76. številka. Ljubljana, v soboto 4. aprila XVIII. leto. 1885. Izhaja vsak dan ifr<'«r, izim i nedelje in pravnike, ter velja po pošti prejemati za a v n t r i j s k o-og a r s k e dkeZele za vse li*t.» 16 gld.,/.a pol leta 8 tfld., za četrt leta 4 tfld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden UMMO l »?ld. 10 kr. Za pošiljanje »a dom račinai so po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežel t» toliko ve«4, kolikor poštnina znaša. Za oznanila pladnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat "t po 4 kr., de se trikrat ali v« V; U rat tiska. Dopisi na. se izvole 1'rankovat.i. — Rokopisi Be ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Frana Klimana hiši, .Gledališka stolba". Upruvništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciji, oznanila, t. j. vso admitti.->trati v ne stvari« Zaradi Velikonočnih praznikov izide prihodnji list v torek 7. aprila 1885. Bismarck in nemško dijaštvo. Umevno je, ako dijaštvo Velike Nemčije obožava Rismarka zlasti po francosko - pruski vojni; umevno je pa tudi to, da nemško dijaštvo v sedanji dobi politikuje Še v veči meri, potem ko je uganjalo vsake vrste politiko tudi pred ustvaritvijo sedanjega nemškega cesarstva. Politikovanje bo nemški veli-košolci podedovali iz prejšnjih časov, in jim je ta posel kaj prijeten še posebno zdaj, ko se je Velika Nemčija pospela do vrhunca, s katerega narekuje pote in meje drugim državam, celo takim, katere se prej za Nemce še zmenile neso. Da ni veliko-nem-ška politična slava ostala brez sledu glede na mišljenje tudi avstrijsko nemških velikošolcev, se pa tudi ni čuditi v dobi, v kateri prevladuje narodnostni princip in v državi, kakor je Avstrija, v kateri uživajo Nemci največo svobodo. Poleg tega za-sajajo v avstrijsko-nemško dijaštvo pruskonemški duh naravnost oni profesorji, katere Avstrija od leta do leta kliče iz Velike Nemčijo in tako veliko-nem-Ške ideje avstrijska vlada tudi nehote ce!o sama utrjuje po naših vseučiliščih. K vsemu temu se pridružuje prikrito in neprikrito vse židovsko-nemško časopisje, s katerim se večina nemških zastopnikov našega državnega zbora popolnem identifikuje. Tako je podpora vzajemna, in kultus Bismarekov tudi mej avstrijsko-nemškim dijaštvom samo naravni na sledek vseh drugih uzrokov, ki delujejo na razširjanje tega duha s povečano močjo že zaradi tradicije nemških velih šol. Ako se tedaj tudi v Avstriji od časa do časa ponavljajo dijaški komersi Bis-lnarcku na čast, so take pojave v posebnem slučaji, kakor je 70 letnica Bismarckova toliko umevniše, in volja za take pojave ostane nespremenjena, tudi ko bi jo tu pa tam na zunaj potlačila policijska roka, ki je v tem pogledu drugače jako mehka in prizanesljiva. Z zatiranjem zunanjih izrazov ne za-trejo duha, in se vladna politika jako slepi, dokler ne skrbi, da se v korenino ne zasadi pangermansko mišljenje. Po tem takem je naravno, da se je Bismarckov sedemdesetletni dan bolj ali manj v obče praznoval tudi mej avstrijsko-nemškim dijaštvom, in te dejanstvenosti ne more zabraniti nobena pol cijska moč, katera je onemogla glede na notranje hlepenje. Pa nemško dijaštvo, bodi si z vseučilišč pru-sko-nemških ali pa avstro-ogerskih, d biva za Bismarckov kultus posebne impulze celo od Bismarcka samega, in je poslednji ravno ta mesec ali nalašč ali pa po naključji dijaštvo utrjeval v dosedanjem političnem mišljenji. Židovsko-npmški listi, ki zagovarjajo v Avstriji BismarcUovo politiko, so najbrže nalašč pozabili dotične Bismarckove besede posebe položiti nemškim dijakom na srce; toliko vredniše je, da si jih zapomnijo ne samo slovanski dijaki, ampak vsi narodi, katerim je do tega, da se Avstrija, naša širša domovina, vzdrži. Bilo je 14 marca letošnjega leta, ko je v državni zbornici v Berolinu neki Hammer izrekel željo, da bi Bismarck svoje^delo dovršd s tem, da b i d o g n a I p r a g m a t s k o s a n k c i j o z v e z e z avstrijsko krono, in pa da bi napravil mir z Rimom. Istega dne in v isti seji je Bismarck mej daljšim govorom izustil tudi tele stavke: „ . . Kar me spodbuja, to so znamenja na naši sedaj rastoči generaciji. (Prav dobro! dobro! na desnici). V naši mladini je popolnem drugačen naroden vzlet (Sehvvung) in veliko boljši razum političnega življenja, nego v vseh mojih sovrstnikih po starosti, ki so prodrli skozi 1. 1847 in 184-^ neizogibno s frakcijskim in strankarskim duhom, in katerega ne morejo otresti s svojo kože. Dajte, da mi po-nirjemo, potem hote vide i, kako Nemčija zacvete (veselost). Mi smo z ah i pno zadržek nacijo-n al ne ga razvoja, ne samo jaz, kakor meni poslanec Richter; jaz mislim celo . . . nas vse ruz-greva še preveč bojna jeza strankarstva. Mi verujemo še v velikost strank, v pomen dogodkov, če pristopi kdo k tej ali oni stranki, če si tu pa tam priborimo volitveno zmago z glasovanjem. Kak triumf napolnjuje potem naše srce, in tudi moje ni izvzeto; kajti tudi jaz se veselim, kakor otrok. Ali jaz zali p a m v ne m š k i narod in i z r e k o m a v ml a-dino, v sedaj studujočo mladino, v mladino, katera se uči p o d u t i s i velike dobe, katero je i na v g ur o v al (pričel) naš cesar na čelu svoje vojne — jaz imam tedaj zaupanje v to mladino, katera se bo z zaničevanjem ozirala na sedanjo politiko, na partikulatizem 10 