r<:.^


PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
LJUBLJANA, NEDELJA, 31. MARCA 1968	• L E T O X., ŠTEVILKA 89 . CENA 90 M*
?•*' * . i j. /*•»_*•	;
S« IZHAJA’ pD 1". MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, JO~J^ S/OJCTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA ^	_	*, ; V SLdVEtfljl, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLO V EN I JE	%' 1*41 TOEANOVILA osvobodilna fronta slovenskega naroda
■ ' -.. .
glavni u-rednik drago SELIGS«
ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
V A
General Ludvik Svoboda novi predsednik ČSSR
Izvoljen je bil z 282 glasovi proti šestim vzdržanim Množica Pražanov pred Vladislavsko palačo na Hradčanih Svoboda - simbol enotnosti in socialistične demokracije
OD NAŠEGA POROČEVALCA
PRAGA, 30. marca. (Po telefonu.). Nekaj po enajsti uri dopoldne je CSSR dobila novega predsednika — armijskega generala Ludvika Svobodo. Skupščina se je sestala ob desetih v Vladislavski dvorani na Hradčanih, ki je že po tradiciji kraj, kjer se odigravajo veliki dogodki v češkoslovaški zgodovini. V tej dvorani so nekoč kronali češke kralje.
Po kratki uvodni formalnosti se je začelo glasovanje. Od 300 poslancev češkoslova ške ljudske skupščine je bilo prisotnih 288. Prvič po zadnji vojni so predsednika republike volili s tajnim glasovanjem. Na volilnih listkih ni bilo napisanega nobenega imena, ampak je bil le označen prostor, kamor so poslanci vpisovali ime človeka, ki ga žele videti na
LUDVIK SVOBODA podpisuje prisego po izvolitvi za predsednika CSSR. UPI
čelu države. Čeprav je bil uradni kandidat partije in strank narodne fronte general Ludvik Svoboda, so poslanci vseeno lahko vpisovali na glasovalne listke tudi druga imena. Ce na listku ni bilo nobenega imena, je to pomenilo, da se je dotični vzdržal glasovanja.
Vso proceduro je direktno prenašala češkoslovaška televizija. Razen tega je bilo na Hradčanih še 47 televizijskih
ekip z vsega sveta. Čeprav so vsi pričakovali izvolitev Svobode, je bilo zanimanje ogromno in danes dopoldne je praktično vse življenje na Češkoslovaškem zamrlo pred televizijskimi sprejemniki. — Pred Vladislavsko palačo na Hradčanih se je zbrala velika množica Pražanov, ki je
• Nadaljevanje
na zadnji strani
V Ankari so se včeraj začeli uradni pogovori
Turški premier Demirel govoril o stališčih svoje vlade do mednarodnih problemov
ANKARA, 30. marca. (Tanjug). V palači predsedstva vlade v Ankari so se danes popoldne začeli uradni pogovori med turško in jugoslovansko vladno delegacijo pod vodstvom predsednika turške vlade Sulejmana Demirela in predsednika zveznega izvršnega sveta Mika Spiljka.
Prvi uradni pogovor med delegacijama je trajal približno eno uro. Govoril je samo turški premier, ki je povedal stališča svoje vlade do mednarodnih problemov. Večidel je govoril o štirih problemih: razorožitvi, položaju
Končana konferenca OZN o trgovini in razvoju
Dineš Sing: Na konferenci UNCTAD je bilo veliko ovir, pa tudi nekaj uspehov
NEW DELHI, 30. marca. (AEP, Reuter). Indijski minister za trgovino Dineš Sing je končal včeraj dvomesečno zasedanje konference OZN o trgovini in razvoju (UNCTAD).
V zadnjih govorih so pred- | Glede resolucije o obsegu Otavniki raznih regionalnih ; pomoči pa je izrazil mnenje, skupin 77 držav v razvoju v da jo bodo v prihodnosti še različnih odtenkih izrazili ra- \ Izpopolnili. Obžaloval pa je, zočaranje zaradi pičlih rezul- ker UNCTAD ni izpolnila že-tatov konference.Vsi govorni- lje generalne skupščine OZN ki pa so poudarili, da zau- ; pajo v UNCTAD in njen stalni organ — komisijo za trgo- | vino in razvoj, ki naj nada- ' ijuje začeto delo.
Generalni sekretar UNC- ;
TAD Raul Prebisch je govoril o zmernih rezultatih kon- | ference in pripomnil, da so j sklepi o splošnem preferenc- j nem sistemu in o dodatnem | financiranju nepreklicni in da moralno zavezujejo drža- : ve, ki bodo morale iskati re- j šitve za te probleme. Glede ! preferenc, ki naj bi jih ob- , ravnaval svet za trgovino, je Prebisch sprejel idejo Danske in Nizozemske, naj bi se prihodnje leto svet za trgovino sešel na ravni ministrov.
v Evropi, izraelsko-arabske-mu spopadu in Cipru.
O krizi na Srednjem vzhodu je dejal, da je Turčija svoj čas obsodila agresijo in zasedbo arabskih ozemelj. Poudaril je, da bi Izrael moral čimprej zapustiti zasedeno ozemlje, da bi na izrael-sko-arabskih mejah zavladal mir, brez vmešavanja od zunaj.
Glede Cipra se je turški premiera strinjal s tem, naj bi otok ohranil svojo neodvisnost, turška in grška skupnost pa bi imeli enake pravice. Dejal je, da ciprski Turki nasprotujejo enosisu, ker bi to pomenilo likvidirati Ciper kot državo-Popoldne so se uradni po-j govori nadaljevali, šef jugo-| slovanske delegacije Mika ' špiljak je obrazložil stališča Jugoslavije do najpomembnejših mednarodnih problemov in tudi do vprašanj, o katerih je dopoldne govoril premier Demirel.
Pred začetkom popoldanskih uradnih pogovorov sta in izdelal globalno razvojno i turški in jugoslovanski mi-strategijo Izrazil pa je upa- nister Caglayangil in Ni-nje, da se bo sčasoma med- j kezič podpisala novo tur-narodni položaj izboljšal, ta- i ško-jugoslovansko konzular-ko da bo UNCTAD prihod- I no konvencijo, ki med dru-nje leto lahko sprejemala j gun ureja položaj in status tudi politične sklepe.
Predsednik druge konference UNCTAD Dineš Sing je na tisokovni konferenci dejal, da je »bilo veliko ovir, pa tudi nekaj uspehov.«
HHKIhFjMf mm
GAGARINOVIM PEPELOM
- • *■
DRŽAVNIKI
Najvišji
SOVJETSKI
Telefoto
: TASS
ŽARO Z
SO
Telefoto: TASS
PLOŠČI
Zadnja pot prvega vesoljca Gagarina
Včeraj so v kremeljske zidove vzidali žari s pepelom J. A. Gagarina in V. S. Serjogina
Polkovnik Kamanin
je opisal nekatere podrobnosti o
OD NAŠEGA STA L N EGA DOPISNIKA
MOSKVA, 30. marca. Dvajset minut pred tretjo uro po moskovskem času je član politbiroja in sekretar CK KP SZ Kirilenko postavil žari s pepelom Jurija Alekse-jeviča Gagarina in Vladimira Sergejeviča Serjogina v že pripravljeni vdolbini v kremeljskem obzidju. Nekaj minut kasneje, ko so na vdolbini privijali spominski marmorni plošči, se je Moskva z minuto molka poslovila od obeh žrtev neba.
letalski nesreči, ki je pretresla svet
žalni sprevod je krenil | sta vesoljcev. Sprevod se izpred poslopja centralne- j je z žalnim korakom po-ga doma sovjetske arma- i mikal skozi mesto skoraj de, kjer so se od Gagari-
tri četrt ure, medtem pa
vjetskega vojaškega letalca Serjogina poslovili predsednik akademije zna: nos ti- SZ Keldiš, član CK
nje je'prišlo kakih 90 km vzhodno od Moskve blizu vasi Novoselovo v vladi-mirski oblasti. Gagarin in Serjogin sta v sredo dopoldne, točno ob 10.19, pole-, tela na redno zračno vajo. Cona poleta je bilo mesto Kiržač, približno sto kilometrov vzhodno od Moskve. Med poletom nista poročala o težavah in ko sta uspešno opravila pred-
ir, opriop-ina včerai no- i so se pred mavzolejem Le- t Antonov, sekretar moskov- ( sta uspešno opravila pred-Hii sto fisoči Mnskovi ' nina postrojile enote vseh i skega mestnega komiteja ! pisani program, je Gaga-
sl ovili sto tisoči Moskov- ! nina postrojile enote vseh čanov, ob 13. uri. Za kolo- !
no z odlikovanji ter lafeto j zadn1eca usedli Moskov-z žarami, ki sta jo sprem- |
Ijali družini obeh junakov, j se je zvrstila nepregledna !
konzularnih predstavništev v obeh državah, pravice konzu. lamih uslužbencev, varstvo ■ nimi državljanov teh dveh držav, ! obseg dela konzularnih pred-
stavništev itd.
povorka na čelu z Brež-njevim, Kosiginom in Pod-gomim ter drugimi vodil-funkcionarji; med njuni so bili tudi tovariši Gagarina in Serjogina 4~
zadnjega čani.
Žalno slovesnost, ki se je začela ob dveh, je otvoril sekretar CK KP SZ Kirilenko, za njim pa so se od prvega vesoljca Gagarina in znanega so-
zvezdnega mesteca, iz
Zgodovinski trenutek Belgije
Kdo bo zmagal na današnjih parlamentarnih volitvah?
Tito čestital Svobodi
BEOGRAD, 30. marca (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal novemu predsedniku Češkoslovaške socialistične republike Ludviku Svobodi tole brzojavko:
»Ob vaši izvolitvi za predsednika CSSR vam z zadovoljstvom pošiljam v imenu narodov in vlade SFRJ in v svojem imenu najprisrčnejše čestitke in naj lepše želje za vsestranski napredek vaše države in vam želim veliko uspehov pri uresničevanju hotenj bratskih narodov CSSR pri razvoju socialistične družbe. Izkoriščam to priložnost, da izrazim trdno prepričanje, da se bo prijateljsko sodelovanje med našima državama še naprej vsestransko razvijalo in poglabljalo v prid naših narodov, socializma in miru na svetu.«
U Tant v ponedeljek v Evropi
NEW YORK, 30. marca (AP). Generalni sekretar OZN U Tant bo v ponedeljek odpotoval na dvanajstdnevni obisk v- nekatere evropske države. Dvakrat se bo mudil ▼ Ženevi, nato v Veliki Britaniji, Nizozemski, Belgiji in Luxemburgu.
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
BRUSELJ, 30. marca. (Po telefonu.). Osme povojne volitve v Belgiji, na katerih bo 9,556.380 Belgijcev, (55,4 odstotka Flamcev, 32,6 odst. Valoncev m 11,4 odst prebivalcev bruseljskega področja) izvolilo jutri 326 poslancev in senatorjev, današnji bruseljski časopis »Libre Belgique« označuje »kot ene najpomembnejših v zgodovini dežele.« Časopis »Le Soir« pa je v naslovu zapisal, »da bodo morali novoizvoljeni poslanci opraviti odločilno nalogo pri oblikovanju možnosti bodočega nacionalnega sožitja v deželi.«
Toda pri vsem tem, ali celo če citiram pariški »Monde«, ki je zapisal: »Zdaj se bije odločilni zadnji boj«, sem dobil vtis, da bodo belgijske volitve potekle sorazmerno mimo in da se v zadnjem trenutku vsi trudijo, kako bi napetost ublažili. »Naj govori razum, ne čustva,« so se še na zadnjih zborovanjih, na televizijskih nastopih in v člankih izrazili voditelji raznih političnih formacij, zlasti zmernih nacionalnih strank.
Louvainske študentske demonstracije so nenadoma zbližale meščanske interese »obeh Beigij«, flamske in valonske, ki sta se zbali, da bi lahko nastopile tudi posledice v drugih smereh, in samo ekstremistične stranke na obeh straneh se še potegujejo za separistične programe. Toda, kot je do sedanjih volitev prišlo zaradi nacionalnega spopada in jezikovnih vprašani in kot so se zdaj v deželi stranke diferencirale v volilnem boju predvsem na
jezikovni podlagi, tako se po drugi strani kaže tudi neka težnja po novem- socialnem presnavljanju političnih strank v Belgiji.
V razliko od prejšnjih volitev tokrat nihče z neko gotovostjo ne more napovedati volilnih rezultatov. Zelo ver-
»Bilanca« izrael-
sko-jordanskega
spopada
JERUZALEM, 30. marca (UPI). V Amanu in Tel Avdvu so danes objavili »bilanco« včerajšnjih bojev vzdolž črte premirja med Izraelom in Jordanijo. Po trditvah Tel Aviva je padel en izraelski vojak, štirje pa so bili ranjeni. Poleg tega naj bi se balo poškodovalo tudi eno letalo, in sicer pri pristanku. Jordanski viri pa pravijo, da je bilo sestreljenih sedem izraelskih letal, ubitih ali ranjenih pa 110 izraelskih vojakov.
jetno pa je, da bodo največ izgubili prav najbolj razbiti katoličani, ki jim niti prijazni obraz dosedanjega predsednika vlade Paula Vanden Boeynantsa z volilnega lepaka številka 7, to je edine združene krščanske flamsko-valonske liste v Bruslju, najbrž ne bo mogel pomagati.
Socialisti, ki so imeli s svojimi 64 mandati za 77 sedeži krščansko socialne stranke največ mandatov v dosedanjem parlamentu, upajo, na novo napredovanje, čeprav so tudi oni razbiti: na deželi z dejanskim postavljanjem zgolj valonskih kandidatov v Valoniji in zgolj flamskih kandidatov v Flandriji, -v Bruslju pa tudi formalno z dvema listama. Liberalna stranka, ki se zdaj uradno imenuje stranka svobode in napredka (PLP), ki je doslej imela 48 mandatov in je bila tretja največja stranka v deželi, pričakuje po oceni nekaterih še sploh na j večji prodor, zlasti ker zastopa v sedanji rahli zmedi najbolj dosledni državni unitarizem. to je dosedanje stanje. »Ker imajo za seboj tudi kapital velikih bank m vseh, ki jim je do ohranitve starih struktur, so tudi lahko vrgli v predvolilno propagando okrog 100 milijonov belgijskih frankov, to je desetkrat več kot socialisti ali
• • Nadaljevanje
na zadnji strani
^ Brez vizumov v Benelux t(
BEOGRAD, 30. marca' (Tanjug) — Veleposlaništvi kraljevine Belgije in kraljevine Nizozemske v Beograda sta obvestili državni sekretariat za zunanje zadeve o sklepih njunih vlad-, veleposlaništvo kraljevine Nizozemske pa tudi o sklepu vlade Luksemburga o odpravi vizumov za jugoslovanske državljane v času od 1. aprila do 30. septembra leta 1968. V tem času bodo jugoslovanski državljani lahko v turistične, družinske in poslovne namene potovali brez vizumov v Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg, kjer bodo lahko ostali do treh mesecev.
Te olajšave pa ne veljajo za tiste jugoskrvanske držav-ljaoe, ki bodo potovali v te države zaradi zaposlitve ali opravljanja poklicnega dela.
Tl z bdezgs,
Fock odpotoval iz Pariza ■ -
PARIZ, 30. marca (APP). Madžarski premier Jdne Fock je po šestdnevnem uradnem obisku v Franciji odpotoval danes iz Pariza. Pred odhodom je imel dolg in prisrčen pogovor s francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvillom.
V sinočnjem sporočilu, ki so ga objavili v Parizu o tem uradnem obisku, piše, da sta Francija in Madžarska poudarili »pomen in potrebo po razvoju odnosov med evropskimi državami na vseh področjih, tudi v politiki.«
Predsednik de Gaulle in premier Pompidou sta z s dovoljstvom sprejela Poetovo povabilo, naj uradno obi ščeta Madžarsko.
Kompromisni predlog Švedske
Pogovori o uvedbi novega kreditno-plačilnega sistema v Stockholmu
partije Grišin in drugi. V imenu čete vesoljcev pa se je ob obeh pokojnikov poslovil drugi sovjetski vesoljec polkovnik Nikolajev.
Vodja male čete sovjetskih vesoljcev, generalni polkovnik Kamanin, je da-
rin sporočil kontrolnemu stolpu:	»Naloga opravlje-
na. Letiva na letališče«.
V tem hipu sta bila od letališča oddaljena le kakih 60 kilometrov in sta letela na višini približno 4000 metrov. Ko je kontrolni stolp vnovič zahte-
nes opisal nekatere po- ; val zvezo, odziva ni dobil, drobnosti nesreče, v kate- ; Stik z letalom je izgubil ri sta Gagarin in • Ser j o- j tudi radar. To je bil za-gin izgubila življenje. Do j dosten povod za alarm.
Nad sumljivo ozemlje so takoj poslali letala in helikopterje. Akcijo je vodil sam poveljnik vesoljcev general Kamanin, ki je tudi med prvimi prišel na kraj nesreče, kakih 17 kilometrov od mesta Kiržač. Letalo je po njegovih besedah priletelo na zemljo pod kotom kakih 70 stopinj in se je povsem razbilo.
General Kamanin je danes pred televizijskimi kamerami odgovarjal tudi na očitek, ki ga je bilo v zadnjih dveh dneh večkrat slišati: »Zakaj niste Gagarina bolje varovali?« »Tisti, ki govore tako«, je pojasnil Kamanin, ne poznajo letalcev in tudi ne Gagarina. Gagarin je hotel
STOCKHOLM, 30. marca. (Tanjug.) — Švedski minister za gospodarstvo Wiok-man je danes predlagal, naj bi novi kreditni sistem, s katerim bi omejili vlogo zlata in dolarja, kombinirali z vrsto drugih sprememb v mednarodnem denarnem sistemu. Ena izmed njih se nanaša na proceduro glasovanja v tem forumu. Tako naj bi za sprejemanje sklepov bila potrebna 85-odstotna večina in ne 80-odstotna kot doslej. Članice EGS s Francijo na čelu podpirajo ta predlog.
švedski predlog je precejšnje popuščanje Parizu, da bi tako zagotovili francoski podpis na sporazumu, ki bi ga drugih devet udeleženk konference hotelo doseči po vsi sili. Ce bi sporazum sprejeli, bi se, kot menijo, pomembno spremenila stališča delegacij na sestanku.
Davi so predstavniki devetih izmed desetih držav nadaljevali pogovore o uvedbi novega kreditno-plačilnega sistema, s katerim naj bi ustavili napredovanje mednarodne denarne krize.
Grečko v Kairu
KAIRO, 30. marca (Reuter). Sovjetski obrambni minister Andrej Grečko je prispel danes iz Damaska v Kairo, kjer se bo mudil na štiridnevnem uradnem obisku.
Demirel bo obiskal Bolgarijo
SOFIJA, 30. marca (Tanjug). Predsednik bolgarske vlade Todor Živkov Je izrazil upanje da bo turški premier Sulejman Memirel v najkrajšem času obiskal Bolgarijo, kjer ga bodo sprejeli kot dragega gosta, dobrega soseda in prijatelja. Živkov je to izjavil v govoru po radiu in televiziji. Govoril je o svojem obisku.v Turčiji in poudaril, da je bila to manifestacija bolgarsko - turškega prijateljstva.
leteti in se je vestno pripravljal na nadaljnje vesoljske polete. Njegova prizadevnost je bila tolikšna, da se njegove želje večkrat niso povsem ujemale s presojo voditeljev treninga«. Kamanin navaja primer, kaiko so Gagarina v novembru minulega leta, ko so bile meteorološke razmere za polet silno neugodne, komaj prepričali, da mora ostati na zemlji. V vseh takih nesoglasjih se je Gagarin vselej opiral na argument, da ne more biti komandir oddelka vesoljcev, če ni sposoben v poljubnem trenutku poleteti z letalom.
Kar zadeva sam vzrok nesreče, v Moskvi niso objavili še ničesar. Z njim se ukvarja posebna komisija strokovnjakov.
MARJAN SEDMAK
Zaprte katedre v Varšavi
Rekotor univerze je izključil 34, suspendiral pa 11 študentov
VARŠAVA, 30. marca (Tanjug) — Po sklepu rektorja varšavske univerze in ob soglasju ministrstva za prosveto in višje šolstvo so od danes zaprte na varšavski univerzi tele katedre:	teorija
ekonomije, ekonomija in eko-nčmetrija na ekonomski fakulteti, katedra za filozofijo in sociologijo na filozofski fakulteti, katedra za psihologijo na pedagoški fakulteti ter tretji letnik na matematično-fizikalni fakulteti. Za te študijske smeri je rektor določil ponovni vpis študentov vseh letnikov, študenti bodo morali do 6. aprila oddati prošnje.
Po včeraj šnjenj rektorjevem sklepu so z univerze izključili 34, suspendirali pa 11 študentov. Organizirali so včeraj sestanek, ki ga rektor ni dovolil. Nekaj študentov je protestiralo, ker so z univerze odstranili nekatere profesorje in docente. Rektorjev sklep dopušča, da ne dovolijo ponovnega vpisa tistim študentom, ki so bili glavni pobudniki in udeleženci študentovskih nemirov.
Pripravniški staž
Danes tudi formalno poteka rok, do katerega so morale delovne organizacije v državi — na podlagi januarja sprejetega temeljnega zakona — sprejeti lastne pravilnike o zaposlovanju pripravnikov in o pripravniškem stažu nasploh.
Nekateri so sicer trdili, da je bil nekajmesečni rok . odločno prekratek, da bi lahko strokovne službe in samoupravni organi v tistih kolektivih, kjer tovrstnih pravilnikov doslej še niso imeli, te akte tudi napisali in sprejeli Toda, naj so bila mnenja taka ali drugačna, dejstvo je, da je 31. marec tu.
Pri urejanju te problematike pa vseskozi ni bil toliko pomemben rok, pač pa vsebina problema, ki ga je temeljni zakon zastavil.
Pripravništvo, sprejemanje mladih ljudi z visokošolsko in srednješolsko izobrazbo v delovne organizacije, kot institucija pravzaprav ni nič novega. Tudi pri nas ne! Mnoge delovne organizacije v Sloveniji in v državi so že tudi doslej praktično sprejemale pripravnike, ne glede na to, da formalno zakona o tem nismo imeli. Seveda so tako ukrepali le v tistih delovnih kolektivih, kjer so se zavedali, da je prav spreminjanje kadrovske strukture, spreminjanje kvalifikacijske strukture tisti čšnitelj, ki zagotavlja kvalitetnejše gospodarjenje. V takih delovnih organizacijah so seveda to prakso že pred časom vpeljali na podlagi njihovega dolgoročnega programa kadrovske politike.
Glede obveznega sprejemanja pripravnikov v tiste delovne organizacije, kjer imajo za to potrebo in pogoje (to pa velja za večino kolektivov), je bilo in je še dokaj nerazumevanja. Ponekod so to sprejeli kot čisti formalizem ali celo neke vrste prisile; kot neko trenutno kampanjo. Hkrati pa je treba u-gotoviti in se zlasti zamisliti nad miselnostjo mnogih vodilnih ljudi pa tudi samoupravnih organov, češ da je obvezno uveljavljanje pripravništva zgolj cenena oblika odpravljanja nezaposlenosti. K takemu mnenju so se tu in tam — in se še sedaj — nagibajo tudi nekatere občinske skupščine in družbenopolitične organizacije.
Seveda je tako pojmovanje vloge pripravništva vse prej kot pravilno. Tam, kjer so takega mnenja, bodo gotovo sami sebi naredili medvedjo uslugo. In tudi takega učinka, ki ga z obveznim uvajanjem pripravništva želimo doseči, ne bo! Pripravništvo ni le enkratna oziroma trenutna naloga, pač, pa mora biti odsev dolgoročne kadrovske politike v sleherni delovni, organizaciji. IZTOK AUSEC
IBI
INVESTICIJSKI BIROJI
TRBOVLJE
ENGINEERING
Prihodnji teden v skupščini SRS
Predlog za spremembo temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju
LJUBLJANA, 30. marca — V zvezni skupščini so pripravili predlog za spremembo in dopolnitev temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in predlog zakona o določanju mest, na katerih se staž zavarovanja računa s povečanim trajanjem. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Novem mestu pa predlaga, naj republiška skupščina odloči o soglasju k stopnjam dodatnih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki jih plačujejo zavarovanci od dopolnilnih dohodkov. O tem bodo prihodnji teden razpravljali pristojni odbori republiške skupščine. Med drugim je na dnevnem redu sej odborov tudi razprava o izvajanju temeljnega zakona o delovnih razmerjih ter o stališčih glede nadzora inšpekcije dela na področju delovnih razmerij.
V. J.
Tisoči diplomant na Višji
komercialni šoli
MARIBOR, 30. marca.— Dopoldne je bila na Višji ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru slovesnost, na kateri so podelili diplome 51 novim diplomantom te šole. Med njimi je bil tudi Ciril Jamovič iz Novega mesta, ki je kot tisoči diplomant Višje ekonomsko - komercialne šole uspešno končal knjigovod-stveni-finančni oddelek na šoli. Skupaj je na tej šoli diplomiralo od njene ustanovitve 1. 1959 pa do danes 1046 ekonomistov.
F. Š.
Tretji kongres plastične kirurgije bo v Mariboru
Za kongres se prijavljajo številni znani kirurgi iz evropskih in izvenevropskih držav
MARIBOR, 30. marca. Danes je bila v mariborski bolnišnici tiskovna konferenca, na kateri sta prof. dr. Franc Celešnik in prof. dr. Mirko Derganc iz Ljubljane seznanila novinarje s programom 3. jugoslovanskega kongTesa plastične in maksilofacialne kirurgije, ki bo od 16. do 19. maja v Mariboru.
Poudarila sta, da je izbor Maribora za to pomembno srečanje z mednarodno udeležbo veliko priznanje primariju dr. Zori J ažekovič iz
Znižane takse za potne liste v Ajdovščini
AJDOVŠČINA, 30. marca. Na današnjem zasedanju občinske skupščine so znižali takse za potna dovoljenja ter uvedli novi delovni čas v organih občinske uprave.
Neposreden povod za znižanje taks za izdajanje potnih dovoljenj je zelo majhno zanimanje občanov za potne liste po njihovi podražitvi. Podatki kažejo, da je bilo na primer lani v prvih treh mesecih izdanih v občini 1680 potnih listov ter 944 vizumov. Letos pa je bilo v istem času izdanih le 25 potnih dovoljenj in 24 vizumov. Občani bodo po novem odloku plačevali za potna dovoljenja po 50 N dinarjev, namesto dosedanjih 150, za vizum pa po 20 namesto dosedanjih 50 N dinarjev.
Občinska skupščina je sprejela tudi odlok o novem delovnem času. Veljati bo začel s 1. majem. Po novem bo delala uprava pet dni na teden, in sicer: od 1. maja do 30. septembra vsak dan od 7.30 do 16.30 z izjemo v petek, ko se bo delovni čas končal že ob 16. uri, pozimi pa se bo delovni čas začel uro kasneje. Med delovnim časom bodo- uvedli enourni odmor. Matična služba pa bo kot doslej delala še naprej vsak d£*n, razen v nedeljo.
L. K.
Maribora, ki je na oddelku za plastično kirurgijo mariborske bolnišnice, zlasti na področju opeklin uvedla nekatere nove metode, za katere se zanimajo tudi drugod po svetu.
Za kongres so že prijavili najpomembnejši strokovnjaki s tega področja medicine iz SZ, ZDA, obeh Nemčij, Švice, Avstrije, Anglije, Madžarske in Češkoslovaške. Referate je prijavilo doslej 32 strokovnjakov iz vzhodnih in 48 strokovnjakov iz zahodnih držav-
V Mariboru bodo ob koncu kongiresa organizirali letno skupščino jugoslovanskega združenja za plastično kirurgijo in maksifacialno kirurgijo. Pripravili bodo tudi znanstvena simpozija, ki bosta obravnavala sodobne klinične aspekte, razcep ustnic in žrela.	M. K.
Mestno gledališče gostuje v Trstu
TRST, 30. marca. — S sinočnjim prvim nastopom se je začelo tridnevno gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega v kulturnem domu v Trstu. Ljubljanski gledališčniki, ki so že stari znanci slovenskega občinstva na Tržaškem, gostujejo z delom Reneja de Obaldie »Veter v Sasa-frasovdh .vejah«. Tretja, nedeljska predstava, je namenjena predvsem okoliškim prebivalcem, ki se bodo pripeljali v Trst s posebnimi avtobusi. V Trstu in okolici je, tako kot za vsa gostovanja gledaliških ansamblov Slovenije, tudi za to gostovanje izredno zanimanje.
Kmetijci še ne poznajo trga
Zveza kmetijskih inženirjev in tehnikov o prihodnosti kmetijstva
ŽALEC, 30. marca. Tu je bil danes občni zbor zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije, kjer so navzoči ugotavljali sedanje razmere v kmetijstvu, iskali pa so tudi poti, kako bi določene stvari izboljšali.
številni udeleženci zbora so menili, da je temeljna težava v tržnih razmerah. Kmetijci namreč še vse premalo poznajo trg. Zato potrebujejo ustanovo, ki ne bo
Položaj v mariborski Drami urejen do 15. aprila?
MARIBOR, 30. marca — Po razgovoru, ki so ga imeli predstavniki mariborske Drame z zastopni- j ki občine in družbenopoli- j tičnih organizacij Maribo- > ra prejšnji četrtek, nas je j združenje dramskih umet- ! nikov Slovenije, pododbor j v Mariboru, v posebnem j pismu obvestilo o vsebini ' teh pogovorov. Udeleženci . so sklenili:	ustanovitelj	|
SNG Maribor bo poslal v : ustanovo posebno komisi- j jo, ki bo pregledala de- | jansko stanje. Do 15. aprila pa bo predlagala občin- ! ski skupščini Maribor v zvezi s tem ukrepe, ki bodo omogočili nadaljnje normalno delovanje ustanove. Udeleženci sestanka so o tem obvestili tudi člane združenja dramskih umetnikov, ki so predlog sprejeli. Vendar še naprej vztrajajo pri svojih zahtevah in bodo s 15. aprilom nehali delati, če bi bila rešitev negativna.	F. š.
Razprave v organih izvršnega sveta
V prihodnjem tednu se bo sestala komisija za vprašanja regionalnega prostorskega planiranja ter iniciativni odbor za izvršitev priprav za ustanovitev republiške skupnosti otroškega varstva, predvidena pa je tudi seja odbora izvršnega sveta za gospodarstvo.
Komisija za vprašanja regionalnega prostorskega planiranja bo razpravljala o informaciji o pripravi programa gradnje območja hitrih cest v SR Sloveniji, regionalni dokumentaciji SRS (»Regionalni atlas« 1, programu za izdelavo regionalnega prostorskega plana za leto 1968 in o možnostih opredeljevanja rezerviranih, zavarovanih območij, območij s posebnim namenom in območij, za katere velja splošna prepoved graditve.
Iniciativni odbor za izvršitev priprav za ustanovitev republiške skupnosti otroškega varstva pa bo obravnaval poročilo o bazenskih posvetih, osnutek statuta temeljne skupnosti otroškega varstva ter začasno pogodbo z republiškim zavodom za socialno zavarovanje glede opravljanja službe za otroški dodatek.
le ugotavljala stanja na trgu, temveč bo s posameznimi raziskovanji lahko predvidela, kaj bo trg potreboval v prihodnjih mesecih ali celo letih. Tako se bo kmetijstvo lahko prilagajalo trgu in spo-redno s tem uvajalo tudi propagandno službo za svoje pridelke.
Proizvodnja je vse bolj odvisna od trga in je zato potrebno tesnejše poslovno sodelovanje kmetijskih organizacij z živilsko industrijo ter s trgovskimi in izvoznimi podjetji. Dobro sodelovanje pa je pogosto bolj odvisno od drugih partnerjev kot od kmetijcev. Zato je nujna večja organiziranost kmetijskih organizacij ter boljše usmerjanje zunanje trgovine. Tudi uvoz reprodukcijskega materiala za kmetijstvo in nekaterih vrst blaga za široko potrošnjo naj bi vezali na izvoz j naše trgovine in mesa-	!
Na današnjem zboru so
Razstava
jugoslovanskih risb
ZAGREB, 30. marca (Ta- i njug). V kabinetu grafike Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti so snoči odprli prva zagrebško razstavo jugoslovanskih risb, na kateri razstavlja svoja dela 55 domačih avtorjev.
Posebna strokovna žirija je najboljšim razstav-ljalcem podelila pet nagrad. Prvi dve nagradi po 3000 N din iz zveznega sklada za pospeševanje likovnih umetnosti »Moša Pijade«, republiškega sekretariata za prosveto, znanost in kulturo Hrvat-ske sta dobili Nives Kavu-rič in Biserka Baretič, obe iz Zagreba. Štiri nagrade po 2000 N din so dobili Ante Kuduz in Željko He-gedušič iz Zagreba, Franc Mihelič iz Ljubljane in Zoran Petrovič iz Beograda.
Zavrnjen sklep o participaciji zavarovancev
SARAJEVO, 30. marca (Tanjug). Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Sarajevo, ki združuje tretjino vseh skupnosti iz Bosne in Hercegovine, je danes na Dumi seji zavrnila sklep republiške skupščine socialnega zavarovanja o u-vedbl participacije zavarovancev v stroških zdravljenja. Na seji je bilo rečeno, da skupščina v načelu odobrava te stroške, toda samo za tiste oblike zdravljenja, ki ne vplivajo na osnovno zdravstveno varstvo.
med drugim ugotovili tudi, da bo treba postopoma zbolj-ševati dejavnost obratov za kooperacijo pri kmetijskih organizacijah in pripraviti enoten delovni program za kmetijsko pospeševalno službo med kmeti. Takšna služba pa seveda zahteva tudi trajne vire sredstev, ki pa jih bo treba še poiskati..
J. PETEK
Priprave niso v skladu s smernicami
S posveta na IS o pripravah za sklepanje
pogodb o zdravstvu
LJUBLJANA, 30. marca. — Na izvršnem svetu skupščine SR Slovenije je bilo 29. marca posvetovanje predsednikov regionalnih zdravstvenih centrov, predsednikov samoupravnih organov socialnega zavarovanja, direktorjev komunalnih zavodov za socialno zavarovanje in direktorjev nekaterih bolnišnic o sklepanju pogodb med zdravstvenimi zavodi in komunalnimi Skupnostmi socialnega zavarovanja. Temelj za razpravo je bilo poročilo republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo o poteku priprav za sklepanje pogodb.
Iz poročila izhaja, da priprave ne potekajo v predvidenih rokih, zlasti pa ne v skladu s smernicami in priporočili za financiranje zdravstvenega varstva v letu 1968, kar velja zlasti za načrtovanje dohodka, delitev sredstev sklada za zdravstveno zavarovanje na denarna nadomestila in zdravstveno varstvo in za delež bolnišničnega zdravljenja v sredstvih zdravstvenega varstva.
Razprava je potrdila že sprejeto stališče, da je računati z realnimi družbenoekonomskimi predvidevanji, zlasti glede gibanja osebnega dohodka, in da v teh okvirih ne hi smeli poslabševati deleža izdatkov za zdravstveno varstvo, temveč bi morali--ostati vsaj na lanski ravni. Zaradi tega pa so potrebni v sedanji fazi maksimalni napori komunalnih skupnosti socialnega zavarovanza, regionalnih zdravstvenih centrov in zdravstvenih zavodov, da se v danem okviru sporazumejo o programu zdravstvenega varstva, ki ga lahko na določenem območju v letošnjem letu tudi uresničijo. Zato je potrebna v komunalnih skupnostih popovna preučitev osnov, na katerih temeljijo njihovi finančni programi. Sredstva, ki se bodo zbrala z novimi instrumenti, ki bodo znani šele po sprejemu finančnih planov, je nameniti za zdravstveno varstvo. Nekatera vprašanja (participacija zavarovancev, izdatki za dnevna nadomestila) pa. je današnje posvetovanje ocenilo kot taka, da je potrebno o njih še razpravljati in najti zanje ustreznejše rešitve.
Letos bodo boljše zveze vzdolž jadranske obale
Sezonski vozni red z novimi programi bodo začeli postopoma uvajati že 1. aprila
REKA, 30. marca. (Tanjug). Ladjevje Jadranske linijske plovbe z Reke bo to sezono zagotovilo boljše zveze vzdolž jadranske obale ter med kopnim in otoki. To naj bi dosegli s sezonskim voznim redom, ki ga bodo začeli postopoma uvajati s 1. aprilom.
Na hitri progi med Reko in Dubrovnikom bo letos vozila »Jugoslavija«, ki je prej plula po mednarodnih progah. Ta ladja je zamenjala staro, neudobno ladjo »Cres«, ki so jo nedavno vzeli iz prometa. »Jugoslavija« bo na tej progi enkrat na teden pristajala tudi v Malem Lošinju.
Na hitrih progah med Reko in Dubrovnikom vozijo' zdaj ladje štirikrat na teden. Od
Slovo od Lazarja Vozareviča
BEOGRAD, 30. marca (Tar njug). — V navzočnosti več sto likovnih umetnikov ter drugih kulturnih in javnih delavcev je bila danes na povem pokopališču v Beogradu žalna svečanost ob smrti včeraj umrlega slikarja, docenta akademije za likovno umetnost Lazarja Vozareviča. Njegovo truplo so danes upepelili. Od znanega umetnika so se toplo poslovili njegovi tovariši in študenti.
Cesta Portorož— Piran zaprta od 1. aprila
PIRAN, 30. marca. — Cesta Portorož—Piran (št. III-3000) bo na odseku ladjedelnica—Piran zaradi rekonstrukcije zaprta za ves promet od 1. aprila do 31. maja letos. Promet z osebnimi avtomobili in avtomobili do 1.5 tone nosilnosti bo preusmerjen v Piran prek Belega križa. Za vse republiške in medrepubliške avtobusne proge ter linije po Videmskem sporazumu, katerih začetna in končna postaja je bila v Piranu, bo ta med cestno zaporo v Portorožu. Za nemoteni lokalni prevoz potnikov bosta poskrbeli podjetji Slavnik Koper in Kompas Ljubljana, poslovalnica Koper. Obe podjetji bosta tudi objavili vozne rede in način prevoza na avtobusnih postajah v Portorožu in Piranu. Piranska občina pa obvešča tudi podjetja in ustanove, da se bodo za morebitne nujne prevoze po zaprti cesti lahko posebej dogovorile z izvajalcem del — SGP Slovenije ceste iz Ljubljane.
1. aprila bodo vozile šestkrat na teden, od srede junija pa vsak dan.
Na progi med Trstom in Splitom, na kateri vozijo ladje v glavni sezoni dvakrat na teden, bodo v prihodnje pristajale tudi v Poreču.
Novost je tudi, da bo med Dubrovnikom in Ulcinjem v glavni sezoni šestkrat na teden vozila' ladja »Njegoš«.
»Jadrolinija« si je prizadevala skoraj z enakim ladjevjem kot minulo sezono vendarle zboljšati lokalne zveze med kopnim in otoki. Tako uvajajo v glavni sezoni novo ladijsko zvezo med Pločami, Jelšo, Bolom in Splitom. Tu bodo ladje vozile dvakrat na teden.
Med Zlarinom in Vodicami bodo v sezoni uvedli dodatno tedensko zvezo.
Na zadrskem območju so nove proge: Zadar—Ugljan in Zadar—Kali, kjer bodo v glavni sezoni ladje plule vsak dan, na progi Zadar— Šali pa samo ob sobotah.
Med Reko in Cresom bosta ob sobotah in nedeljah vozili po dve ladji.
Letos bodo prvič uvedli praktično neomejen promet na trajektu med Crišnjevo in Vozom na Krku. Vse druge zveze s trajektom bodo pogostejše kot minulo sezono.
Nove trajektne zveze uvaja »Jadrolinija« med Jablancem in Staro Naval j o na Pagu ter med Splitom in Starigra-dom.
Na najdaljših trajektnih relacijah Reka—Porozina in Split—Supetar bodo to sezono vozila sodobna plovila. Gre za modema in hitra trajekta.
V »Jadroliniji« trdijo, da bo enajst trajektov, kolikor jih bo to sezono vozilo med kopnim in otoki, lahko prepeljalo vsa vozila. S tem bo odpadlo dolgo čakanje, kar se je pogosto dogajalo prav zaradi majhnih zmogljivosti.
Sporazum o investicijskem kreditu Mongoliji
BEOGRAD, 30. marca (Tanjug). Danes je bol v Beogradu podpisan sporazum o investicijskem kreditu 7 milijonov dolarjev, ki ga je Jugoslavija odobrila Mongoliji. Sporazum sta podpisala podpredsednik ZIS Rudi Kolak in predsednik ministrskega sveta Mongolije Majder Dam-dinžavin.
IX. festival malih odrov
_________________ *
Virtuoznost igre
OD NAŠEGA POROČEVALCA
SARAJEVO, 30. marca. — Sarajevski festival je po odrskih interpretacijah poezije domala že v nekoliko nestrpnem ozračju slednjič dočakal dva večera pravega gledališča in z njima vred dvoje predstav, ki sodita v konkurenco.
Izjemen gledališki dogodek je bil nastop Komornega odra študentskega centra iz Zagreba z odrsko adaptacijo znane knjige sodobnega francoskega pesnika Raymonda Queneauja »Stilne vaje«. Vsebinski domislek tega dela je popolnoma vsakdanja, na pogled komaj opazna anekdota: nekega dne je v pariški tramvaj vstopil doigovrati mladenič, neolikano je stopil na nogo starejšemu gospodu, prav tako neolikano je vpričo priletnih dam zasede! prazen sedež in se dve uri kasneje znašel pred glavno pošto, svareč nekega starca, da ima narobe prišit gumb na hlačah. To je — poenostavljeno povedano — vse. Tu pa se začne Queneaujeva virtuoznost. Pisatelj namreč to preprosto anekdoto v obliki stilnih vaj ali nekakšne literarne telovadbe variira na nič manj kot 99 načinov, nekakšnih stilističnih receptov, kot jim sam pravi: tako kot jo doživi
in pripoveduje množica raz-Ličnih ljudi, različnih poklicev in različnih temperamentov, različnih narodnosti in različnih dialektov, vse do zadnje variante, do neartikulirane pripovedi. Te zares virtuozne variacije, polne esperita in ironije, nato pa tragike in nerazumnosti, odsevajo s humorjem filozofa in bliščem stilista, prelivajoče se, a vendar omejene možnosti literarne oblite, z njo in prek nje pa tudi čedalje bolj očitno omejene možnosti medčloveškega sporazumevanja.
Prevajalca in odrska prirejevalca Tonko Maroevič in Tomislav Radič — ta je stilne vaje tudi režiral — sta iz vseh 99 variant seveda izbrala le najbolj značilne in gledališko učinkovite ter jih iz Pariza lokalizirala v Zagreb in na Hrvaško. Opisano anekdoto tako pripovedujejo: zdravnik, biolog, Dalmatinec, zagrebška malomeščanska milostljiva, miličnik, cipa, domoljub, kolerik, patetični pesnik, mož k: se smeje, učiteljica, ženska ki joka, itd., vse do trenutka, ko se možnosti zapro in ostane zgolj še /neartikulirano jecljanje.
Adaptacija je upravičena, zlasti z vidika jezikovno-dia-
Prodajamo uvožene neregistrirane prikolice za prevoz poškodovanih m nevoznih avtomobilov.
»AUTO-BEOGRAD«,
Gavrila Principa 7,
tel. 620-014	2509
Delovnim organizac-jam prodajamo ročne radijske postaje »VOKI-TOKI« najprimernejše za zvezo z bližnjimi obrati podjetij.
»AUTO-BEOGRAD«,
Gavrila Principa 7,
tel. 629-955. 629-622	2509
ODGOVORE NA KUPONIH, KI JIH BODO OBJAVLJALI OD 5. DO 12. APRILA V VSEH VEČJIH ČASOPISIH, POŠLJITE NA NASLOV: »BALKANI-JA«, ZASTOPNIŠTVO INOSTRANIH FIRMI, BEOGRAD, GRACANICKA 14.	2702
lektalnih možnosti, a z lokalizacijo je izgubila nekaj bistvenih razsežnosti izvirnika. V tem je tudi poglavitna slabost tega posega, ki pa je dal režiserju Radiču in igralki Miji Oremovič in igralcu Peru Kvrgiču skoraj neomejene oblikovalne možnosti variiranja. Režiserjeva zamisel je pravzaprav bila zasnovana že v adaptaciji, žal pa je navzlic vsej domiselnosti preveč poudarjala posmeh in zabavnost, manj pa groteskni ritem, ki bi celotno zamisel stopnjeval do neartikulacije, kot sklepne poante besedila. Zato pa sta oba igralca resnično imenitno izrabila možnosti avtorjeve in režiserjeve zamisli: Mija Oremovič je izzvala za posamezne variante le nekaj aplavzov, medtem ko je Kvrgič različne tipe tako virtuozno in tako polnokrvno igralsko nadgradil, da je vsak kompliment, ki bi ga izrekli, le skromna označba briljantnosti, ki smo jo videli in ki smo ji med predstavo nenehoma ploskali.
Manj sreče je doživel Dramski teater iz Skopja, ki je predstavil dvodejanko Koleta Cašula z naslovom »Partitura za Mirona«. Gre za jedko in kritično satiro na stalinski kult osebnosti, na brezumno prilagodljivost podrejenih in na njihov evforičen odnos do detroniziranih oblastnikov, za posmehovanje portreitomaniji in dogmatizmu — skratka za razgaljanje pojavov in mitov, ki je z njimi še ne tako davna preteklost bila preobložena na vseh ravneh in ki živi tudi dandanes v širokem spektru, recimo med kitajskim fanatizmom in ameriško histerijo. Seveda je ta motiv doživel že veliko število interpretacij, Cašule pa ga je po svoje izvirno dramaturško zasnoval, a ga ni izpeljal, realiziral ga je stereotipno, publicistično suho in neliterar-no. Predstava skopskih umetnikov je bila skrbna in vizualno bogata, dasiravno eklektično zamišljena, veljavo pa ji je skušaila dati le domiselna in z ekspresionistično odrsko govorico uresničena režijska, scenografska in kostumografska zamisel mladega nadarjenega režiserja Ljubiše Georgijevskega. To zamisel so skopski igralci disciplinirano in kultivirano izvedli.
S pravimi gledališkimi predstavami so se relativno razživeli tudi kritični dopoldanski pogovori. A polemična gorečnost sobesednikov je še zmerom nekam premrta. Tudi to je odsev dogodkov na odru.	VASJA PREDAN
Glasbeni
dogodki
Recital v Viteški dvorani
Zanimiv in privlačen večer komornega muziciranja sta priredila ljubiteljem komorne glasbe, ki so v manj kot enem tednu lahko kar trikrat prišli na svoj račun, violončelist Ciril Škerjanec in pianist Aci Bertoncelj. V organizaciji Ljubljanskega festivala sta izvedla po-pulamo-virtuozen program z deli Sammartinija, Beethovna, Schumanna, Martinuj a, Debussyja in Nina v Viteški dvorani Križank.
Škerjanca odlikuje lep, mehak ton, ki ga pametno in s premislekom izkorišča za oblikovanje fraze in kantilene. Glasbene misli gradi jasno, čeravno včasih s premalo izdiferen-cirano dinamiko. Vso njegovo igro preveva muzd-kantski temperament, ki se mu Škerjanc z užitkom predaja. Tudi dela, ki si jih je izbral za svoj komorni recital, so bolj proste oblike in manj vezane v klasične forme. Zlasti uspešno je zaigral Schumannove Fantazijske skladbe op. 73 (v originalu so sicer pisane za klarinet, pa je skladatelj sam predvidel že tudi njihovo izvedbo na čelu), rasle so mu spontano, oblikovaje jih v enotno formo. Nadalje je omeniti prav lepo izvedeno Debussjrjevo Sonato z njeno kristalno formo in -Jasnostjo. Spored so zaključile Ninove Pesmi iz Španije. Virtuozno in efektno delo ni zgrešilo učinka. Umetnika sta morala na aplavze publike dodajati.
Aci Bertoncelj se je izkazal kot pozoren in zanesljiv klavirski spremljevalec, oba pa sta delovala kot dobro uglašen komorni duo. Želeti bi le bilo boljši klavir v Viteški dvorani.
PRIM02 KURET
Pisma bralcev
Zoper hotel na Vrtovi nu
Številni protesti zoper nameravano lokacijo velikega hotela na Vrtovinu zahtevajo jasen odgovor na vprašanje, kaj in kako je v Bohinju zaščiteno, kdo in od koga ima takšno pooblastilo, da bi lahko kar sam odločal glede izkoriščanja kra-jiskih vrednosti v okolici Bohinjskega jezera. Takšne pravice niso Slovenci dali in ne morejo dati nikomur. Ogorčeni protesti iz vseh plasti slovenskega ljudstva pričajo, da naša javnost sploh ni bila pravočasno tn pravilno poučena, kakšne spremembe groze Bohinju. Ogorčenje je tem večje, ker so pobudniki gradnje poskušali uresničiti svoje načrte s hitrim izsiljevalnim postopkom.
Bohinj ni samo last Bohinjcev. Prav tako pa se o spreminjanju njegovega značaja in o njegovi usodi ne sme odločati samo v zaprtem krogu strokovnjakov-Bohinj je dragocena imovi-na vsega slovenskega naroda. V okolici Bohinjskega jezera so zdaj še žive tiste zelo redke, enkratne in dandanes najbolj iskane krajinske vrednote, ki jih je treba za kulturni in tudi- v gospodarskem pogledu trajno najbolj perspektivni turizem z vso skrbjo ohraniti in negovati: to sta tišina in lepota prirodne krajine. Zahtevamo torej: nobenega hotela in nobene hišice več na obalo Bohinjskega jezera in pustite v celoti ves gozd Vr-tovina pri miru! Nikomur, tudi ne turističnemu strokovnjaku, ne sme biti rentabilnost nekega hotela važnejša od dejstva, da je okolica Bohinjskega jezera s svojo tišino nenadomestljiva in nedotakljiva dediščina kranjske kulture za današnje Slovence in prihodnje rodove. Bohinj ima dovolj prostora za hotele kje drugod, nikakor pa nimajo pravice proti volji večine Slovencev zidati na zaščitenih krajih.
ZVEZA H O RTI K ULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE
V dveh jezikih — v slovenskem pa ne
Te dni mi je prišel v roke prospekt tovarne ISKRA, in sicer podatka o različnih relejih, ki jih izdeluje ta tovarna. Moram reči, da je prospekt zelo ličen in tehnično in tehnično ter oblikovno neoporečen, tako da se lahko brez pridržka primerja s takimi publikacijami znanih tovarn v zahodnih državah. Zal pa me je takoj, ko sem ga pobližeo-gledal, zbodlo v oči, da je opremljen le s srbsko-hrva-
škim in angleškim besedilom. Za vsak primer sem vprašal pri propagandni službi Iskre, ki je prospekt izdala, če obstoja tudi sloven-sko-angleška inačica. Dobil sem zelo vljuden odgovor, pa je žal le potrdil moj sum, namreč, da za slovensko prodajno območje takega prospekta niso posebej izdali.
Da je prospekt opremljen z angleškim prevodom, je povsem razumljivo, saj je očitno namenjen tudi interesentom zunaj meja naše države. Nikakor pa ne morem razumeti, zakaj ni prospekt, ki ga je izdala slovenska tovarna za domače potrebe pisan v slovenščini, še posebno nerazumljivo mi je to v navedenem primeru, saj je omenjeni prospekt dvojezičen in si lahko interesent iz druge republike, ki slovenščine ne obvlada, pomaga z angleškim prevodom.
Poudariti moram, da se ne bi niti lotil tega pisanja, če bi šlo samo za ta primer. Zal pa dobiva človek dan za dnem v roke izdelke slovenskih tovarn, pa najsi bodo to zdravila, predmeti za splošno porabo ipd., ki so opremljeni z navodili za uporabo izključno v srbo-hr-hrvaškem jeziku. Posamezniki, ki jim je slovenščina toliko pri srcu, da vprašujejo v časopisu, zakaj tako, dobe ponavadi odgovor, v katerem se prizadeta podjetja izgovarjajo, češ da sega prodajno območje njihovih proizvodov preko republiških meja, da za besedilo v dveh jezikih, od katerih bi bil eden slovenski, ni možnosti, denarja ali česarkoli že, da obstajajo za njihove izdelke tudi slovenska navodila, ki pa so po pomoti zašla kam drugam itd., itd. Dejstvo pa je, da se v tem pogledu zadnja leta ni skoraj nič spremenilo, vsaj na boljše ne. človek se ne 'more znebiti vtisa, da je slovenščina v poslovnem občevanju znotraj naše države čedalje bolj odrinjena na mesto nekakšnega zanikrnega narečja, ki ga razume le manjši in zato komercialno manj zanimiv del prebivalstva države (»saj srbsko-hr-vaško tako ali tako vsi razumemo in zakaj potem razburjanje«).
Menim, da je zelo žalostno, če se odgovorni ljudje v posameznih slovenskih podjetjih ne zavedajo, da bi morali biti prospekti oziroma navodila za rabo izdelkov njihovih podjetij znotraj države opremljeni p r e d vsem s slov en-ski m besedilom, ker je slovenščina kljub vsemu uradni obveščevalni jezik na področju SR Slovenije. Prav tako sem mnenja, da odločanje o tem, ali velja
opremiti prospekt oziroma navodilo s slovenskim besedilom ali ne, presega samoupravne pravice posameznega podjetja; zato bi moralo biti to vprašanje rešeno z ustreznim republiškim predpisom, ki bi uzakonil obvezno rabo slovenščine v takih primerih, če pa tak predpis že obstaja, je treba najti način, ki bo zagotovil njegovo izvajanje.
ANDREJ ŠMALC, Ljubljana, Streliška 3
.....
„Pisma
bralcev"
so vaša tribuna
SODELUJTE
IlilllililllllllilllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllilillHHIiillllllllllCilllil
Polje - odrezano?
V ponedeljek, dne 25. marca so imeli dijaki gradbene tehniške šole (DG) svoj abonma, ogledali so si predstavo Ivanova (Čehova). če sem pa hotel priti kot profesor tega zavoda spat domov, sem moral pred pol 11. uro — ravno na najbolj napetem vrhu te lepe ruske drame — vstati in oditi na kolodvor, ker odpelje zadnji vlak iz Ljubljane proti Polju, kjer že od l. 1939 stanujem, ob 22.53, t. j. 7 minut pred 11, naslednji pa se ustavi v Polju šele ob 4.43. Zadnji avtobus proti Polju pa odpelje že ob 10-30.
Res ne vem, po kaki ra-čuniti je za to smer črtan avtobus ob 11.30. ki bi bil za gledališče primeren, vozi pa samo ob sobotah, dnevih pred državnimi prazniki in ob nedeljah. Ne bojim se, da bi bil vsak dan poln, saj morajo vendar z našega konca tudi kdaj pa kdaj ljudje v gledališče k večernim predstavam.
Ne razumem te zaprtosti, ko vem, da so vse druge obmestne občine mnogo bolje povezane z Ljubljano z avtobusnimi in trolejbusni-mi vožnjami. Kako pridem do tega, da moram naročati dragi taksi, če nimam svojega vozila, ali pa zapustiti gledališko predstavo? Peš bi se pa v tem času sedaj več ne podal in mislim, da ne bo nihče našel izhoda iz te zadrege v tem nasvetu. Torej ne bo drugega izhoda kot še ena avtobusna vožnja v Polje ob pol polnoči! Res ne vem, zakaj bi nam jo še naprej odrekali? Saj smo ena izmed ljubljanskih občin!
ETBIN BOJC, profesor na gradbeni tehnični šoli, Polje 449
Razpisna komisija Komunalnega podjetja
RAST - LJUBLJANA
RIMSKA CESTA 24 razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
PODJETJA
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje poleg splošnih še naslednje posebne pogoje:
—	ki ima visokošolsko izobrazbo, biotehnične, ekonomske ali upravno-pravne smeri in 10 let prakse, od tega na vodilnih delovnih mestih 5 let, ali
—	višjo šolsko izobrazbo biotehnične, ekonomske ali upravno-pravne smeri in 12 let prakse, od tega na vodilnih delovnih mestih 7 let,
—	prijavi mora priložiti dokaze, da izpolnjuje predpisane pogoje in dokaze o svojem dosedanjem delu, ter predložiti program dela in razvoja podjetja za mandatno dobo, hkrati s prijavo na razpis. Potrebni podatki so kandidatom na razpolago v podjetju.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge hkrati z dokazili o izpolnjevanju teh pogojev in potrdilom o nekaznovanju po 55. členu Temeljnega zakona o podjetjih do 30. 4. 1968. na naslov: Komunalno podjetje »RAST« »za razpisno komisijo«, Ljubljana, Rimska c. 24.
2909
NOVOST
ZA AVTOMOBILISTE
arosa
i
JI
ščiti steklene površine vašega avtomobila pred rosenjem. Dobite jo v vseh trgovinah z avto-materialom in drogerijah
»LEK« Ljubljana
POZOR!
Zaščititi noge pomeni pogosto ohraniti zdravje tn delovno sposobnost vsega organizma.
Bolečine v nogah zaradi razširjenih ven. utrujenost zaradi daljšega stanja na nogah, vse neprijetnosti in tegobe v nogah preprečujejo najučinkovitejše in najbolj enostavne GUMIJASTE ELASTIČNE NOGAVICE, izdelek »N I V E«, NOVI SAD
Edinstvena kombinacija odličnih surovin, gumijastih niti, bombažnega in sintetičnega prediva so prednosti GUMIJASTIH ELASTIČNIH NOGAVIC, izdelek »NIVE« — NOVI SAD. na primer: KRATKE NOGAVICE, DOKOLENKE, KOLENKE. NAD-KOLENKE, POLSTEGNENICE IN STEGNENICE.
Najnevejža vrsta sintetičnih nogavic »MAJA« tn .ELA N«, i^žriek »N 1 V A«, NOVI SAD lahko uporabite v iste namene in jih lahko nosite v vseh priložnostih.
ZAPOMNITE Sl, v vseh lekarnah, ortopedskih zavodih, dro-gerijah in Vseh prodajalnah sanitetnega materiala boste našli pomoč aa svoje bolne noge. če boste kupili GUMIJASTE ELASTIČNE NOGAVICE, v prosti prodaji in na recept zavoda za socialno zavarovanje, izdeluje pa jib
NIVA - Novi Sad
Šumadijska 14, tel. 42-792, 51-650
FLORA:
,OTROCI, TO NI ZA VAS!'
fcentk
»Die Zeit«, Hamburg
Italija pred volitvami
Sedem
Nennijeva najtežja izkušnja » •
Vodja socialistov o italijanski demokraciji in koalicijski vladi | Ulil
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
RIM, marca. Ko govori Nenni o današnji Italiji in njeni vladavini, jemlje v misel nič manj in nič več kot nemško vveimabsko republiko. Primerjavo, ki jo je uporabil stari, prekaljeni in še vedno temperamentni politik, moramo sprejeti s pridržki, ki veljajo za vako metaforo in še zlasti za vsako zgodovinsko analogijo, ni pa nobenega razloga za to, da bi dvomili o pristojnosti njegovega političnega občutka in spoznanja. Poglavitno podobnost med vveimarsko republiko in Italijo zadnjih petih let vidi Nenni v tem, da je bil režim v obeh primerih ogrožen z leve in z desne, poglavitno razliko pa v tem, da je italijanska koalicija krščanskih demokratov in socialnih demokratov oziroma socialistov vendarle vzdržala in »očuvala osnovne vrednote svobode in demokratičnega življenja množic«.
Oživljanje oktobra 1956
Študentske demonstracije so opozorile na pozabljene smernice Direktorji in politiki bi se morali ozirati tudi »navzdol«
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
VARŠAVA, marca. Ni več dvoma, da se bo na Poljskem med kongresno kampanjo pojavila vrsta pomembnih vprašanj in da se sedaj pripravljajo na temeljitejšo politično dejavnost, ki se bo še okrepila. To dokazuje tudi sestanek, ki ga je imel ta teden Vladislav Gomulka s prvimi sekretarji vojvodskih partijskih komitejev, udeležili pa so se ga tudi člani politbiroja Juzef Cirankiewicz, Edward Gerek, Zenon Klisz-ko in Ryszer Stszelecki.
O tej dejavnosti nam je pripovedoval tudi podpredsednik zveze borcev za svobodo in demokracijo na Poljskem Mieczyslav Rog Swiostek, znani partizanski borec.
Kot je dejal, je bilo v zadnjih dogodkih opaziti sovražne nagibe, stvarna pa je misel, da je treba na splošno izboljšati nekatere stvari. Študenti so
• ‘V-*.- -yj>
ALBUS
NAGRAJUJE
Vsaka gospodinja ima
gospodinjsko
pomočnico:
novosadsko tovarno »ALBUS«! S
prilagaja svojo proizvodnjo potrebam ~ stehčrttega gospodinjstva:
najnovejše detergente
^VLBUSPV« W „ detergent le. največ,e veselje z* ž6no.
Štiričlanska družina »ALBUSOVIH« detergentov ustreza idealni štiričlanski družini:
»Albus prima«, »Axal«, »Albus 66« in »Frial« - mati, oče, hčerka in sin.
ALBUS beli
vaše perilo in prinaša
nagrade v vaš dom.
Perite
z »ALBUSOVIMI« detergenti.
nas opozorili na to, da se je treba zamisliti nad nekaterimi vprašanji.
Partija bo, kot poudarjajo, začela boj na dveh 'frontah. Najprej proti sovražnikom in »diverzantom« vseh vrst, druga fronta boja pa ho akcija za nadaljnjo demokratizacijo družbenih odnosov in odnosov v partiji, za odkrivanje vzrokov za zadnje dogodke in za odpravljanje napak in slabosti pri upravljanju. Ta akcija postaja vedno bolj pomembna.
Poljaki pričakujejo, da bodo v teh akcijah udarili po privilegijih. V ilustracijo navajajo: sin ministra je razbil službeni avtomobil, in s tem se je stvar končala. Tak minister, menijo, se ne more bojevati za enakopravnost ljudi, za demokratične odnose, proti privilegijam.
»živimo kot velike države, preko možnosti ljudstva,« poudarjajo Poljaki v zvezi s slabostmi, o katerih razpravljajo. Zato bodo sedaj približno 30 odstotkov službenih avtomobilov državne administracije prepustili gospodarstvu.
Prav tako vlada prepričanje, da je potrebna nadaljnja decentralizacija, da bi nastale take razmere, ko se, na primer direktor ne bi oziral le »navzgor«, ampak tudi »navzdol«, k svojemu kolektivu. Potrebne so tudi institucionalne spremembe sistema, direktor bi moral biti bolj odvisen od kolektiva. Politiki pa bi morali bolj upoštevati želje volivcev, kot pa se ozirati »navzgor«.
Osebna odgovornost za škodo, ki nastane zaradi nesposobnosti, se mora povečati, in vsakdo mora odgovarjati za svoje delo.
Zastavlja se tudi vprašanje, ali Poljsko čaka odločna rotacija vodilnih in drugih strokovnjakov ali pa se bodo zadovoljili z »zmerno rotacijo«. Kot poudarjajo, je najbolj nevarna rutina, ki vodi v nazadovanje in je proti napredku, pa naj gre za proizvodnjo ali politiko, saj je najlaže delati po starem.
Na Poljskem imajo težave s prevelikim naraščanjem administracije, zlasti v gospodarstvu. Nastal je zapleten mehanizem, za katerega mora dajati gospodarstvo precejšnja sredstva, ki s svojim sistemom odredb, omejitev in direktiv mrtvi gospodarstvo.
Trgovina je področje, ki s svojimi pomanjkljivostmi najmočnejše vpliva na razpoloženje ljudi. Kljub trgovinskemu napredku »slovi« Varšava po vrstah pred trgovinami. Morda je imel najbolj prav nekdo, ki je dejal:	»Ljudje
imajo dva obraza«; kadar čakajo v vrstah kot kupci, opažajo vse pomanjkljivosti trgovine in preskrbe tržišča, ki ga zalaga indu-
strija. Ko pa se vrnejo na delovno mesto v tovarno, ne store nič, da bi težave odpravili, čeprav se bodo morda še isti dan postavili v vrsto pred trgovino.
Da bi razrešili ta nasprotja, pa se je treba bolj odločno preusmeriti od sistema omejitev in nenehnih eksperimentov k sistemu povezovanja »vsakdanje« proizvodnje s potrošniki, tako da se ne bi kopičilo nepotrebno blago.
Zanimivo je, na primer, industrijsko podjetje »E-ra«. Dokler je podjetje obratovalo poizkusno po sistemu dobička in je kolektiv sodeloval pri delitvi doseženega dobička, je bil dobiček večji, s tem pa tudi zaslužki. Ko pa so prenehali s tem eksperimentom in se vrnili k di-rektivnim smernikom in omejitvam, so se pojavile slabosti.
Časopis »Zycie Warsza-wy« je že poprej pisal, da v podjetjih domnevajo, da med vodstvom podjetja ter nadzornimi in kontrol- I nimi organi na eni strani in kolektivom na drugi ne prihaja do konflikta, > saj to ni mogoče, ker je »tovarna skupna last, vsi delamo zase in za skupne interese.« Kot meni časopis, je to čudovito načelo, v praksi pa ta pravljica vodi do »dušitve« konflikta, ki v resnici obstaja in ki je posledica različnih interesov. Direktor si prizadeva, da bi delavci delali čimbolj e, delavci pa žele čimveč zaslušiti. Kadar o teh zadevah ne govore odkrito, vodstvo prikriva pomanjkljivosti, premije in nagrade deli »pravično« itd. Tu gre za napako, zaključuje avtor članka. Ljudje ne vidijo jasno povezave med proizvodnjo, kvaliteto blaga in svojimi zaslužki. Eden od političnih aktivistov je menil, da je treba v tem iskati glavne vzroke za ne-[ katere težave. Sistem še i ni izgradil mehanizma »samoupravljanja«.
Casopds »Zycie Gospo-darcze« se poteguje za to, da bi hitreje izdelali sistem »strategije sodobnosti«, to je načrt »narodne specializacije« poljskega gospodarstva, in da bi dajali prednost sodobnim industrijskim vejam in izdelkom, zaradi večje konkurenčnosti in boljše u-vrstitve na svetovnem tržišču. Časopis tudi ugotavlja, da vse to »težko prodira čez oklep industrijske birokracije«, ki s svojim »mini-realizmom« ne priznana »vrednosti in perspektive ničemur, kar ni mogoče zmeriti in preračunati«. V vsakdanji praksi torej ravna praktici-stično.
To je le nekaj ilustracij, ki kažejo na to, kje se skrivajo na drugi strani fronte sovražniki; ti objektivno ali subjektivno preprečujejo in zavirajo akcije postopne reforme, ki jo na Poljskem izvajajo.
Tu mnogi menijo, da je za Poljsko neizbežno, hitreje kreniti po smernicah oktobra 1956.
Svviostek nam je dejal: »Želimo še naprej razvijati socialistično demokracijo«. Tako pa pravijo tudi mnogi drugi.
VELIBOR POPOVIČ
O tako imenovani desni nevarnosti je govoril Nenni ves čas svojega sodelovanja v koalicijski vladi, v kateri je bil podpredsednik. Nekajkrat ji je pripisal tudi zelo kpnkretno »posesfcniško-indu-strijalsko-fašistično« vsebino. Trenutki, ko je bil socialistični vodja s svojimi petdesetletnimi političnimi izkušnjami vidoma zaskrbljen, so bili ob krizi prve Morove vlade v letu 1964, ob vojaškem puču v Grčiji in ob aferi z italijansko kontra-špijonažno službo, ki se je vrgla v notranjo politiko. Ti dogodki sami zase v italijanskem življenju morda ne bi veliko pomenili. Njihova teža je v svarilu, ki ga vsebuje io in Jci pravi, da so neprestano v igri močne m brezobzirne domače in mednarodne sile, s katerimi se ni šaliti.
Ko italijanski socialisti po petih letih delajo prvo politično bilanco svojega državotvornega udejstvovanja v vladi in svojega »zgodovinskega srečanja« s krščanskimi demokrati, si zapisujejo tako rekoč same pluse. Med strankami desnice vidijo monarhiste v izumiranju, neofašiste prignane v obup in liberale v položaju, ki jim onemogoča vsak kontakt s krščansko demokracijo. Na levici vidijo komuniste, potisnjene v primemo razdaljo od sleherne večinske kombinacije. Kar pa zadeva njihove velike partnerje krščanske demokrate, imajo socialisti po lastni oceni zdaj opraviti s stranko, v kateri so najbolj desni tokovi zatonili in ki je našla neko bolj ali manj enotno platformo na precej zmernih pozicijah. Taka sli-
ka bi tudi ustrezala mnenju, da je dežela dosegla prilično politično stabilnost. Toda kaj je tedaj z »vreimarsko« nevarnostjo?
Leva nevarnost je dokaj otipljiva. Nenni pravi: »Veliki problem Italije so komunisti zaradi svoje moči in svoje dinamičnosti.« Ta problem nedvomno obstaja, vendar je vidik še širši. Historično vzeto sorazmerno nedolžna formula levega centra je bredla iz krize v krizo in iz vsake je izhajala zmemeje pobarvana, razpoloženje množic pa se je istočasno radikaliziralo in na koncu petih let se je nabralo kar precej nezadovoljstva. Povsem neumestno bi bilo seveda pomisliti, da se v Italiji oblikuje »revolucionarna situa-| cija«, kolikor se ta zgodo-i vinski pojem itak ni že davno preživel. Resnični problem bi nastopil v trenutku, ko bi recimo — po geslu, ki ga razglašajo komunisti — vse seštete leve sile dosegle na bližnjih volitvah absolutno večino. Do tega jim res ne manjka dosti. Socialistov, ki sodijo o komunistih, da še niso zreli za »resnično parlamentarno demokracijo«, to bržkone ne bi zmedlo v tem smislu, da bi se spuščali v kake levičarske avanture. Takšen uspeh levice kot celote bi pač okrepil njihov položaj nasproti velikemu krščansko demokratskimi zavezniku — razen seveda če ne bi izzval tako hudourne reakcije, da bi bilo treba za obrambo gole svobode in demokracije hitro zmetati čez krov ves ostali progresivni programski tovor.
Za Nenni j a, ki zaradi politike ni malo- prestal, je
__ .
j -jČSi 'V
bilo sodelovanje v vladi levega centra »najtežja izkušnja v življenju«. Kljub temu mož njegovega kova ocenjuje to izkušnjo pozitivno — »upoštevajoč inertno silo in odpor vseh zakoreninjenih interesov in neštetih centrov moči ter pritiska, ki so se zoperstavljali reformatorski volji«. Obenem pa si še pravi, da je bil ta pozitivni izid lahek v primeri s tem, kar pride: vseeno še nekako gre, kadar je treba sprejeti kak zakon, resnične težave pa se začno, ko ga je potem treba oživiti v praksi, »ko se je treba lotiti dejanskega spreminjanja socialnih in političnih odnosov«. In to bo, po Nenni-jevem mnenju, naloga prihodnjega parlamentarnega obdobja.
Vlada levega centra se je nekoč napovedala s številnimi in daljnosežnimi reformami. Ko je njen čas potekel, je njen predsednik Moro dejal, da je bil ta program spričo okoliščin preveč ambiciozen. Sprejetih je bilo nekaj zakonov, ki vnašajo
FIETRO NENNI: »V prihodnji vladi ne bom več sodeloval, ker moja prisotnost v prvi osebi ni več nujna.« Foto: arhiv »Dela«
novosti v razne sektorje javnega življenja. Mnoga bistvena vprašanja pa so ostala nedotaknjena. Urbanistična reforma, ki naj bi stopila na prste čudovito razviti zemljiški in gradbeni špekulaciji, je obtičala takoj na začetku. Uvedba splošnega zdravstvenega in socialnega zavarovanja je ostala pesem prihodnosti. Davčna reforma, ki naj hi smotrneje porazdelila bremena in med drugimi še sanirala lokalno
Sodelovanje se ugodno razvija, vendar zaostaja za možnostmi
Izmenjava zdravic med predsednikom turške vlade Demirelom in predsednikom zveznega izvršnega sveta M. Špiljkom v Ankari
ANKARA, 30. marca. (Tanjug). Predsednik turške vlade Sulejman Demirel je sinoči priredil slovesno večerjo na čast jugoslovanske vladne delegacije, ki jo vodi predsednik ZIS Mika špiljak. Na večerji so bili vsi člani turške vlade, vidne osebnosti turškega parlamen- i ta, predstavniki vojske in drugi visoki funkcionarji. Od Jugoslovanov je bil poleg članov delegacije navzoč tudi naš veleposlanik v Ankari Milič Bugarčič.
drugih delih sveta. Po našem trdnem prepričanju utegne imeti nadaljevanje vietnamske vojne in kriza na Sred-
upraivo, je bila odložena. V času, ko je bila brezposelnost najhujša, je bil sprejet zakon o gospodarskem programiranju, toda zelo važni zakon, ki naj bi določil proceduro za oblikovanje gospodarskega načrta, je obtičal. Reforma državne uprave, za katero že dolgo skrbi posebno ministrstvo, ni resneje napredovala. Predlog o reformi univerze je prišel prepozno, da bi bil lahko sprejet. Reforma družinskega prava, ki vsebuje bogoskrunski problem razveze zakona, je ostala tabu. In tako naprej.
