Posamezna Iterfl-km 1 Din mesečno, te »o »prejema list T upraH, naročnina 4 Din, na dom ia po potti dostavljen
PON£D££JSK/
letna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovor«
SLOVENEC
OrednUtvoi Kopitarjeva ul it. 6/111. Telelon {t. 2050 in 29%. _ List izha« ja vsak ponedeljek
Uprava! Kopitarjeva ulica itev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon itev. 2992
Nova zločinska izzivanja
Par Zivkovicevih plačancev s sokolskimi znaki razgraja po Ljubljani Morilci akademika Dolinarja hočejo obrniti pozornost od svoje žrtve
Dogodek v Ljubljani
V	noči od 12. na 13. junija t. 1. je bil okrog ene na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola zlonamerno zažgan paviljon v vrednosti okrog 30.000 din.
Na podlagi dosedanje policijske preiskave, ki pa še ni zaključena, je upravičeno prepričanje, da so paviljon zažgali nasprotniki sedanjega režima in sicer z namenom, da bi odvrnili pozornost javnosti od uboja Dolinarja na drugo stran.
V	času, ko je nastal požar, je prišla skupina kakih 300 ljudi, sami simpatizerji JNS, ki so se obnašali razburjeno. Med temi se je posebno odlikoval gospod Rajko T u r k, narodni poslanec.
Policija vodi preiskavo objektivno in energično dalje in bo po zakonu nastopila proti krivcem.
Osebna in imovinska varnost vsakega poedinca, kakor tudi vseh po zakonu dovoljenih organizacij, v tem primeru sokolskega društva, bo brezpogojno zavarovana.
Iz pisarne kr. banske uprave dravske banovine dne 13. junija 1937.
Izgredi
po ljubljanskih ulicah
Ljubljana, 13. junija.
Vsa poštena slovenska javnost in vsa poštena slovenska Ljubljana je bila prepričana, da bo nedolžna kri akademika Rudolfa Dolinarja spametovala tudi tiste zapeljance in plačance, ki verjamejo, da se ideje lahko širijo z noži in revolverji. A zmotili so se. Z nami se je zmotila slovenska miroljubna Ljubljana, zmotilo se j s slovensko ljudstvo, ki je v tihem, a mogočnem dostojanstvu spremilo Dolinarja v zadnji objem slovenske zemlje. Kri, ki je tekla, še ni zadosti... so si rekli morilci mladega akademika odnosno oni, ki so naročili orožje, kf je slovensko kri pretakalo. Ni je še dosti, ie mora teči! Naprej po začeti poti! Treba jc nemirov, treba neredov, treba novih izzivanj, treba je ustvariti ozračje strahu in terorja, tako so si šepetali v varnih zatišjih in zopet naročili svojim plačancem, naj se zapodijo po ulicah miroljubne slovenske Ljubljane. da sejejo strast in sovraštvo in morda le zopet najdejo priložnost, da od zadaj komu potisnejo mrzlo orožje v srce.
Ze ponoči smo bili neme priče divjanja nekaterih pobalinov, ki so po vnaprej pripravljenem načrtu začeli razgrajati po mestu. Za »povod« so si vzeli dogodek, ki ga uradno poročilo kraljevske banske uprave na za vsakega človeka jasen način obeležuje. Rjoveli so po nekaterih ulicah, dobro vedoč, da je vsa poštena Ljubljana pri počitku in da nn bodo naleteli na nikogar, ki bi jih kaznoval, kakor se takšne pohaline kaznuje. Ko jih je redarstvo poslalo spat, je sicer nastopil mir, toda že rano zjutraj je bilo opaziti, da liberalni generalni štab za prirejanje neredov pripravlja nova izzivanja. Na vsak način je treba pozornost užaljene slovenske javnosti obrniti proč od Dolinarjevcga groba s tem, da se uprizorijo nova zločinstva, katerih krivdo bi bilo mogoče zvaliti na druge, na miren slovenski narod, ki ga v globočini svojih izdaj-niških duš mrze in črte.
Tako smo doživeli, da je ta liberalni generalni Štab poslal svoje tolpe na ljubljansko promenado na Aleksandrovi cesti in okrog glavne pošte. Fan-talini, ki so se prcobjcdli kruha, ki ga njim odnosno njihovim staršem reže slovensko ljudstvo, nadalje javnosti že davno znani tipi, ki so prišli k nam od drugod, od koder so prinesli s seboj tudi znane metode, so začeli napadati mirne Ljubljančane, ki so se hoteli sprehajati tja po Tivoliju. Navalili so najrajši na mlade s re d n j e š o 1 c e in akademike, ki so nosili narodne znake v znak žalovanja za pokojnim tovarišem Dolinar-jem, a tudi na druge sprehajalce, ki jih je pot zanesla na te ulice. Udarjali so jih s pestmi v obraze, brcali so jih z nogami ter jim trgali narodne frake z oblek. Napad je bil v tišini tako pripravljen, da ga nikdo ni pričakoval in se tudi na kakšno obrambo sredi ljubljansko promenade ni pripravil.
Kot rečeno, so si izbrali največ žrtev med slabotnimi srednješolci, jih na zelo pogumen način nekaj telesno poškodovali in jim razcefrali obleke. Med napadenimi so tudi štirje akademiki, ki so bili brez vsakega povoda sredi ulice napadeni in zlostavljeni. Napadli so jih posamič, da bi jim ja bili kos, in od zadaj, da bi se ne mogli braniti. Med napadenimi je predsednik »Danice«, drugemu Daničarju pa so, ko se je mirno peljal na kolesu, kolo podrli in ga tako razbili po obrazu, da je bil prepeljan v bolnišnico, kjer še leži. Po teh pogumnih dokazih svoje borbenosti nad — večinoma — otroci in ne-doletnimi mladeniči, ki so jih podirali na tla in suvali z nogami, se je ta plačana izgredniška drn-hal hotela zbrati v sprevodič in manifestirati po Aleksandrovi cesti. Začelo se je vpitje in vzklikanje: Dol z dr. Korošcem, na vislice z dr. Korošcem, na gavge s farji, dol Vatikan, dol papež, dol 7, banom in podobni kulturni izrazi.
Žalostno, toda na vsak način omebme vredno je, da so si ti razgrajači nadeli s o k o I s k o znake! Ne vemo in ne trdimo, dokler ne bomo bolj natančno vedeli, da so člani sokolskih organizacij delali poulične kravale in pretepali mladino in ji trgali narodno znake, a to vemo in povemo, da so nosili sokolske znake in da bodo nosili odgovornost za posledice, ki jih je to proinenadno razgrajanjo sprožilo. Ugotovljeno jo tudi, da so se med izgredniki nahajaii notorični k o nt u n i -sti, ki so poznani. To naj zopet služi v dokaz,
kakšna je tista fronta, ki jo ima slovensko ljudstvo proti sebi.
Policija je napravila red in je aretirala s e d e in največjih razgrajačev. Postopalo se bo proti njim z vso strogostjo zakona in to tudi v zvezi s pouličinimi kravali, o katerih govori in jih pravilno pojasnjuje uradno poročilo banske uprave.
Vsi pošteni Slovenci in zavedni Jugoslovani se s skrbjo povprašujejo, kaj se ho zgodilo, ako se i vso odločnostjo ne zatre tisto ognjišče, od koder prihajajo pritajena povelja za pokolje in za izgrede, ki Slovence ne puste, da bi mirno živeli na svojih tleh v državi, ki so ji vsi posvetili vse svoje delo in vso svojo ljubezen. Slovenri imajo zaupanje v zakon države, ki bo znal na neizprosen način, ker tako zahteva naš ugled in interes državne skupnosti, iztrebiti zločinske celice, ki so sodaj nastavile svoje eksplozivne snovi na državne temelje. Država v Sloveniji »ustaških« inanir ne bo dovolila. Slovensko ljudstvo pa je na grobu Dolinarja priseglo, da bo pri tem utrjevanjii reda in miru v državi stalo ob strani z vso svojo odločnostjo in z vso svojo zvestobo.
Surov napad v Tivoliju
Ljubljana, 13. junija.
Danes dopoldne je prišlo v Lattermannovem drevoredu do surovega napada. Skupina nekih naj-hujskanih mladeničev je napadla monterja Pranja Ruperta iz Suvoborske ulice. V gneči ga je nekdo izmed napadalcev udaril s topim predmetom čez desno stran čela, tako, da je Ruperta oblila kri in mu je obraz pričel zatekati. Iz rok podivjane tolpe je rešila Ruperta šele policija. Na stražnici 60 Ruperta obvezali in mu očistili rano, obenem pa so ga zaslišali. Napadalci so znani in je tudi organizator napada znan.
Pretepen je bil ob tej priliki tudi neki dijak, ki 6e je zatekel v bolnišnico, kjer so ga obvezali in odpustili. K sreči so poškodbe obeh lažjega značaja. Oba sta bila napadena, ker sta nosila žalni znak za pokojnim Dolinarjeni.
Žrtev surovosti sta bila tudi dva prostovoljna gasilca, ki so ju neznanci med izvrševanjem človekoljubnega dela 6urovo pretepli. Gasilski funkcionarji so o tem drJgodku uvedli preiskavo.
JNS teror po državnih zavodih
Informirani smo in informiramo dalje slovensko ljudstvo, da v zvezi z zadnjimi notranjepolitičnimi dogodki v ljubljanski podružnici Poštne hranilnice nekateri uslužbenci poškušajo v uradnih prostorih in med službenim delovnim časom izvajati teror nad svojimi delovnimi tovariši, ki so somišljeniki obstoječega režima v državi. Naše informacije pravijo, da se to dogaja brez vednosti vodstva.
Ne da bi se zaradi tega vznemirjali, moramo v interesu prizadetih samih povedati tole: Nobena vlada, ki je prevzela v svoje roke usodo države in nosi za njo odgovornost, ne bo dovolila, da bi državni nameščenci rušili njen ugled in terorizirali ljudi, ki državi služijo in z vlado delijo politično prepričanje. Nobena vlada na svetu, in tudi jugoslovanska ne, ne bo pripravljena, da še nadalje reže kruh takim državnim nameščencem, ki proti vladi rovarijo in izpodkopujejo državne temelje. Sedanja vlada gotovo nobenemu, ne državnemu nameščencu, ne zasebnikom, ne vsiljuje svojega političnega naziranja in še nobenemu državnemu uradniku ni skrivila lasu zaradi tega, ker o politiki po svoje misli, ako svoje delo vestno opravlja v okviru za vse enako veljavnih zakonov. Če pa nekateri to priznano objektivnost in pravičnost sedanje vlade smatrajo kot znak slabosti in kot pobudo, da se lahko znašajo nad svojimi delovnimi tovariši, ki državi zvesto služijo in delijo tudi politično prepričanje vlade — a pri tem pa mirno jedo kruh, ki ga jim ista vlada reže — potem naj vedo, da so žrtev velike misitfikacije, samonrevare in da je v njihovem osebnem interesu dobro, če se je čim prej znebijo. Vlada, ki je od najvišje oblasti v državi prevzela odgovornost za usodo države in ki še vedno uživa neomejeno zaupanje te oblasti, bo znala svoje somišljenike v okviru obstoječih zakonov ščititi, če so zaščite vredni, a bo znala najti tudi sredstva, da sc napravi konec takim položajem, ki so nedopustni, čc žc nc naravnost smešni. Kdor sc je državnega kruha preobje-
del ali ga ne mare pod sedanjo vlado, naj se izrazi, pa se mu bo ugodilo. Kdor se ga pa ni, ta naj si pa iobro zapomni, dokler je še čas, da nobena mati ne daje kruha otrokom, ako potem na njeno roko pljujejo. Toliko smo danes povedali in pričakujemo, da bodo prizadeti te vrste znali prečitati in njih pomen tudi — razumeli.
Peklensko delo
JNS izziva sedaj po Bosni
Belgrad, 13. junija, m. Zadnje izzivanje vodstva JNS po državi vedno bolj dokazuje, da 6e je skupina zbrala in odšla na turnejo po državi samo da zaseje med ljudstvo medsebojno sovraštvo in na ta način ovira delo sedanje vlade in diskvalificira demokratski režim ter bi lahko trdila, da je za našo razmere mogoča edinnle diktatura takoztanih
integralnih nacionalistov, s katero bi JNS spet hotela osrečiti državo in narod.
Da je temu tako, dokazujejo poročila, ki prihajajo iz Sarajeva, kjer ima napovedan shod za pravoslavne binkoštne praznike. O pripravah poroča »Samouprava« in pravi, ila se akcija za shod JNS razvija t znaku plemenske in verske Imrlio in da agenti pofovccv obiskujejo srbske vasi in pozivajo srbske kmete na shod, tako, kakor jih je car Lazar pozi*al na Kosovo. »Samouprava« pravi, da je to žalostno, a resnično. Ustvariti se hoče s silo neka razlika med pravoslavnimi in muslimani. S tem shodom JNS hočejo po zatrjevanju agentov pokazati. da Rosna ni turška, kakor da hi t« kilo trdil, in kakor da hi Turki sploh kdaj bili v Bosni. Brezvestni ljudje računajo na najnižje instinkte mase, na sovraštvo, dn se lio pokazal nek uspeli, čeprav tudi eteineren. Oni grade po načelu: «I)jvide et impcral«, kakor je to delala bivša a\stro-ogrska monarhija od leta 187« do 1918.