ali 12 frakcij, katere se tukaj bojujejo. To je moja nada, s katero mirno umrje m (Dobro! na desnici)." — Ti stavki sami na sebi izražajo mnogo, mnogo, in se dajo porabiti v innogočem tudi za avstrijsko politiko, katero bi Bismarck obsojal zaradi frakeij-skega in strankarskega duha še bolj po pravici, nego nemški partikularizem, ki je kij uhu razjede-nosti vender jedin glede na pospeševanje veliko-nemške jednote, in bi isti Bismarck poiniloval žalostno, bolj ali manj separatistično delovanje slovanskih politikov v Avstriji. Kako obsodbo — ko bi se mu sploh vredno zdelo spregovoriti o našem slovenskem pritlikovstvu — bi še le izrekel o onih naših slovanskih politikaših, kateri hočejo vsako itak razdrobljeno slovensko pokrajino posebe obdati s kitajskimi zidovi! Ali to samo mimogrede. Bismarck ima tedaj poslednjo, pa trdno tolažbo v velikošolski mladini sedanjega rodu, torej on brezpogojno odobrava njeno politikovanje, in kaj upa on od te zanj toliko nade-polne mladine? Ako še sebe prišteva v vrsto malenkostne politike, ko je vender bistveno partikularizem vsaj formalno zatrl ter zlil v velikonemško cesarstvo novejšega kroja, potem ima gotovo pred očmi še nadaljnje razširjenje velikonemških mej. Mladina, na utise, katere se on sklicuje od leta 1870 hrepeni tedaj, da bi ustvarila 1'angerinanijo, za kakeršno se je že istega leta 1870 navduševala, in hi jo bila tudi ustvarila, ko bi tudi Bismarckova mogočnost ne bila našla mej v drugih zaprekah. Bismarck torej ne pričakuje več, da hi še on sam pomagal izvršiti, za kar si je ustvarila velikoneniška mladina svoje obzorje 1870, pač pa se nadeja, da ista mladina stopi na poprišče za dejansko izvršbo, ko odstopi on z drugimi sovrstniki dosedanje politike. Najprej je bilo tedaj treba, notranje dele zje-diniti, in s to združbo in s povečanimi ideali velikonemško mladim; bo še le možno narodno-poli-tiČni ideal dejanski uresničiti. Zares velika naloga sedanje učeče se velikošolske nemške mladine! Pomenljivo pri vsem tem je tudi to, da je Bismarck v isti seji naravnost staro željo razkril, po čolni uniji in trdni zvezi z Avstrijo, in da 80 mu jedine zapreke v tem pogledu tostranski in ono-stranski državni zbori avstrijski. Nemška vclikošol-ska mladina pa iz tega direktno posneinlje, po kakem idealu jej je hrepeneti, in je že davno umela vrednost prijateljstva s Schonererjeni, inijvečim po- LISTEK. Letniško pismo. Znate li, gospodine urednice, kaj je to: letniško pismo? Dvojim, zelo dvojim, da bi znali, kajti, kolikor jaz veni, pripadate noriškim Slovencem, do-čim je napominani pojem lasten le Slovencem panonskim in tem osobito le na murskem polji. „Let-nice, letniška nedelja" zove se pri nas, tam doli okolu vinorodnega Ljutomera, Velika noč. Saj pa v nas tudi ne poznamo piruhov, ampak le „pisanke", in dobro je to, kajti kako neprijetno bi bilo, ko bi mi Slovenci, razkosani na toliko upravnih skupin, imeli samo jeden izraz za Veliko noč! Tako pa imamo na izber: „Letnice", „Vuzem1 in „Veliko noč", piruhe in pisanke, vrhu tega pa imamo še pesebni „sport", da se ločimo v noriške in panonske Slovence, v prožne in neprožne, v hribovce in dolince in, če pojde tako dalje, razcepili se bodemo v same atome: Kakor sem vesel, da so „Letnice" naše, pri nas doma, da so najstarši izraz izmej omenjenih, me vender zona obhaja, ko gledam letos na narodno velikonočno mizo. Vse prazno. Nije videti okusne politiške potvice, niti mastnega pleča in pečenega kozliča, še slavne „kranjske klobase" ni druzega nego gola „špilja". Le hrena, hrena, tega je v ozihilji, nam pa, ki ga moramo duhati, nam silijo solze v oko. Noriški Slovenci nemajo piruhov, panonski pa ne priljubljenih pisank, požirati nam je samo želje in hrepenenja, in kaj bi ne, saj je Slovencu grlo gladko. A tudi drugod nemajo posebno veselih praznikov. Francozom na primer se v Tonkingu jako slabo godi. Jaz pa bi si vender temeljito premišljal, predno bi je milo val. Znam, da so duhovit, blago-srčen narod, a sami hoteli so tako. Kdor tega ne veruje, potrudi naj se ter čita naj jednoga naših dnevnikov 71. letošnjo številko. Ondu bode mej brzojavkami čital: „N e gr i e t p r a v i, d a se prav nič ne boji, če bi morali Francozi tudi teči: da, še le na dobro bi jim to bilo ... Bože moj, ako je za Francoze dobro, da teko, slobodno jim, kdo bi jih še miloval? Volenti non lit injuria. Čim bolj jih tepo, tem veča bode radost v njih, vsaj po omenjenega dnevnika brzojavnem poročilu, katero se pa nikjer drugoj ni čitalo. Bržkone bil je to „Special telegram". Specijalitete pa so dandanes v modi. Vsakdo hoče kaj posebnega, vsakdo odlikoval bi se rad mimo svojih vrstnikov. Ako ni drugače, napiše ti izvirno novelo iz Črnegore, pripoveduje ti, kako je Črnogorska Milica za kolovratom sedela in predla, kako se jej je „nov potok solza" udri po lici in drugih takih izvirnosti^ brez konca in kraja. Takemu pisatelju se originalnost pač. odrekati ne more, kajti Crnogorka s kolovratom je gotovo izvirna slika, katere niti Jaroslav Čcrinak z bistrim svojim okom zagledal ni. Takemu pisatelju bi se pa tudi moralo svetovati, da v bodoče svoje »izvirne" novele uprizarja na skalnatem Krasu, ondu bodo neusahljivi „novi potoki solza" jako dobro došli in nikdo se ne bode več pritoževal, da vode ni. Korist v