Vladi zamerijo, da je z velikimi vprašanji samo taktizirala, da pa je znala na primer v zadnjem tednu pred iztekom mandatne dobe spraviti skozi parlament kakih sedemdeset drobnih zakonov, s katerimi je ugodila kaki uradniški veji ali pa ustregla davni zahtevi kake periferne province. Vladi oziroma krščanski demokraciji je uspelo, da je zadržala poročilo parlamentarne komisije, ki se je več let ukvarjala z dejavnostjo mafije. Afera s kontrašpijonažno službo in generalom De Lo- ■ renzom je po silnem hrupu vendarle za silo potlačena in veliki škandalni procesi, kot je tisti s Sicilsko banko ali pa oni z bivšim rimskim županom, so srečno odloženi za nekaj mesecev. Tako je, kolikor je to v območju tradicionalne tehnike, teren za volitve izglaijen... In medtem ko predimej ši duhovi pogledujejo tja v Italijo leta 1980, v Italijo, ki bo potrebovala »mnogo več možganov, mnogo več idej, fantazije in kulture«, se mnogo skrbi suče okrog problema banditizma na Sardiniji, okrog problema kmetov brez zemlje, okrog vpijočih socialnih razlik.
Nenni, ki nam je v tem zapisu glavna priča, pravi, da v prihodnji vladi ne bo več sodeloval, da njegova prisotnost »v prvi osebi«, ki je temeljila predvsem na občutku moralne dolžnosti, ni več nujna. Nemara se bo predvsem posvetil stranki, v kateri se precej očituje potreba po avtoriteti prekaljenega voditelja. Hkrati pa Nenni ve, da bo treba v prihodnosti hitro »zapolniti vrzeli, ki jih je zapustilo petletno zakonodajno in politično obdobje«, in se odločno spopasti »s centri moči in pritiska, ki obsedajo oblast«. Cilj vsega tega pa naj bi bila »generalna reforma političnih šeg«, ki naj bi omogočila »spravo med državo in ljudstvom«. Ne da hi se spuščali v filozofske globine te vizije, lahko samo pristavimo, da ljudstvo ni edino, ki ne kaže zadovoljstva s sedanjo državo.
Ne protestirajo samo delavci, dninarji, polovinarji. študentje, brezposelni učitelji in drugi »komunisti«. Tudi poslovni možje in razgle-
Piše
Vida Hreščak
“j
V zdravici na večerji je premier Demirel dejal, da nalaga odgovornost za ohranitev miru vsem velikim in majh-
»Prepričan sem,« je poudaril, »da se bodo naši odnosi v prihodnje čedalje bolj razvijali, sloneč na teh zdravih
biče ne le za prihodnost teh področij, temveč tudi za ves svet.
Odločno vztrajamo pri stališču, da se ne smejo sankcionirati rezultati izraelske agresije niti se ne sme sprejeti agresija kot sredstvo za reševanje sporov. Zato meni-
ter miroljubnih prizadevanjih j ničiti resolucijo varnostnega
to o S i Vi naroHnv ITI Ha VkCvH-O ! — ..nln In tnVn	nn.
nim državam večjo obveznost ! temeljih in na dobronamernih j mo, da je treba čimprej ures-kot kdaj prej, da se med državami istega področja razvijajo odnosi, temelječi na medsebojnem spoštovanju in enakopravnosti. Po njegovem mnenju sta Turčija in Jugoslavija v položaju, ko lahko odigrata ustvarjalno vlogo na Balkanu. Demirel je poudaril, da je razvoj, zlasti dvostranskih odnosov med balkanskimi državami v zadnjih letih spodbuden.
Glede srednjevzhodnega položaja je turški premier dejal, da jugoslovanska in turška vlada obsojata uporabo sile in fnetodo izvršenih dejstev ter želita, da bi na Sred-jem vzhodu nastal pravičen in trajen mir. Nato je Demirel govoril o pomenu, ki ga Turčija prisoja ciprskemu problemu. Turčija zahteva spoštovanje svojih zakonitih pravic in turške skupnosti, zahteva spoštovanje sporazuma in človekovih pravic ter takšno rešitev, ki ho uskladila pravice in interese vseh zainteresiranih.
O dvostranskih odnosih med Turčijo in Jugoslavijo je Demirel dejal, da so v zadnjih letih pogostnejši na raznih toriščih. Pri tem je omenil lanskoletni obisk turškega zunanjega ministra v Jugoslaviji in poudaril,- da trgovinski in gospodarski stiki nenehno napredujejo. Nadalje je omenil odpravo vizumov, sklenitev sporazuma o tranzitnem prometu na kopnem in sodelovanje v turizmu.
naših narodov, in da bodo dali plodne rezultate v prid obeh držav.«
Predsednik ZIS Mika špiljak je v odgovoru na gostiteljevo zdravico poudaril, da imata Jugoslavija in Turčija različni družbeni ureditvi, da pa to ni ovira za razvoj prijateljskih medsoseskih odnosov. Dvostransko sodelovanje se zlasti v zadnjem letu razvija izrecno pozitivno, vendar še zaostaja za realnimi možnostmi. Na tej poti bosta po špiljkovem mnenju Turčija in Jugoslavija še veliko dosegli, če bosta gospodarstvi obeh držav našli način za tesnejše sodelovanje in za medsebojno dopolnjevanje, za kar so velike možnosti.
špiljak je poudaril, da se Jugoslavija v mednarodni politiki zavzema za načela miru, neodvisnosti in enakopravnosti v odnosih med velikimi in majhnimi državami, za ne-vmešavanje v notranje zadeve drugih in za dobre odnose ter sodelovanje med državami in narodi. Jugoslavija prav tako kot Turčija posveča veliko pozornost političnim dogodkom v svetu, zlasti v Evropi in Sredozemlju, v območju, kjer je.
»Jugoslovanska javnost in vlada,« je nato dejal Mika špiljak, »sta prav tako zaskrbljeni, kot so zaskrbljeni po svetu zaradi zelo neugodnega mednarodnega položaja v zvezi s stanjem v nekaterih
ČAMP OPREMA
etaža B pritličje
Avstrija:
dvo in trodelne semperit blazine
Madžarska:
tridelne vikend blazine
Francija:
postelje, mizice, fotelji
Zahodna Nemčija:
postelje, mizice s shrambo, fotelji Poljska:
šotori za dve, tri in štiri osebe
•	sedežne in potovalne blazine
•	bencinski gorilniki
•	spalne vreče
•	plastične posode
■■■8“
■
■
■
■
■
■
sveta in tako odstraniti sledice spopada.«
špiljak je poudaril, ds. je po mnenju jugoslovanske vlade prav tako neogibno treba brez odlašanja politično rešiti vietnamski konflikt v duhu ženevskih sporazumov iz leta 1954, pri čemer je treba spoštovati zakonite pravice vietnamskega ljudstva, da samo odloča o svoji usodi. Konec bombardiranja DR Vietnama je neogibni korak za politično rešitev.
V prid popuščanja napetosti in utrditve miru na svetu se je treba uskladeno in učinkovito zavzemati za splošno in popolno razorožitev. V tej zvezi, je dejal špiljak, menimo, da je koristno skleniti sporazum o prepovedi širjenja atomskega orožja.
Potem je Špiljak govoril o naraščajočih nasprotjih med gospodarsko razvitimi državami in državami v razvoju. Ta nasprotja čedalje bolj zastrupljajo odnose na svetu in preraščajo v najresnejši svetovni problem, ki utegne še bolj otežiti utrditev svetovnega miru. Zato morajo razvite države nujno aktivno sodelovati pri zagotavljanju pogojev za hitrejšo rast gospodarstva nezadostno razvitih držav. Obžalovati je, ker na drugi svetovni konferenci o trgovini in razvoju v tem pogledu niso mogli doseči večjih rezultatov. V zvezi z vsemi temi problemi, je poudaril Špiljak, je treba po našem mnenju nenehno krepiti in širiti vlogo OZN.
Izredna Izbira Nizke cena
se pritožujejo nad okornostjo i in starožitnostjo rimske biro-I kracije, nad rutinsko zmer-j nostio palaže Chigi, nad vla-i dajočim duhom, ki mu je j edini smoter »vztrajanje«. —
! Prežeti z ideali modeme us-i pešnosti in učinkovitosti, z i zaničevanjem odklanjajo rafi.
| nirane metode večnega posredovanja in odlaganja problemov. Zato, in ker ne morejo poseči po dragih zgledih, se jim na primer toži po možeh takega kova, kot je bil De Gasperi.
Nestrpneži, ki se oglašajo tudi tam, kjer bi jih težko pričakovali, vzklikajo: storite vendar kaj, neodločnost, ki ustvarja zmedo, očitno koristi samo komunistom. In potem ne napadajo samo vlade, ampak ves strankarski in parlamentarni ustroj. Takemu pavšalnemu kritizerstvu pravijo v Italiji tudi »qua-lunquizem«, toda za njim ne stoji kdor si bodi. Leve demokratske sile strogo opozarjajo, da so pristaši »reda« dostikrat nosilci avtoritarnih tendenc. Režim je treba kritizirati — in vsak režim to tudi zasluži — zavračati pa je treba demagogijo, ki zaradi medle vlade devlje v nič tudi vse demokratične principe. Vladna politika, ki s preveliko zamudo in preveč oprezno sledi realnim potrebam in možnostim razvijajoče se dežele, gre res »na roko komunistom«, toda hkrati, ko seje nezadovoljstvo v delovne množice, podžiga tudi tiste, ki jih stalni nemiri in napetosti motijo v njihovih velikih poslih in računih. Sam Nenni je velikokrat podčrtaval, da je demokracija v Italiji »še mlada in krhka« in pri tem ni mislil na »rdečo nevarnost«.
TIT VIDMAR
BERITE PREDLOGE TRETJEGA IN ČETRTEGA APRILA V »BORBI«, »VECERNJIM NOVOSTIMA«, »NOVI MAKEDONIJI«, »OSLOBODJENJU«, »EKSPRES POLITIKI«, »VECERNJEM LISTU«
IN »DELU«.	2702
Agresivnost v lastno škodo
Nov spopad vzdolž vse črte premirja med Izraelom in Jordanijo — drugi v osmih dneh — je trajal sedem ur. Jordanci trdijo, da so Izraelci bombardirali in obstreljevali s strojnicami trinajst naselij na jordanskem ozemlju in da je bilo vnovič tarča napada taborišče palestinskih beguncev Karame. Tako Jordanci kot Izraelci so zahtevali nujen sestanek varnostnega sveta. Ko to pišemo, se varnostni svet še ni sešel, kaže pa, da je razprava že dogovorjena. Težavno je trditi, da pripisuje U Tant sestanku samo formalni pomen, spričo novice, da bo v ponedeljek krenil na dvanajstdnevno potovanje v Evropo.
Ni pa seveda izključeno, da je bila novica objavljena, še preden so Izraelci napadli. Na drugi strani res ni izključena niti možnost, da bi bila seja varnostnega sveta gola formalnost, da bi samo ponovili obsodbo izraelskega ravnanja, izraženo pred nekaj dnevi ter se zadovoljili s tem kot z nečim, kar je največ mogoče doseči pri tem organu Združenih narodov, ki naj bi varoval svetovni mir.
Ob tej soglasni kritiki varnostnega sveta pred enim tednom se je Izrael pretvarjal, da si ne jemlje k srcu političnega pomena tega soglasja, ter je takoj našel ventil v ogorčenju, ker je francoski predstavnik v govoru izenačil dejavnost palestinskih komandosov z dejavnostjo bojevnikov francoskega odporniškega gibanja med nacistično okupacijo. To francosko stališče je bilo nedvoumno priznanje moralne in politične upravičenosti palestinskega osvobodilnega boja. 'Malokrvno in neprepričljivo izraelsko dokazovanje, da gre za povsem različni okupaciji, se mora vsakemu količkaj objektivnemu opazovalcu zdeti močno za lase privlečeno, pa naj je ta opazovalec med šestdnevno vojno morda celo priznaval vsaj delni obrambni razlog za izraelski napad na Arabce. Po neštetih znamenjih z arabske strani, da bi bilo mogoče doseči kompromis tudi brez neposrednih arabsko - izraelskih pogajanj, kompromis, ki bi zavaroval m potrdil obstoj izraelske države, se pri opravičevanju podaljšane okupacije arabskega ozemlja res m mogoče sklicevati na obrambo pred arabskimi grožnjami, ki naj bi. kot zatrjujejo Izraelci, še vedno pomenile težnjo po iztrebitvi Izraelcev.
Celo gledano skozi prizmo izraelskih interesov ni mogoče razumeti teh njihovih kazenskih ekspedicij. Verjetno izraelske ocene, da je kralj Husein najšibkejši člen v arabski fronti in da bi ga lahko prisilili k pogajanjem s Tel Avivom, vsekakor niso v čast inteligenci izraelskih politikov, če bi bilo to res, tedaj bi bilo za Izrael, naj-mileje rečeno, nespametno, da strmoglavlja tega in takšnega Huseina. Separatna pogajanja z Izraelom bi namreč prav gotovo povzročila padec amanskega dvora. Husein se tega vsekakor zaveda. In zato si Izrael z novimi napadi samo poslabšuje svoj položaj. Obsodba varnostnega sveta je to pokazala, saj so se ji morale pridružiti celo ZDA. čas lahkih izraelskih vojaških zmag je minil. Pred enim tednom so Izraelci izgubili trikrat več vojaškega materiala kot lani, politične zgube, ki so jih pretrpeli v svetovni javnosti, pa so še neizmerno večje. Se takšen politični nevednež ve, da pritiski in represalije vedno porajajo le še hujši odper. Zato je več kot jasno, da se bodo operacije palestinskih komandosov še širile. Arabci jih prav gotovo ne morejo ustaviti, ne da bi se kompromitirali. In kje je potem konec te verižne reakcije? Ni ga videti. Dvomimo pa. da bi izraelski strategi, zlasti »jastrebi«, znali prepričljivo dokazati, da jim je takšno početje res v prid.
»Očisti in obdrži«
General Abrams, namestnik poveljnika ameriških sil v Južnem Vietnamu, se je vrnil v Saigon po skoraj enotedenskih posvetovanjih v Washingtonu. Redki so tisti, ki v njem ne vidijo Westmorelandovega naslednika, vendar ne tudi naslednika njegove dosedanje vojaške taktike. Johnson je seveda »garniral« obvestilo o Westmorelando-vem odhodu iz Južnega Vietnama s poudarkom. da to ne pomeni iskanja nove vietnamske politike. Toda dosedanja Johnsonova praksa nas je naučila, da je priporočljiveje pričakovati, da se bo zgodilo prav tisto, kar Johnson trdi, da se ne bo zgodilo, čemu bi sicer menjal svojega »konja sredi dirke«?
In kaj naj bi bila naloga »novega konja«? Neuradno napovedujejo, da bi opustili strategijo »poišči in uniči« ter jo postopno zamenjavali s strategijo »očisti in obdrži«. S takšno taktiko pa bi v bistvu zožili dosedanje cilje, morda celo bolj, kot so nekoč predlagali tisti strategi, ki so priporočali umik ameriški enot v nekakšne enklave. Te naj bi bile dolgotrajna oporišča ameriške navzočnosti v Vietnamu Na kaj opiramo takšno razglabljanje? Vsekakor ne na uradne podatke ali izjave. Gre samo za ugibanja v ameriškem tisku. Ta namiguje, da je tisto, kar naj bi ameriška vojska »očistila«, gosto naseljeno vietnamsko ozemlje. Za tem obrambnim zidom naj bi potem saigonski režim utrdil svojo oblast. Toda poglavitna komponenta tega prizadevanja je tisto, kar se nam dozdeva najbolj pomembno. Saigonski režim naj bi uporabil tako utrjeno oblast ne za svojo integralno ohranitev, marveč — kot adut pri pogajanjih.
če sloni takšno ugibanje ameriškega liska na kakih konkretnih podatkih, do katerih se je tisk prikopal, tedaj nam to zbuja vsaj kanček optimizma. Takšna ameriška usmeritev bi se lahko ujemala z izredno prožnostjo, ki je očitna pri predstavnikih osvobodilne fronte, saj ti sploh ne vztrajajo več pri tem, da so edini zakoniti vietnamski predstavnik, s katerim se je treba pogajati. Takšna spretna taktična poteza fronte, ki spremlja enakovredno prožnost v Hanoiu je resnično nov element v vietnamskem položaju. Upajmo, da ameriško vodstvo po izredno uspešni ofenzivi vietnamskih rodoljubov ni toliko zaslepljeno, da bi videlo v tem dokaz slabosti in utrujenosti, hkrati pa zase spodbudo, da nastopi s povečano močjo. Prej bi rekli, da samo nekdo, ki je popolnoma prepričan o svoji moči. lahko daje dokaze popustljivosti, ker vidi v lastni moči poroštvo, da nihče ne bi mogel zlorabiti te popustljivosti. Zato bi po vsej logiki moral biti prihodnji Johnsonov korak rezultat vseh teh silnic, pri čemer pa prav tako ne bi smel podcenjevati niti monetarnega niti volilnega dejavniku, ko bo gradil koncept svojega ravnanja.
Socialistične perspektive
Verjetno so zelo redki tisti, ki vsak dan s komaj zadrževano nestrpnostjo ne razgrinjajo časopisov ter hlastno prebirajo novice o dogodkih na češkoslovaškem in ki svojega razmišljanja o teh dogodkih ne dopolnjujejo s poročili o odzivih v drugih socialističnih državah, naj si gre za pohvale kot v Romuniji, za skoraj popoln molk kut na Poljskem, zadržana odobravanja kot v Moskvi, ki jih spremlja’ poudarjeno opozarjanje lastne inteligence na nujnost ostrega ideološkega boja med kapitalizmom in socializmom, ali pa za grobe izpade, kakršen je bil izpad člana političnega biroja vzhodnonemške stranke Hagcrja, izpad, ki ni mogel ostati brez razjarjenega odziva v češkoslovaški.
Vsi ti dogodki so že sami ob sebi zgovoren komentar. Zato bi ta proces v ČSSR raje gledala skozi drugačno prizmo, skozi prizmo izjave enega izmed bojevnikov za novo — Ivana Svitaka. Ta je dejal: »Demokracija brez socializma in humanizma je nesmiselna, kot je nesmiseln socializem brez demokracije in humanizma. Humanizem pa je brez teh spremljajočih elementov samo prazna fraza«.
Seveda ne mislim, da doslej tega ni še nihče rekel. Prav tako ne mislim, da še nihče ni težil k uresničitvi teh idealov. Toda za kar najuspešnejšo uresničitev je mimo volje potrebna tudi ustrezna materialna podlaga: politična, kulturna, ekonomska. Zdi se, da takšna podlaga na češkoslovaškem je. Demokratske tradicije so tu, izobrazba in visoka kulturna stopnja sta dani, gospodarska razvitost je nepobitno višja, kot je bila v drugih državah, ki so krenile v socializem. Iz takšnih »tal« pa ob zavestni volji širokih političnih faktorjev skoraj mora vznikniti sistem, ki bi moral imeti svojo družbeno in ekonomsko privlačnost za prebivalstvo kapitalističnega sveta, če je bila nezgoda za socializem, da ni vzniknil in še najprej praktično uveljavil v vsestransko razviti državi, kar je vodilo v ovinkarjenje in kar mu je oteževalo nezaustavljivi vpliv, bi ob sedanji revoluciji v ČSSR ta zaviralni dejavnik odpadel. Zahod zato prav gotovo ne bo spregledal nevarnosti češkoslovaškega primera. To spoznanje pa bo, žal, nedvomno dodatna težava, ki jo bo novo vodstvo ČSSR moralo premagovati.	VIDA HREŠČAK
Okrogla miza „Dela“ o glasbeni vzgoji
Glasba naj pomaga oblikovati vsestransko razvito osebnost
Želja uredništva je bila, dobiti odgovor, ali glasbena vzgoja na osemletki in v srednji šoli nudi mladini potrebno temeljno znanje o glasbi, ali daje mladim smisel za razumevanje glasbe, njeno pravilno vrednotenje in željo po sprejemanju glasbe; ali naša glasbena vzgoja vzbuja pri mladini željo po petju in drugem glasbenem udejstvovanju. Želeli smo dobiti oceno o vlogi glasbenih šol in o vzgoji pedagoških kadrov za pouk glasbe.
Iz obširne razprave smo izbrali le osnovne misli. Prisluhnimo jim in razmislimo, kaj lahko storimo za večjo kvaliteto glasbene vzgoje, ki je pomembna pri oblikovanju mladih ljudi v vsestransko razvite osebnosti.
PAVLE KALAN: V osnovni šoli dobi otrok prvi stik z glasbo. Od prvega stika pa je v veliki meri odvisna njegova nadaljnja glasbena pot. Ce dobi v osnovni šoli odnos, veselje do glasbe, če začuti potrebo po glasbenem sodelovanju — petju, igranju ali poslušanju glasbe, potem bo verjetno to nagnjenje o-hranil vse življenje, če pa učitelji v osnovni šoli odnosa do glasbe ne znajo zbuditi, potem je vprašanje, ali se bo ta človek še lahko kdaj približal glasbi in ob njej užival. Področje glasbene vzgoje je zato prav v osnovni šoli nadvse pomembno in mu je treba posvečati vso skrb.
Z uspehi glasbene vzgoje ne moremo biti povsem zadovoljni. Dolga leta nismo imeli ljudi, ki bi se s tem vprašanjem sistematično ukvarjali. Nimamo izdelanih niti metodik niti ustreznih priročnikov — tako za učitelje kakor za učence.
Nekoliko več uspehov zaznavamo na tem področju šele zadnja leta, ko se je pojavilo nekaj posameznikov, ki skušajo vsak po svoje priložiti kamenček k zgradbi naše glasbene vzgoje.
če ocenjujemo glasbeni pouk v osnovni šoli, smemo reči, da je v samem učnem načrtu zamišljen dovolj sodobno. Elementi novega učnega načrta in nakazana izhodišča glasbene vzgoje so enakovredna načelom, ki jih danes proklamira svetovna glasbenopedagoška javnost. Zal pa realizacija učnega načrta ni takšna, kakor smo si jo zamislili. Za to je več razlogov. Eden med njimi je pomanjkanje ustreznih priročnikov In učbenikov — celo s pesmaricami se ne moremo posebno pohvaliti, saj v glavnem še vedno uporabljamo stare, ki ne ustrezajo povsem novim zahtevam. Manjka ustreznih učbenikov za uvajanje v petje po notah, za spoznavanje glasbene kulture (snov 7. in 8. razreda >: manjkajo nam ustrezni pripomočki, učila, ponazorila. Pomemben dejavnik, ki zavira glasbeno vzgojo, pa je pomanjkanje ustreznih glas-
se dandanes izredno močno trudijo za glasbeno vzgojo. Učinek naše glasbene vzgoje je slab. Odraža se v glavnem v tem, da je zlasti na osnovnih šolah petje še vedno obrobni predmet, ki lahko po možnosti odpade ali se ga lahko zamenja s čem drugim. Ni osnovnih pogojev za sodoben pouk — od table za pisanje not do instrumentov, ki jih marsikje sploh ni. če pa že so, so tako slabi, da je vprašanje, če so uporabni. Zbori na osnovnih šolah ponekod vadijo v kletnih
prostorih, po sedmi, šesti uri, ko so otroci že utrujeni. Vse to pa seveda ne more biti stimulativno.
Takšno gledanje na glasbeno vzgojo ne more biti stimulativno in je prav gotovo tudi eden od razlogov, zakaj nimamo dovolj kadrov. Poklic glasbenega pedagoga je mnogo bolj naporen, kot si ne samo laiki, ampak tudi ostali pedagogi predstavljajo. •Ta poklic zahteva poleg obveznega rednega študija še veliko samopremagovanja in požrtvovalnosti.
Pouk glasbe ima predvsem vzgojni smoter
MIRAN HASL:	Glasbeno
vzgajamo v okviru razrednega, na višji stopnji pa v okviru predmetnega pouka. Vsaka stopnja ima svoje značilnosti in zahteva, tako v smotrih kot tudi v načinu dela, tako glede glasbene in splošne pedagoško metodične usposobljenosti pedagogov. Ce začnejo iz kakršnihkoli vzrokov te značilnosti preveč razdvajati obe stopnji, potem vse to resno vpliva na celovitost in postopnost glasbeno vzgojnega dela na osnovni šoli. Pomanjkanje te vertikalne povezave v celovito, zaokroženo glasbeno vzgojo, postopnost, ki začne v prvem in konča v osmem razredu so problemi, katerih vzroki so delno v sistemu in metodah dela, delno zaradi težav ob prehodu iz ene na drugo stopnjo, delno zaradi neurejenosti na relaciji učni načrt — učbeniki, priročniki (!) in pesmarice — učitelj.
Govorimo v osnovni šoli o glasbeni vzgoji ali o glasbeni izobrazbi ali o obojem? Osebno sem prepričan, da mora biti vzgojni element na obeh stopnjah primaren. Ce je v prvih treh-štirih razredih temu še tako, pa ima-
mo žal na predmetni stop- j zultatov.
odvisni, pridemo do pedagoga, do njegove strokovne in pedagoške izobrazbe, njegove kulturne in splošne razgledanosti.
Glasbena vzgoja je sestavni del, je nujno potrebni del, ki pomaga pri celovitejšem formiranju mladega človeka. Da bo vloga te vzgoje kar se da močna, da bo njena ustvarjalnost in uspešnost o-pazna, da bo dosegla svojo afirmacijo in priznanje v okvirih celotnega učnovzgojne-ga prizadevanja na osnovni šoli, v okviru učiteljskega zbora, šole in izven nje, vse to je predvsem in zopet odvisno od glasbenega pedagoga. »Glasbenega vzdušja« na šoli ne more ustvariti niti učiteljski zbor, niti upravitelj, niti večja ali manjša o-premljenost šol, niti boljši i ali slabši materialni položaj, temveč samo — pedagog. Vsi omenjeni dejavniki res lahko na glasbeno vzgojo delo tako ali drugače vplivajo. Ne morejo pa niti nadomestiti pomanjkljive prizadevnosti, sposobnosti in ljubezni glasbenega pedagoga do dela, ni- j ti ga toliko ovirati, da ne bi z ustrezno voljo, intenzivnim ! in ' strokovno kvalitetnim de- | lom mogel doseči vidnih re-
nji vse preveč želja in hotenj dvigniti avtoriteto predmeta s tem, da ga napravimo čim težjega, mu priboriti enakovrednost z ostalimi predmetnimi skupinami s tem, da
benih učiteljev. Vse do ne- .
davnega se glasbeniki prav- ; naj t,i se učenci zanj čim-zaprav niso usposabljali za j več pripravljali in učili. Ce poklic glasbenega pedagoga, pn tem pozabimo še na to,
Študirali so posamezne glasbene predmete, potem pa so po sili razmer prevzeli glasbeni pouk, ne da bi bili za to kakorkoli posebej metodično pripravljeni. Prav pomanjkanje ustreznega učnega kadra za glasbeni pouk je tisto vprašanje, ki najbolj o-vira pravilno realizacijo učnih načrtov.
čeprav nas nakazane težave ne morejo navdajati s posebnim optimizmom, pa smemo vendar reči, da se glasbeni pouk v naših osnovnih šolah zadnja leta sicer polagoma, a vendar vztrajno izboljšuje. Posebno lepe uspehe dosegamo zlasti v nižjih razredih, kjer je vsebina dela doslej najbolj izdelana.
EGON KUNEJ: Zdi se mi, da je odnos širše javnosti do glasbene vzgoje na splošno dokaj slab. Ne zavedamo se dovolj velike vzgojne moči glasbeno etične vzgoje za razliko od vseh preteklih obdobij in raznih organizacij (na primer cerkev), kjer so znali vrednotiti in jo postaviti v službo svojim namenom, zavedajoč se velike moči glasbe. Nekateri kulturni narodi
da gre pri glasbenem pouku za vsestransko glasbeno vzgojo, da morajo biti vsa teoretična spoznanja le pojasnilo, pomoč k razumevanju, ne pa da so samemu sebi namen — da o verbalizmu posebej ne govorimo — potem je jasno, da v poplavi skomercializirane in plehke glasbe ta naš pouk, to naše delo ne bo doseglo, kljub vsemu trudu ustreznih rezultatov.
Ne bom povedal nič novega: glasbo je potrebno predvsem doživljati, doživljanje pa lahko dosežemo le z učenčevim aktivnim sodelovanjem pri vseh elementih glasbene vzgoje, z ustvarjanjem čustvenega odnosa do glasbe, z vzgajanjem ljubezni do glasbe. Se tako dober učni načrt vsega povedanega ne more urediti, zapovedati, predpisati. Učni načrt je bil in ostane le okvir, razlaga, razumevanje in realizacija pa je predvsem odvisna od pedagoga. Tako smo prišli ob obravnavanju vloge in ocene pouka glasbe na osnovni šoli do tistega, od katerega so rezultati dela predvsem
OTON BAJDE:	Glasba je
govorica srca in morali bi jo gojiti od rojstva do smrti. Starši se ne ukvarjajo več toliko z otroci in vzgoja se prenaša predvsem na zavode. Zato bi morali že v predšolskih ustanovah — v otroških v.rtcih in drugod — posvetiti veliko pozornost glasbeni vzgoji. V osnovni šoli pa naj se glasbeni pouk ne omejuje samo na tisto minimalno število ur, ki jih določa predmetnik. V prvih štirih razredih je to lahko, kajti učitelj lahko vsako učno uro začne s pesmico. S tem pridobiva veliko več časa za obravnavanje nove glasbene tvarine v glasbenih urah, pe-smični zaklad pa obnavlja vsak dan. Tako dobijo otroci tudi veselje do glasbe in glasbenega izražanja. Učna ura za katerikoli predmet ne izgubi s tem ničesar, kajti pesmica je kratka — 1 minuto. S tem, da prepevajo ob začetku ure, se ustvarja tudi učna disciplina. Seveda pa mora učitelj imeti veselje do glasbe in primerno glasbeno izobrazbo. Sodobno oblikovanje glasbene ure zahteva že na nižji stopnji dobro podkovanega glasbenika in zato bi priporočal, da prevzame ta pouk že od drugega razreda osnovne šole dalje strokovnjak, ki naj bo obenem svetovalec učitelju v prvem
rfl.7rprin
VLADO GOLOB: Obravna-
UDELiEŽHNGI pogovora za okroglo mizo
Foto: F. Šeihaus
vati bi morali funkcijo glasbene vzgoje. Ali postavlja pred nas drugačne naloge kot pred sto leti? Imamo vrsto glasbenih institutov in znanstvenih ustanov, nikjer pa se poklicno ne ukvarjajo z obravnavanjem funkcije glasbene vzgoje. Ali ne bi kazalo, da bi oddelek za muzikologijo na filozofski fakulteti, ki je edini na znanstveni bazi organizirana institucija, razširil svoje delovanje izven pretežno glasbeno zgodovinskega dela, na vrsto problemov, ki so v zvezi s funkcijo glasbene vzgoje npr. o bioloških zakonitostih današnjega mladega človeka, o socioloških problemih — ki so izrazite važnosti, o pedagogiki in metodiki glasbenega pouka itd.
Brez znanstvenih obravnav teh problemov ne bomo mogli zadovoljivo rešiti. Ne raziskujemo dovolj, kaj predstavlja glasbena vzgoja v okviru šole — s tem, da sprosti emocijo in s tem, da spodbudi tudi intelektuelno dojemanje.
Tudi sam razvoj družbenih odnosov postavlja nove zahteve. če hočemo, da se bo skladno razvijala človekova nadgradnja, mora tudi glasbena vzgoja dobiti svoje mesto; ne zaradi tradicije, ampak zaradi potreb po oblikovanju človekove osebnosti.
Kadar govorimo o glasbeni vzgoji, bi morali misliti še na radio in televizijo. Televizija bi se morala v veliko večji meri zavedati vzgojnih nalog na področju glasbe. Najti bi morala oblike in načine, s katerimi lahko približa glasbeno umetnost širokemu krogu poslušalcev in gledalcev. To področje je pri nas neobdelano. Vemo pa, da delajo zunaj na tem izredno intenzivno — npr. prizadevanja Ka-rajana, Wemsteina itd.
CVETKO BUDKOVIC; Za glasbeni pouk nam v osnovni šoli primanjkuje predvsem strokovnih kadrov. Bivša učiteljišča, ki so prešla v pedagoške gimnazije, so sprejemala kandidate, ki so morali opravljati izpit iz glasbe. S tem izpitom se je ugotavljalo, ali ima kandidat za bodočega učitelja osnovne glasbene dispozicije za glasbeni pouk v osnovni šoli. Na pedagoške gimnazije pa sprejemamo danes dijake brez glasbenih dispozicij, kar ima pozneje pri glasbeni vzgoji po šolah tudi določen odraz.
če učitelj nima posebnega veselja in nagnjenja do glasbenega pouka, potem ta pouk ne more zaživeti.
Razne kadrovske šole dajejo kadre za pouk glasbe, vendar jih še primanjkuje tako v osnovni, kot v glasbeni šoli. Predvsem zato je na nekaterih šolah opaziti v osnovni šoli pomanjkljivo realizacijo učnega načrta, ki je sicer dobro postavljen in ima vse komponente sodobne glasbene vzgoje. Problem izhaja torej s strani pedagogov. Premalo je petja po šolah, premalo aktivnega zbujanja mu-zikainosti; često odpadajo učne ure na račun drugih predmetov itd. Kljub velikemu vzponu mladinskega zborovskega petja, menda imamo 600 zborov — čutimo še vedno premalo poudarka na glasbeni vzgoji, čutimo pa tudi pomanjkanje sposobnih glasbenih zborovodij.
DUŠAN KOMPARE: Nikakor ne bi smeli izolirano razpravljati o posameznih stopnjah glasbenega pouka. V osnovnih šolah ne moremo iti mimo tega, kar je dal prej že otroški vrtec, ki ima med svojimi osnovnimi nalogami v programu tudi glasbeno vzgojo. Glasbena vzgoja se mora potem nadaljevati na srednji šoli, kjer vpliva na oblikovanje mladega človeka tja do 18. leta. Ko smo postavljali naloge glasbene vzgoje v posameznih vrstah šol, nismo v celoti videli razvoja mladega človeka in vloge glasbene vzgoje pri njegovem oblikovanju. Iz te kontinuitete moramo obravnavati tudi izvajanje učnega programa za glasbeno vzgojo. Izvajanje programa je namreč zelo različno in bojim se, da velik del glasbenih pedagogov napravi iz glasbene vzgoje učni predmet, ki je zelo intelektualističen, ki zahteva ogromno znanja in ki zanemarja vzgojne aspekte glasbenega pouka.
Kadar ugotavljamo, da v osnovnih šolah še nimamo dovolj glasbenih instrumentov in učil, je to pač žalostna ugotovitev, ki pa velja tudi še za nekatere druge predmete — fiziko, kemijo, biologijo. Teh številnih primerov pa vendarle ne bi smeli posplošiti na vse naše šolstvo, čeprav vseh pozitivnih premikov na osnovnih šolah ne vidimo, pa je glasbeni pouk vendarle ogromno napravil; saj sicer najbrž ne bi imeli tako številnih pevskih zborov in uspehov le-teh.
Imamo razredne učitelje, ki poučujejo od 1. do 4. raz-
reda. Povedati je treba, ali nam tak učitelj, z glasbeno izobrazbo, ki jo ima, zadošča; ali ustreza ali ne? če ne ustreza, se moramo pomeniti, kaj je temu učitelju treba še dodati, da bo lahko svoje funkcije opravljal. Treba se je pomeniti, kaj naj da gimnazija s pedagoško smerjo in kaj oddelek za razredni pouk na pedagoški akademiji? Drugo je spet vprašanje učiteljev za predmetni pouk glasbe. Noveliran zakon o osnovni šoli pravi, da si mora v petih letih predmetni učitelj za glasbo pridobiti višjo izobrazbo, če je že nima. Učitelja glasbe torej ne more formirati več srednja glasbena šola, ampak le višja šola. Sedaj imamo akademijo za glasbo, pedagoško akademijo, oddelek za muzikologijo pri filozofski fakulteti ter srednje glasbene šole, ki kažejo tendenco, da bi se podaljšala na višjo stopnjo konservatorija. Potrebno bi se bilo enkrat dokončno dogovoriti, kakšen naj bo lik glasbenega pedagoga za višje razrede osnovne šole in kako bomo ta kader najracionalneje izobrazili. Sele potem, ko bomo kader imeli, bomo lahko hitreje, ob potrebnih priročnikih razvijali metodiko glasbenega pouka in glasbene vzgoje, tako da bo ta predmet priljubljen in da ne bo za velik del učencev odbijajoč ter da ne bodo iz tega predmeta negativne ocene zato, ker se je nekdo nečesa premalo naučil.
DRAGA SVETINOVA: Vzgojno varstvene ustanove postajajo vedno pomembnejše. Verjetno se bodo le ustvarili pogoji, ki bo v njih vedno več otrok. Tu dobi otrok prvi stik s glasbo. Za delo z otroci v tej starostni dobi nimamo ne učbenikov, ne priročnikov, kar zadeva glasbeno vzgojo. Menim pa, da vsaj, kar zadeva glasbeno
KVINTET KLARINETOV NA GLASBENI ŠOLI RAKEK
sti za delo v razredu, kjer mora tudi improvizirati in vzbujati interes za glasbo. To pa je za pedagoga silno naporno in zahtevno.
Mislim, da bi se morala v proces glasbene vzgoje še aktivneje vključiti RTV, zlasti televizija, in tudi v šolske oddaje vključiti glasbeno vzgojo.
V srednjih strokovnih šolah ni glasbene vzgoje. Mislim, da bi kazale nekaj glasbene vzgoje dati v vse vrste šol. Z veseljem ugotavljamo, da je višja ekonomska šola v Mariboru posvetila temu problemu svojo pozornost in da že ima v svojem programu glasbeno vzgojo. Tudi v srednjih strokovnih in vajeniških šolah bi morala biti pristna glasbena vzgoja.
VLADO GOLOB: Razprava o glasbeni vzgoji nam je zlasti koristna in dobrodošla zdaj, ker bo skupščina v kratkem razpravljala o glasbenih šolah.
Sodelovali so:
Oton Bajde, prodekan glasbene akademije, Janez Bole, profesor na zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani, Cvetko Budkovič, predsednik Glasbene mladine, Zvone Ciglič, profesor na zavodu-za glasbeno in baletno izobraževanje, Radovan Gobec, profesor na pedagoški akademiji, Vlado Golob, ravnatelj centra za glasbeno vzgojo v Mariboru, Miran Hasl, ravnatelj centra za glasbeno vzgojo v Kopru, Pavle Kalan z republiškega zavoda za šolstvo, Dušan Kompare z republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, Egon Kunej, ravnatelj glasbene šole v Celju, Peter Lipar, predsednik društva glasbenih pedagogov, dr. Andrej Rijavec, profesor na oddelku za muzikologijo filozofske fakultete, Draga Svetina, podpredsednica društva glasbenih pedagogov, Pavle šivic, profesor na glasbeni akademiji in Matija Terčelj, ravnatelj zavoda za glasbeno in baletno vzgojo. Iz uredništva Dela sta sodelovala Janko Svetina in Sergej Vošnjak.
vzgojo, srednja vzgojiteljska šola ne zadošča. Pedagog v predšolskih varstvenih ustanovah bi moral imeti večjo glasbeno vzgojo, kot mu jo nudi srednja vzgojiteljska šola.
MATIJA TERČELJ: Največja težava v osnovnih šolah je, da v prvih štirih letih, ko je glasbena vzgoja prepuščena razrednemu učitelju, ta vzgoja nima prave vsebine. To pa verjetno zato, ker so se s tem problemom glasbeni strokovnjaki premalo ukvarjali. Učitelji niso imeli nobenega priročnika. Naš zavod se je povezal z osnovnimi šolami v občini center, da bi ugotovil dejansko stanje in začel sistematično iskati sodobne oblike pouka glasbene vzgoje. Tako smo ugotovili, da v prvem razredu, ob vstopu v osnovno šolo, tudi do polovice otrok ni znalo zapeti niti ene pesmice. Verjetno je vzrok v tem, da se danes starši premalo ukvarjajo z otroki v predšolski dobi. Izgleda, da v tem pogledu nima več tiste funkcije, kot jo je imel nekoč. Tako stanje pa zahteva tudi večje znanje in sposobnost glasbenih pedagogov, odnosno vseh pedagogov in točno opredeljeno in urejeno funkcijo glasbene vzgoje od vrtcev preko glasbenih in ostalih šol dalje.
Glasbeni pedagog bi moral imeti zelo obsežno znanje. Moral bi biti zelo muzikalen, da bi lahko skozi predmet sam vzbudil ljubezen do muzike. To je tudi naš namen. Glasbeni pedagog mora imeti ogromno sposobno-
To, kar je uvedla višja ekonomska komercialna šola v Mariboru, bi kazalo popularizirati. Ta šola ima v enem semestru tedensko po eno uro estetsko vzgojo — likovno, besedno in glasbeno. Vsak ima tedensko eno uro, kar ni tako malo. Uspehi so razveseljivi. Ce je razumevanje, so lahko uspehi izredno veliki. Kljub temu, da estetska vzgoja ni obvezna, je krog slušateljev, ki redno obiskujejo ta predavanja, konstanten. Mladi ljudje so zainteresirani, če jim kaj ponudimo. To dokazuje, da je tudi izobraževanje odraslih nekaj, česar ne bi smeli pozabljati.
Ce pomislimo, kaj lahko ljudje, ki so že zaposleni v podjetju, store za glasbeno vzgojo in za glasbeno kulturo, so tu lahko učinki izredni. Zato bi morala imeti vsaka od kulturnih ali glasbenih ustanov v svojem statutu tudi glasbeno vzgojo odraslih. Cesto je problematična glasbena vzgoja na poklicnih šolah, kjer jo sploh imajo. Marsikje jo poučujejo namreč slavisti, da dosežejo potrebne ure. Ali ne bi mogle glasbene šole pomagati poklicnim šolam s predavateljskim kadrom? To bi moral biti najboljši strokovnjak. Kako bomo sicer ustvarjali tesen stik med glasbeno kulturo in med našim človekom? Tu zadenemo tudi na problem glasbenega amaterizma, njegove funkcije in vloge v okviru glasbene vzgoje. O tem bi moral razpravljati tudi bližnji kongres zveze kulturno prosvetnih organizacij.
Premajhna je družbena skrb za glasbeno vzgojo
glasbene proizvode sploh še lahko imenujemo glasbo. Tu bi morala imeti družba interes in podpirati tiste zvrsti, ki človeka vzgajajo in plemenitijo.
Odnos družbe do glasbene vzgoje se kaže na mnogih nivojih: V mnogih osnovnih šolah so pevske vaje celo med dvema turnusoma ali v poznih zadnjih urah, ko otrok ni več sposoben sprejemati, da ne omenim pomanjkljivih tehničnih sredstev (magnetofonov, gramofonov), ki edina lahko približajo glasbo otroku v izvirnih izvedbah.
Na gimnazijah in strokovnih šolah je glasbena vzgoja postala pastorka. Obisk glasbene šole preprečuje marsikomu visoka šolnina, posebno, če je v družini po več otrok.
Radio in televizija sta prepolna zabavne glasbe, kar ruši resna prizadevanja glasbenih pedagogov v šolah.
Tiskanje gramofonskih plošč (razen EMKA) se nagiba do 90% v korist zabavne glasbe. Plošče popevk se dobijo celo že med samim potekom mnogih festivalov popevk. Plošče z resno glasbo so prava redkost. Notnega tiska se izogiba vsaka založba in celo edina mladinska glasbena revija »Grlica« je v neprestani denarni krizi.
Pevske revije mladinskih zborov in Celjski pevski festival se obupno borijo za razmeroma skromna sredstva, medtem, ko smo v prirejanju festivalov popevk dosegli pravo razkošje.
Vrednotenje amaterizma je padlo na stopnjo »pomagaj si sam!«, zato opažamo že več let stagnacijo glasbenega ljubiteljstva.
Cela vrsta nagrad in odlikovanj poteka brez upoštevanja glasbenih dejavnosti.
Dnevni tisk je vse prej kot naklonjen glasbenemu amate-
rizmu, ki je nepogrešljiv del narodove glasbene kulture in harmonske vzgoje našega občana.
Vse to je za mene znak, da smo odnos do resne glasbene vzgoje močno zanemarili in se skoro spustili na nivo zabave in komercailizma, kar že rodi in bo vedno bolj rodilo slabe posledice za zdravo glasbeno in kulturno rast naroda, če ne bomo znali — v zadnjem času — spremeniti gledanja na tako važen problem, kot je glasbena vzgoja.
PETER LIPAR: V sklopu kulturnih dejavnosti je prav glasba najbolj množična. To nam pričajo številni mladinski in odrasli pevski zbori, instrumentalni ansambli in številne glasbene šole.
Sodobna in uspešna glasbena vzgoja prične v osnovni šoli od 5. razreda naprej, kjer prevzame pouk predmetni učitelj, na nižji stopnji je pa vprašljiva. Problem je pri sprejemu kandidatov na pedagoško gimnazijo, prej učiteljišče. Ta ustanova daje premalo poudarka glasbeno usmerjenim pedagogom. Kjer je dober pedagog na šoli, in kjer je v ljudski prosveti dober zborovodja ali dirigent, tam so tudi dobri ansambli.
Na šolah druge stopnje nimamo glasbene vzgoje. To je drugi minus, ki ga močno občutimo.
Človek, ki živi v današnjem tempu, potrebuje vedno več estetske vzgoje in jo bo tudi vedno več potreboval. Na našem terenu je vse več zanimanja šolskih otrok za vključevanje v mladinske pevske zbore in instrumentalne ansamble. Žele tudi, da bi v manjših krajih ustanovili podružnice glasbenih šol.
Toda le s sodobno usmerjeno glasbeno vzgojo in zadostno pomočjo družbe, bomo lahko uspešno posredovali glasbeno vzgojo in njeno reprodukcijo.
RADOVAN GOBEC: Vsi naši glasbeni uspehi, od mladinskih festivalov do nekaterih viškov, ne pomenijo, da glasbeni vzgoji cvete. Ti uspehi so sad prizadevanja glasbenih entuziastov, ki gore in trpe za to stvar .n dosegajo take uspehe z velikim trudom, požrtvovanjem in odrekanjem. Odnos Iružbe do
glasbene vzgoje pa ni pravilen in je pomanjkljiv. Kot posledica zanemarjenega odnosa do glasbe in do pravilne glasbene vzgoje je sedanji glasbeno-kultumi nivo slovenskega občana, ki je strahovito padel. Kriteriji so se tako znižali, da se ljudje zadovoljujejo že z najmanjšim pojavom glasbe, če nekatere
Vzgoja glasbenih pedagogov naj se razvija enotno
ZVONIMIR CIGLIC: Samoupravni sistem daje pravico, da vsaka ustanova rešuje stvari po lastnem preudarku. Ta samoupravni element bi moral izhajati iz potreb in hotenj. Zato bi bila potrebna visoka zavest, predvsem pa odgovornost pred edinim faktorjem, ki bi nas moral voditi — to je učeča se mladina. Ne bi smeli izhajati iz sebe, iz svojih samozagledanj, ampak bi, se morali vprašati, kaj bo bodoči rod od vsega tega na koncu koncev imel. Pred leti smo začeli z vzgojo pedagogov za osemletke na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Teoretsko pedagoški oddelek na tej ustanovi deluje že skoraj 20 let in je dal v tem času približno 90 absolventov. Ta oddelek je 90% tega kadra usmeril v pedagoško smer, 10% pa je odšlo na akademijo za glasbo v umetniško smer. Stvar je šla po enem tiru.
Kasneje se je temu tiru pridružil glasbeni oddelek pedagoške akademije, ki je prevzela spet svojo funkcijo in ima v 16 letih, odkar deluje, tudi svoje izkušnje. Pred dvema letoma pa se je pojavil pedagoški oddelek akademije za glasbo. Tega novega elementa ne bi smeli pustiti ob strani. Pri tem ne smemo prezreti izkušenj, ki jih ima pedagoški kader na glasbenem oddelku pedagoške akademije in na teoretsko pedagoškem oddelku srednje glasbene šole. Vendar ne bi smeli cepiti sil in ovirati delo drug drugemu, ampak bi kazalo te sile združiti. Večtirnost povzroča veliko zmešnjavo, tako glede učnih načrtov in sodelovanja med temi ustanovami. Morda bi akademija za glasbo kot najvišji glasbeni forum v republiki prevzela v svoje okrilje srednjo, višjo in visoko stopnjo. Kakšna bi bila oblika tega in kako bi to tehnično izvedli, o tem bi bilo vredno razmisliti in morda teoretsko pedagoški oddelek srednje glasbene šole uvesti kot pripravnico.
Tako v glasbi kot v likovni umetnosti in ostalih umetnostnih zvrsteh imamo preveč takozvanih »čistih« umetnikov. Sedanjost pa zahteva vse kaj drugega. Ce ugotavljamo, da je zaradi etičnih in moralnih elementov potrebna vsesplošna glasbena vzgoja, bi se morali predvsem aktivni glasbeni umetniki vključiti v pedagoški proces in prav tako bi morali visoki zavodi v tem smislu nekaj narediti in prevzeti pobudo. Veliko kadra bo treba preusmeriti prav v pedagoško smer. Na akademiji za glasbo imamo dirigentski oddelek. Kam pa bomo s tolikimi dirigenti? Vsako leto diplomira eden ali dva. Kje pa bodo dirigirali? In komu? Za dirigenta pevskega zbora pa ne bodo šli, ker so usmerjeni prvenstveno v instrumentalno glasbo. V tem je anomalija. Zakaj poučujemo mladega človeka tako, da po diplomi ne ve, kam. Niti družba, ki ga je šolala, niti on sam nimajo nič od tega.
V tem smislu bi kazalo razmisliti o celoti. Zagrebška akademija ima na primer za 7 milijonov zaledja dva redna profesorja ža violino, ljubljanska akademija za glasbo pa ima za 2 milijona zaledja 4 profesorje za violino. Ne vem, če je to nujno potrebno. Ne bi smeli dopuščati, da se nekatere stvari brez potrebe razraščajo. Pozdravljam pa vsekakor gesto akademije za glasbo, da je ustanovila pedagoški oddelek in v tej smeri bi se bilo treba pogovarjati z vsemi zainteresiranimi in končno nekaj ukreniti.
DUŠAN KOMPARE: Ne strinjam se z mnenjem tovariša Gobca, da je položaj tako črn. Precej boljši je, kot je bil v preteklosti. Z reformo smo v gimnazijo vpeljali pouk glasbene vzgoje. Ce pa tak pouk, kot je bil uveden, pri čemer so sodelovali glasbeni pedagogi, ustreza, je drugo vprašanje. Estetsko vzgojo smo vpeljali na vse poklicne šole. Tudi to pomeni korak naprej.
Pri gradnji in adaptaciji osnovnih in srednjih šol, posvečamo glasbeni vzgoji prav tako pozornost kot drugim predmetom v tem, da forsi-ramo kabinetni sistem pouka tudi glasbeno vzgojo. Pri tem pa ne smemo biti preveč nestrpni. Cez noč ni mogoče vseh želja uresničiti.
Pri izdajanju učbenikov in priročnikov niso osnovni problem finančna sredstva. Bolj pereče je dejstvo, da so naše strokovne sile prezaposlene ali preveč razbite ali pa pedagoška znanost na tem področju še ni prišla do tega, da bi lahko v relativno hitrem času vse to Kvalitetno izdelali.
OTON BAJDE: Selekcija za študij glasbe mora biti brezpogojno izvedena, ko prestopajo učenci v srednjo glasbeno šolo; takrat bi morala biti zalo temeljita. Težko je prevzeti odgovornost za mladega človeka in ga usmerjati nekam, za kar ne ustreza. Selekcija po končani srednji glasbeni šoli je zelo občutljiva. Kam naj gre mlad človek, ko konča srednjo glasbeno šolo in ne ustreza za nadaljnji študij! Akademija je skoraj primorana ga sprejeti.
PAVLE KALAN:	Profesor
Ciglič je primerjal našo glasbeno akademijo z zagrebško. Ne bi smeli pri taki primerjavi izhajati le iz števila prebivalcev, ampak tudi iz kulturnih potreb, število učencev glasbenih šol je v Sloveniji skoraj še enkrat tolikšno kakor na Hrvatskem. Potemtakem je utemeljeno, da ima naša glasbena akademija vsaj v nekaterih panogah močnejšo zasedbo kakor zagrebška.
Ce so naloge osnovne šole predvsem zbuditi učencem veselje do petja in glasbe, razviti njihove osnovne glasbene dispozicije, jim dati osnove glasbene pismenosti in končno prve informacije s področja glasbene kulture, potem je naloga gimnazije, da strne znanje s področja glasbene kulture, da gre bolj v globino, da poskuša učencem približati sredstva glasbene govorice in jim dati s tem osnove za poslušanje, dojemanje in vrednotenje glasbe. Kljub temu, da učni načrt, skripta in usmerjenost glasbenih učiteljev na gimnazijah skrivajo v sebi nevarnost preveč verbalističnega obravnavanja, s premajhnim poudarkom na vzgojnih nalogah predmeta, lahko ugotavljam, da večina glasbenih učiteljev vendarle pravilno pojmuje osnovno nalogo glasbene vzgoje na tej stopnji, da se skuša otresti verbalizma in da skuša postaviti vzgojne smotre na prvo mesto. Učenci, ki jih je še pred nedavnim zanimala samo zabavna glasba in so odklanjali vsako resnejšo zvrst, poslušajo danes — po zaslugi dobre glasbene vzgoje na gimnaziji — tudi resno glasbo in kupujejo gramofonske plošče s tega področja.
MATIJA TERČELJ:	Ne bi
se mogel strinjati z mnenjem, da imamo preveč umetnikov. Ljubljana je postala eno izmed središč glasbene kulture v Jugoslaviji. To omogoča visok nivo našega glasbenega šolstva — od glasbenih šol, preko srednjih šol in Akademije za glasbo.
Glasbene šole so po vojni dostopne najširšemu krogu otrok. Niso torej več privilegij otrok v večjih mestih in tudi ne otrok imovitejših staršev. Glasbena vzgoja je eno najmočnejših sredstev, ki vzgojno oblikuje mlado generacijo. To dejstvo je bilo v razvoju tolikokrat spoznano od različnih družbenih redov in velja tudi danes. Morda še bolj v našem modernem, stehniziranem svetu, ki išče svoja ravnovesja. Glasbene šole so se tako vrastle v življenje občin, da so postale eden najvažnejših dejavnikov kulture v občini. Upal bi si trditi, da bi bila kultura v občini močno osiromašena brez delovanja glasbene šole. Poleg pomembnih vzgojnih nalog, ki jih ima glasbena šola, je tudi ta širša stran delovanja glasbenih šol zelo važna za kulturno življenj® vseh občanov.
Nedelja, 31. marca 1968
OBJAVE — OBVESTILA
DELO ir stran S
Gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 1. aprila, ob 20. uri: Beckett:	ČAKAJOČ NA GODO-
TA (komedija). Abonma TS 1. Torek, 2. aprila, ob 20. uri: Kozak: KONGRES. Abonma A in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
OPERA Z BALETOM SNG
Nedelja, 31. marca, ob 10.30: Foerster:	GORENJSKI SLAVČEK.
Zaključena predstava za OS Kočevje in Gimnazijo Velenje. V prodaji so stojišča in do 20 galerijskih sedežev.
Torek. 2. aprila. ob 20. uri: Puccini:	MADAME BUTTERFLY.
Abonma B in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Breda. 3. aprila, ob 20. un: Verdi: AIDA. Izven abonmaja. Gostuje sovjetski tenorist ZURAB ANDJAPARIDZE, član Boišoj teatra v Moskvi. Vstopnice so že v prodaji.
A Operi bo v sredo. 3. aprila, v Verdijevi Al Dl gostoval sovjetski tenorist Zurab Andjaparidze v vlo-fCi Radamesa. Zurab Andjaparidze je bil rojen v Gruziji in leta 1952, takoj po končanem pevskem študiju. angažiran kot prvi solist Tbi-lijskcga državnega gledališča opere in baleta, v letu 1957. potem ko je na pevskem tekmovanju v Moskvi dobit naslov lavreata in sre. bmo odličje, je debatiral v moskovskem Boišoj teatru in leta 1959 postal njegov stalni član. Le ta 1961 mu je bil podeljen naslov narodnega umetnika gruzinske SSR. V Ljubljani smo imeli tega umetnika iv priložnost slišati, ko je v decembru 1964. leta gostoval kot Cavaradossi v Puccinijevi To-sci in navdušil naše občinstvo. S svojim sedanjim gostovanjem v Aidi bo nedvomno vnovič potrdil svoj sloses sovjetskega oper-nega umetnika izrednili glasovnih kvalitet. — Vstopnice za to gosto-vanje so ir v prodaji.
Operne abonente redov B In H posebej obveščamo o spremembi objavljenega sporeda za ta teden: v torek. 2. aprila bo za red B uprizorjena Puccinijeva Madame Bu-tterfiv namesto napovedane Havd-uove opere Svet na mesecu. *a četrtek z.a red H najavljena predstava Svet na mesecu pa odpade in bo Opera ta večer zaprta. Prosimo abonente obeh redov. da spremembo razporeda predstav, ki jo je povzročila bolezen v ansamblu. sprejmejo z razumevanjem.
VISOKO KVALITETNA
SODOBNO
EMBALIRANA
Ročne lutke, Resljev« c. 36 Nedelja. 31. marca, ob 17. uri: M. Belina: UŽALJENI MEDVEDEK
— izven.
Predprodaja vstopnic aa obe gledališči je vsak dan, razen nedelje in praznika, od 10. do 12. ure v upravi gledališča, Resljeva c. 36 in pol ure pred začetkom predstave pri blagajni gledališča. Rezervacije vstopnic na tel. štev. 312-020.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja, 31. marca, ob 10. urit Goldoni:	KRČMARICA. II. ne-
deljski mladniski abonma in izven.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 31. marca, ob 10. url: URA PRAVLJIC — izven.
GORIŠKO GLEDALIŠČE NOVA GOBICA
Nedelja, 31. marca: Moiiere: SOLA ZA LJUBOSUMNE IN NEUMNE »Ljubosumni Godmjavs in Zdravnik po sili) — snemanje na
RTV Ljubljana.
AM ATERSKO GLEDALIŠČE TONE ČUFAR. JESENICE
Nedelja, 31. marca, ob 19.30: Be natzky:	PRI BELEM KONJIČ-
KU — opereta — izven.
Pionirski
O!
©	trg VU. »on.
©@0 cre» ZKJ I
® dom
SVEŽA JAJCA
mtmtm
?\~rr
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Nedelja, 31. marca, ob 1«. uri: Rene de Obaldia:	VETER	V
SASAFR ASOVIH VEJAH. (Komedija). Gostovanje v Trstu.
Torek. 2. aprila, cb 15.30: M. Mikeln: 2X2 = 5. (Satirični ka~ baret s petjem, streljanjem in telovadbo). Abonma Torek popoldanski in izven. (Vstopnice tudi v prodaji).
Ob 19.30: R L. Djukič: BOG JE UMRL ZAMAN. (Komedija). Red Premierski. Predstava v KranjLi.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
ODDELEK ZA FILMSKO VZGOJO
ob 10. uri: matineja filma GE-
RONIMO — predstava v kinu
Sava;
FESTIVALNA
DVORANA
Nedeljski ples od 19. do 22.30;
Igra ansambel »CHORUS«. Vabljeni!
RTV Ljubljana
SPORED ZA NEDELJO
6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 7.30—7.45 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 »Veseli tobogan«; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 10.00 Se pomnite, tovariši . .	10.25 Pesmi borbe in
dela; 10.45—11.50 Nedeljski mozaik lepih melodij — vmes ob 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.50 Pogovor s poslušalci; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.15 Iz operetnih partitur; 13.40 Nedeljska reportaža:	14.00—15.C0 Popoldne ob
lahki glasbi — vmes ob 14.30 do 14.45 Humoreska tega tedna; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Pojo znameniti operni pevci; 17.30 Radijska igra; 18.11 Franz Schu-j bert: Trio v Es-duru za klavir, violino in violončelo; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.15 Serenadni večeri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Konec oddaje.
TELEVIZIJA
9.10 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Pohode. Ple. šivec) Beograd TEST Z GLASBO (Ljubljana)
9.35 POROČILA (Ljubljana)
9 40 DOBRO NEDELJO VOŠČIMO Z ANSAMBLOM ANDREJA BLUMAUERJA < Ljubljana) KMETIJSKA ODDAJA (Beograd)
MOKEDAJEVA MATINEJA: V svetu komedije do 12.15 (Ljubljana)
TEST Z GLASBO (Ljubljana)
BRIGADA — MORNARICA Zl/IAGUJE — dokumentarni
film (Beograd) __
SOMBORSKI VETERANI — report aža ( Beograd ) ŠPORTNA REPORTAŽA (Be-
Nedelja, 31. marca, ob 16. uri: Držič: DUNDO MAROJE. komedija. Popoldanska predstava. Iz
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Marionete, Levstikov trg 2
Nedelja, 31. marca, ob 11. uri: Fr. Milčinski ZVEZDICA ZASPANKA — izven.
Ob 15. uri: O. Preussler-J.Pengov: MALA ČAROVNICA — izven.
10.00
10.45
13.15
13.30
14.00 14.25 i 15.35 i 15.50 | 16.05
; 17.05 J 18.05 | 18.20
ograd)
ol:
OLIMPIJSKE IGRE V GRE-NOBLU — film (Beograd) PRTPRAVE ZA OLIMPIJADO V MEHIKI — film (Beograd) FESTIVAL ZABAVNE GLASBE V BRAŠOVU — posnetek (Beograd)
UPORNIKI MOZAMBIQUA fdo 17.30) 'Beograd)
TV KAŽIPOT — ponovitev
< Ljubljana)
NANOOK S SEVERA — ni-zemski film iz cikla Človek s filmsko kamero (Ljubljana)
19.10	KRATKI FILMI IN PROPAGANDNA MEDIGRA (Ljubljana)
19.15 ZVESTA PSICA — film iz serije Gora skrivnosti (Ljubljana)
19.45	PRVIČ, DRUGIČ, TRETJIČ — PRODANO — burleska (Ljubljana >
20.00	TV DNEVNIK (Beograd)
20.45	CIKCAK (Ljubljana)
20.50 ZLATI ZADETEK — ugankarsko zabavna oddaja (Zagreb )
22.10	ŠPORTNI PREGLED (JRT)
22.40	TV DNEVNIK (Beograd)
23.00	NOGOMET ŽELEZNIČAR : CRVENA ZVEZDA — posnetek (Zagreb)
Drugi spored:
18.25 in 21.00 II. SPORED ITALIJANSKE TV
Druge oddaje na kanalu 9
9.25 POROČILA (Beograd)
9.30 NARODNA GLASBA (Beograd)
10.45	ZDRUŽENJE RADOVEDNEŽEV (Zagreb)
11.30	DEČEK IZ DŽUNGLE (Zagreb)
12.00	SAFARI (Beograd)
12.30	BIL SEM VOJAK V VIETNAMU (Zagreb)
17.35 POROČILA (Skopje)
17.40	FILMSKI SATIRIKON (Skopje)
18.10	NARODNA GLASBA (Beograd)
18.55 SERIJSKI FILM (Beograd)
19.45	PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
20.45	PROPAGANDNA ODDAJA —-(Zagreb)
22.40	VČERAJ, DANES, JUTRI (Zagreb)
KINO SVOBODA, ŠENTVID: meh.-Špan. barv. VV film VRNI SE IZ MEHIKE, ob 15, 17 ir«
19.	uri.
KINO HRUŠICA: amer. barv. CS film "SIMERON, oto 18. uri.
KINO SAVLJE, LJUBLJANA: angl. barv. film TOM JONES, ob 16 in 19. uri.
KINO GUNCLJE: amer. barv. CS film GOSPODAR HAVAJEV, ob 15. 17 in 19. uri. KINO DRAVLJE:
amer. barv. CS film LJUBEZEN i V LAS VEGASU. ob 16, 18 in
20.	uri.
KINO VRHNIKA:
amer. barv. zgod. CS film BEN HUR, ob 10 in 17. uri. Ob 20. uri Špan. barv. pust. CS film ZORRO, NEUSTRAŠENI MAŠČEVALEC. in ob 15. uri.
KINO BEVKE:
amer. barv. zgod. OS film BEN HUR. ob 20. uri.
KINO DOMŽALE:
amer. barv. CS film VELIKI BEG. ob 15. 17.30 in 20. uri. KINO RADOMLJE:
franc. barv. CS film MOŽ IZ HONG KONGA, ob 15. 17 in 19. uri.
KINO MENGEŠ:
amer. barv. film BANDA ANGELOV. ob 16 in 19. uri.
POTUJOČI DOMŽALE:
domači film PO KONJUH PLANINI, gostovanje v Prevojah, ob 19. uri.
KINO DUPLICA, KAMNIK:
mehiški film PESEM JE LJUBEZEN MEHIKE, ob 15. 17 in 19. uri.
KINO SORA. ŠKOFJA LOKA:
amer.-ital. barv. CS film ZLATA MRZLICA, ob 15. 17 in 20. uri. KINO RADOVLJICA: ital. film 10.000 DOLARJEV ZA UBOJ, ob 16. uri. Ob 18. uri amer. barv. westem CS film Ko-MANCEROSI. Ob 20. uri amer. barv. film LIGE.) IN GROB. KINO CENTER. KRANJ:
amer. barv. mlad. film kinoteka PEPELKA. ob. 10. uri. Vstopnina 1,50 ND. Ob 13. uri amer. barv. komedija PRESNETI DONO-VAN. FN 13. Ob 15, 17 in 19. uri. Ob 21. uri nremiera amer CS ljub. psihološka drama, brez
__Jfil__HTAT3TVTT
KOPRSKO UČITELJIŠČE
bo 6. aprila praznovalo
21 LET SVOJEGA DELOVANJA
z zaključno slavnostjo. Začetek bo dopoldne, ob 10.30 v koprskem gledališču. Na slovesnost vljudno vabimo bivše učence in vse profesorje, ki so učili od ustanovitve dalje. 2959
URARNA IN ZLATARNA L AU RENTI
(Piazza Goldoni)
TRST, Largo Santorio 4
Ure najboljših švicarskih znamk: Longines. Darwil, Le-v ret te, Venus, Aretta.
Velika izbira zlatnine, zlato 18-karatno 750%o.
22-karatno zlato za zobe. Poseben popust!
Kino
VISOKI
ari
m
SPORED ZA NEDELJO FILMSKO GLEDALIŠČE KRIŽANKE
Ob 19. uri ital.-franc.-jug. W film SOLDATARICE, režija: Va-lerio Curlini, igrajo: Ana Karina, i Mari Lafore. Lea Masari in drugi-	_	.
Prodaja vstopnic uro pred pred- j stavo.	;
KINO UNION:
franc. krim. film DRUGI DIH. Predfilm Tito v Kambodži samo | pri zadnji predstavi. Predstave t ob 15.15, 18 in 20.45. Cene vsto- I pnic zvišane. (Rezervacija vsto- j pnic za Union po tel. 22-771 od i 9 do 10.30 in od 13.30 dalje), j Ob 10. uri matineja nemške kri- j minalka NENAVADNI MENIH. KINO KOMUNA:
angl. barv. film POVEČAVA. Te- j dnik FN 12 samo pri zadnji j predstavi. Predstave ob 15, 17, j 19 in 21. uri.
KINO SLOGA:	I
nem. krim. NENAVADNI MENIH (po E. Wallaceu). Tednik Kako prideš varno čez cesto. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri.
KINO VIC:
ital. barv. krim. film SEDEM ZLATIH MOŽ, predstave ob 16, 18 in 20. uri.
KINO SISKA:
amer. barv. film OPERACIJA i STRELA (četrti film o agentu 007 Jamesu Bondu). Tednik FN 11. Predstave ob 15.30, 18 in 20.30. Cene vstopnic zvišane. Prodaja vstopnic v kinu Union od 9 do 10.30 in od 13.30 dalje, v vseh ostalih kinematografih pa le od 13.30 dalje.
KINO SOČA:
angl. barv*, film USODNA CIGANKA, ob 10. 15, 17 in 19.30. KINO SAVA:
amer. zab. barv. film KRALJICA KOLORADA, ob 15	17 in 19.30.
KINO TRIGLAV: amer. barv. komedija BOEING, BOEING. Igrata Tony Curtis in Jerry Lewis. Ob 16. 18 in 20. uri, prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Zadnjikrat!
KINO VEVČE:
amer. barv. CS westem ČRNE OSTROGE. Ob 17 in 19. uri, prodaja vstopnic od 16. ure dalje. Zadnjikrat!
KINO ZALOG:
ital. barv. zgod. W film POKOL V ČRNEM GOZDU. Ob 18. uri, prodaja vstopnic od 17. ure dalje. Zadnjič!
KINO ZADOBROVA:
amer. barv. CS westem OSEDLAJ VETER. Igrata Robert Tay-lor in John Cassavetes. Ob 16 in 18. uri, prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Zadnjikrat!
KINO SVOBODA, ČRNUČE: angl. barv. film DŽINGISKAN, ob 17 in 19. uri.
KINO SVOBODA, DOLGI MOST, LJUBLJANA:
nem.-jug. barv. OS film MED JASTREBI, ob 17 In 19. uri.
predfilma MARNI.
KINO STORŽIČ. KRANJ:
amer barv. krim. film UBIJALCA, ob 14. 18 in 20. uri. Ob 16. uri amer. barv. CS westem film JUGOZAHODNO OD SONORE, predfilm Na zebri.
KINO SVOBODA. KRANJ:
amer. barv. komedija PRESNETI DONOVAN ob 15, 17 in 19. uri. FN št. 9.
KINO KRVAVEC:
Špan -ital. barv. CS westem film MAŠČEVANJE V FUERTE CE-št. 7-
DROSU ob 16 in 19. uri. FN
KINO DOM, KAMNIK: amer. barv. mlad. film PEPET-KA. ob 14. uri. Vstopnina 2.00 Ndin. Ob 16 in 19. uri amer.-angl barv. CS vojni film MOST NA REKI KVAJ. predfilm Jutranja kronika, vstopnina zvišana.
KINO RADIO. JESENICE:
amer.-ital. barv. CS film V SENCI REVOLVERJA, ob 17 in 19. uri.
KINO SVOBODA. ZASAVJE. TR-
BOVLJE:
angl. barv. CS film STROGO ZAUPNO IPCRESS. ob 15.	17
in 19.15.
KINO PLAVŽ. JESENICE:
jap. barv. film NA SODU SMODNIKA ob 18 in 20. uri.
KINO ŽIROVNICA:
amer. film PLAČILO ZA VRAGA.
KINO DOVJE:
franc - jug. barv. film SOLEDAD.
KINO KRANJSKA GORA:
franc.-rom. film ZVEZDA BREZ IMENA.
KINO KRKA. NOVO MESTO: amer. barv. CS film BITKA V ARDENIH. ob 10, 16 in 19. uri.
KINO PARTIZAN RIBNICA NA
DOLENJSKEM:
angl. voh. film v barvah DR. NO, ob 15 in 20. uri. Cene vstopnic zvišane.
KINO SVOBODA. KRŠKO:
matineja film SAMSON PROTI NASILNEŽEM, ob 10. uri. Ob 17.30 in 19.30 amer. barv. film MAT HELM — TAJNI AGENT.
KINO DELAVSKI DOM, Trbovlje: amer. barv. CS film JESEN CHEYENNOV, ob 15.30, 18 in 20. uri.
KINO PREBOLD:
amer. barv. CS film RANČ BRAVO, ob 15.30 in 19.30. Ob 17.30 franc. barv', film DAMA IZ BEJRUTA.
KINO POLZELA:
ital. barv. CS film ZADNJI SPOPAD, ob 15 in 19.30. Ameriški film PRIŠEL JE DAN MAŠČEVANJA, ob 17. uri.
KINO SOČA, NOVA GORICA: franc.-rom. SEDEM MLADENIČEV IN ENA ZENSKA, ob 16 18 in 20.15.
Maribor
Nedelja, 31. marca dežurna lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18.
KINO UNION:
ob 10. uri amer. barv. CS vojni film ZLOMLJENA KRILA. Cene zvišane!
Ob 15. uri ital. barv. westem REVOLVERAŠ CLAY.
Ob 17 in 20. uri amer. barv. CS vojni film ZLOMLJENA KRILA. Cene zvišane!
KINO PARTIZAN: ob 10, 13.30, 15.30 in 17.45 amer. barv. . CS film VSE O DAISY CLOVER. Zadnjič!
Ob 20. uri premiera jug. filma ILUZIJA. Režiser:	Krsto Papič.
Igralci:	Slobodan Dimitrijevič,
Marija Lojk, Vanja Drach, Branko Kovačič.
KINO UDARNIK: ob 10, 13.30, 15.30, 17.45 in 20. uri amer. CS zab. film KAKO UKRADEŠ MILIJON DOLARJEV.
KINO POBREŽJE:
ob 15	17 in 19.30 amer. barv.
CS zab. film TIGRICA — PENELOPA.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR
Nedelja. 31. marca, ob 15. uri: Nu-šič:	GOSPA MINISTRICA, za
I Gozdno gospodarstvo, ob 19.30: •	Puccini:	MADAME BUTTER-
FLY, za red A in izven.
DESETTISOCI VAŠIH SOTRPINOV, ki so kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim naravnim zdravilom: rogaškim »DO-NAT« vrelcem. Vprašajte zdravnika. Zahtevajte »DONAT« v svoji trgovini, te pa ga dobe v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercatorju«.
Biološki oddelek biotehniške fakultete v Ljubljani sporoča, da bo branila Danijela Tovornik, dipl. biol., medicinski entomolog enote za virologijo Zavoda SRS za zdravstveno varstvo v Ljubljani, doktorsko disertacijo z naslovom »Ekološki sistemi žarišč transmi-sivnih encefalitid v Sloveniji s povdarkom na vektorjih obolenj« 1. aprila 1968 ob 11. uri v sobi štev 430/IV, Aškerčeva 12.
Po najugodnejših naroč-ninskih pogojih prodajamo osebne avtomobile.
»AUTO-BEOGRAD«,
Gavrila Principa 7, tel. 620-014
2509
er
Čestitka
Na pravni fakulteti je diplomiral VINKO PRETNAR iz Žirovnice. Iskreno čestitamo! Domači.
HIGIENO
wc-
ŠKOLJK E
JAMČI
Obvestila
DEZINTOLf
KINO SVOBODA, TRBOVLJE II: ital. spektakel barv. CS CARSKA VENERA, ob 15, 17 in 19. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA:
ital. barv. CS film ČRNA ZVEZDA. ob 16 in 19.30.
KINO VRANSKO:
amer. barv. film POSODI MI SVOJEGA MOŽA. ob 16. uri.
KINO SVOBODA. ŠEMPETER V
SAVINJSKI DOLINI: amer. barv. CSP film TA NORI, NORI SVET, ob 15 in 19.30.
KINO ŽALEC:
amer. barv. CS film UPOR APA-CEV, ob 15 in 19.30. Ob 17. uri amer. barv. CS film ARABESKA.
KINO SVOBODA, ŠEMPETER: nem. film SKRIVNOST NUNE V BELEM, ob 16. 18 in 20.15.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE obvešča
da je občanom omogočen na vpogled predlog zazidalnega načrta za rekreacijski center Kolovec.
Razgrnitev bo od 1. do vključno 30. aprila 1968 v Domžalah v sobi št. 60/11. skupščine občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, vsak dan od 7. do 14. ure, razen ob sobotah in nedeljah, in v Radomljah v kulturnem domu v sejni dvorani vsak dan od 17. do 19. ure, razen ob nedeljah.
Rok za pripombe je vključno 30. april 1968.	2877-0
V počastitev spomina pok. dr. Mirka Božiča in v spomin pok.
. Jožku Lavriču so darovali v korist : slepim 200 .Co Ndin — Unionski I prijatelji ob sredah.
Namesto cvetja na grob pok. ing. Branka Golli a poklanja slepim 100 Ndin — teta. Zveza slepih Slovenije osnovna organizacija Ljubljana. se v imenu članov za dari-j la toplo zahvaljuje.
CVETLIČARNA Slavica Andro. tič, Ljubljana, Miklošičeva 34, vam nudi sveže cvetje, šopke, vence, aranžmaje, pošilja na dom in se priporoča. Danes dežurstvo.
5203
^IlilillllllllilllllillllllillllllllllllliillillillllllllHIIIiilllllllllllillllillllliiiiillllllllllilliilllllllllHIilllilinillilllllllllllilliilliilllHUllliiilllillllllillllllllllllllllllllllilllilliii
Razpisna komisija sveta delovne skupnosti uprave
OBČINE DOMŽALE
razpisuje
za katastrsko službo občine Domžale naslednja prosta delovna mesta:
VODJE KATASTRA IN GEOMETRA
pogoji: geometer z 10 leti prakse in strokovnim izpitom
DVEH SAMOSTOJNIH GEODETSKIH IZVAJALCEV
pogoji: geometra s pet leti prakse
DVEH KATASTRSKIH REFERENTOV
pogoji:	geometra ali katastrska refe-
renta s 4 leti prakse in strokovnim izpitom.
V poštev pridejo le ponudbe moralno in politično neoporečnih kandidatov.
Prijavi morajo kandidati priložiti življenjepis ter dokazila o izpolnitvi predpisanih pogojev.
Prijavo pošljite v 15 dneh po razpisu razpisni komisiji pri svetu delovne skupnosti uprave občine Domžale.	2964
GOSPODARSKA ORGANIZACIJA V ZAGREBU
zamenja
POSLOVNE PROSTORE (PRODAJALNE)
V ZAGREBU ZA USTREZNE PROSTORE V LJUBLJANI.
Ponudbe pošljite v ogl.odd. »Dela- pod »POSLOVNI PROSTORI«.
2947
mercator
NOVO
SALAMA S SIROM
odlična za zajtrk, večerjo, za piknik nov izdelek našega obrata »TOVARNA MESNIH IZDELKOV« priporoča in nudi jo
mercator
;>2 ■'	Ap V)Ff /včk: -
r.. v •• i«p°r-2o
^W^ON,CORO" '
JUGOSLOVENSKI AEROTRANSPORT LJUBLJANA OBVEŠČA CENJENE POTNIKE
da prehaja s 1. aprilom 1968 na poletni red letenja LINIJA UUBLJANA-BEOGRAD
JU 225
CARAVELLE
torek
JU 721
METRO-
POLITAN
vsak dan razen nedelje
Linija
TIP
LETALA
JU 720
METRO-
POLITAN
vsak dan razen sobote
JU 224
CARAVELLE
torek
15.40
16.40
07.00
08.40