Zivkovič e v sotrpin opisuje „dve Sloveniji1
Senator Daha Popovič blati v „Danu" slovensko ljudstvo

Belgrad, 13. junija, m. Ni še umorjeni slovenski akademik dobil svoj zadnji dom, že se je oglasil eden Zivkovičevih spremljevalcev na njegovem pohodu po Sloveniji, senator Daka Popovič, intimni sodelavec dr. Krainerja in 1'uclja v JNS, ter je za današnjo številko novosadskega »Dan a« napisal članek pod naslovom »Dve S 1 o v c n i j i«. Omenjeni prvak JNS v tem članku prikazuje vojvodinski erbski javnosti kulturo, politično in gospodarsko borbo Slovencev za pravice našega naroda in ugotavlja, da v kulturnem in političnem pogledu obslojata dvo Sloveniji in da je del Slovencev v osnovnem glodanju za katoliško krščansko orientacijo v javnem življenju, drugi del pa tvorijo slovenski naprednjaki in nacionalisti.
Potom pravi: »Slovenski klerikalci hočejo, da bi rimsko-katoliška Cerkev vodiln slovensko javno življenje, pričenši pri družini, v šoli, v gospodarstvu, v socialni politiki, književnosti, umetnosti, v tisku, v politiki. Katoliška duhovščina mora biti vodnica vsega .javnega življenja. Zadružništvo, dc-narstvo, trgovina, tiskarne, zavarovalne družbe, vzgoja mladina, vse, kar ima vpliv na življenje Slovencev, se mora dirigirati z raznih verskih ustanov, na čelu katerih stoji duhovščina. Klerikalci ne priznajo pravic državi, du bi ona vzgajala državljane, posebno pa ie, da bi smela vplivati na vzgojo slovenske mladine. Mladina se od ljuilsko-šolcev do akademikov ne sine navduševati za druge ideale, razen za one, katere ji določa Cerkev. To varuštvo Cerkve posega globoko v državno odnose in je mnogokrat težko. Na sokolstvo kot čisto jugoslovansko mladinsko organizacijo uradni predstavniki slovenske ljudske stranke nc gledajo i lepim očesom, ker imajo r njem nasprotnika, ki vzgaja mladino v svobodoljubnem duhu in v duhu jngoslovenskcga naroda in državne ideologije. Klerikalci hočejo ograditi Slovence s čim višjim zidom
pred vplivom jugoslovenstva in jugoslovenskcga nacionalizma. Za njih je srbska knjiievnost t njenimi najboljšimi predstavniki pridana in uporniška, hrvatska književnost pa prav tako prešinjena s svobodoljubjem. Radi tega ni klerikalna želja enotna jugoslovenska književnost, temveč katoliška slovenska literatura. Prav tako črno gledajo slovenske umetnike in književnike, ki jim niso po volji, ter jih radi tega pritisknjo, kjerkoli morejo. Klerikalni ideal jc čim samostojno j f a S I o. v e n i j a, ki bi bila Čisto katoliško prešinjena. Te svoje politike niti ne skrivajo. »Slovenec« v svojih uvodnikih o tej politiki odkrito piše, a v tem smislu .še bolj odkrito govori slovensko predstavništvo SLS v narodnem predstavništvu. Klerikaliimu no ugajajo one odredbe naše državne ustave, pn kateri se ne dovoljujejo politično stranke na plemenski in verski podlagi. Prav tako jim ni po godil |ire-jioved vzgoje mladine na plemenski in verski podlagi. To je jarem, ki ga je vsilila jugoslovanska ustava in nasa zakonodaja klerikalnim Orlom.«
Senator Daka Popovič pravi, da so na zadnji banovinski konferenci JftZ »z žalostjo »ugotovili, ila klerikalci izgubljajo vso Imljšo mladino in da se morajo podvzeti uspešni ukrepi in poskati denarna sredstva, da bi se zavrnilo delo jugosloven-skili sokolov v Sloveniji, ki jo izrazito ustavno in jugoslovensko nacionalno.«
Popovič zaključuje svoje izjave: »Toda tudi napredni elementi so pripravljajo, ila bodo branili sokolstvo in unitarizem, nacionalno kulturno in politično misel. Sokoli danes niso v modi v Sloveniji. To oni dobro vodo in jih to tudi ne plaši. Oni so pripravljeni boriti se sami za svojo ideje in se nadejajo, da sedanji kurz klerikalcev no I ki trajni večno ter da se bodo sokolski delavci, razmetani po vsej kraljevini, vendar vrnili v svoja gnezda.«
Razočarani „demokrati"
Sestanek 57 članov bivše DS
v Davidovičevem stanovanju
Belgrad, 13. junija, m. Po večmesečnih pripravah vodstva bivše demokratske stranko so se danes sestali na Davidovičevem stanovanju v Njegoševi ulici oni člani bivšega glavnega odbora bivše demokratske stranke, ki so bili izvoljeni na kongresu stranke v letu 1928 in ki se odtlej pa do danes niso izneverili strankinemu programu. Tedanji glavni odbor je štel 90 članov. Od tega števila je vodstvo povabilo na sestanek 57 članov, ki so se skoraj vsi vabilu tudi odzvali.
Do tega sestanka je prišlo po spoznanju in razočaranju demokratov, ki so uvideli, da so ostali njihovi dveletni napori in iskanja brezuspešna. To iskanje jia se je usmerilo v dve smeri, in sicer za sporazum vseh srbijanskih ojiozicionalnih skupin na eni strani in na drugi strani za sporazum z bivšo SDK. Uspeh naporov na obeh straneh je bil enak ničli. Zaradi tega so začeli postajati Da-vidovičevi pristaši vedno nestrpnejši ter so prihajali 7, zahtevo, da se mora to nevzdržno stanje razčistiti in demokrati postaviti na lastne noge, zaščititi svoje vrste, da bi bili pripravljeni na tre-notek, ko bo izdan nov zakon o volitvah za narodno poslance in zakon o shodih, društvih in posvetih. Zato demokrati nočejo več tratiti časa za čisto brezplodne razgovore, ki po dveh letih niso privedli niti do načelnega sporazuma med samimi srbijan-skimi opozicionalnimi političnimi skupinami, kaj šele a Hrvati. Med tem časom so se njihove vrste samo zrahljale, na drugi strani so se pa vanje vtepli tudi elementi, ki med nje ne spadajo. Vsa ta vprašanja je treba razčistiti. Tako so te dni vsaj govorili številni člani bivšega glavnega odbora bivše demokratske stranke. Demokrati morajo biti pripravljeni, da jih morebitne parlamentarne volitve ne'bi presenetile. To so glavni nagibi, zakaj jo prišlo do današnjoga sestanka, ki je mestoma poteka! precej humo.
Sestanek je vodil Ljuba Davidovič- ki je uvo-
doma spregovoril tudi nekoliko besedi o notranji in zunanji politiki. Ze sam Davidovič se je pritoževal radi nerazumevanja ali pa celo zle voljo pri reševanju takozvanega hrvatskega vprašanja. Bivša demokratska stranka bo jiri reševanju tega vprašanja ostala pri svojem znanem stališču. Z ozirom na svoje izkušnjo pri svojih tozadevnih akcijah bo ostala še naprej v tesnem sodelovanju z drugimi političnimi skupinami, bo pa najpreje reorganizirala svoje vrste. Kaj novega Davidovič ni jiovedal ter si jc pridržal pravico, da bo na koncu zborovanja pri reeuiniranju zahtev |iosamez-nih govornikov povedal še kako svojo misel.
Poročilo o notranjefiolitičnem položaju jo podal bivši minister Milan Orol. V svojih izvajanjih jo očrtal pregled političnega razvoja od zedinjenja do dano«. Najdlje so jo zadržal pri presoji političnega jK>ložaja. ki je nastal z uvedbo diktature. Kot glavne probleme našega političnega življenja postavlja Grol: demokracijo, hrvatsko vprašanje in gos|>odarska in socialna vprašanja. Glede razmerja do Hrvatov in rešitve hrvatskega vprašanja jo Grol izjavil, da demokrati no zastopajo več eistema_uni-tarne države, ko istočasno izjavljajo, da država, kakršno oni hočejo, namreč v bistvu sestavljena, mora ostati ena z enim parlamentom. Istolako pa se demokrati zavzemajo za sjmrazum političnih strank glede osnove nove ustavo, ki bo izključevala težko borbo ekstremistov v volivni kampaniji. Demokrati jio Orolovem zatrjevanju ne prejudicirajo rešitvam, ki jih lahko da samo uslavotvoroa skuj)-ščina, ampak žele, da bi se tn skupščina uredila v taki atmosferi, v kateri ne bi bilo prevelikih nasprotnih mišljenj.
O razmerju mod demokrati in zemljoradniki ler demokrati in SKD je govoril bivši glavni tajnik bivše demokratske stranke Boža Vlajič.
Jovanovič iz Belgrada, ki jn posebno kritiziral stališča bivše HSS, za katero pravi, da napram bivši DS nikdar ni pokazala dovolj obzirnosti. Za Hrvate je nadalje rekel, da niso nikdar ničesar storili, da ne bi položaja demokratov poslabšali. Zato zahteva obširnejšo in jasnejše postopanje HSS. Dr. Jovanovič je šo dejal, da demokrati odklanjajo diktaturo lielcrada, prav tako pa tudi diktaturo Zagreba.
Nato sta govorila Milulin Stankovič in bivši minister Peter Markovič, ki se je zavzemal v zunanji politiki za demokratsko urejene države ter
končno plediral, naj sc izvršilni odbor DS izpopolni in takoj začne z intenzivnim delom med narodom. Zn njim so govorili še Vasic, Nikola Škerovič, dr. čopič in drugi. Dr. čopič je posebno poudaril, da je nujno potrebno, da demokrati določijo minimum v pogajanjih s Hrvati in izpod katerega Srbi v nobenem primeru ne morejo iti.
Ob 13 je Davidovič prekinil zasedanje, ki se je nadaljevalo popoldne. Bivši slavni odbor nocoj še ne bo zaključil svojega dela in bo jutri najbrž nadaljeval svoje zasedanje.
Sence okrog trupla
akademika Dolinarja
Nove okoliščine, nove podrobnosti o zločinu
Konjice, 13. junija.
Smrt Dolinarja Rudolfa je pretresla ves slovenski narod in mu vdahnila novega duha. l'o pre-čudnem naključju pa so je lu nakopičilo toliko okoliščin, ki so tislim krogom, ki so v najtesnejšem duhovnem sorod.-tvu z zločinci, dale povod, da so o tej smrti razširili najneverjetnejše ostudne in po načrtu lažnjive vesti. Malokaj, kar smo doslej vedeli o tej veliki žaloigri, odgovarja dejstvom.
Prvi napad
Po dosedanjih vesteh je vsa javnosl imela vtis, da se je napad zločincev izvedel na samem, oziroma samo na enem kraju. Kes pa ni ne eno nc drugo. Napad je bil izveden v takozvanih bistriških klancih, oziroma točneje, na Rakovem bregu pred vasjo Preloge. Tu leži gozd na levi strani v smeri proti Celju in zakriva pogled s ceste in tu so se tudi skrivali prvi napadalci, ki so avtobus sloven-kib akademikov napadli s kamenjem in poleni. V tem gozdu je Vaš dopisnik našel cel kup borovih polen in cel kup kamenja, kar je vse potrjeno po verodostojnih pričah, katerih imena bomo še ob priliki objavili. Poleg lega pa je pri cestarju Roriču Juriju dobil tudi velik nož, kakršnih so sc zločinci posluževali.
Drugi napad
pa je bil izveden prav za prav sredi vasi Preloge in f.o ga opazovali skoraj vsi vaščani, moški, ženske in tudi otroci.
Ob streljanju, razbijanju šip, razbijanju avto: busa kakor tudi ob vpitju so se z vseli hiš vsipali proti cesti ljudje, ki so opazovali morda najbolj surovo in najbolj zločinsko bitko v naši novejši politični zgodovini. Napadalci, ki so se pripeljali iz Maribora že pred slovenskimi akademiki, so potovali v koloni, pred katero je vozilo motorno kolo s prikolico in v kateri je sedel opazovalec, nato osebni avtomobil, v katerem so sedeli najmočnejši in najbolj težko oboroženi napadalci, mnogo pa jih je viselo tudi po zunanjih straneh avtomobila, kot zadnji pa je vozil velik tovorni avtomobil, ki jc imel največjo množico napadalcev, ki pa niso bili tako ostro oboroženi, to se pravi, niso imeli toliko revolverjev. pač na dolge nože in kole. Slovenski akademiki niso imeli pri rokah nič. Zalo je bil sam upravnik > Mariborskega Večernika Jutra« oh koncu surove bitke prisiljen pri Raku v Prelogah priznati: »Vsa čast jim! Krščanski pa so bili! Govorili so si in se opominjali, da nikar po glavah «
Spričo dejstva, da je v tej borbi sodelovalo okrog 00 slovenskih akademikov, ki so bili brez orožja iz zasede napadeni, in okrog 15 do 20 oboroženih napadalcev, je potek tc borbe tako zapleten, da ga danes ne moremo podrobneje razlagati, ker bi takn razlaga narastla v debel akt.
Neki tajni organizaciji zločinccv, ki nosi visoko doneče ime »Jugoslovenske zaščite«, se je zdalo potrebno, da je ob mrtvem truplu rajnkega Dolinarja zavrtela svoj hinavski ples in rajnkega po letakih, ki jih je letalo trosilo skoro po celi deželi, skušalo proglasiti za pijanca, ki se je zadušil, ker je bil toliko pijan, da se ni mogel niti obrniti. Našemu dopisniku sc je posrečilo dobiti priče, ki so prej videle mrtvo truplo kakor pa orožniki.