narodno-gospodarskem oziru pa bodo neizmerna: Jednako originalen je pesnik, ki je nedavno pod naslovom „Lira in cvetje" poslal nekoliko duševnih proizvodov svojih mej slovenski svet. Res da je dan danes zavladala bolj realistična mor mej speševalcem Bistnarckovih idej v Avstriji. Tudi glede na dijaštvo jo popolnem soglasje mej Bismarrkom in Schonererjem; oba se dijaštvu dobrikata, in obema izkazuje isto dijaštvo največo zvestobo in časti. Bismarck in njegovi avstrijski pristaši pošte-vajo tedaj politikovanje velikošolske mladine z naj-večim merilom narodne politike. Kar velja pa za Bismarcka, bi moralo veljati tudi za avstrijsko zunanjo in notranjo veliko politiko. Ako se torej Bismarck boji malenkostuih ali celo napačnih in škodljivih nazorov pri mladini glede na kouečne cilje veltkonemške politike, mora ista bojazen iz istih uzrokov opravičena biti tudi za skupno avstrijsko politiko, in ako se Bismarck srečnega šteje, da se nemška vehkošolska mladina navdušuje in utrjuje v zmislu pangerinanske politike, bi morala prava avstrijska politika skrbeti, da se tudi v velikušolski mladini avstrijskih vseučiiišč vz.aja ono mišljenje in hrepenenje, katero jedino more Avstriji koristiti. Bismarck sam bi bil prvi, kateri bi izgovore, češ, da ideali mladini se razprše v poznejšem življenji v indiferentno tilisterstvo, z vso odločnostjo zavrnil; saj on jasno izraža upanje, da ideali, zajeti po utisih od leta 1870, bodo pozneje uresničevali, česar ni mogel on s svojimi vrstniki do cela popol-niti. Tedaj taki izgovori so brez vsake veljave tudi za Avstrijo, in vender s kako popustljivostjo gle- j dajo naši državniki na vzgojo političnega mišljenja j ravno pri nemški velikošolski mladini. Bismarck bi j moral biti vender učitelj Avstriji tudi za to, kar je OH z mislijo in voljo Veliki Nemčiji. F r a n c e P o d g o r n i k. palači in določil nem koledarji v bode se po vseh slavje. Vse javne razgled. Politični \ (raii.ir dežele. V Ljubi j an i 4 aprila. neki jako nevoljni, da v tem zasedanji predloge Poljski poslanci so tlržuviii zbor ni rešil o urejen j i galiških rek. Nekateri neki nikakor ne gredo več po Veliki noči V državni zbor, ko hi ta še nadaljeval svoje zasedanje. Misli se, da bode vsled tega vlada po Velikej noči takoj zaključila zborovanje. „Czas" trdi, da se bode državni zbor zaključil brez presudnoga govora. 15. t m. bode se pred ii|»i*;!iYiiim .so-«lisr«'iti obravnavala pritožba Liberškega mesta proti nekej odločbi češkega deželnega zbora o jezikovnem vprašanji. Zdravnik dr. Vaclav Šamanek predložil je Libei škeinu mestnemu magistratu nekatera potrdila o zdravljenji bolnikov v češćim. To je pa razdražiio mestni magistrat in zaukazal je dotičnomu zdravniku, da se pri tacih priložnostih ima posluževati nemščine, ker je ta jedini uradni jezik pri magistratu. Dr. Samanek pa s tu odločbo ni bi zadovoljeu in pritožil se je na mestni zbor in ko ta pritožba ni imela vspeba, pa na deželni odbor, kateri mu je dal prav. Liberške mestne očete pa je to jako razdražiio in pritožili so se pri upravnem sodišči, češ. deželni odbor je prestopil svojo kompetenco, ker po občinskem redu proti sklepom Praškega in Litrskega magistrata ni nobene instance. Radi bi namreč, da bi se proti magistrat-nim sklepom nikdo ne mogel nikamor pritoževati, kajti potem bi češkim občanom pri mestnih urad h lahko svojevoljno kratili jezikovno pravo 1/. te pritožbe zopet vidimo, kako Nemci sovražijo vse, kar je češkega. Sporazuinljeuja v jezikovnih zadevah še ni tako hitro pričakovati, naj vlada na Dunaji še tako spravljivo ministerstvo. Predvčeraj je «V*kl državni poslanec dr Trojan praznoval svojo sedemdesetletnico. Dr. Trojan je najstarši češki državni poslanec, in razen dr. Smolke sploh najstarši državni poslanec Dr. Trojan ima velike zasluge za probujenje češkega naroda. Že pred 1848 je deloval za češki narod in potem se je udeleževal vsega političnega narodnega gibanja. Ta mož pripada tako iinenovanej mladočeskej stranki in se je do sedaj vedno potegoval za svobodna načela. Vitanje države. Vsekako je jako pomenljivo, aa ruski listi kaj malo omenjajo Bismarrkovo sedemdesetletnico. To kaže, da se javno mnenje v Rusiji vedno bolj obrača od Nemčije. Vedno bolj se uriva prepričanje, da nemško prijateljstvo ni koristno, ampak škodljivo Rusiji in vsemu slovanstvu. Ko Iranski minister notranjih '/adcv je pisal nekemu svojemu političnemu prijatelju pismo, v kojem je jako nepovoljno kritikoval delovanje ini-nisterskega predsednika. To pismo je pa prišlo opoziciji v roko iu objavili so je njeni listi. Vsled tega dal je minister notranjih zadev svojo odstavko. — Kakor smo že povedali, bode Metodova slavnost v Srbiji imela le cerkveni značaj, drugače pa v Bolgariji. Tam mislijo prirediti pravo narodno slavnost. Dotični [odbor, ki je pod pokroviteljstvom kneza samega imel je nedavno slovesno sejo v knežjej program. 