LJUBLJANSKI ŠKOFIJSKI LIST. St. IV. Vsebina: 30. Shod gospodov dekanov. — 31. Kako naj krščanska mati vzgaja svoje otroke. — 32. Določbe in pojasnila. — 33. Indulgentiae concessae Consociationibus in Dioecesi Labacensi erectis a Temperantia dictis. — 34 Slovstvo. — 35. Nabiranje milih darov za pogorelce v Spodnji Pristavi in v Hinjah. — 36. Konkurzni razpis. — 37. Škofijska kronika. 30. Shod gospodov dekanov V Ljubljani dno 13. appila 1Q04. Shoda so se udeležili osebno vsi gg. dekani le ra-doliški je za shod naprosil preč. g. svetnika Ažmana, da zastopa dekanijo, ker je on sam koj po veliki noči odpotoval v Jeruzalem. Na shod so prišli tudi p. t. gospodje Andrej Kalan, Tomaž Kajdiž in Janez Sajovic kot arhidijakoni, prelat Flis, opat za-tiški, provincijal frančiškanski, prof. dr. Krek in dr. Janežič, ter še nekateri drugi gospodje. Zborovanje je vodil Celsissimus, kot poročevavci so bili razen knezoškofa gg. prelat Flis, O. Lavrenci iz reda cistercijanov, prof. Krek in Janežič in kanonik Sušnik. Zborovalo se je dopoldne od 9. do 12., popoldne od 21/2 do 5. ure. 1. Pozdrav. Celsissimus pozdravi vse prišle. Omeni, kako imeniten in važen je shod dekanov; Rim celo dopušča, da nadomestuje diecezansko sinodo. Pri nas so shodi do sedaj prav mnogo koristili za složno, edinstveno in vneto delovanje vseh duhovnikov po škofiji. Omenil je tudi lanske sinode. Knjigo „Synodus“ imajo vsi v rokah ; „appendix“ se tiska in že je izvršen popravek zadnje pole. Škofje in drugi cerkveni možje so sinodalno delo in določbe presodili kot času popolnoma primerne, kot monumentum aere perennius, kako ume cerkev svoje postave prilagoditi časovnim potrebam in zahtevam. 2 Zavodi. O zavodih je Celsissimus povedal, da se ne morejo otvoriti letos, kakor je o času sinode mislil in upal; preveč je dela, moralo bi se hiteti in še bi se morda o pravem času ne dogotovilo. Zato se odprejo prihodnje leto in sicer z vsemi štirimi razredi spodnje gimnazije. Do tedaj bodo tudi gg. profesorji popolnoma pripravljeni; imeli bodo vse izkušnje in zahtevano poizkusno leto na kaki javni gimnaziji. V zavodu bode gimnazija z ravnateljem in profesorji sama zase; le toliko bode v zvezi z uzgojnim zavodom in podrejena hišnemu rektorju, v kolikor bode to zahteval znanstveni napredek v šoli in razvoj dobre vzgoje v zavodih. Vzgojna stran se bode prav posebno negovala ; vse se bode storilo, da se gojencem srce in volja tako izobrazijo in izpopolnijo, kakor to zahteva trden, čvrst, neomahljiv značaj v raznih borbah življenja. Vodstvo hiše in zavodov bo imel „rektor“, ki je že določen. Vzgojo bode neposredno vodil generalni prefekt. Gospodinjstvo bo v rokah usmiljenih sester, ki bodo imele svojo kapelico in bodo od zavodov popolnoma ločene. Pri uredbi zavodov so se uporabile vse moderne naprave. Izdalo se je do sedaj okoli 900.000 K; do septembra 1905. treba za vso uredbo v hiši, po šolah, učilnicah, spalnicah, kuhinji in kapeli še precej nad 500.000 K. Ker so cerkvene in državne oblasti dovolile vporabo večega dela denarja dobljenega za škofijsko pristavo, ker gornjegrajsko posojilo še ni potrošeno in ker prispevki duhovnikov in vernikov obilno pritekajo, se bo potrebna svota dobila. Za vzdržavanje je deloma poskrbljeno, deloma se bo poskrbelo. 3. Posvetovanje škofov. Podpisani je poročal o predmetih, o katerih so se škofje na Dunaju v zadnjem času posvetovali. 7 Mnogo se je razpravljalo o privatnem patronatu pri župnijah. Isto tako o učnem načrtu in o knjigah za krščanski nauk na nižji in višji gimnaziji, na realkah in učiteljiščih. Društvu katehetov na Dunaju se je sporočilo, da naj dotične knjige času primerno prenaredi in z delom pohiti. Tudi o duhovniški kongrui so škofje mnogo razpravljali. Še 1. 1898. pred zadnjo uredbo kongrue so v gosposki zbornici izjavili, da ni zadostna in da samo zato za njo glasujejo, ker je bolje nekaj, kakor pa nič. Pooblastili so enega člana, da se v imenu škofov dogovarja z vlado o stavljenih predlogih. Odobrilo se je obrambeno duhovsko društvo in pritrdilo, da si razna škofijska društva osnujejo osrednje društvo na Dunaju, ki naj stopi v zvezo s sličnimi društvi izven Avstrije. Sklepalo se je še o raznih misijonskih društvih, posebno o onem sv. De-tinstva in o njegovi zvezi s Parizom. Nazadnje se je tudi c. kr. vlada opozorila na razne nevarne pojave v Avstriji. O študijah bogoslovskih na vseučiliščih in semeniščih. — Glede specialne dogmatike se bo skušalo vpeljati nekaj ur za nekatere traktate, ki naj bi bili posebno natančni in obširni. — Veto odslej pri papeški volitvi ni več mogoč. — Sv. Detinstvo v Avstriji ne bo pošiljalo več svojih prispevkov v Pariz, ampak le račun. — P. Wolfsgruber bo objavil poročilo o škof. posvetih na Dunaju od 1. 1848. dalje v Linz. Quartalschrift. — Sedanje obravnave se bodo pa objavljale na kratko v Archivu. 4. Vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa. O tej prevažni točki poroča gospod prelat Flis. Gorčično zrno je bilo vsejano, zrastlo je pa veliko drevo — sv. katoliška cerkev. Veje in mladike so družbe. Odsekaj veje — drevo se posuši. Ena mladika je tudi češčenje presv. Rešnjega Telesa. Lepa je ta mladika, ker ohranjuje spoznanje presv. Rešnjega Telesa. Koliko je storila bratovščina presv. Rešnjega Telesa na Kranjskem, vč le Zveličar. 45 let že obstoji. Ustanoviti kako družbo je lahko, a jo dolgo ohraniti cvetočo, je težko. Bratovščina presv. Rešnjega Telesa pa se ni le ohranila, ampak se širi in cvete. Društva pešajo radi zunanjih razmer. Ta bratovščina pa je vsajena v dobra tla — sv. vero delujočo v ljubezni božji. Ta vera ostane, zato pa tudi bratovščina. Angeli molijo Jezusa v nebesih, udje te bratovščine pa na zemlji. Ta veja ima tri manjše mladike: a) skupno in glasno češčenje; b) sacerdotes adoratores; c) ponočne častivce. Pri nas pravzaprav vednega češčenja ni, ker niso ure razdeljene, odpustki se pa vendar dobivajo. Bližati pa se moramo vednemu češčenju, zato predlagam: Češčenje presv. Rešnjega Telesa naj se uredi tako, da bo presv. Reš n je Telo izpostavljeno vsak dan skozi leto v kaki cerkvi. Najprimernejši dan bi bil god farnega patrona ali v osmini. Ker ima več cerkva istega patrona, bi se moralo to urediti. Če je patron Mati Božja, se lahko prestavi češčenje na majnik. Tiskan načrt bo izšel v „Škofijskem Listu“, da se konkretni predlogi konferenc lahko do konca julija ali avgusta dopošljejo ordinariatu. Pričelo bi se s češčenjem 8. decembra 1904. v stolnici. Evharistijska enciklika Leona XIII. iz 1. 1902. pravi, da se glede presv. Rešnjega Telesa nikdar dosti ne stori. Duhovniki naj se po svoje trudijo, ljudstvo se bo že oklenilo. Vedno češčenje se je vpeljalo v Friburgu 1. 1855., v Regensburgu 1860., v Monakovem 1860., v Miinstru 1891., v Linču 1900. tudi ponočno češčenje v samostanih; v Št. Politu in v Mariboru se bode začelo letos s prvo adventno nedeljo. Kako naj se praznuje vedno češčenje ? Dan pred češčenjem zvečer po avemariji naj se zvoni v vsemi zvonovi. Zjutraj ob 6. se izpostavi presv. Rešnje Telo in pusti izpostavljeno do 6. ali 7. zvečer. Cerkev in altar se olepšata slovesno. Zapoje se Tantum ergo in molijo litanije presv. Srca Jezusovega; če mogoče naj bo pridiga. Popoldne litanije in ob reponiranju zvonjenje. Ure bo treba razdeliti. Kjer so Marijine družbe, bo lahko, drugje bo treba razdeliti ure na posamezne vasi, med moške in ženske, mladino in šolarje. Ugodno bi bilo tudi spojiti s tem dnevom tridnevnice, spoved. Ob teh dneh se bo dobival tudi popolni odpustek. Kanonik Sušnik želi, naj se navod tudi objavi. — Flis: Se bo z ozirom na vse slučaje: pepelnico, pogreb itd. Kržišnik: Ali bo tudi ponočno češčenje? Ali sme biti takrat konferenca. — Flis: Ponočno ne. — Konferenca sme biti tedaj. — Dekan kanonik Tavčar omenja, da je tako češčenje že bilo pri nas v starih časih. f 5. Vzgoja dobrih mater. O tem vprašanju poroča P. Lavrencij iz Zatičine. V sinodalnih določilih, pravi on, imamo na str. 12 navod, kako treba učiti mlajše matere, da bodo znale otroke vzgajati. Vzgoja je ars artium Vzgajati se je treba učiti; gotovo pa je, da se je doslej premalo na to pazilo. Starši sami niso poučeni. Nagon (čut) sicer kaže pot, a večinoma le za telesno vzrejo ; čut za dušno vzgojo je pa izvirni greh potemnil. Da bodo otroci dobri, je treba dobrih družin; duh hiše ali družine je merodajen za prihodnje življenje. Če pa je v družini oče glava, je mati srce, ona je prava vzgojiteljica otrok. Zato je treba matere učiti. Zato je tudi zaukazan tak pouk za matere za vsake kvatre. Tak pouk bodi v manjših