. Pogovor bo vodila mlada ustvarjalka Elvisa Pajič iz Radovljice. Tema pogovora bo Poezija in človekova stiska. Delavnica ročnega izdelovanja papirja Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi na delavnico ročnega izdelovanja papirja, pod vodstvom mojstra Janeza Jocifa. Delavnica bo potekala v Mestni hiši - v Stebriščni dvorani danes, v torek, 26. februarja, ob 10.30 uri. Pogovor s Svetlano Makarovič Ljubljana - Danes, v torek, 26. februarja, ob 19. uri v Knjigarni Konzorcij, na Slovenski 29 si lahko v živo prisluhnete eni naših najboljših in najbolj kontroverznih pesnic, Svetlani Makarovič. Njen recital bo spremljala Bogdana Herman z glasbeno interpretacijo pesmi, v zaključku pa sledi še razgovor z avtorico. Večer poezije Kranj - V Splošnem oddelku Osrednje knjižnice Kranj bo jutri, v sredo, 27. februarja, ob 19. uri večer poezije mladega pesnika Roberta Bogožalca, ob izidu nove pesniške zbirke Pesmi. Predstavitev diplomske naloge Škofja Loka - Občina Škofja Loka in Knjižnica Ivana Tavčarja vabita na predstavitev diplomske naloge Mateje Jan z naslovom Provenienca knjig Kapucinske knjižnice v Škofji Loki, ki bo jutri, v sredo, 27 februarja, ob 18. uri v prostorih Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka. Delavnica za odrasle Tržič - Delavnica za odrasle: Odkrivamo lepoto čipke, bo jutri, v sredo, 27 februarja, ob 18.30 uri v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja Ure pravljic škofja Loka - Martina Gostinčar bo danes, v torek, 26. februarja, ob 17. uri, v Knjižnici Škofja Loka pripravila uro pravljic z naslovom Najlepše pravljice. Radovljica - Lutkovna igrica Volk in 7 kozličkov, v izvedbi otrok iz Lutkovne delavnice Vrtca Bled, bo v četrtek, 28 februarja, ob 17. uri, v dvoranici Knjižnice A.T. Linharta Radovljica. Tržič - V četrtek, 28. februarja, ob 17. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja ura pravljic, ki jo prireja Knjižnica dr. T. Pretnarja. Po Jurčičevi poti Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj vabi svoje člane na tradicionalni pohod po Jurčičevi poti, ki bo v soboto, 2. marca, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu. Pohod do Muljave Javornik - Koroška Bela - PD Javornik - Koroška Bela organizira v soboto, 2. marca, pohod po Jurčičevi poti, od Višnje Gore do Muljave. Odhod bo ob 7.30 uri izpred restavracije Turist na Javor-niku. Prijave sprejema Jožica Ža-kelj, tel.: 5863-841. Turistični izlet Kranj - DU Kranj vabi na turistični izlet, ki bo v torek, 12. marca, v Šaleško dolino z ogledom Velenjskega podzemlja in naprej na Štajersko. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v pisarni društva, do zasedbe avtobusa. Nakupovalni izlet v Palmanovo Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi svoje člane in druge zainteresirane na nakupovalni izlet v Palmanovo v Italiji, ki bo v četrtek, 14. marca, z odhodom avtobusa ob 11.30 uri iz vseh postajališč od Stražišča do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva do vključno 7. marca. Na Kraški rob Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira pohod na Kraški rob, ki bo v soboto, 16. marca, z odhodom posebnega avtobusa ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Predviden čas hoje je 5 ur, priporočajo pa obutev za sredogorje in vremenu primerna oblačila. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207-67-03, Špela Majnik, tel.: 235-30-10 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva Prijave zbirajo do 13. marca. Po krožni planinski poti Žabnica - Bitnje - DU Žabica -Bitnje, Sekcija za pohodništvo vabi pristaše planinskih pohodov, da se udeležite krožne planinske poti Lačna - Mlini - Lačna, ki bo v sredo, 20 marca, ob 7. uri izpred hotela Creina in s postanki na vseh avtobusnih postajališčih od Stražišča do Virmaš. Prijave z obveznim vplačilom sprejema Meta Pečnik po tel.: 231-22-88. Kopalni izlet v Laško Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v Zdravilišče Laško, ki bo v sredo, 13. marca. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo v društveni pisarni. Na Korado Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira in vodi v soboto, 2. marca planinski izlet na Korado, ki je nekakšen zaključek Kanalskega Kolovrata. Odhod posebnega avtobusa bo izpred hotela Creina ob 6. uri. Čas hoje je 4 ure, obutev in oprema pa naj bosta vremenu primerna. Prijave z vplačili in dodatne informacije Milena Pavlin, Iskra ISD, tel. 207-67-03, Niko Ugrica, tel. 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, soba 318. Prijave zbirajo do četrtka, 28. februarja do 12. ure. Na pohodniški izlet v Italijo Kranj - DU Kranj organizira pohodniški izlet v Italijo, ki bo v četrtek, 28 februarja z odhodom posebnega avtobusa ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili in dodatne informacije sprejemajo v društveni pisarni. Na kopanje v Izolo Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi, da se udeležite letošnjega drugega izleta v Izolo, ki bo v sredo, 6. marca. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v DU od 22. febraurja do zasedenosti avtobusa. Na zdravljenje v zdravilišča Kranj - PD Kranj organizira letovanje na Korčuli od 13. do 20. julija. Vključeni so izlet na otoke Mljet, Badija, na Peljašcu pa tura na MtA/ipero. Prijave in dodaten program: PD Kranj, tel.: 23-67-850 do 5. marca. Letovanje v Istri Vabljeni na počitnikovanje, od 22. do 31. marca, v Zdravilišču Istarske terme Zdravilišče je priporočljivo predvsem za revmati-ke, ljudi z bolečinami v hrbtenici, s problemi dihal ali s kožnimi obolenji V izredno nizko ceno je vključenih 10 polnih penzionov in kopanje. Prijave sprejemajo po tel.: 041/626-154, 031/460-297 ter 04/204-55-23. Na zdravljenje v zdravilišča Kranj - Medobčinsko društvo delovnih invalidov Kranj obvešča člane, da zaradi sklepanja pogodb, že sprejemajo prijave za 7 in 10-dnevno zdravljenje za Zdravilišče Dobrna, Moravske Topli- ce, Terme Banovci in Rabac za leto 2002 z organiziranim prevozom. Uradne ure društva v Kranju, Begunjska 10 (stavba KS Vodovodni stolp) so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433. Občni zbor DU Cerklje Cerklje - DU Cerklje vabi svoje člane na redni letni občni zbor društva, ki bo v soboto, 2. marca, ob 15. uri v dvorani zadružnega doma v Cerkljah. Letna konferenca DU Preddvor Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane na letno konferenco, ki bo v soboto, 9. marca, ob 15.30 uri v dvorani Doma krajanov Preddvor. Na konferenco vabijo tudi upokojence, ki še niso člani njihovega društva, pa si želijo včlaniti vanj. DU Šenčur ima občni zbor Šenčur - DU Šenčur sklicuje za svoje člane redni letni občni zbor društva, ki bo v soboto, 2. marca, ob 15. uri v Domu krajanov Šenčur. Sledilo bo prijateljsko srečanje, za zabavo pa bo igral ansambel Boh pomagej. Zbor društva Resje Škofja Loka - Društvo za razvoj podeželja Resje iz Škofje Loke vabi na letni občni zbor, ki bo jutri, v sredo, 27. februarja 2002, ob 18. uri v gostilni Zalogar v Dolenji vasi. Zbor bo popestril kulturni program, sledilo pa bo družabno srečanje. Zbor loških gasilcev Škofja Loka - Gasilska zveza Škofja Loka sklicuje občni zbor, ki bo v petek, 1. marca, ob 18. uri v gasilskem domu na Trati. Med njim bodo ocenjevali delo v preteklem letu in potrdili načrte za letos, podelili pa bodo tudi priznanja in odlikovanja zaslužnim članom. Krvodajalska akcija in odprtje razstave Bled - Obmožno združenje RK Radovljica vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo na Bledu, 4. in 5. marca od 8. do 14. ure. Vabijo pa vas tudi na odprtje razstave RK "Veliko majhnega za veliko dobrega", ki bo v sredo, 27. februarja, ob 16. uri v ZD Bled (vhod fizioterapija). Občni zbor PD Jesenice Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 1. marca, ob 18. uri v OŠ Prežihovega Voran-ca na Jesenicah. Kinološko društvo Lesce - Bled vabi Lesce - KD Lesce - Bled vabi lastnike psov na pasje igralne igrice v malo šolo in na tečaj osnovnega šolanja psov za vse pasme in starosti psov. Prvi sestanek tečajnikov bo v petek, 1 marca, z začetkom ob 17. uri na vadbišču za Avtomurko v Lescah. Informacije po tel.: 574-32-05 ali 041/432-989 Občni zbor PD Žirovnica Breznica - Planinsko društvo Žirovnica vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 2. marca, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma na Breznici. Društvo za varstvo okolja ima občni zbor Radovljica - Društvo za varstvo okolja Radovljica in Dolina Draga - ekološka iniciativa vabi občane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 28. februarja, ob 18. uri v dvorani Glasbene šole v radovljiški graščini Kinološko društvo Fido vabi Hrušica - Kinološko društvo Fido Hrušica vabi vse, ki bi se želeli vključiti v programe, ki jih ponuja društvo pri vzgoji malih pasjih prijateljev, da se udeležijo uvodnega sestanka, ki bo na društve- nem vadbišču v petek, 1. marca, ob 17. uri. Vse informacije lahko dobite po tel.: 5836-730. Ples in plesni večeri Britof pri Kranju - V Gasilskem domu v Britofu pri Kranju vpisujejo v nove plesne tečaje za vse starosti. Skupine so manjše, zato je vzdušje prijetno. Vabijo tudi na plesne večere, kjer boste utrdili svoje znanje. Obisk plesnih večerov bo za tečajnike brezplačen. Informacije dobite na tel.: 232-46-77 ali 041/820-485 ali osebno ob sredah, od 18. do 20. ure, ko potekajo tudi vpisi. Vabljeni! Razstava keramike Škofja Loka - Prodajno razstavna galerija Fara in Nataša Prestor vas vabita v petek, 1. marca, ob 19. uri na otvoritev razstave keramike. Galerija je odprta vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter od 16. do 19. ure in ob sobotah med 9. in 12. uro. Neznani Lojze Spacal Škofja Loka - V Galeriji Loškega muzeja bodo danes, v torek, 26. februarja, ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Neznani Lojze Spacal, ki jo posreduje Mestna galerija Piran. Razstavo bo otvorila kustosinja razstave Nives Marvin. Razstava likovnih del Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vas vabi v petek, 1. marca, na odprtje in ogled razstave likovnih del Emila Skrbca in Jožeta Potokarja, člana Relika Trbovlje. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom, bo na ogled do 20. marca. Slike Rudija Skočirja Ljubljana - V prostorih Poslovnega centra Mercator na Dunajski 107 v Ljubljani, bo v četrtek, 28. februarja, ob 19. uri odprta razstava del akademskega slikarja Rudija Skočirja. Na ogled bo do 21. marca, in sicer vsak dan od 8. do 20. ure. Otroci z gregorčki v pomlad Tržič - Vrtec Križe in TD Tržič vas vabita, da si v rotundi Abanke v Tržiču ogledate razstavo z naslovom Otroci z gregorčki v pomlad. Razstava bo na ogled od danes pa do 26. marca v obratovalnem času Abanke Tržič. Črno-beli ročk Aleša Serajnika Radovljica - V foto galeriji Pasaža v radovljiški graščini je do 7. marca na ogled razstava črno belih fo- tografij Aleša Serajnika, člana Fotografskega društva Radovljica. Predavanja Utrinki iz reševalnih akcij Radovljica - PD Radovljica in Postaja gorske reševalne službe Radovljica, vas ob 90-letnici GRS, vabita na predavanje gorskega reševalca in inšturkorja Janeza Bro-jana iz Mojstrane z naslovom Utrinki iz reševalnih akcij. Predavanje bo v petek, 1. marca, ob 19. uri v dvorani Območne obrtne zbornice na Gorenjski cesti. O okenskih in balkonskih rastlinah Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi na prvo iz niza pomladanskih srečanj. O okenskih in balkonskih rastlinah bo v petek, 1. marca, ob 17. uri v Vrtnariji Reš. Predavala bo Ruth Podgornik Reš. Ekvador in Galapaško otočje Žirovnica - DU Žirovnica - Kulturno prosvetna sekcija vabi na predavanje z naslovom Ekvador in Galapaško otočje, ki bo danes, v torek, 26. februarja, ob 18. uri v rojstni hiši M. Čopa v Žirovnici. Predaval bo Tine Cerne. O bučah Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi ljubitelje buč na pomladansko srečanje. V petek, 8. marca, ob 17. uri vas bo Ruth Podgornik Reš s pomočjo diapozitivov popeljala novi bučar-ski sezoni naproti. Predavanje bo v Vrtnariji Reš. Predstave Zgodba o uspehu Kranj - DU Kranj organizira ogled dramske predstave v Mestne^ gledališču ljubljanskem, ki bo V torek, 5. marca, ob 17. uri. Na Mali sceni bodo pripravili za vas posebno predstavo, in sicer igro Donalda Marguliesa Zgodba 0 uspehu. Prijavite se v pisarni drV" štva. Odhod avtobusa bo ob 16-uri izpred hotela Creina. Koncert Ditke Haberl Škofja Loka - Jutri, v sredo, 27; februarja, zvečer bo v kapelic' Škofjeloškega gradu koncert Ditke Haberl, ki jo bo na klavirju spremljal Rok VVeber. Koncert je v okviru cikla Grajski Vitraž. KRANJ - dvorana PRIMSKOVO Sobota 2. 