0. aprila po pravoslav-dan tisočletnice Metodove smrti bolgarskih mestih in selih veliko šole in uradi bodo ta dan zaprti. Posebno lepa hode slavnost v Proslavu, kjer sta slovanska a postelja krstila bolgarsko vladarsko rodbino. Tam bodo tedaj položili temeljni kamen cerkvi, ki se bode sezidala na čast Cirilu in Metodu. V vseh okrajih ustanovile se bode Ciril- in Metodove knjižnice za učitelje in učence, za kar se bode vsakemu okraju dovolilo 200 frankov iz slavnostnega zaklada. Dalje se bode životopis teh dveh svetnikov tiskal v 20.000 izvodih in razdelil mej narod. V vseh bolgarskih šolah bodo napravili podobe sv. Cirila in Metoda; v spomin na to slavje bodo pred vsako učilnico v prisotnosti duhovščine in učiteljev posadili 12 dreves. Vlada hode ustanovila dve Ciril-in Metodovi ustanovi, jedno za duhovne, drugo za jezikovne študije. Program slavja v Sredci, ki bode trajalo tri dni. ima poleg čisto cerkvenih obredov sledeče določbe: Na predvečer 6. aprila se hode celo noč pelo po vseh cerkvah. G. božjej službi sprevod od cerkve k branju. Tega sprevoda se udeleže mestni zastopniki ter vojaštvo. V sobani narodnega sobranja bode se mej streljanjem topov pela zahvalna pesem. Potem bodeta pa knez in odposlanec eksarha govorila. O pojudne bode velik obed v sobani narodnega sobranje. Zvečer pa mesto lepo razsvetljeno. 7. aprila bode knez ogloda val vojaščino, potem se bode pa moštvo vsake -totnije slavnostno pogostilo. Kavno isti dan bode v Sredci pri redili tamošnji gimnazijci svojo slavnost in slavnostni odbor je za to slavnost odločil 2000 frankov. 8 aprila se konča slavnost z literarno soarejo, kojo prirede v gimnazijskem poslopji profesorji in lcte-rarno društvo. K tej slavnosti so se v Sredec po vabili zastopnike vseh občin Bolgarske in Vzhod-nje Rume lije. Vsaka občina, ki ima nad 500 prebivalcev, pošlje dva zastopuika- Okrog Mantove so nastali baje resni nemiri mej kmetskim prebivalstvom. Povod tem nemirom je pomanjkanje zlasti pa napačne agrarne razmere v Italiji. Izgrednik! so že napravili mnogo škode po posestvih vlastelinov. V mnogih vinogradih so posekali trte, pa tudi več živine pokončali. Vojaščina je odposlana, da naredi mir. Ti nemiri so pa tudi opomin na italijanske državnike, da naj se ne obotavljajo /. rešenjem agrarnega vprašanja. Francozi še nemajo nove vlade. Freycinet sestavil je že bil novo ministerstvo, pa najedenk at sta mu dva nova ministra, ki sta bila vzeta iz Union republicaine, naznanila, tla ne vsprejmeta portfeljev. Iz tega je Frevcinet sklepal, da bi ga Union republicaine ne podpirala, in zato se je že odpovedal sestavljenju vlade. Sedaj bode pa Grevy moral iskati koga druzega, da sestavi ministerstvo. — Več časnikov zagotavlja, da je mir s Kitajein že bil skoro sklenen. Kitaj je vsprejel predloge Ferry-jeve. Samo to zadržuje sklepanje miru, da sedaj Francija nema nikake vlade. Francozi in Kitajci so se namreč sporazumeli, da se po sledečih predpogojih sklene mir: 1. Kitajci izpraznijo Ton-king; _. Francozi ostanejo na Formozi, dokler se ne izvede mirovna pogodba; 3. Francija ne zahteva nikake odškodnine; 4. dovolijo se razne industrijalne in trgovske koristi Francozom. Francija pa sedaj nema nobene vlade, da bi podpisala te predpogoje in nadaljevala pogajatiia za mir. Ruski odgovor je neki zadovoljil Angleže. K u s i i;i je privolila neki, da se določi nek neutralni pas mej Afganistanom in ruskim ozemljem. Samo da severna meja ne sme biti na severu od Šin-Tepe, Heri-Ruda in Sarivazija, južna pa ne bolj na jugu, kakor je Kara-Z> lias in Chaman-i Baid. Mejna komisija kmalu Začne svoje delo. Rusija bo baje po takem urejenji meje zopet pridobila nekaj azijskega ozemlja. Doji aprila bode po narodnemu se-vsi uradniki in MSI. Iz l'luja 3. aprila [Izv. dop] Kdor se ne pase o svoji ošabnosti in ne piha okoli sebe, ko da bi bilo vse to prav, kar je on izumil in naredil, ta vselej nekake bojazljivo pričakuje občne sodbe o svojih delih. Najidealniši pesniki, najspretnejši pisatelji, najženijalniši dramatiki zaupali si neso že naprej, da bodo njih novi proizvodi dopadah, če so morda tudi že skusili, da splošno ugajajo njih dela. In pri vseh takih duševnih velikanih pokazalo se je res, da pač ni vselej bilo čisto zlato, kar so podali svetu. Nekako tako dvoj ili so tudi osnovalci »Slov. pe skega društva", bode-li ideja vsprejeta po občin stvu izpeljiva iu oživivši se postala plodonosna. Poslala so se pravila v svet in mnogobrojna udeležite). vodno rastoče število podpornih in izvršu-jočih društvonikov — broji se jih že nad dve stotini — kaže na veselje stvarnikom, da njih idela postaja meso in kri in da ne bode ostala fantazniagorija, kar bi se bih) lehko pripetilo, kajti ni vse čisto zlato, kar pride v svet — da pa je naša ideja čisto zlato, pokazalo je slov. občinstvo. Prej kakor je vspomlad prerodila naravo, pregrada jo z zeleno preprogo, prej pognalo je slov. pevsko društvo obilega cvetja, pa saj je lahko, ker po vseh krajih mile naše nam Slovenije ima v poverjenikih krepkih vej in vejic, ter se v svoji marljivosti posebno odlikujejo poverjeniki v Celji, Slatini, Celovci, (iradci, Ljubljani. Društvu bode lehko prebiti tudi kakšno nevihto, ker ima še sedaj trdnih vrhov v svojih ustanovnikih, mej katere je pred kratkim stopil iskren domoljub, gospod dr. Sernec v Celji. Res pišejo od nekaterih pustih planot še mer-| zle sapce, res pada v nižjih krajih še gosta slana, i preteč posušiti in pomoriti obilo cvetje „Slov, pevskega društva", da nekatere vejice so vsled nas* protnikov ostale mrtve, ter čakajo nove vigredi, da I bodo ozelenele, če se deblo prej ne posuši. pesniki raznih evropskih narodov, a pesnik naš sega vender nekoliko