prostorih, da more biti bolj prisrčen. Govori morajo biti sistematični. Načrt, ki sem ga po želji in 'e po navodilu Presvetlega sestavil, obravnava vso tvarino v 20 poglavjih, torej zadostuje za pet let.1) Poleg teh predavanj naj se pa še oskrbe vsakoletne duhovne vaje za mlajše matere ali za matere sploh. Tudi načrt in osnutek za duhovne vaje mater se kasneje priobči. Ažman: Naš dekanat je imel v Ribnem konferenco in vsi smo se zedinili v tem, da ne kaže nevest vabiti k tem shodom; prvič, ker bi jih bilo sram; drugič, ker bi žene tega ne videle rade. Tudi naj bi ne veljala določba, naj žene do pet let po poroki prihajajo, marveč naj se raztegne ta doba. Neveste imajo že posebej pouk. Štirikrat klicati čez leto je preveč; dovolj bi morda bilo le dvakrat na leto, ker se je bati, da bi jih sicer ne bilo k predavanjem. — Lavrenčič: Doba naj se na vsak način raztegne čez pet let. — Dr. Kržišnik: Naj se čas v določbi izpusti. Ob izpraševanju bi se najlažje ta pouk priredil. — Dekan kanonik Tavčar se s tem sklada. — Celsissimus. Glede nevest je prigovor utemeljen, zato se ne bodo vabile. Za žene se je mislilo, naj bi bile prvih pet let bolj zavezane priti, potem pa naj bi jim bilo dano bolj na prosto voljo. Koblar: Taki shodi bi bili lahko v nedeljo mesto kršč. nauka. Dobro bi bilo, ko bi se taka knjižica natisnila. — Lavrenčič: Najlepše bi se podali taki shodi na sopraznike, ki jih matere posebno praznujejo na pr.: Marijino obiskovanje, sv. Ana itd. Celsissimus: Tvarina šeste božje zapovedi je jako važna; a glede nje je neizrečeno težko zadeti pravi način, kako naj bi se podučile matere v korist sebi in otrokom. Knjiga „die Ehe“ ima namen poučiti zakonske v katol. smislu. Nameraval sem knjigo dati posloveniti, ker se mi je dosti primerna dozdevala. Naprosil sem nekega zdravnika in več duhovnikov, da jo prečitajo in meni svoje mnenje povedo. Mnenja so, da knjiga ni za naše ljudstvo. To knjigo dobe dekani v razsodbo, da stavijo potem nasvete. 6. Dekanske pravice. Portio canonica. Celsissimus: Dekane opozarjam, naj posebno pazijo na cerkveno premoženje, na socialno, versko in politično delovanje duhovnikov po svojih dekanijah. Spreglede oklicev smejo podeljevati na pismene prošnje. Takse za ta slučaj ni. Glede „portio canonica archi-diakonov“ naj se dekani izjavijo. — Gornik: Dekani naj dobivajo od župnije po 10 K, arhidiakoni pa po stroških. Celsissimus. Natančneje se bo še določilo. Promemorije naj se odslej izdelujejo po sinodalnih določbah, ne več po golicah. ‘) Načrt gospoda referenta je natisnjen takoj za tem poročilom. 7. Sredstvo zoper pijanstvo. Mihael Arko: V Idriji je bila večina delavcev pijancev. Ministrski referent se je nekoč izrazil, „daß die Mehrzahl der Arbeiter zum Geruschverein gehört.“ Ustanovili smo gospodarsko društvo, ki prodaja tudi po ceni vino. Uspeh je bil nenavadno ugoden. Ljudje ne pijo več žganja, ni več tistega upitja in preklinje-vanja, kakor poprej, ker ljudje ceno vino kupujejo in ga doma v miru pijo. Odbor ima seveda težko nalogo da skrbi za zanesljivo vino in za dobrega nepodkupljivega poslovodja. — Celsissimus: Pristno vino je redko po krčmah. S takim prodajanjem bi se krčme znatno omejile. Družba treznosti bo obnovljena. Podobice se že tiskajo. Odpustki za ude se bodo v Rimu dovolili. Začelo se bo delovanje o sv. Janezu Krstniku. — V knjigi nagovorov, ki jih je izdal Fassbender, je več dobrih govorov proti alkoholizmu in sploh mnogo dobre tvarine za predavanja po naših društvih. 8. Misijoni po škofiji. Misijoni naj se urede tako, da bodo v vsaki župniji vsakih 8 — 10 let. Katere misijonarje naj kdo pokliče, mu je na prosto voljo dano. 9. Evharistični shod v Ljubljani. Iv. Flis: Adoratores se zavežejo, da bodo častili presv. Rešnje Telo. Neka moralna sila jih veže, da to tudi v dejanju natančno izpolnjujejo. Koristna je pa ta družba tudi radi lepega zgleda. Kaj pomaga, če duhovnik vabi k češčenju, če pa sam tega ne stori? Verniki nimajo zaupanja do njega. Pobožni adoratores imajo največ zaupanja. Vkljub vsemu grdenju in sramotenju ima duhovščina še vedno mnogo zaupanja pri ljudeh; to se pripisuje češčenju presv. Rešnjega Telesa. Leta 1900. je bil shod Častivcev presv. Rešnjega Telesa v Ljubljani, 1. 1902. je bil na Trsatu, da bi se tudi duhovniki drugih škofij navdušili. Tam se je pa izrazila želja, naj bo prihodnji shod v Ljubljani. Lani radi sinode to ni bilo mogoče, zato bo pa letos. Treba je, da se potrdimo, v presv. Rešnjem Telesu je moč! Povabili bomo tudi jugoslovanske duhovnike in celo škofe. Dekani naj na shod povabijo adoratores. Shod bo najbrže po lurdskem romanju krog l.sept. Pri konferencah naj pa ima v vsaki dekaniji kak duhovnik govore, da razloži pravila in dolžnosti. 10. Naša jutranja molitev. Celsissimus razdeli med dekane uzorce za jutranjo molitev duhovnikov in razloži, kako je prišel do posameznih točk, ki je iz njih sestavljena ta jutranja 7* molitev. Jedro je: po Devici Mariji daruje duhovnik sebe in vse svoje delovanje božjemu Srcu Jezusovemu na razne Njegove presvete namene v smislu apostol-stva molitve. 11. Raznoterosti. a) Union. Dr. Vinko Gregorič: V naši deželi moramo bolj skrbeti za narodno gospodarstvo. Razvoj gospodarstva je razvoj bogastva. Kapital je potreben, a kapitalizmu velja naš boj. Tujci svoj kapital investirajo v razna podjetja. Tega se moramo oprostiti. Čas je sedaj ugoden. Hotelov, dobrih in na višini časa stoječih, primanjkuje. Pri razkosavanju zemljišč bi lahko pomagali kmetom s poštenim kupom in razprodavanjem. Užigalice bi lahko sami izdelovali. Dobiček bi ostal v domači deželi. — Društvo „Union“ bo pričelo z zidanjem hotela na površju okoli 5000 m2. Dvorana bo mnogo stala, a to mora plačati tujec. Prostor hotelov je ugoden, tujcev ne bo manjkalo. V hotelu bosta tudi sobi za duhovnike, da ondi odlože svojo prtljago, če pridejo v Ljubljano; dalje bo 100 sob za tujce, 9 stanovanj. Financielno vprašanje je še dovolj ugodno. Dobro bi pa bilo, ko bi denarni zavodi, društva sprejemali delnice in pomagali, da se denarno osvobodimo od tujcev. — Celsissimus: To podjetje podpiram, da bodo vsi dobri elementi imeli kako središče in zbirališče, kar je prevažno za Ljubljano in za vso našo organizacijo na deželi. Vzajemna zavarovalnica. — Kanonik Sušnik: Vzajemna zavarovalnica je pričela poslovati 1. avg. 1900. Letos je izšlo že poročilo. Ljudje so se družbe oprijeli, ker so jo priporočali Domoljub, Slovenec in Družinska pratika. Razvoj je ugoden; da, nepričakovano ugoden, če upoštevamo nasprotstvo od strani listov, agentov, denarnih zavodov. Težko je dobiti dobre uradnike. Sedanji so dovolj zanesljivi. Sedaj poslujejo 4 uradniki in 3 uradnice. Zavarovalnica je sprejela doslej 12.700 ponudb za poslopja in 1205 zvonov. Prebitek znaša 5000 K, ki gre v reservni zaklad, čistega dobička je 7510 K. V zvezi je z nižjeavstrijsko dež. zavarovalnico in ima zastopništvo te zavarovalnice za zavarovanje za življenje. Poverjenikov je nad 100. Pozavarovanje je tudi urejeno. Ob požarih plača naša 1/4 škode. Svetovati je, naj vsi duhovniki zavarujejo cerkve in župnišča. Za odpoved pri drugih zavarovalnicah ni treba skrbeti, ampak naj se le naznani želja vzajemni zavarovalnici. Dalje naj duhovniki podpirajo agente. Zvonovi delajo družbi škodo, ker jih ljudje preveč sami ubijejo. — Lavrenčič: Glede zavarovanja bi bilo treba ljudi poučiti. — Koblar: Zavarovanje naj se omeji na cerkve in župnišča. Pri zvonovih naj se spremeni določba, da bo družba plačala le polovico prelitja. — Gornik: Zastopniki naj bodo vselej zanesljivi, — Sušnik: Slučaji nezanesljivosti naj se naznanijo vodstvu oziroma kanoniku dr. Karlinu ali referentu. c) Rafaelovo društvo za izseljence. Dr. Janežič: Glede izseljevalnih družb imajo na Nemškem dobre postave. Na Avstrijskem je vlada zoper take postave, ki bi izseljevanje urejale, češ da se jih bo potem še več izselilo. Kljub temu izseljevanje narašča. Iz Kranjskega je gotovo 45.000 izseljencev. Na Belokranjskem jih je 20% vseh prebivaveev, manj na Gorenjskem, malo na Notranjskem. Ustanovilo se je po zgledu dunajskega Rafaelovega društva tudi društvo za Kranjsko. Od dunajskega odbora smo dobili informacije. Poslali smo nekoga kot potnika, da vso vožnjo poskusi in nabere skušenj. Ko se povrne, se otvori pisarna. Vsak izseljenec dobi karto. Na postajah čakajo agenti, ki jih pouče o nadaljnih korakih. Pouk izide kmalu. Oklic se bo po listih objavil. d) Dr. Krek. Kmetiška neodvisna stranka in društvo Prosveta. Liberalna stranka vidi delovanje naše stranke. Zato hoče sama tudi nekaj storiti in ljudstvo zase pridobiti. Pričeli so z devizo „kmet kmeta“. Nekaj emancipiranih kmetov je bilo pri nas. „Kmetovalec“ je to idejo nekaj časa širil in ji pridobil nekaj tal med kmeti. Javil se je tu tudi odpor proti drugim strankam, češ sami moramo delo v roke vzeti, ker vsi nič ne dosežejo. Ideja ne bo zamrla. Od naše strani je torej treba organizacijo nadaljevati. — Maza-rykovi učenci v Pragi so vsi evolucijonisti. Duh teh mladih dijakov se že nekaj let čuti tudi med nami. Vera je po njih mislih le strah. Ti ljudje vidijo, da liberalci nič ne store. Združili so se v klub. Imeli so predavanja že v Logatcu, v Dražgošah itd. V začetku imajo le praktična predavanja, pozneje pridejo druge stvari na vrsto — evolucionizem na kmetih. Ti možje so za sedaj sami zase, a postanejo lahko nevarni. Mogoče je celo, da bi jih duhovniki podpirali. Socialne demokrate imenujejo sebi najbližje. Hvaležni moramo biti razmeram, da imamo tako radikalen kmetiški program. Zasnovati se pa morajo predavanja o agrarnem vprašanju z ozirom na dom, deželo in državo. Govorili bi lahko poslanci in druge znane osebe, kurze naj bi imeli pa duhovniki. Ni treba mnogo poslušavcev, naj-inteligentniši pa naj bi se učili in ideje dalje širili. 