3. ob 20.00 uri KOMEDIJA U TA 7002 - po izbor c. obr«,,fv<. • Uf RKA «f L AK ŽLAHTNA KO/MIDIJANTKA 13.600 po«° komedija SfBASTIJAN CAVAZZA, JIHNU KUNTNfR, UfRKA UElAK, NINA IVANIĆ, MAGDA KKOPIUNIO, MATIJA PUCKO Piodaia vstopnic. GLAS MrdnJ m.d.,.1,, pokrov.!.., f«/.i 04/201 42 47 GOSIUNA RKSIAVRAC2JA "M Jožovcu" Begunje I (;AI J'lRIjA Avsenik Gregor s.p. Glasbeni program: ^ petek - 8. marec 2002 plesni večer z ansamblom "Lojzeta Slaka", začetek ob 20. uri INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT: 04/ 5333-402 ]^^26- februarja 2002 MALI OGLASI / info@g-g!as.si GORENJSKI GLAS »19. STRAN Test: Skoda Fabia Sedan 1.4 16V Elegance Zadnjica za zrele in umirjene Avtomobili z limuzinskim zadkom se največkrat pripisujejo zrelim in umirjenim voznikom, tistim, ki raje poslušajo klasiko kot kaj bolj razbijaškega in avtomobilski prtljažnik največkrat potrebujejo zato, da si v njem pripeljejo kakšen zaboj ozimnice. In na takšne so pri škodi mislili s štirivratno limuzinsko fabio sedan. Limuzina je tretja članica družine modela fabia in verjetno najprej pade v oči tistim, ki prisegajo na umirjen zunanji videz in klasično triprostorsko karoserijo, hkrati pa si želijo še sorazmerno majhen, vendar dovolj prostoren in udoben avtomobil. Klasične li- muzine v tem velikostnem razredu niso zastopane najbolj množično, delno tudi zato, ker podaljšani zadki z običajnim prtljažnim pokrovom niso najbolj v modi. Vendar je Škodinim oblikovalcem potrebno priznati, da jim je limuzinsko prikrojevanje fabiinega zadka Prostoren prtljažnik je temeljito obdelan, dobrodošli sta tudi kljukici za obešanje nakupovalnih vrečk. TEHNIČNI PODATKI vozilo: ........................limuzina, 4 vrata, 5 sedežev mere: ......................d. 4.222, š. 1,646 v. 1,449 m medosna razdalja: ...............................2,462 prostornina prtljažnika: .........................438/789 I motor: .........„................štirivaljni, bencinski, 16V gibna prostornina: ............................1390 ccm moč: ......................74 kW/100 KM pri 6000 v/min navor: ...........................126 Nm pri 4400 v/min najvišja hitrost: ...............................185 km/h Pospešek od 0 do 100 km/h: .......................11-6s Poraba EU norm.: ...................9,7/5,6/7,1 1/100 km ma|oprodajna cena: ........................3.081.094 SIT zastopnik: ...........................Avtoimpex, Ljubljana ♦I + l urejena in prostorna notranjost, velikost in obdelava prtljažnika, motorne zmogljivosti nevznemirljiv limuzinski zadek, majhna prtljažna'odprtina, motorni hrup pri višjih vrtljajih KAJ PRAVI ONA? Limuzinski zadki ji sicer res niso najbolj pri srcu, toda fabia sedan je zadaj vsaj zgledna, če že ne najbolj privlačna. Počutje za volanom si zasluži skoraj odlično oceno, plastiki bi dodala kakšen živahen dodatek, najbolj pa jo moti, da pri vzvratnem parkiranju nikoli ne ve, kje je konec limuzinskega zadka. kar dobro uspelo. Sprednji del, ki je enak kot pri obeh ostalih karo-serijskih različicah, je preko bočnih stranic lepo skladen z zadkom, ki nikakor ne daje vtisa, da bi bil narejen na silo ali premalo domišljeno. V podaljšanem zadnjem delu se skriva najpomembnejši argument, ki govori v prid tega avtomobila; Fabia sedan je namenjena umirjeni skupini voznikov, ki prisegajo na tradicionalne vrednote in klasično oblikovanje. mogoče vanj pospraviti tudi tri večje kovčke. Največja ovira prtljažni uporabnosti je sorazmerno majhna nakladalna odprtina, a z Limuzinski zadek je lepo vključen v celoto in ne kvari njene podobe. prtljažni prostor namreč meri več kot solidnih 438 litrov in je s podiranjem deljivih naslonjal zadnje klopi celo povečljiv na 785 litrov in že pri osnovnimi prostornini je nekaj iznajdljivosti to ne povzroča večjih težav. Sicer pa tako kot pri drugih škodah, tudi fabii sedan veljajo pohvale za obdelavo prtljažnega prostora in še posebej za dve kljukici, ki sta namenjeni obešanju nakupovalnih vrečk, ki se zato ne vozita po prtljažnem dnu. V potniški kabini fabie se- Za voznika: urejeno delovno okolje, dobra ergonomija, kakovostna izdelava. dan v primerjavi z obema ostalima karoserijskima različicama ni nič novega. Tako je potnikom glede na zunanje mere namenjeno precej prostora in spredaj in zadaj ne manjka udobja. Fabia pač sodi med tiste avtomobile, za katere je slišali, da so večji znotraj kot zunaj. Voznik ima pred svojimi očmi armaturno ploščo, ki bi morda še potrebovala malce več razgibanosti, a se je Škodinim snovalcem verjetno zdelo bolj potrebno zagotoviti dobro preglednost in lahko upravljanje, vsekakor pa je pohvale vredna tudi kakovost uporabljenih materialov in izdelave. Z najbogatejšim paketom opreme, ki nosi oznako elegance, je pravzaprav zajeto vse, kar si v takšnem avtomobilu voznik in sopotniki želijo. Poleg serijskih obeh čelnih varnostnih vreč, osrednje ključavnice, elektrike za pogon stekel, višinsko nastavljivega voznikovega sedeža ter višinsko in globinsko nastavljivega volanskega obroča, je del oprema za udobje tudi samodejna klimt-ska naprava klimatska naprava. Če se cena limuzinske fabie zdi visoka, je med glavnimi krivci iz-bia motorja. Bencinski štirivaljnik z 1.4 litra gibne prostornine z okroglimi 100 konjskimi močmi in s 16-ventilsko tehniko seveda prihaja iz matičnega koncema Volksvvagen. Zmogljiv, živahen, prožen in ob zmerni vožnji ne pretirano požrešen je ta pogonski stroj, ki bi mu glede na občutke pri pospeševanjih in končni hitrosti zlahka prisodili večjo gbno prostornino in moč. Fabia je ne glede na karoserijsko obliko tudi popolnoma zrel avtomobil tudi pri podvozju in zavorah; lega na cesti je tudi zaradi precejšnje medosne razdalje zanesljiva, tudi zavore znajo pokazati svojo učinkovitost in z vodlji-vostjo ni prav nobenih težav. Torej gre za dokaj prijetno limuzino, ki bi se skoraj lahko kosala s podobnimi avtomobili, ki sodijo v za številko večjo skupino. To se kaže tudi v ceni, ki po eni strani utrjuje Škodino samozavest, po drugi pa navaja na dejstvo, da avtomobili iz te češke tovarne ne bodo nikoli več podcenjeni. • Matjaž Gregorič MALI OGLASI S201-42-47 *201-42-48 S201-42-49 APARTMA -PRIKOLICE N0VIGRAD apartma v novi hiši 300m od ^0ria, lep pogled na morje, prodam. It 2l2{840-290 2«'« Prodam novo opremljeni APARTMA 20 m2 LABOD na Bledu. tf 01/8317-671, po 2623 APARATI STROJI u9odno prodani razno staro orodje in novo ročne stroje ter različni matorijal tf 589-10- <1 2617 u9odno prodam DVOREDNI STROJ za po-sladkorne pose (Barigelli) I 89, do-j*° ohranjen tf 02/540-1237 po 18. uri. 041/563-838 2625 Prodam dvobrazdni 12 eolski plug "Re-Hl^Podbrezje 218, 730-66-44 WM . pRALNl STROJ in SUŠILNI STROJ Goren-•MjOdjm/rt 041 /878-494 2639 °DDAM zastonj hladilnik Gorenje 160 I, 2rodam 50 I hladilno SKRINJO 10 000 SIT !^uže 2, Begunje _H« p'odam slamoreznico Ultra 3, zolo ugod-?°__g_25-22-569 VENTILATOR aksialni / motoriom za sušen-!!^M^dam It 595-82-63 Prodam VILIČAR Indos 2.B t, bočni pomik, Sjgggjjt 041/575-414 2702 PUMd0m °BRAĆALNIK TRAČNI 2 25 SIP m r ki NlK Grlc noini in covl ze,° mal° MI)|l«>"o tt 533-8155 »706 GARAŽE V Kranm kurT-^!l2^_635 38/__ toraioantr\A~ Šorlii°vo »asoljo, oddamo J31 888, 031 635 387 jaraž Plačilo takoj GR. MATERIAL Bukove, hrastove, jesenove zračno suhe DESKE, debeline 28,32,53 mm, prodam Prodam še nekaj orehovih ter lipovih desk. « 51-21-777 2363 Prodam češnjeve in jelševe DESKE, debe-line 25 mm. TT 25-03-484_2619 Prodam 5 m3 gradbenih plohov in letve. tt 031/343-161 2624 Prodam BALKONSKA VRATA, OKNA 100x140 in 90x60 bela. tt 031/828-446 Prodam smrekova GARAŽNA VRATA nov, s kroparskim okvirjem, 2,5 x 2 m, cena po dogovoru. Vidic, Tovarniška 2, Lesce 268o Prodam nova VHODNA VRATA, 40 % ceneje, tf 2310-020_2683 Prodam SUHE HRASTOVE PLOHE, tt 050/632-711 2700 HIŠE ODDAMO KRANJ - Stražišče, oddamo atrijsko hišo, bivalne površine cca 100 m2, z vrtom, najemnina 460 EUR, mesečno plačilo! IDA nepremičnine, 04/2361 880, 031 635 387 HIŠE PRODAMO MLAKA prodamo enonadstropno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabno površine, primerna tudi za poslovne dejavnosti KRANJ Stražišče del hiše z vrtom, 110 m2 stan. površine + 174 m2 vrta, vse obnovljeno, 22.8 mio SIT, BAŠEU nedokončano vis.priti hišo, 330 m2 uporabne površine na parceli 781 m2, 29,6 mlo SIT, Senica obnovljena vis.priti, hiša, 240 m2 uporabno povr CK olje, 2 balkona, na parceli 321 m2, 28,5 mlo SIT, LESCE prodamo del dvojčka, lastno parcole 670 m2, blvpovr. 198 m2, 27.9 mlo SIT DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 168 GORICE 2 ss obnovliono stanovanje v hiši z lastnim vhodom in vrtom, 80 m2 biv povr, 17,1 mio SIT, KOVOR hišo v izgradnji na parceli 575 m2, 120 m2 v etaži x 2, 22,8 mio SIT, CERKLJE novejšo vis priti hišo na parceli cca 425 m2, opor povr 3x 100 m2. 31.9 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, teg STRAŽIŠČE poslovno hišo , urejene pisarne, 320m2, več parkirišč FRAST-nopromičnlne 041/ 626 581 04/ 25 15 490 KRANJ - prodamo luksuzno hišo, urejen vrt, parcela 1000m2, 49 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 NAKLO: prodamo nadstandardno hišo, parcela 1000m2, lahko poslovnostanovanjs-ka. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 Visoko: prodamo atrijsko hišo, parcela 500m2. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 626 581 CERKLJE: prodamo kvalitetno novo hišo 12x 9m, urejena okolica, 41 mio FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 DRULOVKA: prodamo novo družinsko hišo, 9.5x 9.8m, cena 41 mio. Frast, d.o.o. 04/2515 490 041/626 581 ndomplan I družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem i in energetiko, d.d. kranj.bleivveisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-70l\ GSM: 041/647-433 Bohinjska Bistrica: 1/2 dvojčka, podkleto-na, v pritličju, I. in II. nadstropju po eno stanovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, blizu smučišča Kobla Hlebce: stanovanjska hiša v izmeri 9 x 12 m, parcela 550 m2, stan. površina 270 m2 (klet, pritličje, mansarda, podstreha), garaža Begunje: stanovanjska hiša v dvojčku, v pritličju: soba, kuhinja, WC, v 1. nadstropju: 3 sobe, kopalnica, 2 balkona; podkletena, parcela 600 m2, velik vrt, CK na olje Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 BLED - okolica: Prodamo zelo lepo, novo lahko dvodružinsko hišo, 11x9m, parcela 630m2, čudovit razgled, vsi priključki, takoj vseljiva. ITD * NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670,041/ 440-795 TRŽIČ Prodamo hišo, zgornja etaža, 2SS, 65m2stan površino t 450m2 parcelo, lopa sončna lokacija, vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel 04/23-66-670, 041/ 440-795_ KRANJ Struževo Novogradnja -dvostanovaniska, zelo lepa, parcola 450m2 KRANJ - bližnja okolica: Prodamo novo zolo razgibano šo nedokončano hišo (zunanja ureditov), cca 250m2 stan površino, parcela 1100m2, lepa sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 Škofja Loka - okolica Na mirni lokaciji, nova v III gradbeni ta/i, lahko dvostanovaniska, parcola 1056m2, urojen dostop ITD * NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 CERKLJE - prodamo enostanovanjsko hišo, na parceli 420 m2, cena je 41,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 386 930 LESCE, prodamo starejšo hišo, z zemljiščem 1300 m2, ob cesti Lesce - Bled, zanimivo tudi za poslovno-stanovanjski objekt, cena je 22,4 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 ZG. BITNJE, prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo, na parceli 600 m2, cena je 44 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880,041 331 886 NAKLO, prodamo 1/2 hiše, s svojim vhodom, 100 m2 bivalne površine, z vrtom in garažo, cena je 18,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 VRBNJE pri RADOVLJICI, prodamo hišo (dvojček), 250 m2 bivalne površine, na zemljišču 500 m2, nova, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_ STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110 m2 bivalne površine In 75 m2 kletni prostori (tudi bivalni) in 300 m2 zemljišča z garažo, cena je 22 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 STRUŽEVO, prodamo dvostanovanjska, nova, zemljišče 450 m2, cena je 40,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387_ KRANJ ČIRČE, prodamo zelo lepo hišo, na parceli 922 m2, bivalne površine 250 m2, vredno ogleda, cena 48,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 NAKLO, prodamo dvostanovanjsko hišo, z manjšo delavnico, ki stoji na zemljišču 724 m2, cena je 45,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880,041 331 886 - KOKRICA, prodamo enostanovanjsko hišo na manjši parceli., cena je 34,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_ ŠMARJEŠKE TOPLICE, prodamo novejšo, bivalno stanovanjsko hišo, 190 m2 bivalne površine, 70 m2 teras, na parceli 890 m2, opremljena, nadstandardna, vredna ogleda, cena je 34,4 mio SIT IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 PODČETRTEK - prodamo manjšo, popolnoma obnovljeno hišo, na zemljišču 700 m2, cena je 12,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 - KRANJ - PREBACEVO, prodamo hišo v IV. gradbeni tazi, na parceli cca 500 m2, cena je 33,3 mio, SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 V bližini DOMŽAL, prodamo novo, zelo4epo nadstandardno enostanovanjsko hišo, lahko tudi dvostanovanisko, ki stoji na parceli 927 m2, bivalne površine 458 m2 Cena je 80,4 mlo. SIT IDA nepremičnino, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ-CEGELNICA, prodamo enostanovanjsko hišo, bivalne površine 168 m2, na zemljišču 1067 m2, lepa, vzdrževana, cena je 30,1 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo poslovno stanovanjsko hišo, na zemljišču 1300 m2, cena je 83,75 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 Škofja Loka, Spodnji trg, ob zelenem pasu, starejša, potrebna prenove, 80 m2 v etaži, pomožni objekt, 360 m2 parcele; cena cca 20 mio SIT. Nepremičninska družba LO-MAN, d.o.o., Mladinska ul.2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323 Kranj, bližnja okolica, poslovno-stanovanjski objekt večjega obsega, urejen za proizvodno, servisno, trgovsko in gostinsko dejavnost, deloma nedograjen, na parceli 3000 m2; Možen nakup po delih oziroma po dogovoru. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323 KRANJ - Kokrica, novogradnja, IV. gradbena faza, 138 m2 uporabne površine, parcela 400 m2, prodamo, tf 040/413-281 e/7 SELCA prodamo stanovanjsko hišo dvojček 160 m2 površine, velikost zemljišča 425 m2 hiša je na lepi, ravni in sončni legi. LOKA nepremičnine, 50-60-300 W71 ŠKOFJA LOKA - SP.Luša prodamo nedograjeno stanovanjsko hišo 3. gr. faza 200 m2 stan. površine, velikost zemljišča 1055 m2. LOKA nepremičnine, 50-60-300 2672 POLJANE nad Škofjo Loko prodamo manjšo hišo lahko kot bivalni vikend cca 90 m2 stan.površine in 42 m2 kleti, CK na olje, vel. zemljišča 380 m2. LOKA nepremičnine, 50- 60-300 2673 HIŠO KUPIMO ŠENČUR, BITNJE, STRAŽIŠČE: kupimo MANJŠO HIŠO, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Kranj z okolico: kupimo novejšo hišo, do 60 mio. FRAST-nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 734 198 KUPIM Odkupujemo SMREKOVO HLODOVINO in celulozni les, ostale vrste lesa po dogovoru Les prevzamemo tudi na panju. Brazda, d.o.o., Poljšica 6, Podnart, 53-06-555, 041 /680-925, 041/721-637 1937 Kupim elektromotor 11 KW, 1400 obratov tt 5141-254, po 20. uri 2813 Kupim OKNO Termoton, 100x140, 2 kom in kombi plošče 5 cm. tf 2531-259 2631 Kupim dobro ohranjeno pocinkano prikolico z A testom, nosilnost 500 kg. tt 041/378-798 2712 Kupim več 100 m še uporabne ograje za drobnico. S 5314-418 po 19. uri 2713 LOKAL Primskovo - oddamo poslovne prostore: 2 x 20m2 za mirno dejavnost, 50m2 na frekventni lokaciji. BRNIK - okolica, oddamo skladiščne prostore, lahko tudi kot garaže za tovornjake, avtobuse..., večji hlev (lahko za konje) in 1 ha travnika (primerno za konje). Možnost najema za daljše obdobje, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 KRANJ, Planina III - poslovni prostor v pritličju objekta 49,5 m2 za 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Iščemo lastnike oz. najemnike trgovskih prostorov, s katerimi bi sklenili franšizno pogodbo za prodajo uveljavljenega programa. Informacije ob delavnikih po telefonu: 041/281-959 KRANJ, okolica - večja stan. hiša z gostiščem v pritličju (180 m2) na parceli 385 m2, cena - na 42,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, center - gostinski lokal cca 100 m2 na parceli 400 m2, cena brez opreme - 22,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LOKAL ODDAM BREG OB SAVI oddamo cca 180 m2 delavnice, tel., CK, 115.000 SIT/mes, KRANJ Primskovo oddamo TRGOVSKI LOKAL za živilsko in drugo dejavnost, 80-100 m2, KRANJ Kokrica ugodno oddamo manjši trgovski lokal z izložbo, cca 30 m2, KRANJ ODDAMO več pisarn na različnih lokacijah, CERKLJE oddamo ali prodamo del hiše potreben obnove, cca 70 m2. KRANJ okolica oddamo DELAVNICO cca 80 m2 z uporabnim dovoljenjem, primerno za avtomehanično ali kleparsko dejavnsot. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 23-69-333 167 Pisarne na Jesenicah, v centru, z lastnim parkirnim prostorom, oddamo v najem, ugodno Inf. na It 04/20-17-850 2261 RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV ^SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! Volksvvagen Polo začenja bitko majhnih avtomobilov Zrelost četrte generacije Letos je v razredu majhnih avtomobilov napovedanih cela vrsta novosti in pri Volksvvagnu so na bitko pripravljeni s četrto generacijo pola. S prvim dnem prvega pomladanskega meseca prihaja tudi na slovenski trg, kjer so mu naprtili ambiciozen prodajni načrt. Spodnji razred na podalpskem avtomobilskem trgu predstavlja kar več kot 40 odstotkov skupne prodaje, zato bo novi polo bržkone med najbolje prodajanimi modeli. Sicer pa imajo Volksvvagnu s tem modelom dobre izkušnje, saj so ga v treh generacijskih izvedbah prodali v več kot 7 milijonih primerkov. Polo četrte generacije ima povsem novo zunanjost, ki se le v manjši meri spogleduje s predhodnikom, sicer pa spominja tako na manjši model lupo kot tudi na večjega golfa. Na prvega predvsem z dvojnima okroglima žarometoma in na drugega kar z obliko celotnega zadnjega dela. V dolžino je polo zrasel za 15 centimetrov na 3,89 metra, z medosno razdaljo 2,46 metra (+5 centimetrov) pa je pridobil predvsem več servis avto gum Danlela Klemene, s.p. Ivana Hribarja 7. CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70 • optična nastavitev • vulkanizerstvo • centriranje • popravilo in prodaja vseh avtogum Gotovinski popust za zimsko pnevmatiko! i tel.:04/502 2000 fax.:04/502 2012 (0>HYUnDHI SALON VOZIL POOBLAŠČENI SERVIS Škofja loka - gosteče 8 HYUNDAI s&c&sufr-HYUNDAI COUPE HYUNDAI ELANTRA HVUNDAI liMUFIF GLFJ NAPREJ ■ VOZILO VAM OPREMIMO Z ALUMINIJASTIMI PLATIŠČI IN ZIMSKIMI PNEVMATIKAMI LANTRA DO 400 000 SIT PRIHRANKA ZA LETNIK 2001 t 200.000 SIT POPUSTA OB MENJAVI VOZILA STARO ZA NOVO VELJA ZA ELANTRO Z 2.0 MOTORJEM potniškega prostora in tudi večjo prostornino prtljažnika, ki meri 270 litrov. Mehanika je že znana in preizkušena, tako kot doslej je polo na voljo v 3- ali 5-vratni ka-roserijski različici, vendar imata obe nekaj posebnosti in sta tudi namenjeni različnim ciljnim skupinam kupcev. Trivratni polo deluje bolj kupe-jevsko in naj bi bolj ugajal mladim dinamičnim, ljudem, medtem ko je petvratni naravnan bolj družinsko. Motorna paleta je obogatena z novimi pogonskimi stroji, med drugim z dvema l.2-litrskima bencinskima trivaljnikoma. Šibkejši s 6 ventili razvije 55 in močnejši z 12 ventili 65 konjskih moči. Bencinska sta še dva 1,4-litrska štirivaljnika s 16 ventili in Avtomobilizem na internetu Mediji, ki pišejo o avtomobilizmu so vse bolj pogosti in pred kratkim se jim je s prvo izdano številko pridružil še internetni portal na naslovu www.bencin.com. Kot je razvidno že iz imena, so na tem portalu teme povezane z bencinom oziroma gorivom. Bolj natančno pa portal vsebuje avtomobilizem, motociklizem in navtiko. V uredništvu poleg tega obljubljajo tudi zanimivo dogajanje na prihajajočem forumu, številne nagradne igre in mehanične nasvete po internetu. Beneinski portal bencin.com bo v prihodnje dnevno osvežen, izhajal pa bo tedensko, vsak ponedeljek. Glavni in odgovorni urednik portala bencin.com je Miloš Milač, ki je tudi sodelavec avtomobilskih strani v Gorenjskem glasu. s 75 oziroma 100 konjskimi močmi. Skoraj enako obsežen je dizelski del motorizacije: ob že znanem 1,9-litrskem atmosferskem dizlu (SDI) s 64 konjskimi močmi, sta v polu na novo še tri-valjni 1,4-litrski in štirivaljni 1,9-litrski turbodizel (TDI), ki razvi-jeta 75 oziroma 100 konjskih moči. Dodatna okrepitev motorne palete bo bencinski 1,4-litrski motor FSI z. neposrednim visokotlačnim vbrizgom goriva in zmogljivostjo 85 konjskih moči, vendar še ni znano, kdaj bo ta pogonski stroj na voljo tudi slovenskim kupcem. Tako kot pri ostalih volksvvag-nih, je tudi pri novem polu oprema razdeljena na štiri pakete. osnovna premore višinsko in globinsko nastavljiv volanski obroč, višinsko nastavljiva prednja sedeža, električno hidravlični volanski servoojačevalnik in radijski sprejemnik s kasetofonom. Dej serijske opreme sta tudi obe čelni zračni vreči (bočni sta vselej do-plačilni), številna dodatna oprema (tudi polavtomatska klimatska naprava climatic) pa je na voljo pri bogatejših paketih ali za doplačilo. Pri zastopniku Porsche Slovenija pričakujejo, da bodo za novinca našli kar 3.000 kupcev, osnovna različica je naprodaj z.a 1,92 milijona tolarjev. • Matjaž Gregor^ Rabljena vozila Na našem pokritem centru na Uiboruh v Kranju vas čaka največja i/.hira rabljenih vozil vseh /.namk in letnikov (več kot HO vozil). Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT Citroen ZX avant.1,4 I cz,es 1994 BELA 550.000,00 Subaru Legacy 1,8 gl el.paketsv 1991 MET.SIVA 550.000,00 VW Passat 1,8 syncro es,sv,abs,cz,str.okno 1990 RDEČA 640.000,00 Kia Pregio 2,7 d 1998 BELA 980.000,00 Renault Šafrane 2,01 sv,cz,es 1993 ZELENA 1.080.000,00 Renault Megane 1,6 RT cz,es,sv,air 1996 MET.SIVA 1.190.000,00 BMW 730i3,Oel.paket,abs,sv,str.okno 1991 ČRNA 1.190.000,00 Volvo 940 G L 1993 ZELENA 850.000,00 Peugeot Boxer 2,5 D podaljšan,povišan 1995 BELA 1.270.000,00 Daevvoo Lanos 1,5, k,sv,cz,es 1999 MET.SIVA 1.295.000,00 Renault Tvvingo l,2cz,es, 2x air 2001 RUMENA 1.450.000,00 Megane Classic 1,4 sv,cz,air,es 1998 MET.ZELENA 1.480.000,00 RENAULT vvvvvvalpetour-remont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO 11 HNIČNO GARANCIJO UMNM i; VOZILO / IiAnani.ini K KI IMA SV BERVO VOLAN I / I IMKVMI /\MIT\MI K K M 11M t IS I 11-M H IIVHi STKKF.I. MK AIKIIAI. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CKNTHR KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 Vse za vas avto na enem mestu: ♦ l'rotlapi vozil Kn.....n ♦ Zavarovani« in iunistr.ii vozil ♦ V/.drttivanpi vii/.il »Odkup in |imd.i|.i i,ilil|rinli voy.il ♦ Na|i!in vuzil • 'ftihnićni pričinili iisiilmih, ♦ Vluk,i mi/iI tovornih in priklopnih vo/.il Mi praznujemo 10. obletnico, vi prihranite 10 odstotkov! Izjemen in prepričan o svoji odličnosti! Vahlmo vas v naS salon na testne vožnje in predstavitev vozila Polo, v soboto 2 X 2002 od 9. ure. /a vse obiskovalce smo pripravili (udi nagradno igro, o»tohfaqvi»uc>riuLii»l ki vas lahko popelje na 7-dnevne poletne počiinii | v Umag. Nagradna igra in testne vožnje bodo potekale od 2. pu vse do It,. I. 2002. Dobrodošli! Prišel, prevzel, zmagal. Novi Polo. AVTOHIŠA VRTAČ Kranj, Delavska 4, Sfraiište pri Kranju, telefon: 04/27 OO 200 jj.ii!i.n;n.i.i..in.n.iiL* Ob deseti obletnici undne prisotnosti Maide na slovenskem tiRii smo vam pripravili posebno presenečenje: 10 % popust /a nase |ubilc|tie modele Mazda 323F. lako boste Mazdo 323F 1,41 Evision lahko odpeljali /a 2.792.100 tolarjev, Mazdo 323F l.6i Excluiivc 14 \. 109,900 tolarjev m Mazdo 323F l.6i Evision pa t\ 1,405,000 tolarjev. V vseh modelih || tudi odluna opiema: ,\/<\, 4 varnostne blazine, kUttUUtka naprav''-elektrn HO nastavljiva ogledala, elektrn m potnik stekel in centralno zaklepanje. Zato /oom /ooin do vasema na|hli/jcga prodajalci I vo/ih Mazda! """"" Knmfr avto močnik. 04/204 M H RaM>vl,ua. AVTO MOČNIK, 04/S 11 01 13 RADOVUlCA-center oddamo v najem opremljen trgovski lokal v pritličju 84 m2. PROINN Gorenjska c. 24, Radovljica, 537 |9 00 in 041/715-649 __2452 STRAŽIŠČE PRI KRANJU prodamo večji stanovanjsko poslovni objekt 800 m2 na parceli 1100 m2, okvirna cena 66 mio SIT. O 041/626-810___2542 Križe pri Tržiču - na dobri lokaciji ODDAM gostilno 122 m2 z vrtom in pomožnimi prostori. Tt 2012-754, 041/753-513 2562 ŠKOFJA LOKA prodamo novogradnjo -poslovno stan. objekt dim., 10x15 m2 K+P+M s prizidkom 6,4 x6 m velikost zemljišča 570 m2. LOKA nepremičnine, 50- 60-300 2676 V starem delu Radovljice ODDAMO neopremljen lokal 18 m2, primeren za pisarne, frezar, trgovina, Tt 041 /941 -283 2709 KRANJ, ob vpadnici v mesto - posl.prostor 90 m2 v l.nad. in 120 m2 v 2.nad., cena z ogrevanjem - 1.700,00 SIT/m2, K3 KERN d-o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - več pisarn in poslovnih prostorov, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 _ OBLAČILA Prodam NOGAVICE iz domače volne. Tt 031/240-927, 57-67-690 i96i Ugodno prodam dekliško OBHAJILNO OBLEKO z obročem. Tt 512-21-40 2605 Prodam OBHAJILNO OBLEKO za večjega fanta. Tt 25-55-750 2543 Prodam fantovsko OBHAJILNO OBLEKO in ČEVLJE. Tt 5185-507 2644 Prodam maturantsko OBLEKO konfekcijske št. 38. Tt 041/595-311 2653 Fantovsko obhajilno OBLEKO, hlače, suknjič, prodam. Tt 031/350-321 2710 OTR. OPREMA Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK še v garanciji. Tt 031 /563-364 2545 POSESTI OSTALO TAPISERIJE različnih velikosti, oblik, motivike in cenovnega razreda, prodam, cena Qdl5 000 SIT dalje. Tt 23-12-599 1573 Nov kemični WC za počitniško prikolico Prodam za polovično ceno. Tt 583-29-73 Prodam 10 kg JEKLENKE za plin. Tt 233- 06-19 2635 PRIDELKI S predhodno poiskušnjo prodajam štiri vrste ŠTAJERSKIH VIN in HRUŠKOVO ŽGANJE. Tt 2042-397 2564 KIS iz neškropljenih bobovcev. suho SAD-JEjnešano, prodam Tt 5725-254 2615 2654 Prodam HRUŠKOVO ŽGANJE. 041/353-966 Prodam KROMPIR kifeljčar. Tt 2332-383 BRNIK zazidljivo parcelo 692 m2, elek. voda na parceli, 10 mio SIT, BRITOF zazidljivo parcelo ob robu naselja, 486 m2, cena po dogovoru. ČERNIVEC okolica prodamo zazidljivo, ravno, sončno parcelo ob zelenem pasu, cca 900 m2, POD DOBRČO prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 6300 SIT/m2, PARCELE KUPIMO več parcel za znane kupce. Plačilo takoj. ŠK. LOKA Poljanska dolina za domačina in njegovo družino iz okolic kupimo zazidljivo parcelo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 170 RETNJE prodamo zaz. parcelo, delno v hribu, dostop urejen, 700 m2, 6,4 mio SIT, BUKOVICA Selška dolina prodamo ravno zaz. parcelo, 20x50 m, cca 1000 m2 ob gozdu, 8 mio SIT, DRAGOČAJNA ugodno prodamo sončno, ravno zaz. parcelo ob zelenem pasu, 2000 ali 5000 m2 za gradnjo več stanovanjskih hiš, CERKLJE okolica prodamo ravno, sončno, zaz. parcelo ob zelenem pasu z lok. dovoljenjem, 700 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 23-69-333 1912 Lancovo pri Radovljici: 1057 m2, ravna sončna lega v urejenem naselju, gradbeno dovoljenje Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 V okolici Nove vasi, Begunj, Zapuž, Lesc iščemo starejšo kmetijo (okoli 1000 m2 zemljišča) za nakup do 100.000 DEM. Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886 LESCE - H RAŠE, prodamo dve, zelo lepi zazidljivi parceli, 681 m2 in 525 m2, s pripravljenim lokacijskem dovoljenjem, cena je 11.500.00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 POD KOFCAMI, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - Primskovo, prodamo zazidljivo parcelo 2.770 m2, cena je 28.500 S(T/m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 PODVIN - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, cena je 9,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ - bližina Vodovodnega stolpa, prodamo zazidljivo parcelo, 1092 m2, cena je 30.000,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 ŽELEZNIKI - DAŠNICA, prodamo zazidljivo parcelo, komunalno urejeno, 504 m2, cena je 13.300, 00 SIT/m2. IDA nepremičnine. 04/ 2361 880, 041 331 886 ŠENČUR, prodamo zazidljivo parcelo, 700 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJSKA GORA, prodamo zazidljivo parcelo z dokumentacijo, 2550 m2, cena 6900,00 SIT / m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 GOLNIK, GORICE, TRSTENIK - kupimo zazidljivo parcelo za znano stranko. Plačilo v gotovini. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 GORENJSKA, takoj kupimo več zazidljivih parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stan. hiš. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 ŠKOFJA LOKA - okolica, kupimo zazidljivo parcelo, plačilo takoj. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 Med KRANJEM in MEDVODAMI, kupimo 2.000 - 3.000 m2 zazidljivega zemljišča. Plačilo v gotovini. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 RADOVLJICA - BLED, NAKLO - KRIŽE, ŠENČUR-CERKUE, KRANJ, kupimo hišo, do 68,0 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_ BLED - okolica, kupimo hišo od 33,9 mio. do 56,5 mio. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_ KRANJ - ŽIROVNICA, kupimo hišo do 25,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 Kupimo obdelovalno zemljo večjih površin, na relaciji KRANJ - KRIŽE in KRANJ -GORICE. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 STRAŽIŠČE - poslovno-stan.hišo vel. 13 x 11 m z delavnico 21 x 7 m na parceli 1540 m2 za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KOKRICA - pritlična hiša z mansardo stara 15 let, na sončni lokaciji z razgledom, vel. 12 x 9 m na parceli 951 m2, cena = 61,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, center - večja starejša stan.hiša primerna za posl-stan., 3 etaže, cena - 22,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena = 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PREDDVOR - pritličje hiše primerno tudi za poslovno dejavnost 150 m2 za 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BAŠELJ pri Preddvoru - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 9 m in terasa 3,5 x 8 m, pritlična z mansardo, parcela = 780 m2, cena = 29,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66 CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12x8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena ■ 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MAVČIČE - starejša stan,hiša, CK na olje, obnovljeno pritličje, klet, pritličje in mansar-da, na parceli 550 m2, cena = 20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 CERKLJE - obnovljena starejša stan.hiša v naselju, 3 etaže po cca 130 m2, CK na plin, parcela 632 m2, cena - 21,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BLED, Gorje - zazidljiva parcela 480 m2 z lokacijsko odločbo, cena ■ 7,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Cerklje - njiva 30.500 m2 v kosu po 59,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ZOISOVA dvosobno stanovanje, Planina li, dvoinpolsobno stanovanje, oddam. Tt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 2626 STANOVANJA NAJAMEMO V Škofji Loki najamem stanovanje. Tt 041/791-950 2546 KRANJ GARSONJERE in enosobna stanovanja za znane stranke, najamem. Tt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 2629 Iščem neopremljeno SOBO ali GARSONJERO v Kranju. Tt 2330-280 2657 Par najame STANOVANJE, hišo, okolica Kranja, brez agencije, možna pomoč. Tt 031 /245-483 2727 Radovljica, Bled, Lesce, najamemo več enosobnih in dvosobnih stanovanj Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVUICA: KUPIMO GARSONJERO za zano stranko. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ - okolica, BLED, RADOVUICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ KRANJ - PLANINA, kupimolss, do 10,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - severni del, kupimo enosobno stanovanje za znano stranko. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 STAN. OPREMA Prodam 2 nova TROSEDA, temno modre barve (imitacija usnja). Tt 041 /239-401 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, Tt 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 5% POPUST! 144 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. Tt 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 752 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE-notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, ul. Janeza Šmida 15, Tt 580-60-26 IU7 BELJENJE in KITANJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno! Tt 031/508-168, Roman Nahtigal, Šorlijeva 19, Kranj 1259 TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. Tt 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 1306 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE kupim. Tt 23-68-001 ali kmetijo 2598 - BREZ PROVIZIJE! I Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo I dokončali nov večstanovanjski objekt. Na razpolago je še I stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri I 66,40 m2 in v mansardi večje stanovanje v dveh etažah i 98,50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493 BUKOVICA prodamo parcelo 1170 m2 od ■ tega 610 m2 zazidljive ostalo kmetijska, parcela je ravna, vsi priključki so ob parceli. I LOKA nepremičnine, 50-60-300 2675 I - ■ RAZNO PRODAM IZDELAVA VSEH VRST FASAD, NOTRANJIH OMETOV in BETONSKIH ŠKARF, SANACIJA STARIH FASAD in POLAGANJE TLAKOVCEV. NOVOGRADNJE ■ OD TEMELJA DO STREHE. Babic Miloš, s.p., Begunjska 9, Lesce, tel.: 041/622-946 Prodam več vrst DRV, razžagam, z dostavo na dom Škofja Loka, 041 /758-958 ■.