predaleč. Za poskušajo le nekoliko stihov: „In gvalcak, gospod Sllavs, Ta izkušena je glava: Silen meč na strani nosi, Halo pije, smerno kosi; Kdaj zapleše — toda s Turki Na krvavem polji v surki. - Ko hi hotel razmišljavati, kako koristno je človeku, ki malo pije in zmerno kosi, ki hodi v surki na krvavo polje, potem bi skoro prišel do zaključka, da ,, V neskončnost prehaja m i sel j-ska nit" in konec bil bi: „Strbonk raz p eni morja plan", predno bi še utegnil ugibati, kakšen je bil „menu" gospoda Silave kosilu in kateri krojač mu je skrojil junaško surko. Zatoraj opozarjani prijatelje slovenske knjige na ta leposlovni proizvod. Ako jim ne bode povsem po godu, brez zabave vender ne bode, čitanje bode primerno letošnjim politiškim pisankam, in to je tudi nekaj. Kaj se hoče'.' Vtipi se ne pobirajo, kjer si bodi. Največ je neprostovoljnih. Tako na primer sem zadnjič pod Tivoli čul dosti dober vtip. (Judu je namreč postavljen cirkus, ki se je naznanjal v posebnih plakatih z napisom: „See of Land". Meščan, stoječ s svojo obiteljo pred nabitkom, premišlja, naposled pa ves razjarjen reče svoji lepši polovici: „Vrag vedi, jaz znam vender francoski, a tega ne umejem \u Še jedno. Dnevnik slovenski, ki je priobčil spredaj omenjeno brzojavko, kako Francozi hrepene po izdatnem tepeškanji, pisal je nedavno, da je mestni zastop Ljubljanski gosp. Š\ izvolil v t*. k.r. deželni zbor. Ne glede na to, da bi vsled tega nastala vratolomna prekucija v našem volilnem redu, je omenjena notica jako hudomušna, zlasti nc. kr." je izredno satiričen. Pa nekaj že mora biti na tem, kajti ugovarjal ni nihče. In tako ste se preverili, da tudi za štirideset-danskega posta nesta v dimniku visela godčevska trobenta in bas, ampak da se je kolikor toliko skrbelo za humor in za smeh, ki tako blagodejno pre-rahljava jetra iu ledice. Dal Bog, da se ohrani ta humor tudi čez praznike ! Potem mi bode možno za piruhe ali pa za pisanke poslati Vam novo letniško pismo. Dotlej pa zdravstvujte in naj Vam dobro tekne „aleluja" ! Div. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Keuii Letebvre. Poslovenil * * * Stat noniinis umbra.) Štirinajsto poglavje. Vani t as vani tatu m. Dalje.) Potem, očka, me bodo izvolili za zastopnika tu v državi Massachusettski in pozneje postanem starešina. In potem ? Potem, očka, bodem zastopnik v skupnem državnem zboru in pozneje zavezni starešina. In potem? Potem, očka, bodem minister, kot g. Sevvard, ali če se mi posreči, državni predsednik, kakor g. Lincoln. In potem V vskliknil sem, bodeš nedvomno prišel na mesto Lucifra, kajti prešinja te prav vražja čestihlepnost in ošabnost. Očka, odvrnil je otrok, vznemirjen po mojej i gorečnosti, vsi moji tovariši delajo kot jaz. Naši j učitelji so nam zmeraj rekali, da smo nada domo-j vine, in da republika trebuje nas. Stopiti v poli-' tično življenje, je dolžnost, ne pa častihlepnost. Svojej Zato treba zabraniti tako nezgodo in pridno prihvati drevescu, kar je mogoče vsakemu, kjer koli bivajočemu posamičniku, katerega stanu koli si bodi — ne izvzemši dijakov, posebno pa poverjenikom po raznih krajih, ki se prosijo, da naj urno naznanijo vspehe svoje delavnosti, da ne bode Bitnosti in zakasnil pri razpošiljanji pesnij. Odbor je namreč v svoji zadnji seji sklenil, da bode 8 septembra ti. v Celji prva nabira plodu, katerega ima obroditi slov. pevsko društvo, ki more v svojem prvem letu obroditi le navadni sad, ki pa mora po svoji popolnosti in veličastnosti presenečno uplivati na vsakaterega, ki ga bode užival. Prednašati se imajo pesmi: „Mi vstajamo" dr. B Ipavca, Foersterjeva „Slava Slovencem" in „Sokolska", Nedvedova „Zvezna", Slovenec semtt dra. G. Ipavca in kot mešana zbora F. S. Vilharjeva „Bodi zdrava domovina", pa Jenkova „Tiha luoau. Druge točke programa, kakor samospevi, čve-terospevi ali sviranje na posamične instrumente, bodo se uredile po sedaj še ne popolnem znanih sodelujočih, vsekako pa le najizborniših močeh. Da se bode program izvel dovršeno, porok nam je za glasbo uneti, občno priljubljeni društveni predsednik, naš g Stanko Pirnat, ki je za sedaj, ko gmotne razmere še ne dopuščajo stalnega vodje, prevzel mesto kapelnika v našem društvu. H koncu naj narodno občinstvo blagovoli še jedenkrat vsprejeti nekoliko besedi v razjasnilo, kaj je pravi smoter Slov. pevskemu društvu. Štajerski Slovenci, rekel bi so „kat eksohen" pevajoč rod, goreč za glasbo in hlepeč po muzikal-nem užitku. V vsakem kotičku se zbirajo čestilci muze Polihvmnije, da ji darujejo po svojih skromnih močeh in si v petji hladijo vročino vsakdanjih skrbij. Pa kaj se da doseči v malih krogih ? Življenja vezi odtegnejo jedno samo moč takemu mu-zikalnemu krogu in društvice razpade. Vaditi se j in dostojno proizvajati je mogoče le lahkih, kratkih j glasbenih umotvorov, kaj večera, kakor so „Kdo i je mar?", „Na Preširnovem domu", celo Nedvedo-vega „Popotmka" štajerski Slovenci ne morejo slišati v dovršeni obliki drugače, kakor če romajo tja, kjer se kaj tacega priredi. Take slavnosti vršjo se pa vse le slučajno, pri tem ko slovensko pevsko društvo namerava redno podajati po muzika nem razveseljevanji hlepečemu občinstvu potrebne duševne hrane in še nam živijo Nedvedi, Foersterji, Jenki, Ipavci in drugi, ki bodo, uvažajoč težnje slovenskega