31. Kako naj krščanska mati vzgaja svoje otroke. 20 sistematično razdeljenih načrtov o vzgoji (razdeljeno na pet let). Prvo leto. I. Govor. Družina. 1. Pomen družinskega življenja a) za blagostanje človeštva sploh ; a) b) za sv. cerkev ; b) c) za svetno družbo. c) (Aich, die hl. Familie und christliche Familie. Manz, Regensburg.) 2. Temelj zakona; a) njegov zakramentalni značaj; a) b) njegova svetost, čast in nerazvezljivost; b) c) njegove dolžnosti. c) (Ludwig, Die christliche Mutter, Kirchheim, Mainz.) II. govor. Osebe v družini: 1. Oče, a) njegov stan, njegovo dostojanstvo, čast, ki se mu mora izkazovati; b) njegove dolžnosti. 2. Mati, a) njeno stališče v družini, visoko dostojanstvo krščanske matere ; b) njene dolžnosti do moža — sloga, ljubezen ; c) njene dolžnosti do otrok, — kako velike so te dolžnosti. 3. Sorodniki, a) stari oče in stara mati — spoštovanje do njih, njih molitev, njih opomini; b) drugi sorodniki, — bratje in sestre; postrežnice, krstni botri — njih vpliv na vzgojo. (Ludwig. Die christliche Mutter. — A. S t o 1 z, Erziehungskunst. — Egger, Die christliche Mutter.) III. govor. Veliko delo vzgoje. A. Telesna vzgoja. 1. Splošno. Zdrava duša v zdravem telesu. a) Pomen telesne vzgoje za dušno, socijalno in versko življenje; b) namen telesne vzgoje. 2. Posebno. a) Pravila glede zraka, kakovost, množina, zračenje, toplota; b) pravila glede hrane in spanja; c) vzgoja organizma sploh; d) vzgoja posameznih čutov, kako jih krepiti in ohraniti. (Ludwig, Die christliche Mutter. — Baumgartner, Erziehungslehre, Herder, Freiburg im Breisgau.) frflcs Jtt(;r. I. S>ovtrnfl. Jic ftatmlic. 1. 33 e b e u t u 11 g b e § Familienlebens für bie 3öot)tfat)rt ber üftenfcfjett überhaupt; für bic t)cilige Rirdfc; für bic tucltlid)e ©efellfcfyaft. (91 id), Sie beitifle unb cbrifttirfie ftamiite. SUtans, DtegenSburg.) 2 ®ruitblageber@f)e: ifjr faframentaler Stjarafter; it)rc .fpeiligfeit, Würbe unb UnanftöSlidffeit; ihre ^fliditcu (ü u b n> i g, Sie djriftlidje äitutter. Sirdtfjeim, SDtainj.) II. 4'ortrafl. ^cvfottcu i« Her Familie. 1. T) er 33ater: a) fein 33eruf, feine Würbe, C£f)rfurd)t, bie man it)tn fd)iilbet; b) feine )ßflid)ten. 2. T> i e SQi u 11 e r; a) ifjrc Stellung itn £mufe, bie f)ol)c Würbe ber djrift» lid)en Butter; b) ibre sj3flid)t gegen beit (hatten, — @intrad)t, Siebe; c) it)re 33ftid)ten gegen bie Ri über, Öbröße biefer ^3f(id)ten. 3. T> i e 33 e r m a n b t e n; a) (Skoßüater unb (Mroffmutter — £>od)ad)tung üor ben«, felbeu, il)r @ebet, if)re Srmalpiungeu; b) anbere 33erluanbte, — @efd))oifter, Wärterinnen — Taufpaten — ifjr Slnteil au ber (Srjiefjnug.. (Subtuig, Sie rf)riftlic£)e äJlutter. — 9L Stotj, (Srjiefjmigšfunft, §erber, fSreiburg. — (Sgger, Sie cf)riftlicf)e 9Kutter) III. ^ortraß. 'Jas flroftc ÜSerf Dev (tfrjteljnitß. A. t'cililirfic (ftpclnnig 1. 3t II ge meines. Mens sana in corpore sano. a) 33ebeutung ber pfypfifdjeu (Srjiepnug für geiftigeS, fokales unb retigiöfeS Seben; b) ßmed ber pf)pftfd)en ©r^ietjuitg. 2. 93 e f o n b e r e §. a) ©runbfäfjc in tBejiepung auf bie Suft, Quantität, Qualität, 33entiIation, Temperatur ; b) (Sruubfä^e in äßegitg auf bie 93at)rung unb Sdjlaf; c) pflege bc§ Organismus überhaupt; d) (är^iebung ber einzelnen Sinne, Stärfuitg berfetben, 33ef)ütuug berfetben. (S n b lu i g , Sie d)riftlid)e tütutter. — 33 n u nt -gartner, ®rjief)ungž(ef)re, gerber, greiburg iöreibgou.) IV. govor. B. Duševna, posebno pa verska vzgoja. 1. Splošno (najpotrebnejše) o razvijanju spoznavanja in čutenja. 2. Dolžnost krščanske vzgoje: a) naravni in božji zakon; b) bistvo duše — medsebojno vplivanje duše in telesa; č) dostojanstvo duše — dostojanstvo človeka. (Baumgartner, Psychologie — Herder, Freiburg.) 3. Kakšna naj bo verska vzgoja: d) temelj — vera; b) vzgoja otroka pred rojstvom; č) vzgoja otroka po rojstvu, (krst — ime — godovni dan — očiščenje [vpeljevanje]). (Ludwig, Die christliche Mutter. — „Krone des häuslichen Glücks“. — A. Riffarth, M. Gladbach.) Drugo leto. I. govor. Posebna verska vzgoja. 1. Poduk v veri (prvi domači pouk): a) učite otroka prav zgodaj spoznavati Boga (prva beseda: oče, mati nebeški Oče, nebeška Mati); b) učite otroka božjih lastnosti - vsemogočnost, vsevednost, vsepričujočnost, dobroto; č) govorite pogosto o Jezusu in Mariji — o nebesih, svetnikih, angelih — posebno o angelu varhu. 2. Poduk v molitvi (prva domača pobožnost). a) Molite z otrokom vsak dan majhne molitvice; b) molite v stihih (v pesniški obliki) — pomen molitvic, razlaga ; c) molitev za starše. („Krone des häuslichen Glücks.“ — Egger, Die christliche Mutter.) II. govor. Nadaljna verska vzgoja. 1. Verska pobožnost v domači hiši: a) družinska molitev; b) poduk in vzgled za začetni verski in nravni nauk — dobro in hudo; č) strah božji v družini; d) verski prazniki, božič, velikanoč itd. 2. Verska pobožnost izven domače hiše. a) Obiskovanje cerkve; b) obiskovanje službe božje; c) obiskovanje sosedov — (vedenje, govorjenje — nadzorstvo). (Ludwig, Die christliche Mutter. — „Krone des häuslichen Glücks.“) IV. 'Hovtrng. B. 'VliUjifdjc, (jciftiflc (vr',ic()UH!i, bcfonDns rcliniöfc «rycOuiui. 1. Hgemeine§-(bei 3 nottu enb igfte) über bic Gilbung b c § @rfcnntni8< n n b & e f ii I) 13 b e r nt ß -g c it §. 2. I i d) t ber religiöfeit @ r j i e f) u n g. a) Üiaturgcfeft imb göttliches ©efe£; b) Sefen ber Seele — 3Bed)feliuirfnug 3iuifd)cn Seit» uub Seele; c) SBiirbe ber Seele — SiMirbe bc3 ü)icnfd)ctt. (SB a u m g ar t ner, ^ujdjotogic — gerber, greibtirg.) 3. 9t rt u n b Seife bev veligiöfen @rsicf)iutg. a) ©runblagc — Religion; b) (Srjtetyitng bes> ÄinbeS toor ber ©ebnrt; c) ©rjief)ung bes iiiitbcš uad) ber ©eburt, (£aufe — SRanie — 9žameiižtag — ?(it3fegituug) (Su bmig, $ie djriftlidje Söiutter — „ffirone bc§ I)ÜH01id)en©liicf"." — 9t. SRiffartfy, 9)t. ©labbad).) .Bnn’ües §aljr. I. Vortrag. «jiccicllc rcligiöfc ($v}ic(juiiß. 1. Uit teno ei fu u g in ber Religion (erfter 1) či u ž l i d) c r Hute r r i d) t.| a) ßet)rt basi Jtiub red)t früf) ©ott feitiicit lerfteS Sort: Sßater, SKutter — .pimmetebater, ^iiiunelSmiitter); b) leljrt e§ ©otteš @igenfd)aften — ?((liuad)t, ©üte, ?(!( luiffenfjeit, Mgegeiiluatt; c) rebet oft t»oit $efu3 uub SOiaria — .stimmet, .^eilige, (Singel — gaitj befoitberš Sdjit^engel. 2. Unternjeifimg im ©ebet (erfte .paus« n u b a d) t.) a) Öete tiiglid) flehte ©ebete mit bem ftinbe; b) ©ebete in Werfen — Siitit ber ©ebete, Srfläruitg; c) ©ebet für bic Qslteru. („Krone be§ pužticfjeit ©tiidš". — ©labbad). — Egger, ®ic d)rift(id)e SDlutter.) II. 4'ovtvag. Weitere rcligtöfc <$r$tr()uttg. 1. ÜieligioitiSübuHg im .p aufe. a) 8'amilieitgebet; b) ^efyre uub Seifpiel für bie Anfänge bes ©lanbeitS uub ©ittenlefjre — ©nt itnb ; c) ©otte§furd)t iu ber Familie; d) religiöfe $efte, 3Beit)itad)tcii, Ofteni :c. 2. SR e li g t o n 8 ii b u n g a ii fj e r b e nt £> a u f e. a) öefitd) bež ©otteSljctufcS; b) 33efud) beö ©otteSbienfteS; c) 33efud) ber ‘D'Mjbartjänfer — (ŠBcneljmett, Sfebeit, — 9(nffid)t.) (S u b io i g , ®ie djriftlidje SWutter — „Sfroite bc3 tjäuäticijeii ©lüde".) III. govor. Vzgojevalna sredstva. 1. Vzgojevalna sredstva v širjem pomenu: a) molitev; b) zgled; c) pouk — zapoved in prepoved (jasna, določna, kratka, brez izjeme [za vse]; ne-preklicljiva - enkrat dana velja. — Pokorščina. (A. Stolz, Erziehungskunst. — Ludwig, Die christliche Mutter. — Baumgartner, Erziehungslehre.) III. i*ovtvafl. 