LJUBLJANA
BEOGRAD
21.00
19.05
09.20
08.15
Letala iz Ljubljane bodo imela v Beogradu naslednje zveze za Skopje, Titograd, Prištino, Tivat, Sarajevo, Dubrovnik, Split ter za inozemstvo Miinchen, Pariz, Dunaj, Rim, Berlin, Budimpešta, Moskva, Atene, Kairo, Beirut, Sofija, Bukarešta. Poslovalnica JAT je odprta od 8. do 19. neprekinjeno. Informacije in rezervacije za vozovnice Titova 38, štev. telefona 314-340 in 314-341. Blagovna služba tovorni promet Miklošičeva 34 od 7. do 14. — telefon 313-845.
SODOBNI PODI
plastične ploščice topli pod »Moquette« in ves potrebni material za polaganje poda.
SINTETIČNE
PREPROGE
Meraklon, Leacril, Naylon in iz plastike — pralne, neobčutljive za madeže in trpežne
ZLOŽUIVA VRATA
(harmonika) iz plastike — za ustrezno
in praktično razdelitev prostora.	,
A. R. P. Italpiast
TRST,
Piazza Ospedale 6 tel. 95 919 (nasproti glavne bolnišnice)
Vsa pojasnila tudi v slovenščini.
luiiimimmmHmiiiiiiimnimiiHitHnBtimBiimimflmnflmnnnfHHHtimmBHHHiffimtHfflnfflttHHiflhtmHiimimHiHiniimiMiniHiiticmiiitiHnmifim.ifm
POSLOVNO ZDRUŽENJE TEKSTILNE INDUSTRIJE — LJUBLJANA, Titova 81
razglaša prosti delovni mesti:
1.	ANALITIKA
2.	INOZEMSKEGA KORESPONDENTA
Pogoji za zasedbo delovnih mest so:
pod 1.: visokošolska izobrazba z ustrezno prakso na istem ali podobnem delovnem mestu ali višješolska izobrazba z najmanj 5 leti prakse na istem ali podobnem delovnem mestu, pod 2.: srednješolska izobrazba z ustrezno prakso — znanje italijanščine in nemščine.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebrrh dohodkov združenja. — Stanovanje ni zagotovljeno. — Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev naslovite na sekretariat združenja.	2894
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
PODRUŽNICA 515 KRANJ
razpisuje naslednja delovna mesta za poslovno enoto Kranj:
DVEH PRIPRAVNIKOV
z visoko šolsko izobrazbo — diplomiranih ekonomistov finančne smeri
PRIPRAVNIKA
z visoko šolsko izobrazbo — diplomiranega ekonomista analitične smeri
PRIPRAVNIKA
z višjo šolsko izobrazbo
ekonomista
Mesečni osebni dohodek je določen po pravilniku o osebnih dohodkih v službi družbenega knjigovodstva podružnice 515 Kranj.
Poleg stalnega mesečnega osebnega dohodka prejmejo delavci tudi gibljivi del osebnega dohodka po periodičnih obračunih in zaključnem računu.
Stanovanja niso zagotovljena. — Lastnoročno napisane ponudbe, kolkovane z 0.50 Ndin pošljite službi družbenega knjigovodstva, podružnica 515 Kranj, najkasneje do 15. aprila 1968 oziroma do zasedbe delovnih mest.	2942
PEUGEOT
POVERJENIKA V TRSTU BAN in LEUZ
TRST, Via Torricelli 3, tel. 764112
— • —
SERVIS. Specializirano osebje.
JAMČIMO za vse naše storitve.
— • —
Izvirni nadomestni deli za »Peugeot«
Z odrezkom - 1000 km - BREZPLAČNE STORITVE.
VSA DELA OPRAVIMO V ENEM DNEVU
— • —
IZVIRNE POTREBŠČINE ZA PEUGEOT PREVLEKE, PREPROGE, PRTLJAŽNIKI, MEGLENKE, AVTO RADIO, VARNOSTNI PASOVI, AVTOMOBILSKI PLAŠČI »KLEBER«, »COLOMBES« in »MICHELIN«.
Razpisna komisija za imenovanje direktorja trgovskega podjetja
»BONBONIERA«
MESTNI TRG 25 razpisuje mesto
direktorja podjetja
za katerega se zahtevajo naslednji pogoji:
—	da ima najmanj srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri,
—	da ima najmanj 5 let delovne dobe na ustreznih delovnih mestih
Vlogi priložite dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Vloge sprejema razpisna komisija podjetja 15 dni od dneva objave.	3934
Razpisna komisija
HOTELA »SLON«
LJUBLJANA
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne stroke in vsaj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih, ali
2.	da ima visoko kvalifikacijo v gostinski stroki z najmanj 10-letno prakso na visokostrokovnem delovnem mestu v gostinstvu.
Kandidati morajo predložiti poleg prijave tudi dokazilo o strokovnosti, o delovni dobi v smislu razpisnih pogojev, da ni v kazenskem postopku in da je državljan SFRJ.
Vloge sprejema komisija do 20. aprila 1968 v zaprti kuverti z oznako »Za razpisno komisijo« na naslov: Gostinsko podjetje hotel »Slon« Ljubljana, Titova cesta 10.	2935
Nudimo kompresorje vseh velikosti, pištole za lakiranje na stisnjen srak za ispihavanje in podobno.
Varilne transformatorje s vgrajenimi silicijevimi usmerniki za varjenje z enosmernim tokom — stalno In prenosne izvedbe
Vsa orodja in potvebšftoe za električno in avtogeno varjenje.
Obiščite našo trgovino In razstavo v Trsta.
GUSELLA & CO
TRST, Ul. Cicerone št. 8, tel. 35-150
(100 metrov od trga Oberdan prod sodišču)
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 - OGLASNA SLUŽBA LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 1, TELEFON 21-896-ODDra^EKJM. LJUBUANSKEIN ZUNANJE NAROČNIKE: TELEFON 20-463, POSTNI PREDAL 29 — EKSPEDIT V NOČNEM ČASU OD 21. DO 6.30, TELEFON 23-526 — BRZOJAVNI NASLOV: DELO LJUBLJANA — ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-167 — MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) — ROKOPISOV NE VRAČAMO.
telefon dežurnega urednika 20-646
( Stran * DELO
Nedelja, Sl,
CENA
8.950 Ndin + 20 % davka na promet fco Bjelovar
TEŽA
SAMO 350 kg KREDIT j 30 mesecev 8,5 % obresti
BREZ POROKA
BREZ KLASIČNEGA PRISPEVKA
--i	BI
	