pevskega društva, razveselili slovenski narod z novimi mogočnimi skladbami. Da se pri vsem tem vsak sposoben društve-nik uri na muzikalnom polji, to je k vsemu le še navržek za jako nizko vračilo. Dosedanja skušnja pa nam kaže, da se bode podpiral štajerski Sloveti tudi od vseh drugih slo venskih pokrajin v svojem napomenitem podvzetji — in ne bodo se varali predragi nam brati, da neso podpirali zaman Štajerca — Slovenca v njegovem početji. Tako hoče se utelesiti društveno gaslo: U k naš: pese m prava; Up: jedina Slava! Domače stvari. -- (P. n. volilcem Ljubljanskim.) Shod volilcev IIt. razreda je v nedeljo 5. t ra. ob 11. uri dopoludne v čitalnični dvorani. Shod volilcev II. razreda je v ponedeljek 6. t. m. ob 11. uri v čitalnični dvorani. Shod volilcev I. razreda bode v 12. dan t. m. — (Umrl) je včeraj zvečer gosp. dr. Emil vitez Stockl, c. kr. vladni svetnik, vitez Fran Josipovega reda in načelnik strelskega društva Ljubljanskega, v 61. letu svoje dobe. — (Slikarije za Rudolfinum), katere je imel izvršiti ranjki slikar Wolf, izročil je deželni odbor našima domačima slikarjema Ivanu in Juriju Šubicu. Izdelala bosta štiri slike na platno za strop nad glavnimi stopnicami. Strop v vežah pa bosta slikala „al fresco". — (Posnemanja vredno.) Gg. Marko Došan in Škender Toplak, trgovca v Koprivnici, zavarovala sta po 500 gld. svoje življenje „Matici Hrvatski" na korist. — (Z Reke) se poroča: Redni profesorji na naši nadgimnaziji morajo biti popolnem zmožni italijanskega jezika. Naučno ministerstvo ogersko odredilo je, da morajo profesorski kandidati, želeč mesta na tej gimnaziji, poprej napraviti izpit pred izpraševalno komisijo v Budimpešti o italijanskem jeziku in slovstveni zgodovini italijanski. — („Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") donaša v svojej 4. številki naslednjo vsebino: Delaj zjutraj, vzpomladi, v mladosti. Pesen. F. Krek. — Oče nas, kateri si v nebesih. Gledališka igra v jednem dejanji. Spisala Roza Kosova. — Otroci, molite za stariše Fr. Kra mar. — Deklica in lastavica. J. K. — Minka in mačka. S podobo. — Penično gnezdo. Al. Ž - d—č. — Smrt. (Bolgarska pripovedka.) H. Podkrajšek. Volk in koza (Basen. Vrčevie.) — 151. — Zaklad. (Narodna pripovedka ) J. Volkov. — Volk in človek. (Basen). Po (iriniinu prel. F. H. —- Pomagaj si sam. Tone iz goŠČe. — Vrtčeva priloga: Hrepenenje po domovini. Fr. Savinjski — Dunaj 1683. leta P. F. H. — Tujozemske živali. — Gašparjeve zabave. — Listje in cvetje. Računske naloge, zabavne naloge, vzpomladanska pesem, droptine, kratko-časnice itd — Ta „Vrtčeva" številka ima zopet pol pole priloge, tedaj 24 stranij berila na lepem gladkem papirji; podobe ima štiri, ki so vse tako lepe, kakor se nahajajo po najlepših nemških listih, pisanih za mladino- ..Vrtec" napreduje z vsakim listom in mi ga zopet priporočamo prav živo vsem prijateljem naše slovenske mladine. Kdor koli premore, naj si ga naroči in, če nima sam otiok, naj ga daruje šolskej knjižnici ali pa kakemu pridnemu učencu ali učenki, izvestno hode s tem mnogo do brega storil. Vrtec stoji za v s e 1 e to 2 g ld. 6 0 kr.; za pol leta 1 gld. 3 0 kr. — (V Savo skočili je pretekli torek 45-letni Alojzij Pintar, čevljar v Kranji. Nesrečnež je gotovo zblaznel. Trupla neso še našli. — (Žavski pevci in d i le ta n tj e) priredijo dne 12. aprila 188."». 1. v gostilni „Pri zlati kroni" v Žavci veselico v korist uboge šolske mladine v Žavci. — Spored: 1. Pesen: „Lepa naša domovini pa služi najbolje oni državljan, ki pride najvišje. Oh! vi neverniki, neverniki! vskliknil sem; zopet smo zašli v pohujšljive zmote atenske in rimske. Prva dolžnost kristijanu, dragi gospod, je biti ponižnemu, ogibati se politike, nikdar vtikati se v javne zadeve svoje domovine, razven če ga višja gosposka k temu sili. Očka, tega nas ne uče na prižnici. Zadnjo nedeljo imenovali so nam papeža, mislim Pija VIL, ki je rekel, res še kot škof: Bodite dobri kri-stijani, potem bo de te tudi dobri republikanci. Vse naše svoboščine izvirajo iz evangelija. Ponavljajo nam brez prenehanja, da naravstveni nauk Kristov vodi naravnost k ljudovladstvu, to je k bratovski jednakosti in k spoštovanju najnižjega človeka. Ljubite se mej seboj, to se pač pravi, močnejši naj slabotnejšega podpira s premoženjem, s svetom in udanostjo. Prijemši Henrika za roko, rekel sem mu: Ubogi otrok, norost tvojih učiteljev te je zaslepila. Glej, kam vodi ljudovladstvo ! Pred nama je počasi korakal mož v lesenem toku. Na tem bodečem stebru za oglase bilo je zapisano z debelimi črkami: Ris. Demokratski dnevnik. Meščani! Varujte se spletkarjev in bebcev!! Green 1 Smith \ ali odkrita smešna trojica. Ilumbug J Dajte mi „Risa", rekel sem prodajalcu časopisov. Tu je, gospodine, odvrnil mi je človek s smešnim glasom ; a če se hočete močno smijati, čitati morate „ S o 1 n c e u ali pa „ Tribuno", tam bodete še le videli, kako dobro bičajo to trojico. „Ris" mi je zadostoval; pogledam v gnusni list. Greena so olikano zbadali, Humbugu pravili surove resnice; a mene, veliki Bog, kako so mene obdelovali ? Kake laži! Kake razžalitve! Kaka gnusoba! Zmečkal sem zanikerni list ter mislil vreči v blato, jedino primerni mu prostor, ko na hišnem pragu naletim radostno obličje nesramno smehljajočega se Humbuga. i.I)alju prih.) domovina". Uredil V. Lichtenegger. — 2. Deklamacija: „Domovini". Zložil S. Gregorčič. — 3. Pesen: „Bodi zdrava!" Napev dr. B. Ipavičev. — 4. „Blaznica v prvem nadstropji". Vesela igra v jednem dejanji. — 5. Pesen: „Petelinčkova ženitev". Napev A. Hajdrih-ov. — 6. Pesen: „Prošnja*. Napev J. Fabian-ov. — 7. Pesen: „Sokolska'. Napev A. Foerster-jev. — 8. Ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Ustopnina 40 kr. — Svirala bode Šma-rijska godba. — Preplače se hvaležno sprejmejo. Telegrami ,, Slo venskemu Narodu": Pariz 4. aprila. Kriza traja še dalje. Razne kombinacije so se razdrle. Včeraj prevzel je Constans sestavo novega kabineta. Charleroi 4. aprila. V premogovih jamah v Marcinelle imeli so se jamski plinovi. Eksplozija ubila je osemnajst delavcev. Budimpešta 3. aprila. Nekdanji ogerski dvorni kancelar grof Forgach je umrl. Pariz 3. aprila. General Boulanger, dosedaj v Tunisu, prevzame poveljništvo v Tonkingu. Pariz 3. aprila. Briere brzojavlja: Boj ? 28. dan marca in umikanje v Langson nazaj stalo nas je samo pet mrtvih in štirideset ranjenih. Časopis „Tempsu potrjuje vest, da hoče Kitaj navzlic Langsonskej afčri vsprejeti mirovne pogoje. Razne vestL * (Prevažanje suhega ovočja v Ameriko.) Izmej različnega blaga kar se ga iz Avstrije v Ameriko prevaža, pripada posušenemu ovočju prvo mesto. Po statističnem poročilu prepeljalo se je leta 1882 iz našega cesarstva v Ameriko za 8*7 milijonov dolarjev tega blaga. Leta 1881 le za 7.5 ini-jonov dolarjev. Trst sam odposlal jo za Vb indij, dolarjev, Pešta pa za 6*4 milijona dolarjev. * (B i za n ti n i z e m v P rus i ji.) Povodom sedemdesetletnice Bismaickove dobil je tudi „Tiras" poznat pod imenom „Iteichshundu mnogo daril, kakor dragocene ogrljake, zofo z odejo. Nekdo posvetil je kancelarjevemu psu celo nekoliko vrst v vezani besedi. * (Zdravnikom) ponuja se prilika, pridobiti si znatno premoženja. Maharaja Holkar v Indiji leži že dolgo let bolan za boleznijo, katere nihče ozdraviti ne ve. Oznanil je, da izplača 24.000 rupij, to je blizu 48.000 mark, tistemu, ki bi ga ozdravil. * ( „0 m e i n 1 i e b e r A u g u s t i n, a 11 e s i s t hin!u) Iz Klosterneuburga se 31. m. m. piše: Včeraj zvečer ustrelil se je na pokopališči v gornjem mestu 21 letni mlinarski pomočnik Avguštin Sch&for v srce in na lici mesta obležal mrtev. Ta samomor je prav za prav čin same zanikernosti. Schafer podedoval je nedavno po svoji materi 500 gld., katere je pa zapravil s svojo ljubimko na zabavnem potovanji po zelenoj Štajerskoj. „Ko mi bo denarja zmankalo", dejal je zapravljivec, „so pa ustrelim.'* Žalibože bil je mladi zapravljivec in veseljak Ludi mož beseda. Včeraj kupil si je za ostali denar še nov cilinder, šel tja in se ustrelil. Mett-orologično poročilo. 1 ('as opazovanja Stanje barometra v 111111. Teui-perutura Vetrovi Nebo Mokri IUi v 11) IU. 3. aprila j 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 182 '28 mm. 730-99 muh. 731 51 mm. 40° C 14 U' 0 8-2" (J si. zub. hI. vzh si. jz. megla d. jas. Obl. 1 '80 m*. 75 75 75 75 Javna zahvala. Jaz se uljudno sahvalhijem tjosp lanri-u Orl-n ml»i*t'iini. revljuridttmu mojstru Is Vipate, da tui je ikernje za 18 tako dobro naredil, da so se rui t pet h tednih popolnem pokvarili, in sicer tako, da sem jih moral vreči proc. Jhz ga torej kot prav dobrega in iztirjenega mojstra priporočam — toda samo bogatim — kajti revež bi mogel ▼ časih pol let* beračiti Za njegovo izvrstuo delo mu pa še vošim vesele praznike. Vipava, 1. aprila 1885. (189) aPilip -A.aa.ca.lovi«. Št. 4305. Bazgla«. (158—B) Pri ljubljanskem magistratu sta izpraznjena dve mesti kranjskih invalidnih ustanov po 31 gld. 50 kr. na leto. Prosilci za ti ustanovni mesti naj do dn<$ aprila t. 1. pri podpisanem magistratu vlože prošnje, katerim je pridejati • 1. krstni list; 2. potrdilo, da prositelj vsled vojaške službe od 1. januvarja 1848. leta naprej ni zmožen si kaj prislužiti; 3. spričevalo, da je bil prositelj za čas vojaškega službovanja, kakor tudi pozneje poštenega obnašanja; in 4. dokaz, da prositelj nema nikakeršnega premoženja, niti ne sorodnikov, kateri bi bili postavno zavezani zanj skrbeti. Mestni magistrat v Ljubljani, v 13. dan marca 1885. Učenca, starega 13—16 let zmožnega slovenskega in i.črnskega jezika, v sprejme luko j v prodajalnico (172—3) I. *V d«. Jelov.sck na Vrhniki. $-3£>$fc>"G3$- S#M<»i<>»s|»ll sobni slikar, Florijanske ulice h. št, 6, $ se priporoča si. občinstvu 175 — 2) BUT za slikanje sob $ v LJubljani in po deželi po nizkih cenah. ^ Pripravljene ima populnom no\e uzorce. Semena velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja Peter prodaji sveža Erassiitk (109—5) u bij a ni. MIHA KRAMA RŠIČ, Florijanske ulice hiš. štev. 22 v Ljubljani, se priporoča za slikanje sob, tabel in podob za cerkvena bandera po najnižjih cenah Pripravljene ima najnovejše in uzorce. nnjukusnejše (192-1 Svarilo! Klatijo se po deželi po Kranjskem osobe, ki se brez pooblastila izdajajo za agente moje tvrdke. Pred takimi se svari! S spoštovanjem T. T. ZfcTagrlas. (180—2) izdelovalec pohišja v Ljubljani. 