3iid)tmtttel. 1. $ u d) t m i 11 e l i m weiteren © i n u c. a) ®ebot; b) Veifpiel; c) ^Belehrung — ®ebot unb Verbot (flar, £> e ft i m nt t, furj, aučnaljmžlož [füralle], unmib erruflich) — einmal gegeben gelten fie. — ©eborfam. - (9(. © t o l j, @rjiel)img$fuiift. — £ u b h> i g , ®if d)rtftlid)e 2Jiutter. — 33 a it m fl a v t n c r , ßr* jtefjungšleljre.) IV. govor. Vzgojevalna sredstva v ožjem pomenu. 1. Plačilo — objekt. a) Pohvala; b) dovoljenje kakega razvedrila; c) darila — hvaležnost. 2. Kazen; — objekt; — pravična — zmerna, resna, premišljena. a) Oraja (opomin, svarjenje, žuganje); b) prepoved razvedrila; c) telesna kazen. 3. Nadzorovanje — objekt —(občevanje, knjige, podobe, igre, kopanje.) a) Potrebno; b) dvojni namen — negativno in pozitivno: zabraniti hudo, bodriti k dobremu; c) natančno, a ne malenkostno in pedantično. (Ludwig, Die christliche Mutter. — „Krone des häuslichen Glücks“. — Alb. Stolz, Erziehungskunst. — Baumgartner. Erziehungslehre.) IV. Hortrag. tut engeren «iitne. 1. 23elot)nnng, — bereit Objeft. a) Sob; b) ©eftäljrung tion Vergnügungen; c) ©rteilnng uoit ©efdjenfen. — ®anfbarfeit. 2. SB e ft r a f ii ng, — bereu Objeft — gerecht mit aß, mit ©ntft, mit Überlegung. a) Jabel ((Srntafynung, Tarnung, Drohung); b) K'ntjiet)uug toon Vergnügungen; c) förderliche (Strafe. 3. öcauffidjtigung — bereu Objeft — (Um» gang, Seftiire, Silber, ©pielpläge, SBabepläfcei: a) notroenbig; b) boppelter 3lüetf — negatio unb pofitit»: Vergütung beS SBöfen, ?lneiferung pm ®uteit; c) genau, bod) nid)t p fleiulich unb pebautifd) (S u b to i g , bie cfjriftltdje fflhitter. — „Ärotte beS Ijčiužlidjen ©liicfö. — 91. © t o t j, ©rjiefjungž« funft. — Baumgartner, ©rjieljungälefyre. Tretje leto. I. govor. Šola. 1. Dolžnost staršev, otroke v šolo pošiljati. a) To zahteva časna sreča otrok; b) to zahteva dušna sreča otrok; c) to zahteva ljubezen, čast, ponos staršev. „Qui docet filium suum, laudabitur in illo1'. Sir. 30, 3. 2. Sodelovanje s šolo. a) Vspodbujaj otroke k učenju; b) daj jim potrebni čas za učenje in za razvedrilo; c) strinjaj se z ukrepi katehetovimi in učiteljevimi; d) delovanje zoper šolo in njene slabe posledice — nevednost, lenoba, surovost itd. (Ludwig, Die christliche Mutter. — Egger, die christliche Mutter, Benziger, Einsiedeln.) drittes I. Hortvflfl. tie Srfjulc. 1. Verpflichtung b c r & 11 c r u, bie St i ti b e r in bie @d)ule 5u fdjicfeit. a) @3 tierpflid)tet bas jeitlidje 26of)l ber Äinber; b) ež ücrpflid)tet ba§ Seelenheil ber ftiitber; c) e# tierpflichtet bie elterlid)e Siebe, ber elterlidje Stolj. „ Oui docet filium suum, laudabitur in illo“. Sir. 30, 2. 2. üDiitmirf ung mit ber S d) 11 le. a) Inhalten pm Semen; b) Überlaffung ber nötigen B0'1 Sum Semen unb pr ©r{)oluug; c) 9lnerfennuug ber ?lnorbnungen ber ®eiftlid)en unb Sehrer; d) ©egeulpirfuug gegen bie @d)ule unb bereu nad)teilige folgen — Ignoranten, Trägheit, Frechheit «• (Sub mig, $ie d)rift(idjc SRutter. — (S g g er, 3>if cf)riftlirf)c SKutter, Šcnjigev, ©infiebeln.) II. govor. Vest otrokova. 1. Razločevanje ni e d dobrim in hudim. a) Božje zapovedi | b) cerkvene zapovedi j 'astn' zgled; c) resnični strah božji — Bog bolj studi in sovraži hudo kot ljudje. 2. Prva sv. spoved — važnost. a) Spovedni nauk; b) dan prve spovedi; c) po spovedi. („Krone des häuslichen Glücks.“) III. govor. Vzgojitev značaja. Vzgoja mora biti osebna (individuelna); ozirati se je treba 1. na spol. a) deček (počasno razvijanje, a bolj močno, bolj za javnost); b) deklica (hitro razvijanje, a bolj malenkostno — domišljija velika — bolj za domače življenje); c) pravila za vzgojo obeh spolov. 2. Na prirojenost in nrav. a) Sanguinična nrav; b) kolerična nrav; c) melanholična nrav ; d) flegmatična nrav. Pospešuj nravske čednosti, deluj zoper nravske napake; različni disciplinarni pripomočki. 3. Na nadarjenost in zmožnost. a) Dobro nadarjeni otrok; b) slabo nadarjeni otrok. (Baumgartner, Psychologie. — Bau m-g a r t n e r , Erziehungslehre.) IV. govor. Prvo sv. obhajilo. 1. Priprava. a) Važnost priprave (vera, spolnjevanje zapovedi, poznejše prejemanje sv. zakramentov); b) opominjanje k učenju, obiskavanje cerkve, molitev — molitev materina. 2. Dan sv. obhajila: a) Dan sreče in veselja za otroka; b) dan sreče in veselja za družino. 3. Dnevi po sv. obhajilu. a) Spolnjevanje dobrih sklepov; b) varuj se hudega. (Ludwig, Die christliche Mutter.) II. $ortvnß. Tnš Wcluiijcn Deš fliitöes. 1. Untertreibung jttnfdjeu „©ut uub 93tfe>". a) ©cbote ©otteš | bi ftirdjeugebote I c*9cne-’ ©eifpiel. c) nmbvc ©ottežfnrdjt — ©ott t>erabfd)eut uub ftraft ba? 33öfe me()r, a(3 'Dienfdjen 2. ® i c c r ft e 33 c i d) t — Si d) t i g! c i t. a) 23eid)tunterrid)t; b) bcr Tag bcr S3cid)tc; c) itad) bcr 23cid)t i „S'rotte bež fjiingtidjeii ©liidš.") III. 'Hortvng. (*qiefiuitg ctuc* (s*l)nvnftev2>. ®ie ©rjietyung tnufj cine inbitnbuelle fein, alfo $Riut' fid)tua()iue 1. 91 u f b a 3 ® c f d) l c d) t. a) ftnabc ((Sutivicflung (augfam, aber intcnfto — mcbr für bas öffentliche Sebeit); b) Üiäbdjen (@utwicfluitg rafd), aber iuc()r f(eiitlid) — ^>()autafic grofi - mefjr für baš häuSlidjc Sebcn); c) ©nutbfä|3c für @rgief)uug beiber ®efd)led)tcr. 2. *nf baä Naturell uub Temperament • a) £>a§ fanguinifd)c Temperament; b) ba§ d)o(erifd)c Temperament; c) baš mcfaud)oli|d)c Temperament; d) bas pl)Icgmatijd)c Temperament 5-örberung ber Tcmperameutštngeubcu, ©utgegcnnnrfcu gegen Temperamcut^fefilcr — uerfd)icbcue T)i$cipliuar^ mittel. 3 s?l n f b i e 91n lagen uub Talent c a) Das talentvolle Äittb; b) baš taleutfd)u?ad)e iiiitb. ('B n u m g a c t n e r , 'JJfiicfjoIogic — uub 'B n n m * d a r t li e r, Srjietjunflžtc^re.) IV. 'Hortvng. tif evfte Ijl. Mommiitiioii. 1. 23 o r ber ci tu u g 3jei t. a) SSidjtigfeit berfelbeu (©laubc, ^altnng ber ©ebote, fpätercr Saframentencmpfang); bi ?lul)alten junt Semen, Sirdjenbcfud), ©ebet — ©cbet bcr SOhitter. 2. 35 e r $ o m nt u u i o n t a g. a) Tag bež Scgcuš uub bcr 3-rcube für baš Siub; b) Tag beš ©egeuS uub ber 3’reube für bie f^antilie. 3. Tage nad) ber l)eiligen Kommunion. a) ®rl)altuug ber guten 33orfii^c; b) ^eruljaltuug beš Söfcn. (i.1 u b tu i fl, bie cijiifttidje SKutter.) Četrto leto. I. govor. Gojitev sv. čednosti. 1. Čistost. a) Ohranjuj in pomnožuj sramežljivost — važno — (že pri otroku), obleka, hrana; b) previdnost v govorjenju in obnašanju — lastni zgled — knjige - podobe; c) ležišče po spolu ločenih otrok; d) ljubezen in češčenje Brezmadežne — angelj varuh — sv. Alojzij. (Clericus, Zehn Gebote katholischer Kindererziehung;, Kirchheim, Mainz. „Krone des häuslichen Glücks. - A 1 b. S t o 1 z , Erziehungskunst.) II. govor. Zmernost. a) Draženje požrešnosti (sladkosnednost); b) nezmerno — hlastno uživanje jedi in pijače; c) denar za sladkarije; d) upijanljive, žgane pijače. („Krone des häuslichen Glücks.“) III. govor. Odkritost, poštenost, ljubezen do bližnjega. 1. Odkritost. a) Bodi vedno prav odkritosrčen do otroka; b) ne dajaj povoda za laž; c) malo laž grajaj vsakokrat, veliko kaznuj; d) prizadevaj si, da otrok pogrešek prizna. 2. Poštenost. a) Bodi sam pošten in zvest; b) ne dajaj priložnosti za tatvino, ne vodi sam k tatvini; c) vsako tatvino kaznuj; vkradena reč naj se vrne. 3. Ljubezen do bližnjega. a) Zatiraj nevoljo in zavist; b) varuj se krega in prepira (zgled); c) zabrani jezo in maščevanje. (■„Krone des häuslichen Glücks“ — Clericus, ZeliH Gebote katholischer Kindererziehung) IV. govor. 4. Pridnost in ljubezen do reda. 1. Pridnost. a) Nevarnost lenobe; b) slabe posledice lenobe; c) korist delavnosti in pridnosti; d) odloči že m a 1 im — zlasti pa odraslim primerno opravilo. 2. Ljubezen do reda. a) Snažnost (posebno pri deklicah); b) točnost. („Krone des häuslichen Glücks.“ A Stolz, Erziehungskunst.) Viertes 3a()r. I. Porträt). 1. 4'flcflc ber Xngcitbcit. 1. ©djamfyaftigfeit. a) 'Kadjerfjaltuug mtb Stärfung beš Schamgefühle* — VMd)tigfeit (fdjon beim Äiube) ttleibung — Währung; b) Vorftcht im Weben unb Söcnc^nten — eigenes Veifpiel — Siidjer — Silber; c) Trennung ber ©efchledjtcr jur Sdflajgeit; d) Siebe unb Verehrung ber Immaculata — Sdfuhengel — St 9lloiftn3. (E 1 e r i c u * , $el)n ®ebote Jatfjol. Kinbcrerjieliung. Kircpeim, SPiains- — „Krone bež pužlidjett ©liicfž." — 91. 2 t o I ä, Ei^tcbitngžfunft) II. Vortrag. 2. UJiäßigffit. a) Weisung ber ©aumeuluft (Wafcheit); b) Unmäßiges — gieriges ©eniegen non Steife unb Traut; c) ©elb für Wafdpixrf; d) Verabreichung alto()olifd)cr ©etränfe. („Krone bež pužlirben ©liicfž".) III. Vortrng. 