Poleg lega so tudi priče, ki so videle truplo
ležeče v žitu, še preden je prišla komisija. Ze s tem dejstvom samim je najveličastneje zavr-
njena trditev domišljave Jugoslovenske zaščite, ki |>ravi v svojih letakih, da je truplo ležalo ob cesti v blatu. Truplo je ležalo v žitu, to jo v pšenični njivi, to je 27 korakov pravokotno od državne ceste. Velike nejasnosti v javnem mnenju so povročile tudi trditve, da se je rajnki zadušil, češ da je padel na obraz. Priče pa, ki so na licu mesla vašemu dopisniku praktično pokazale položaj trupla, pa so potrdile, da je bilo truplo naslonjeno na zemljo z desno stranjo, tako da so bila usta prosta vsakega pritiska zemlje in da je orožnik, ki je ob najdbi trupla, ki je hotel ugotoviti, ali je Dolinar še živ ali mrtev, pritinuil roko na srce. kar je storil brez vsaka težave, ne da bi tru|ilo kakorkoli dvignil. Okrog trupla sta bili opaziti dve močni krvavitvi, ena ob hrbtu, kjer je bila močna rana, druga ob ustih, odkoder se jc razlila kri.
Raztelesenje trupla
Po zakonu mora pri razlelesenju trupla sodelovati šest oseh in sicer dva zdravnika, en sod-
nik, en zapisnikar in dve sodni priči. Truplo rajnkega je bilo raztelešeno v mrtvašnici na Prihovi. Zdravnika, ki sla opravila lo neprijetno delo v službi pravice, sla bila dr. Rudolf Ivo in dr. K a v n i h a r. Sodnik je bil g. K o š e n i 11 a iz Konjic, zapisnikar pa g. S I e m e n i k . v službi pri sodišču v Konjicah. Kateri dve osebi sta bili sodni priči, so prav za prav ne ve.
V mrtvašnici so bili oh raztelešen ju trajno prisotni samo imenovani dr. Rudolf Ivo iz Konjic, dr. Ravniliar iz 0|dolnice in zapisnikar Slffmenik. Sodnik g. Košenina je sicer od rasa do časa stopil v mrtvašnico in pregledal truplo ter delo zdravnikov, pa jo spel odšel ven in po rlelj časa stal pred pokopališčem in se nemoteno razgovarjal z g. Š e I i h o m Ivanom. Pred vrati je sicer trajno stal eden izmed orožnikov, drugi pa je bil na uslugo zdravnikom, da jo skrbel z.a nošnjo vode in podobno. Zapisnikar g. Slemenik jo zapisnik vodil in sestavljal samo s svinčnikom. Ob koncu pa sla zdravnika dr. Rudolf in dr. Ravnihar dala podpis na nepodpisano polo (bianco podpis), lia katero je potem neki oblastni organ v Konjicah iz zapisnika s svinčnikom prenesel v zapisnik, ki so danes imenuje obdukcijski protokol. Obdukcija je ugotovila, ker v objektivnost in vestnost obeh zdravnikov nimamo povoda dvomiti, da je nož prodrl v telo skoraj 10 cm globoko. Nož je na lopatici spodletel in po strani udaril v telo, da ni zadel naravnost srca.
Letak, ki ga je ugledni ljubljanski gospod z letalom raznašal po deželi in ki je podpisan z imenom Jugosloven.ska zaščita , pravi, da je obdukcija ugotovila v želodcu do 1 liler vsebine, ki je močno zaudarjala po narkotiku in alkoholu. Dejstvo pa je, da je masa v želodcu zaudarjala po mesu in alkoholu. Po pričah je dokazano, da je rajnki popil v Mariboru malo čašo piva in potem vsa družba šestih tovarišev skupno 1 liler vina, v Hočah pa jc [>o-jedel eno kranjsko klobaso.
Ugleden zdravnik pa je našemu dopisniku dal strokovno mnenje, da zadostuje eno navadno šilce alkoholne pijače in vsebina v želodcu bo že >za-udarjalar po alkoholu. Pijanost si je ludi izmislila
ista podla duša, ki je skovala tudi vse zločinske naklepe, da hi oprala svoje krvave roke.
Vse vasi okrog Oplotnioe, Prihove in Prelog 7. največjim studom ugotavljajo sledeča dejstva, ki jih polrjujo tudi strokovno podkovano zdravniško mnenje: naj je bila telesna konstitur.ia kakršnakoli, o kateri letak »Jugoslovenske zaščite' ve jio-vedati toliko poniževalnega, ako ne bi bilo sunka 1 nožem v hrbet, rajnki ne hi umrl. To je dejstvo, ki se pred Bogom in pred ljudmi imenuje — umor.
Priče
Že v prvih izvajanjih smo rekli, da je vse te dogodke opazovalo veliko število ljudi, še pred spopadom so se v Prelogah ob cesti zbirali fantjo Katoliškega prosvetnega društva iz Prihove, da bi tja odšli na igralno vajo. Napadalci, ki so se pri-peljali iz Maribora, so ljudstvu dopovedovali, da morajo »napasti Or,junce«, ki so prišli straliovat slovenskega kmeta, oziroma, da so med temi Or-jiinei tudi komunisti, ki jih je treba pobiti. Taki vzkliki so med gledalci in med člani omenjenega Prosvetnega društva napravili vtis, da sta 6e tu spopadli dve nasprotujoči si struji in so sjiočetka popolnoma pasivno opazovali ves strašni dogodek. Ko |>a so zaropotali streli iz revolverjev in ko so napadalci d i vj e potegnili nože, so se razbežali po vrtovih in njivah in le od daleč opazovali strašen dogodek. Danes ljudstvo ve, kaj je prav za prav bilo: na oni strani oboroženo in organizirano nasilje, na drugi 6trani na volja ljudstva, ki ni imela drugega orožja kot izraz narodnega ogorčenja proti vsiljevanju g. Zivkoviča. Vse ljudstvo si rasno obsoja to divjanje in obžaluje, da te razdelitve obeh sil ni poznalo že takrat, ko se je prelivala kri.
Vsem nam pa se jo prav ob tej priliki pokazala strašna pokvarjenost tega tabora, ki se ne ustraši ne krvi in tudi ne umora. Vse kaže. da se bomo morali zaradi našega ponosa in zaradi našega mučenea s tem dogodkom še veliko pečati, čeprav morda glavnim povzročiteljem tn ne bo ljubo in jim ho šlo zelo na živce.
Franco pred Bithaom
Nacionalisti so prodrli do prvih predmestnih hiš
Bilbao, 13. junija. AA. Nacionalističnim četam ' dirati skozi napravljeno odprtino. Pri mestu Fico
je včeraj popoldne uspelo prebiti baskiško fronto v firini treh kilometrov. Prebili so prvo linijo, izvedelo pa sc jc, da se maje tudi že druga linija obrambnih postojank, tako zvanega železnega obroča okrog Bilbaa. Nacionalistične sile sedaj nimajo več pred seboj nikakih ovir in njihovo po-
je prišlo do obupnih borb z republikanskimi četami. Trdi se, da jc prostor, kjer so nacionalisti prodrli, pokrit s trupli nacionalističnih in republikanskih vojakov. Področje, kjer so sc vršile borbe, daje krvavo sliko. Na tisoče mrtvih in ranjenih. Baski dobivajo neprestano nove okrepitve, da prepre-
veljstvo izraža v svojem sinočnjem komunikeju, da j čijo nadaljnje prodiranje nacionalistov proti no-bodo nacionalisti do nocoj lahko že prodrli do •>—*»-?•••■«»-	vromi nUmri
prvih hiš samega baskiškega glavnega mesta.
Salamanca, 13. junija. AA. Komunike vrhovnega poveljstva nacionalne vojske potrjuje, da je
tranjosti. Najhujše borbe so se razvile včeraj okrog hriba U r c u 1 c , ki leži par milj vzhodno od Bilbaa. Že prvi nacionalistični naskok je bil tako silovit, da je prisilil republikance k umiku. Republi-
livva UU.tipi.a NablUlI.lll, , UJ.l^t L7U,,|U|-, —— t-	,	...	.	, ,	v.	.
bila predsinočnjim prebita baskiška fronta. Legi- kanci so zapustili prvo utrjeno bojno črto in se r -	-	... umaknili v drugo. Na drugem položaju so se pri-
čele borbe danes ob 14.40, ki te trajajo. Zažigalne bombe so povzročile številne požare v predmestju Bilbaa.
Po vestih iz l.nmone je tamkajšnje prebivalstvo z vso naglico pokopalo mrliče, ker se boji epidemije. Ko so pospravili mrliče, pa je spet priletela eskadra nacionalističnih letal ter pričela metati bombe na prebivalce. Mrtvih je bilo 30, ra-njnih pa 80. Prizori na pokopališču so bili silno dramatični.
Istočasno ko se vodijo krvave borbe na severu, pa je general Miaja, poveljnik republikanskih čet, pričel s silovito ofenzivo na nacionalistične jarke pri C o r d o b i. Napad sc je
jonarjem je uspelo z naglim napadom zavzeti vrh San Antonio. Tedaj so ujeli večje število nasprotnikov. Potrjuje se tudi vest, da so imeli nasprotniki o priliki napada na nacionalistične postojanke pri Las Estaces velike izgube. Računajo, da jc bilo v teh bojih ubitih najmanj 800 republikancev.
Rdeči priznavajo
Madrid, 13. junija, b.Položaj na severnem bojišču se je od sobote na nedeljo naglo poslabJal. Dolgo pripravljeni napad nacionalističnih letalskih sil, ki ga je podpiralo topništvo, je bil kronan z uspehom. Mesto Bilbao je bilo izpostavljeno strahotnemu bombardiranju, vsled česar jc prišlo tudi do proboja tako zvanega železnega obroča. Borbe se je udeležilo 150 nacionalističnih letal, ki so dobesedno pretrgala republikansko Ironto. Vsled strašnih eksplozij bomb se je tresla zemlja polne štiri ure. V okolici Deris Zamudia so se nahajali gozdovi, v katerih so bile montirane protiletalske baterije republikancev, toda premoč nacionalističnega letalstva je bila tako ogromna, da jc bila vsoka obramba brezuspešna. Po bombardiranju je na tisoče nacionalističnih vojakov pričelo pro-
| pričel že včeraj zjutraj in je trajal do večera. Republikanske čete so nekoliko napredovale na cesti med Cordobo in Belmeso ter zavzele mesto Vacal. Na jugovzhodu ni bilo nič značilnega.
Sporazum med velesilami o nadzorstvu nad Španijo
London, 13. junija. AA.Včeraj popoldne se je angleški zunanji minister Eden ponovno sestal s poslaniki Francije, Italije in Nemčije ter sc končna glede španskega spora z njimi sporazumel v naslednjih točkah:
1.	Vladi v Valenciji in Salamanci se pozoveta, da čim prej rigorozno izvajata načelo o nedotakljivosti kontrolnih vojnih ladij in drugih organov v varnostnih okoližih, ter da se obvežeta, da nc bosta povzročili nikakih incidentov in da bosta spoltovali vse tuje zastave.
2.	Konsultacije v primeru kakega novega incidenta se bodo vršile neposredno med vladami vseh štirih velesil, ki sodelujejo pri pomorski kontroli okrog Španije in ki se morajo pri teh posvetovanjih sporazumeti o vseh ukrepih, ki bi jih bilo tre* ba izdati proti napadalcem.
Ta postopek pa ne izločuje legitimne pravicc za obrambo, ki jo je prizadetim kontrolnim organom tudi londonski nevtralnostni odbor že od vsega početka priznal. Nobena sila pa ne sme izvesti kakršnekoli represalije, preden se ne posvetuje z zastopniki ostalih treh držav.
Izvedelo se je, da se Italija in Nemčija ne nameravata vrniti v nevtralnostni odbor, preden vladi v Valenciji in Burgosu ne pristaneta na sporazum o jamstvih za varnost kontrolnih organov.
Vorošilov poroča o pokolja 8 generalov
»Rdeča vojska je pogumno odrezala tvor, ki jo je bolel'
Pariz. 13. junija. AA. Iz Moskve poročajo, da je narodni komisar za državno obrambo Vorošilov izdal naredbo v kateri obvešča vojsko o procesu in obsodbi Tuhačevskega in njegovih tovarišev. V na-redbi pravi med drugim, da so se od 1. do 4. t. m. vršile 6eje vrhovnega 6veta za državno obrambo pod vodstvom narodnega komisarja za državno obrambo in v prisotnosti nekaj članov sveta narodnih komisarjev. Na teh sejah, je bilo proučeno in podrobno predebatirano poročilo narodnega komisarja za državno obrambo o veleizdajalskem in protirevolucijonarnem delovanju posameznih vojaških osebnosti, poročilo nar. komisarjev za državno obrambo je bilo izpojvolnjcno s poročili narodnega komisarijata za borbo proti revolucijonarjem in narodnega komisarijata za zunanje zadeve. Vse te podatke je bilo mogoče zbrati po dolgi preiskavi in nadziranju prizadetih vojaških osebnosti. Nadzorstvo ie bilo izredno obzirno. Le na ta način je bilo mogoče zbrati dokaze o vohunskem delovanju izdajalcev in o njihovem delovanju, da b. se upropa-stila rdeča vojska.
--- ■'ailC v DVUJl -------... ts--, ,
iz obtožnice. Predvsem trdi.