INFORMACIJE: Komercialni oddelek
Zagreb, Martičeva 51, tel. 410-280, 410-930 teiex: 21455 YU AUTEH
DVE
LESI
KAMP PRIKOLICA
BeCa 300
»TEHNIKA« — Bjelovar
Testirano z
inm
testom
© MOČNA IZVEDBA © UGODNO ZA VOŽNJO © DOBRE SPOSOBNOSTI PRI MANEVRIRANJU © UDOBNOST V NOTRANJOSTI
® UGODNA CENA '	© ESTETSKA OBLIKA
«* MAJHNA TEŽA
© MOŽNOST ZA PRIKLJUČEK NA VSA
VOZILA
ZA FIAT IN DRUGA
Razpisna komisija
Mizarske obrtne delavnice
Motnik
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
podjetja
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati tele
pogoje:
—	da je tehnik lesne stroke s 3-letno prakso,
—	da je mizarski mojster s 5-letno prakso ali, da kako drugače izkaže svoje strokovne sposobnosti.
Prijave z življenjepisom in dokazili o Izpolnjenih gornjih pogojih morajo kandidati predložiti gornjemu naslovu v 15 dneh po objavi tega razpisa v časopisu.	2967
mi!1, .mmmMmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Razpisna komisija
MUZEJA REVOLUCIJE CELJE
razpisuje mesto
RAVNATELJA
MUZEJA REVOLUCIJE V CELJU
Kandidat mora izpolnjevati poleg zakonitih pogojev še posebne pogoje:
—	da ima visoko strokovno izobrazbo,
—	da je udeleženec revolucije NOB in
—	da je po osvoboditvi opravljal odgovorne druž-beno-politične funkcije.
Dokazila o izpolnjevanju teh pogojev priložite k prijavi za razpis. Rok za prijavo Je 30 dni po dnevu objave razpisa. Prijave naslovite »Za razpisno komisijo«, Muzej revolucije, Colje, Trg V. kongresa 3.
2919
itllW)WWtl«mHIIIIIUi)!lUIIIIH«lllllinilHIWIiWNIIIH4WHWttlHIIIHIIIIIimHmiHIHmUIH4HIIMMWUHUIIIM4l<IWIIHHHHHiHHtHMHWttHIUiHHH4milHmillll
Razpisna komisija
ZAVODA ZA SLEPO IN SLABOVIDNO MLADINO V LJUBLJANI
razpisuje delovno mesto
ravnatelja
L Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za strokovnega delavca zavoda
2.	Imeti morajo višjo ali visoko izohrazoo in
3.	Najmanj 5 let ustrezne prakse
Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi, overovljenim izpiskom iz delavske knjižice kot dokazilo o dosedanjih zaposlitvah ter potrdilom o nekaznovanju, sprejema razpisna komisija do 15. 4. 1968 v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo«.	2948
Razpisna komisija
ZAVOD ZA HLADILNO TEHNIKO
pri
»LTH«
ŠKOFJA LOKA
Po 81. 76 temeljnega zakona o volitvah ter členov 27. in 74. statuta zavoda
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
ZAVODA ZA HLADILNO TEHNIKO PRI LTH - ŠKOFJA LOKA
Poleg z zakonom predpisanih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
L da Ima visoko strokovno izobrazbo z diplomo druge stopnje
3. da se že najmanj 10 let ukvarja z znanstvenim in raziskovalnim delom.
Prijave z vsemi potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialna služba 15 dni po objavi razpisa. _____________________________________2962
.........................
»CEVOMONTAŽA«
ŽALEC
razpisna komisija razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, strojne, pravne ali ekonomske stroke in 5 let prakse na delovnih mestih ustrezne stroke
—	da imajo srednjo strokovno izobrazbo gradbene, strojne ali ekonomske stroke in 10 let prakse na delovnih mestih ustrezne stroke
—	da so moralno-politično neoporečni
Kandidati morajo predložiti dokazila o zahtevani strokovni izobrazbi in praksi, opis o dosedanjem delu ter dokazila o nekaznovanju.
Pismene prijave z dokazili morajo kandidati vložiti v 15 dneh od objave na naslov »Čevomontaža« Žalec — pod oznako — Za razpisno komisijo. 2969
lllllllllllllllllllllll!illll!llll!!lll!lllllllll!lllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!!llllllllllllll!llllllillllllllllllllllllllNIIIIIIIIIII!ll!!llllllllllll!lll
Razpisna komisija podjetja
TEŽMER
LJUBLJANA
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo strojno tehnične ali ekonomske smeri in najmanj petletno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu ali da imajo izpit za visoko kvalificiranega delavca kovinske stroke in najmanj petletno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu ali da imajo izpit za kvalificiranega delavca kovinske stroke in najmanj osem let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu.
Kandidati morajo predložiti poleg vloge še dokazila o strokovnosti, opis dosedanjih zaposlitev s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju. Razpis velja 15 dni po objavi v dnevnem časopisju. Kandidati naj pošljejo pismene vloge na naslov TEŽMER LJUBLJANA, Gornji trg 44, s pripisom »Za razpisno komisijo«.	2933
>illllllllllllllllltllltllllllllllllllllllllllll!llllllllllll!llllllll!llllll!llllll!!l!lllllll!lllll!lllllllllll!lllllllllllllllllll!!llltlllHllllillHtllllllllllilllllll1llllll1!llll!lllll!l!lllllllllllllll
TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE
KOMPAS Ljubljana
razpisuje na podlagi delavskega sveta podjetja JAVNO LICITACIJO za prodajo
27 osebnih vozil znamke VW 1200, letnica 1965
LICITACIJA bo dne 6. IV. 1968 v garažah podjetja Kompas Ljubljana, Celovška c. 206.
Licitacija se začne ob 9. uri za socialistični sektor, ob 10. uri za zasebni sektor.
Ogled vozil je mogoč 5. IV. 1968 od 9. do 12. ure.
2975
iunnmnmimmnmmmwinmmiHim(iffltiii!iiiHiiiiiii!iiiiiitiiinmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiminmimiiiiiiiiiiimmiimiiiiimmiiiiiiii!Hiiiiimiuin
ZAVOD ZA IZMERO IN KATASTER ZEMLJIŠČ — NOVA GORICA
razpisuj« delovni mesti:
GEODETSKEGA INŽENIRJA
z visoko izobrazbo iz geodetske ali komunalne smeri, in
GEOMETRA
s srednjo izobrazbo
Za obe delovni mesti je zaželena praksa. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zavoda. — Pismene vloge sprejema zavod. Rok prijav je 14 dni po objavi razpisa. — Prednost za zasedbo delovnih mest imajo moški, ker je delovno mesto vezano pretežno na terensko delo.	2896
UUHIt^tiHIHIiHHUHUflMttlUUUHIiillillUIIIIIIIIIIUIIlilllUilUIIIIHIHHIHHHHIIUmH
Avtomobilisti.....
«	■	-	i
Kmalu bo prijetna pomlad!!!
f -
Mislite tudi na vaš avtomobili
Poskrbite - da bo lepši	\
—	da bo zanesljivejši
-	da bo udobnejši
z vsemi avtomobilskimi potrebščinami, ki vam jih nudi v veliki izbiri in po najugodnejših cenah
tvrdka
ZAX€HI
AUTOFORNITURE
TRST, Via del Coroneo 4
V ZALOGI:
nezdrobljiva stekla »VIS« in kompletna izbira delov za karoserijo
ili<llllllllllllli|l!llllllj||||lllillllilllllllllllllillll!llflllllllllllllJllllljllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllllllll|j|lllllll!lllllljlllijlllllll!ltl!l!lll!llll!!lllllllllll!!ll!IIIIIIIHj|iiHl
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIITIlItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIlililliilltlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlmllll
Razpisna komisija
SPLOŠNO GRADBENEGA PODJETJA ROGAŠKA SLATINA
# t ; -	j
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev iz 55. člena temeljnega zakona o podjetjih izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene ali ekonomske stroke in da ima v svoji stroki najmanj 5 let delovne prakse,
—	ali da ima srednjo strokovno izobrazbo v gradbeništvu in najmanj 10 let delovne prakse,
—	ali da ima srednjo nepopolno šolo gradbene smeri z najmanj 25 leti prakse v gradbeništvu, od tega najmanj 8 let na vodilnem delovnem mestu v gradbeništvu,
—	da je gospodarsko in politično razgledan in aktivno sodeluje v delavskem samoupravljanju.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o razpisanih pogojih naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave na naslov podjetja »Splošna kadrovska služba«. „	2929
llllllllllllllllllllllllllllllllillllllllll!lllllllllllllllllllllll!llllllllllillllllllllllllllllllllllllllillll!llllllll!lllliilll!lll!HIIIIIIII!IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIfllilllllllllllllllllllllllll|jllllli!l Razpisna komisija pri tovarni motornih vozil
TOMOS — Koper
za razpis delovnega mesta direktorja ponovno razpisuje
po 95. in 198. členu Statuta podjetja prosto delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	da imajo visoko šolsko izobrazbo praviloma strojne ali ekonomske stroke;
2.	najmanj 10 let delovne dobe v podjetjih;
3.	da imajo primemo razgledanost in sposobnost organiziranja in vodenja večjih industrijskih podjetij;
4.	da nimajo zakonskih ovir zaradi katerih ne bi mogli biti imenovani za direktorja.
Za dokazovanje izpolnjevanja zahtevanih pogojev morajo kandidati hkrati s prijavo predložiti ustrezne javne listine z življenjepisom in z natančnimi podatki o dosedanjih zaposlitvah s kratkim opisom svojega dela na teh delovnih mestih.
Stanovanje po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov tovarne z označbo: RAZPISNI KOMISIJI ZA RAZPIS DELOVNEGA MESTA »DIREKTORJA«.
Vloge sprejemamo do vključno 30. aprila 1968.
2890
lll!lllllll!lllll!ll!lll!j!l!llll|j|||||l!!llllllltlllll!lllllllllllli!!lll!llllllilllll!illllll!!lll!lilll!lll!i|llllllllllllll!lllll!lllllll!lllll!lllllll!lll!l!illlllllllllllllillllllllllll
Razpisna komisija gostilne
»PRI GRADU« - Gor. Logatec
razpisuje r
po;j23. členu statuta delovno mesto
U PR A V N I K A
Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje;
— strokovna izobrazba kvalificiranega gostinskega delavca z najmanj 3-lefepo prakso.
Rok za prijavo 15 dni po Objavi, z opisom dosedanjega dela v ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«.	2925
__________________|________________________________________
mitiiitttiiiiiiHmiHiiiiiiiintiHiiffliHiiHiiiuiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHHiHitHiiHMiiiitfiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmitiiiiimmmiiimimiiHiiimHimimi!
Razpisna komisija podjetja
ČHROM-METAL VELENJE
VELENJE, Celjska cesta 59
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
PODJETJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje po 49. čl. Statuta
a)	strojni oddelek tehniške fakultete in tri leta prakse na vodilnem delovnem mestu, ali
b)	strojni oddelek tehniške srednje šole in deset let prakse na vodilnem delovnem mestu v strojni stroki, ali
c)	ekonomska fakulteta s 3-letno prakso na vodilnem delovnem mestu.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge hkrati z dokazi o izpolnjevanju teh pogojev in potrdilom o nekaznovanju po 55. členu Temeljnega zakona o podjetjih gornjemu naslovu v 15 dneh po objavi v časopisu.
2886
komisija aa imenovanje direktorja
RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA V IDRIJI
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
KandMaM morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da imajo visoko šolsko izobrazbo rudarske, metalurške, ekonomske ali pravne stroke
—	da imajo najmanj 16 let prakse v stroki, od tega 8 let na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu
da niso bili obsojeni za kazniva dejanja iz 55. člena osnovnega zakona o podjetjih
—	da jim ni bila s sodno odločbo izrečena prepoved opravljanja dolžnosti direktorja, oziroma, da taka prepoved ne traja več.
Brljavi na razpis morajo kandidati priložiti dokazila o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev in tudi dokazila o dosedanjih zaposlitvah v drugih delovnih organizacijah ali organih.— Prijave pošljite do 15. aprila 1968 na naslov: Rudnik živega srebra — Idrija, razpisna komisija aa Imenovanje direktorja. 2946
4
RAZPISNA KOMISIJA PROMETNEGA PODJETJA
LJUBLJANA - TRANSPORT
LJUBLJANA, Celovška cesta 164
razpisuje delovno mesto
GLAVNEGA
DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
L da imajo visoko šolsko izobrazbo ekonomske, prometne, tehnične ali druge ustrezne strokovne smeri;
2. da so najmanj 5 let uspešno delali na vodilnih del. mestih v gospodarstvu
Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti, delu v drugih organizacijah in o nekaznovanju sprejema komisija na gornji naslov do 31. aprila 1968 v zaprtih ovojnicah z oznako »Za razpisno komisijo«. 2908
min
lllllllllllllllllll!
NUDI ZA VAS AVTOMOBIL
vsakovrstne
vsakovrstni
AVTOMOBILSKE
DELE
v Via del Tore 8, telefon 95178
TRST
AVTOMOBILSKI
PRIBOR
na Piazza Oberdan 4, telefon 37080
EDINI ZASTOPNIK ZA SPLOSNO ZNANE
uplinjače »Weber« in zavora »VVestinghouse«
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMginiiiiMiuiB
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffliniiiiiiiiiiim
Razpisna komisija podjetja
FERRALIT — Žalec
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	končana metalurška, ekonomska, pravna ali strojna fakulteta, z najmanj 5-letno prakso na ustreznih delovnih mestih; končana višja šola z najmanj 6-letno prakso na ustreznih delovnih mestih
—	končana srednja šola, bodisi ekonomska, metalurška ali kovinske stroke, ali njej enaka strokovna izobrazba oziroma opravljen zaključni izpit za naziv višjega specialista kovinske stroke, z najmanj 10-letno prakso na ustreznih delovnih mestih
—	moralno-politična neoporečnost
Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazila o strokovni izobrazbi, opis dosedanjih zaposlitev s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju po 55. členu TZP.
Ponudbe pošljite priporočeno na naslov: Ferralit Žalec z oznako: Za razpisno komisijo, v 20 dneh od dneva objave.	2870
Sprejmemo
KV. TRGOVSKEGA POMOČNIKA
z urejeno vojaščino — takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite na naslov:
»VARTEKS OBLEKE«
prodajalna konfekcije LJUBLJANA
Dalmatinova ul. 4.	2863
Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja pri
OSNOVNI ŠOLI
SLOVENSKA
BISTRICA
razpisuje po 35. čl. statuta osnovne šole Slovenska Bistrica prosto delovno mesto
RAVNATELJA
POGOJI: profesor ali predmetni učitelj z najmanj 8-letno pedagoško prakso ali učitelj z najmanj 12-letno pedagoško prakso.
— Kandidat mora imeti opravljen strokovni izpit in mora biti priznan pedagoški in družbeni delavec. Vlogi mora kandidat priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi, dokazilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju.
Vloge pošljite na naslov: Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja pri osnovni šoli Slovenska Bistrica do vključno 5. maja 1968.	2938
eJuuL
Trgovsko podjetje s tehnično železnino in kovinskim blagom na debelo in drobno
MARIBOR, PARTIZANSKA CESTA 34
razpisuje po sklepu delavskega sveta podjetja prosta delovna mesta za:
1.	KOMERCIALNEGA DIREKTORJA
Pogoj: višja strokovna izobrazba in 5 let prakse v komercialnih poslih; srednja strokovna izobrazba In 10 let prakse v komercialni službi;
Za komercialnega direktorja je zaželena oseba, ki ima pravico opravljati zunanjetrgovinske posle!
2.	TRGOVSKEGA POTNIKA za območja Gorenjske
Pogoj: višja strokovna izobrazba, ali
srednja strokovna izobrazba in 5 let komercialne prakse.
3.	VOZNIKA VILIČARJA
Pogoj: kandidat more imeti šoferski izpit predpisane kategorije (lahko je tudi avtomehanik).
Kandidati naj vložijo ponudbe v 16 dneh od objave razpisa, razpis pa velja do zasedbe delovnih meet.	«oS

DELO -k stran ?
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI
in servis za
SIMCA • ŠKODA
KARL JOVVEINIG. CSLOVEC, Siidbahngiirte! 38
Ob sobotah zaprto!


Razpisna komisija
NARAVNEGA ZDRAVILIŠČA
TRIGLAV
MOJSTRANA
razpisuje delovno mesto
REKTORJA
Poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom, mora kandidat izpolnjevati še tele:
1. da je socialni delavec, ah pravnik ah ekonomist z ustrezno visoko ali višjo strokovno izobrazbo in vsaj 5 let prakse pri vodenju zdraviliških, socialnih ali zdravstvenih ustanov.
2 rj;; ima ustrezno srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 8 let prakse pri vodenju ustanov, navedenih pod točko 1.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite v 15 dneh od objave Razpisni komisiji Naravnega zdravilišča »TRIGLAV«
Jojstrana.	2856
MIZARSKA PRODUKTIVNA ZADRUGA V SEVNICI
kupi
MONTAŽNO
BARAKO
rabljeno
s koristno površino 400 do 450 kvadratnih metrov, primerno za skladišče
Ponudbe pošljite na naslov:
MIZARSKA PRODUKTIVNA ZADRUGA,
SEVNICA
2815
■ ........
Konusi ja za delovna razmerja podjetja za
izdelavo obutve
»ROŽNIK«
Ljubljana, Rožna dolina C. V/2
razpisuje delovni mesti:
TEHNIČNEGA VODJE MOJSTRA ODDELKA ŠIVALNICE
končana srednja čevljarska šola s 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu
VKV šivaleč gornjih delov obutve s 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu p, »nudbe na razpisani delovni mest-i sprejema komisija do 8. aprila 1968.	2842
■ ;U‘:!,| j 3 r	imilliiiiBI-BMilHiMlilltllllilllllllMiMIIIIHlilllll—lllllll—L
Razpisna komisija
KLIMATIČNEGA ZDRAVILIŠČA »FRANCE ROZMAN«
v Gozd Martuljku
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, še naslednje:
1.	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo z najmanj 5 leti prakse na tovrstnem delovnem
mestu,
2.	da izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo za delovno mesto direktorja po TZoZ.
Interesenti morajo pismene vloge hkrati z dokazili ter kratkim življenjepisom poslati na naslov: Raz-pisna komisija zdravilišča »Fr. Rozman«, Gozd Mar-tuljk.
I PRALNI STROJI in STROJI ZA POMIVANJE | POSODE
loščilniki za parket PRIBOR iz nerjavečega jekla za gostinstvo in domačo uporabo
SERVISI iz porcelana GOSPODINJSKI MEŠALNIKI STROJČKI ZA TESTENINE (REZANCI. KRPICE)
LESTENCI in drugo
Vsi izdelki so kakovostni in jih dobite po najnižjih izvoznih cenah!
KERŽE
TRST, PIAZZA S. GIOVANNI 1 (za cerkvijo S. Antonio)
OBVESTILO
NOVI BANKOVCI ZA 100 DINARJEV
Guverner Narodne banke Jugoslavije je izdal odločbo, naj se s 1. aprilom 1968 izročijo v obtok novi bankovci za 100 dinarjev z znamenji, ki so določena v odloku o znamenjih bankovca za 100 dinarjev
Bankovec za 100 dinarjev je tiskan v tribarvnem tisku na belem papirju, zavarovanem z rdečimi in modrimi vlakni. Na sprednji in zadnji strani bankovca prevladuje rdeča barva; velikost je 140 mm krat 70 mm.
Zunanjost bankovca za 100 dinarjev je naslednja:
—	S prednje strani: na desni strani bankovca so pod ornamentalnim svodom drugo pod drugim razporejena besedila: Narodna banka Jugoslavije, oznaka vrednosti (100 dinarjev), podpisa guvernerja in viceguvernerja, kraj in datum izdaje ter serija in številka bankovca. Na levi strani bankovca je narisan detajl Avgustinčičevega kipa »Mir«.
—	Z zadnje strani: na srednjem in levem delu bankovca je risba krožne oblike s stiliziranimi plesalci v kolu, ki simbolično predstavljajo bratstvo, enotnost in enakopravnost vseh narodov Jugoslavije. V krogu so napisana imena socialističnih republik. Na sredi osrednje rozete je označba za vrednost (100), z leve in z desne strani pa še po dve označbi vrednosti z besedo. Pod osrednjo rozeto je v posebnem okviru opozorilo o prepovedi ponarejanja. Na desnem delu bankovca so drugo pod drugim napisana besedila »Socialistična federativna republika Jugoslavija«, pri dnu pa je označba vrednosti (100). Vsa besedila na sprednji in zadnji strani so napisana v cirilici in latinici ter v jezikih vseh jugoslovanskih narodov.
NARODNA BANKA JUGOSLAVIJE
GLAVNA CENTRALA V BEOGRADU
r
Ko nas boste obiskali, boste zadovoljni!
Nudimo vam:
originalni FIAT servis po izkušenih strokovnjakih originalne FIAT nadomestne dele in opremo originalno lakiranje v najmodernejši peči karoserijsko kleparstvo — takojšnje popravilo poškodb
specialno avto-elektriko z najmodernejšimi merilnimi aparati
vse po ugodnih cenah!
THOMAS BOHRER
FIAT ZASTOPSTVO ZA KOROŠKO
CELOVEC, August Jaksch Strasse44
llllifl ■ ■ M ■■■■■■■!
llliHHIH(IIHItllllllllllllllitlllR!lllllllllllllllllllllil{(lllllillllNltllllllllfHI(lllfllllltllllftltfllllHli)llltlltlllNllllltllillNlllllllltHllllilllllllill(illHlilllllllHlllltllifl(IHIillH'
RE H RAIMA
EXPOR-IMPORT - LJUBLJANA
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljene opreme za trgovske lokale
Licitacija bo dne 2. aprila 1968:
•	ob 10. uri v P-marketu Savsko naselje, L. Pesjakove, Ljubljana
•	ob 11. uri v P-marketu Vojkova, Ljubljana.
Pri licitaciiji lahko sodelujejo predstavniki družbenega in zasebnega sektorja.	2830
.....................................
Razpisna komisija podjetja
KOMUNALA TRBOVLJE
razpisuje prosto delovno mesto
gradbenega delovodje
POGOJI: poleg splošnih pogojev mora delavec imeti delovodsko šolo s 3-letno prakso pri nizkih gradnjah.
Samsko stanovanje je zagotovljeno.
Razpis velja 30 dni od dneva objave.
Prijavi naj kandidati pošljejo razpisni komisiji Ko-
munale Trbovlje, Trbovlje, Savinjska cesta 11-a.