4. Cneuljcit, Wcblidifcit, Wärfiftcnliebe. 1. O f f c n f) e i t. a) Sei immer roatjr unb aufrichtig gegen bas Hiub; b) gib nie üfulaj) jnr Siigc; c) and) fleiuc Siigett nid)t ohne Wiige, grobe nicht ohne Strafe; d) ©rftrebe bas aufrichtige Vefcunen ber 5cf)ler. 2. W e b l i d) f e i t. a) Sei felbj't reblid) unb chrlid); b) gib nicht ©elegeuheit unb führe nidtt in Verfud)tuig gunt Stehlen; c) Veftrafe jebeu Tiebftahl unb bringe auf VMebererftattung 3. W ä d) ft e n l i e b e a) lluterbrüdung üoit SDfijjguuft unb Weib; b) Verhütung tooit Qaut unb Streit (Veifpiel I; c) lluterbrüdung non £afj unb Wad)fud)t. („Krone bež pužlidjen ©liicfž." — El eri eu S, Uep ©ebote fatplifcber Kinbcrcr^iebung.) IV. Vortrag. 4. ftlciß nub Cvbtnutgsliebe. L 1 e i f?. a) ©efahrett bes SMjjiggaitgcS; b) Schlimme folgen beSfelbeu; c) Wu^eit ber Tätigfeit unb tHrbeitfamfeit; d) ©ib fd)ou ben S le in en — befoubers aber beu ©röfjeren h a f f e n b c Vefdjäftigung 2. Orb nun g § liebe. a) Weiulidjteit ibefonberS fiir Wtäbdjen); b) ^ünftlidjeit. („Krone bež pužlicpti ©liictž." — 91I b. 2 tol j, Erjiepngžfunft.) Peto leto. I. govor. Otroci kot posli. 1. Ne otroka pošiljati predaleč od rojstne hiše. a) Zato, da ga mati lahko obišče (materino obličje, materina beseda); b) zato, da otrok lažje večkrat domov pride (udanost — odvisnost). 2. Le h katoliškim družinam, katere a) svojo vero tudi v dejanju kažejo; b) dajo poslom čas, da morejo opraviti svoje verske dolžnosti. 3. Ne glej toliko na dobro plačilo, ampak bolj na velike nevarnosti a) za sv. vero; b) za nravnost; c) za dušno zveličanje. (L u d w i g, die christliche Mutter. — Clericus, Zehn Gebote katholischer Kindererziehung. — A. Stolz, Erziehungskunst.) II. govor. Nevarnosti za odraslo mladino. 1. Obiskavanje gostiln. a) Uničuje blagostanje družine; nepotrebni stroški; tatvina in izmikanje; razdruženje družinskih vezi. b) uničuje zdravje in življenje: nezmernost, ponočevanje, prepiri in poboji. c) nevarnosti za dušno zveličanje: pogovori zoper duhovnike in druge ljudi, surovost — neolikanost, nečistost. d) Kdaj dovoljeno — kdaj ne. 2. Ples. a) nevarnosti in priložnosti pri plesih: mesenost (čutnost) — lahkomiselnost, pogovori, pogledi, dejanja, vračanje domov. b) odstranitev nevarnosti ali vsaj zmanjšanje: dobra društva — Marijine družbe, nikoli brez nadzorstva, zmerno uživanje pijače, o pravem času domov in pod nadzorstvom. (Ludwig, Die christliche Mutter. — Egger, Die christliche Mutter.) III. govor. Poklic. 1. Bog odloči poklic, ne človek, ne oče, ne mati. fünftes I. 'ilovtvufl. Sic Minöcv nlö tietiftbotcn. 1. (Sntferuung Dom elterlichen |jaitfe uicfyt ä n it? e i t. a) Damit bie ÜJiuttev ba§ Äinb befudjeu faitu (9)?utter antlifc, SDiutteriuort); b) bamit baž Sinb öfter in ba$ elterliche 4>au$ fontmt (9lnl)änglid)fcit — 2tbl)äugigfeit.) 2. u v bei f a 11) o (i f d) c it $ c r r) d) a f t c n, b i c a) iljre iMigioit felbft praftifd) auöilben; b) beit SDienftboteu 3eit l^ffcu 311m roligiöfen Sebeit. 3. @ief) uidjt f0 fefjr auf grofjeit 2ol)ii, i 011 b c r n m e t) r auf b i e großen ©efafjren a) für bie Religion; b) für bie ®ittlid)feit; c) für ba§ Seeteufyeit. (S11 b tu i g, Die djriftlidje SWuttev. — 6 t e v i c u 8, 3et)ii ©ebote fat[)olifd)er Sinbererjieljttng. —■ 9U b. © t o I}, (Srflieijungžfunft.) II. 'Hovtvnft. Wcfnljrcn fiiv Die veifeve ^urciiH. 1. 28} i r 18 f) a u 3 b e f u d) a) ruiniert beu 5ß3of)lftanb ber Familie; uuuüfce Ausgaben; £>icb|taf)( unb Uuterfdjfaguug; Söfnug ber <$aniilienbanbc. b) ruiniert ©cfunbfjeit unb üeben: Unmäfjigfeit, 9}adjtfd)tt>ärnierci, ©treitigfeiteu unb <$d)lägereieu. c) ©efafyren für baš ©eeleul)eif: Weben über Äirdfye, ^riefter unb 9iebenmeufd)en, Wofjfjeit unb ©emeiuljeit, Uujudjt. d) Sßanu ertaubt — manu uid)t. 2. J a u 3: a) ®efal)reu uub ®elegenl)eitcu bei bemfelbeu @iunlid)!eit — ßeicfjtfinn, ®etyräd)e, 33Iide, ^anbfungen, .'peimmeg. b) .'pebuug ber ®cfa()ren ober n>enigften§ bereu $5eriugernug: gute Vereine — 3JZariauifd)e Kongregation, nie ofjue 9lufjtdjt, mäßiger ©ennjj Don ©etränfeu, pr rechten $eit unb unter 9(uffid)t nad) fmufe. (£ u b lu i g , Sic cftriftlidjc 9Rutter. — © g g 0 r , $ie d)riftlid)e ŠKutter.) III. $ortr c r b c *■ a b f i d) t i g t c 11 @ l) c 3 u ttubcrfe&eu: a) t>erf)iubcrnb; b) abratcub ; c) 3tt>ang ^arT nie fein (nid)t ju einer beftimmten ^ßerfon jtmugen, nid)t ttoit einer ^ßerfon abgulaffen). ß. Jrauuug unb SErauungžtag — nad) bein fe Ibcn. (Sitbtnig, 3)io djriftfidje 'JJhitter. — 9(. Stolu, (SrjietjiingSfimft.) NB. Snovi za izvršitev gori označenih načrtov se dobi obilno v različnih virih, ki so bili že večkrat navedeni pri posameznih oddelkih; vsi ti viri so priporočila vredni; radi pregleda naj bodo tukaj še enkrat natančno omenjeni: 1. 91 id) 5 ra 115 §., $ie fjeitige gatnilic Don Siajarettj unb bie cfjriftlidje gomilic, 'JJJauj, SRegenSbiirg. 3 M 2. 58 a u m ga r t n e c $einx., Seitfaben ber (SrjieljungStefyre, §erber, g-reiburg im SkeiSgau. 3. SBoumgartncr ijjeinr., i|Sjt)d)ologic ober Seeletiletjre, gerber, greibttrg im šBreičgau. 4. (£tericuš g r i e b r., 3et)ii Ütebote fatljolijtfier Knibererjieljung, ftirdjfjeim, Slfainj. 150 M 5. Egger Stuguftin (93ijd)of 0011 St. ©allen), $ic djrifttidjc SOluttcr, ©ensiger & (£0, CSinfiebetn. 150 M. 6. „Krone bež {jSušttdjen @(iicfž", tjeraužgegebeii bon einer Stomntijfion be§ Skrbnnbež „9Irbeiterl»of)l". Gering »011 91. Stiffartl), 9)1. ©tabbad). 0 75 M. 7. S11 b 10 i g 9Ji., ®ie djrifttidjc ®(utter, gr. Stirdjtjeini, 9Kainj. 3 M. K. .S to (j 911 b n n , @rj(ict)imgžfunft, Jperbcr, greiburg im SBreižgau. 3 M. 32. Določbe in pojasnila. Na shodu gg. dekanov se je marsikaj lepega in koristnega prerešetavalo, kakor se vidi iz zapisnika. O tej priliki in tudi poprej so se stavila vprašanja o nekaterih sinodalnih določbah. Da vsem gospodom ustrežem, naj tukaj skupno odgovorim. 1. Vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa- Zapisnik o dotičnem razgovoru na shodu gospodov dekanov pojasnjuje, kaj se namerava. Izpostavilo se bode presv. Rešnje Telo vsak dan tekom vsakega leta v kaki župnijski ali drugi cerkvi naše škofije. Tudi samostani, moški in ženski, bodo veselo in goreče sodelovali. Tej številki „Škofijskega lista“ je priložen načrt, kako naj bi se razne cerkve vrstile. Vodilna misel za razpored je v zapisniku povedana. Na shodih sodalitatis naj se priobčijo želje raznih dekanij in župnij; kolikor mogoče se bode na nje oziralo. Vsaj do k o n ca a v g u s t a naj se dotične želje sem priobčijo, da morem pravočasno izdati zapoved in pojasnilo. Začelo se bo češčenje v spomin petdesetletnega jubileja proclamati dogmatis de immaculata conceptione b. Virginis Mariae 8. decembra, in sicer prav slovesno v stolni cerkvi. 2. Vzgoja dobrih mater. Ako hočemo mladino dobro vzgojiti, moramo poskrbeti, da bodo matere vzgojno podučene. Dotična sinodalna določba (Synodus tit. 11. cap. 11. §. 2. št. 17. str. 12) se dozdeva pretežka. To sem čutil, zato sem dodal besedico „ubi facile“. Vendar se pa iz besede „obsecramus“ vidi, kako močno želim, da se določba točno izvede. Hotel sem pa gg. duhovnikom delo olajšati in poskrbeti, da bode pouk sistematičen in celoten. Svoje ideje sem razložil veleč, o o. cistercijanom in jih prosil, naj mi načrt izdelajo. Delo se je veleč. o. Lavrenciju jako posrečilo, kakor razvidite iz zapisnika. Tvarina se sistematično razvija in vsak govor ima obilo krasne snovi. Poskrbel sem, da dotično tvarino obsežnejše obdelano o pravem času prinese „duhovni Pastir“. Prvi govor bo ponatisnjen v številki za mesec julij. Gospode župnike prosim, da se za poučni govor prav točno pripravijo. Naj bi se na shodih sodalitatis dotična tvarina prerešetavala in okolnostim in potrebam primerno obdelala. K govorom naj prihajajo vse zakonske žene, p osebno nujno naj se povabijo mlajše žene, vsaj one prvih pet let po poroki, da slišijo ves potrebni nauk. Skličejo naj se vsekako štirikrat na leto, in sicer, ako ni mogoče ali ako ni umestno kvaterni teden, naj se skličejo na praznik sv. Ane in na kak sopraznik Matere Božje, saj te dneve matere rade v cerkev pridejo. Ako se bote p. t. gospodje dobro pripravili, prav nične dvomim, da bodo na svoj stanovski pouk matere prav rade prihitele. 