Vorošilov navaja dalje v svoji naredbi. glavne Mne, ki so znani /e iz obtožnice. Predvsem trdi.
da so nameravali pob,«, vse vodilne osebnosu vlada.
ioče stranke in obnoviti kapitalistični gospodarski sistem v državi. V rdeči vojski so hotel, ustvarit, s anie ki bi jim bilo pravo amstvo za njen poraz v eventualn ™jni. Obsojenci so deloval, v soglasju I nekimi tujimi silami in so en, izmed njih obetal, celo pokrajino, za njeno pomoč proti sedanjemu re-v Rusiii Glavni kolovodje, ki so bil, v nepolni zvezi z generalnimi štabi tujih držav so
b b že kaznovan?, kakor so pač zaslužili. Nazadnje pravi nareSba. da je rdeča vojska odločno ,n pogumno odrezala s svojega telesa tvor, k. jo je
bolel.
Ustreljeni, ker so Rusijo
izdajali Nemčiji. • *
London, 13. junija. TO. V zvezi z očitki, da so ustreljeni sovjetski generali špijomrab za »flieko tujo državo« in njej izdajali tajnosti sovjetskega gene-
ralnega štaba, pišejo današnji londonski lisli dolge članke, ki vsi s prstom kažejo na Nemčijo. Posebno zgovorna pa je Morning Post«, ki pravi med drugim: Na vsak način je treba verjeti, da je proces proti 8 rdečini vojskovodjem v tesni zvezi s stiki, ki jih je svoje dni sovjetska armada gojila z nemškim generalnim štabom. V letih od 1922 do 1031 je prevladovalo mnenje, da so ravno nemški časl-iiiki vežbali sovjetske vojake, da so se nadalje nemški častniki ravno na sovjetskih tleli vežbali v vpo-rabi onega orožja, ki je bilo Nemčiji v versajski mirovni pogodbi prepovedano. V ta namen je služilo v prvi vrsti sovjetsko letališče v Ltpetsku. Ne-številni so nemški častniki generalnega štaba, ki so v Rusiji delovali kot vaditelji rdeče vojske. Obtoženci so prišli |>red sodišče ravno zaradi svojih prejšnjih zvez z nemško armado in moskovski proces proti rdečim generalom pomeni še večje oddaljevanje sovjelske Rusije od Nemčije.
Nemci zanikajo krivdo
Berlin. 13. junija. AA. justifikacija maršala Tuhačevskega in njegovih tovarišev je dala nemškemu tisku povod za jvonovne napade na sedanje prilike v Sovjetski Rusiji in na moskovski režim, ki ga imenujejo krvavi despotizem sovjetske unije.
^Berliner Nachtausgalie« skuša ovreči vse govorice in trditve, ki so se širile v zadnjem času v inozemstvu in po katerih naj bi se bili nemški vojaški krogi zapletli v to alero in si udinjili maršala tuhačevskega in njegove ljudi. V vsakem primeru pravi list, pa ostaja boljševizem za Nemčijo še zmerom boljševizem. Boljševizem predstavlja za Nemčijo za litev in če se trdi. da so imeli nemški obe,rji kakšne zveze z boljševiki je treba take govorice in podtikanje smatrati ne le za žaljive, nego tud, za skrajno nesmiselne.	„ ,	» . ,
Pariz, 13. junija. AA. Iz Moskve poročajo, da je lam včeraj popoldne umrla Marija Iljimčna Ulja-nova. sestra pokojnega Ljenina. Bila je stara 00 let. Do lela 1020 je delovala v redakciji Pravde«, jvo-zneje pa po ustanovah delavskih prosvetnih usla-novah.
10 deklet utonilo
Berlin. 13. junija. AA. Iz Edelshcima na Ra-varekem poročajo, da je divjala lam izredno velika nevihta. Več ljudi jc bilo ubitih. Najbolj tragična nesreča je bila vsekakor smrt 10 mladih deklet. Nevihta je nastala 7. neverjetno brzino in jih je iznenadila. ko so se še kopale v nekem bazenu, skozi katerega je tekla voda iz. bližnjega potoka. Kar nenadoma je potok strašno narasel, preplavil bazen in odnesel vseh 10 deklet, ki so v vodi utonila.
Vojvoda Windsorski
pride na Bled
Bled, 13. junija,
Vojvoda Widsorski se udeleži otvoritve novega golfigrišča dne 3, julija na Bledu.
Radiooddaja
za izseljence
Belgrad, 13. junija. AA. Kratkovalovna postaja v Belgradu bo v noči od 14. na 15. junija in sicer od 1—2.15 po srednjeevropskem času priredila svojo četrto prekooceansko emisijo, namenjeno našim izseljencem v severni in južni Ameriki. Ob tej priliki bo po radiu govoril minister za grad-bc dr. Marko Kožulj, ki bo v sicer kratkem času, ki ga bo imel na razpolago, informiral naše ljudi po daljnem svetu o gradbenem razvoju njih sta-
-O A
rega kraja. Razen ministra tir. Kožulja bo sodelovat pri tej emisiji tudi znani slovenski književnik Finžgar, ki bo kratko govoril o lepotah Slovenije.
Pri umetniškim delu t» <- ' • bo sodeloval odlični član belgrajskega narodnega gledališča Svetilk Nikočevič, ki bo recitiral Bojičevo »Plavo grobnico«. Razen tega so na programu slovenske narodne pesmi, dalmatinske pesmi in sevdalinko ter vesti v srbohrvaščini in slovenščini. Ob pričetku in zaključku emisije bo odigrana državna himna, Prenos sc bo vršil preko kratke radijska postaje v Belgradu z valovni dolžino 49.18 m, 6100 KP jn s pomočjo kratkovalovne postaje DJR v Berlinu za smer proti Newyorku na valovni dolžini 23.31 m, 11.855 KP, ter kratkovalovno postajo DJC v Berlinu za smer proti Buenos Airesu na valovni dolžini 29.16 m, 10.290 KP.
Radijska oddajna postaja v Belgradu je prejela doslej ogromno število pisem iz Novega sveta, v katerih se naši izseljenci z ganljivimi besedami zahvaljujejo za prve direktne emisije iz prestolico starega grada, ki so bile doslej namenjene njim. V teh pismih izražajo željo, da bi si naša država nabavila čim prej močno kratko oddajno postajo, tako da bi se naši programi ob vsakem času lahko culi v Ameriki. Na ta način bi bili neprestano v zvezi z domovino. Ta želja izseljeneav se bo izpolnila že pričetkom prihodnjega leta, ker jc kralj, vlada že vstavila v svoj gradbeni program tudi veliko radijsko oddajno postajo s kratkovalovno dolžino, za katero si je v finančnem zakonu zagotovila tudi že potrebni kredit. v v
Bluma ze podijo z vlade
Flandin zahteva njegov odhod prihodnji teden
Pariz, 13. junija TG. Blumova vlada ljudske fronte še ni doživela tako hudih in stvarnih napadov, kot pretekli leden. Eden najhujših udarcev je prišel od bivšega finančnega ministra Eaynauda. ki je v parlamentu v večurnem stvarnem govoru dokazal, da dere Francija v gospodarski kaos, ako 6e Blum takoj ne odstrani. Izračunal je, da lio Bluniov proračun za tekoče leto končal z ogromnim, v zgodovini še nikdar doživelim primanjkljajem 50 milijard frankov (nad 100 milijard din). Sedaj je prišel pa še bivši ministrski predsednik Flandin, ki je v velikem govoru napovedal, da mora priti do krize prihodnji teden. Flandin je dejal, da je Bluniov poskus ponesrečen. Najboljše za njegovo vlado bi bilo, da se sama odstrani v miru, če je demokratična in nc želi revolucionarnih jiosktisov. Blumova vlada je v enem letu pokazala, kaj zna ljudska fronta. V državi je diskreditiratia. Ljudstvo je obubožano, državna blagajna jvraztia in vsi dohodki države danes komaj zadostujejo, da se poplačajo dolgovi, ki jih je Bluniov režim Žnaprtil francoskemu narodu. Blum ima sedaj v načrtu nove ogromne davke, s katerimi se namerava rešiti. Teh davkov francoski narod nc bo prevzel, ker jih ne more nositi, jc dejal
Flandin in izrazil pričakovanje, da bo Blum odšel sam v tišino političnega življenja po razočaranju, ki ga je sam doživel in s katerim je obogatil zgodovino tretje republike. Tudi vojni minister Dala-dier sam je srdito napadel režim ljudske fronte, v katerem kot minister sodeluje. To naj bi bil signal za končnoveljavni napad v parlamentu, ki naj vlado strmoglavi.
Demonstracije piofi Btumu
Pariz, 13. junija. AA. >Matinr poroča: Ko je sinoči ministrski predsednik Leon Blum spremljal belgijskega ministrskega predsednika Vati Zee-latida, ki se je tik pred svojim odhodom v Ameriko vozil v Parizu na železniško postajo ,se jo zbralo pred postajo Saint Nazaire nekaj mladih ljudi, ki so pričeli demonstrirati jiroti ministrskemu predsedniku Blumu. Policija je bila že zaradi obiska Van Zeelanda ojačena in je zato lahko v nekaj minutah napravila red. Ministrski predsednik Leon Blum se je nemoteno vrnil s postaje domov.. Med-inm so aretirali že nekaj demonstrantov in onega izmed njihovih voditeljev.
Spomin na majniško deklaracijo
V Istri
Razglašenje majniške deklaracije lf>17. v dunajskem parlamentu in potem ono druge ljubljansko istega lota, se jo kaj hitro povsod raz.sirilo na ozemlju Jadrana, četudi je tam Argusovo oko avstrijsko vojaško oblasti ostro pazilo. Veselili fo so Slovenci in Hrvati v narodnem oziru. da bo njihova materinska beseda po tolikem preganjanju dobila častno in veljavno mesto v javnosti, in v gospodarstvu da si bodo oni lažje dobavljali živila, katerih jim domača zemlja ne more dati. V Istri so umirati ljudje resnično od gladu — v vojnem času, ker ni bilo no kruha, ne zabelo in suša je vladala. Vino je bilo jiod vojaško zaporo, rekvizicije ter suša pa sla vojno gorje še povečala. Bilo je res nekaj veo denarja, pa tudi s tem si narod ni mogel pomagati. Daleč na Hrvaško so hodili ljudje kupovat žito, vračali so se največ praznih rok, dasi je bilo lam koruze v izobilju. Dualistično urejena avstrijska država jo delala oviro, da brat ni mogel in ni smel nasititi lačnega brata.
Občinske upravo so iskale zivez na daleč okoli brezuspešno. Dogodilo se jo n. pr., da je velika občina v Pazinu, ki je s svojim vrlim blagajnikom M skrbno vodila to težavno opravilo, poslala občinsko stražo na Hrvaško, da dovedeta večjo količino tam nabavljene masti. Dopoljano je bilo do meje v Belokrajini, lam pa zaplenjeno v korist ogrsko državno polovice, lslodobno pa se jo moglo na Štajerskem rekvirirani živež n. pr. fižol, koruzno moko z. vojaško stražo na vagone pošiljali v Trst in tam drago trgovcem prodajati! Prosluli vojaški komandant V., ki je vedril in oblačil v Istri, je hotel 1917. zapleniti kar grozdje, dn bi v lastni režiji izdeloval vino. Od dropin umetno narejeno — pa je nameraval prodajati vinogradnikom. Kaj niso bilo to sijajne gospodarske ideje! Posrečilo se mu sicer to ni vsled odpora prijateljev ljudstva, mod katerimi so hotel kasnej kruto maščevati, kar se mu jo zopet izjalovilo. Zato jo prenesel svojo dobrodelnost': v Italijo na Piavo, ko jo nemška vojska prodrla pri Kobaridu.
Pozabljivosti so mora oteli še to: Zaradi prisilne oddaje vina je ljudstvo stradalo na pijači — v pokrajini, kjer manjka zdravo pitno vode. Zato jo poslala enkrat centralna vlada dva vagona surovega sladkorja po znižani ceni, da si zamorojo vinogradniki pripravljati od tropin pol v i no za domačo porabo. Sladkor jo rc.t dosjiol v Pazin, zginil pa je v kleti neko veliko trgov, tvrdke z. vinom sporazumno z. provizornim upraviteljem politično oblasti! Ljudstvo, kakor že povedano, jo umiralo od gla du; ravno tako se j godilo prod sto leti jk» Napoleonovih časih. Matične mrliške knjige lo pričajo.
Zato jo majniška deklaracija dobro jirisla ludi za praktično gospodarsko jiorabo. Zgodilo so je to lia Jurjevo 1918, ko je mladi cesar Karel obiskal Benečijo, Goriško, Trst in Istro. Monarh je potoval iz Trsta križem po istrski pokrajini. V Pazinu jc prenočeval v železniškem vagonu. Za predpoldnc prihodnjega dne so bile pripravljeno za sjirejeni državne oblasti, občinsko zastopstvo, šolo itd. Cesar Karel je naredil na vso najboljši vtis, ker se je prav družabno pogovarjal z vsemi, katere uiu jo predstavil takratni upravitelj okrajnega glavarstva, ki je nadomestoval obolelega glavarja, dvor. svet. S. I. Med prvimi je bil predstavljen občinski načelnik dr. K. V. V pozdravnem govoru je ta kar naravnost zaprosil cesarja, da združi v smislu deklaracije vse Hrvate, Slovence in Srhe. Na to monarh ni nič odgovoril, pač pa je izpraševal o raznih drugih zadevah. Piscu teh vrstic jc jia pripadla naloga, da pojasni vladarju obupno življenjsko stanje ljudstva. Pri tej priložnosti se mu jc omenilo, da je v drugi državni polovici zadosti žita tudi za živali, v Istri pa narod umira od gladu, ker si še za denar ne more nabaviti potrebne hrane. Realizacija deklaracije bi vso lo jiopravila. Začasno naj vlada naroči potrebno količino žita za prehrano ljudstva v Istri. Cesar je pogledal kraj sebe stoječega ministrskega predsednika Seydla, ki s tem ni soglašal z ozirom na dualizem. Nalo je govornik i7.ra7.il prošnjo, da bi centralna Gada nakazala zadosten znesek v denarju v ta namen — in čimprej ker jc nujnost neodložljiva. Minister jo pa tej prošnji pritrdil z besedami: :>das aber eher — in sicer vidno hudomušno. Takrat se je namreč izdajalo državne bankovce kar po šestnajst. Državnemu poslancu dr. L. je bila podjiora zagotovljena. Do realizacije pa ni prišlo, ker je uradni ašimel že tako počasi vozil, da je (o preprečilo zlom države.