1 Izvrsten med l • (gnrantirioi |>it jinoe) S v plehastth škatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), S škatlja 30 kr., 5 se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti go- 2 ti »vi plači pri S OROSLAVU DOLENCU, S £ s vera i ji V Ljubljani. (152—7) 2 selitve prodam vse moje polii&je, mej tem: (191-1) 2 elegantni salonski garnituri, 2 veliki zrcali 2 m. 9 c. visoki, preproge, 1 pisalna miza za gospode (Cylinderbnrwm)| 1 pisalna miza za dame in več druge sobne oprave. Magdal. VVeber v Hrastniku. t \j metao 138—8 i j zftbe I m zeliovfa: ustavlja po nainovejsem a iu e r i k a t. s k e in načinu brez vsakih bolečin ter opravlja ploutbovaiija in vse sobne o|MT»»«'ij«- t : t zobozdravnik A. Paichel, • 0 pol« -s l.radeeketra mostu, I. nadstropje. o> ♦ * ♦« O O-** *• * ♦ a- * ^> *^t>»««*«<»»4«« ♦ <» Priporočilo. Za prihajajočo pomladansko sezono priporoča podpisana t.vidka svojo bogato in raznovrstno zalogo francoskega in RUglelkega blaga na|-nov.-j&e mode, Izdeluje obleko p<> najmodnejiom iu UftjraaHonejaein kroji ter jako solidno in po zmerni, »etd. S spoštovanjem (148-7) F. Casermann. v i. i ii i»i § ni. kongresni trg, na voglu gledallščne ulice. priporoča svojo ve iko zalogo vseh vrst modernih klobukov in kap; prejema tudi kožuhovino in zimsko obleke eres poletje v shranjevanje (112—8) Naznanilo. S tem objavljam p. n kopovaleem piva, da sem z 28. dn.-in marci t. 1. pustil zastopstvo Aloizija Maver Ja v Ljuoljmii za pivo v steklenieah in sedaj zastopam (18.J—2) pivovarno in sladno tovarno g. TOME GOTZ-a v Mariboru. C~ Zahvaljajoe bc za dosedanje zaupanje, priporo- r* čam se za daljne naročbe. 3 Z velespoštovanjetn t Leopold Brecelnik v Ljubljani. 'IMi^J*-* <*%JkJ^~* <*%JkJr* fr=s=* *^aJ\Jr*nt cK.Jl^n' Do 1. junija in od 1. septembra stanovnina znižana za 25" „. KRAPINSKE TOPLICE na llrvai^liem (poštna in telegrafska postaja). Te topliee so od p proge Zo'ani M"HtSisek južne proge PolJICMiie toplic, dns»'giijo('t staje Zaprešlc južne železnične oddaljene 3 ure in od postaje 4'/, ure Akratotlierme teh :to" do ti .V It., 8(» ncprekosljive v hvo- jej izrednej zdravilnosti pr prolinu, tromiji v ii«l h In ^-r«"■■!. i 1> («■■- n egn natilcdkili* litcl.ia«li. ii«»nrnl|( JI, koimh boleznin in ranah, I* ron *«-■■«-i Hr iglitl)evl t»ol«-znl. iiirlimiilii. |iufli lo^i< > ili |iiocfN>h sen« »ki U h< \iinliiili oi'uitni v Itd. Toplice so odprta od 1. uprt In «io i.oinii oktobra ter itn jo po najnovejših zd' \ mi \ i-it: 11 principih ure eno velike ioilii|«l«>. |m»n» lm« lninji- i/, iiiiirmorjii, pol-n<-J meri. Od I. utaja naprej vo/.ijo se mrj Toplieami in st-leziiK-iio posiaj«» l'oljeane ouiiiibnsi z n<'Oineiemm sti-vd m oseh po prihodu Dunajskega vlaka ob ,,r* sjuirnj /»» vožoo veno 11 za osobo. K vaškemu drn^iinu vlaku stojć na rHspolagUUj6 prilični vozovi. Od 1. jum|a ponujati se bodo tntli na postaji 'I,.ipr«»*it> ob \sikem doSleui vlaku VOSOVt do Krupinskdi Toplic. — Na vprašanje odgovarjata in dajeta zalite »aiia pojasnila o teh toplicah vodstvo topiio in njihov zdravnik, sanitetni sovot- nil- !*«- Xoplive v »pr.lu 1885. (188—1) P*3 C ^ C. (Ct3 C/3 i? PO - I ■' 3n 8 M* 2- (I^J Najstarejša kleparija v Ljubljani. "9*$ Stavbna in in galanterijska kleparija kovinska tiskarna F. S. NOLLI-ja Vali n-ioijevcm Bsi.š. šlev. ii v I..Jubijani priporoča p. n. obfiinstvu svojo bogato calogo hla^a, obstoječo i/, kuhinjskega ln hišnega orodja, kakor Škafov in golio, svetilai« vsak« vise tudi udsevnili svetiutio /a Izloge i" kegljitča, vrčev za olje i> mleko ter šk o-pilnie, ktivmaniv. knreev iz hele. meiloin» ali b.ikivti" plbICevine, kositurnili euvar-grevnic, lilo iu zajemalk, gladeiev, torll ta žolin) iu pecnili turil, liter-skih mer vsaka vrstu I . Prov om, > sa v njegovo stroko spadajoča dela iz hele |iluščeviiie, einka. hakta. /eeza in |>O0inkuVaui< t«Ier.ns ploftčevine, kak r tudi us svinca. Prevzem« van kleparska dela pri stavbah t m zunaj Ljub. Ijane, ravno tako tudi vse poprave in pleskanja zvonikov brez udranja po kolikor mogoče n ikth cenah. ,s"> i. Vse naroćbe se isvršć po p uvedbi ali riarisih. Sa s lidtu d-io m dober materijal s:e jom6l. /ni.njr«. naročila se hitro lu tooub lzvrtse. leta 1835. wm~ Otvorenje trgovine. S tem udano naznanjam flastltemu p. n. občinstvu, da som tukaj y^ "v lin ji IHoaUi ulioa>li9 v liotaslerjevi lii^i )sy ot-vorllsu Y^ M M M M M, M delavnico is i trgovino slaiornega in slaičičarskop blaga. 1'iilnirii 11 j. >. - fiMtiteinU P- ii- nlK'itintvii va« v iiK.j.i struku aptuliijo^o izdi'lko. iiiiiiZiiriaui zlasti na iiriijnblii'iMi francosko bonbone in .a^ota-hum, (1:1 11 ■ >>' ■ -111 vaakoiull 8 conilll in rt't'liiiin Ii 111:1.111 postroci. i/G* Nuroilio na zunaj izvrsnjaja n liilrn in z imjvnrjn skrbnostjo. (180—1) H->f >f H-to to to to to to mi. i Velika izredna prodaja vina. K 1875, Nao>rne. preskrbeti se po ceni in pa vendar E dobrimi pruvimi vini, od katerih se jih pa manj ne prod kakor 8 hektolitre (5 veder, in objavljamo, da smo izročili prodajo vina za Štajersko gospodu Anionu Ilaolu. usnjarskemu fabrikartu v »lariboru za Hrvatsko pa gospodu Ignaciju lit. «iln. ravnatelju toplic Kraplnakik. Od naB kupljena vina odpošljemo proti povrnitvi lastnih stroškov po Selozuici. Popolnem dobri oviiijeui prazni sodi v velikosti od 3 do 100 hektolitrov se tudi po vvni prodajo. (170—4) Zapuščinska masa za Jakobom Badlom staršim. & 1/datulj in odi,r"\oiiii urediiik; Ivan Železni k ar, Lastnina in tisk „Narodni Tiskarne' 0583