3. Portio canonica. Ker imajo gg. dekani pri potrebnih vizitacijah ne le mnogo truda, ampak tudi dosti stroškov, naj se vsakemu dekanu stroški povrnejo in zato iz cerkvene blagajne plača po 10 K. Tudi gg. arhidijakonom naj se povrnejo stroški. Vsak p. t. gospod dekan, katerega župnija je ob železnici, naj da iz cerkvene blagajne p. t. gospodu arhidijakonu po 10 K; oni pa, katerega župnija je od železnice oddaljena (Semič, Vipava, Idrija, Žužemberk itd.) po 20 K. 4. Proti alkoholu. Vse gospode opozorim na družbo treznosti (Škof. Ust 1904, str. 31., 32., 33.). Vpisovalne pole in sprejemne podobice bodo dotiskane prav kmalu. Prosim instanter, instantius et instantissime: zavzemite se za to prevažno delo duhovnega pastirovanja, ravnajte se po navodilih sinode (Synodus tit. 111. cap. VI. str. 85 do 88). Naslonite družbo treznosti na Marijine družbe in na tretji red. Nagibajte posebno mladeniče, ki ravno iz šole izstopijo, da se vpišejo in obljubo store. Pomagajo naj Vam dobri očetje, posebno matere insestre. Vi in starši vzbujajte koj malim otrokom gnus in stud nad žganjem in sploh nad nezmernostjo. Pomagala bode tudi veleslavna c. kr. deželna vlada, ki je jako koristne naredbe izdala podrejenim organom (Škof. list 1904, str. 51 in 52). Posebno pa molite in zopet molite! Postopanje podobno onemu v Idriji bi morda še marsikje pomagalo. Neki trgovec mi je rekel: naj bi po večjih vaseh kak zanesljiv kmet poskrbel za pravo vino in ga po najnižji ceni prodajal v zaprtih steklenicah na dom. Podoben način je v Ljubljani prav mnogo koristil. Naj se poskusi: dobro in prav dober kup vino prodano na dom bi izpodbilo žganje in nevarno dolgo posedanje po krčmah. Dotičnemu kmečkemu prodajalcu bi ne bilo treba nobene posebne sobe, nobenega posebnega posla, domači ljudje bi mogli vse opraviti. Poskusite! 5. Misijoni. O tej točki se ni dosti govorilo. Naj zadosti, ako opozorim na dotične sinodalne odredbe (Synodus tit. 111. cap. V. §. 8. str. 84). 6 Evharistični shod. O tem se bodemo dogovorili z jugoslovanskimi škofi, ter določili čas in točen program. Shoda se že sedaj veselim. Upam, da bo veličastna manifestacija žive in neomahljive naše vere v osebno pričujočnost Gospoda našega Jezusa Kristusa v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa. Prosim, pri sv. maši se spominjajte tega dela in molite za obilen blagoslov. 7. Mašno vino Gospod dekan vipavski mi je poslal nastopni predlog: „Prečastiti knezoškofijski ordinariat naj blagovoli ukazati, da si morajo cerkvena predstojništva oskrbeti mašno vino edino in izključno le od popolnoma zanesljivih in verodostojnih producentov in društev. Zanesljivim in verodostojnim producentom in društvom se prištevajo : 1. duhovniki, kateri imajo lastne ali prebendne vinograde, napravljajo vino iz grozdja pod svojim nadzorstvom, in je imajo hranjeno v domači kleti in pod svojim nadzorstvom. 2. duhovniki v vinorodnih krajih, kateri dobivajo biro v grozdju in ravnajo, kakor je rečeno bilo pod štev. 1. 3. društva, katerim člani oddajajo suho grozdje, in so pod strogim nadzorstvom veščega duhovnika. Odsvetovano, pa tudi naravnost prepovedano je, rabiti za sv. maše vino a) kupljeno od krčmarjev, vinotržcev, agentov, naj si bodo še tako pošteni; b) kupljeno od duhovnikov, kateri dobivajo v biro mošt, a ne grozdja ; c) kupljeno sploh od laikov producentov (exceptis excipiendis); d) kupljeno od društev, katera niso pod nadzorstvom veščega duhovnika, in od svojih članov dobivajo vino a ne grozdja. Zglasijo naj se oni duhovniki in ona društva, kateri žele pečati se s prodajanjem mašnega vina; a cerkvena predstojništva naj se obvežejo, kupovati mašno vino izključno le od priporočenih duhovnikov in društev. Kmetijsko društvo v Vipavi je pod strogim nadzorstvom dekana vipavskega, in dobiva le suho grozdje od svojih članov, ter rado postreže z absolutno ga-rantovanim mašnim vinom. Le želeti je, da bi se ustanovila tudi v dolenjskih vinorodnih krajih enaka društva. Utemeljujejo se predstoječi predlogi in nasveti z naslednjimi razlogi: Kmetijsko društvo v Vipavi razpošilja mašno vino na Dolenje in Gorenje Avstrijsko, na Koroško, Vor-arlberško, na Češko, Moravsko, v Galicijo itd. Imam mnogo pisem na razpolago, v katerih tožijo vestni duhovniki, da je tudi v vinorodnih krajih silno težko, skoraj nemogoče, dobiti naravno vino, vinum de vite, in da je žalibog veliko sv. maš neveljavnih propter defectum materiae. Živim in delujem vže nad trideset let v vinorodnih krajih ; ukvarjati se moram tudi z obdelovanjem vinogradov in s kletarstvom. Prepričan pa sem, da pride od leta do leta manj pristnega vina v kupčijo, in da se prodaja kupcem večinoma petiotizirano, galizirano ali še celo umetno napravljeno vino — Kunstwein, da pa tudi duhovniki dobivajo za biro tako brozgo. Pripovedovali so mi istrijski duhovniki, da tudi po lstriji se le malo naravnega-pristnega vina nahaja; a tudi po Dolenjskem razširja se od leta do leta multi-pliciranje vina. Česar pa producenti ne store, no, to nadomestijo spretni krčmarji in veletržci. Razvidno je, da se postavi duhovnik v največjo nevarnost, da so sv. maše neveljavne propter defectum materiae, ako si oskrbi mašno vino od nezanesljivih oseb ali društev. Knezo-nadškofijski ordinariat na Dunaju je naredil začetkom tek. leta potrebne korake, da bo imel na razpolago naravno vino in dopisal je v rečeni zadevi tudi kmetijskemu društvu v Vipavi. Iz naštetih razlogov je jasno, da je zgoraj označeni predlog stvaren in tehten, in da se bodo preprečile mnoge nevarnosti za neveljavnost sv. maš, ako se predlog sprejme in nasvetovano postopanje natančno in vestno zvršuje.“ Ker se dandanes zares mnogo nepristnega vina prodaja, in ker moramo za daritev svete maše imeti vinum de vite, 1. naročam prav resno vsem p. t. gospodom duhovnikom, da se pri kupovanju mašnega vina ravnajo po zgoraj načrtanih navodilih, 2. pohvalim in priporočim vipavsko kmetijsko društvo kot zanesljivo, pri katerem se more kupovati vino namenjeno za sv. maše, in 3. poživljam gospode duhovnike na Dolenjskem in Belokranjskem, naj se dogovore o načinu, kako bi se tudi od tam moglo dobiti pristno vino za daritev sv. maše. Dodam še to, da treba istotako skrbeti za pravo pšenično moko, ker se v trgovini tudi moka kvari in z drugimi tvarinami meša; naj torej vsak gospod župnik dobro premisli, kje se dobiva prava pšenična moka in kupovanje naj se ne prepušča Cerkvenikom. 8. Dvomi. Predložili so se mi nastopni dvomi: 1. Ozir pridržanih grehov: 1. Je li casus reservatus, če kdo lastno posestvo zažge iz namena, da bi se mu izplačala zavarovalnina? 2. Ali je pri incestu cum consanguineis treba, da se stori peccatum in genere suo completum? 3. Vsem spovednikom je dovoljeno, odvezovati od škofijskih pridržajev tempore confessionis paschalis et quidem ultimis tribus hebdomadibus. Ali so to zadnji trije tedni velikonočne dobe v liturgičnem smislu, ali zadnji trije tedni onega časa, v katerem je spoved opraviti vsled cerkvene zapovedi? 4. Nekateri spovedniki so že prej dobili oblast, odvezovati od naših škofijskih pridržajev; ali to po-oblaščenje velja tudi za sedanje reservate? Odgovor: Ad 1. Affirmative. — Ad 2. Affirmative. — Ad 3. ad primam partem negative, ad secundam affirmative. — Ad 4. Affirmative. II. Ozir dekanom podeljenih oblasti: 1. Prepuščena je dekanom oblast restituendi jus petendi debitum conjugale. Na kak način naj vračajo to zgubljeno pravico? 2. Dana je dekanom oblast dispensandi a bannis in periculo mortis, pa dispensandi ab una promulgatione nuptiarum. Se je li v teh zadevah obračati vedno le do dekanov, ali pa je župnikom prosto, si spregleda izprositi pri škofijstvu ali pri dekanu ? 3. Ali naj spregleda od enega oklica pri dekanu prosita zaročenca, ali v njih imenu župnik; in naj se to zgodi ustno ali pismeno? 4. Ali smejo dekani ono, kar se njim dovoljuje, prepuščati tudi drugim? Odgovor: Ad 1. Facultas non conceditur nisi pro foro interno. — Ad 2. Ad primam partem negative, ad secundam affirmative. — Ad 3. Petitio fiat per parochum et quidem scriptotenus. — Ad 4. Negative. 9. O župnijskem izpitu O župnijskem izpitu se je razpravljalo pri sinodi, dotične določbe so v knjigi „Synodus dioecesana“ str. 177 do 181, posebno na str. 178 in 179, št. 238. Da odstranim razne nejasnosti, naj na neka stavljena mi vprašanja bolj natanko odgovorim: a) tvarina sinodalna tituli IV. spada na cerkveno pravo excepto cap. IV. in se bo skupaj s cerkvenim pravom izpraševala; tvarina tituli 11. et lil. et cap. IV. tit. IV. spada k pastoralki, zato se bode z njo skupno izpraševala; katehetika v obsegu, kakor se vzema v semenišču (po knjigi mon-signora Zupančiča) s tvarino sinode tituli II. cap. 111. §.1. in tituli IV. cap. IV. §. 