Ravno v času bivanja cesarja v 1'azinu so pa kmečke žene v/, okolico pobilo okna na okrajnem glavarstvu in občinskem načelstvu zaradi nereda pri občinski aprovizaciji od slrani države. Ko so vladarju lo povedali, se jo nasmejal jirav od sria tor omenil: -Ko sem bil jaz star šestnajst lot, sem tudi rad razbijal okna.
Tak jo bil prvi in zadnji obisk poslednjega avstrijskega monarha v Istri.	L G.
škimi listi, ki so v skrbeh za Jugoslovane, češ, da znajo postati nove ideje zanje usodne. Takole zaključuje: .Nemškim listom, ki pišejo, da obžalujejo, čc Slovenci smatramo deklaracijo za resno, priporočamo, da naj to svoje obžalovanje pokažejo ,,rej ob naših ramah in našem suženjstvu, sicer jim ne bomo mogli verjeti, da to obžalovanje izvira iz dobrohotnega srca. Do sedaj smo »čutili« samo nasprotne dokaze! Smo dorasli, da vemo, kaj nam je v prid, kje da je naša nevarnost, bodisi narodna, bodisi verska.«
Najbolj karakterističen pa je polemični članek v štev. od 7. decembra 1917, kjer je citiran list »Hrvatska država«, ki objavlja iz Celovca sledeče: »Celovec je ime najsevernejšemu večjemu mestu, ki leži na slovenskem ozemlju, na Koroškem. Koroška, to je dežela, kjer je tekla zibel slovenstva in ki vzbuja v srcu vsakega Jugoslovana čustva bridke žalosti in trpkih spominov. Koroška je najbolj žiiv dokaz, kakšna usoda čaka kraje in narod, kjer zagospoduje Nemec, kjer je podjarmljeni narod v manjšini.
Koroški Slovenci so imeli z Nemci ž nprni čez drn in strn drvečimi vladami hude boje; manjšina, zvezana na rokah in nogah, se je krepko in neustrašeno borila za svoj obstoj, pa brez upa 7.mage. Koroškim Slovencem ie v tem neenakem boju migljala ena sama zvezda upanja: Čakali so velike ustavne izpremembe v državi; brez te bi 120.000 koroških Slovencev utonilo v nemškem morju in z njimi vred bi se odkrhnil eden najlepših, od Boga s čudovitimi naravnimi lepotami obdarjenih delov jugoslovanskega ozemlja. Deklaracija Jugoslovanskega kluba je bila za uho slehernega koroškega Slovenca najslajša godba, ki jo hkratu s strahom posluša, ali nc bo utihnila in izginila kakor lepe sanje.«
Razpoloženje na nemški strani pa je v istem članku razvidno iz naslednjega citata, ki je za tedanje koroške razmere prav tipičen: »Zupan Welz-ler jc v mestni seji izjavil: »Kakor veste iz razprav v parlamentu in iz časnikov, je bil strankarski mir od Slovanov najhuje kršen. Njihova stremljenja, napraviti lastno državo in dobiti lastno upravo,
gredo lako daleč, da se niti pred Koroško in njenim glavnim mestom ne ustavijo... Pravni odsek predlaga, naj bi se občinski svet pridružil v zadnji seji trgovske zbornice sklenjenemu tozadevnemu , protestu in gospoda župana naprosil, da stori potrebne korake zoper gibanje, ki ogroža mir na Koroškem.« Po polemičnem delo zaključuje članek s karakteristično prošnjo: »Jugoslavija, vstani in vrni nam zlato svobodo!«
Kljub nemškim represalijam in terorju pa jc borbenost na Koroškem rasla, vstajalo je upanje v novo, lepšo bodočnost in že 21. decembra 1917 je »Mir« poln optimizma. Ko govori o preganjanjih med južnimi Slovani, o tisočerih nedolžnih žrtvah, ki jih je pomorila nemška soldateska, tedaj vzkipi v živem zaupanju; »Globoko obžalujemo številne žrtve, toda iz krvi, ki je tekla tam doli v naši jugoslovanski zemlji, iz zatiranja in preganjanja, se je rodila velika želja po svobodi, samostojnosti, po samoodločbi. V tej atmosferi jc nastala naša državnopravna deklaracija in nikdo več ne bo iztrgal našemu jugoslovanskemu narodu iz srca idealov svobode, samostojnosti in neodvisnosti.«
Tako je ob »Mirovem« prizadevanju rasla ideja majske deklaracije na Koroškem. Čeprav ni bilo dovoljeno niti eno zborovanje, in je bilo vse delo omejeno tako rekoč samo na osebne zveze, se je vendar zbralo za deklaracijo celih 19.000 podpisov, med temi 106 podpisov slov. duhovnikov, ki so med prvimi spoznali globino ideje ter neprecenljivo vrednost pokreta. Za tedanjo Koroško, ki jc bila dve leti in pol pravo vojno ozemlje, kjer je bil nemški pritisk najbolje organiziran in prebivalstvo do kraja terorizirano, za tako Koroško jc ta številka nadvse častna, saj procentualno skoro prekaša ostale slovenske pokrajine. Takrat jc Koroška pokazala, da sc prebuja k novemu življenju, ki bo dvignilo slovensko zavesi in čast.
Toda sovražna usoda je hotela drugače. Mladi narod, ki se je komaj začel prebujati in trgati s sebe okove stoletne sužnosti, ki so ga ovirali v njegovi rasli, ta mladi rod, to mlado življenje jc bilo prekmalu stavljeno pred usodcpolnc naloge, ki jih še ni zmoglo reševati in pravilno rešiti. Tako jc vstal mladostni polet koroškega ljudstva po majniški izjavi le lep in časten spomin, ki naj vzbuja v mladini spoštovanje in ljubezen do borcev za narodne pravice.	Jan.
Drugi nastop naše opere v Trstu
Na Koroškem
Reka, 11. junija.
Velik uspeh, ki ga je imela naša opera s Smetanovo Prodano nevesto« (na velikih plakatih je bilo pisano ^La spesa venduta«). nas. jc bodril, da bo zmagala tudi fiotovčeva opera F.ro z onega sveta«, katero za Tr/ačanc so prekrstili v -II lidan-zato caduto dal cielo«. Polna dvorana pestre mno/ice iz mesta samega, bližnjein daljne okolice jc kljun poznemu času iu neprijetni vročini z razigranim zanimanjem sledila bujnemu življenju na obse/nem odru Politeamc Rossetti. Nosilci glavnih vlog Meze-tova Kogejeva. Franci. Janko in Bcletto so bi i predmet navdušenega odobravanja v posamezniii scenah, višek pa je bil dosežen v na|pestrejsem tretjem dejanju, ko /až.ivc v skupnem utripanju na odru vsi solisti, pevski in baletni zbor. jiodzigan od tol-kiorne glasbe velikega orkestra ter pevskih barv narodnih dalmatinskih noš. Ko je ta pestra množica na razsvetlienem o,'n, Tan.la »asv^i 'o 7,n'-;»ia
teinperametni južnaški »kolo«, se je želelo, da sc vname in prekipi nastrojenje razigranega oi ,:,i. ;.ya, ki se na koncu predstave kar m moglo sprijazniti z mislijo, da bo treba zapustiti gledališče, četudi se je bližala že ena ura. Neštetokrat se je dvignil zas or. da se je željnemu občinstvu vsaj za nekaj trcnoikov zopet pokazala |iestra igralska skupina na odru. kamor so nanosili tudi tokrat gore bajnega cvetja, zaranžiranega v umetniške šopke najrazličnejših vrst in načinov. Vzkliki- mahanje z robci, čepicami in rokami se je poleglo, ko so ugasnili vse luči; toda poleglo se jc le v gledališču. Vsa t.socglava množica sc je ustavila pred gledališko zgradbo, ustavljala soliste in skupine sodelujočih ter jim z vzklikanjem iiokazala. kako zadovoljna, pa tudi hvaležna je za ti dve gostovanji. Vsa Vodovodna cesta, po kateri so igralci odhajali v hotele, je odmevala vzklikov in aplavzov, poslavljajoč se od ljubih gostov ki so zadovoljili tudi Italijane, kakor pričajo najugodnejše kritike. Posebne pozornosti je bd dele/en skladatelj Jakov Gotovac. ki je jnisostvoval predstavi in kateremu so morali napraviti pot skozi množico karabinjeri, ko se je peljal v avtu na sta
"OVaKatera od obeh oper (Prodana in Ero) je imela v Trstu večji uspeh, ni mogoče izreči. Ako pomi-slimo da si je »Prodana nevesta« ze pred £> leti
osvajala simpatije Tržačanov, ko jo jim je mladi dirigent M. Polič takrat pripravil v mnogo skromnejši obliki, in da .»F.ro« vsaj v Trstu nima -e imena, moramo z odločnim zadovoljstvom dati prednost »Eru«, ki ima vse vrline in sposobnosti za uspešen eksport našega umetniškega blaga. Na prvi mali osvaja in zmaguje, ker je vsebinsko močna, muzikalno dostojina najširšemu občinstvu, pa tudi razvajenemu ušesu prezanimiva narodna onera, s katero se je naša opera po razveseljivih uspehih doma pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča podala sedaj v razkošni oi>remi, prvovrstni zasedbi ter odlično pripravljena tudi za mejo, kjer je takoj zmagala med sorojaki in tujci. Prvo in drugo opero bi lahko ponovili brez strahu za obisk v Trstu, a načrta se je treba držati ter ludi na višku uspehov brez oklevanja iti za cilji.
Danes zjutraj so odpeljali štirje velikanski avtobusi slovenske goste po moderni, novo zgrajeni cc-sti iz Trsta mimo Sv. Kana. Bazovice. Kojinc-ller-pclja. Materije. Podgrada iu Matulj na Reko. kamor so po 90 minutni vožnji prispeli h kosilu. Ogromni rdeči avtobusi so drčali po gladko asfaltirani široki cesti, ki je pogosto vsekana v živo skalo in se od Ilerpelj sprošča po serpentinah proti Opatiji in Reki na ozemlju, ki jc tipičen Kras, nekoliko poraščen s travo in nizkimi drevesi. Po tej cesti sc je pred dnevi peljal tajnik Staraze in Reke v Trst. zato so bile vse revne hišice istrskih vasic z našim dobrini ljudstvom prelcpljenc s kričečimi izreki in slikami duce-ja, zidovje ob cestah in hišah pa prepleskano z italijanskimi narodnimi barvami. Maluljc so sc razvile v prav prometno mesto, od koder je tekla preje električna cestna železnica v Opatijo z vozovi, s katerimi se «ponaša« sedaj Ljubljana.
Reka jc konglomerat italijansko slovcnsko-hrvat-skih jezikov. V trgovinah in hotelih sc ni treba mučiti z italijanščino, zato sc tudi nismo začudili, da so bile v gledališču Fenice, kjer se bo pela danes zvečer »Prodana nevesta«, /e pred našim prihodom razprodane vse vstopnice. Tcatro Fenice, ki je bilo ofvorjeno 1. 1914 s »Tosco«, jc nekoliko manjše od Politeamc Rossetti v Trstu. Tudi za jutri, ko nastopi slovenska ojiera z ->Ero«, že pohajajo vstopnice. Vse kaze, da bo prva pot slovenske opere v svet vencana s popolnim moralnim in gmotnim us|*hom. •
Iz Julijske krajine
Odpadli sc vračajo. Radi nekaterih žalostnih piojavov v cerkveni politiki Primorja je bilo ta leta slišati med vernim ljudstvom mnogo bridkih pritožb. 'I oda ljudje, ki čutijo s Cerkvijo, so skušali z delom in molitvijo doseči, da se te napake jio-pravijo. Drugače pa so nastopale posamezne osebe, ki jim jc Cerkev mrzka. /aloslno ]e odmevala med našo duhovščino in med vernim ljudstvom novica, da jc nekaj naših izseljencev v znak protesta odpadlo v drugo vero. Le kak strasten nasprotnik katoliške Cerkve ali kak brezglav, srborit prenapete/ je to odobraval. Toda verne množice primorskih Slovencev so škodljive tendencc vedno odklanjale. Globoko ogorčenje so vzbudili v duhovščini mučni dogodki v Bistrenici ob Vardarju, kjer sc je naselila skupina naših izseljencev, ki jc deloma nahujskana, deloma pod moralnim pritiskom izstopila iz katoliške Cerkve. Zadnje čase pa jc prišlo več obvestil, s katerimi so zaj>eljani naši ljudje sporočili, da so se spet vrnili v vero svojih očetov. Bog daj, da bi visi naši izseljenci ohranili zvestobo katoliški Cerkvi, ki jc bila skozi tisočletje duhovna mati slovenskega ljudstva!