»METALKA««
TRGOVSKO IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE
LJUBLJANA, DALMATINOVA 2
'C- '
oglaša
prosta delovna mesta
1.	3 korespondentk
r domači trgovini
2.	3 administratork
v skladiščih
POGOJI:
pod 1. končana srednja šola, perfektno znanje srbohrvaščine, strojepisja in stenografije.
Kandidatinje s prakso imajo prednost, pod 2. končana višja administrativna šola.
POSEBEN POGOJ: 6-mesečno poskusno delo in preizkus znanja.
Stanovanje ni na razpolago.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite kadrovski službi »METALKE«, Ljubljana, Dalmatinova 2 do 10. aprila 1968.
2834
sm HniiHinintfflaiiiniflnKwuiiiwaimmK8mHiHitRniffin«iii<KwinifliiHi!mniHmffliHn!tim!nmiMiffiinHi!iimHtiimiiHiniuimiiHNHinmiHiminiiHiiiiii
Razpisna komisija pri TRGOVSKEMU PODJETJU NA VELIKO IN MALO
m

====
ES
NE AVTOMOBILE ODAJAMO PO NAROČILU
Kupec mora ob sklenitvi pogodbe plačati 60% prodajne cene, in to v 6 mesecih z 10% obresti ali v 12 mesecih z 12% obresti.
Ostalih 40% cene po izteku roka kreditiramo v prvem primeru 24 mesecev s 7% obresti, v drugem pa 30 mesecev s 6%obresti.
Naš tekoči račun je 608-1-1326-1 — Beograd.
Ti pogoji veljajo le za naročnike od 25. marca 1968 dalje.
»AUTO - BEOGRAD«, Gavrila Principa 7, tel. 620-014.
»POTROŠNIK««
MURSKA SOBOTA
razpisuje delovno mesto
GLAVNEGA DIREKTORJA PODJETJA
Za razpisano mesto lahko kandidirajo osebe, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjujejo še naslednje s statutom podjetja določene pogoje:
1. da imajo ekonomsko ali pravno fakulteto in najmanj tri leta delovne dobe na vodilnem delovnem mestu
j. da imajo višjo strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovne dobe na vodilnih delovnih mestih. Ponudbe z življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju predpisanih pogojev naj kandidati pošljejo razpisni komisiji do 20.4.1968 na naslov: Trgovsko podjetje na veliko in malo »POTROŠNIK«, Murska Sobota — Titova c. 1 pod oznako »Za razpisno komisijo«.	2331

t . • ■■ is _
LIVARNA GAUEVICA
»LIGA««
LJUBLJANA, GALJEVICA 266
raaglaša
prosta delovna mesta za:
2 KV LIVARJA PK LIVARJA za kokilno litje PK JERARJA-KO
PK BRUSILCA za brušenje odlitkov POMOŽNEGA DELAVCA za pomožna dala v livarni
Zaželena nekajletna praksa.
Nastop službe mogoč takoj ali po dogovoru. Pismeno ali osebno se zglasite v upravi podjetja.
P stanovanji podjetje ne razpolaga.	2828
UPRAVNI ODBOR
splošno posredniškega in trgovskega podjetja
SLOVENIJA PROMET
LJUBLJANA, Cankarjeva 5/11
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
gospodarsko-računskega sektorja
Kandidat, mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	ekonomska fakulteta z diplomo in z najmanj 2 leti prakse v komercialno računski smeri, na vodilnih delovnih mestih,
—	srednja strokovna izobrazba z najmanj 7 let prakse v komercialno računovodski smeri, na vodilnih delovnih mestih.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev, sprejema upravni odbor podjetja »Slovenija promet«, Ljubljana, Cankarjeva 5-II v 15 dneh. od dneva objave razpisa — Vlog brez dokazil upravni odbor ne bo obravnaval.	2829
KUHARICO za poslovno gospodinjstvo
SOBARICO za hotel
iščemo.
Znanje nemščine potrebno
— Ponudbe pošljite na naslov:	Hans Ludwig,
Sandrisser, 9520 Sattendorf Oss/See. Hauptstrasse 31 /43
Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujin: urediti prek zavoda za zaposlovanje.
AUTOKIT
AGROKOMBINAT BARJE - Ljubljana
obrat Maloprodaja
razpisuje prosto delovno mesto
KV MESARJA -SEKAČA
za poslovodjo mesnice v Bizoviku.
Interesenti naj se prijavijo na sedežu obrata Maloprodaja, Cesta na loko 4, Ljubljana.	2817
r k si
VIA MAZZINI 24 teleton 36 897 (blizu trga Ponte Kosso);
RAZNOVRSTNI DODATNI PRIBOR AVTOMOBILSKI POSAMEZNI DELI ZA KAROSERIJE BARVE
S tem odrezkom poseben popust.
®gp!§»;


"-'S.-;-
BERNINA - PFAFF -SINGER
206 rabljenih šivalnih strojev z okroglim čolničkom, kakor novi!
Od OS 400.— dalje. Pogrezljivi od 680.— OS dalje, cik-cak stroji od 1600 OS dalje.
10-letno jamstvo — Zahtevajte cenik!
HEINRICH PIRKER, GRAZ,
Schonaugasse 34 tel. 77-7-06
Razpisna komisija podjetja
»AVTOPREVOZ«
IVANČNA GORICA
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
PODJETJA
—	Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo prometne ali strojne stroke in tri leta prakse na vodilnih delovnih mestih;
—	da je prometni tehnik in ima najmanj pet let prakse na vodilnih delovnih mestih;
—	da je visoko kvalificiran delavec prometne stroke in ima najmanj osem let prakse na vodilnih delovnih mestih.
Ponudbe s kratkim življenjepisom, potrdilom o nekaznovanju in dokazili o izpolnjevanju posebnih pogojev, pošljite podjetju »Avtoprevoz« Ivančna gorica z oznako »Za razpisno komisijo«. — Rok za prijave je 15 dni po objavi.	2827
Zavarovalnica Sava
poslovna enota KRANJ Kranj, Oldliamska 2
razpisuje
od 1. 4. do 30. 9. 1968
prosto delovno mesto
KORESPONDENTA
v oddelku mednarodni transport.
Zahteva se znanje angleškega jezika s korespondenco in strojepisja ter najmanj srednješolska izobrazba. Ponudbe sprejemamo do vključno L 4. 1968.	2811
Delovna skupnost ZPP
»AVTOMATIKA«
objavlja
prosto delovno mesto
poslovnega agenta akviziterja
za grafične storitve.
Pogoj ; kandidat mora obvladati osnovne grafične storitve.
Nastop takoj.
Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: ZPP »Avtomatika«, Ljubljana, Miklošičeva 28/1.	2814
Razpisna komisija pri Splošno gradbenem podjetju
ZIDAR - Kočevje
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
_da ima visoko strokovno izobrazbo gradbene ali ekonomske
stroke in najmanj 5 let delovne prakse v stroki ali
_ da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo gradbene stroke
in najmanj 10 let prakse v stroki;
—	da ni bil obsojen za kaznivo dejanje po 55. členu TZOP ali da zoper njega ne teče kazenska preiskava;
—	da mu ni bila s sodno odločbo izrečena prepoved opravljanja delovnega mesta direktorja;
—	da ima moralne in druge kvalitete.
Vsa potrebna dokazila morajo kandidati predložiti s ponudbo na naslov: Razpisna komisija Splošno gradbenega podjetja ZIDAR Kočevje — Pomanjkljive ali prepozno vložene ponudbe ne pridejo v poštev — Razpis je razpisan 15 dni od objave.	2836

Razpisna komisija pri
INŠTITUTU ZA HMELJARSTVO ŽALEC
razpisuje delovno mesto
direktorja zavoda
Poleg splošnih pogojev, ki Jih predpisuje zakon, morajo kandidati izpolnjevati tudi naelednje pogoje:
—	magisterij iz ene agronomskih ved ali da Ja
—	diplomirani kmetijski inženir
Za oba primera je potrebna najmanj 8-letna praksa v raziskovalnem delu, znanje enega svetovnega jezika in moralno-politična neoporečnost.
Ponudbe z dokazili naj pošljejo kandidati na naslov »Razpisna komisija pri Inštitutu za hmeljarstvo Žalec« v 15 dneh po objavi razpisa — O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh.	2759
»PROIZVODNJA KREMENČEVEGA PESKA« - PUCONCI
RAZPISNA KOMISIJA razpisuje delovno mesto
direktorja podjetja
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a)	diplomiran rudarski inženir z najmanj 3-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v panogi nekovin, ali
b)	diplomiran rudarski tehnik s strokovnim izpitom z najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v panogi nekovin.
Prednost imajo kandidati, ki so že delali na rudnikih kremenčevih peskov.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge hkrati z dokazi o izpolnjevanju teh pogojev in potrdilom o nekaznovanju po čl. 55. temeljnega zakona o podjetjih gornjemu naslovu v 30 dneh po objavi v časopisu. 2852
Poslovno združenje
CONSORTIUM
projektivnih organizacij Slovenije razglaša prosta delovna mesta
gradbenih inženirjev in tehnikov
za dela v Libiji pri izvajanju gradbenega nadzora pri gradnji stanovanjskih hiš.
V poštev prihajajo kandidati z izkušnjami za opravljanje takega nadzora z diplomo II. stopnje gradbene fakultete oziroma diplomo gradbene tehniške šole — Predpogoj znanje angleščine in šoferski izpit — Prijave naj vsebujejo osebne podatke in opis vrste dosedanjih zaposlitev — Prijave naslovite na: P. Z. Consortium, Ljubljana, Titova 25a-I.	2848
Komisija za razpis delovnih mest
ZDRAVSTVENEGA DOMA TRBOVLJE
razpisuj e
prosta delovna mesta za:
1.	zdravnika
za delo v splošni ambulanti
2.	zdravnika
za delo v otroškem dispanzerju
3.	2 hišnika
(1 delovno mesto s krajšim delovnim časom)
Pogoji: pod tč. 1. in 2. opravljeni staž — za moške urejena vojaška obveznost, pod tč. 3. kvalificiran delavec vešč manjših ključavničarskih opravil in kurjenja centralne kurjave.
Za zadnji dve mesti je stanovanje zagotovljeno.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave.	2770
Razpisna komisija
KMETIJSKEGA ZAVODA
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 4
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA ZAVODA
Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— diplomiran inženir agronomije ali diplomiran veterinar s 5-letno prakso v kmetijstvu.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge hkrati z dokazili v izpolnjevanju teh pogojev in potrdilo v nekaznovanju gornjemu naslovu do 15. aprila 1968 z oznako »Za razpisno komisijo«.	2824
IIIIIIHHIHIIlillHIUIHIIIinililillllHIIIIIIiiillllillillllllllllhllliliinilllllilllilllllllilHIlIHtlllllllllllllIHmilHIIHiHIHIIIIHIflHIIHHIIliHIHHiHillIttIttlillUHmHIHffiHHi
TOVARNA
PLETENIN
SEŽANA
razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	ŠEFA RAČUNOVODSTVA
2.	VODJE PRIPRAVE DELA
3.	VODJE VZORČNEGA ODDELKA
4.	OBRATOVODJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev in pogojev določenih v statutu podjetja izpolnjevati še:
pod 1. da ima višjo ali visoko šolsko izobrazbo z najmanj 2-letno prakso v finančni službi, ali
da imajo srednjo šolsko izobrazbo z najmanj 10-letno prakso v finančni službi,
pod 2 da imajo tehniško tekstilno šolo s prakso v stroki,
pod 3 da imajo končano šolo za oblikovanje s prakso, ali
da imajo srednjo strokovno šolo z večletno prakso na delovnem mestu kreatorja v trikotaži,
pod 4 da imajo tehniško tekstilno šolo, zaželeno s prakso.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe komisiji za razpis delovnih mest podjetja do 15. aprila 1968.
Komisija sa delovna mamf Ja Otortoo^kovinsko pcotaradnega in MomtfMsa
»KOVINARSKA«
VRHNIKA
razpisuje deJoena merta aai STROJNEGA TEHNIKA
z razgledanostjo v tehnični paipanai dala In pel
konstrukcijah
TEHNIČNEGA RISARJA
detaj lista s prakso v strojništvu
KV AVTOLIČARJA
z znanjem sodobnih avtoUčanskah postopkov KV AVTOKLEPARJE
s prakso in širšo razgledanostjo v tej stroki
Za vsa navedena delovna mesta je predpisano poskusno delo 2 meseca — Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov oz. po posebnem dogovoru — Pismene ponudbe a dotokih o strokovnosti pošljite gornjemu naslovu do & aprila 1968.
2756
NWIil8tlWIWHilllMtHWWWiitWWIH)ilttllllHiiHWIltlllllllHlilltBHmHtlHWHItW>l«WIIWlWttlWl»ltllll«>«l«l>llllltlllNltlltlinWBtmMWBIWI
Komisija za ra^ais del. mesta direktorja
INDUSTRIJSKEGA KOMBINATA
SVIT - Kamnik
razpisuje po čl. 36 statuta, podjetja tn po
čl. 14 organigrama podjetja prosto del. mesto
DIREKTORJA
Pogoji za sprejem so poleg splošnih iz čl. 55 temeljnega zakona o podjetjih še:
—	visoka strokovna izobrazba in 5-lertna praksa na vodilnih delovnih mestih keramično-kemične smeri ali
—	ustrezna družbeno politična in ekonomsko-lcomer-cialna razgledanost ter organizacijska sposobnost z 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih keramično-kemične smeri.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v priporočenem pismu na naslov:
Industrijski kombinat SVIT Kamnik, komisija za razpis delovnega mesta d l rektor j a,najkasneje do 15. aprila 1968.	2835
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja podjetja
»MESO« — Kamnik
razpisuje po 83.členu statuta podjetja delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Za doktorja podjetja je lahko imenovana oseba s široko družbeno, politično in gospodarsko razgledanostjo, ki poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
1.	da ima visoko strokovno izobrazbo v živilski ali veterinarski stroki ter najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v delovni organizaciji ali v državnem organu,
2.	da ima višjo strokovno izobrazbo v živilski ali veterinarski stroki ter najmanj 8 let prakse na vodilnem delovnem mestu v delovni organizaciji ali v državnem organu,
3.	da ima srednjo strokovno izobrazbo v živilski ali veterinarski stroki in najmanj 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu v delovni organizaciji,
4.	da ima moralne politične kvalitete,
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi tega razpisa.	2813
Komisija za razpis mesta direktorja
Gozdnega gospodarstva Ljubljana
Ljubljana, Tržaška c. 2, razpisuje delovno mesto
direktorja podjetja
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednji pogoj:
— imeti morajo visoko izobrazbo gozdarske smeri in najmanj 5-letno prakso na vodilnih položajih v gozdarstvu, ter strokovne in organizacijske sposobnosti.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge hkrati z dokazi o izpolnjevanju teh pogojev in potrdilom o nekaznovanju po 55. členu temeljnega zakona o podjetjih na gornji naslov v zaprti ovojnici z oznako — Razpisna komisija, v 15 dneh po objavi v časopisu. _____________ 2837
..
Razpisna komisija grosistično detajlističnega trgovskega podjetja
»PRESKRBA« SEŽANA
razpisuje delovno mesto
direktorja
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
—	visoko strokovno izobrazbo in 2 leti prakse ▼ trgovinskem podjetju ali;
—	višjo strokovno izobrazbo in 4 leta prakse v trgovinskem podjetju ali;
—	srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 6 let prakse v trgovinskem podjetju, od tega najmanj 3 leta prakse na vodilnem delovnem mestu.
Pismenim prijavam priložite življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev, dokazila o izobrazbi in praksi ter potrdilo o nekaznovanju — Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Trgovsko podjetje »Preskrba« Sežana, z označbo »Za razpisno komisijo«. Razpis velja 15 dni od dneva objave.	2780
IlimiMHimilllHIIIIHIHIItHIIIIIIIIHtltllllHIIIIIHHIIIIIIIllllimHmHHlHlHlllHHHHlliniHUHllliimHHitiiimiHiini—i—iiseHim—iiiieMiHiiiea Komisija za razpis mesta direktorja
GP »MEGRAD«
LJUBLJANA, CELOVŠKA 134
razpisuje
po 138 in 139. členu statuta podjetja delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene ali druge ustrezne stroke in da imajo v svoji stroki 10 let delovne prakse;
—	da so gospodarsko in družbeno-politično razgledani.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, dokazili o strokovnosti in potrdilom o nekaznovanju sprejema komisija na gornji naslov, 15 dni po objavi tega razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«.
Razpisna komisija pri gostinskem podjetju
HOTEL »EVROPA« CELJE
razpisu je delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še enega od naslednjih:
—	da ima ekonomsko fakulteto oz. višjo komercialno šolo gostinske smeri s 3-letno prakso na vodilnih mestih v gostinstvu v hotelski stroki,
—	da je visoko kvalificiran gostinski delavec s hotelsko šolo in 5-letno prakso na vodilnih mestih v gostinstvu v hotelski stroki.
Poleg zahtevane Izobrazbe in prakse se zahteva še znanje dveh tujih jezikov (nemščina, italijanščina, angleščina in francoščina). K prijavi morajo kandidati priložiti kratek življenjepis iz katerega mora biti razvidno kandidatovo dosedanje uspešno delo, nadalje dokazila o strokovni izobrazbi, dosedanji zaposlitvi in potrdilo o nekaznovanju. Prijave vložite najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: razpisna komisija prt gostinskem podjetju hotel Evropa v Celju. Pripomba: stanovanje ni zagotovljeno.	2766
Razpisna komisija prt
LESNO INDUSTRIJSKEM PODJETJU ČEŠNJICA - ŽELEZNIKI
razpisuje delovno mesto
generalnega direktorja
podjetja
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
da ima visoko strokovno izobrazbo — ekonomsko ali lesno predelovalno fakulteto, 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu in pogoje za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov.
Pismene ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o splošnih in posebnih pogojih pošljite na naslov razpisne komisije podjei-ja v 15 dneh po objavi razpisa.	2767
Razpisna komisija pri
»TERMIT«
rudarsko podjetje kremenovih peskov in oplemenitenje nekovin, DOMŽALE
razpisuje delovno mesto
direktorja
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	imeti morajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo rudarske ali metalurške stroke in 5 let prakse, od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu, ali
2.	da imajo popolno srednjo šolo rudarske ali metalurške stroke in 10 let prakse, od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu.
Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in delu v drugih delovnih organ, in nekaznovanju sprejema komisija 30 dni po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo«. Kandidate bomo obvestili o poteku razpisa ▼ 8 dneh po zaključku razpisa.	2847
Razpisna komisija
NOTRANJSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA NA VRHNIKI
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	zdravstveni delavec z visoko strokovno izobrazbo
—	da ima opravljen strokovni izpit
—	vsaj 5 let delovne dobe v javni zdravstveni službi
Prijave s kratkim življenjepisom in ostalimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave Notranjskemu zdravstvenemu domu Vrhnika — razpisni komisiji.	2841
Razpisna komisija trgovskega podjetja
»BRANIK« v BRANIKU
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še enega od naslednjih pogojev:
—	da imajo srednjo ekonomsko, ali drugo tej ustrezno šolo in 10-letno prakso v trgovskih poslih
—	da so visoko kvalificirani delavci trgovske stroke za živila in mešano blago z najmanj IMetno prakso v stroki.
Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi na zgornji naslov z oznako »Za razpisno komisijo«.	2839
OBVESTILO
ODVZEM ALUMINIJASTIH BANKOVCEV IZ OBTOKA
Guverner Narodne banke Jugoslavije je izdal odločbo o odvzemu aluminijastih kovancev po 5, 2 1 in 0,50 starih dinarjev z letnicama 1953 in 1963.
Narodna banka Jugoslavije bo po tej odločbi do 31. maja 1968 vzela iz obtoka vse te kovance, ki prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo 1. jim. 1968.
Naslednja dva meseca t. J. do vštetega 31. julija 1968 se lahko zamenjajo aluminijasti kovanci po 5, 2, .1 in 0,50 starih dinarjev pri centralah Narodne banke, pri vseh podružnicah, ekspoziturah in poslovalnicah Službe družbenega knjigovodstva in tudi pri vseh drugih bankah.
NARODNA BANKA JUGOSLAVIJE
GLAVNA CENTRALA V BEOGRADU
Razpisna komisija delovne organizacije obrtnega podjetja
»KONFEKCIJE«
Logatec
razpisuje prosto delovno mesto:
FINANČNEGA
KNJIGOVODJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo srednjo ekonomsko šolo in najmanj dveletno prakso v finančnem knjigovodstvu. Nastop službe takoj; stanovanje ni zagotovljeno.
Poskusna doba bo tri mesece.
Pismene vloge pošljite razpisni komisiji »KONFEKCIJE« Logatec, do vključno 15. aprila 1968.	2851
Razpisna komisija pri
Kmetijski zadrugi ČRNUČE
ČRNUČE 102
razpisuje delovno mesto
UPRAVNIKA
Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo izobrazbo, 5 let prakse, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih;
—	da imajo srednjo strokovno izobrazbo, 10 let prakse, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih.
Prednost imajo kandidati s prakso v kmetijstvu.
Vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. _____________________2809
Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR-TOLEDO VELENJE
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da je profesor z najmanj 5-letno prakso
—	da je predmetni učitelj z najmanj 10-letno prakso
—	da je učitelj z najmanj 15-letno prakso.
Vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa v zapečateni ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo«.
Razpisna komisija osnovne šole Miha Pin-tar-Toledo Velenje 2854
Upravni odbor
GENERALTURIST
turističnega in prevoznega podjetja v Zagrebu
razpisuje prosta delovna mesta:
1.	šefa poslovalnice , Bled
2.	šefa poslovalnice Portorož
Pogoji:
pod 1. srednja ekonomska šola, 5 let prakse, aktivno znanje nemškega in uporaba angleškega jezika; pod 2. srednja ekonomska šola, 5 let prakse, aktivno znanje italijanskega in uporaba nemškega ali angleškega jezika.
Razpis velja 15 dni od objave.
Prijave sprejema: GENERALTURIST Filiala — Ljubljana, Gosposvetska 7.	2826
Razpisna komisija delovne organizacije obrtnega podjetja
»KONFEKCIJE«
Logatec
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo izpolnjevati poleg pogojev, ki jih določa zakon, še naslednje pogoje:
—	imeti mora višjo šolo ali da so visoko kvalificirani delavci tekstilne stroke in vsaj triletno prakso,
—	imeti morajo srednjo šolo ali da so kvalificirani delavci tekstilne stroke in da imajo vsaj petletno prakso.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po razpisu v zaprtih ovojnicah razpisni komisiji »KONFEKCIJE« Logatec.	2850
Po sklepu DS podjetja, v skladu s čl.10 zakona o prometu z zemljišči in stavbami
Soško gozdno gospodarstvo
Tolmin
razpisuje
prodajo
na podlagi pismenih ponudb za
staro kmečko hišo
v Gorenji Trebuši št. 39 z gospodarskim poslopjem
V hiši stanujeta dve družini zato takojšnja vselitev ni možna.
Najnižja cena Je določena na 26.000 din.
Pismene ponudbe sprejema uprava SGG Tolmin do 10. 4. 1968.
Ponudniki morajo hkrati s ponudbo poslati potrdilo o vplačani 10 % varščini na tek. račun 520-593.
2960
Razpisna komisija
Vzgojno-varstvens-ga zavoda Bičevje
LJUBLJANA Vidmarjeva 16
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje:
1. da ima višjo ali srednjo pedagoško izobrazbo ter 5 let praktičnega dela na vzgojno-izobraževal-nem področju.
Vloge z dokazili o izobrazbi in zaposlitvi pošljite na naslov: Razpisni komisiji VVZ Bičevje, Ljubljana, Vidmarjeva 10 — v 15 dneh po objavi v časopisu.	2818
ZAVAROVALNICA
SAVA
POSLOVNA ENOTA KRŠKO
razpisuje JAVNO LICITACIJO, ki bo v torek, 2. 4. 1968 v prostorih Zavarovalnice Sava — Poslovna enota Krško ob 10. uri za
karambolirano vozilo:
RENAULT R-4
letnik izdelave 1964 —
izklicna cena Ndin 3.800,00 Ogled karamboliranega vozila je mogoč pri zavarovancu Marjanu Kosu, Šentjanž št. 27.
Vsi interesenti morajo za nakup vozila položiti kavcijo v znesku Ndin 500 pred začetkom licitacije in kupnino takoj poravnati.
2763
Razpisna komisija pri
Vzgojno-varstveni ustanovi Šoštanj
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJICE
Kandidatka mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1.	srednja vzgojiteljska šola,
2.	strokovni izpit,
3.	najmanj 5 let pedagoške prakse v vzgojnem zavodu.
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave razpisni komisiji.	2816
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE
objavlja prosti delovni mesti
PLANINSKEGA
ADMINISTRATORJA
enega za nedoločen in drugega za določen delovni Sas.
Pogoj : srednja šola in vsaj eno leto prakse ali administrativna šola in vsaj dve leti prakse ter znanje stenografijein strojepisja. Prijave sprejema Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvofakova 9 do 5. 4. 1968.	2819
Trgovsko podjetje »ISTRA BENZ« Koper
razglaša
več prostih delovnih mest
ČRPALKARJEV za delo na bencinskih črpalkah v Postojni in Kozini
POGOJI: KV delavci, prednost imajo trgovski pomočniki, med temi delavci z urejeno vojaščino in mlajši od 30 let.
Za vse velja dvomesečno poskusno delo.
Ponudbe sprejema splošni sektor podjetja.	2973
Razpisna komisija pri delovni organizaciji industrija transportnih sredstev in opreme
ITAS
KOČEVJE, REŠKA CESTA 13
ponovno razpisuje mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	da imajo visoko strokovno izobrazbo in najmanj 4 leta prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih;
—	da imajo višjo strokovno izobrazbo in vsaj 7 let prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih;
—	da imajo srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 10 let prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih;
—	da nimajo ovir za imenovanje po določilu Temeljnega zakona o podjetjih. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema splošni sektor delovne organizacije v zaprti ovojnici »za razpisno komisijo«. Rok razpisa je 15 dni po objavi v dnevnem časopisju.	2765
2810
2781
• - ... •
•- ■■lit. ■
Trgovsko podjetje
»URA« — LJUBLJANA
TRG REVOLUCIJE 4 razpisuje prosta delovna mesta za:
1.	RAČUNOVODJO
2.	PRODAJALKO v trgovini
za dobo 6 mesecev
3.	VAJENKO v trgovini
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje: pod 1.
—	višja šola in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v finančno računovodski službi ali
—	ekonomska ali ustrezna srednja strokovna šola z 10 leti prakse na istem delovnem mestu kot pod točko 1/a
—	poskusno delo 3 mesece pod 2.
—	poklicna ali njej enaka šola za trgovske delavce pod 3
—	uspešno končana osemletka.
Rok prijave kandidatov je 15 dni po objavi. K pismeni prijavi z življenjepisom morajo kandidati priložiti dokaze, da izpolnjujejo predpisane pogoje (potrdilo o nekaznovanju, dokaze o strokovnosti in praksi).	2903
IIIHIIIIIIIUIII
illlllllllll
mi um
Razpisna komisija za razpis mesta direktorja pri
GOZDNEM
CELJE
GOSPODARSTVU
razpisuje mesto
DIREKTORJA
PODJETJA
Kandidat mora poleg z zakonom določenih splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	da ima visoko strokovno izobrazbo gozdarske smeri,
2.	da ima 10 let prakse na vodilnih položajih v gozdarstvu,
3.	da ima organizatorske sposobnosti,
4.	da je politično neoporečen.
Rok za prijavo je 20 dni od dneva objave razpisa.
Prijavljeni kandidati morajo poleg prijave in življenjepisa priložiti tudi dokazila o tem, da izpolnjujejo pogoje.
Prijave pošljite na naslov: »GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE — RAZPISNA KOMISIJA«.
2901
|HIIHIIIHIIHilflatHHinillHIIUUIIIHIJiaWUlHmWUII«IUIUintHlHgiltlMinHltB!IUIHHUUIHIIIIHaiHIUIHIUIIIIHIHUHIIHitt9MnHHnHmaMUB
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
»NOVOTEHNE«
trgovskega podjetja na debelo in drobno
NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Pogoj i:
—	višja ekonomska izobrazba in najmanj 8 let delovnih izkušenj v trgovski stroki, ki je predmet poslovanja podjetja;
—	srednja ekonomska izobrazba in najmanj 12 let delovnih izkušenj v trgovski stroki, od tega najmanj 5 let uspešnega dela na vodilnih delovnih mestih v trgovskih organizacijah v stroki, ki je predmet poslovanja podjetja.
Ponudbe pošljite do 15. aprila 1968 navedeni razpisni komisiji, pod oznako »razpis« s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah.	2904
lirailllllllHIIHIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIItllllllllllllllll
l!l!ll!!illil!!!i'!llll!!|lill!l!llll!!ll!lllll!ll!|!ltllllllllllllll!lll!!i!!ll!ll!llllll!llll|l||||ill||llll!lllll!l|j|||||l!lll
			
m
Kadrovska komisija
razglas a naslednja delovna mesta:
IM!?/ •;
jpi C E M 0
Sodelavce
- ■ r
i.
FINANČNEGA KNJIGOVODJO DETAJLNE TRGOVINE
2. REFERENTA za ekonomsko propagando
Pogoj za zasedbo delovnih mest:
pod 1.: srednja ekonomska šola — 3 leta delovnih izkušenj
pod 2.: srednja grafična šola in 5 let delovnih delovnih izkušenj v ekonomski publicistiki.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe pošljite kadrovsko organiz. sektorju podjetja »ŠUMI« Ljubljana, Gradišče 7.
Kadrovska komisija
razglas a naslednja delovna mesta:
1	POSLOVODJO
2	VODJO BIFEJA
3	PRODAJALCA
4	TOČAJA
Pogoj za zasedbo delovnih mest: pod 1. : VKV trgovski delavec s triletno poslovodsko prakso
pod 2.: — a) VKV gostinski delavec z enoletnimi izkušnjami v vodenju bifeja
b) gostinski delavec s petletnimi delovnimi izkušnjami
pod 3.: KV trgovski delavec z enoletnimi delovnimi izkušnjami
pod 4.: — a) KV gostinski delavec z enoletnimi delovnimi izkušnjami
b) PKV gostinski delavec s triletnimi delovnimi izkušnjami v bifeju
Nastop službe predvidoma v drugi polovici maja 1968.
Vsa delovna mesta so v poslovalnici »BONBONIERA BACHUS — BAR« v Kanoniku.
Za vsa delovna mesta je obvezno poizkusno delo, in sicer za delovno mesto pod 1. in 2. — 3 mesece, za ostala pa 1 mesec.
Ponudbe pošljite kadrovsko organizacijskemu sektorju podjetja »ŠUMI« Ljubljana, Gradišče 7 do 15. 4. 1968.
Kadrovska komisija razglaš a naslednja delovna mesta:
1 POSLOVODJO
2.	VODJO BIFEJA
3.	PRODAJALCA
4.	TOČAJA
5.	BLAGAJNIKA
Pogoj za zasedbo delovnih mest:
pod 1. : VKV trgovski delavec s triletno poslovodsko prakso
pod 2.: — a) VKV gostinski delavec z enoletnimi izkušnjami v vodenju bifeja
b> gostinski delavec s petletnimi delovnimi izkušnjami
pod 3.: KV trgovski delavec z enoletnimi delovnimi izkušnjami
pod 4.: — a) KV gostinski delavec z enoletnimi delovnimi izkušnjami
b) PKV gostinski delavec s triletnimi delovnimi izkušnjami v bifeju
pod 5. — a) KV trgovski ali gostinski delavec z dveletnimi delovnimi zikušnjami
b) nepopolna srednja šola z dveletnimi delovnimi izkušnjami.
Vsa delovna mesta so v poslovalnici »BONBONIERA BACHUS — BAR« v Novi Gorici.
Za vsa delovna mesta je obvezno poizkusno delo, in sicer za delovno mesto pod 1. in 2. — 3 mesece, za ostala pa 1 mesec.
! Nastop službe predvidoma v začetku maja 1968. Po-i nudbe pošljite kadrovsko organizacijskem sektorju podjetja »ŠUMI« Ljubljana, Gradišče 7 do 10. 4. 1968. I	3949
Razpisna komisija za volitve direktorja pri
Obrtno gradbenem podjetju Kanal
ponovno razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih, izpolniti še naslednje pogoje:
1.	da ima visoko strokovno izobrazbo (šolo) z vsaj tri leta prakse na vodilnih delovnih mestih;
2.	da ima srednjo tehniško izobrazbo gradbene smeri, gradbeni tehnik s pooblastilom na vodilnih mestih z najmanj 5-letno prakso v isti stroki;
3.	da je visoko kvalificiran delavec gradbene stroke z najmanj 10-letno prakso na vodilnih mestih.
Kandidat mora predložiti tudi potrdilo o izobrazbi, o nekaznovanju in dokazila o praksi na naslov Obrtno gradbeno podjetje Kanal ob Soči, razpisni komisiji. Rok prijave 15 dni po objavi.	2970
ZAVAROVALNICA SAVA
Poslovna enota Ljubljana
posreduje
prodajo naslednjih poškodovanih vozil;
»ZASTAVA U00 R«, Lj 681-87, leto izdelave 1968, prevoženih 2.610 km, ogled pri Slovenija avto, Ljubljana, Tržaška c. 133, izklicna cena Ndin 14.000,00
»ZASTAVA 750«, Lj 667-04, leto izdelave 1967, prevoženih 5.082 km, ogled pri »Volanu«, Ljubljana, Savska c., izklicna cena Ndin 9.100,00
»RENAULT 4 L«, Lj 548-92, leto izdelave 1966, prevoženih 36.456 km, ogled pri »Cosmosu«, Ljubljana, Dolenjska cesta, izklicna cena Ndin 8.300,00
»ZASTAVA 750«, Lj 239-52, leto izdelave 1963, prevoženih 34.000 km, ogled pri Martinu Severkarju, Brezovica 141, izklicna cena Ndin 2.500,00
»ALFA ROMEO GIULIA 1600«, Lj 627-96, leto izdelave 1966, prevoženih 49394 km, ogled pri »Cosmosu«, Ljubljana, Dolenjska cesta, izklicna cena 21.000,00 Ndin
»VOLKSWAGEN 1200«, Lj 580-13, leto izdelave 1963, prevoženih 86.800 km, ogled na »Avtopopravljalnici VW«, Ljubljana, Celovška cesta, izklicna cena Ndin 5.000,00.
Javna prodaja bo v četrtek, 4. IV. 1968, ob 11. uri v prostorih Poslovne enote Ljubljana, Miklošičeva c. 10/1. Interesenti morajo pbložiti kavcijo v višini 10 % od izklicne cene, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti.	2900

1111111111111111
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
Komisija za razpis delovnega mesta glavnega direktorja
razpisuje delovno mesto
GLAVNEGA
DIREKTORJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
x • •	_•	'V.
1.	visoka strokovna izobrazba ekonomske, pravne, navtične ali tehnične smeri
2.	8-letna praksa, od tega najmanj 4 leta na odgovornejših delovnih mestih
3.	znanje dveh tujih jezikov, med njima angleščina
4.	ostali pogoji, določeni z veljavnimi predpisi.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge, hkrati z dokazili o izpolnjevanju pogojev pod tč. 1. in 2., potrdilo o nekaznovanju po 55. členu temeljnega zakona o podjetjih v zaprtih ovojnicah na naslov »Splošna plovba« Piran — komisija za razpis delovnega mesta glavnega direktorja, najkasneje do 1. maja 1968. Stanovanje po dogovoru.	2932
Razpisna komisija
TRGOVSKEGA PODJETJA
„UNIVERŽAL" LENDAVA
- .. •
razpisuje
po členu 78. temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja
delovno mesto
DIREKTORJA
Trgovskega podjetja »UNIVERZAL«, Lendava
Kandidat mora izpolnjevati poieg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, še naslednje:
—	ekonomska fakulteta in 3 leta prakse na vodilnem oziroma zahtevnejšem delovnem mestu v podjetju,
—	višja komercialna šola m 5 let prakse na vodilnem oziroma zahtevnejšem delovnem mestu v podjetju,
—	ekonomska srednja šola in 15 let prakse na vodilnem oziroma zahtevnejšem delovnem mestu v stroki,
—	visoko kvalificiran trgovski delavec oziroma trgovski poslovodja in 15 let prakse na vodilnem oziroma zahtevnejšem delovnem mestu v stroki.
Pogoj za direktorsko delovno mesto je tudi ustrezna organizacijska sposobnost za vodenje podjetja. Kandidati morajo poslati svoje vloge hkrati z dokazili o izpolnjevanju pogojev in potrdilo o nekaznovanju v 15 dneh od dneva objave razpisa v časopisu. Stanovanje ni zagotovljeno.	2927
Razpisna komisija delovne skupnosti podjetja za projektiranje
KONSTRUKTA
LJUBLJANA, Titova 59-IV.
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da je diplomirani inženir gradbeništva ali arhitekture in
—	da ima v svoji stroki najmanj 10 let prakse.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev morajo kandidati predložiti komisiji 15 dni po objavi razpisa na gornji naslov z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«.	2907

Razpisna komisija za imenovanje direktorja TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA
»DJURO SALAJ« KRŠKO
razpisuje
po 78. členu temeljnega zakona o volitvah DS in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah in 74. členu statuta podjetja delovno mesto
DIREKTORJA
PODJETJA
Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	imeti mora ustrezno visoko ali višjo strokovno izobrazbo z najmanj 10 leti prakse na vodilnih delovnih mestih;
2.	ali ustrezno srednjo strokovno izobrazbo z najmanj 20 leti prakse na vodilnih delovnih mestih.
Prijave s potrebnimi dokazili in življenjepisom pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisija tovarne celuloze in papirja »DJURO SALAJ« Krško.	•	2963
Razpisna komisija pri
VETERINARSKI POSTAJI - PTUJ
Ormoška c. 28 razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA zavoda
Pogoj: diplomirani veterinar z najmanj 10 leti delovne prakse in opravljenim strokovnim izpitom. Kandidati naj pošljejo svoje vloge hkrati z dokazili o izpolnjevanju teh pogojev gornjemu naslovu v 30 dneh po objavi v časopisu.	2924
>l!lll![llllllllll!IIIIIIHIIIII!ll!l!ilillllllllll!lllllllilllllllllllllII]llllllllll
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Celje
GREGORČIČEVA 5 a razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA ZAVODA
Poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še
posebnepogoje:	#»..
1.	dejanska visokošolska izobrazba ustrezne stroke (pravna, ekonomska, visoka politična, visoka upravna ali druga ustrezna šola) z diplomo ter 6 let prakse;
2.	priznana visokošolska izobrazba istih strok z odločbo ter 8 let prakse;
3.	dejanska višješolska izobrazba istih strok z diplomo ter 8 let prakse;
4.	priznana višješolska izobrazba istih strok z odločbo ter 10 let prakse;
5.	od predpisane prakse mora kandidat imeti več kot polovico prakse v socialnem zavarovanju.
Prijave naj kandidati vložijo pri razpisni komisiji od 1. 4. — 20. 4. 1968.
Prijavi naj kandidati priložijo dokazila o tem, da izpolnjujejo predpisane pogoje in kratek življenjepis	Razpisna komisija 2902
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Illlllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilltl
Gospodarska organizacija v Ljubljani
proda
UPRAVNO ZGRADBO
Zgradba je bila zgrajena pred 7 leti.
Je enonadstropna in ima 25 poslovnih prostorov — pisarne.
Primerna za preureditev tudi za druge namene. — Cena je 500.000 Ndin.
Locirana je na lepem kraju v Ljubljani.
Interesenti naj pošljejo ponudbe v oglasni oddelek pod oznako »UGODNA PRILIKA«.	2920
'!!l||lllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllll!lll!llll!l!ll!lllllll!IIIHII!llllll!llll!llllllllll!IIIIIIIH^
Natečajna komisija
Specijalne bolnice za miopatična i reumatična obolenja,
Fojnlca pri Sarajevu
razpisuje NATEČAJ za izpopolnitev delovnega mesta
ZDRAVNIKA SPECIALISTA IZ NEVROPSIHIATRIJE
za nedoločen čas POGOJI:
plača po pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov bolnice, ostali pogoji po dogovoru.
Nastop službe takoj.
Potne in selitvene stroške bo poravnala bolnica.
Kandidat ima možnost za znanstveno raziskovalno delo in možnosti za izpopolnjevanje v inozemstvu. Kandidati naj se zglase osebno, da jih bomo seznanili z ostalimi podrobnostmi.	2976
-SCHUHAUS
Vaš praznični nakup samo v
TRGOVINI S ČEVLJI
crtlccntic
Beljak - Villach, Nikolaiplatz 2 - pri dravskem mostu
Najnovejši spomladanski in poletni modeli tipa RUSTIKAL in poletni modeli v vseh modnih barvah.
Velika izbira otroških čevljev iz usnja, velurja in laka.
.............................................................Illllllilllllllllllllllllllllllillllllijl
Podjetje
LUKA KOPER
v Kopru
razglaša prosto delovno mesto
ADMINISTRATORJA-STENODAKTILOGRAFA
Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima srednjo strokovno izobrazbo in da obvlada strojepisje in stenografijo
—	da ima najmanj tri leta prakse v korespondenci
—	da obvlada nemški ali angleški jezik
Pred nastopom službe bo izveden preizkus znanja. Ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja do 10. aprila 1968.	2891
Sklepamo pogodbe o prodaji zaščitnih sredstev ca prevoz denarja, vrednostnih papirjev in dokumentov.
»AUTO-BEOGRAD«,
Gavrila Principa 7,
tel. 629-955, 629-622	2509
lll|[|||lllllll[|inilllllllllllll!lllllllllillllll[llll!|[llllllllllllllilllljllllllilllilillllillll!lllllll
Komisija za razpis del. mesta direktorja pri
LEKARNI - POSTOJNA
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje s statutom predpisane pogoje:
1.	da ima farmacevtsko fakulteto in diplomo
2.	da ima opravljen strokovni izpit
3.	da ima najmanj 5 let delovne dobe v lekarniški službi
4.	da ima najmanj 3 leta prakse na vodilnem delovnem mestu
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev naj kandidati naslovijo na komisijo za razpis delovnega mesta direktorja pri Lekarni Postojna in pošljejo v 15 dneh od objave razpisa.	2922
PRODAM O
lepo zaokroženo
posestvo
»BREŠKO«
s 4 ha nasada višenj, 2,5 ha ribeza in vinograda. Stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in zidanica delno ohranjena.
Informacije
na Kmetijskem kombinatu
»ZASAVJE« SEVNICA
obrat Šentjanž na Dolenjskem.	2871