3. se pripoji katekizmu in se v glavnih potezah skupno ž njim izprašuje; b) pri prvi skupini je izpit pismen in ustmen iz dogmatike in cerkvenega prava, kateremu je pridružen titulus IV. sinodalne tvarine; samo ustmeno kratka pridiga; — pri drugi skupini se izprašuje pismeno in ustmeno iz moralke in pastirstva, kateremu je pridružen titulus 11. et 111. sinodalnih določb; samo pismeno se napravi homilija, samo ustmeno se izprašuje katehetika s katekizmom. 10. Sklep. Ako pogledamo na razna poročila in na razne določbe, moramo veselega srca priznati, da smo zopet velik korak naprej storili. Prav obilnega sadu za versko in cerkveno življenje po škofiji upam vsled vpeljave vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa po naši škofiji in od sistematičnega vzgajanja dobrih mater. Saj smo šele s tem sklepom izpopolnili plemenito in prepotrebno naše prizadevanje za dobro, krščansko vzgojo naše mladine. Ako se vzgoja ne začne od prvega začetka, onda se v prvih letih marsikaj pokvari, kar je pozneje skoraj nemogoče popraviti. Srce in ljubezen srca se mora koj pridobiti za Jezusa in za razne krščanske čednosti in zoper razne strasti, da ne morejo v srcu korenin pognati. To vse mora pa mati doseči; toda kako bo dosegla, ako ni poučena o svojem postopku in o razlogih za tako postopanje? In ali ni bil ravno ta pouk jako površen, nepopoln, pomanjkljiv? Dotični sklep je torej prevažen in prepotreben; pa tudi ne bo pretežko izpeljati ga, saj sem Vam izpeljavo po možnosti olajšal. Vse v največo čast božjo in v izveličanje ne-umrjočih duš. V Ljubljani, 21. aprila 1904. *t* Anton Bonaventura, škof. Den deutschen Priestern. Auch die deutschen Priester ersuche ich, die vorliegenden Anordnungen durchstudieren und ausführen zu wollen. Die Themata für die Heranbildung guter Mütter habe ich auch in deutscher Sprache zurechtlegen und die Literatur angeben lassen. Auf den Konferenzen der Sodalitas mögen die einzelnen Punkte besprochen werden. Lai bah den 21. April 1904. Anton Bonaventura, Fürstbischof. 33. Litterae apostolicae, quibus Labacensi erectis et erigendis indulgentiae PIUS Ad perpetuam rei memoriam. Cum sicut accepimus, in variis dioecesis Labacensis partibus piae consociationes erectae seu erigendae sint a Temperantia dictae sub patrocinio S. Familiae, quarum praecipuum institutum est intemperantiae vitio contraria virtute repugnare, Nos ut huiusmodi consociationes maiora in dies incrementa suscipiant, de Omnipotentis Dei misericordia ac BB. Petri et Pauli Apostolorum eius auctoritate confisi omnibus et singulis ex utroque sexu fidelibus qui in quamlibet e praefatis consocia- consociationibus in Dioecesi a Temperantia dictis aliquae conceduntur, pp. x. tionibus huiusmodi, dummodo canonice institutae fuerint in posterum ingredientur, die primo eorum ingressus si vere poenitentes et confessi Sanctissimum Eucharistiae Sacramentum sumpserint, Plenariam: ac tam inscriptis quam in posterum inscribendis dictas in Consociationes confratribus et consororibus in cuiuslibet eorum mortis articulo, si vere etiam poenitentes et confessi ac S. Communione refecti vel quatenus id facere nequiverint, saltem contriti nomen Jesu ore, si potuerint, sin minus corde devote invocaverint, et mortem tamquam peccati stipendium de manu Domini patienti animo susceperint, item Plenariam: nec non eisdem nunc et pro tempore existentibus dictarum Consociationum confratribus et consororibus vere quoque poenitentibus et confessis ac S. Communione refectis, qui die festo Nativitatis S. Joannis Baptistae scilicet vigesimaquarta die Junii mensis, qua festum agfitur societatum earundum praecipuum si in Dominicam inciderit, seu Dominica immediate antecedente vel subsequente; simulque Dominicis quatuor per annum temporum Ecclesiam seu Capellam respectivae consociationis propriam si exstet, secus respectivam eiusdem confratris et consororis Ecclesiam Parochialem, quae si distet, quamlibet aliam Ecclesiam seu sacellum publicum ut supra visitaverint, ibique oraverint, Plenariam quo praedictorum die id egerint, omnium peccatorum suorum indulgentiam et remissionem misericorditer in Domino concedimus. Iisdem vero Confratribus et Consororibus nunc et in posterum ipsas in societates adlectis corde saltem contritis quoties missis aliisque divinis officiis iuxta instituti leges celebrandis et recitandis interfuerint, aut quascumque processiones de Ordinarii licentia faciendas: Sanctis-simumque Eucharistiae Sacramentum tam in processionibus quam cum ad infirmos aut alias quocumque et quandocumque pro tempore comitati fuerint vel si impediti, campanae ad id signo dato semel Orationem dominicam et Salutationem angelicam recitaverint aut etiam quinquies orationem et salutationem easdem pro animabus defunctorum Confratrum et Consororum dixerint, aut quodcumque aliud pietatis seu charitatis opus exercuerint, toties pro quolibet praefatorum operum exercitio de numero poenialium dierum in forma ecclesiae solita sexaginta expungimus. Liceat demum supradictis Confratribus et Consororibus, si malint hisce plenariis, excepta illa in articulo mortis concessa, et partialibus indulgentiis, vita functorum labes poenasque expiare. Contrariis non obstantibus quibuscumque. Praesentibus perpetuo valituris. Sed praecipimus ut indulgentiae eisdem Consociationibus per similes Apostolicas litteras die XXVII. Novembris mensis anno MDCCCLXXXVIII iam concessae revocatae sint, prout per praesentes Apostolica auctoritate revocamus: utque si dictae consociationes alicui Archi-sodalitati aggregatae iam sint aut in posterum aggregentur aut alia quavis ratione uniantur vel alias quo-modolibet instituantur, priores et quaevis aliae litterae Apostolicae illis nullatenus suffragentur sed e tunc eo ipso nullae sint: utque praesentium litterarum trans-sumptis seu exemplis etiam impressis manu alicuius Notarii publici subscriptis, et sigillo personae in ecclesiastica dignitate constitutae praemunitis eadem prorsus adhibeatur fides, quae adhiberetur ipsis praesentibus si forent exhibitae vel ostensae. Datum Romae apud S. Petrum sub annulo Piscatoris die VI. Aprilis MCM1V Pontificatus Nostri Anno Primo. l s. Pro Dno Card. Macchi Nicolaus Marini m. p. 34. Slovstvo. Slava Brezmadežni. O petdesetletnici 8. decembra 1854 — 1904. Napevi za „Marijino družbo“. Zložil in priredil P. A n g e 1 i k Hribar, O. M. Založil knezo-škofijski ordinarijat v Ljubljani. Tiskala „Zadružna tiskarna“ v Ljubljani. — Dobiva se v knezoškofijski pisarni in pri oo. frančiškanih v Ljubljani. Cena: broširano 1 K; — v pol platno 120 K; — elegantno v platno vezano 1-60 K. — Po pošti vsak izvod 10 h več. — Zbirka obsega na 136. straneh 105 lepih in prisrčnih pesmi in sicer najprej „Pozdrav presvitlemu knezoškofu“, dalje 8 družbenih pesmi, 39Marijinih, dvojne lavretanske litanije, 27 odpevanj, 15 obhajilnih pesmi, ene litanije v čast presvetemu Srcu Jezusovemu z 10 odpevanji, 1 pesem ob poroki in 1 ob grobu Marijinega otroka. — Zbirka bo jako dobrodošla zlasti .Marijinim družbam“, katerim je v prvi vrsti namenjena, z veseljem jo bodo pa tudi pozdravili v vsaki slovenski hiši, kjer le količkaj znajo peti mnogoštevilni Marijini častivci, ki bodo s pomočjo te praktične pesmarice pri raznih pobožnostih v cerkvi in domä tem pogumneje in točneje sodelovali. Srce Jezusovo. — Nov molitvenik. — Presvetli knezoškof izda za mesec junij nov molitvenik, posvečen češčenju Jezusovega presv. Srca. Molitvenik podaja v lepi besedi zgodovino in razlaga pomen te pobožnosti, dostavljene so mu tudi razne molitve, ki se odlikujejo po izbrani obliki. Tudi oblika molitvenika je zelo prikupna in priročna. Za sedaj samo opozarjamo na to delo, ki izide zadnje dni majnika. 35. Nabiranje milih darov za pogorelce v Spodnji Pristavi in v Hinjah. Veleslavno c. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko je doposlalo z dopisom z dnč 25. aprila 1904, št. 1714, nastopni oklic: „Dne 13. aprila t. 1. popoludne se je vnel v vasi Spodnja Pristava, občina Šmihel-Stopiče, politični okraj Novo mesto, grozovit požar, ki se je neizmerno hitro razširil, tako da je v kratkem stala cela vas v plamenu. Požar je upepelil 11 hiš in 48 gospodarskih poslopij, vrhu tega pa z malimi izjemami tudi uničil vse premičnine pogorelcev. Skupna škoda znaša približno 75.400 kron, zavarovalne vsote pa znašajo samo 11 620 kron. Nesrečne pogorelce, katerih gospodarski položaj je bil že sam na sebi jako neugoden, preti ta katastrofa gospodarsko uničiti; nakazani so na dejansko zunanjo pomoč, ki se jim v njih brezupnem položaju ne sme odrekati. Po preteku nekaterih dni, dnč 19. t. mes. je vas Hinje, občina Žužemberk, pol. okraj Novo Mesto, zadela podobna katastrofa, katera pa je še večje premere dosegla in 26 posestnikom skoro vse njih imetje uničila; 86 poslopij s celo hišno opravo, z gospodarskim orodjem in z zalogami je pogorelo. Škoda se ceni na 188.700 kron, zavarovalne vsote pa znašajo samo 39.350 kron Beda je velikanska in treba je hitre pomoči. Prepričan, da bode klic na pomoč nesrečnih prebivalcev iz Pristave in iz Hinj izpodbudil neizčrpno dobrodelnost prebivalstva k novim delom, razpisujem s tem sklad milih darov po vsej kronovini, ter se obračam do vsakogar s prošnjo, naj prispeva po svojih močeh, pa naj si bo tudi še s tako malim darom. Od zneska nabranih darov se bodo dve tretjini naklonile pogorelcem v Hinjah, ena tretjina pa onim v Spodnji Pristavi, v kolikor dotični darovi nimajo izrečne odmembe za Hinje ali za Spodnjo Pristavo. Darove sprejemajo: ces. kr. deželno predsedstvo, tukajšnji mestni magistrat in okrajna glavarstva; razglasili se bodo v uradnih novinah „Laibacher-Zeitung“ in oddali svojemu namenu.“ Čč. gg. dušnim pastirjem se naroča, naj oznanijo ta oklic vernikom z lece, nabrane darove pa naj od- p šljejo na označeno mesto. 36. Konkurzni razpis. Razpisujejo se župnije: Črmošnjicev novomeški dekaniji; Dražgoše v loški dekaniji; Hotedršica v vrhniški dekaniji; Preloka v semiški dekaniji. Prošnje za župnijo Črmošnjice naj se naslove na svetlega kneza Karola Auersperga; za župniji Draž go še in Preloko na veleslavno c. kr. deželno vlado v Ljubljani; za župnijo Hotedršico pa na prečastiti kn. šk. ordinarijat v Ljubljani. Kot zadnji rok za vlaganje prošenj se s tem določi 1. dan junija 1904. 37. v Škofijska kronika. Kn.-šk. duhovnim svetnikom je bil imenovan č. g. Ivan Juvan, župnik v Spodnji Idriji. Podeljena je bila župnija Sveti Jakob ob Savi č. g. Ivanu Sakserju, župniku v Hotedršici. Kanonično vmeščeni so bili čč gg.: Anton Kocijančič na župnijo Mirno dne 19. aprila 1904; Frančišek Dolinar na župnijo Cerklje pri Kranju dne 25. aprila 1904; Ivan Meršolj na župnijo Sveto Katarino v Topolu dne 25. aprila 1904; Frančišek Pavlin na župnijo Sveto Trojico nad Cerknico dne 30. aprila 1904. Č gosp.Josip Kraker, kapelan v Črmošnjicah, je bil nameščen kot župni upravitelj ondi. Umrli so čč gg : Alojzij Stare, monsignor in upokojen rovski župni upravitelj, v Ljubljani dne 10. aprila 1904; Frančišek Bel šak , duhovnik misijonske družbe sv. Vincencija Pavljanskega, v Ljubljani dne 16 aprila 1904; IvanKlemenc, začasno upokojen gorjanski kapelan in beneficijat, v Borovnici dne 9. maja 1904; Alojzij Kreiner, župnik v Črmošnjicah, dne 9. maja 1904 Priporočajo se v molitev častitim gospodom duhovnim sobratom. Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, dne 11. maja 1904. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. Tiskala Katoliška Tiskarna. 1904. IV. 69 IST a ö r t po katerem naj bi se obhajalo vedno češčenje v ljubljanski škofiji. 5 X! .£ « O-Ž 6 — t/1 o V ~ CJ — t/3 O W P Febr. Cerkev n a z .iz v > u — j* o w n s c April Cerkev C .5 CJ > (J .t-V — (/3 O W E Z E Maj Cerkev 1 Ljubljana, Trnovo 15 Bela Cerkev 1 Konjšica 17 Frančiškanke, Kar- 2 Dobrava pri Kropi 16 Zalilog 2 Sv. Trojica p. Cerkn. meličanke 3 Babno polje 17 Zavrac 3 Preddvor 18 Lesce 4 Planina 18 Spodnja Idrija 4 Unter-Deutschau 19 Breznica 5 Javorje pri Litiji 19 Duplje 5 Dobrepolje 20 Dobrova 6 Sv. Trije Kralji 20 Leše 6 Leskovica 21 Prem 7 Altlag 21 Banjaloka 7 Radoviča 22 Kamna Gorica 8 Mosel 22 Št. Vid pri Brdu 8 Suhorija 23 Krško, kapucini 9 Mekinje in Repnje 23 Kolovrat 9 Brezje 24 Salezijanci 10 Begunje p. Radoljici 24 Vavtavas 10 Podbrezje 25 Godovič 11 Olševk 25 Bučka 11 Blagovica 26 Sv. Trojica v Tržišču 12 Morobiz 26 Slap 12 Vrhnika 27 Ljubno 13 Trnje 27 Razdrto 13 Vrhpolje p. Moravč. 28 Sv. Helena 14 Unec 28 Pretoka 14 Št. Lenart 29 Sv. Duh 15 Podzemelj 29 Novomesto 15 Kamnik, žup. cerkev 30 Rateče 16 Semič 16 Kranj 31 Kranj 17 Železniki Marec 17 Motnik 18 Ljubljana, sv. Peter 18 Šturije Junij 19 Špitalič l Čemšenik 19 Št. Jurje pri Šmariji 20 Kočevje 2 Sv. Troj. pri Morav- 20 Ihan 1 Ljubljana, uršulinke 21 Sela pri Kamniku čah 21 Dobrniče 2 Škocijan p. Dobravi 22 Goriče 3 Št. Jošt pri Vrhniki 22 Gorje 3 Soteska 23 Pčllandl (Poljanica) 4 Krško 23 Št. Jurij pri Kranju 4 Škocijan p. Turjaku 24 Brezovica 5 Begunje, kaznilnica 24 Stara Loka 5 Ježica 25 Vrhnika 6 Šmihel, redovnice 25 Cerklje pri Krškem 6 Mirnapeč 26 Mavčiče 7 Trnovo, redovnice 26 Podgrad 7 Planina pri Vipavi 27 Nova Oselica 8 Kandija, Kartuzijani 27 Nevlje 8 Masern (Grčarice) 28 Goče 9 Javorje 28 Čatež pri Krškem 9 Ajdovec 29 Salezijanci 10 Ledine 29 Št. Jurij pod Kumom 10 Črni Vrh nad Idrijo 30 Peče 11 Osilnica 30 Stari trg pri Ložu 11 Lučine 31 Senožeče 12 Sv. Gregor 12 Vrhpolje pri Vipavi 13 Sv. Križ n.Jesenicami 13 Štanga Febr. 14 Unterlag Maj 14 Št. Vid pri Zatičini 15 Kočevje, redovnice 15 Št. Vid pri Ljubljani 1 Ljubljana, Frančiš- 16 Repnje 1 Ljubljana, stolnica 16 Št. Vid pri Vipavi kani 17 Velike Poljane 2 Trebelno 17 Unter-Warmberg 2 Vrabče 18 Stari trg p. Poljanah 3 Sv. Križ pri Litiji 18 Sv. Vid pri Cerknici 3 Ambrus 19 Ljubljana, Josephin. 4 Čatež pri Trebnjem 19 Želimlje 4 Begunje p. Cirknici 20 Suhor 5 Šent Gotard 20 Preserje 5 Koroška Bela 21 Zatičina 6 Orehek 21 Kovor 6 Sela pri Šumbregu 22 Stranje 7 Ljubljana, sv. Florij. 22 Idrija 7 Rieg 23 Kresnice 8 Trzin 23 Trata 8 Hotedršica 24 Tržič 9 Rakitna 24 Preska 9 Mirna 25 Ljubljana, frančišk. 10 Javor 25 Zasip 10 Ljubljana, Lichten- 26 Velika Dolina 11 Novaštifta 26 Matenjavas thurn 27 Št. Rupert 12 Kopanj 27 Dragatuš 11 Trstenik 28 Leskovec 13 Knežak 28 Črnomelj 12 Žabnica 29 Vojsko 14 Fara pri Kostelu 29 Ljubljana, sv. Peter 13 Hotič 30 Hinje 15 Mitterdorf 30 Radeče 14 Zaplana 31 Velesovo 16 Nova Oselica n n d C a -n ■ a -a d C3 T3 c a > CJ — Cerkev .S O) > U v -S Cerkev > CJ •*-2J IS Cerkev -s U .ti Cerkev X 2 £ c li |I c/> O C 2 E Julij Avg. Okt. Nov. 1 Ljubljana, Trnovo 16 Dolenjavas 1 Ljubljana, lazaristi 16 Grad 2 Draga 17 Ribno 2 Dovje 17 Srednja vas 3 Selca 18 Št. Lorene ob Te- 3 Tomišelj 18 Poljane 4 Smlednik menici 4 Kamnik, frančiškani 19 Ljubljana, Križanke 5 Komenda 19 Cerklje pri Kranju 5 Logatec 20 Smartin pod Šmarno 6 Radoljca 20 Žalina 6 Kartuzijani, Kandija goro 7 Št. Janž 21 Mekinje 7 Bloke 21 Hrenovice 8 Šempeter p. Novem 22 Trebnje 8 Rovte 22 Spodnji Tuhinj mestu 23 Nesselthal 9 Polom 23 Bukovšica 9 Šempeter pri Slavini 24 Št. Jernej 10 Šmihel pri Žužem- 24 Žiri 10 Naklo 25 Goričica berku 25 Sv. Katarina vTopolu 11 Podraga 26 Zgornji Tuhinj 11 Erzelj 26 Rova 12 Žužemberk 27 Dole 12 Sv. Gora 27 Zapoge 13 Vodice 28 Struge 13 Rob 28 Litija 14 Šmarjeta 29 Stopiče 14 Prežganje 29 Janče 15 Borovnica 30 Brdo 15 Karmeličanke, fran- 30 Vače 16 Češnjice 31 Višnja gora čiškanke 17 Vranja peč 16 Bohinjska Bela 18 Ljubljana, bolnišnica Sept. 17 Podkraj Dec. 19 Ljubljana, lazaristi 18 Horjul . 20 21 Prečina Stockendorf 1 2 Ljubljana, sv. Jakob Besnica 19 20 Golo Zagorje na Pivki 1 Ljubljana, Josephinum 22 Zlatopolje 3 Čermošnjice 21 Ljubljana, uršulinke 2 Bohinjska Bistrica 23 Sodražica 4 Slavina 22 Budanje 3 Lozice 24 Šenturška gora 5 Vreme 23 Šmihel pri Košani 4 Zagorje ob Savi 25 Ljubljana, sv. Jakob 6 Kranjska gora 24 Dol 5 Metlika 26 Loka, kapucini 7 Mokronog 25 Radoljca 6 Novomesto 27 Toplice 8 Cerknica 26 Trnovo 7 Mošnje 28 Gora pri Idriji 9 Homec 27 1? 8 Ljubljana, stolnica 29 Sveta Magdalena na 10 Polšnik 28 Črnuče 9 Kamnik, župna cerk. Gori 11 Primskovo 29 Rudnik 10 Kokra 30 Kostanjevica 12 Lašče 30 Vojsko 11 Studenec 31 Tunice 13 Boštanj 31 Spodnji Bernik 12 Loka, uršulinke 14 Križevo pri Kostanjevici 13 Dražgoše Grahovo Avg. Nov. 14 Škofja Loka 15 Šmarije 15 Zagradec 1 16 Polhov Gradec 1 Weissenfels 16 Adlešiči 2 Ribnica 17 Št. Lambert 2 Ljubljana, hiralnica 17 Sorica 3 Ljubljana, Marianum 18 Sv. Planina 3 Ustje 18 Turjak 4 Št. Ožbalt 19 Križe pri Tržiču 4 Col 19 Lipoglav 5 Gora pri Sodražici 20 Svibno 5 Črni vrh nad Polho- 20 Sava 6 Predoslje 21 Brusnice vim Gradcem 21 Krašnja 7 Sv. Jakob ob Savi 22 Hrastje 6 Kropa 22 Ovsiše 8 Polica 23 Koprivnik 7 Jesenice 23 Ljubljana, Marianum 9 Götteniz 24 Rovte 8 Novomesto, frančiš- 24 Žužemberk 10 Raka 25 Vinica kani 25 Vipava 11 Studeno 26 Bevke 9 Loški potok 26 Postojna 12 Gojzd 27 Krka 10 Sostro 27 Vrh pri Vinici 13 Dobovec 28 Zatičina 11 Dob 28 Reteče 14 Ljubljana, Lichten- 29 Mengeš 12 Šmartin pri Kranju 29 Sora thurn 30 Šmihel pri Novem 13 Podlipo 30 Košana 15 Polje mestu 14 15 Šmartno pri Litiji Moravče 31 Ljubljana, bogoslov.