Trideset let katoliškega gibanja v Istri. L 1907 so iz hrvatske gimnazije v Pazinu izšli prvi abi-turijenti. Istega leta se jc na pobudo škofa Mali-niča osnoval na pazinski gimnaziji krožek hrvatskega katoliškega dijaštva. Iz malih |iočetkov sc je pr>d vodstvom Stojami Brajšc in drugih krasno razvijal vse do vojne. Na tedenskih sestankih so si idealni dijaki bistrili načela, sc versko poglabljali in sc tako pripravljali na svoje socialno poslanstvo med narodom. Ze leta 1008 so si dijaki ustanovili akademsko ferijalno društvo Dobrila« za stcialno delo med istrskimi Hrvati v duhu .škol.i Dobrile, največjega voditelja Istre. Dijaki so ustanavljali ljudske knjižnice, predavali, prirejali tabore iu tečaje, osnovali so mladeniška društva v Bermti, Karojbi, Trvižu, Sv. Petru v Sumi, Krnigi, Ciologorici, Matedari, v Sajinih, v Alturi, Fošku-linu ter v Je/nu, rojstnem selil škofa Dobrile. Veličasten jc bil mladinski tabor kraj starodavne cerkvice Majkc bo/je v Dcrmii v septembru 1012. Na tem taboru je v/budil silno navdušenje govor g. Franca Terscglava. Duša vsemu gibanju pa je bil naš istrski Krek. vclezashlžni župnik beramski mons. Josip Grašič, ki biva zdaj na Brniku pri Cerkljah na Gorenjskem. V*c to delo nikakor ni biki zastonj. Hrvatski predeli Istre se še danes v velikem delu duševno hranijo od sadov katoliškega gibanja. Zato srno se spomnili na lepe dni pred 10 leti. ko je vrla mladina |x>d vodstvom idealnih svečenikov zasnovala hrvatsko katoliško gibanje v Istri.
Duhovniška imenovanja v goriški nadškoliji. G. Albin Bratina je imenovan za žup. upravitelj i na Otlici; novoma-nik Štefan Onjezda gre za kaplana v Idrijo; g. Stanko Vrtovec je poslal župni upravitelj v Podbrdii, na njegovo meslo v Tolmin jc prišel za kaplana novoniašnik Stanko Šarf; gosp. Bronislav Podobnik jc imenovan za pomožnega upravitelja v Sčbreljali, kjer je g. župnik bolan
Slovenski duhovnik v Istri. Za /upnega upravitelja v Kaščergi pri Pazinu jc tržaški apostolski upravitelj imenoval novomašnika g. Štefana Ceka, ki jc rodom iz Podgrada. Med istrskimi Hrvati deluje sedaj že 12 mladih duhovnikov.
Preveč se pleše. Nedelio za nedeljo sc po tržaški okolici in po Vipavskem vrstijo javni plesi. Mladina na njih zapravlja težko prislužcn denar in se duševno kvari, (ioriški nadškof mons. Mar-gotti jc odločno nastopil zoper to rastočo ljudsko epidemijo, ki je tembolj nevarna, če sc siri pod odličnimi znamkami dobrodelnosti itd. Fo nadsko-fovo pismo jc pri pametnih starših zbudilo nado, da se bo prirejanje plesov omejilo.
Iz konlinacije sc jc vrnil hotelir g. Ivo Didič, iz /nane Didičevc družine v Idriji. Ko je /adnp petek zvečer prišel domov, sc jc razveselila vsa Idrija.
Stirisfoletnica Sv. Gore. Leta 1939 preteče 400 let odkar so na Sv. Gori pri Gorici postavili v oltar milostno podobo Bogorodnicc. Goriški nadškof jc 7apovedal /a !o obletnico velike priprave in slavja. Ustanovil se bo časlni odbor za proslavo.
Jugoslovanska razstava v Rimu
V teh dneh, ko ves slovenski narod praznuje spomin na tisti državnopravni akt, ki jc sprožil po vsej Sloveniji in slovanskem jugu val navdušenja za svobodo, bi ne bilo prav, ako bi se nc spomnili tudi koroških Slovenccv, ki so po svojih močeh ludi doprinesli svoj delež, da je postala manifestacija neomajne volje celokupnega naroda po svobodi in samostojnosti tem lepša in veličastnejša.
Če so ob širjenju ideje majske izjave nastale težave celo v samem jedru Slovenije, na Kranjskem, si je lahko misliti, kako obupen je bil tedaj položaj na Koroškem, kjer jc bil ves državni aparat v rokah zagrizenih nemških nacionalcev. Slovenskih izobražencev, ki bi zanesli nove misli in ideje med narod, skoro ni bilo doma. Večina je bila na raznih frontah in tedanji voditelji koroških Slovencev, poslanec Franc Grafenauer, ie bil kot politični obsojenec pomiloščen šele začetkom julija 1917 in i7.puščen na svobodo. Edino mali krog okoli »Mira«, tedanjega slovenskega glasila za Koroško in nekaj desetin požrtvovalnih duhovnikov sta nosila vso težo dela med narodom, ki je bil radi stoletnega zapostavljanja že skoro otopel za visoke misli svobode in narodne samostojnosti. Zato bo gotovo najbolj nepristransko, če se v zasledovanju vpliva majniške izjave na Koroško držimo poročil v »Miru«, ki je skrbno beležil vsa tedanja razpoloženja, prijazna in ludi sovražna.
Po prvi vesti, ki prinaša poročilo o državnem zboru in z debelim tiskom citira izjavo Jugoslovanskega kluba, nastane precej dolgotrajen odmor. Razburjenje, ki je nastalo po izjavi pri nacionalnih Nemcih, jc bilo za koroške Slovencc dobesedno otipljivo. Zato ni čudno, če se pojavi prvi načelni članek k deklaraciji v obliki uvodnika šele v septembru. Zagovor izjave je bolj zgodovinski, a obenem tudi že malo revolucionaren: »V svetovni vojni stopajo na plan vsi narodi, ki so bili tlačeni, in po vsem svetu priznavajo, da ima vsak narod pravico odločevati o svoji usodi.
Žc veliko bolj ndločnn in
stopi »Mir koncem
oktohra
samozavestno na-polemiki z nem-
Rim, 11. junija.
Priprave za otvoritev razstave jugoslovanske moderne umetnosti so v največjem leku. Aranzena Gojmir Kos in Sreten Stojanovič imata polne roke dela z razvrščanjem in obešanjem slik tn kipov.
Otvoritev bo nadvse oliciclna v soboto zvečer. Otvoril jo bo italijanski zunanji minister grol Ciano. Razstavni prostori so v Galeriji di Koma na Piazzi Collona 366 (Portico di Vedo). Galer.,a ie strogo v centrumu mesla na krasnem trgu obdan z alejo pravih izvirnih jonskih stebrov. Prostori so novi in se vrši šele druga razstava z naso v nph. Urejeni so popolnoma moderno, ukusno, skoro luksuzno. Vzorna dvorana za prirejanje umetniških razstav. Luč dnevna ali večerna prihaja indirekino na slike in kipe in je čudovito harmonična m prijetna za gledalčeve oči.	.
Le ena stvar še dela težkoče — naših slik ie preveč in v prevelikih formatih za te razstavne prostore. Pa se bo že nekako uredilo. Tudi kataloge imamo. Tc so žal tiskali v Belgradu — lc ovitek katalogov in vezavo so izvršili tu. V katalogu je nekaj neodpustljivih tiskovnih napak, tisk kb-šejev vreden, papir veliko slabši od italijanskega itd. Tudi izbor slik v njem bi se moral boljše zbrati za — Rim. Pripominjam, da ima Galerija v načrtu izdajati za vsako razstavo enak, po obliki, reprodukciji in podobno urejen katalog. In ta katalog, ki jc bil za danes zaključeno razstavo in po katerem vzorcu jc prirejen tudi naš, se nc more žal prav po nobeni drugi strani meriti z našim kot po — formatu! Res je sicer, da katalog ne bo odločil najvažnejšega uspeha — ali z malo dobre volje in večje pozornosti pa bi bilo vse v redu. Katalog je legitimacija razstave, zlasti v kulturnih in velikih evropskih centrih je treba na lo mislili. Razstava sama bo vse te nedostatke, ki so bili nastali lc radi hitrice zabrisala. Razstava bo dobra in zlasti za Italijane oz. Rimljane z.animiva. Rim ni Pariz ali Praga. Coloseum, Forum Romanum, grška in rimska plastika, renesanca in barok — vsega tega je tu toliko za vsakim voglom, galerijah v Rimu samem, kot v Vatikanu, v vseh javnih prostorih in tudi privatnih stanovanjih — da so skoraj vsega tega prenasičeni. Radi teh vzrokov tudi v Rimu ni toliko razstav, kot bi človek mislil. Sodobne umetnosti je tu po ena ali dve (v maju letos jih je bilo v Pragi trideset!)
Nasa razstava bo dobra in nam ni Ireba z do-
jaznijo misliti o njej. Pomislili jc treba, da smn mi skoro brez umetniške 7godovine (domače), da naša moderna šola izoblikuje podobo, brez katere ne bo več mogoče evropske umetnosti zamisliti, kot celote. Je nekaj v naši umetnosti, kar jc klub še tako »nejasni« formi jasno videno in se bolj čuteno, da je zraslo iz naših domačih — njiv in gozdov, dolin in hribov in gora, torej nekaj, kar zaslutimo in doživimo le doma v dihu rodne zemlje in melodije materinščine. Od tu in taka jc nas,-, slovenska, hrvatska in srbska umetnost in dokler se bodo umetniki tega zavedali bo naša umetnost vedno lepša in ne potrebna lc nam doma, bo potrebna tudi drugim narodom — toliko časa sc lahko veselimo svoje umetnosti in jo lahko s ponosom pokažemo tudi drugim še tako silnim narodom — priznali in spoznali nas bodo tudi, da še celo po naši umetnosti in kulturi.	Miha Male«.
Grčarice
Dne 8. junija ob 8. zjutraj jc naša župnija zopet prejela svojega ljubljenega nadpastirja dr. Gregorija Rožmana, ki je podelil birmo 21 otrokom. Popoldne se je prevzvišeni odpeljal na Gla-žuto, kjer jc bil lep sprejem, zlasti »o bili lepi prizori otrok zvečer. Dne 9. junija je tam prejelo zakrament sv. birme 13 otrok. Velika čast je doletela slovensko delavsko naselbino na Glažuti, ko nas je obiskal naš nadpaslir; bilo jc prvikrat, da je škof prišel na Glažuto. Popoldne pa se jc odpeljal v Loški potok. —• Sola na Glažuti se jc pričela; nastavljena je gdč. Zelcznikar Slana iz Slo-venjgradca.
Slavni jirirodoslovec Brehm je imel Icvinjo, ki je bila tako udomačena, da je celo spala pri njem.
Peresa v repu pava so do 160 cm dolga.
Po 180 Din
Patent Bischofovo lentve naprodaj od danes naprej na Ljubljanskem velesejmu. Nikoli veS! Izkoristite !
Novi naslov: Sv. Petra e. 4. Tel. 25-57
V soboto ponoči ob II je umrla v gradu na Mali Loki go^pa
Marija pl. Terbuhovič
roj. Widerkhern zum Widerspah
vdova po pok. majorju Marku Terbiihoviču pl. roti Srhlachtsrhncrt
v 92. letu starosti. Pogreb bo v lorek, 15. junija v St. Lovrencu ob Temenici ob 10 dopoldne. Priporoča so v jiobožno molilev! Mala Loka, dne 13. junija 1937.
*	ANTON OBLAK, župnik.
Nedeljski spori
i lahkoatlelski miting
za iroboj Belgrad-Zagreb-Ljubljana
Ljubljana, 13. junija.
Na športnem prostoru ASK Primorja se je vršil včeraj in danes lahkoatletski izbirni miting za troboj med mesti Belgrad, Zagreb in Ljubljano, katerega so se udeležili naši najboljši lahkoatleti. Zasedba sicer ni bila polnoštevilna, kajti nekaj najboljših atletov je pri vojakih, nekaj jia blesiranih in zato tudi rezultati ne odgovarjajo dejanski moči slovenske lahkeatletike. Odličen čas pa je dosegel Zorga Aleš v teku čez zapreke na 400 m. Forma naših lahkoatletov se bo dala s pridnim in vesntim treningom do srečanja z ostalimi tovariši iz države še precej popraviti, vendar bo treba 6tvar vzeti takoj v roKe, ker nas ločijo do troboja samo še trije tedni. Precejšnja hiba tiči tudi v tem, ker so atleti tako raztreseni jxi raznih krajih in je skupni trening radi tega nemogoč, kar stvari zelo škoduje. Poleg tega se pa mora zveza slovenskih laliko-atletskih klubov še zelo boriti s financami, ki igrajo ravno zato, ker niso vsi atleti v Ljubljani, še prav posebno važno vlogo. Upajmo, da bo troboj izpadel tako. kakor se za našo lahkotletiko spodobi, na atletih pa je seveda, da porabijo zadnje tri tedne za temeljit trening, da bodo lahko častno zastopali barve Ljubljane.
Izid tega izbirnega tekmovanja pa je naslednji:
Skok v višino: 1. Bratovž (Ilir.) 1.65. 2. Polak Bojan (Prim.) 1.60 m. — Skok v višino ob palici:
1.	Zorga A. (Prim.) 58.9. 2. Skušek M. (Prim.) 59.3. — Tek na 100 m: 1. Sušteršič (Prim.) 11.6 sep.
2.	Šter (Prim.) 11.6. 3. Gabršek (Prim.) 11.8. 4. Pavlič Ivo (Planina) 11.8. 5. Račič (Ilir.) 12.2. 6. Klinar (Gorenjec) 12.2. — Tek na 400 m čez zapreke: 1. Zorgs Aleš (Prim.) 58l9. 2. Skušek M. (Prim.) 59.3.