ZDRAVSTVENI DOM KRANJ
prodaja na JAVNI LICITACIJI:
2 AVTOMOBILA FIAT 1300 REŠILNI AVTOMOBIL FIAT 1300
Vsa vozila so vozna.
Licitacija bo 6. aprila 1968 na Rešilni postaji Kranj, in sicer od 8. do 10. ure za družbeni sektor, od 10. do 11. ure pa za zasebni sektor.
Avtomobile si lahko ogledate vsak dan od 7. do 13. ure na Rešilni postaji Kranj, kjer dobite tudi podatke o izklicni ceni.	2884
Razpisna komisija pri
OSNOVNI ŠOLI LUCIJAN SELJAK KRANJ
razpisuje delovni mesti
ravnatelja
zahtevana visoka, višja ali srednja pedagoška izobrazba in najmanj 10 let dela v prosveti;
pomočnika ravnatelja
kandidat mora imeti visoko, višjo ali srednjo pedagoško izobrazbo in najmanj 5 let prakse v prosveti.
Kandidat mora biti družbeno aktiven in mora izpolnjevati splošne pogoje. Rok za vlaganje ponudb je 15 dni po objavi razpisa.
Ponudbe predložite razpisni komisiji.	2880
KOVINOTEHNA CELJE
veletrgovina s tehničnim blagom export - import
OBJAVLJA
IZID RAZPISA ZA OSNUTEK ZAŠČITNEGA ZNAKA
Strokovna komisija v sestavu Lavrenčič Avgust, akad. slikar, Hartman Janko, ing. arh. in Korošec Štefan je po pregledu prispelih osnutkov odločila, da se dodeli
I.	nagrada v višini 1.000 Ndin
za osnutek pod šifro PROFIL, avtor Milan Guček, Ljubljana
II.	nagrada v višini 600 Ndin
za osnutek pod šifro DOMINO — avtor Stefanovič Miodrag, Novi Beograd
lil. nagrada v višini 400 Ndin
za osnutek pod šifro CELEJA -dipl. ing. arh. Ljubljana
avtor Popek Franc,
Pozivamo avtorje navedenih osnutkov, da se pismeno zglase na naslov KOVINOTEHNA, veletrgovina export-import, kadrovska služba, Celje, Mariborska 17.
KOVINOTEHNA Celje
2913
Po podlagi 75. člena Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SFRJ št. 15-64) in 112. člena statuta delovne organi-nizacije
IBT INVESTICIJSKIH BIROJEV TRBOVLJE
razpisujemo delovno mesto
GLAVNEGA
DIREKTORJA
Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednja s statutom določena pogoja:
visoka strokovna izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne stroke s 5 leti
delovne prakse,
višja strokovna izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne stroke z 10 leti delovne prakse.
Kandidati morajo imeti organizacijske sposobnosti, poznati ekonomiko gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi.
Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazila o strokovni izobrazbi, opis o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom, potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da niso v kazenskem postopku.
Prijave na razpis naj kandidati pošljejo sekretariatu podjetja razpis delovnega mesta glavnega direktorja do 15. aprila 1968.
komisiji za
Komisija za razpis delovnega mesta glavnega direktorja
2918
Komisija za delovna razmerja ▼
KRKI
tovarni zdravil NOVO MESTO
ponovno razglasa prosti delovni mesti:
1.	VODJE operativne priprave dela v tehničnem sektorju in
2.	POMOČNIKA VODJE NABAVE v tehničnem sektorju
POGOJI:
pod 1.: diplomiran ekonomist z odsluženim vojaškim rokom, in
pod 2.: diplomiran inženir kemije ali diplomiran farmacevt z odsluženim vojaškim rokom.
Kandidati naj ponudbe z življenjepisom pošljejo v 15 dneh kadrovskemu oddelku tovarne. 2881
OBVESTILO
ZVEZNEGA SKLADA ZA FINANCIRANJE ZNANSTVENIH DEJAVNOSTI
Upravni odbor zveznega sklada je razpisal
NATEČAJ za sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalnih projektov
Natečaj je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ štev. 11, dne 27. marca 1968. Zvezni sklad bo na pismeno ali telefonsko zahtevo poslal zainteresiranim navodila in pojasnila o sestavljanju zahtev in program zveznega sveta za koordinacijo znanstvenih dejavnosti.
Za vsa pojasnila pišite na naslov ali se zglasite po telefonu štev. 339-173 ali 339-174.
SAVEZNI FOND ZA FINANSIRANJE
NAUCNIH DELATNOSTI
Beograd, Brankova ul. 25-1	2868
Komisija za delovna razmerja Trgovskega podjetja
»PRESKRBA« - Sežana
objavlja prosta delovna mesta za:
1.	TRI KVALIFICIRANE MESARJE za »Super market« v Sežani
2.	KVALIFICIRANEGA ELEKTROMEHANIKA
3.	KVALIFICIRANEGA KUHARJA(-ICO) za »Super market« v Sežani
4.	KVALIFICIRANEGA PRODAJALCA za poslovodjo trgovine »Avtodelov« v Sežani
FOGO JI :
—	za delovna mesta pod zap. št. 1.: — strokovna izobrazba KV delavca mesarske stroke;
- za delovno mesto pod zap. št. 2: — strokovna izobrazba KV delavca — elektromehanska za popravilo hladilnih in drugih naprav — po možnosti iz Sežane ali bližnje okolice;
—	za delovno mesto pod zap. št. 3: — KV kuharja-ico s prakso;
—	za delovno mesto pod zap. št. 4: — KV delavec v trgovini z avtomaterialom.
—	Za vsa delovna mesta je pogoj 3-mesečna poskusna doba.
Pismene prijave na razglašena delovna mesta naj
kandidati pošljejo do 15 . 4. 1968 upravi podjetja.
Nastop službe po dogovoru.	2882
Komisija za kadre
to\arne izolacijskega materiala
IZOLIRKA
LJUBLJANA, Ob železnici 18
a)	razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
SVETOVALCA - ARHITEKTA
za tehnično informativno službo pogoj: dipl. ing. arhitekt z nekajletno prakso,
KEMIKA
pogoj: dipl. ing. kemije z nekajletno prakso na razvoju,
EKONOMISTA za raziskavo trga
pogoj : dipl. ekonomist z nekajletno prakso;
b)	razglaša prosto delovno mesto:
KEMIJSKEGA TEHNIKA
pogoj: TSš — kemijski oddelek — z nekaj leti prakse.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD.
Uvedeno je poskusno delo.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovnosti sprejema kadrovska 'služba podjetja 15 dni po objavi razpisa.	2889
Razpisna komisija
REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA FINANCE
LJUBLJANA, Zupančičeva 3
razpisuje
po 22. členu pravilnika o samoupravljanju delavcev RSF štiri delovna mesta, in sicer:
1.	SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA za pravne zadeve
2.	SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA za splošne finančne zadeve s področja gospodarstva
3.	SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA za financiranje družbeno političnih skupnosti
4.	SODELAVCA za pravne zadeve
Poleg splošnih pogojev po zakonu o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji se za delovno mesto pod 1. zahteva pravna fakulteta in večletna praksa v finančno-gospodarskih pravnih poslih, pod 2. ekonomska fakulteta ter večletna praksa v finančnih poslih v gospodarstvu, pod 3. ekonomska fakulteta in praksa v finančnih poslih in pod 4. pravna fakulteta.
Prijave (kolkovane z 0,5 Ndin) z življenjepisom in dokazili o šolski in strokovni izobrazbi, praksi ter dosedanjih zaposlitvah sprejema razpisna komisija do 15. 4. 1968 oziroma do zasedbe delovnih mest. Osebni dohodek za delovna mesta pod 1., 2. in 3. po dogovoru, za delovno mesto pod 4. po pravilniku. 2875	RAZPISNA KOMISIJA
RIAVEZ-Radio
IMPORT-EXPORT
GORIZIA, tel. 5471 ulica Crispi 17
TA MESEC vam priporočamo veliko novost
LIKALNIK POVSEM NOVEGA SISTEMA
s katerim boste likali doma prav tako kot likajo v likalnicah na paro
Likalnik deluje:
—	brez termostata
—	brez regulatorja
—	brez podstavka
—	brez menjave električne napetosti, dasi je univerzalni sistem
—	ni nevarnosti glede zažiganja ali poškodbe tkanine
Uporaba likalnika je povsem preprosta — Likalnik se regulira samostojno za katerokoli tkanino: volno, najlon, svilo, žamet, rajon ali bombaževino. Likate lahko na pravi strani ne da bi uporabili vlažno krpo in tudi ni treba tkanine ovlažiti z vodo — likalnik deluje vedno z isto temperaturo. Likalnik lahko uporabite za navadne zgibe in za trajno plisiranje.
V	naši trgovini lahko kupite tudi pralne in pomivalne stroje vseh znamk, hladilnike od 34.000 lir dalje, kromirane fene s tihim delovanjem — cena 2.000 lir itd.
V	NAŠI TRGOVINI VAM JE NA RAZPOLAGO LI-KARIČA, ZA DEMONSTRACIJO. OSEBNO SE BOSTE PREPRIČALI O TOČNOSTI VSEH NAVEDENIH LASTNOSTI LIKALNIKA.
Komisija za razpis mesta ravnatelja
GIMNAZIJE DUŠANA KVEDRA, PTUJ
razpisuje
po 178. členu Zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah mesto
RAVNATELJA
Gimnazije Dušana Kvedra Ptuj
Kandidat mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje in imeti filozofsko fakulteto ter 10 let učno-vzgojne prakse v splošno izobraževalni šoli II. stopnje.
K prijavi mora kandidat priložiti dokaze, da izpolnjuje predpisane pogoje (o strokovnosti, praksi in potrdilo o nekaznovanju) kakor tudi dokaze o svojem dosedanjem delu v drugih organizacijah in organih. Prijave pošljite na naslov »Komisija za razpis mesta ravnatelja gimnazije Dušana Kvedra Ptuj, Prešernova 31«.	2923
Razpisna komisija
PROJEKTIVNEGA PODJETJA PROGRES
LJUBLJANA, Vilharjeva 22 (14) razpisuje delovno mesto
TAJNICE
Kandidatke morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo 4-letno administrativno šolo in je strojepiska I. b
—	da obvladajo ali nemščino ali tudi angleščino
—	da imajo prakso za strojepiske I/b in obvladajo stenografijo.
Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa komisiji na gornji naslov.
2874
PAMUČNI KOMBINAT - TITOGRAD
KADROVSKA SLUŽBA
RAZPISUJE NATEČAJ
za izpopolnitev delovnega mesta
TRGOVSKEGA POTNIKA
za območje SR Hrvatske in Slovenije
Pogoji:
1.	Višja strokovna izobrazba s pet leti ali srednja strokovna izobrazba z osem leti prakse pri prodaji metražnega tekstilnega materiala in prediva ter poznavanje terena.
2.	Nastop službe takoj ali po dogovoru. Obvezno je poskusno delo dva meseca. Osebni dohodek po pravilniku ali dogovoru.
Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in praksi
pošljite kadrovski službi. — Natečaj velja do 15.
aprila 1968.	2912
RAZPIS
Svet delovne skupnosti uprave Skupščine občine Murska Sobota
razpisuje
v upravnih organih Skupščine občine Murska Sobota naslednja prosta delovna mesta:
1.	URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA
(delovno mesto*se razpisuje drugič)
Pogoj : fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (oddelek za gradbeništvo ali arhitekturo) ter 5 let delovnih izkušenj. Poskusno delo bo 2 meseca. Družinsko stanovanje na razpolago.
2.	SOCIALNEGA DELAVCA
(delovno mesto se razpisuje drugič)
Pogoj : višja šola za socialne delavce ter 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo bo 2 meseca.
3.	REFERENTA za komunalne zadeve
Pogoj: gradbena srednja šola (gradbeni tehnik) ter 4 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo bo 2 meseca. Družinsko stanovanje na razpolago.
4.	PRIPRAVNIKA z visoko šolsko izobrazbo
Pogoj : fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — smer geodezija.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah ter življenjepisom vložite v 15. dneh po objavi razpisa pri upravi Skupščine občine Murska Sobota.	2914
SVET DELOVNE SKUPNOSTI
LASTNIKI MOTORNIH VOZIL IN KMETIJSKIH STROJEV
• bve 8 č m m o vas, da bolno od 1. aprila 1968 dalje imeli nepretrgan delovni čaa od S. do 20. ure in ob sobotah od 6. do 14. ure.
Opravljamo tekoča, srednja in generalna popravila, peremo vozila in jih zavarujemo proti koroziji, .zamenjujemo motorje, dieslove tlačilke, svtoelektrične agregate in druge naprave.
» Poslužujte se ugodnosti nepretrganega delovnega .časa. •
Se priporoča kolektiv.
OBRATA TEHNOSERVfS
KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ
2917
: ... niiimiiitiiKiimiimHittMHHimiiintimHiiinimHHtNmmHiHiitniiiiiiNiinitiiiimiiHiHmiiiiHiHmHmmimHmmHimmMHMitttHiHmtHiHimoHimiHfltimu
Kadrovska komisija pri Združenem podjetju
TRANSTURIST - Škofja Loka HOTELI BOHINJ
razglaša prosta delovna mesta: .
ŠEFA OBRATA HOTEL JEZERO-BELLEVUE
pogoj: hotelirski tehnik s 5-letno prakso ali sred-njestrokovna izobrazba ekonomske smeri s 5-letno prakso v gostinstvu ali
VK gostinski delavec s 5-letno prakso ali kvalificiran gostinski delavec z 10-letno prakso, aktivno znanje dveh svetovnih jezikov.
VEČ KV NATAKARJEV ALI NATAKARIC
(za določen čas)
. .Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Kandidati 'rbtNl^ljfejo svoje prijave kadrovski komisiji Združenega podjetja Transtnrist Škofja Loka - HOTELI BOHINJ v Bohinju. Z.	2883
iiiiKHuniHiiniHnmummHimiiiiuiuiHmiitititmiiiiiiiiiiiminiiHiHiuoiiimiiimiiiiiiiiiiimmiiiiMciimHimiiiiiiiiiiHmimmiMiHiimHKiHnimmmHDKH!)«
'r-
Razpisna komisija za imenovanje direktorja
ZP EM
TOVARNE OPREME ZA PRALNICE IN GOSPODINJSTVO
organizacije v sestavi Združenega podjetja EM, Maribor,
razpisuje delovno mesto
direktorja organizacije
Kandidati za razpisano delovno mesto morajo poleg šplošfriih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednji posebni pogoj:
—	visokošolska izobrazba z najmanj 8-letno ustrezno prakso ali
—	višješolska izobrazba z najmanj 12-letno ustrezno prakso ali
—	srednješolska izobrazba z najmanj 15-letno ustrezno prakso.
Rok za prijavo kandidatov je 15 dni od dneva objave razpisa.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z življenjepisom, dokazili, da izpolnjujejo predpisane pogoje, in potrdilom o nekaznovanju v zaprti ovojnici na naslov:	Razpisna komisija za imenovanje direk-
torja ZP EM. tovarne opreme za pralnice in gospo-diftjfevo, Maribor, Gosposvetska c. 86.
Nepopolnih prijav in prijav, ki bodo vložene po preteku razpisnega roka, komisija ne bo obravnavala.
IZID NATEČAJA
-za urbanistično rešitev mestne centralne linije od Kalemegdana do Trga Dimitrija Tucoviča (Slavija)
Po sklepu ocenjevalne komisije:
I. in II. nagrado — v znesku po 70.000 Ndin si enakopravno delita deli pod šifro »601« in »SPINA«. Avtorji dela pod šifro »601«: Maksimovič arh. Stojan. Novakovič arh. Borko; sodelavci: Jeftič arh. Milenko, Maksimovič tehn. Jelisaveta, Mitič tehn. Nadežda, Mladenovič arh, Dimitrije; maketa: Jelič, Selenič, Civrič, Tošič; fotografija: Zdravkovič Bo-rivoje in Savič Vukašin, vsi iz Beograda.
Avtor dela pod šifro »SPINA«: Košir arh. Ped ja; sodelavec Mirko Kajzelj, dipl. ing. arh., oba iz Ljubljane.
III. in IV. nagrado — v znesku po 30.000 Ndin si enakopravno delita deli pod šifro »07251« in »BES-PO«.
Avtorji dela pod šifro »07251«: Djokič arh. Aleksan-dar, Petrovič arh. Vladimir, Lukič Petar, dipl. ing. prometa: obdelava parterja: Radovič arh. Ranko; konsultant: dr. Perišič Dimitrije, dipl. geograf, vsi iz Beograda.
Avtorji dela pod šifro »BESPOc Bežan arh. Marjan, Mušič arh. Braco, Starc arh. Nives:	sodelavka:
Krašček arh. Nataša, vsi iz Urbanističnega inštituta SR Slovenije — Ljubljana.
Odkupljena so — a) dela pod šifro »GRANDE«, »05799«, »POTEZ« in »CSG« v znesku po 10.000 Ndin. Avtorji pod šifro »GRANDE« so: Mačkič arh. Vojislav, Vanov arh. Dimitar, Velčevski arh. Rafali, vsi iz Skopja.
Avtor pod šifro »05799« je: Nikolič arh. Miroslav, iz Beograda.
Avtorji pod šifro »POTEZ« so: Bjelikov arh. Vladimir, dr. Božičkovič Vladimir, dipl. ing. prometa, Miljkovič arh. Sima, Kanački arh. Smilja, Popovič arh. Petar.
Sodelavci: Krunič aps. arh. Spasoje, Savelič arh. Svetlana. Randič arh. Perka, Nikolič tehn. Ivan, vsi iz Beograda.
Avtor pod šifro »CSG« je: Martinovič arh. Uroš; sodelavci: Gajčanin arh. Petar, Martinovič arh. tehn. Nadežda; perspektiva: Perovič arh. Miloš, vsi iz Beograda.
b) Deli pod šifro »PEŠAK« in »DlJAGONALA« v znesku po 8.000 Ndin:
Avtor pod šifro »PESAK« je: Borovnica arh. Nedeljko; konsultant: Minič arh. Oliver; sodelavec pri projektiranju: Vujanac-Borovnica arh. Sofija; sodelavci: Ceranič Djordje, Stopič Radomir, Ličanin Ste-van, vsi študenti arhitekture; pomočniki: Komati-novič Svetlana, arh. teh. Kalezič Ognjen, stud arh., vsi iz Beograda.
Avtorji pod šifro »DIJAGONALA« so: Ivkovič arh. Vladislav, Trbojevič arh. Ranko, Bosnič arh. Gradi-mir, vsi iz Beograda.
e) Deli pod šifro »A-B-l-4-X« in »URBS 9« v znesku po 7.000 Ndin.
Avtor pod šifro »A-B-l-4-X« je arhitekt urbanist Stojanovič Hranislav; sodelavci: Ilič arh. Slobodan, Kuzmanovič arh. Nikola, Kuzmanovič arh. Ilinka, Pantič arh. Ivan, Salamon v. tehn. arh. Boško, vsi iz Beograda.
v.‘ "•
-	Avtorji pod šifro »URBS 9« so: Andjel Mladen, Pite-ša Ivan, Šmid Edvin, šobat Vlado; sodelavci: Alava-nja Miljenko, Bače Mila, Čačič Vladimir, Haberštok Branka, Mičetič Željka; perspektive: Krivanek Ivo,
-	fotografije: Sabolek Miroslav, vsi iz Zagreba.
URBANISTICKI ZAVOD GRADA BEOGRADA I DIREKCIJA ZA IZGRADNJU I REKONSTRUKCIJU GRADA
2876
Razpisna komisija KROJAŠKE DELAVNICE PIVKA Postojnska 2
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
PODJETJA
— Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati tudi enega izmed, naslednjih pogojev:
1.	da ima srednješolsko izobrazbo s 5-letno prakso v stroki,
2.	da je VK delavec krojaške stroke z 10-letno prakso.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovite na gornji naslov in pošljite v 15 dneh od objave razpisa.	2893
Razpisna komisija pri
Šolskem centru za blagovni promet v Brežicah
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo visoko šolsko izobrazbo ali višjo šolsko izobrazbo;
—	da imajo najmanj 5 let vzgojno izobraževalne prakse.
Kandidati morajo priložiti poleg dokazil o šolski izobrazbi še kratek življenjepis z opisom dosedanjega službovanja.
Razpis bo zaključen 30 dni po objavi.	2930
Razpisna komisija
GLASBENE SOLE V TRŽIČU
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
— Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	da ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo glasbene smeri,
2.	da ima najmanj 10 let vzgojno izobraževalne prakse,
3.	da ima organizacijske sposobnosti in da se odlikuje z družbenopolitičnim delom.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija 15 dni od objave v časopisu, v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo«. Stanovanja ni.
Razpisna komisija glasbene šole TR2IC Cankarjeva cesta št. 5/II.	2968
ONPZ »PLAMAS«
Ljubljana. Titova 199
razpisuje po sklepu UO prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
POGOJI:	ekonomska	fa-
kulteta in 3-letna praksa v gospodarsko računskem sektorju, višja ekonomska šola in 5-letna praksa na podobnem delovnem mestu, ekonomska srednja šola in 7-letna praksa na podobnem delovnem mestu, nepopolna srednja šola in 10-letna praksa na podobnem delovnem mestu.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Kandidati morajo poslal i pismene ponudbe UO zadruge. — Ponudba mora vsebovati dokazila o izobrazbi in opis dosedanje zaposlitve.	2943
Komisija za razpis mesta direktorja
Socialnega zavoda
»DR. FRANCETA BERGELJA«
na Jesenicah
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje pogoje:
—	da imajo višjo strokovno izobrazbo in najmanj 5 let prakse na področju socialno zdravstvene dejavnosti
—	da imajo srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 10 let prakse na področju socialno zdravstvene dejavnosti.
Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah sprejema komisija za razpis mesta direktorja v 15 dneh od objave razpisa.
Stanovanje ni zagotovljeno.	2 941
Razpisna komisija
VETERINARSKE
POSTAJE
ŽALEC
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
USTANOVE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
—	veterinarska fakulteta z desetletno prakso
—	strokovni izpit
—	moralno politična neoporečnost.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili na naslov Veterinarska postaja 2alec, razpisna komisija.
Razpis velja 15 dni od dneva objave.	2966
tiififHiiHfiittiiiiHHttiniiHiHimiiHmHHiiiinuiHnimmiiHflHiHiHfniiiHiiimMmiiiimiMiiiHmiiHmNiiHiiimiiiHmimmiiMiMimiiiHHimiiiimimii
MIZARSKA
PRODUKTIVNA ZADRUGA V SEVNICI
razpisuje prosto delovno mesto za:
1.	konstruktorja
2.	štiri KV mizarje
Pogoji:
pod 1.: srednja strokovna izobrazba lesnoindustrijske smeri s 3-leitno prakso
pod 2.: vajeniška šola lesne stroke z najmanj 2-let-
no prakso
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z navedbo dosedanje zaposlitve do 10. aprila 1968.
Vloge sprejema kadrovski splošni sektor podjetja.
2945
.................................................iiiiihmp
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja Trgovskega podjetja na debelo in drobno
»DOLENJKA« — Novo mesto
razpisuje mesto
DIREKTORJA
Pogoji:
—	visoka strokovna izobrazba in najmanj 2 leti delovnih izkušenj v trgovini,
—	višja strokovna izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki podjetja, od tega najmanj 3 leta na vodilnem delovnem mestu,
—	poslovodska šola oz. stopnja strokovnosti visoko kvalificiranega delavca v trgovini in najmanj 10 let delovnih izkušenj v stroki podjetja, od tega najmanj 5 let na vodilnem delovnem mestu.
Ponudbe pošljite do 20. 4. 1968 navedeni razpisni komisiji s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi ter delovnih izkušnjah.
2905
V	skladu * določilom 10. člena fakultetnega pravilnika o delovnih razmerjih razpisuje upravni odbor
MEDICINSKE FAKULTETE
V	LJUBLJANI
1.	MESTO ZDRAVNIKA na katedri za medicino dela,
2.	DVE ZDRAVNIŠKI MESTI na inštitutu za patološko anatomijo,
3.	DVE ZDRAVNIŠKI MESTI na inštitutu za fiziologijo,
4.	a> mesto TEHNIČNEGA SODELAVCA (vodje elektronike),
b> mesto TEHNIČNEGA SODELAVCA (vodje mehanične delavnice),
c) mesto TAJNICE — ADMINISTRATORKE — v inštitutu za fiziologijo,
5.	mesto LABORANTA v inštitutu za patološko fiziologijo,
6.	mesto TAJNICE — ADMINISTRATORKE v inštitutu za patološko anatomijo.
7.	mesto TEHNIČNEGA SODELAVCA na katedri za interno medicino,
8.	mesto REFERENTA ZA PERSONALNE ZADEVE na tajništvu fakultete.
Zahteve za delovna mesta:
pod 1.,, 2. in 3.: diploma II. stopnje medicinske fakultete, opravljen zdravniški staž, odslužen vojaški rok, pod 2. pa tudi še zdravniški izpit, pod 3. pa tudi še aktivno znanje enega svetovnega jezika in pasivno obvladanje dveh tujih
jezikov.
Pod 4. a) I. stopnja elektro fakultete (šibki tok) ali dokončana tehnična srednja šola (elektro oddelek — šibki tok), odslužen vojaški rok, večletna praksa v elektroniki, po možnosti strokovni izpit.
Pod 4. b: dokončana srednja tehniška šola (strojni oddelek), odslužen vojaški rok, večletna praksa, strokovni izpit.
Pod 4. c) I. stopnja ekonomske fakultete, aktivno znan je enega švetovnega jezika ter pasivno znanje dveh tujih jezikov, obvladanje stenografije, strojepisja, poslovne korespondence, večletna praksa.
Za mesto pod 5.: dokončana srednja šola.
Za mesto pod 6.: dokončana srednja šola, znanje vsaj enega od tujih jeerikov (angleščine, francoščine, nemščine), obvladanje strojepisja.
Pod 7.: srednješolska izobrazba (srednja tehniška ali fotografska šola, obvladanje tehničnega risanja, odslužen vojaški rok.
Pod 8.: dokončana srednja šola. večletna praksa na takem delovnem mestu, pomavanje ustreznih predpisov, obvladanje strojepisja.
Za vsa razpisana mesta je pogoj poskusno delo, ki traja šest mesecev.
Prijavni rok za mesta pod 1., 2.. 5., 6., 7. in 3 je 15 dni. Za ostala mesta pa 60 dni od dneva tega razpisa.
Pismene prijave (kolkovane z 0,50 Ndin) z življenjepisi in vsemi listinami, iz katerih je razvidno, da kandidati izpolnjujejo zgoraj navedene zahteve ra posamezna delovna mesta, vložite v tajništvu medicinske fakultete, Ljubljana, Vrazov trg 2. Podrobnejši pogoji za posamezna mesta so kandidatom na razpolago v tajništvu fakultete (soba št. 5).
. •» «*	2973
Razpisna komisija Združeno podjetje
»ISKRA« KRANJ
TOVARNA KONDENZATORJEV
SEMIČ
razpisuje po čl. 112 Zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja ter členu 42. Statuta tovarne
delovno mesto
DIREKTORJA
Poleg splošnih, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visoka ali višja izobrazba s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih
—	ali srednja izobrazba z 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih
Vlogi mora kandidat predložiti ustrezna dokazila. — Kandidati naj pošlieio vloge na naslov: Združeno podjetje »ISKRA« Kranj, Tovarna kondenzatorjev Semič »Za razpisno komisijo«, v 15 dneh po objavi.	2965
delo *
Simbol kakovosti v mednarodni izbiri
avtomobilov
Danes zahtevajo poznavalci prometa in osebnih avtomobilov kakovost, ekonomičnost in servis. VOLVO združuje švedsko jeklo, švedsko natančnost in švedsko trpežnost.
Zahtevajte vse informacije! Še eno j prijetno presenečenje - avtomobile VOLVO lahko dobite že od 1702$ dalje!
Interpublic — Beograd 6278
ltWllilliflillllll(lliltilllilllilillllllilllllilllllilllllllllllllllllilllllil|jj!IIHHIHIIHIiliHllltllililiilllllllllllllllllllllllllllilllllllllilllllllllllirillill!Hlllillilllltllllllllltlllllllllj!
FAKULTETNI SVET FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI
razpisuje naslednja delovna mesta:
— IZREDNEGA PROFESORJA za prazgodovino na
oddelku za arheologijo
— POGODBENEGA UČITELJA za filozofijo novega veka (vključno s klasično nemško filozofijo)
— LEKTORJA za angleška jezik — DOCENTA za družbeno geografijo in osnove geografskega dela
— PREDAVATELJA za občo sociologijo — PREDAVATELJA za teorijo stvarnosti — ASISTENTA za psihološko statistiko — ASISTENTA za angleško književnost — ASISTENTA za primerjalno germansko jezikoslovje
— ASISTENTA za klinično psihologijo — ASISTENTA za zgodovino slovenske in novejše svetovne glasbe
— ASISTENTA za nemški jezik in književnost — LEKTORJA za nemški jezik.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za ta mesta predpisujeta fakultetni in univerzitetni statut. Interesenti naj oddajo prijave z življenjepisom, seznamom objavljenih del ter dela sama, tajništvu filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 12, najpozneje 15 dni po objavi tega razpisa v Uradnem listu SRS.	2869
Generalni zastopnik za Jugoslavijo UNI-VERZAL, Beograd, Majke Jevrosime 51, tel. 21-073; Zagreb, Vlaška 77, tel. 415-049; Ljubljana, Volan, Kersnikova 6.
Pošljite prosim vse ; VOLVO na naslov:
i
informacije
avtomobile
a
H

»BOSANKA«
PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA, POLJANSKA 6/II
GRADBENA PODJETJA K A ROSE RISTIČ N A PODJETJA POHIŠTVENA INDUSTRIJA MIZARJI
Pri vašem vsakdanjem delu potrebujete:
ŽAGAN LES: hrast, jesen, bukovino parjeno in r parjeno v vseh debelinah in dolžinah VEZANE PLOŠČE: AVV — 100 vodoodporne —
A — ”0 v vseh debelinah
»OPLATA«	|
LESONIT PLOŠČE:	navadne in perforirane ter |
emajliran lesonit v različnih debelinah	J
FURNIR: bukov, hrastov, oreh ameriški in domači, m jesen, javor, brest, mahagonij in makore IVERICE: v vseh dimenzijah	E
PANEL PLOŠČE: bukove in topolove v različnih dimenzijah	j
ULTRAPAS: uvoženi — dezeni po izbiri	|
PARKET: hrastov in bukov klasični — lamelni
Vse navedeno dobite kakovostno in po najugodnej | ših cenah pri »Bosanki« Ljubljana, Poljanska 6/II,	1
telefon št. 315151.	|
Priporočamo se za vaš cenjeni obisk in nakup v ■ naših skladiščih v Zapužki ulici št. IS, telefon 51-925	1
in v Devovi ulici b. b., telefon št. 51-409, Ljubljana. (
2672	1
.......................
Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI FRANJA VRUNČA HUDINJA CELJE
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora poleg zakonitih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. imeti mora višjo ali visokošolsko izobrazbo pedagoške stroke,
S. imeti mora 10 let prakse v učnem procesu ali na vodilnem delovnem mestu šole. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazi o strokovnosti, potrdilom o nekaznovanju, zdravniško spričevalo in navedbo dela v družbeno-političnih organizacijah sprejema komisija 15 dni po dnevu objave. Razpis je v skladu s 43. členom zakona o zavodih in s 23. členom statuta šole.	2873
Razpisna komisija pri obrtnem podjetju
»POHIŠTVO«
CELJE, Kersnikova 21
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
podjetja
Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	da ima tehnično srednjo šolo lesne smeri s štiriletno prakso na odgovornem mestu v lesni stroki,
2.	da ima mojstrsko šolo lesne smeri s petletno prakso na odgovornem delovnem mestu v lesni stroki.
Kandidati naj pošljejo razpisni komisiji ponudbe hkrati z dokazili o izpolnjevanju teh pogojev v 15 dneh po objavi v časopisu.	2872
Razpisna komisija Obrtnega podjetja
»MIZAR« CELJE
Aškerčeva 19
razpisuje delovno mesto
UPRAVNIKA
PODJETJA
— Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo z najmanj 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu;
2.	da ima srednješolsko izobrazbo lesne stroke z 10-letno prakso v mizarski stroki, od tega 5 let samostojnega vodstva, ali da je mizarski mojster z najmanj 5-letno prakso na samostojnem delovnem mestu.
Prijave sprejema razpisna komisija do 15. aprila 1968.
2921
Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja pri
VZGOJNO VARSTVENI USTANOVI VELENJE
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
—	Kandidat mora poleg splošnih, Izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	dokončana srednja vzgojiteljska šola z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj 10 let vzgojno izobraževalnih izkušenj
—	da je dober pedagog in dober orga"’7ator.
Interesenti naj k vlogi priložijo dokazila o izobrazbi in življenjepis ter dokazila o dosedanjih zaposlitvah.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Prijave pošljite razpisni komisiji pri Vzgojno var-
-----rr, zavodu Velenje,
Stanetova 40 v 15 dneh po objavi razpisa.
Razpisna komis'1? 2899
VODOVODNEGA
INŠTALATERJA,
kvalificiranega,
ki bi bil vešč tudi upravljanja plavalnega bazena, takoj sprejmemo.
Zglasite se med 11. in 13. uro v Hajdrihovi ulici 21-a ali po telefonu 21-479.
2888
Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine
Ljubljana-Šiška
Ljubljana, Celovška 87
zamenja
enosobno komfortno stanovanje
sa. 35 m2 v stolpnici v šiški, ki je centralno ogrevana, za
enoinpolsobno
ili manjše dvosobno stanovanje v šiški — ki je Jružbena lastnina.
'odroh" informacije dobite pri Skladu, Celovška 99.	2944
Razpisna komisija obrtnega podjetja
»Soboslikarstvo -Plastika«
Ljubljana-Polje
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da je visoko kvalificiran delavec v soboslikar-ski in pleskarski stroki ter da ima najmanj 3 leta prakse na delovnem mestu VK delavca v svoji stroki. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zgornjih pogojev, s potrdilom o nekaznovanj.; ter življenjepisom naj kandidati pošljejo razpisni komisiji podjetja v 15 dneh po objavi razpisa pod oznako »Za razpisno komisijo«. 2892
AGROKOMBINAT
EMONA
LJUBLJANA,
obrat
MESNA INDUSTRIJA ZALOG
razpisuje
po sklepu delavskega
sveta
licitacijo
za prodajo motornih vozil in raznih mesarskih strojev;
TAM 4500 (živinjak), letnik 1959, prevoženih km
120.000	po generalni, dobro ohranjen, vozen, registriran za leto 1968.
TAM 4500 (živinjak), letnik 1959, prevoženih km
100.000	po generalni, dobro ohranjen, vozen, registriran za leto 1968.
FAP 13 ton, vlačilec s prikolico, hladilnik — letnik 1963, prevoženih 30.000 km po generalni, dobro ohranjen, vozen, registriran za leto 1968.
ŠAURER 15 ton, vlačilec s prikolico, hladilnik, letnik 1962, prevoženih km
80.000	po generalni, dobro ohranjen, vozen, registriran za leto 1968.
SAURER 15 ton, vlačilec s prikolico, hladilnik — letnik 1962, prevoženih km
40.000	po generalni, dobro ohranjen, vozen, registriran za leto 1968.
Nadalje:
10 mesarskih strojev, teleprinter in 10 elektromotorjev raznih velikosti. Licitacija bo v obratu Mesna industrija Zalog, dne 5. 4. 1968 od 9.—12. ure za družbeni sektor, za zasebni sektor pa od 12.—15. ure.	2916
Cestno podjetje Ljubljana
razpisuje
DRUGO
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osnovnih sredstev:
»MERCEDES«
osebni avto — vozen
»FIAT« 1100
2 vozili — nevozni — pol-tovorni
Licitacija bo 5. aprila 1968 v Povšetovi ulici 12 ob 9. uri za družbeni sektor, ob 11. uri za zasebni sektor. Vozila si lahko ogledate na dan licitacije od 6. do 9. ure.	2926
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
rogaška Slatina
sprejme *
▼ stslnn zaposlitev
3 kvalificirane
ki imajo urejeno vojaščino. Pozknua doba 1 mezeč. *l—¥ftnri' stanovanje zagotovljeno.
Pismena ponudbe s dokazom kvalifikacije in delovne dobe pošljite gornjemu naslovu.	3915
Trgovsko podjetje UNIVERZAL PROMET MARIBOR predstavništvo Murska Sobota,
Titova 29 IMA V ZALOGI
več generalno popravljenih traktorjev Fe-35 —
(tudi nekaj vinogradniških).
Cena za en traktor je 13.500 Ndin.
Informacije lahko dobite tudi po telefonu 21-139.
2972
INIAOIMIS
ŠnffSlSOVEDNO
KERSONAJBLIŽJI POPOLNOSTI !
EDINI ZASTOPNIK V JUGOSLAVIJI
LESNINA
UUiLJAVA
prodaja Iz konaignadje a devize Ig dinarje kompleten asortiment pralnih atrojav, hladilnikov, Štedilnikov In strojev za prdijtje posode NAONIS. Informacije in vplačila prek vseh poslovalnic L Mi NINE in na centrali, Ljubljana, Tkeva St. Direktna vplačila prek banke na devizni račun it.: 501-820-7-32015-10413? Žiro račun ŠJE: 501-1-213/2
ZAHTEVAJTE CENIKE IM PROSPEKTE!