•mm telefon: 04/2365 360, 2365 361 Prodam bukova DRVA po 15. uri 041/243-713 2614 tRANJJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hrti prodamo: v pritličju, poslovni Prostor, 64,25 ml; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 'i enosobno stanovanje 55,60 m2; GARSONJERA KRANJ - ZLATO POUE, v tri teta starem bloku prodamo garsonjero z balkonom, v izmeri 34 m2, v P'vem nadstropju, komplet opremljeno, vseljivo ktoj, cena po dogovoru. ENOSOBNA STANOVANJA K*AHJ. CENTER, prodamo enosobno mansardno stanovanje 56 m2, 1. nadstropje, vsi priključki, šljivo takoj, cena 12,8 mio Sil_ PREDDVOR • prodamo enosobno stanovanje 39,10 **■ brez balkona, 1. nadstropje, vsi priključki, cena 10,2 mio SIT, vseljivo po dogovoru. KRANJ . zlato poUE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom 46,55 m2, ?. nadstropje, / balkonom, CK • ni, cena in vseljivost po dogovoru. DVOSOBNA STANOVANJA KKANJ - planina I, prodamo zelo lepo dvosobno "novanje. predelano v trosobno, 3. nadstiopje, 14tUj vrs,,pril< no prodpl.-K.ilo Tt 041 r.'Al Ml,.' 040/858-080 2671 STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. TT 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakol 15, Stahovica i38i Izdelava PODSTREŠNIH STANOVANJ, polaganje vseh vrst lesenih oblog in montaža pohštva. Planinšek, s.p., Hotemaže 21, Preddvor, 031/751-474 1487 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelav betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. Tt 01/839-46-14, 041/680-751, Adovic in comp., Jelovška 10, Kamnik \ws CIIM/MJT Rigips Armstrong kMUf PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA, VELUX OKNA, SLIKOPLESKARSKA DELA HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396. e-mailsumonttorpo si SUET NEPREMIČNINE-REALESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tet.: 04/2811 - 000 tax.: 04/2026-459 Internet: HTTP;//vvYrw.svet-re.si Email: info@svet-re.si NAKLO; trisobno + bivalna kuhinja, v celoti obnovljeno, pritličje, CK, takoj vseljivo, UGODNO. Cena: 15,8 mio SIT (70.000 EUR). PS00715MA-KR_ MEDVODE - okolica; 56 m2, dvosobno, potrebno temeljite obnove, pritličje štiris-tanovanjskega objekta, KATV, plinovod do objekta. Cena: 8 mio SIT. PS00739MA-KR POSESTI STANOVANJA KRANJ - Planina I; 42 m2, enosobno, 5. nadstropje, zahodna lega, ohranjeno, vseljivo po dogovoru. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PS00717JN-KR KRANJ - Planina I; 44 m2, večje enosobno, pregrajeno, 7. nadstropje, sončna lega, lep razgled. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PS00733MA-KR KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dvigalo, lepo ohranjeno. Cena: 14,8 mio SIT (66.327 EUR). PS00681MA-KR KRANJ - Stražišče; 110 m2, 1/2 hiše oz. v celoti obnovljen del pritličja ter celotno 1. nadstropje, 3 x balkon, 170 m2 vrta, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 20,6 mio SIT (92.000 DEM). PH00724MA-KR_ KRANJ - Drulovka; 250 m2, novejša vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. Cena: 40,2 mio SIT (179.487 EUR). PH00470MA-KR (50.000 EUR). KRANJ - Orehek; 230 m2, nova, atraktivna, enodružinska hiša, kvalitetno grajena, 400 m2, parcele, CK-plin. Cena: 41,7 mio SIT (186.000 DEM). PH00691MA-KR KRANJ - Rarsna 8; 85 m2, trisobno, adaptirano, nova kopalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra lokacija. Cena: 18,6 mio SIT (83.163 EUR). PS00747MA-KR KRANJ - Bobovek; 220 m2, visokopritlična, dvostanovanjska, tloris 12 x 9m, 951 m2 ravne, sončne parcele, ob zelenem pasu, vsi priključki. Cena: 40,7 mio SIT (181.500 EUR). PH00706MA-KR KRANJ - Planina II; 83 m2, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. Cena: 19,1 mio SIT (85.000 EUR). PS00719JN-KR KRIŽE - Snakovo; 260 m2, III. gr. faza, kvalitetna, sodobno grajena, 540 m2 sončne parcele z razgledom, urbano naselje novejših hiš. Cena: 20,6 mio SIT (92.000 EUR). PH00741MA-KR KRANJ - Planina lil; 54 m2, dvosobno, pregrajeno, 2. nadstropje, nizek blok, Z lega, vsi priključki. Cena: 14,9 mio SIT (66.300 EUR). PS00732MA-KR KRANJ - šorlijeva; 31 m2, garsonjera, pritličje, nizek blok, balkon, CK, mirna lega, vseljivo takoj. Cena: 9,1 mio SIT (40.800 EUR). PS00754MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, 3. nadstropje, nova okna, CK, balkon, dobra lokacija. Cena: 12 mio SIT (53.500 EUR). PS00748JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 93 m2, trisobno, obnovljeno, 1. nadstropje večstanovanjske hiše, CK, plin do vrat, garaža všteta v ceni stanovanja. Cena: 16,1 mio SIT (72.000 EUR). PS00752MA-KR KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, nizek blok, 4. nadstropje, adaptirana kopalnica, balkon, CK na plin. Cena: 12,6 mio SIT (56.000 EUR). PS00727JN-KR KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, vsi priključki, 2. nadstropje, CK, odlična lokacija, zelo UGODNO. PS00540JN-KR ŠENČUR; 105 m2, šbrisobno, v dveh etažah, 2. nadstropje, nizek blok, velik balkon, nadstrešek za avto, mirna lokacija. Cena: 22,4 mio SIT (100.000 EUR). PS00751MA-KR CERKLJE NA GOR.; 240 m2, novejša visokopritlična, izhod na atrij, uporabno dovoljenje za obrt v kletni etaži, lahko dvodružins-ka, vseljiva takoj. Cena: 31,6 mio SIT (141.026 EUR). PH00464MA-KR PREDDVOR - okolica; 330 m2, novejša atrijska, podkletena, galerija, kamin, vinska klet,1300 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. Cena: 62,8 mio SIT (280.000 EUR). PH00723MA-KR ŠKOFJA LOKA; 86 m2, starejša hiša v mestu, praktično brez pripadajočega zemljišča, potrebna delne obnove, s CK na olje. Cena: 9,9 mio SIT (44.000 EUR). PH00725JN-KR ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2 enodružinska, pnmerna za 4-člansko družino parcela 522 m2, lepa lokacija, lahko takoj vseljiva. Cena: 37 mio SIT (165.000 EUR) PH00746JN-KR KUPIMO V severnem predelu Kranja kupimo enosobno ali dvosobno stanovanje, potrebno obnove, s klasičnim ogrevanjem, za znanega interesenta. Cena do 10 mio SIT, KRANJ - okolica; kupimo sodobno, novejšo, lahko dvostanovanjsko hišo, po možnosti na večji parceli. Cena od 35 do 60 mio SIT. Nudim vse skikarske storitve, dekorativne PLANINA 3: prodamo 1SS+KABINET, omete, kitanje sten in stropov, beljenje in 1 53M2, nizek blok, 13 mio FRAST- pleskanje naravnega lesa. Tt 031/39-29- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 09, Pavec Ivo s.p., Podbrezje 179, Naklo 198 _ ASFALTIRANJE dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, izkopi in odvozi, prevzem komplet zidarskih del, novogradnje in adaptacije, steklarska, keramičarska dela in fasado. Tt 01/831-72-85, 031/369-520, Gradbeni inženiring,d o.o , Trg talcev 8, Kamnik iseo ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE cest, dvorišč, parkirišč, polaganje naravnega kamna in kock, strojni odkopi in prevozi Tt 236-68-40, 041/776-792, Čajič Marija,s p , Kidričeva c 4/b, Kranj igee Popravila vsoh vrst TV VIDEO APARATOV TV Gorenje tudi na domu! sinko Marko s.p., C na Klanec 53, Kranj tr 233-11-99 2ie; Lesene VRTNE UTE, garaže ter sedežne garniture izdelamo in postavimo. Tt 041/714-781, ŠOŠTARIČ & CO., d.no., Krakovska ul 26, Šenčur 2243 Izvajamo vsa gradbena dela, fasade, notranje omete, adaptacije z vašim ali našim materialom TT 031/652-694, SGP BYTYQI SKALA, GRADBFNIŠTVO d.n.o , Struževo 3a, kranj 2247 Opažanje AB plošč, nosilcev, stebrov...Inf. na Tt 041/584-227, Damjan Vajdec, ul.prvoborca 6, Jesenice 2388 Prevzamem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3/a, Kranj, 031/442-779 2037 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Vodovodni stolp 2 ss, 54,70 m2/PR. popolnoma obnovljeno, CK lastna (olje), opremljena kuhinja, 14,8 mio SIT, TRŽIČ Center 2SS+K. 56,85 m2/l., balkon, vsi priklj., JV-SZ, 8,5 mio SIT, Kranj Planina I 2 ss+2 k, 88,70 m2/l, 2 balkona, 18,2 mio SIT, KRANJ Planina III, 2 ss+k, 76 m2/lll, zast. balkon, 17 mio SIT, KRANJ Stražišče 3 ss v hiši z lastnim vhodom, parkiriščem in vrtom, 110 m2 stan. površine, 174 m2 vrta, 3 balkoni, cena 22,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,23-69-333 165 KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., možnost predelave v 2,5 SS, cena -14,6 mio SIT, 1 SS + K 52 m2 v 4.nad., takoj vseljivo, cena - 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 1 SS 44 m2 v 7.nad., predelano v 2 SS, vsi priključki, cena ■ 10,7 mio SIT, 4 SS 77 m2 v 3.nad., mansardno, 13 let staro, cena ■ 13,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ. Planina II -1 SS 40,9 m2 v pritličju z atrijem, cena - 11,2 mio SIT, 3 SS 88,70 m2 v 6,nad., cena - 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 JESENICE - 2 SS 55 m2 v 1nad , zastekljen balkon, cena - 8,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, Groharjevo n. - 1 SS 33 m2 + balkon, obnovljeno, 4.nad., cena -10,5 mio SIT, Frankovo n. - 2 SS 49 m2 v pritličju z atrijem, cena - 13,3 mio SIT, ločeno tudi garaža, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66 RADOVLJICA: Prodamo renovirano dvosobno stanovanje v I. nadstropju. Prodaja se z novo opremo. Vsi priključki, zastekljen balkon CENA: 12.500 000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 RADOVLJICA V manjšem bloku na mirni lokaciji prodamo trisobno stanovanje, cca. 65m2. CENA: 14.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 LESCE: Prodamo prostorno trisobno stanovanje, 81 m2. Možen je tudi odkup nadstrešnice za avto. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 LESCE: Prodamo urejeno podpritlično enoinpolsobno stanovanje z lastnim vhodom, 57 m2. Vsi priključki, kvalitetno opremljeno K R NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 Vodovodni stolp: prodamo lepo 2ss, 2.nad, 54m2, 13 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 Zlato polje: prodamo 2ss, 54m2, CK, 12,4 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Vodovodni stolp: prodamo takoj vseljivo 2ss, 54 m2, 13 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490. 041/ 734 198 Kidričeva: prodamo 2ss, 61 m2, 14,6 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 LESCE: prodamo opremljeno kvalitetno 2ss, 59m2, 14mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 3-obrobje: prodamo 3ss, 82m2, 18,6 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Planina 1: prodamo 2+2ss, l.nad, 18,6 mio. FRAST d.o.o. 25 15 491 041/ 734 198 Zlato polje: prodamo prostorno 2ss, 70m2, 2.nad, 15,8 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ Planina 1- prodamo lepo 3ss, 78 m2, 16 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490,041/ 626581_ Planina 1: prodamo 1ss, 48 m2, atrij, takoj vseljivo, 12 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 DRULOVKA: prodamo 3ss, 82 m2, takoj vseljivo, 19 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Vodovodni stolp: prodamo 3ss, 74 m2, lepa lokacija, 18 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626581 Lesce - novogradnja Ob Vodnikovi ulici: 21 stanovanj z lastnimi vhodi v velikosti od 47,00 do 100,00 m2, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, vseljivo: oktober 2002 Kamna Gorica: 76 m2, trosobno, mansardno, etažna CK, ugodno Radovljica: 69,9 m2, večje dvosobno, pritličje starejše stanovanjske hiše, 2 kletna prostora Lesce: 56 m2, dvosobno, 2 nadstropje, dobro ohranjeno, lega V-Z, klasična kurjava Ljubljana - Bežigrad: 56 m2, dvosobno stanovanje v 3. nadstropju, predsoba, dnevna soba. spalnica, kuhinjska niša z jedilnico, kopalnica ♦ WC, loža, klet, parkirno mesto v garažni hiši; vsi priključki Bled: 58 m2, 2 sobno stanovanje v pritličju alpskih blokov, terasa, klet, vsi priključki, ugodno Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 JESENICE-Tavčarjeva: 3SS, 87m2, visoko prt.vsi priključki, takoj vseljivo, izredno velik zastekljen balkon ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 TRŽIČ - center: Novogradnja 4x 2SS od 45m2-62m2 in 3SS 85m2, vsi priključki, zelo lepa stanovanja. Vseljiva v 2-3 mescih TRŽIČ - Deteljica: 3SS, 74m2, pritličje,popolnoma obnovljeno,nadstandardno, vsi priključki, izredno lepo ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel 04/236-66-70, 040/204-661 GORENJSKI GLAS • 22. STRAN ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / andrej zalar@g-glas si Torek, 26. februarjaj?002 AKCIJA GORENJSKEGA GLASA GLASBENIKI MESECA februarja 2002 pripravlja Andrej Žalar Anja tudi v Snoviku Že med obiskom in kramljanjem z Anjo in njenim očetom Jožetom Burnikom smo ansambel Anje Burnik s prijatelji povabili v Snovik. Skladbe Pomladne harmonije, s katero se bo ansambel potegoval na festivalu Polka in valček 2002, v Snoviku seveda ne bomo slišali. Bomo pa zato prisluhnili skladbi Tango polka, ki stajo naredila /. očetom. Morda pa bodo dodali tudi skladbo Svving polka. In kdo so poleg Anje Burnik še člani ansambla? Harmoniko (in klaviature) igra Klemen Leben iz Mengša, ki igra tudi pri folklori in Mengeški godbi. Pevka je Klemenova sestra Barbara Leben. Gregor Troha je redni član orkestra Viva Zagorje, igra pa klarinet. Trobento igra član Pihalnega orkestra Vevče Martin Dukarič. Janez Gartner iz Selc, Pihalnega orkestra Alples Železniki, je kitarist, sicer pa je vsestranski glasbenik, saj igra več inštrumentov. Njegov oče je tudi sponzor an-samblovih oblek (Kopla). Pevec v ansamblu je Aleš Vovk, zmagovalec lanskega Oriona. Basist, baritonist. pozavnist in redni član Pihalnega orkestra Trebnje pa je Primož Kravcar. GLASBENIKI MESECA - FEBRUARJA 2002 Ime in priimek..................................................... Naslov............................................................... Pošta................................................................ Članica katere folklorne skupine je Anja? Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. Žametne vrtnice za mame Kranj - Prireditev Borisa Kopitarja Žametne vrtnice bo v nedeljo, 24. marca, na predvečer materinskega dne v športni dvorani v Kamniku. Boris Kopitar bo z glasbenimi prijatelji voščil vsem mamam. Na prireditvi bodo Slapovi. Beneški fantje. Alfi Nipič, ansambel Bratov Poljanšek, Marjan Zgonc, Vesele Stajerke, ansambel Svetlin, Gamsi, Ptujskih 5, Mladi Dolenjci, Nace Junkar, ansambel Bohpo-magej, Viktorija, Tone in Roman Habjanič. humorista Iča in Matevž, pevka Anja ter ansambel Franca Potočarja s Podlipniškimi fanti. V Gorenjskem glasu, ki je tokrat pokrovitelj prireditve, objavljamo nagradne kupone. Izžrebali bomo osem brezplačnih vstopnic. Na prireditev pa bomo povabili tudi mamo z največ otroki. Zato vas že zdaj vabimo, da nam sporočite ime in priimek mame in število otrok. Na dopisnico napišite: Prijavljam (ime in priimek, naslov) in (število otrok). K vašemu podpisu vaše prijave pripišite tudi vaš naslov in telefonsko številko. Vaše prijave bomo zbirali do 15. marca na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p. p. 124 s pripisom: Za Žametne vrtnice. Če bo mani / enakim številom otrok več, bon m eno / otroki /a hiev plačen obisk prireditve izžrebali. • Andrej /alar Ob in v bazenih v Termah Snovik V petek, 1. marca, bomo torej skupaj v Termah Snovik. Velika Gala prireditev Veselo v pomlad se bo začela ob 20. uri. Pravočasno si priskrbite vstopnice, KER JE ŠTEVILO OMEJENO. Glavni pokrovitelj bo Občina Kamnik, medijski sponzor pa DEŽELNA TELEVIZIJA, 51. Kanal Oddajnika Lubnik. Ansambel Anje Burnik s prijateli Kranj - Gorenjci bomo torej v petek, 1. marca, ponovno odkrivali največje in predvsem najbližje (za številne ta prave gorenjske) toplice. Kot že veste, saj smo prvo prireditev Veselo v pomlad 2002 že nekajkrat napovedali, bo v Termah Snovik tokrat VELIKA GALA PRIREDITEV. Povejmo še enkrat, da smo se odločili za prvo od prireditev v Termah Snovik zaradi dveh razlogov. Prvi razlog je bil, da smo Gorenjci lani poleti te najbližje toplice v Tuhinjski dolini, le stre- ljaj iz Kamnika, vzeli kot za svoje. Drugi razlog in hkrati pobudo pa je dal zdaj že kar dobro poznani tonski mojster, ki skrbi /a kvalitetno tonsko podlago naših in tudi vse pogosteje tudi števil- nih drugih javnih prireditev, Vili Piskač, sicer vodja in član ansambla Obzorje. Vili Piskač je v oblikovanju seznama prireditev Veselo v pomlad namreč izrazil prepričanje, da bi bila lahko prireditev v Termah Snovik nekaj posebnega. In tako smo se odločili za Terme v Snoviku. In zakaj smo prireditev poimenovali Velika gala prireditev? Srečanje bo namreč res nekaj nenavadnega, posebnega. Med drugim tudi zato, ker boste nastopajoče ansamble in skupine lahko poslušali kar v bazenu. Vili je po tonskih meritvah povedal, da bodo tisti, ki bodo v bazenu, tudi zaradi zvoka in slišnosti najbolj uživali. Torej volja za vse, ki boste prišli v petek zvečer v Snovik, da bo zabavno in veselo / glasbo, petjem, plavanjem, žrebanjem nagrad na prireditvi in hkrati prvem tovrstnem nočnem kopanju v Termah Snovik. Začeli bomo ob 20. uri, ko se tudi običajno ob petkih začne nočno kopanje. Tokrat se bomo zabavali in se kopali ob nastopih godbenikov, pevcev, ansamblov, instrumentalistov, domačinov in gostov. Nastopili bodo: Mengeška godba. Mengeški zvon, ansambli Slamnik, Kifelčarji, Mlade frajle, Anja Burnik s prijatelji, Kristina Pahor, Valentin Antonijo, Tjaša Križnar, Dejan Praprotnik, Franc Pestotnik -Podokničar in drugi. Ne zamudite torej VELIKE GALA PRIREDITVE Veselo v pomlad v Termah Snovik v petek, 1. marca. Vstopnice so v Gorenjskem glasu (telefon 04/201-42-47) in v Termah Snovik (telefon 01/830-86-31). Število vstopnic za prireditev in nočno kopa- nje je omejeno, zato pohitite z nakupom. Če se boste odločili, da boste kopanje v Termah v Snoviku 1-marca začeli že popoldne, pa kopanje prav tako rezervirajte po telefonu v Gorenjskem glasu ali pa v Termah v Snoviku. Vaš popoldanski obisk bomo prav tako rezervirali, saj že popoldne pričakujemo povečan obisk zaradi večerne prireditve. Druga od prireditev Veselo v pomlad pa bo v soboto, 9. marca, ob 19. uri v dvorani doma v Stra-žišču. Naslednje pa v Cerkljah oziroma v občini Cerklje, na Je* senicah, v Bohinjski Češnjici M drugih krajih. • Andrej Žalar S Tanjo 8. marca Domžale - V petek, 8. marca, ob 20. uri bo v Hali komunalnega centra v Domžalah jubilejna prireditev Tanje Zaje Zupan. Prireditev je združila s praznovanjem dneva žena. Tanjini gostje bodo: Tereza Kesovija, Edvin Fliser z operno pevko Dragico Kladnik Dado. Se-bastian. Rudi Šantl (nekdanji pevec Štajerskih sedem), Vesele Ma' jerke, Pidži, Aleš Rod, Brina in Borno, Evita, Igor in zlati zvoki i*1 pravkar ustanovljeni ansambel Anje Burnik s prijatelji. Prireditev pa bo povezoval Boris Kopitar. Vstopnice so v na Gorenjskem glasU (telefon 04/201-42-47), v Aligatorju in pri sindikalnih poverjenikih v podjetjih. Gorenjski glas skupaj s Tanjo poklanja za bralce šest kart za koncert 8. marca v Domžalah. Kupone za nagradna vprašanja pošlji«e na Gorenjski glas do vključno 1. marca. • A. Z. S TANJO 8. MARCA - KUPON St. 3 Ime in priimek. Naslov........... Pošta. Koliko melodij je Tanja posnela do zdaj? 10 80 200 J Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na ! GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj do vključno 1. marca NAGRADNA IGRA Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP Nagradno vprašanje: Kje na Gorenjskem je decembra nastopil Bajaga Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj Nagrajenca: ALOJZIJA ĆE BAŠE K, Voklo 12, 4208 Šenčur, BOŠTJAN NAKRST, Hribarjeva 21, 1234 Mengeš NAGRADNA IGRA (rtv Založba Helidon Nagradno vprašanje: Kako se imenuje najnovejša Bitenčeva pravljica? Odgovore na dopisnicah (s pripisom "Helidon") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrajenca: MATEVŽ PIVK, U. Svetina 5, Jesenice in EVA ZUPANČIČ, Godešič 140, Škofja Loka NAGRADNA IGRA Ob dnevu žena 9. 3. 2002 koncert Oliverja Dragojoviča Majhne pozornosti bodo pripravljene za vse obiskovalke Organizator je ŠOFOV v sodelovanju z VDC Kranj. Koncert bo v Dvorani Zlato polie ob 20. uri. Karte so v predprodaji: v trgovini BIG 8ANG. Aligator Kranj in Alpetour Škofja Loka. Nagradno vprašanje: naštejte vsaj 5 pesmi Oliverja Dragojeviča! F Nagrajenka: Nagrajenka: MARIJA ULŠAK, Poljska pot 5, Radovljica 1 Nagrajenec prejme CD. CC^J* Odgovore pošljite na Gorenjski glas. Zoisova 1. 4000 Kianj. do 5 3 2002 KRANJ-PLANINA IV nizkem bloku prodamo zelo lepo,obnovljeno 2SS+2 kabineta, 92m2, HI/IV, zastekljen velik balkon, vsi priključki,sončno, odprto ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70. 040/204-661 KRANJ - Planina III: Prodamo zelo lepo 2SS, 61m2,VII. nad takoj vseljivo, vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel 041/755-296 BLED - Kajuhova: prodamo lepo 2SS,57m2, visoko pritličje,renovirano, mirna lokacija, vredno ogleda. RADOVUICA-Žagarjeva Prodamo 2SS 63m2, II nad vsi priključki, zelo sončno RADOVUICA-Grad-nikova: 2SS, I. nad.velik zastekljen balkon.zelo lepo ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel: 031/800-004 TRŽIČ- mestno jedro Prodam noveišo garsonjero,31 m2,1.nad.vsi priključki, z novim pohištvom po meri, takoj vseljiva. ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296. 040/204-661 KRANJ - Savska loka, prodamo 1ss, 39 m2, cena zelo ugodna IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo Iss, 45,30 m2, cena je 11,8 mio SIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 KRANJ - Gradnikova, prodamo Iss s kabinetom, 46,55 m2, v 2 nad , cena je 12 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ PLANINA I , prodamo 1ss s kabinetom, obnovlieno, 51,7 m2, cena je 12,6 mio. SIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387 KRANJ - Kidričeva cesta, prodamo 2ss, 56 m2, v 3. nad., v starejšem bloku, nadstan dardno, opremlieno, z vsemi priključki, cena stanovania po dogovoru IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 TRŽIČ - DETELJICA, prodamo 2ss, 60 m2, predelano v 2ss • kabinet, opremlieno. nadstandardno, zelo lepo, vredno ogloda, takoi vseliivo, vsi prikliučki, cena ie 14,4 mio. SIT, (v račun vzamemo tudi maniše stanovanie) IDA nepremičnine. 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - PLANINA I , prodamo 2ss z atrijem, 60,10 m2, lahko tudi opremljeno, cena je 13,6 mio SIT, (v račun vzamemo tudi maniše stanovanje) IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387 KRANJ - PLANINA II , prodamo 2 ss, 68 m2, v 2 nad , cena je 14,9 mlo SIT IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - Kidričeva, prodamo 2ss, 70 m2, v 1 nad , vsi priključki, cena po dogovoru IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 TRŽIČ - DETELJICA, prodamo 3ss, 80 m2. v pritličju, nadstandardno, vsi priključki, zelo lepo, vredno ogleda, cena je 16,4 mio IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ - Kidričeva, prodamo 3 ss. 81 m2, v 2. nad., obnovljeno, prazno, takoj vseljivo, v račun vzamemo tudi maniše stanovanje, cena je 15,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, prodamo 3ss, 73 m2, vsi priključki, cena je 15,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ - PLANINA pri pokopališču, prodamo 2ss z večjim kabinetom, 66 m2, zelo lepo. popolnoma obnovljeno, prazno, takoj vseljivo, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje, cena je 15,1 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ - PLANINA II , prodamo 3ss, 88,70 m2, v 7. nad., cena po dogovoru IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ - nad restavracijo Park, prodamo 3ss, 70 m2, cena je 13,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KAMNIK prodamo onosobno stanovanie. 