—	Mef diska, helenski stil: L Jeglič (Planina) 25.96.
—	Tek na 5000 m: 1. Krevs Ive (Prim.) 16:27.25. 2. Srakar (Prim.) 16.55. 3. Podnečan (Zeležničar) 2. Srakar (Prim.) 16.55. 3. Podpečan (Železničar Maribor) 17:11.45. 4. Krpan (Prim.) 18:11.45. 5. Vovk (Elan) 18:39. 6. Kos (Elan) 18:39.15. -Tek na 200 m: 1. Gabršek Manzi (Prim.) 23.6.
2.	Skušek Marjan (Prim.) 23.8. 3. Šter (Prim.) 23.8. 4. Klinar (Gorenjec) 23.9 — Metanje diska: 1. Kaj-fež (Prim.) 36.58 m. 2. Jeglič (Planina) 35.98 m.
3.	Korče (Prim.) 35.30 m. 4. Hlade (Želez. 35.24 m.
—	Tek na 800 m: 1. Goršek (Prim.) 2.01. 2. Zorga (Prim.) 2.06. 3. Pogačnik (Prim.) 2.08.5. 4. Herič (Železničar) 2.13.1. — Tek na 30 km: Pri tej zanimivi disciplini sta tekmovala samo 2 atleta, ki sta kljub hudi vročini dosegla prav lepe rezultate. Neprimerno zanimivejša bi bila ta točka, če bi teklo večje število atletov Kajti zanimanje za ta tek je bilo zlasti precejšnje v Domžalah, kjer je bil obrat.
Tekača sta napravila najpreje dva kroga na tekališču, jxitem sta se podala izven igrišča na državno cesto ter tekla skozi Brinje, tSožice ,Mala vas. Jezica, Črnuče, Dobravo, Trzin v Domžale, kjer je bil pri km 16 obrat. Do obrata sta pre'ekla oba tekača skupaj v času 1 ure 4 minut 57 sekund. Tudi jaotem sta se držala oba skupaj še dolgo časa. na Črnučah pa je Tavčar ušel svojemu edinemu sotekmovalcu Percu naprej in potem polagoma zvišava! razdaljo med njima. Na tekališče Primorje je torej prišel prvi Tavčar, nekaj sto metrov za njim pa še Pere. Tu je napravil vsak tekač še dva kroga in teka je bilo konec. Tav~.ir je pretekel jKivprečno 1 km v času 4.3 inmutah. Rezultati tega teka so pa naslednji: 1. Tavčar (Prim.) 2:11.46,15. 2. Pere (Prim.) 2:14.20,15.

Mednarodni tenis-turnir
Ljubljana, 13. junija.
V petek se je pričel mednarodni tenis turnir na tenis igriščih Ilirije, katerega so se poleg jugoslovanskih tekmovalcev udeležili še Madžari. Najzanimivejše tekme so bile danes, ko so prišli posamezni mojstri v finale. Tekme se v trenutku, ko to poročamo, še vrše in zato navajamo samo one rezultate, ki so znani.
Single gospodov (predzadnje kolo): Dallos (Madj.) : Smerdu (Jugosl.) 6:0, 6:0; Friedrich : Truden 6:3, 6:3- Mayer : Skapin 6:1, 6:1; Mitič : Skoberne 6:2, 6:4.
Zadnje kolo: Dallos : Friedrich 6:2, 6:3; Mi-lič : Mayer 6:1, 6:4.
Finale: Dallos (Madj.) : Mitič (Jugosl.) 10:8, 6:0, 6:1.
Single dam (predzadnje kolo): Kovač : Tratnik 6:0, 6:0; ing. Semec : Dacar 6:1, 6:2; Flori-jan : Bačkov 6:0, 6:0 (mlada Florijanova je zelo ugajala); Somogyi (Madj.) Elagovič (Jugosl.) 6:1, 6:0. .
Zadnje kolo: Kovač : Semec. 6:0, 6:0; Somo-gyi : Florijan 6:3, 1:6, 6:4 (krasna borba naše Florijanove).
Finale: Kovač (Jugosl.) : Somogyi (Madj.) 6:3, 6:1.	_ ,
Mixed-douhle: Somogyi-Dallos : Semec-Sivic. 6:0, 6:2; Mitič-Florijan : Mayer-Kovač 8:6, 6:4.
Za finale sta se plasirala naslednja para: So-mogvi-Dallos (Madj.) in Mitič-Florijan (Jugosl.). Ta tekma se v trenutku poročanja še vrši.
Double gospodov: Dallos-Šivic : Hrnjak-Wiirth vi. o.; MitiČ-Mayer : Leyrer-Skoheme 6:2, 4:6, 6:1. V finale, ki se še vrši, sta prišla para: Dal-los-Sivic in Mitič-Mayer.
Single juniorjev (zadnje kolo): Kovač : Kože-luh 6:3, 6:4; Wurth : Smerdu 6:3, 6:1. V finale, ki še ni končan, sta se plasirala Kovač in Wtirth.
Poleg teh tekmovanj je bil tudi single gospodov kat. B.
Ambrosiana: Jugoslavija 2:1
Belgrad, 13. junija, b. Za današnjo revanžno lekmo med Ambrosiano in Jugoslavijo je vladalo precejšnje zanimanje. Čeprav je na igrišče BSK odšlo mnogo ljudi, ki so hoteli videti tekmo BSK proti CAO iz Oradea Mare, se je na igrišču Jugoslavije zbralo okrog 4000 gledalcev. Danes so Italijani pokazali tipično italijansko napeto, živahno in borbeno igro z mnogimi tehničnimi finesami. Že v prvem polčasu so prevzeli iniciativo in kmalu razbili igro Jugoslavije. Ta se je znašla šele ob koncu drugega polčasa. Jugoslavija je sicer lepo kombinirala, toda vsi njeni napadi so se razbili ob odlični obrambi gostov, ki so se daneS borili za zmago. Videlo se je, da se bo.e Ambrosiana re-vanžirati za četrtkov poraz. Ambrosiana si je v prvem polčasu zagotovila zmago in njena gola sta padla v 6. in 39. minuti. V drugem polčasu je prešla predvsem v obrambo in se je videlo, da hoče predvsem obdržati rezultat. Kljub odlični obrambi pa se je vendarle posrečilo Jugoslaviji (Petrovič) dati prvi in častni gol za Jugoslavijo. Tekmo je sodil zelo slabo sodnik g. Ži-vkovič, ki je delal v prvem polčasu na škodo Jugoslavije, v drugem polčasu pa na škodo gostov. Vsled svojega nespretnega postopanja je izzval burne proteste med igralci in gledalci.
BSK: CAO 3:1
Bivši državni prvak je zasluženo zmagal. Romunski klub je igral zelo monotono in nezanimivo. Jutri zjutraj potuje BSK v Oradea Mare, k,er bo igral revanžno tekmo, V četrtek pa bo igral BbK. v Aradu.	______
Genova, 13. junija. Genova-Gradjanski 3:1
<2'Dunaj, 13. jun. b. Vienna : Jagielov 2:1.
Admira : Sparta (Praga) 1:1.
Bologna : Avstrija 2:1.
Bukarešta, 13. jun. b. U pest : Venus 6:4.
Praga, 13. jun. b. Slavija : Phoebus 2.2.
Kolesarske tehme v Sofiji
Soliia, 13. jun. m. Danes so se na stadionu 'Junaka vršile kil. dirke. Dirkači so bih razdeljen, v skupine. V prvi skupini sta tekmovala Rozman in Georgijev. Zmagal e Georgijev. V drugi skupini sta bila Prosenik in Dimitrijev. Zmagal e Dimitrijev. Za tretje in četrto mesto sta se bor la Prosenik in Rozman. Zmagal je Rožman in se plasiral na tretje mesto.
Kolesarske dirke na progi Maribor-Marenberg in nazaj
Maribor, 13. junija.
iJanes je bilo v Mariboru kolesarsko |X>dzvezno prvenstvo junij, v organizaciji Mariborske kolesar, podzveze na progi Maribor—Marenberg—Maribor 80 km, katerega so se udeležili kolesarski klubi Zel. Maribor, Perun, Edlveis in Maraton Maribor, ter KSK Celje in Kol. klub. Konjice. Kljub težki hriboviti progi sta dosegla prvo plasirana dirkača po-vrečno brzino čez 30 km na uro, kar je za juniorje odličen rezultat. Do obratne točke 60 vozili dirkači skupaj v grupi dočim so 6e nazaj grede raztrgali tako, da sta jvrivozila Sodeč in Lešnik z velikim naskokom pred ostalimi na cilj. Prvo mesto odločil tehnično boljši Sodeč v svojo kori6t.
Rezultati:
1. Sodeč Kari (Maraton, Maribor) v času 2 uri 39 minut 23 sekund; 2. Lešnik Otmar (Edel-weis, Mar.) 2:39:26; 3. Jerneje Oto (KSK. Celje) 2:46:53; 4. Kramer Joško (KSK, Celje) 2:48:28; 5. Štingl Ivo (Perun. Mar.) 2:50.
Prvih pet dirkačev se udeleži drž. prvenstva, ki se bo vršilo drugo nedeljo v Zagrebu. Dirka je potekla brezhibno, kar je zasluga preizkušenih športnih delavcev gg. Lešnika. Kebriča, Stein-buhlerja, Štrurla, Lubše, Lorherja in Glaviča. — Prisoten je bil tudi zvezni delegat g. ing. Lah. Po končani dirki je predsednik Mar. kol. podzv. g. Lešnik razglasil rezultate ter obenem razdelil zmagovalcem krasna darila.
Šahovski lurnir v Rogaški Stalini
Rogaška Slatina, 13. junija.
Drugo kolo turnirja za šahovsko prvenstvo Jugoslavije so igrali sledeči: Neudorf : Folti re-mis, Pire : Broder reinis, Gereben : Matvejel 0:1, Tomovič : Srhreiber remis, dr. Trifunovič : dr. Kalaba 0:1, Sava Vukovič : Nedeljkovič 1:0, dr. Drezga : Konig remis, Saemisch : Kostič še igrata.
Stanje po 2. kolu je sledeče: Neudorf 1 in pol, Folti 1, Kostič pol, Kiinig pol, Pire 1 in pol, Matve-jev 1, Schreiber 1, Nedeljkovič pol, dr. Trifunovič 1 in pol, Sava Vukovič 1 in pol, Tomovič 1 in pol, Gereben 0, Broder 1 in pol, dr. Drezga 1, Saemisch pol, dr. Kalabar 0.
Jutri, 14. junija se bo igralo tretje kolo in nadalje vsaki dan od pol 9 do pol 13 in od pol 15 do pol 19 v Zdraviliškem domu.
Najmočnejša slanovska socialna organizacija
Maribor, 13. junija.
Danes je bil občni zbor najmočnejše prosio-voljne stanovske socialne organizacije, Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru. Na zbor so poslale vse krajevne organizacije ovoje delegate, katerih se je zbralo nekaj sto. Zborovanje se je vršilo v veliki dvorani Uniona, ki so jo delegatje ekoraj docela napolnili. Občni zbor je vodil predsednik Simon Lerger, poleg njega pa sta še podala svoja poročila tajnik Pšeničnik Anton in blagajnik Wurzinger Ivan. Iz vseh teh poročil je odsevala izredna delavnost in podjetnost, ki jo društvo po ukinjenju komisariata pod svojim nekdanjim vodstvom zopet razvija. Najvidnejši dokaz te delavnosti je plodonosna naložitev premoženja v dve krasni stavbi v Kejžarjevi ulici 9 m na Betnavski ulici 18, ki ju je društvo z velikim borbami pridobilo. Tudi blagajniško poročilo gospoda Wnrzingerja je bilo primeren dokaz, da se je začelo v društvu novo življenje, ki prinaša že sedaj dokaze napredka. Društvo je imelo lansko leto pri 12.000 članih 1,901.503 Din prejemkov. Od tega je izdalo za posmrtnine in odpravnine 1,082.390 Din, ostal pa je šo čisti dobiček 452.335 Din. Društveno premoženje je znatno ter znaša 9,613.513 Din, od česar odpade 5,731.723 Din na razne naložbe v gotovini, 8,528.960 pa na stanovanjske hiše, ki so pa v resnici mnogo več vredne. Društvena last so hiše na Betnavski ulici 18, Kejžarjevi ulici 9, Aleksandrovi cesti 65, Ruški cesti 6, 6, 7 in na Frankopa-novi ulici 59. — Članstvo je vzelo poročila z odobravanjem in zadovoljstvom na znanje, le neznatna skupinica socialistov z Zmazekom na čelu je skušala nekaj oporekatii. Zmazek se je zlasti zakadil v blagajnika "VVurzingerja, pokazalo pa se je. da je operiral z nepoznanimi kartami, ker mu niso bile všeč stvari, katere je že lanski občni zbor odobril. Moral je osramočen utihniti ter je predčasno odšel z občnega zbora, ki jo potem odobril delo sedanjega odbora.
Obrtniki za ukinitev Okrožnih odborov
Ljubljana, 13. junija. Občni zbor Okrožnega odbora v Ljubljani je bil danes in je bilo na njem zastopanih 135 delegatov. Večina delegatov je zahtevala ukinitev te ustanove. Za ukinitev se je izreklo 90% ter so zaradi tega vse ostale točke dnevnega reda odpadle. Podobno so se izrekli občni zbori v Novem mestu, Celju in Mariboru.