TOALtlFNA mila
Razpisuj e m o delovno mesto
pripravnika lesnoindustrijsksga inženirja ali lesnoindustrijskega tehnika
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov:
Lesna obrt
»SMREKA«
Gornji grad	3928
Upravni odbor podjetja
»SLIKOPLESK -TERMOPLAST«
LJUBLJANA, Gornji
trg 4
ponovno
razpisuje prosto delovno mesto
ŠEFA
KOMERCIALNEGA
SEKTORJA
Za zgoraj razpisano delovno mesto se zahteva visoka šolska izobrazba z najmanj 3-letno prakso v komercialnih poslih ali višja šolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso v komercialnih poslih. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe v upravo podjetja Ljubljana, Gornji trg 4.
Ponudba naj vsebuje kratek življenjepis, dokazila o šolski izobrazbi ter opis dosedanje zaposlitve. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.	2878
Zamenjamo
POSLOVNE
PROSTORE
v središču Postojne, približno 55 kv. m,
primerno za obrt, predstavništvo ali skladišče — za podobne prostore v Ljubljani ali v drugem kraju Slovenije.
»VINOGRADAR«
REKA	2906
ELEKTRO GORICA
enota Tolmin
razpisuj e JAVNO LICITACIJO za prodajo
osebnega avtomobila ZASTAVA 750
leto izdelave 1965.
Licitacija bo 13 .aprila 1968 ob 9. uri na sedežu uprave enote Tolmin, Zalog 11. Kupci morajo pred licitacijo položiti 100,00 Ndin kavcije.	2897
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega nadvse ljubljenega moža in plemenitega očeta, dedka, pradedka, brata, strica, svaka in tasta
prof. PAVLA LOKOVŠKA
se inkrene-aabvailjujemo vsem, ki so nam v tako velikem številu izrazili pismeno in ustno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom in strežnemu osebju nevrološke klinike v Ljubljani, govornikoma dr. Bordonu in Kavčniku za globoko občutene besede ob grobu, župniku OFM dr. Romanu Tomincu in pevcem. Prisrčna zahvala vsem stanovalcem na Tavčarjevi ulici 4 ter mnogoštevilnim znancem in prijateljem za darovane vence in cvetje, s katerim so zasuli njegov poslednji dom. Ohranite našega skromnega in nesebičnega moža in očeta v lepem spominu.
Neutolažljiva žena Jerica z otroki in sorodstvom
ZAHVALA
Ob boleči, prerani izgubi moje ljubljene žene in najine zlate mamice
PIE DERKAC
rojene BIZJAK
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje ter vsem, ki so drago pokojnico tako mnogoštevilno spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja in vencev, zlasti njenim sodelavkam iz »Zavarovalnice Ljubljana«, kakor tudi podjetju »Zavarovalnica Ljubljana«. Prisrčna hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo zdravnikoma primariju dr. Jožetu Žitniku in dr. Francu Lukiču za njim trud med njeno mučno boleznijo ter celotnemu osebju Onkološkega inštituta, posebej pa sestri Štefki na odelku »B«. Vsem iskrena hvala.
Žaluj oči:
mož Jože, hčerki Maja in Lea
i</J.	|
•v *- in>..
ZAHVALA
OB BOLEČI IZGUBI NASE LJUBE ŽENE IN MATERE
JUSTINE HOČEVAR
‘
SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO VSEM, KI STE Z NAMI SOČUSTVOVALI IN IZREKLI SOŽALJE. TOPLA HVALA VSEM DAROVALCEM CVETJA. POSEBNO SE PRIJATELJEM IN ZNANCEM IZ ULICE.
ŽALUJOČA DRUŽINA HOČEVAR
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
ANTONA KRISTANA
se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in vsem za izraze sožalja. Zahvaljujemo ae zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice »Dr. Petra Deržaja«, posebej še adravnicidr. Pertotovi, za trud in nego med zdravljenjem. Posebno se zahvaljujemo predstavnikom kolektiva tovarne celuloze »Djuro Salaj« Videm-Krško, katerega član je bil pred upokojitvijo, za izkazano pozornost in izrečene besede slovesa ob grobu. Lepa hvala sosedom v Stari vasi za izkazano pomoč ter moškemu pevskemu zboru iz Žirov za zadnjo
pesem.
vseh sorodnikov žena in sinova Ljubljana 30. marca 1968
MLEKARNA SLOVENJ GRADEC razpisuje prosto delovno mesto
administratorke
podjetja
Pogoj :	administrativna
šola z več leti prakse na delovnem mestu administratorke — samostojna.
Poslovne prostore
2 do 3 sobe, za mirno predstavništvo v središču Ljubljane
kupimo ali vzamemo v najem.
Ponudbe pod »April« v ogl. odd. »Dela«. 2887
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega ljubega brata, strica in svaka
Valentina Sirnika
se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam pomagali, poklonili vence in cvetje. Zahvala župniku p. štrublju za poslovilne besede, draveljskim pevcem za ganljivo petje in vsem, ki ste spremili dragega Tineta k preranemu grobu. Vsem in za vse iskrena hvala.
Žalujoče sestre
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje ljubljene mamice
Ivanke Vrhove
se najlepše zahvaljujem prečastitemu patru Dominiku za spremstvo, tov. direktor Zorki Peršič, tov. govorniku delavskega sveta za poslovilne besede in izkazano pomoč. Tov. Wagnerju, tov. švajcarju in kolektivu knjigarne, tov. Ljubšatu, kolektivu servisa, knjigami in papirnici. Najlepša hvala računovodstvu, Titova 3 in 145 ter Ekonomatu. Zahvaljujem se vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
žalujoča hčerka Brigita in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega ljubljenega moža
Franca Arha
se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so sočustvo vali z menoj, mi ustno in pismeno izrazili sožalje, mu darovali cvetje in ga v velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekam g. dr. Dušanu Možini, ki mu je med boleznijo lajša) bolečine. Zahvaljujem se tudi g. župniku iz šiške za poslovilni govor in pevskemu zboru.
Žalujoča žena Ivana in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega soproga, očeta, brata in strica
Antona Brezica
izrekam teplo in iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje. Posebej se zahvaljujem dr. Ambrožiču za njegov trud in pozornost in gospodu dekanu v Postojni.
žalujoča soproga, hčerki In drugo sorodstvo Postojna, 27. marca 1968
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, sina, brata, zeta, svaka in strica
Ivana Drobniča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami soču stvovali in izrekli sožalje. Topla zahvala vsem sorod nikom, prijateljem, sosedom in znancem, pevcem, godbi, ZK, SZDL in ZB Sodražica in Ribnica, kolek t.ivom ZP Sodražica, ZD Kočevje-Ribnica in govornikoma ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti in mu poklonili toliko lepega cvetja. Lepa hvala zdravnikom in drugemu osebju I. G. G. Trnovo za vso skrb in nego med njegovo boleznijo. Prav tako se zahvaljujemo profesorjem in učencem 3. razreda Pedagoške gimnazije in 2. h razreda Poljanske gimnazije v Ljubljani.
Srčna hvala vsem za vse.
Zena Slavka in hčerki.
Sodražica, Ravni dol, Kočevje, Ljubljana, Divača. Beograd. Zagreb, Logatec in Nova Gorica.
I
Nedelja, 31. marca 1968
12. stran •*- DELO
ZAHVALA
Ob Izgubi naše mame, stare mame in tašče
Marije Stres
rojene URŠIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali vence, zlasti podjetju »VOZILA« Gorica, »ANGORA« Kobarid, društvu upok. Kobarid in pevskemu zboru za ubrano petje.
Žalujoči: sin .Tanko z družino, hči Anica z družino
Šempeter pri N. Gorici, Sužid pri Kobaridu
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi
JOŽETA DIVJAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh bridkih dneh s sočutjem stali ob strani ter vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo predstavnikom občinske skupščine Kamnik za toliko pozornost in tovarišu Logarju za poslovilne besede. Prav tako se iskreno zahvaljujemo članom Planinskega društva v Kamniku, ki so se tako častno poslovili od njega ter tovarišu Repanšku za toplo slovo. Iskrena hvala borcem za severno mejo. posebno soborcu tovarišu Mraku. Topla zahvala kolektivoma osnovnih šol Frana Albrehta v Kamniku in Komenda-Moste.
Žalujoči:
žena Stana, hči Tatjana in sorodstvo Kamnik, 29. marca 1968
Za vedno nas je zapustila naša draga žena in mama
Justina Gorjup
roj. ZAKRAJŠEK
Na zadnjo pot jo bomo spremili v ponedeljek, 1. aprila 1968, ob 15. uri iz Janezove mrliške veže na Žalah
Žalujoči:
mož Tone. sin Toni, hčerki Minka in Milena z družino in drugo sorodstvo
Ljubljana, Kramplje, Cleveland, Pariz, Toronto, G. Poljane, 29. marca 1968
Dotrpela je moja ljubljena žena, naša dobra sestra, svakinja in teta
Milka Babšek
roj. KRIŽAJ
Njeno izmučeno telo počiva do pogreba v Nikolajevi mrliški vežici na Zalah v Ljubljani
K zadnjemu počitku jo bomo spremili v ponedeljek, 1. aprila 1968, ob 17. uri
Žalujoči:
mož Tasilo. sestri Zora. Mimi in brat Vinko z družinami in drugo sorodstvo
Ljubljana, 38. marca 1968
Prenehalo je biti srce našega srčno ljubljenega sina in brata
dr. Marjana Mačka
zdravnika
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 1. aprila 1968, ob 18.15 iz Jožefove mrliške vežice na Žalah
Globoko užaloščeni:
mami, očka in sestrica dr. Marija s sinkom Mikijem in možem dr. Milanom ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 30. marca 1968
ZAHVALA
Amalije Klun
Ob smrti naše ljube mame in babike se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni poslednji poti, ter izrazili ustno ali pismeno sožalje. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju bolnice dr. Petra Držaja za požrtvovalno nego med njeno boleznijo. Naša prisrčna zahvala vsem, ki so s cvetjem in pesmijo počastili njen spomin.
Ciril, Andreja in Metod z družinami
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše nenadomestljive mame
MARIJE PIRNAT
rojene TOVORNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, darovali prekrasno cvetje, ter jo spremili na njsni zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni osebju Onkološkega Instituta za nego in zdravljenje ter prof. dr. Savniku, prof. dr. žitniku, dr. Graparju, sestri Sandi Tomšič in Malči Slana za posebno skrb in lajšanje bolečin, na njenem domu kakor tudi v bolnici.
Žalujoči:
otroci, brat, sestre in sorodniki z družinami Mahovič, Gašperšič, Mastnak, Tovornik, Čebulj, Bogataj, Drobci in Pirnat
Ljubljana, 31. marca 1968
ZAHVALA
Dušana Levstika
Ob tragični izgubi našega dragega in nepozabnega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter vsem, ki so mu darovali cvetje in vence. Hkrati se zahvaljujemo za številne izraze sožalja, še posebej pa podjetju »KOMPAS« z vsemi poslovalnicami za veliko pozornost, ki so jo izkazali pokojniku.
Žalujoča družina Levstik
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata, svaka in strica
Viktorja Hohnjeca
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje, še’ posebno se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju bolnice v Celju. Hvala tudi č. duhovščini.
Vsi njegovi
Celje, 31. marca 1968
ZAHVALA
Ob izgubi našega moža, očeta, dedka in brata
Franca Ureka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Gregorčiču, ki mu je med boleznijo lajšal trpljenje. Prav tako se zahvaljujemo vsem tistim, ki so ga spremi'i na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje.
UREKOVI
NEPRIČAKOVANO NAS JE ZAPUSTIL NAŠ OBRATNI ZDRAVNIK
dr. MARIJAN MAČEK
POŽRTVOVALNEGA IN PRILJUBLJENEGA ZDRAVNIKA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
KOLEKTIV TOVARNE „ROGs'
ZAHVALA
Antona Vebra
v- , •	• :*
Ob smrti predragega moža in očeta viš. sod. uradn. v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom in ostalemu med. osebju, ki so si prizadevali, da bi mu vrnili zdravje. Hvala vsem prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, številnim spremljevalcem na njegovi zadnji poti ter vsem darovalcem cvetja.
Družina Vebrova Celje, 31. marca 1968
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Janeza Žnidaršiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje. Posebna zahvala dr. Jenkole Rozaliji, Izseljenski matici, kolektivu hotela »Lev«, terenu »Ljube Šercerja«, sosedom in stanovalcem bloka, prijateljem pokojnega in čč. duhovščini.
Žalujoči Žnidaršičevi
ZAHVALA
Ob izgubi dobrega moža in očeta
Staneta Sedeja
se iskreno zahvaljujem vsem vaščanom, znancem za vso pomoč, podjetju uč. del. ZUSGP Ljubljani, Lj. opekami ob. Vič, os. šoli Vrhovci in osebju interne klinike v Ljubljani, prisrčna hvala.
Žalujoča žena Francka in sin Jani
Kozarje, 28. marca 1968
ZAHVALA
Po hudi bolezni in bridki izgubi mojega ljubega moža in očeta
Jožeta Zelnika
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga zasuli s cvetjem, prispeli od blizu in daleč, da ste ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku, meni pa izrazili sožalje ustno in pismeno. Posebno se zahvaljujem tov. zdravnikom in drugemu 'zdravstvenemu osebju v Ljubljani in Medvodah, prometni milici Šentvid, godbi iz Medvod in za izrečene poslovilne besede. Posebno pa se zahvaljujem teti Ani za tako požrtvovalno pomoč. Srčna hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem pokojnega, ki ste mi lajšali gorje in tako občutno počastili njegov spomin. Vsem še enkrat lepa hvala.
Žalujoča žena in otroci Vikerče, 29. marca 1968
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče
Ane Koren
roj. JANEŽIČ
se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem, ki so nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se darovalcem cvetja in vencev, pevcem in vsem, ki so pokojno obiskovali in jo bodrili med boleznijo. Posebna zahvala tudi organizaciji ZB Zg. šiška, kolektivu Kartonažne tovarne Ljubljana in krojaškemu podjetju Novost.
Žalujoči:
mož Janko, hčerka Ani z družino, sinova Jani in Bojan, aestre, brata in drugo sorodstvo
Ljubljana, 22. marca 1968
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila draga žena, mama in babica
SLAVA GERBEC - BOJANA
rojena FILIPIČ
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 1. aprila 1968, ob 17.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah
žalujoči:
mož dr. Miro-Borut, hčerka Bojana, vnukinja Daša, zet inž. Saša Dekleva, sestri Ljubica in inž. Darinka, brat Radivoj ter družine Filipič, Gerbec, Dekleva, Brežic, Miklič in drugo sorodstvo
Ljubljana, Maribor, Dornberk, Postojna, Domžale, 30. marca 1968
V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je nepričakovano za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni nepozabni mož in atek
dr. MARJAN MAČEK
zdravnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 1. aprila 1968, ob 18.15 iz Jožefove mrliške vežice na Žalah
Neutolažljivi:
žena Cvetka, sinko Marjanček, mama. ata, sestra dr. Marija Maček Kolbe z možem in sinom ter družina Kolbe in drugo sorodstvo
Ljubljana, 30. marca 1968
Sredi ustvarjalnega dela je tiho odšel od nas naš
RORIS RATISTA
absolvent Akademije za likovno umetnost
Pogreb ljubega Borisa bo v torek, dne 2. aprila 1968, ob 17. uri iz Nikolajeve mrliške veže na pokopališču Žale
V globoki žalosti:
mama Amalija, brat Jože z ženo Ireno, družine Batista, Berkopec, Webder in drugo sorodstvo
Ljubljana, dne 31. marca 1968
ZAHVALA
Ob nadvse bridki, nenadomestljivi izgubi, ko nas je nenadoma, tragično zapustil naš dragi mož, oče, sin, bratranec, nečak in svak
SILVESTER KRAŠOVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, zasuli njegov grob s cvetjem, v težkih urah sočustvovali z nami ter nam kakorkoli izkazali svojo pomoč in naklonjenost. Prav tako se godbi PIT zahvaljujemo za občutene žalostinke.
Žalujoče družine:
Krašovec, Us, Kavalič, Bordon, Engelman in drugo sorodstvo Ljubljana, Koper, Trst, Firence
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE NEPRIČAKOVANO ZAPUSTIL ČLAN NAŠE DELOVNE SKUPNOSTI
dr. MARJAN MAČEK
ZDRAVNIK
OHRANILI GA BOMO V NAJLEPSEM SPOMINU
DELOVNA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA
LJUBLJANA, 30. III. 1968
Nedelja, 31. marca 1968
DELO ir stran 13
ŠPORT
. . i.:
Partizan: Maribor 4:1
Edini strelec za Maribor Prosen zastreljal 11 m
BEOGRAD — Stadion JLA, gledalcev 5000, vreme lepo in toplo, sodnik Strmečki (Zagreb).
STRELCI: 1:0 — Petrovič (4.), 2:0 — Hošič (14.), 3:0 — Prekazi (74.), 4:0 — Hošič (75.), 4:1 — Prosen (82.).
PARTIZAN: čurkovič, Radakovič, Damjanovič, Djor-djevič, Paunovič, Mihailovič, Bajič, Vukelič (Prekazi), M. Petrovič, Hošič, Pirmajer.
MARIBOR: Grloci, Simeunovič, Grubišič, Sdzgoreo, Bolfek, Klančnik, Kranjc, Pirc, Arnejčič, Prosen, Binkovski.
Partizan je prišel v vodstvo Se v začetku prvega dela igre. K temu je največ prispeval slab vratar gostov Grloci. Dva gola, ki so jih dobili Mariborčani v prvem polčasu, je dosegel Partizan iz enakih pozicij. Hošič je v 4. minuti prodrl po levi strani igrišča in poslal lep predlo-žek pred vrata Maribora. Žogo je pravočasno dobil Petrovič, ji spremenil smer in obtičala je v mreži. Vratar Grloci je bil samo opazovalec dogodka. Ni pravočasno interveniral, ni presekal žogi poti v mrežo in Partizan je zasluženo povedel. Podobno je bilo 10 minut kasneje. Spet je bil Grloci le gledalec, ko
je Djordjevič s predložkom zaposlil prostega Hošiča. Bil je na pravem mestu in poslal žogo v mrežo.
Da Mariborčani niso doživeli že v prvem delu še kaj hujšega, se imajo zahvaliti temu, da je tudi Partizan igral slabo.
Maribor se je po Partizanovi premoči otresel pritiska in prešel iz obrambe v napad. Toda to so bili neorganizirani napadi in samo dvakrat sta imela Amejčič in Binkovski priložnost zadeti mrežo. Toda udarca sta bila neprecizna in žoga je šla obakrat mimo vrat.
Mariborčani pa bi bili lahko zmanjšali vodstvo v 71.
minuti. Sodnik Stremečki je dosodil kazenski strel v ko-
rist gostov, potem ko so Pirca zdrušili v neposredni bližini Curkoviča. Za najstrožjo kazen se je pripravil Prosen in medlo streljal v spodnji desni kot, toda (Jurkovič je žogo ubranil.
Potem so se gostje predali usodi. Partizan je prevzel pobudo in v dveh minutah dosegel še dva gola. Prekazi je v 74. minuti izkoristil ugodno priložnost in povečal vodstvo na 3:0. Samo dve minuti kasneje pa je Hošič na Pir-majerjevo podajo bliskovito streljal in povečal vodstvo na 4 : 0.
Tisto, kar ni uspelo Prosenu v 71. minuti z bele točke, je isti igralec dosegel v 82. minuti. Po izvedenem kotu se je do žoge dokopal Prosen in jo brž preusmeril v mrežo.
Zmaga domačega moštva je zaslužena, ker je pokazalo boljšo igro. Mariborčani so razočarali z zmedeno in lagodno igro. ki je bila bolj usmerjena k obrambi kakor napadu.
V.ILIČ
Rekordi že prvi dan
IX. zimsko prvenstvo SFRJ =v plavanju « Zagrebu
Miting AA 68 - na ravni
Slovenska atletika potrebuje kvalitetno prireditev
ZAGREB, 29. marca — Prvi dan zimskega plavalnega prvenstva Jugoslavije je navrgel kopico rekordov. 2e v dopoldanskih predtekmovanjih sta- bila izboljšana dva, zvečer v prvih osmih finalih pa je bilo doseženih še 5 rekordnih znamk v članskih konkurencah ter po ena v mladinski in pionirski. Najuspešnejša tekmovalca sta bila s po dvema osvojenima naslovoma Dani Vrbovšek (Ljubljana) "in Mirjana- Šegrt (Jug); V ekipnem tekmovanju premočno vodi reško Primorje, Triglav iz Kranja je za zdaj drugi, Ljubljana 9, Rudar pa 11. med 17 udeleženimi klubj.
REZULTATI — moški:	100 m
crawl: 1. Vrhovšek (Lj) 56,6, 2.
Clekovič (Ml) 56,6, 3. Košnik (Tr)
57,4. 4. Temovec (Pr) 57,9, 5. Lu-stig (Pr) 58,5, 6. Zorič (Cz) 59.1,
ICO m prsno:	1. Kurbanovič (P)
1:10,9 — zimski rek. (že dopoldne 1:10,2), 2. Capipovič (Cz) 1:12,9, 3.
Todorič (Cz) 1:13,6, 4. Saidi (P)
1:14,4, 5. Stojnič (šib) 1:15,2.: 6.
Biaškovič (Jug) 1:17,7, 100 m metuljček: 1. Kustič (Pr) 1:04,2 — mlad. rek.. 2. Dujmovič (Med)
1:04,3, 3. Celig (Med) 1:05,2, 4.
Pavličetič (Jug) 1:06,3, 5. Markovič (Med) 1:06,9, 6. Slavec (Tr) 1:07,1,
200 m mešano:	1. Vrhovšek (Lj)
2:19,8 — nov rek. SFRJ (doslej Depolo 2:22,3)	2. Dorčič (Pr)
2enske — 100 m crawl: 1. Šegrt (Jug) 1:02,6 — nov rekord SFRJ (doslej Boban 1:03,2), 2. Boban (Jad) 1:03,4,, 3. Alfirev (Pr) 1:05,1, 4. Zeier (Jug) 1:05,7., 5. Radetič (Pr) 1:06,9,	6. Gašparac (Mor)
1:07,9, 100 m prsno: 1. Bjedov (M)
1:17,9 — rek. SFRJ (doslej Bjedov 1:18,8), 2. Švare (Tr) 1:22,7, 3. Halužan (Pr) 1:22,7, 4. Cmjar (Pr) 1:24,0. 5i Žvanut (Pr) 1:24,4, 6. Maričič Med) 1:25,0, 100 m metuljček:	1. ' šegrt (Jug) 1:11,1 (rek.
SFRJ. dopoldne 1:13,7, doslej Tre-sič 1:15,9), 2. Štrucl (Pr) 1:18,8, 3. Čovič (M) 1:20,0, 4. Djerdja (Med) 1:21,4	5. Kreculj (Pr) 1:23,8. 6.
Pečjak (Tr) 1:25,8, 200 m mešano:
1.	Bjedov (M) 2:42,0 (nov rekord
SFRJ doslej BjedOv 2143,0), 2. Boban (Jad) 2:45,8, 3. Radetič (Pr) 2:47,6	— nov pionirski rekord
SFRJ, 4. Cmjar (Pr) 2:49.7, 5. Zeier (Jug) 2:49,9. 6. Švare (Tr) 2:55,3.
EKIPE: 1 Primorje 10.835 točk,
2.	Triglav 3.980, 3. Mornar 3.716,
4 Jug 3.655 . 5. Partizan 3.540 . 6. Mladost 3.183 .. .	9. ' Ljubljana
PHILIP MACDONALD
Zaporno povelje za neznano osebo
1
»
i
85. nadaljevanje
iiiiiiiiiiiinnuiMiiiiiiiiiiiiiiiiieiin
2.126 .
Rudar Š10 točk.
D. KURET
9 finalistov iz SRS
(
Predtekme II. dne na plavalnem prvenstvu SFRJ
„	..„..... ZAGREB, 30. marca. (Po tolefonu.). Tudi drugi dan\dr-
2:25,2, 3,'Kostanjšek (Rud) 2:27,0.., davnega prvenstva v plavahju je bil za tekmovalke m a	rpri 9-31 Q K Kurbano-	..	i	_____
4. Marčan (Pr) 2-31,9. 5. Kurbanovič (P) 2:33.7. 6. Clekovič (Ml) 2:24.1.
LJUBLJANA — Tradicionalni atletski miting Alpe-Adria bo letos že tretjič. Vendar bo prireditev, ki bo tokrat na ljubljanskem osrednjem stadionu 14 .maja, le nekaj posebnega. Miting Alpe-Adria bo namreč poslej vsakoletno veliko tekmovanje, ki bo presegalo okvir merjenja sil zgolj najboljših atletov sosednjih pokrajin Italije, Avstrije in Jugoslavije.
Atletski delavci pri nas so že dolgo vedeli, da Sloveniji manjka vsakoletni mednarodni miting na naj višji ravni. Tekmovanja, kakrš. na so se udomačila v Ziirichu, pa v Varšavi, Moskvi. Pragi, in tudi Beogradu, so namreč neogiben člen v verigi atletskih tekmovanj. Ka. kor so potrebna državna in republiška prvenstva, pa klubski mitingi. meddržavna srečanja in ligaška konkurenca, tako so nedvomno izredno koristna — tako za razvoj in propagando atletike, kakor kot stimulacija atletom — tudi tekmovanje te vrste.
Miting Alpe-Adria bo letos nedvomno zelo privlačen. Obsegal bo tn skupine edisciplin. Prva bo tradicionalni šesteroboj reprezentanc Koroške. Tirolske. Štajerske, Furlanije-Julijske Krajine, Hrvat-ske in Slovenije s točkovanjem 6 točk za vsako prvo. 5 za vsako drugo mesto itd. Zastopniki obme inih pokrajin se bodo pomerili v 5 moških in 3 ženskih disciplinah: 100 m. 400 m. 1500 m, skok
s palico in met krogle za moške ter 80 m ovire, skok v daljavo in met kopja za ženske.
Polavitni mik prireditve pa bo nedvomno nastop nekaterih najbolj znanih atletov Evrope. V teku na 3000 m za moške, skoku v višino za moške in teku na 100 in za ženske bo prireditelj povabil v Ljubljano najboljše iz CSSR, Madžarske, NDR. ZRN, Italije in Avstrije. seveda pa tudi vse najboljše Jugoslovane, ki prav v teh disciplinah uživajo tudi mednarodni sloves.
Skok v višino — za primer — z Milekom. Todosijevičem. Vivodom in mnogimi tujimi šampioni bo vsekakor velik dogodek.
Miting Alpe-Adria pa bo imel še tretji del. Mladinci se bodo v njegovem okviru pomerili v teku na 1000 m. še posebna privlačnost pa bo finale v tekmovanju za na.j-hitrejšega osnovnošolca in osnovnošolko (60 m), ki si ga je organizacijski komite omislil pod pokroviteljstvom Pionirskega lista in
Veleslalom za domačine
Drugi dan alpskih smučarskih tekem v Franciji
FONTCOUVERTE 29. marca (po j (Fr> 1:50,86, 6. Koler (Avl 1:50,95, telefonu). Danes je bil na medna- ; 7. ILintermaier (ZRN) 1:51.07. 8. rednih tekmah v alpskem smuča- Vogel (ZRN) 1:51,74. 9. Stocker n:u veleslalom za ženske in mo- I (Av) T.52,09.	10. Eberle (Av)
ške Vsi so vozili po isti, 2000 m I 1:52,91; Jugoslovanke: 37. Matvoz do.gi progi, z višinsko razliko 450 j 2:08,91. 40. Pirnat 2:10,52, 42. Sen-metrov, ki je imela 60 vrat.	i čar 2:34,15.
Prva so šla na progo dekleta, s , Moški: 1. Penz (Fri 1.41,12, 2. prv0 sran.no številko pa Francozi- l Compagnoni (It) 1:41,53. 3. Piazza-n a Rouvier. Ta tekmovalka je za- I lunga (It) 1:42,03, 4. Augert (Fr) bc.ežila čas. k: ga kasneje nobena i 1:42.03, 5. He:dler (Av) 1:42,09, (v izmed tekmic ni več ogrozila. An- i Tresch (Švica) keietova je startala s startno šte- /TA'	c	''eco
ob pomoči zavodov za prosvetno pedagoško službo širom po Sloveniji. V Ljubljano bi naj dopotovalo po 12 — imenujmo jih tako — področnih prvakov in prvakinj, ki bi med velikim mednarodnim mitingom odločali o tem, kdo je najhitrejši oz. najhitrejša v Sloveniji.
Pri tako zastavljenem delovnem programu ima predsednik organizacijskega komiteja Alpe-Adria Jože Božič zares prav, ko pravi: »Načrte smo izdelali skrbno, po svojih močeh in ob pričakovanem sodelovanju vseh prizadetih pa si bomo tudi prizadevali, da bi jih uresničili. Slovenija vsekakor potrebuje elitno atletsko prireditev, zaradi česar smo se dela lotili še s posebnim žarom.«
E. BERGANT
KOŠARKA
Kandidati za Sofijo
ZAGREB. 30. marca — Strokovni svet KZJ je na sestanku izbral 17 kandidatov, ki bodo od 25. maja do 5. junija letos igrali na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre v Mehiki. Sedmega ap-riia se bodo na skupnih pripravah na Pokljuki zbrali naslednji košarkarji: Daneu. Ralnjatovič, čer-mak. Plečaš. Pazmanj. S. Jelič, Cosič. Rajkovič Jelovac. Maroje-vič. Vučinič, Korač. Cvetkovič, Djerdja, Omašič. KapidžiČ in šol-man.
Strokovni svet bo še enkrat povabil k sodelovanju Tvrdiča, Simonoviča. Brajkoviča in Grubor-ja. -ki so csJpovedali' udeležbo, če se ne bodo odzvali vabilu, jih ne bodo več upoštevali za reprezentanco. Svet je opravičil odpovedi Skansija in Djerdja. medtem ko | niso upoštevali Bassina, ki se je ponesrečil v prometni nesreči. Za Korača in Rajkoviča bo KZJ morala dobiti še privolenje njunih sedanjih klubov.
Strokovni svet predlaga še. da bi se tekme v zvezali ligi začele 10. novembra in končale v začetku aprila. Vsi trenerji ligaških klubov bodo v prihodnji sezoni morali imeti posebne licence, ki jih bo izdajala posebna komisija.
IVER DNEVA
Priznanje Ludviku Zajcu
Znana zaliodnonemška športna agencija ISK je objavila prvo letošnjo lestvico najboljših smučarskih skakalcev sveta v olimpijski sezoni 1968. Sestavljalci so upoštevali samo najpomembnejše tekme in točkovali plasma skakalcev na prvih deset mest. Na čelu lestvice je planiški junak Jiri Raška s 54 točkami, sledita mu pa Noivežana Wirkola (49) in Grini (42). Za Bachler-jem, Neuendorfom, Zeglano-vom, Belousovom, Tomtu-mom, Hubačem, Queckom, Preimlom, Ivanikovom in Kankonenom je na lestvici tudi Jugoslovan Ludvik Zajc, ki si z 10 točkami deli 14. mesto s sovjetskim skakalcem Napal-kovom.
tekmovalce iz Slovenije uspešen. Že v predtekmovanju so dosegli nekaj lepih rezultatov in osebnih rekordov, kar 9 tekmovalcev in tekinovalk pa se je uvrstilo v finale drugega dne. Razen. tega so se v finale uvrstile tudi tri štafete iz SRS.
V predtekmovanju sta bila do-> sežena tudi dva? državna zimska rekorda. Mirjana, Šegrt (Jug. Dubrovnik) je dosegla prvega nat 200 m orawl z 2:20,4. Dosedanji, rekord je imela njena klubska rivalka Hilda Zeier 2:27,2 iz leta 1962. Rekord Segerr-ove je za 9,1 sekunde boljši .od limita (2:29,5),. ki ga je pred. dnevni namesto do-sedanjih zimskih državnih rekordov »ustoličila« plavalna zveza Jugoslavije. Rekordi pred IX. zimskim državnim prvenstvom torej, ne bodo več veljali, marveč samo limiti PZJ.
Drugi rekord je dosegel Slavko Kurbanovič (Part. Bffd) na 200 m prsno s časom 2:36,2. Dosedanji rekord je imel Bonettl (zdaj član (Ljubljane) s časom 2:38,4. ki ga je dosegel leta 1966. Limit PZJ na 200 prsno za moške je 2:36,5.
Bolje od svojega dosedanjega rekorda je plavala Gašparčeva na
Društvo s 1.000 športniki
ŽŠD Maribor je položil obračun svojega dela
MARIBOR — Redni letni občna zbor železničarskega športnega društva Maribor je ugotovil, da so 40-letnico obstoja, ki so jo proslavljali lani, spremljali pričakovani športni in tudi gradbeni uspehi. Društvo je namreč uspešno nadaljevalo z gradnjo športnega parka na Taboru in predvsem uredilo sodobno nogometno igrišče. na športnem področju pa je zabeležilo nekaj pomembnih uspehov.	.
Posebno marljivi so bili lam sa-histi in atleti. Prvi so priredili velik turnir kategorije 1, razen tega pa so — kot edini slovenski zastopnik — v zvezni ligi zasedli 6 mesto V republiški -konkurenci so osvojili prav vse prvenstvene naslove na brzopoteznih turnirjih. Razen tega so uspešno sodelovali tudi na osemnajstih medna-
(It) 1:42.26, 8. Rossat (Fr) 1:42.61, | 9. Pazout (CSSR) 1:42.82. 10. Bin- j der (ZRN) 1:43.92; Jugoslovani: t 35. Lah 1:50.93. 39. Bedrač 1:52.79. j Jutri bo spet na sporedu vele- | slalom, še daljši in bolj strm kot | danes.
• je
v:lko 6. toda že v 4. vratih je pad- j la in odstopila, ker se ji je odpela . vez. Žurajeva je zelo dobro začela. { vendar je v drugi tretjini proge ; padla. Pirnatova pa je zavozila s proge, pa kljub temu peljala na- j prej. Matvozova in Senčar jeva sta j vozili v okviru svojih zmožnosti. !
Fantov se je zbralo na startu 85. j iz 12 držav. Toplo sonce je že j precej omehčalo progo, ko so se začeli spuščati po njej. Presenet-ljivo dobro so vozili Italijani in ! dva od njih sta zasedla 2. in 3. j mesto za Francozom Penzom. ki j ,e zabeležil čas 1:41,12. Luknje so j bile vse večje in vse manj tekmo- . valcev je prihajalo do cilja. Vogri- . nec je s stratno številko 20 končal j
današnji veleslalom prav ram kot ! _____ j_ ___	______ .
Žurajeva. To se je pozneje zgodilo i je bilo danes tekmovanje na 2100 tudi Planteuu. Odlično sta vozila , m dolgi progi z 400 m višinske Lah d:50,93) in Bedrač (1 52.79). razlike in 72 vrati. Ker je bilo Če b; bil Lah za dve sekundi h;- ^pet toplo, so pravočasno posuli trejši'. bi se lahko uvrstil na 22 snežni cement in proga je ostala mesto.	boljša tudi za slabše startne šte-
vilke
REZULTATI — ženske- 1. Rou- j v'me-vier (Fr) 1:45,48. 2, Mačehi (Fr) i prva so startala spet dekleta.
3. Jcux (It) 1:48.98.. 4. ; Kot včeraj, je zabeležila najbolj Ray .
Tekmovanje uspelo navzlic težavam
MARIBOR — Te dni je bila zaključena košarkarska interliga. Kljub nesporazumom, ki sq izvirali iz različnega pojmovanja mo-_	...	,	, deme košarkarske lige. je tek-
O včerajšnjem uspehu Ankele - ■ movanje uspelo in bi ga kazalo ve francoski časopis^ obširno po- | chdrža:i tudi prihodnjo zimo. ročajo. Tudi fotografij ^ manjka. , Moštvo Bu„ iz Gradca ni odi-* UAttiiNiLK . gralo lft tekem, ki jih je vse izgubilo 0:20.
I Najboljši strelec tega tekmova-| n ja je bil T. Orozel (Sl. B.), ki j je povprečno dosegel 50 košev na | tekmi.
: Maribor 66 7.KK Maribor
Štafeta »Dela-šport« v Trbovljah
Dvaintrideseta predaja »štafete Deia-špcrt« bo v Trbovljah. Tako je dolo- i čil 31. »športnih tedna« Zoran Zalokar. Naslednji »gledalec tedna« bo tako eden izmed obiskovalcev tekme republiške rokometne lige med domačim Rudarjem in Slovenj Gradcem, tisti pač s posnetka, objavljenega v naši ponedeljski številki, ki se bo.urednštvu prvi oglasi z brzojavko.
l-fcdnih turnirjih, saj so zmagali kar na 17.	• <
Zelo lep izkupiček so imeli lani tudi atleti. Priredili in nastopili so na 53 tekmovanjih, dosgli 51 klubskih rekordov, vrh vsega pa so zabeležili tudi 10 republiških rekordov in 3 državne. Posebno so se odlikovale Baboškova in Pajtlerjeva ter mlada Martičeva;
Nogometaši so posebno v jesenskem delu prvenstva SRS zaigrali nekoliko slabše, imajo pa odlične pionirje in mladince. Košarkarji in odbojkarji so stagnirali, ker niso imeli svojih igrišč. Ker se bodo kmalu preselili na svoja igrišča. lahko računamo, da bodo v tej zvrsti spet napredovali. V nerazveseljivem položaju so bili tudi boksarji, kar -par gre na račun nedejavnosti republiške zveze; doma nimajo s kom tekmovati. Rokoborci so poželi, precej lovorik in se solidno uvrstili v zvezni zahodni ligi, pohvaliti pa je treba tudi judoiste, ki so v slovensko-hrvatski ligi zasedli 5. mesto.
Igralci namiznega tenisa so obljubili, da bodo v novi sezoni z mladimi igralci znova zasedi; nekdanje mesto v Sloveniji, kegljači pa se bodo skušali uvrstiti v re-ligo. Smučarji so moč-
100 m hrbtno — 1:10,4, medtem ko je njen državni zimski rekord iz leta 1966 1:11,1. Gašparčeva je pred tednom v Milanu . preplavala to progo v času 1:10,6, toda ker je limit PZJ 1:10,3 njen današnji čas v predtekmovanju ne velja za rekord.
Saša Košnik. član kranjskega Triglava je kljub svojim tridesetim letom močno izboljšal dosedanji republiški rekord na 200 m crawl (2:11,0), saj se je uvrstil v finale z 2:06,8. Bolje kot on je v današnjem predtekmovanju plaval samo še Zagrebčan Clekovič — 2:06,2. V finale na tej progi se je uvrstil tudi trboveljski - plavalec Kostanjšek s časom 2:10,5. Drugi finalisti: Luštig 2:10.1, Ter-novec 2:10,9, Marčan (vsi Prim.) 2:10,6. Od slovenskih plavalcev se niso uvrstili: Udovč (LJ) 2:41, Potočnik (Celulozar) 2:21,1,. J. Nadi-žar (Trig) 2:15,2, Čargo 2:14,5, Bizjak (oba Celuloazr 2:18,2 in Slavec (Trig) 2:14,6.
V ženski konkurenci na 200 crawl sta mladi, šestnajstletni plavalki kranjskega Triglava Nuša Virnik in Jelka Jančar dosegli izreden uspeh z uvrstitvijo v finale, kamor, .se vstop ni posrečil mnogim znanim splitskim in dubrovniškim plavalkam (Nadraniji, Deheličevi itd.). Od drugih slovenskih plavalk pa se niso uvrstile v finale: Kostanjškova (Rud) 2:42, Miheličeva (Trig) 2:43,0 (osebni rekord), Veselova (Ilir) 2:50. Druge finalistke: šegert 2:20,4, Zeier 2:29,2. Alfirev (Prim) 2:35,3, Bari-šič (Jadran, Split) 2:35,6.
Na 200 m prsno je mladi Kur-, banovič iz Beograda potrdil svojo nadarjenost in pripravljenost s časom 2:26,2. Dosedanji rekorder Bonetti je bil drugi s časom: 2:44,8. Drugi finalisti:	Cakipovič
(CZ) 2:45,1. Saj dl (Part. Bgd) 2:46,0, Todorič (CZ) 2:46,2, Tomi-čič (Mladost) 2:46,5. Slovenski plavalci so dosegli tele čase: Škrk (II) 2:58, 2ibema (Cel) 2:55, Vrbnjak (Lj) 2:59,8, Vidmar (Lj) 2:52,0, Mikuž (LJ) 2:51,8
Na "200 m prsno -ženske je * ko*T. • včeraj na 100 m tudi na tej progi. dosegla najboljši repultat Splitčan-ka Bjedov 2:57,1. medtem ko je Lidija Švare (Trig) dosegla 5. čas — 3:02.3 in se tudi uvrstila v finale. Druge finalistke:	Žvanut,
Halužan, Cmjar (vse Prim) in Marinčič (Mladost).
Na 100 m hrbtno za moške je dosegel najboljši čas veteran 2 Reke Dorčič — • 1:06,0. Vrhovškov rezultat 1:06.8 je biL 3. Vrhovšek je plaval samo toliko, da se je uvrstil v finale. Uspešen Je bil
Gospod Perry se je našobil, dvignil svoj na pol prazni kozarec, ga zanesljivo nastavil k ustom in pil.
»Cujte ...« je divje začel Garrett, toda spet ga je prekinil Amthonjr, ki ga je su-spet ga je prekinil Anthony, ki ga je sunil s komolcem.
Nekaj časa je vladala tišina, dokler ni gospod Perry popil viskija in sode. Od-
I
I
I
Res je, da je potniška ladja družbe Cunard tudi pristala enajstega, toda odplula je — rahlo je zakašljal in ta kašlj je prav lepo povezal njegov govor — dan prej kakor naša ladja.«
»Da,« je dejal Anthony. »Ali imate seznam potnikov?«
»Seveda.« Sposobne ročice gospoda Per- maknil je kozarec od ustnic in ga trdno _ ryja so odložile kozarec, odklenile aktov- postavil nazaj na pladenj. Dejal je: »Ce I ko in prinesle na dan papirje.	hočemo -ugotoviti, koliko mladih deklic je ■
»Lepo!« je dejal Anthony in z ramo než- potovalo v prvem razredu na ladji, pol- -no odrinil Garretta, ki se je stiskal bliže, kovnlk Gethryn, lahko storimo samo eno. I »No, ali nam zdaj lahko poveste, ali je bi- Poiskati moramo kakega člana ladijske ■ lo kaj otrok na ladji? Prvi razred seveda.« posadke, ki nam bo laho povedal.	_
»Seveda,« je dejal Anthony. »Ali ga bo- I ste še?«
Gospod-Perry je zakašljal odločno, toda ne preglasno. »Poglejmo malo . .. Morda se bo dalo urediti, nekako.« Posadil si je ščipalnik trdneje na nos in začel frkati strani v čedni beležnici z rahlo spetimi listi.
Garrett je hotel nekaj pripomniti, toda Anthony ga je s komolcem dregnil pod rebra. Umiril se je.
»Abel, gospa,« je dejal gospod Perry, kakor da govori sam zase. »Aaronson, gospodična . . . Arden, zakonski par . . . Axel, gospod.« Beli prsti so naglo drseli po listih beležnice in šumenje papirja je pridušeno spremljalo mrmranje njegovega glasu. Zdaj pa zdaj so se ustavili prsti in glas, ko je gospod Perry lično in hitro zapisal neka imena. Razen njegovega glasu in obračanja listov ni bilo v sobi slišati nobenega drugega zvoka.
. Witherspoon, sir Guy,« je nadalje-
»Hvala,« je odločno odgovoril gospod Perry, »bom!«
Ko je gospod Perry, ki je dolgo onegavil z Anthonyjevim telefonom, naposled odšel iz hiše v Stukeley Gardenš, je bilo četrt na sedem. Zapustil je prazno steklenico, divje razdraženega Američana, spomin na stoodstotno zanesljivost ter ime in naslov glavnega strežaja na »Giganti-cu«, ki je bil na dopustu v Londonu.
Ko je še manjkalo deset minut do desetih, se je Anthonyjev voisin ustavil pred številko 27 na Elmview Crescentu v Brix-tonu. Gosta, bela megla, ki jo je tu in tam oranžno barval sij ulične svetilke, je visela nad Elmvievv Crescentom. Anthony
val gospod Perry. » . . .Wessex, gospod in je stopil ^ avtomobila> vzdrhtel,'si zavihal
gospa in gospodična ..« Spet se je gospod Perry ustavil, da bi si naglo nekaj zabeležil v notes poleg sebe »Walters, gospod . . . Wyatt, poslanka gospa Jeffry . .. Yoland, gospod in gospa . . . Yeomans, gospodična . . . Yule, gospodična in,« je dejal gospod Perry, ko je zaprl beležnico, da je vzorno tlesknilo, »princ Zeffatini.«
Pobral je notes, v katerega je bil v pre-
navzgor ovratnik na površniku in odprl majhna železna vrata, ki so obupno zacvilila. Šel je po ozki stezi, obdani z ničvrednim grmovjem, ki se je neotesano razkazovalo v megleni poltemi. Prišel je do vrat in ob strani odkril žico za zvonec, za katero je povlekel. Od nekod iz hiše je prišel odmev pošastnega zvončkljanja, ki so mu skoraj nemudoma sledile stopir
sledkih kaj zapisal, in si ga nekaj časa v steklenem okencu nad vrati se je posvv
ogledoval. Dejal je:
»Takoj boste razumeli, kaj je glavna težava, polkovnik Gethryn.« Pogledal je Anthonyja čez okvire svojega ščipalnika. »Zanesljivo vam lahko povem, da je bil
tila luč.
Stopinje so prihajale bliže in vrata so se odprla. V hipu se je razpršilo pošastno in razpadajoče vzdušje Elmvievv Crescen-ta, kakor da ga je odpihnil piš vetra. Na
en potnik prvega razreda otrok nam- pr^g^ je z giavo nekoliko nagnjeno naprej, rec gospodič Kenneth G. Lester, ki je po- da ^ boije videla obiskovalca, stala velika,
gospodom in gospo Lester verjetno zajetna ženska, ki je bila, kakor jo je in materjo. To je bil očitno edini nil Anthonv no nasmehu In drži. stara ladji. Toda ko
. S“blr,S?vil‘i‘BdeiaTOO«“prav”ob‘'ju'- I ‘udi Levičnik (Trig); ki se Je s | bilej;u, saj so obnovili tr; smu- j £asom 1:09,2 tudi uvrstil v finale,
1 Carske skakalnice in nabavili op- ;	bo rSS!«™ Zf po-šk)čef£
remo za tekmovalce:	slednji so ! (Mornar), Ozretičem (POSK) In
zaradi /pomanjkanja snega ostali j Kusticem Prim . Od slovenskih , brez nekaterih planiranih priredi- i plavalcev sta bila izločena za de-tfcV	setmko sekunde Marin (Ilir) in
j V razpravi so Tše govorniki zav- j J. Nadižar; oba sta dosegla čas • zemali za resno i sodelovanje vseh ; 1:09,3.
___	fnlnenolMilMimih dni.
toval z očetom
deček prvega razreda na pridemo do deklic, smo v popolnoma drugačni kaši.«
»Seveda,« je pripomnil Anthony.
Gospod Perry ga je pogledal s primesjo strogosti »Zakaj v primeru deklic ne vemo, ali .gospodična’ pomeni zrelost ali obratno.«
»Seveda,« je dejal Anthony.
nil Anthony po nasmehu in drži, stara približno petintrideset let.
Anthony je privzdignil klobuk. »Ali je gospod Lawes doma?« je vprašal. »Gospod Peter Lawes?«
Prijetna glava je odkimala in Anthony je z začudenjem ugotovil, da ni bila plavolasa, ampak bela. »žal mi je. Zvečer je šel ven,« je dejal poln in spodbuden glas.
p	»oeveua,« je uejtu.	---------=>--- ^
Drugič:
Ankeletova osma
LASSOMSUIERE. 30. marca. — Dva kilometra severneje od kraja, kjer je bil včerajšnji veleslalom^.
mariborskih telesnokulturnih društev in šolskih vodstev z namenom, da bi na pobudo SZDL dosegli večjo množičnost.
Na koncu so izvolili še nov odbor. v katerem So zvečine znani športni delavci.	Z.. V.
Sl. Bistrica MTT Maribor ASV Gradec ATUS Gradec Bus?
ASKO Gradec
14 12 14 11 14 10 14 7
2	910:654 24
3	1018:904 22
Po domačih krajih