38 m2. v 2 nad , vsi priključki, cena 10 mio. SIT IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK II.. prodamo 2ss, 60,50 m2, zelo lopo ohranjono, lahko tudi opremljeno, cena je 13,8 mio. SIT. IDA nopremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387 KAMNIK prodamo 3ss stanovanje, 72 m2, v 3. nad , vsi priključki, cena 16,8 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 GOLNIK prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3 nad , vsi priključki, zelo lopo ohranjeno, vredno ogloda, cena je 15,9 mio. SIT, ( z možnostjo, da so v račun vzame onosotv no stanovanie v severnem delu Kranja ) IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE, prodamo 2ss, 49 m2, z atrijem 50 m2, cena je 13,8 mio SIT IDA nepromičnino, 04/ 2361 880, 031 635 387 Če želite kupiti kakršnokoli nepremičnino v Ljubljani z okolico pokličite agencijo IDA d.o.o nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 če želite kupiti kakršnokoli nepremičnino na Bledu, v Lescah ali Radovljici pokličite agencijo IDA d.o.o nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ, Vodovodni stolp - obnovljeno 2 SS 52 m2 v pritličju, cena -12,8 mio SIT, 2 SS 54 m2 v 2 nad , CK na elektriko, cena - 13,0 mlo SIT, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 47,5 m2 v 3.nad., zadnje, CK na elektriko, nova okna, cena - 11,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Zlato polje - 2 SS 54 m2 v 4.nad., CK na plin, cena - 12,6 mio SIT, 2 SS 70 m2 v 1nad., lastna CK na olje, cena po dogovoru, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad , prenovljeno, cena - 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6 nad , 2 balkona, talno gretje. 2 SS t K 66 m2 v 3.nad., nizek blok, cena - 14,7 mio SIT, 3 SS 77,7 m2 v 4.nad., obnovljeno, cena - 15,8 mio SIT (v račun tudi manjše stan ). K3 KERN d.o.o.. tel. 04 202 13 53. 202 25 66_ STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I garsonjero, 27,50 m2/lll., vsi priklj., balkon, 9.3 mio SIT, KRANJ Planina I 1 88, 42,5 m2/.V, vsi priklj., Z, 11 mio SIT, selitev po dogovoru, KRANJ Planina li 1 ss, 39,1 m2/VII., 10,5 mio SIT, KRANJ obnovljeno 1 ss, 37,94 M2/pr, nizek blok, vsi priklj., 8 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno mansardno stanovanje v hiši v zvrtom 465 m2, 2 ss z bivalno kuhinjo, 68 m2 bivalno površine, 14,5 mio SIT, KRANJ Zlato polie lepo 3 ss (oz.4ss). obnovljeno, nizek blok, 82 m2/ll, vseljivo po dogovoru DOM NEPREMIČNINE. 202-33-00, 23-69-333 9oe Brez posredništva prodam STANOVANJE 2+2, stanovanie jo mejno - Planina II, III, 2. nadstropio, visok blok, zolo urojen, razgled pročudovit, 97.3 m2 tr 040/61-46-46 Planina II prodamo 1 sobno STANOVANJE 39.1 m2, 7.nadstropje, cena 10,5 mlo SIT (47.180 EUR) tT 23-23-457_W4« Prodam 1 sobno STANOVANJE 40 m2, za atrijem na Planini I, Vrečkova ul Kranj tr 041/260-267, 040/326-025_2392 Prodani STANOVANJE 100 m2 v Šenčurju, cena po dogovoru tt 25155-66, popoldan Prodam GARSONJERO dolno opromljono na Planini I, vseljivo 10 4 2002 tr 031/890-633 ?eio Ugodno prodam Zlato pol|e, dvosobno stanovanie, 4/4, CK, balkon, cena 12 mio SIT « 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE ms ŠORLIJEVO NASELJE garsonjera (25 M2), 2 nad/4. obnovl|ena, ugodno prodam tr 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE_tvv ŠKOFJA LOKA prodamo pritlično 2 sobno STANOVANJE 49 m2 površine z atrijem v velikosti 50 m2, del atrija je pokrit s streho, možnost nakupa tudi garaže. LOKA nepremičnini«, !><> lil) .100 28M STANOVANJA PRODAMO KRANJ Vod stolp 2 ss, 52 m2/PR, etažna CK elektrika, plin do bloka, 12,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje lepo 3 ss, obnovljeno, 82 m2/ll, etažna CK olje, KRANJ Planina II lepo, obnovlieno 2 88+2 k, 97.3 m2, vsi priključki, 2 balkona, 19 mio SIT DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 23 69-333 nn VOZILO KUPIM^ Kupim karambohrano VOZILO od I 90 i je tr 041/743-866___K Kupim slabše ohranejega APN 6 od I WB poškodovan R 5 ali slabše ohranjen 031/255-452 VOZILA ODKUP-PRODAJA-PREPISI VOZIL 9£ tovinsko plačilo tr 23-23-298. 041 //'£ /72, Mopax. Planina 5. Kranj___!i- Prodam OPEL CORSO 1 2. I 93 tT 27-27___2> Prodam JUGO 45. rog do 7/02, c0(% 55000 SIT, nove gume, avtoradio 040/267-781 PASSAT KARAVAN 1.6 GL, MSG, W oprema, zolo ohranjen, 1.350 000 SIT 608-656___ Prodam OPEL ASTRA 1 4 karavan, l Jj tr 041/826-530 ,„',|i R LAGUNA 1 8 RT. I 94, 140.00^5! motalik barve, zelo lepo ohranjen, do"a^0 oproma tr 041/756-768_____3 Prodam R 19 RT, I 93, registriran, do rr*P 2002, prevoznih, 040/845-859 122 OOOkm NISSAN SUNNY SLX 1 6, 12 V, I 90, M do 10/02, 149 000 km, zelo lopo ohrani ■ viediin .x|l.id.i Tt Vil n OH aH 041 104__ Prodam AUDI A 4, I. 95. kovinske ž«j£ barv«, prvi lastnik tr 2535-80 Prodam CUO hobop. I 95/12, bole bajj 77 000 km, odlično ohranion. 5 vral. celo leto, nove gumo tr 041/356-24^^ MONDEO I 95, ABS, sorvo volan. ka naprava, kovinska barva. 1 lastnik 031/506-799_ Prodam DAEVVOO LANOS 1.8 lastnik. 26000 km, kov. barva reg do 11/02, 800 000 SIT tr 684 zjutrai_^ PASAT KARAVAN I 6 GL. I 9*i U)° (0g bogata oprema, zelo ohranjen. ^ 1350 000 SIT tT 041/608-656^___^^ Prodam dobro ohramono ZASTAVO ^ 55,1 89 tr 256-11-46 , Tore|^26. februarja 2002 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N « d.o.o PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO Sem študentka in iščem delo, pomoč trgovina, cvetličarnam, varstvo otork. Tt 041/931-232 2701 Iščeva delo- igrava na porokah, obletnicah itd.ugodno. Tt 533-1015 2711 ŽIVALI Prodam FIAT UNO 60 S, I. 93, kovinske barve, strešno okno, nove gume, lepo ohranjen. Tt 041/787-050 2715 Prodam FIAT TIPO 1.6 SX, I. 93, reg. do 8/02, veliko opreme, prva barva. Tt 041/398-574 2716 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, I. 96, srebrne barve, zelo lepo ohranjen. Tt 041/928-886 2717 Prodam P 405 1.9 TD, I. 91, bele barve, CZ, SV, sončna streha, 190.000 km, reg. 7/02, cena 480.000 SIT. Tt 041/727-128 2718 Prodam R 4, 1.90, solidno ohranjen, zelo ugodno. Tt 031/490-012 2719 DAIHATSU CHARADE, 1.90, zelo lepo ohranjen. Tt 031/490-012 2720 R 5 CAMPUS, 5 v, I. 92, bele barve, prodam, cena 290.000 SIT. Tt 041/357-919 TRANSPORTER 2.4 diesel furgon, zaprt, I. 91, prevoženih 185.000 km, cena 720.000 SIT. Tt 041/616-095, 041/61-60-95 2722 ZAPOSLIM DAMA d.o.o., objavlja prosto delavno mesto VODJE IGRALNEGA SALONA MAX. Kandidat mora imeti V. ali VI. stopnjo elektro smeri, zaželjeno je znanje servisiranja igralnih naprav, natančnost, vestnost in odgovornost. Delo je za nedoločen čas. Pisne Ponudbe z dokazili pošljite na naslov: DAMA.d.o.o., Nikole Tesle 1, Kranj s pripisom "zaposlitev" 524 Vas zanima dinamično delo na terenu, redna zaposlitev in nadpovprečni OD? Potem je Pravi naslov za vas MKZ d.d. tr 041/390-256, Založba Mladinska knjiga d.d., Slovenska 29, Ljubljana ™>* TRADEX, d.o.o. Kolodvorska c. 1 4000 KRANJ Zaposli VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA ?a mednarodni in domači transport. Dodatne informacije tel.: 04/201-41-11 GOSTINSKI TEHNIK, starost do 30 let jjohi zaposlitev, tr 2317-200,Begič.d.o.o., Ikavska cesta 21, Kranj 12*2 i Redno ali honorarno zaposlimo večje Vik) ljudi, ki na Gorenjskem področju 1*96 tnih zast0| K'anj elo delati na področju delnic in vrednos-Papirjev Prošnje pismeno: CONTACT, >l>anj(> m posredovanje, p p :'!<;, 4001 s*e uspešen AKVIZITER, pa vas no cenijo CELI SVET d.o.o., Brnčičeva 5, 1231 Lj.-Črnuče. zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo VEČ TRGOVK v Kranju in Tržiču. Pogoj: končana trgovska šola, opravljen higienski minimum in živilski pregled. Kandidati naj oddajo svoje prijave na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni. 2486 Zaposlimo dekle za pomoč v strežbi. Tt 041/782-490, Rebolj Renata s.p., Lancovo 30, Radovljica 2592 Gostilna Pri Bajdu, Senično 8, Križe, zaposli redno ali honorarno dekle za delo v strežbi, tr 031 /360-476 2621 Objavljamo prosta delovna mesta za PRODAJNEGA REFERENTA-TELEFONISTA v Kranju. Nudimo 400 SIT/h in dodatno stimulacijo, tr 201-48-22 in 201 48 20, po 15. uri, Cankarjeva založba d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 2632 Mlajšo upokojenko iščemo za dnevno dvigovanje dveh deklic iz vrtca in tedensko čiščenje stanovanja v Kranju (Primskovo). Kovač Polona, 041/787-335 2646 PIZZERIJA v Medvodah honorarno zaposli dekle za delo v stržbi. IGMA PLUS,d.o.o., Zvonarska 1, Ljubljana, 041 /675-505 2649 Za gostinsko-trgovski bistro v Kranju zaposlimo DELAVKO s 3-letno prakso. Tt 041/749-012 po 15. uri, Mojca.d.o.o., Pod-nart 42/a 2655 Zaposlimo KOZMETIČARKO za polovični delovni čas. Pogoj 3 leta del. dobe. Tt 041/378-870, Elvita.d.o.o., Kidričeva 4, Kranj 2656 Zaposlim VOZNIKA C in E kategorije na relaciji Slovehija-Madžarska Tt 01/832-34-75 , 041/747-018, Kranjec Vincencij.s.p., Savska c. 24, Domžale 2660 Za strežbo v piceriji zaposlimo DEKLE ali FANTA, tr 236-13-02, Picerija Gorenc, Koroška c. 59, Kranj 2661 Zaposlim SLIKOPLESKARJA. Bakovnik Tomaž,d.o.o., Visoko 98, 041/633-423 Za delo v računovodstvu zaposlimo SODELAVKO. Pismene ponudbe MAK, d.o.o., Škofjeloška 20, Kranj 2699 Če želite za svoje delo dobro plačilo, se odločite za prodajo NOVEGA IZDELKA NEMŠKEGA PROIZVAJALCA. Možnost redne zaposlitve, tr 05/630-4441, 031/679-509, Scorpio-Pestotnik&Co., d.no. Dolinska 26B, Koper 2728 ZAPOSLITEV IŠČE Iščemo delo - igranje na ohcetih in zabavah, tr 25-21-498, 031/595-163 ies9 Iščem honorarno delo čiščenje, likanje, na vasem domu. tr 040/387-127 »30 Iščem delo igranje na frajtonaricotMIDI, obletnice, poroke, tr 2522-152, 031/582- 457 2636 Veliki švicarski, planšarski PEČ, 2 samčka, stara 2 meseca z rodovnikom, prodam, tr 041/638-517, 01/363-32-23 popoldan 1. marca bodo naprodaj mlade KOKOŠI NESNICE (20 tedenske) rjave JARKICE. Zbiramo naročila. Žabnica 39, 2311-767 RJAVE JARKICE pred nesnostjo prodajamo. Beleharjeva 49, Šenčur, Tt 2511-875 2490 Prodam TELIČKI simentalki, stari en mesec in 6 mesecev. Tt 51-46-903 Prodam BIKCA sivca, starega en teden in čb bikca, starega 14 dni. tr 572-31-26, 041/724-105 2618 Prodam 140 kg težkega BIKCA simentalca. Tt 25-21-669, 041/369-086 2620 SVETA BIRMANSKA MAČKA: prodam 3 mucke samčke z rodovnikom, prijetne hišne ljubljenčke, tr 040/217-505, 01/53-40- 134 2638 PRAŠIČE različno težke in dva BIKCA simentalca, prodam. Možna dostava. Tt 041/730-990_2647 Prodam BREJO KRAVO, tr 51-41-323 Prodam BIKCA simentalca, star 10 dni in TELIČKO simentalko, staro 2 meseca. Tt 5182-355_2658 BIKCA sivčka, 10 dni starega, prodam. Tt 572-35-54 2670 •namer Beivi Kranj 98.3 MHx Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box 031 383 383 Marketing: 041 713 972 Rad« Belvi. d.0.0.. >:< 1..-' ■.■ 6. 4000 Kranj Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca. Lahovče 18 2678 Prodam ZAJCE za pleme in breje ZAJKL-JE. TT 25-21-282_2679 Prodam TELIČKO staro 2,5 meseca, tr 031/688-556 2696 Prodam 2 BIKCA simentalca, stara 10 dni. Žabnica 39, 2311 -767 2697 KRAVO pred 3. telitvijo ali po telitvi, si-mentalka, prodam. Tt 514-11-14 2703 Prodam POLOVICO MESA mlade govedi (100 kg), tr 041/944-287 2707 Prodam POLOVICO MESA enoletne govedi. IT 040/294-107 2708 Prodam TELICO simentalko, brejo 3 mesece. IT 510-19-20 2724 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado pitano GOVEDO in krave - telice. tr 041 /650-975 2162 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni tr 533-15-92 2729 www. ribeinvode.com ■■ MediaArt www.gorenjskaonline.com dovolj? Mi vas bomo' tr 041/513-664, „41/617-132, Jancomm, d.o.o Rotnjo 54, s Pravimi artikli lahko terenski ZASTOPNI-odlično zaslužijo! Jancomm.d.o.o., Rotil!!'5Po:;lim<) atraktivno deklo /.1 delo v «nku. Plačilo po dogovoru, tr 031/325-42. Okrepčevalnica Kozolec, Sp Bitnje 2 Gorenjke In Gorenjci Poslušamo ajnJ^ađte) 041944 944 Kranj - Radovljica - Jesenice Biroteh, d.o.o. - Hrušica Dve leti v grobu spiš, v mojem srcu še živiš. V SPOMIN Na grobu večna lučka ti gori, a tebe več pri meni ni. Le srce ve in duša ve, kako boli, ko te več ni. V sredo, 27. februarja, minevata dve žalostni leti, odkar me je za vedno zapustil nepozabni mož JOŽE TOMAŽIČ iz Gorenj, Jezerska cesta 110 Vsem, ki se kdaj z mislijo pomudite pri njem, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala. Žena Marica Pomlad na vrt bo naš prišla, ZAHVALA čakala bo, da prideš ti in sedla bo na rosna tla ter zajokala, ker te ni! v 59. letu nas je zapustila naša EMILIJA SIMNIC roj. Stermecki Iskreno se zahvaljujemo družinam Mlakar, Šlibar, Velušček, Rozman, gospe Ivanki Žerovc, prijateljici Vesni ter vsem ostalim sosedom iz Strukljeve ul. za podarjene sveče. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Vile Bled za podarjeno cvetje, inštalacijam Pevec za podarjene sveče, sodelavkam in sodelavcem Almire, d.d., za denarno pomoč, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Osebju ZD Radovljica, osebju Bolnišnice Jesenice za občasna zdravljenja, pogrebni službi Novak, pevcem Lip Bled in gospodu župniku za lep obred. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: mama, mož Franc, sinova Boris in Franci, hči Bernarda, sestra Rezika z družinami Radovljica, Podhom, Podnart, Kamna Gorica, Stara vas Bizeljsko Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše brez pomena, zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, očeta in brata JANKA POLJANCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih z nami delili bolečino in žalost. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala članom LD Škofja Loka in ostalim lovcem za zadnje slovo ter govornikoma za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. VSI NJEGOVI DOMAČI Škofja Loka, februar 2002 Internet: www.radiotop.net Težko pot življenja si hodila, odšla si k Bogu, ki si ga ljubila. ZAHVALA Tiho, mirno in skromno, kakor je živela, se je poslovila od nas naša draga teta FRANČIŠKA SLAPNIČAR Ob njeni smrti bi se radi zahvalili g. župniku J. Kokalju za duhovno oskrbo in g. R. Kavčiču za čudovito pogrebno mašo ter dr. Primožičevi in zdravniškemu osebju intenzivnega oddelka Jesenice za zdravljenje. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, pevcem Zupan in pogrebni službi Navček. Naša zahvala je namenjena tudi vsem, ki ste našo teto Frančiško pokropili, zanjo molili, darovali za svete maše, ji prinesli cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Suha pri Predosljah, februar 2002 ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil nal dragi brat, stric iti oče ALOJZIJ STROJ i/ Podhrvzg Iskreno se zahvaljujemo Občini Naklo, osebju Doma oskrbovancev Preddvor, osebju bolnišnice (Jolnik intenzivni oddelek, g. /upniku iz Potlbrezij z.a lep pogrebni obred, gc. Bredi Mihelič. pevcem z.a lepo petje, g. Darku Miheliču, pogrebnemu podjetju Navček. za vso pomoč 111 vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegOVJ zadnji DOti. Žalujoči: brat Framvlj in sestra Ivanka z družinama Krunj, Naklo, Podhrr/.jc, 24. februarja 2002 Kako kruta je usoda! Stopamo do grobo tvojega, kjer lučka ti gori, tam v tišini počivaš H. ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli, ker tebe dragi mož in oče več med nami ni. V 65. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stan oče JANEZ PIRNAR Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Marčunu in osebju bolnišnice Golnik, hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Nakla in pogrebni službi iz Kranja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, hči Mari in sin Ivo z družinama Sr. Bitnje, Drulovka ••••••• ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si pp.i H^ATrH P« ENA '(ČKJttoVALKA Cofi* VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo TOREK m* od -1 °C do 9 °C SREDA ^jfiisV od 1 °C do 9 °C ČETRTEK *« od 5°C do 10 °C Danes, v torek bo še delno jasno, v sredo in četrtek pa se bo pooblačilo. V sredo zvečer so že možne manjše padavine, ki se bodo v četrtek nekoliko okrepile. Razmeroma toplo bo, pihal bo jugozahodni veter. O problemu romskih zakoncev Huber z Bleda tudi varuh človekovih pravic Rudi ni dočakal pomladi Razmere v stanovanju, ki jima ga je dodelila blejska občina, naj bi bile nevzdržne, zato naj bi se vdova Anica vrnila v prikolico v gozdu pod blejskim igriščem za golf. Bled - Zgodba o Anici in Rudiju Huberju, romskem paru, ki se je pred časom preselil v razpadajočo prikolico pod blejskim igriščem za golf, je dobila žalosten epilog. Rudi, že vrsto let bolan, je prejšnji mesec umrl v jeseniški bolnišnici. Naj obudimo spomin: zakonca Huber sta se lani izselila iz blejske vile Justin raj, novi lastnik pa naj bi jima za to plačal dva milijona tolarjev. Huberjeva sta z denarjem kupila prikolico, v katero sta se naselila. Septembra lani pa sta našla 47 kvadratov veliko hišo na Jesenicah in ob pomoči blejske občine, ki jima je dodelila izredno posojilo, so hišo kupili. A Huberjeva ključev hiše nista nikoli dobila, kajti njuno preselitev so preprečili sosedje, ki so zbrali podpise proti naselitvi romskih zakoncev. Huberjeva sta se tako vrnila v prikolico, ki sta jo parkirala kar v gozdu pod blejskim igriščem z.a golt". Medtem jima je blejska občina vendarle uspela najti enoinpolsob- no stanovanje na Savski 19 na Bledu. Vendar pa naj bi Huberjeva s stanovanjem ne bila zadovoljna, saj naj bi sosedje nenehno popivali in povzročali neznosen hrup. Rudi je medtem po dolgi bolezni v jeseniški bolnišnici umrl. Anica pa naj bi se, tako so pisali mediji, vrnila v prikolico v gozdu, kjer naj bi imela vsaj mir... Ker so se v nekaterih časopisih pojavili zapisi, ki obtožujejo blejsko občino, da je odgovorna za težave zakoncev 'Huber, je župan Boris Malej minuli petek na novinarski konferenci vnovič zanikal, da sta Huberjeva brez. strehe nad glavo ostala zaradi sporu meti jeseniško in blejsko občino ali celo po krivdi Bleda. Huberjeva sta za to odgovorna sama, je dejal, saj sta brez vednosti občine vzela dva milijona tolarjev kot odškodnino, da se i /selita. Kljub temu sta se p(>-tem oglasila na občini in zahtevala, da reši njun stanovanjski problem, je povedal Malej. Občina jima je res dodelila posojilo, a ne na nezakonit način, kot so očitali na Jesenicah, saj so denar vzeli i/ postavke zagotavljanje socialnih stanovanj, ki dovoljuje tudi nakup izven občine. A preselitev na Jesenice je padla v vodo zaradi nestrp- Najstarejša občanka Žirovnice Cilka Pristov Pri 96 letih šiva in bere Ko smo vstopili v hišo najstarejše občanke občine Žirovnica, 96-letne Cecilije Pristov v Vrbi, smo čisto instinktivno, češ, Cilka je pa spoštljive starosti in najbrž kar malo betežna ter naglušna, povzdignili glas. Pa je krepka, pokončna, nasmejana in vedra Cilka rekla: "No, no - saj vam ni treba tako vpiti, saj vas čisto dobro slišim. Bolj tiho bodite!" Vrba - In smo bili bolj tiho, a ne le /aradi sramu, ker smo vpili, ampak zato, ker niti v sanjah nismo pričakovali, da je kdo pri % letih lahko taka roža, taka korenina, tako veder, nič bolan in sploh ne siten. Tako prijazen do življenja, tako spravljen z vsem, kar je bilo, je in kar še bo. Cilka strne vso terapijo današnjega depresivnega sveta v eno samo trditev: "Bo že." kadarkoli ji je bilo hudo, si je rekla: "Bo ž.e. Nekako bo že." In je šlo naprej in bo še šlo. Cilka kar ne more prehvaliti dobrote svojega sina Iranceta, ki živi z njo in ji pomaga kot tudi ne treh deklet, ki mami strežejo ter seveda toliko vnukov in pravnu-kov, da jih vseh še prešteti nisva mogli. Vsi njeni otroci so že upokojiti, mož. ji je umrl. Njen rod, ki izhaja iz Begunj, je bil še kar trden, sestre so dočakale visoko starost Devet jih je bilo pri hiši, /goda| so otroci izgubili mamo in ko se je Cilkin oče znova poročil, mačeha ni bila slaba, a mama je Cilka Pristov mama. Mama je ena sama. Najhuje |e tedaj, ko umre mama. Devet otrok je gledalo novo mamo in ji na vsakem koraku nemo očitalo: "Pusti to, to je bilo mamino!" Zato Cilka še danes moli, da bi vsi, ne le njeni vnuki in pravnuki. še dolgo dolgo imeli svoje mame... Cilka je bila po rojstvu dvojčkov - stara je bila 43 let - najbolj Zdrava. "Prej sem bila z zdravjem bolj slabo." pravi Cilka. "Ko pa sta se rodila dvojčka, nisem bila nikoli več bolna. Še danes sem trdnega zdravja." Cilka, izučena šivilja, še danes šiva. Siva in bere - brez očal! Pri % letih! In njen recept za dolgo življenje ' "Bolj kot sem v letih, bolj rada jem stare jedi, ki smo jih jedli kot otroci: ješprenj, krompir, polento. Samo to mi diši. Nič druge ga S sinom vse pridelava na njivi, kjer sem še danes zelo rada. A kaj, ko mi vse otroci naredijo, tako, da se na njivo odpravim le še zjutraj in zvečer." Cilka Pristov je bila nadvse počaščena, ko jo je obiskal župan Prane Pfajfer in ji čestital za novo leto. Izredno ga ima v čislih in pravi, da je prijeten mož kot tudi vsi, ki so bili z njim in ji prinesli dania. Ali ji kaj manjka? "Kje pa," pravi Cilka, ki po možu dobiva dokaj skromno pokojnino. "Čisto nič. Še privarčujem kaj. Živim zelo dobro in nič ne potrebujem. Da bi bili le vsi zdravi - to je vse." Cilka Pristov. ta skromna, prijetna in živahna ženska, redno vsak mesec iz svoje skromne pokojnine nakaže nekaj denarja revni družini na Primorskem. Tega nam v svoji skromnosti ni povedala sama, povedali so nam drugi. • Darinka Sedej LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 08. KROGA, z dne 24.02.2002 02,06, 11, 19, 24, 32, 36 in dodatna 29 Izžrebana LOTKO Številka: 164290 V 09. krogu je predviden sklad za sedmico: 17 milijonov SIT za dobitek LOTKO: 24 milijonov SIT Bi Mercator otrokom prijazna trgovina 3.149 nosti in nasprotovanja tamkajšnjih krajanov, so povedali. Občina Bled jima je nato našla drugo, začasno rešitev, a kot so izvedeli, je Anica pred nekaj tedni sporočila centru za socialno delo, da tam ne bo stanovala, ker je nevzdržno, in se izselila. A ključev ni nikoli vrnila, je poudaril župan. Jože Kapus, direktor Alpdoma, ki za občino Bled opravlja stanovanjsko dejavnost, pa je ob tem povedal, daje v ozadju celotne žalostne zgodbe umazana igra novih lastnikov vile Justin raj, ki so se poceni znebili stanovalcev in problem enostavno pre- nesli na občino. Vprašal se je tudi. kako je mogoče, da nekdo ne more kupiti nepremičnine, ki je naprodaj - Rudi Huber je namreč prišel na Jesenice z denarjem. Zakaj se v zgodbo ni že tedaj vključil varuh človekovih pravic? seje vprašal Kapus. Milena Koselj Smit je namreč obvestila varuha človekovih pravic, da naj bi Huberjeva brez strehe nad glavo ostala predvsem zaradi napak blejske občine. Ozadje zgodbe pa naj bi preverila tudi Zveza Romov Slovenije. • Urša Peternel LOČANKA Danes izšla Ločanka Brezplačna za občanke in občane Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane Danes izšel GREGOR Brezplačen za naročnike Gorenjskega glasa NOVOROJENČKI V minulem tednu dni smo Gorenjci dobili 35 novih prebivalci V Kranju se je rodilo 27, na Jesenicah pa 8 novorojenčkov. ^ V Kranju je izmed 27 dojenčkov na svet prijokalo 13 dečkov in deklic. Najtežji je bil tokrat deček, ki se mu je kazalec na tentn'c'1go tavil pri 4.260 gramih. Najlažja je bila deklica, ki je tehtala 2 gramov Na Jesenicah je svoje gasilke prvič preizkusilo 8 Gor čkov, in sicer 4 deklice in 4 dečki. Na prvem tehtanju je bil. naj deček, ki je tehtal £.080 gramov. Najtežji deklici pa je kazalec tehtnici pokazal 3 610 gramov Najmlajše cene Mercator želi biti otrokom prijazna trgovina. Otroke in starše vedno presenečamo z drobnimi pozornostmi, zaradi katerih so nakupi pri nas tako prijetni. V Mercatorju smo tako za vaše najmlajše pripravili naše najmlajše. Cene, kajpada! Dvojno pakiranje otroških plenic Pampers vseh velikosti vam ponujamo za samo 3149 SIT, dvojno pakiranje otroških plenic Linostar vseh velikosti pa za samo 2.249 SIT. Ker smo otrokom prijazna trgovina. Po.lovni uitsm fctafcMof d d Dun«j»ka 107, I0O0 Ljutyan*