Huda nesreča otroka na kamniški progi
Ljubljana, 13. junija. Iz Smarce v občini Homec so danes pripeljali 51 letnega posestnikovega sina Nika Zurbija. Niko se je doma izmuznil 6taršem ter stekel h kamniški progi, kjer se je igral tik tračnic. Ko je prišel vlak, je dečka butnil v stran. Deček je dobil zelo veliko rano na glavi in je njegovo stanje nevarno.
Strela zažiga
Maribor, 13. junija.
Pri Sv. Jerneju pri Ločah je divjala huda nevihta, med katero je udarjala strela. Ognjeni blisk je udaril okoli 6 zvečer v lipo tik hiše pri Kuku-riču, po domače Sesečanu na Vrhu. Z lipe je preskočila na hišo ter jo zažgala. Doma sta bila samo gospodinja ter njen brat, ki sta takoj začela klicati na jaomoč. Ko so ljudje skupaj prihiteli, je bila slamnata streha že v ognju, da se je s podstrešja dalo le malokaj rešiti. Ves živež je zgorel, nekaj rešenih reči pa so jxitem tatinske roke v splošni zmedi odnesle. Iz sob so rešili tudi večino pohištva. Istočasno, kot pri Kukuriču, je udarilo v soseščini pri Škrablovih. Domači niso niti opazili takoj, da jim streha gori, ker so gledali na ogenj pri Kukuriču. Sreča je bila, da je streha iz opeke, ker so potem ogenj kmalu zadušili. Škoda pa je precejšnja na strehi ter na razbitem pohištvu, ki so ga začeli nositi iz ogrožene hiše. Zavarovana 6ta bila oba ponesrečenca le malenkostno.
Električni tok ga je usmrtil
Maribor, 13. junija.
Danes popoldne se je pripetila v Framu pri Mariboru tragična nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Gostilničar Jarc je prišel v dotiko z visoko električno napetostjo ter je obležal nezavesten. Ko so prišli reševalci, je bil ves njihov trud zaman,' ker je Jarc medtem že umrl.
Sprehod po Rogatcu
Dne 6. junija je očividec v »Slovencu« točno popisal majniško slavje pod Donačko goro. V članku je upravičeno izlili svojo jezo nad rogaškimi Slovenci-nemčurji, ki se za majsko deklaracijo niso nikdar ogrevali in so zato tudi sedaj našo javnost bojkotirali. Videli smo, da so nekateri gospodje imeli svoja okna med prireditvijo zaprta, pa ne samo okna, ampak celo žaluzine, da bi ja ne slišali slovenske besede, ki jo že od nekdaj sovražijo. Slavnost je bila za nas tem večje zadoščenje, ker lahko javnosti povemo, da je bila to prva slovenska prireditev v Rogatcu, in sicer pred in po vojni: prvič je na občini visela narodna zastava, prvič je naš narod javno izpovedal svoje mišljenje. Ako trški magnatje zastav niso razobesili, so s tem samo pokazali, da z našim delom niso zadovoljni, kakor tudi mi z njihovim nismo mogli biti. Znano je, da v Rogatcu plačujemo električni tok po 9 din — sijajen dokaz, kako se je gospodarilo takrat, ko so še nemčurji imeli na občini besedo. Hvala Bogu, da imamo sedaj zavednega Slovenca za župana, ki bi ga trška gospoda najraje utopila v žlici vode, ker jim je trn v peti. Ali le počasi. Mi se bomo pobrigali, da dobimo velenjsko elektriko, ki bo poceni, dolgove električnega konzorcija pa plačujte vi, ki ste ignorirali majniško deklaracijo. Mii smo si dobro zapomnili 30. maj in vaše ponašanje, vemo pa tudi, da se pod klici: živio Maček, skriva samo vaša srčna želja, da bi mogli kričati: heil Hitler! Saj se poznamo. Kakor z elektriko, tako je tudi z vodo. Že davno bi lahko imeli vodovod, tako pa hodijo ženske s škafi k vodnjakom po vodo kot nekje na vasi. Celo železniška postaja nima pitne vode. Sedaj bodo naredili, kakor pripovedujejo, cisterno, vodo pa vozili iz Rogaške slatine. Bo zelo poceni, voda bo pa tudi hladna! Tako se dela reklama za trg Rogatec. Pri priliki zopet kaj. — Očividec.
Dijaški izlet v Groblje
Srednješolski kateheti vabijo dijake ljubljanskih srednjih šol, da se udeležijo prijetnega izleta v Groblje pri Domžalah v petek, 17. junija popoldne pod njihovim vodstvom. Po prihodu vlaka, ki odide iz Ljubljane (gl. kol.) ob 13.45 bo najprej ogled velike misijonske razstave, kjer so zbrani versko, zemljepisno in prirodopisno važni predmeti iz Afrike, Amerike, Indije, Kitajske in od drugod. Poseben oddelek na razstavi je določen slovenskemu misijonarju škofu Baragi,
Po ogledu razstave bo predvajan napet iilm iz afriškega življenja pod naslovom »Misijonarjeva oporoka«. Film traja poldrugo uro.
Nato povratek z vlakom, ki pride v Ljubljano (gl. kol.) ob 18.08.
Stroški za vožnjo in vstopnino znašajo 4 (štiri) Din.
Dijaki, ne zamudite ugodne prilike! Izlet ob vsakem vremenu.
Priglasite se takoj pri šol. slugi svojega zavoda in istočasno plačajte za stroške 4 Din.
Starši, opozorite na ta izlet svoje sinove!
KatehetL
Mariborski drobiž
Maribor, 13. junija.
> Mariboru red in nnr. Veliko se je včeraj govorilo o nekih demonstracijah in nastopih, ki iih nameravajo prirediti neodgovorni elementi. Vse mesto je bilo zaradi teh napovedi nekoliko elektri-zirano. Policija je podvzela energične mere, da zavaruje lastnino in osebno svobodo. Vendar je jx> tekla noč od sobote na nedeljo mirno, brez vsakega incidenta, ki jih tudi v bodoče ni pričakovati.
Slovesni Requiein za pokojnega akademika Do-linarja je bil včeraj v Alojzijevi cerkvi. Maše za-dušnice bodo tudi jx> drugih svetiščih.
Žetev smrti. V Tattenbachovi ulici 21, je umrl v starosti 78 let vpokojeni kretnik državne železnice Jožef Kotnik. — Na Ruški cesti 45 je umrla v cvetu 23 let Karolina Leskovšek. — V graški bolnišnici je umrla v nežni dobi 8 let Frida Chme-lik, hčerka tehničnega prokurista tt. »Drava« g. Chmelika. Truplo so prepeljali v Maribor. — Naj počivajo v miru!
Strela udarila v hlev in ubila kravo. Hude nevihte se skoraj vsak dan radivjajo nad Mariborom in okolico. Pri tem zelo pogosto udarja strela, ki dosedaj k sreči še ni zahtevala človeških žrtev. V Rešpohu je udarila v hlev posestnice Marije Haupt-mann. Ubila je kravo, vredno 2000 Din, potem pa je odskočila skozi eno okno na prosto, ne da bi bila kaj zažgala.
Št. Vid nad Ljabljano
Akademija meščanske šole. Preteklo nedeljo 6. t. m. je priredila tukajšnja meščanska šola v Ljudskem domu lepo akademijo. Prvi del akademije je obsegal 9 različnih točk. Najprej je bila Finžgarjeva igra: Nova zapoved, 2 dramatska prizora iz življenja naših brezposelnih. Igrico so učenci in učenke občuteno in spretno podali. Prav je, da se tudi v tej obliki mladina seznanja 6 socialnimi problemi današnjega časa. Nato so sledili razni telovadni nastopi učencev, ki so jiogumno in odločno izvajali težke skupinske in simbolične vaje. Malo neenotno izvajanje celote ni motilo. — Prav ljubki so bili nastopi deklic, ki so v lepih, živahnih skupinah rajale in pele z lahkoto in go-tovostjo.Koliko skrbnega dela je gotovo jx>loženo v take prizore! Učenci in učenke IV. razr. so lepo podali dve zborni deklamaciji O. Zupančičevih pesmi: Na Bledu in V vlaku. Pisani 1. del programa so zaključile živahne učenke L in H. razr., ki so pra vokusno in lejx> izvajale razna narodna kola. Po kratkem odmoru je sledil drugi del programa, ki je bil pravi mladinski koncert. Mladinski pevski zbor meščanske šole je pod vodstvom svojega spretnega in priznanega pevovodje ljubko in gladko odpel 8 pesmic, ki jih je navzoče občinstvo z veseljem in navdušeno poslušalo. Po vsaki točki v obeh delih programa so dajali navzoči izraza svoje zadovoljnosti z živahnim ploskanjem. — Hvaležni smo meščanski šoli za to prireditev. Pokazala je javno, kako vzgaja našo mladino v ljubezni in zvestobi do naše grude in skupne domovine. Le škoda, da te lepe prireditve ni videlo več ljudi, vsaj 6tarši bo morali biti močneje zastopani. To nesebično in požrtvovalno delo zasluži več pozornosti in priznanja. '
Pohvalno moram omeniti še neko pri nas redko čednost. Prireditelji so skrbeli za fo, da se je akademija začela točno ob napovedanem času in so se točke programa vrstile brez dolgih, mučnih odmorov.	_r —
FOTOAMATER
Portretiranje v naravi
spada med najlivaležnejša snemanja v vsakem času, najbolj pa v cvetoči pomladi in v bujnem jTolctju. Doma nima vsak amater priprav, ki bi mu omogočale trenutne posnetke modelov. Kljub visoki občutljivosti negativnega tvoriva, zlasti panhromatskega, je potreben namreč pre-ccj močan umeten svetlobni vir v kombinaciji z dnevno svetlobo, če hočemo portretirati brez poziranja s prav kratkimi osvetlitvami. Ta možnost pa nam je v prosti naravi v neomejen^ izmeri na razpolago. Izbiramo si lahko najučinkovitejše po/.e, ki nimajo na sebi prav nič prisiljenega, kajti iztrgane so iz življenja portretirane osebe in so radi_ tega zanjo gotovo ne-potvorjeno karakteristične.
Najučinkovitejše ozadje ie nebo, zlasti če je poživijc.no s temnejšimi oblaki. Na višinah takšnega ozadja ni težko dobiti, vendar je potrebno, da snemamo nekoliko od spodaj navzgor. Opoldanska svetloba tudi pri portretiranju običajno ni priporočljiva — videl sem pa jaortrete, ki so bili posneti pri opoldanski svetlobi, in so bili vendar le prav učinkoviti. Nobeno plavilo ni brez izjeme, to velja tudi v fom slučaju — toda za izjemnimi uspehi sfo.ji.jo običajno mojstri. Najugodnejša svetloba je zgodaj zjutraj ali pojKildne. Radi ublažitve premočnih kontrastov jc priporočljiva uporaba objektiva za mehko risanje — kdor tega nima, si lahko pomaea s primernim dostavkom. Razvijanje mora biti usmerjeno v mehkobo. Le prav mladi obrazi, posebno otroški, prenesejo nekaj trdote.
Grbančenje plasti
je prav nevšečen jnijav pri razvijanju filmov in zlasti plošč v vročeni poletju. Večkrat se pripeti, dn sc plnst cclo |iopolnoma odlušči s podlage. Največkrat jc krivda v pretoplih ko-
pelih ali pa v preveliki toplotni razliki posameznih kopeli — med razvijalcem, fiksirno ko-peljo in vodo. čim dalj časa traja razvijanje in čim mehkejša je želatina, večja je nevarnost grbančenja plasti, ki ga pa pospešuje tudi prijemanje plošče s toplimi rokami. Radi tega ne smemo uporabljati niti premrzlih, niti pretoplih kopeli, niti prepogosto prijemati plošče z roko. — Najbolje je, da se poslužujemo za prijem plošče posebnih držal. Temperatura vseh ko-peči naj bo vsaj približno enaka in naj ne presega 20 stop. C. Primeren toplomer je v vsaki temnici nepogrešljiva potrebščina in obvaruje amaterja pred marsikaterim neuspehom. Nekateri razvijalci imajo lastnost, da plast med razvijanjem nekoliko utrdijo, n. pr. pirokate-liinov razvi jalec brez sulfita (100 ccm vode, 2 g pirokatehina in 100 ccm vode in 10 g pepelike), deloma tudi Windischev pirokatehinov razvijalec, ki smo ga v naši rubriki že ojiisali. V takšnih razvijalcih jc nevarnost grbančenja prav majhna.
V prav vročih dneh jc priporočl jivo, vključiti takoj jx> razvijanju vsaj za 5 minut utrje-valno kopel, ki si jo napravimo iz vode in galuna v razmerju 1:20, ali pa iz vode jn for-malina v istem razmerju. Po tej kopeli moramo seveda ploščo temeljito izprati in šele potem položiti v ustaljevalno kopel. Galun lahko dodamo tudi ustalicvalcu, kar je pa manj priporočljivo, ker dela takšen ustalje-valec precej počasneje in tudi ni več splošno uporabljiv.
Naša društva
Fofoklub Ljubljana je bil tc dni nagrajen s četrto nugrado iz kraljevega fonda. To častno odlikovanje društva med veliko množino konkurentov najbolje dokazuje njegovo agilnost in njegove uspehe, ki jih je dosegel v komaj petletnem obstoju in delu.