4
7
5 7 4 10 3 11 2 10
984:848 20 . 975:905 14 ; 588:646 10
233:423
576:811
1:47.31 Jeangeorge?
•s (Fr) 1:50,36. 5.
Zajc poškodoval gleženj, vendar bo nastopil
ŠTRBSKO PLEŠO, 30. marca (po telefonu). — Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih tekih v Strbskem Plesu, kjer bo leta 1970 svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah, so moški tekmovali v teku na 15 km in nordijski kombinaciji, ženske pa na 5 km.
Med ženskami na 5 km je zmagala Maudra pred Bartuševo (obe riSSR) in Endlerjevo 'ZRN), med 88 tekmovalci iz šestih držav pa je v teku na 15 km zmagal dobitnik bronaste olimpijske kolajne na 50 km Švicar Haas s čase m 47:31 pred domačinom Faistavr-jem in Luptakom. na naslednji mesti pa sta se uvrstila Wagner in Koch (Švica).
Jugoslovan Ambrožič je zasedel mesto — 52.41. Mlinar 33 s
! KOLESARSTVO
Boltežar pripravljen
ši čas startna številka 1, ki jo je i najbolje
Švicarka Hilorandc — ;	kolesarska odprava, ki je
1:56,05. Močno se ji je približa ; vdelovala na mednarodni dirki Francozinja Mačehi s časom j J;p0 Alžiriji«, se je vrnila domov.
<o za- i v precej hudi konkurenci 120 udeležencev iz desetih evropskih in afriških deže] je naša reprezentanca (Boltežar, Pavlik, čubrič, Pocr-nja. Kunaver. Kuvelja) osvojila v eeneralnem plasmaju peto mesto, j med posamezniki pa je bil naj- 1 boljši Boltežar — deseti.
V razgovoru je trener reprezen- j tance Alojz Bajc povedal, da je I Boltežar na tej dirki dokazal zelo solidno pripravljenost in da še , vedno sodi v vrh našega kolesar-
Macchi
1:56.40, druge pa so nekoliko zaostale, tako da je imela tretjepla-sirana Francozinja Rouvier s startno številko 15 že tri sekunde zaostanka. Naša Majda Ankele je vozila deseta. V prvi polovici zadržano, potem pa tako kot zna. Drugim našim zastopnicam je zmanj- j kalo moči, zato so njihovi zaostan. l k» večji.
Proga za fante je bila danes boljša, saj je imela manj lukenj. Tudi njihov vrstni red na cilju
Na 100 m hrbtno Je bila pri ženskah najhitrejša rekorderka GaS-parčsva 1:10,4; Kranjčanka Breda ePčjak je dosegla čas 1:16,1, kar je bolje od njenega slovenskega rekorda, ki je 1:17,2. Boljši čas od Pečjakove je v predtekmovanju dosegla samo še Rečanka Radetič — 1:15,4. Druge finalistke: Vuku-tid (Prim), Boban j (Jadran), Kukec »Mladost). Sedmi najboljši čas je dosegla Herzogova (Ilir) 1:20,8, žal pa se ni uvrstila v finale.
Finalist; moške štafete 4 x 100 m
nadalievanie prvenstva v i ma so v boju za 2. mesto odpra-v ; mešano - so:	Partizan (Beograd)
---- vile tekmice iz doma Vere Slan- j 4:30,5, Primorje (Reka), Triglav
drove 3:1.	S. S. (Kranj), Mladost (Zagreb), Ljub-
ZALEC — Pionirji in pionirkd	Ijana	in Medveščak (Zagreb). Ni
šolskih športnih društev v žalski	se uvrstila Ilirija, ki je dosegla
občini so se pomerili v namiznem j čas 5:02.8.
tenisu. Tekmovanja se je udeleži- . Finalisti ženske štafete 4 x 100 lo 60 mladih igralcev iz sedmih i mešano pa so: tri štafete reškega šol. Med pionirji je bil najboljši j Primorja, .splitski Mornar, dubrov-Jošt iz Žalca, med pionirkami pa j niški	Jug in kranjski Triglav. Tu-
Urankarjeva z Vranskega.	ai v	tej konkurenci se mlada
S. S. •*-	---- ^	~	• ’•
RAVNE ; za
641-744 I štajerski rokometni ligi vestno i pripravljali pod vodstvom trener-jev Franca Pudgarja in pozneje
Igralci Fužinarja so | dinke Kajuhovega dijaškega do-
______«...	..	— .	xn O -noetn	nra.
z v | inž. Romana Habra. Ekipa ^ je
odigrala tudi štiri prijateljske tek i me. Trenerju inž. Habru bodo na • voljo tile igralci: Retko,
Matvoz, Z. Matvoz, Skegro. Godec. Krajnc. Baver, Pevec, Horjak in Hamold. Pri Fužinarju upajo, da se bodo na pomlad bolje uvrstili kot jeseni, ko so bili šesti.
I. M.
RAVNE — Na posamičnem občinskem prvenstvu v šahu, ki je bilo v Mežici in na Ravnah, je md 23 šahisti zmagal Ristič pred Jesenkom, Jakopičem, Erjavcem, in Mori jem.	I. M.
PREVALJE — V prvenstveni nogometni tekmi mariborske podzve. ze je Korotan igral z Račami 0:0.
I. M.
MURSKA SOBOTA — Člani planinskega društva, ki so med najbolj prizadevnimi v občini, se bodo danes zbrali na občnem zbt£ Po skupščini bo predavanje p
rlj.bItali]anejClaUudaSej2 a°Lrtno \	i .............. —............-a
številko 2 za las premagal Rossata	j	bli «00n km	Kliub	temu pa j«	!	verzale, hkrati pa bodo	počasti«
_ Mignoda s časom 1:49.02. Sele	£«0 tj očtoo'	še^ vedno^premalo	:	75. obletnico PZS. Za -	zaključ^
na četrtem mestu je danes Francoz	!	b primer1avi	da Sq	?meh odlič-	i	bodo predvajali barvne	diapoziti1-
Penz s časom 1:49*8. na, 5 pa^pet	«> ŠZSFSSZi žTfiMO	km za ^bo.	|	ve z domačih in tujih	gora
vidimo Italijana Berthoda s Časom ,	ekiona uvrstitev Jueoslaviie >	B. B.
K«’«--“Ll-SLnfc. ^	! .^koHe dej.1 Bajc " nadvL ■ ..ZAGORJE - Član košarkarskega
zadovoljiva. Sicer pa ,ie bila dirka za naše kolesarje odlična priprava pred novo dirko, in sicer Praga —
Berlin — Varšava, ki bo v začetku maja.
I. SUCUR
LJUBLJANA — Danes. 31. t. mv ob 9. uri bo v prostorih restavra-i cije RIO razgovor med prijatelji, nogometnega kluba Hajduk in tehničnim vodstvom ter nekaterimi igralci splitskega moštva. B.V.
ekipa Ilirije s Časom 5:27 ni uvrstila v finale.	D. KURET
in Dretnik 34.
24
časom 53:00 som 53:21.
Tekmovalci za kombinacijo so se v teku na 15 km uvrstili takole- !. Gasienica (Poljska) 2. Ri-edl (CSSR). 3. Keller (ZRN), peti pn je bil Ambrožič.
Včeraj in danes so skakalci trenirali na 65 m in KM) m skakalnici Bachler in Raška sta bila najboljša. odlikovala pa sta se tudi Kocijan in Przvbvla. Naš najbolj-š- skakalec Ludvik Zajc si je vče-rai nekoliko poškodoval gleženj, zato danes ni treniral, na tekmi pa bo nastopil. Pečar (89 m) in Jurman (88) sta skakala solidno. Najdalje je skočil Avstrijec Bachler — 99 m.
L. GORJANC
Killv zmagal
ROSSLAND, 30. marca — Francoski smučar J. C. Killy je včeraj zmagal v Rosslandu. drugi je bil njegov rojak Augert, tretji pa Američan Chafee. S to zmago je Killy zasedel prvo mesto v tekmovanju za svetovni pokal. V tej posebni oceni ima Killy sedaj aoo točk. drugi je Giovanoli (Švica) — 117. tretji pa Nenning (Avstrija) — 98.
Lah s startno številko 59. Bedrač je v spodnjem delu padel, Planteu je bil spet diskvalificiran. Zavrl pa je v spodnjem delu proge padel.
Po tekmovanju se je Vogrinec nekoliko poškodoval, tako da v jutrišnjem slalomu najbrž ne bo nastopil.
Rezultati — ženske: 1. Hiibrandt
(Svi)	1:56,05,	2.	Mačehi	(Fr)
1:56.40,	3 Rouvier	(Fr)	1:59,37,	4.
Girard	<švi) 2:00.32.	5. Vogel
(ZRN)	2:01.2,	6.	Kobler (Avstr)
2:01,75,	7. Cova	(It)	2:02,8,	8.
Ankele (Jug) 2:02:41, 9. Joux (It) 2:02.43, 10. Hossteller (Svi) 2:02.51, Druge Jugoslovanke:	34. Pirnat
2:16.26,	37.	Žuraj	2:17,89,	41.
Matvoz 2:26,62.
Moški: 1. Clataud (It) 1:47.88, 2. Rossat-Mignod	(Fr)	1:37,94.	3.
Piazzalunga (It) 1:49,02, 4. Penz (Fr)	1:49.26,	5.	Berthod	(It)
1:49.42, 6. Bendner (Avstr) 1:49,49, 7. Pazout (CSSR) 1:49,58, 8. Com-oagnoli (It) 1:49,63,	9. Augert
(Fr) 1:50,07,	10, Rauter (Avstr)
1:50,09. Jugoslovani: 48. Vogrinec 1:57,35, 49. Lah 1:57,36, 59. Bedrač 2:04,58 , 61. Zavrl 2:20,36.
Kombinacija — ženske: 1. Mačehi (Fr) 22,13, 2. Hiibrandt (Švica) 47,90.	3. Vogel (ZRN) 75,48 ,	4.
Kohl er (Avstr) 88,14, 5. Stocker (Avstr). 90.42, .. . 23. Pirnat, 24. Matvoz. Ankeletova zaradi padca v prvem veleslalomu ni prišla v poštev za kombinacijo.
F. GARTNER
Utrinki
PIJANI VRATAR. 1500 nemških mark globe je veljal vratarja vodeče enajsterice zvezne nogometne lige ZRN Ntirnberga Wabro preglobok pogled v kozarec. Ker je prišel po nekem dopoldanskem sprejemu okajen na trening, ga je hotel trener Merkel sprva takoj odpustiti, kasneje pa se je le strinjal s »samo« denarno kaznijo.
ZANIMIV VRSTNI RED. Dokaj nenavaden je bil vrstni red na sindikalnem nogometnem turnirju v Torinu. Zmagala je ekipa nekega velikega nočnega lokala pred moštvom nočnih čuvajev in delavci v tovarni alkohola, šele predzadnje je bilo zastopstvo instituta za pospeševanje zdravega načina življenja . . .
HAKULINEN NAMESTO SAA-RINENA? Vse kaže, da bo 43-letni bivši svetovni prvak in olimpijski zmagovalec Veikko Hakulinen, ki je še vedno aktiven v biatlonu in orientacijskem teku, po zaključku letošnje sezone prevzel nalogo glavnega trenerja finskih smučarskih tekačev. Hakulinen bo tako naslednik 66-letnega Velija
kluba Zagorje Stvarnik, ki je bil med najboljšimi strelci v II. republiški ligi (vzhod), je pred dnevi ponovno začel trenirati, potem ko se je nekaj časa posvetil rokometu. Ljubitelji košarke pričakujejo, da bo zaigral v prvi ekipi Zagorje že na prvih pomladanskih tekmah.	J.	T.
ZAGORJE — Pred začetkom tekmovanja v zasavski rokometni ligi je ekipa Hrastnika v prijateljski tekmi po ogorčenem boju premagala vrsto domačega Partizana 25:16	(13:6). Domačini kondicij-
sko še niso dovolj pripravljeni za bližnje prvenstvo.	J.	T.
ZAGORJE — Na klubskih brzo-poteznih prvenstvih novoustanovljenega šahovskega kluba je med 15 udeleženci na prvem turnirju zmagal mladinec Zornik z 11 točkami pred I. Bajdetom 10,5. Zupanom ml. 9,5 in drugimi, na II. turnirju pa je prav tako zmagal Zornik (11,5) s pol točke naskoka pred Bajdetom in Arnškom 10. Deset točk je zbral tudi Zupan ml. V klubu teče sedaj tudi mladinsko prvenstvo.	J. T.
TRBOVLJE — Na očinskem pionirskem prvenstvu je med mlajšimi in starejšimi pionirji zmagala ekipa OŠ Ivan Cankar, med starejšimi pionirkami pa ekipa Sš Tončke Čečeve.	S. J.
CELJE — Na namiznoteniškem prvenstvu domov iz celjske občine so nastopile tri ekipe. Najboljše so bile igralke iz kmetijskega izobraževalnega centra, ki so v obeh srečanito, zmagale 3:0- M}a*
Novo na tujem
SAO PAOLO — Sovjetska košar.* karska reprezentanca je premaga-; la reprezentanco Sao Paola 88:76.. (39:35).
MARSEILLE — Nogometna reprezentanca SZ je premagala enaj- f sterico Marseilla 1:0 (0:0). Gol je^ dosegel Malafejev v 87. minuti.
WEYMOUTH — V. 1. kolu olim. piade slepih šahistov so Jugoslo-. vani premagali Fince 4:0. Z enakim rezultatom je ekipa SZ premagala Francijo. Na prvih dveh olimpiadah so zmagali Jugoslovani.	1
CLUJ — Na mednarodnem vater-polskem turnirju je NDR prema-1 gala Jugoslavijo 6:4 (2:1. 2:1, 1:1, 1:1), Madžarska pa Romunijo 6:3 (1:0 1:0, 2:2. 2:1).
NEW YORK — Polfinalni izidi mednarodnega teniškega turnirja: moški — Emerson Smith 7:5, 11:9, 6:0 in Ashe : Graebner 3:6, 7:5, 6:4, 6:1; ženske — Richey : King 4:6, 7:5, 6:0 in Tegart : Jo-nes 8:6, 6:2.
VESLANJE
Cambridge zmagal
LONDON, 30. marca — V današnjem 114. tradicionalnem ve. slaškem dvoboju študentskih osmercev univerz iz Oxforda in Cambridga na Temzi so vesla«, Camridga premagali svoje favori. zirane tekmece za tri in pol dolžine čolna s časom 18:23. V dosedanjih dvobojih Je Cambridge zmagal 62-krat, Ozford pa 51-krat; medtem ko se je ena tekma koni čala z »mrtvim tekom«.
Upravni odbor KOMUNALNEGA PODJETJA SOSTRO
razpisuje prosto delovno mesto
ADMINISTRATORKE
za določen čas.
POGOJ: srednja ekonomska šola ali administrativna šola.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave t lastnoročno napisane) pošljite upravi podjetja v 8 dneh po objavi.	2898
Prodamo po ugodnih kreditnih pogojih nov neregistriran FAP-13 S za prevoz cementa, z dvema diferencialoma, nosilnost 8 ton, in prikolico nosil 9 ton.
»AUTO-BEOGR AD«,
Ga vri la Principa 7,
tel. 629-622	2509
ČE NE BOSTE PREJELI GLAVNO NAGRADO »ŠKODO«, BOSTE PREJELI MOTOCIKEL »JAWA« ALI ENO IZMED OSTALIH 18 NAGRAD.



■■■■■■■■■■■■■a
HOTELI - UPRAVNE STAVBE - ŠOLE - BOLNICE...
skratka vsi, ki imate večje površine vsakovrstnih podov za čiščenje in negovanje
Oglejte si
Demonstra-
cijsko
predavanje
najnovejših polno-
avtomatskih
aparatov
»GRASMANN«
iz Avstrije, ki bo
3. aprila 1968 od 10. ure dalje v stavbi
AGROTEHNIKE
Ljubljana, Titova 38 - V. nadstropje
POLNJENJE PRALNEGA SREDSTVA
Ce dvignemo sprednji zaščitni pokrov, pridemo do posode za tekočino, ki jo lahko napolnimo s čistilno tekočino ali z loščilnim voskom.
KAKO ODSTRANIMO UMAZANO VODO Pri delovanju stroja se umazanija in porabljena čistilna tekočina avtomatično preneseta v posodo, ki je za ta namen nameščena. Posodo dvignemo in jo izpraznimo.
POLNOAVTOMATICNI STROJ V DVEH VELIKOSTIH DOMAČI IN TUJI PATENTI
Polnoavtomatični stroj za 'čiščenje tal ustreza zahtevam našega časa. Z njim negujemo preprosto in brez truda tla. Stroj ima kompletni sistem za čiščenje, ki vključuje sprejemanje umazane vode in sušenje.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali strokovnjaki proizvajalca.
Pričakuje vas
uvoznik in prodajalec
MENJANJE VALJEV ZA RIBANJE ALI LOŠČENJE Brez truda in s preprostimi prijemi lahko v tre nutku menjamo oba valja šesterokotna vtična os služi za pritrditev krtač. Ce to os snamemo, so krtače spet proste. Vstavimo jih spet na obraten način.
AGROTEHNIKA
EXPORT—IMPORT
Ljubljana - Titova 38

lastili s
ZGODOVINSKI TRENUTKI NA HRADČANIH — V Vladimirski	GOZDNI NASAD V PLAMENIH — V Petelinjeku pri Slov. Konjicah je v	petek pogorelo 40	SREČANJE GRADITELJEV AVTO CESTE NA OTOČCU — Včeraj so se na Otočcu po	de-
dvorani na starodavnih praških Hradčanih so včeraj izvolili za no-	tisoč drevesc na 17 hektarjih. Ogenj, ki se je hitro širil v mladem nasadu,	so pogasili gasilci,	setih letih zbrali graditelji avto ceste Ljubljana Zagreb. Razen nekdanjih brigadirjev	so
vega predsednika 73-letnega generala Ludvika Svobodo. Ta izvolitev	ld so kar najhitreje prišli na pomoč — iz Slovenske Bistrice, Slovenskih	Konjic, iz Videša,	se tega tovariškega srečanja udeležili tudi družbenopolitični delavci iz Slovenije in Hrvat-
simbolizira začetek novega obdobja v zgodovini CSSR. Na sliki:	Loč in Tepanja. Brez njihove požrtvovalne pomoči bi bila škoda še veliko	večja. Vzrok poza-	ske, predstavniki dolenjskih občin in številni drugi gostje Nekdanji delovni tovariši so	ob
dvorana med volitvami.	Telefoto: UPI ra zaenkrat še ni znan in ga raziskujejo.	Foto: B. Strmčnik snidenju obudili spomine na vedre dni velike mladinske delovne akcije. Foto: I. Vidio
Nadaljevanje s prve strani
o
General Ludvik Svoboda novi predsednik ČSSR
prav tako nestrpno pričako- i vala razglasitev novega predsednika.
Pet minut čez enajsto je bilo glasovanje končano in nastalo je nekaj minut napetega čakanja, da je volilna komisija sporočila rezultate. Približno ob pol dvanajstih je predsednik skupščine Bo-huslav Laštovička dobil poročilo komisije in prebral rezultate. Od 288 prisotnih poslancev so glasovali vsi in glasovi so veljavni. Na 282 listkih je bilo napisano ime generala Ludvika Svobode, na šestih listkih pa ni bilo imena. Za izvolitev predsednika so potrebne tri petine glasov. General Svoboda je ' torej izvoljen z veliko ve- j čino 282 glasov proti šestim j vzdržanim.
V dvorani je zadonel bu- j ren aplavz, ki se je mešal z odmevi dvanajstih topovskih salv, ki so Pragi naznanjale, da ima češkoslovaška 1 novega predsednika, še kratka prisega Ludvika Svobode, dviganje predsedniške zastave na Hradčanih in glavne formalnosti so končane.
Triinsedemdesetletni general Ludvik Svoboda je osebnost, ki uživa ve'ik ugled med Čehi in Slovaki in ki je znan tudi v tujini. To je človek, ki se je v prvi in drugi svetovni vojni aktivno boril za neodvisnost in svobodo Češkoslovaške Po letu 1939 je prišel v ZSSR kjer je ustanovil češkoslovaški ba- i talion. S svoiimi velikimi ; vojaškimi in politič. zasluga mi si je priboril naslov he ; rola češkoslovaške in heroin i Sovietske zveze, člen KPČ je i šele od leta 1948. ko se je : v tedanji februarski mirni ! revoluciji brez oklevanja po- ! stavil na stran komunistov ! Do leta 1950 je onravlja.l tudi več važnih političnih na’og. bil je tudi obrambni minister, toda že kmalu ie oostal žrtev kulta osebnosti in sta linističnih metod Na osnovi grobih, izmišljenih obtožb so ga po letu 1951 odstranili iz ! političnega življenja in nekaj ! časa je bilo v nevarnosti celo ! njegovo življenje. Do 1. 1955 je bil blagajnik neke kmetijske zadruge, tega leta pa sn ga nenadoma postavili za direktorja vojaške akademije.
Danes, ko se general Svn. hoda vrača v politično življenje države kot nien nai-višii predstavnik, vidi velika večina Čehov in Slovakov v njem simbol nacionalne enotnosti in neodvisnosti, socialističnega humanizma in demokracije. JANEZ STANIČ
• •
7doHnv'n«!ki
trpnutpl? Rolpiie
petkrat več kot druge nacionalne stranke,« so mi povedali kolegi v socialističnem časopisu »Le Pouple«.
Ko je sinoči po žrebu kot zadnji na televiziji spregovoril predsednik socialistične s*ranke Leo Collard. se ie od 19 vprašanj, ki so mu jih med oddaio po telefonu sporočili gledalci, celih 14 vpra-
Prodaiamo na kredit nove neregistrirane sanitetne »Volge«.
»AUTO-BEOGRAD«,
Gavrila Principa 7,
tel. 620-014	2509
sanj dotikalo jezikovno nacionalne problematike, kar kaže, da je ta trenutno močno prevladala nad socialno gospodarskimi vprašanji; vendar pa je to samo prehodno. že zdaj so tako Collard kot tudi drugi politični predstavniki napovedali za prihodnost nujno novo združevanje političnih skupin po socialnih vidikih v dve edini močni belgijski stranki. Na eni strani bi bili to liberalci z desnim krilom krščanskih socialcev, na drugi strani pa socialistična stranka z levim krilom krščanskih socialcev in z morebitnim pristopom drugih razbitih delavskih manjših strančic, med katerimi sta tudi dve frakciji KP Belgije. Pri tem pa bo poleg jezikovnega vprašanja še veliko večjo vlogo v prihodnje najbrž igralo tudi to. katera izmed belgijskih političnih skupin bo lahko ponudila Belgijcem najbolj sprejemljivo in živ-ljensko formulo notranje, gospodarske in socialne ureditve: ali unitarizem v smislu liberalcev, podprtih z ameriškim kapitalom, ali federalizem, kot si ga zamišljajo bodisi katoliki, bodisi komunisti, ali neka takoimenovana sinteza s pokrajinskimi samoupravami, kot so si jo začeli oblikovati v svoji perspektivi socialisti.
BOGDAN POGAČNIK
Končan sestanek šefov treh vzhodnoaf riških držav
NAIROBI, 30. marca (Tass). Sinoči se je tu končal sestanek šeiov treh vzhodnoafri-ških držav. Sporazumeli so se o dodatnih investicijah 575.000 funtov šterlingov v gospodarstvo teh držav. Predsednik Tanzanije Jullus Ny-erere, Ugande Milton Obote in Kenije Jomo Kenvatta so obravnavali tudi možnosti za nadaljnji razvoj vzhcdnoafri- | ške skupnosti in za sprejem | novih članic, zlasti Etiopije ; in Somalije.
Za šole toliko denarja kot lani
ZAGORJE, 30. marca. — Na | sinočnji razširjeni seji med-| občinskega odbora sindikata ! družbenih dejavnosti za re-| virske občine so obravnavali ! materialne probleme osnov-1 nih šol v Zagorju. Za vzgojo j in izobraževanje bodo letos | v tej občini dobili prav to-I liko denarja kot lani. Odpr-! to pa je še vedno vprašanje vrnitve posojila v višini 13.000 N dinarjev, ki jih je lani najela temeljna izobraževalna skupnost za kritje primanjkljaja. Na osnovnih šolah v tej revirski občini že nekaj let zaostajajo glede na materialni položaj za šolami v Trbovljah in Hrastniku. Pro-. svetni delavci v Zagorju imajo osebne dohodke v povprečju 832 N dinarjev ali 19 odstotkov manj kot njihovi sosedje.
P. BURKELJC
Integracija dveh
bolnišnic
REKA, 30. marca. (Tanjug)
'— Bolnišnica za tuberkulozo pljuč v Ičičih se bo pridružila splošni bolnišnici »dr. 'Zdravko Kučič« na Reki. Za takšno integracijo se je na včerajšnjem, referendumu izreklo okoli 90 odstotkov zaposlenih v Ičičih in 73 odst. zaposlenih v reški bolnišnici in njenem ortopedskem od: delku v Kraljeviči. V enotni bolnišnici z oddelkoma v Kraljeviči in Ičičih bo zaposlenih 700 ljudi. Z združenimi močmi bodo lahko zboljšali zdravstvene storitve, stroški poslovanja pa se bodo zmanj-I šali.
SODELUJTE V NAGRADNI IGRI »20.000 ŠKOD V JUGOSLAVIJI«
Nemiri v Latinski Ameriki
V krvavih neredih sodeluje več sto tisoč delavcev in študentov
RIO DE JANEIRO, 30. marca (Tanjug). Krvavi socialni nemiri, v katerih sodeluje več sto tisoč delavcev in študentov, so se kot eksplozija razširili v osmih latinskoameriških državah, v Venezueli, Ekvadorju, Braziliji, Panami, Argentini, Čilu, Kolumbiji in Urugvaju.
V	Ekvadorju so bili ti socialni nemiri zelo eksplozivni. Študentje in prebivalstvo glavnega mesta Quita so po vrsti demonstracij proti vladi ln proti grobim policijskim napadom s kamenjem obmetavali predsedniško palačo. V Quitu je eksplodiralo tudi več bomb.
Smrt osemnajstletnega študenta Edsona Luisa, ki je bil žrtev policijskega napada v Riu, je pretresla Brazilijo. V Rio de Janei.ru so se včeraj nadaljevale večurne demonstracije študentov in meščanov. V vsej državi so začeli študentje splošno stavko, v kateri zahtevajo kazen za krivce zločina v Riu.
V	Argentini je policija zaprla okrog tisoč demonstrantov, ki so zahtevali od predsednika vlade Onganie, da spremeni gospodarsko politiko v držav in vrne ustavne svoboščine.
Ena od največjih stavk je .zbruhnila v Čilu. Kot menijo, je prenehalo delati nad dvesto tisoč delavcev in uslužbencev. Samo v Santiagu je policija zaprla 18 oseb. Stavka se je spremenila v protivladne demonstracije.
V	Urugvaju stavkajo usluž-oenci, časnikarji in drugi. Menijo, da stavka 50 tisoč ljudi. Sindikalna centrala je podprla stavkajoče, ki zahtevajo za 40 odst. višje plače.
V	spopadih s policijo v Panami sta izgubila življenje dva demonstranta, več pa je ranjenih Demonstranti zahtevajo, da odstopi predsednik Robles.
Uspeh maribor ske plastične kirurgije
MARIBOR, 30. marca. — Danes smč zvedeli, da so na oddelku plastične kirurgije mariborske bolnišnice pod strokovnim vodstvom primarija dr. Zore Janžekovič dosegli presenetljiv uspeh. V bolnišnico so namreč pripeljali 15-letnega Karla Harija, ki je v tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti padel v kotel z vročo vodo, ki je imela 75 stopinj, pri tem dobil 50 odstotne globoke opekline. Z uporabo radikalne sodobne kirurške terapije bodo fanta ozdravili v enem mesecu. Izvedeli smo, da so tri osebe prispevale kožo za hudo poškodovanega fanta. Pred leti za paciente, ki so bili tako hudo opečeni, ni bilo pomoči.
M. K.
Kompasov hotel na Bledu
BLED, 30. marca. — Danes popoldne so na Bledu odprli gami hotel, ki ga je zgradilo turistično podjetje Kompas. V hotelu je 179 postelj in 4 apartmaji. Vse sobe so opremljene s kopalnico in z vsemi sanitarnimi napravami. Gami hotel nima restavracije, pač pa le zajtrkovalnico, kavarno, aperitiv bar in dnevni prostor Hotel so začeli graditi pred približno letom dni. Stroški gradnje so znašali 7 milijonov Ndin. Hotel sta v okusnem stilu projektirala Miklavž Mušič in Blaž Slapšak. Odprt bo vse leto.
N. I.
Sato iskreno pozdravlja obisk predsednika Tita
Prijateljski odnosi med SFRJ in Japonsko se zadnja leta nenehno razvijajo
TOKIO, 30. marca. (Tanjug). Predsednik japonske vlade Ejsaku Sato in zunanji minister Tak$<p Miki sta izjavila, da japonska vlada in ljudstvo iskreno pozdravljata bližnji obisk predsednika SFRJ Josipa Broza Tita Japonski. V izjavah posebnemu Tanjugovemu poročevalcu v Tokiu Branku Vasiljeviču sta poudarila, da bo obisk predsednika Tita pripomogel k še bolj prijateljskim odnosom med državama.
Prijateljski odnosi med Japonsko in Jugoslavijo, je dejal premier Sato, se zadnja leta nenehno razvijajo, in prepričan sem, da tako japonsko kot jugoslovansko ljudstvo pozdravljata to tendenco. U-pam, da bom s predsednikom Titom iskreno izmenjal mnenja tako o dvostranskih kot tudi o
Končal seminar za učitelje v Trstu
TRST, 30. marca — Danes dopoldne se je v Trstu končal šestdnevni seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem. V šestih dneh se je na seminarju zvrstilo s svojimi predavanji deset uglednih pedagogov iz Slovenije. Udeleženci seminarja so izredno ugodno ocenili letošnje delovno srečanje in hkrati posredovali nekaj sugestij za tovrstno organizacijo dopolnilnega izobraževanja v bodoče. Sinoči pa je generalni konzul v Trstu ing. Marjan Tepina priredil sprejem za udeležence seminarja.
I. G.
Ponesrečenca so identificirali
LJUBLJANA, 30. marca — Komisija, ki raziskuje nenavadno smrt na Veliki planini, o kateri smo danes naše bralce na kratko obvestili, je ugotovila, da je pokojnik Boris Batista, 27-letni akademski slikar iz Ljubljane. Borisa Batisto pogrešajo že od 5. februarja.
Truplo Borisa 'Batiste je včeraj okrog 13. ure našel Maks Skočir v planšarski koči, ki jo ima v najemu, nedaleč od domžalske koče. Maks Skočir je truplo našel v staji, ki ni zaklenjena, ko je po naključju dvignil rogoznico in spodaj našel zmrznjeno truplo.
Preiskovalni sodnik Jure Cerček nam je povedal, da so pri ponesrečencu našla osebo izkaznico s podatki Borisa Batista. Njegova mati je pozneje povedala, da svojega sina oogreša že od petega februarja.
Zdravnik ni našel na truplu nikakršnih znakov nasilja, vendar bodo truplo obducira-li. Kolikor lahko sklepamo doslej, se je hotel Boris Batista skriti v staji omeniene planšarske koče nred neurjem, pa je zmrznil.
B. S.
mednarodnih problemih. Prepričan sem, da bo obisk predsednika Tita ne le okrepil prijateljske stike med našima državam^, temveč izboljšal medsebojno sodelovanje v prid miru na svetu.
Zunanji minister Takeo Miki pa je izjavil:	»Za
ljudstvo m vlado Japonske bo zares v veliko zadovoljstvo, da bosta pozdravila predsednika Tita in gospo Broz kot uradna gosta Japonske. Srečen sem, ker lahko pripomnim, da so zadnja leta odnosi med našima državama pomembno napredovali spričo obiskov vidnih funkcionarjev z raznih področij in spričo trgovinske menjave. Prepričan sem, da bosta sporazum o recipročni odpravi vizumov iz maja leta 1967 in kulturni sporazum, podpisan marca letos, še pospešila kulturno menjavo in potovanja ljudi iz ene države v drugo.«
Zunanji minister je nadalje povedal, da se bosta predsednik Tito in njegova žena sešla z japonskim suverenom in njegovo ženo in da bo predsednik med obiskom izmenjal mnenja s pramierom in drugimi vidnimi japonskimi voditelji.
Borut Bassin hudo ranjen
LJUBLJANA, 30. marca — Borut Bassin, nada slovenske in jugoslovanske košarke, se je včeraj nekaj pred polnočjo hudo poškodoval v prometni nesreči. Okrog 23.37 se se je s svojo vespo pripeljal po Titovi cesta z ježiške smeri in na Bavarskem dvoru zavijal v desno na Prešernovo cesto. Zaradi velike hitrosti ga je zaneslo čez zelenico na drugo stran ceste, kjer je izgubil ravnotežje in padel. Hudo ranjenega — ima zlom lobanjskega dna in pretres možganov — so odpeljali v bolnišnico dr. Petra Deržaja.
Tu so nam danes povedali, da njegovo življenje ni v nevarnosti in da se ie stanje izboljšalo. Borut Bassin se je tudi že zavedel in se spominja nesreče.. Kot kaže, bo moral biti Bassin v bolnišnici najmanj štirinajst dni, zdravniki pa menijo, da se bo moral popularni iiTaubi« vsaj tri mesece vzdržati košarkarskih treningov.
Požar uničil 40.000 sadik
V Petelinjeku pri Slov. Konjicah je pogorelo sedemnajst hektarov mladega gozdnega nasada
CELJE, 30. marca. Včeraj popoldne sta delavca GG Celje, obrat Slovenske Konjice na mladem nasadu smreke, zelenega bora in doglazije v Petelinjeku opazila ogenj, ki se je hitro širil med mladimi debli. Po takojšnjem obvestilu so prihiteli gasilci iz Slovenske Bistrice, Slov. Konjic, Videša, Loč in Tepanja, ki so z izredno požrtvovalnostjo lokalizirali požar.
Nasad obsega 45 hektarov, včeraj pa je zgorelo 17 hektarov in po približnih cenitvah 40.000 mladih debel.
Pogled na črna pobočja, kjer so štiri leta z veliko skrbjo gojili drevesca, je nudil žalostno sliko. Peter Mlakar, delavec iz Slovenskih Konjic, je bil med prvimi na kraju požara: »Ogenj se je hitro širil med drevesci. Kolovozna pot, široka približno tri metre, ni ovirala plame-
nov. Ognjeni zublji so v trenutku švignili čeznjo in nadaljevali svoje uničujoče delo.« Tehnik GG Celje Ivan Ju-rač je dejal: »če ne bi pravočasno prišli gasilci, bi se požar hitro razširil in povzročil še večjo škodo.«
Posebne desetine gasilcev so ostale na kraju požara vso noč. Točen vzrok požara še ni znan.
M. SENIČAR
/z včerajšnje zadnje izdaje
Avto cesta je skrajšala razdalje tudi med ljudmi
Slikoviti Otočec je včeraj znova sprejel
nekdanje graditelje dolenjske avto ceste
OTOČEC, 29. marca. Biser Dolenjske — Otočec — je včeraj po desetih letih spet sprejel brigadirje. Prišli so, tokrat brez lopat in samokolnic, tokrat manj zagorelih hrbtov in mladostnih obrazov, a vendar prešerni in nasmejani, kot takrat, pred desetimi leti, ko so gradili cesto Ljubljana—Zagreb, cesto, ki je približala dolenjsko pokrajino našim in tujim turistom, ki je povezala dve mesti in dve republiki. Z rdečimi nageljni v gumbnicah, deset let starejši, a nič manj tovariški, nič manj prisrčni, so nekdanji brigadirji krepko stiskali roke svojih nekdanjih delovnih tovarišev.
Med njimi je bil Mica Nov-kovič, vsem znani glavni komandant velike mladinske akcije pred desetimi leti, danes novi predsednik centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije Milan Kučan, ki je bil kot komandant III. prekmurske brigade »Štefana Kovača« s sedehtoiajstimi leti takrat najmlajši komandant na avto cesti »Bratstvo in enotnost«. Delovne tovariše so prisrčno pozdravile novomeške mladinke, kd bodo morda letos ali prihodnje leto zasukale rokave in zgradile kakšen nov objekt, kakšno novo avto cesto. Pomen včerajšnjega srečanja je najbolje orisal Miča Novkovič, ko je pred slovesnimi nagovori, v krogu prijateljev, dejal: »Starejši sem deset let, toda srčno rad b; se vrnil deset let nazaj, v leto. ko smo gradili to našo avto cesto. Prav vesel sem, da se je pokazala tako trdna in trpežna.«
»Cesta je skrajšala razdaljo med Ljubljano in Zagrebom, skrajšala je tudi razdalje med ljudmi,« je dejal predsednik občine Novo mesto Franci Kuhar, ki je tudi poudaril, da so nekdanji brigadirji vedno dobrodošli na Dolenjskem, dobrodošli na Otočcu, kateremu je - prav njihovo delo — cesta — dalo vrednost in pomen.
Miča Novkovič se je spomnil na tiste dni po VI. kongresu ZMJ, ko je mladina Titu obljubila, da bo v osmih mesecih zgradila avto cesto. Spomnil se je na 54 tisoč mladih brigadirjev, ki so porabili ure in ure, da so zgradili 80 kilometrov modernega cestišča, 52 večjih cestnih objektov, izkopali 1,3 milijona kubičnih metrov zemlje m še in še. »Vsak med nami se bo vse življenje spominjal tistih časov,« je zaključil Miča Novkovič.
Brigadirje je pozdravil Viktor Avbelj - Rudi, ki je poudaril, da avto cesta Ljubljana— Zagreb ne bi bila zgrajena še vrsto let, če ne bi mladina obljubila predsedniku Titu, da bo izpolnila to nalogo. Dejal je, da je gradnja te ceste pomembna tudi zato, ker je združila mladostno zagnanost mladih brigadirjev in znanje ljudi, ki so pri gradnji strokovno pomagali. Ob koncu pa je dejal, da je danes najbrž vsem žal le, da cesta ni štiripasovna.
Tomislav Badovinac, dosedanji predsednik Zveze mladine Jugoslavije, je prečita! pozdravno brzojavko, ki so jo ob srečanju poslali predsedniku Titu, pobudniku te velike mladinske delovne akcije, in po Janezu Kocijančiču, sedanjemu predsedniku Zveze mladine Jugoslavije zaželel mladini, da tudi letos in v prihodnje sodeluje na delovnih akcijah ter da bi bilo leteti veliko več. I. VIDIC
Osnutek zakona o visokem šolstvu
LJUBLJANA, 29. marca — Po dolgotrajni razpravi, ki se je raztegnila na več sej, je komisija za proučitev visokega šolstva v SR Sloveniji nocoj končala razpravo o osnutku zakona o visokem šolstvu. Ta komisija republiške skupščine je nocoj ugo-
tovila, da je zakonski osnutek že dovolj pripravljen za javno razpravo in sklenila, da naj javna razprava o njem traja do konca aprila. Zaželeno je, naj bi pripombe in predloge povedale vse visokošolske institucije in drugi za to zainteresirani organi ter posamezniki.
J. S.
Mojsov in Crno-brnja v Ljubljani
LJUBLJANA, 29. marca — Jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Lazar Mojsov se je danes pogovarjal z Janezom Vipotnikom, Bojanom Lubejem, dr Stanetom Pavličem, Edom Brajnikom ter predstavniki gospodarskih organizacij in gospodarske zbornice Slovenije o nekaterih aktualnih vprašanjih odnosov s sosednjo Avstrijo.
Včeraj se je sestal s predstavniki slovenskega gospodarstva in izvršnega sveta tudi jugoslovanski veleposlanik v ZDA Bogdan Cmobr-nja.
Izraelsko-jordanski boji prenehali
AMAN, 29. marca. (UPI-Ur&dni jordanski predstavnik je sporočil, da so ob 17.45 po lokalnem času prenehali vsi boji med izraelskimi in jor danskimi silami. V jordan skem sporočilu je rečeno, da so izraelska letala bombardi, rala 13 jordanskih mest.
Kardelj predaval političnemu aktivu Srbije
BEOGRAD, 29. marca. (Tanjug) — Član sveta fede racije Edvard Kardelj je govoril nocoj političnemu aktivu Srbije in Beograda o sivo. jem nedavnem potovanju po afriških državah in perspektivah nadaljnjega razvoja politike neuvrščanja. Edvard Kardelj je bil približno mesec dni v državah vzhodne Afrike kot poseben odposlanec predsednika republike Tita.
-----------/-------------
60-letnica Slovenske prosvetne zveze na Koroškem
CELOVEC, 30. marca — Jutri bo osrednja kulturno prosvetna organizacija koroških Slovencev, Slovenska prosvetna zveza, z veliko prireditvijo v celovškem Domu glasbe proslavljala 60-letnico obstoja.
SPZ, naslednica Slovenske kršč .ansko-sodalne zveze za Koroško, združuje 27 društev. Poglavitna oblika kulturno prosvetnega dela je še vedno pevska in odrska dejavnost, imajo pa tudi mnogo predavano in izobraževalnih tečajev. Na novo urejajo centralno slovensko knjižnico v Celovcu, po društvih pa deluje 12 manjših knjižnic. Vse močnejša je tudi kulturna izmenjava z matično deželo, ki se kaže v številnih gostovanjih-
Telegrami
POŽAR V RUDNIKU — FUKUAKA. V premogovniku Mitsui je izbruhnil požar in zaprl pot iz jame več kot 350 rudarjem. Reševalci zaradi gostega dima iri" hude vročine ne morejo pomagati.
BRANDT V GANI — AKRA. Zahodnonemški zunanji minister Willy Brandt je prispel v Akro na dvodnevni uradni obisk v Gano.
GOSPODARSKO SODELOVANJE — BUKAREŠTA. Sem je prispela kubanska vladna delegacija, ki bo z romunskimi predstavniki pretresla možnosti za še tesnejše gospodarsko in tehnično sodelovanje.
SOVJETSKI KREDITI BOLGARIJI — SOFIJA. Bolgarija je do leta 1960 dobila od SZ več kreditov v skupni vrednosti milijardo 700 milijonov rubljev. V letih od 1966 do 1970 pa je ali še bo dobila 480 milijonov rubljev.
BOMBNI ATENTAT — NEW YORK. V enem izmed glavnih rekrutnih centrov v New Yorku je eksplodirala bomba, ki je povzročila precejšnjo gmotno škodo. Zaenkrat kaže, da žrtev ni bilo.
SOVRAŽNIKI NOVE OBLASTI — PEKING. Dne 23. marca so na nekem zborovanju v Kantonu obsodili 23 sovražnikov »nove oblasti«, pet izmed njih na smrt. Dva izmed obsojencev so takoj usmrtili, preostale pa so obsodili na dosmrtno ječo in na krajše zaporne kazni.
STAVKA — TORINO. Delavci in uslužbenci avtomobilske tovarne Fiat so se odločili za 24-urno stavko, ker jim tovarniška uprava ni hotela povečati plač za delo na akord. Stavkajoči, ki so se jim pridružili še študenti, so se spopadli s policijo. Ranjenih je bilo 16 policistov in 1 delavec.
ZAHTEVA — LONDON. Šef britanske konservativne stranke Edward Heath je po porazu laburistov na dopolnilnih volitvah zahteval razpis splošnih parlamentarnih volitev.
IZJAVA — PARIZ. Voditelj združene francoske levice Frangois Mitterand je izjavil, da lahko samo združena in socialistična Evropa sprejme ameriško izzivanje na starem kontinentu.
ATOMSKA CENTRALA — RIO DE JANEIRO. Argentinska vlada je podpisala pogodbo s privatnimi zahodno-nemškimi družbami o gradnji prve atomske centrale. Uradno so sporočili, da bo centrala izkoriščala domače surovine.
URADNO SPOROČILO — BUKAREŠTA. Tu so izdali uradno sporočilo o dvotedenskem obisku delegacije narodnoosvobodilnega gibanja Angole. Delegacijo je vodil predsednik gibanja dr. Agostino Netto.
Pa še to;
PROBLEM JE REŠEN — Neki Beograjčan je leta in leta iskal stanovanje. Zdaj stanuje v študentskem domu. Vpisal se je namreč na pravno fakulteto. Mož ima 59 let.
VfGIIIG 30. marca 1968 ob 13.
uri
Ljubljana
Planica
Brnik
Maribor
Slovenj Gradec
Ceelje
Novo mesto
Koper
Kredarica
Reka
Pulj
Split
Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Ti t ograd Skopje Celovec Gradec Dunaj Milano Genova Mtinchen Ziirich Benetke
07
4
0
0
4
1
- 1
3 12
4 10
7 10 12
3
10
3
12
5 3 3
10
5 11
8
6 11
13
22
17
20
22
20
21
22
15
6
17
18
19 22 22
20 21 20 20 20 22 20
VREMENSKA SLIKA:
Nad srednjo in vzhodno Evropo je področje visokega zračnega pritiska, ki pošto-po m a slabi, vendar še vzdržuje lepo vreme pri nas. Atlant-ske frontalne motnje se oslabljeno zadržujejo nad zahodno evropsko obalo.
NAPOVED ZA NEDELJO:
SLOVENIJA:
Sončno bo, z najnižjimi nočnimi temperaturami od — 1 v Primorju 10 in najvišjimi Inevnimi okoli 20 stopinj C.
JUGOSLAVIJA: Sončno in toplo bo.
Snežne rezmere ob 7. um z|utfd|
60	pI^nTfa!
sno, 7, 40 cm ob vlečnici, žičnica in vlečnice obratujejo; žičnica Ze-lenica: Ljubelj — predor, jasno, 8, brez snega, Vrh Zelenice, jasno, 7, 100 cm, žičn. obrat.; žičnica na Vogel, jasno, 7, 260 cm, Žičn. obrat.; žičnica na Španov vrh. jasno, 6, spodaj brez snega, sredina 10 cm, vrh 20 cm, žičn. obrat.; Kredarica, jasno 4, 320 cm; Planica — Rateče, jasno 0, snežne lise; Vlečnica — Planica — plaz, jasno, 3, 70 cm, vlečn. obratuje.
ŠPORT
DELO ir stran 13
Partizan: Maribor 4:1
Edini strelec za Maribor Prosen zastreljal 11 m
BEOGRAD — Stadion JLA, gledalcev 5000, vreme lepo in toplo, sodnik Strmečki (Zagreb).
STRELCI: 1:0 — Petrovič (4.), 2:0 — Hošič (14.), 3:0 — Prekazi (74.), 4:0 — Hošič (75.), 4:1 — Prosen (82.).
PARTIZAN: Curkovič, Radakovič, Damjanovič, Djor-djevič, Paunovič, Mihajlovič, Bajič, Vukelič (Preka-zi), M. Petrovič, Hošič, Pirmajer.
MARIBOR: Grloci, Simeunovič, Grubišič, Sizgoreo, Bolfek, Klančnik, Kranjc, Pirc, Arnejčič, Prosen, B inkovski.
Partizan je prišel v vodstvo že v začetku prvega dela igre. K temu je največ prispeval slab vratar gostov Grloci. Dva gola, ki so jih dobili Mariborčani v prvem polčasu, je dosegel Partizan iz enakih pozicij. Hošič je v 4. minuti prodrl po levi strani igrišča in poslal lep predlo-žek pred vrata Maribora. Žogo je pravočasno dobil Petrovič, ji spremenil smer in obtičala je v mreži. Vratar Grloci je bil samo opazovalec dogodka. Ni pravočasno interveniral, m presekal žogi poti v mrežo in Partizan je zasluženo povedel. Podobno je bilo 10 minut kasneje. Spet je bil Grloci le gledalec, ko
je Djordjevič s predložkom zaposlil prostega Hošiča. Bil je na pravem mestu in poslal žogo v mrežo.
Da Mariborčani niso doživeli že v prvem delu še kaj hujšega, se imajo zahvaliti temu, da je tudi Partizan igral slabo.
Maribor se je po Partizanovi premoči otresel pritiska in prešel iz obrambe v napad. Toda to so bili neorganizirani napadi in samo dvakrat sta imela Arnejčič in Binkov-ski priložnost zadeti mrežo. Toda udarca sta bila neprecizna in žoga je šla obakrat mimo vrat.
Mariborčani pa bi bili lahko zmanjšali vodstvo v 71.
minuti. Sodnik Stremečki je dosodil kazenski strel v korist gostov, potem .ko so.Pir-ca zrušili v neposredni bližini čurkoviča. Za najstrožjo kazen se je pripravil Prosen in medlo streljal v spodnji desni kot, toda Curkovič je žogo ubranil.
Potem so se gostje predali usodi. Partizan je prevzel pobudo in v dveh minutah dosegel še dva gola. Prekazi je v 74. minuti izkoristil ugodno priložnost in povečal vodstvo na 3:0. Samo dve minuti kasneje pa je Hošič na Pir-majerjevo podajo bliskovito streljal in povečal vodstvo na 4 : 0.
Tisto, kar ni uspelo Prosenu v 71. minuti z bele točke, je isti igralec dosegel v 82. minuti. Po izvedenem kotu se je do žoge dokopal Prosen in jo brž preusmeril v mrežo.
Zmaga domačega moštva je zaslužena, ker je pokazalo boljšo igro. Mariborčani so razočarali z zmedeno in lagodno igro. ki je bila bolj usmerjena k obrambi kakor napadu.
V. ILIČ
Rekordi že prvi dan
IX. zimsko prvenstvo SFRJ v plavanju v Zagrebu
ZAGREB, 29. marca — Prvi dan zimskega plavalnega prvenstva Jugoslavije je navrgel kopico rekordov. 2e v dopoldanskih predtekmovanjih sta bila izboljšana dva, zvečer v prvih osmih finalih pa je bilo doseženih še 5 rekordnih znamk v članskih konkurencah ter po ena v mladinski in pionirski. Najuspešnejša tekmovalca sta bila s po dvema osvojenima naslovoma Dani < Vrbovšek (Ljubljana) in Mirjana šegrt (Jug). V ekipnem tekmovanju premočno vodi reško Primorje, Triglav iz Kranja je za zdaj drugi, Ljubljana 9, Rudar pa 11. med 17 udeleženimi klubi.
Miting AA 68 - na ravni
Slovenska atletika potrebuje kvalitetno prireditev
REZULTATI — moški:	100 m
crawl: 1. Vrhovšek (Lj) 56,6, 2. člekovič (Ml) 56,6, 3. Košnik (Tr) 57,4, 4. Temovec (Pr) 57,9, 5. Lu-stig (Pr) 58,5, 6. Zorič (Cz) 58,1, 100 m prsno:	1. Kurbanovič (P)
1:10,9 — zimski rek. (že dopoldne 1:10,2), 2. Capipovič (Cz) 1:12,9, 3. Todorič (Cz) 1:13,6, 4. Saidi (P) 1:14,4. 5. Stojnič (šib) 1:15,2, 6. Blaškovič (Jug) 1:17,7, 100 m metuljček: 1. Kustid (Pr) 1:04,2 —r mlad. rek.. 2. Dujmovič (Med) 1:04,3, 3. čelig (Med) 1:05,2, 4. Pavličetič (Jug) 1:06,3, 5. Markovič (Med) 1:06,9, 6. Slavec (Tr) 1:07,1, 200 m mešano:	1. Vrhovšek (LJ)
2:19,8 — nov rek. SFRJ (doslej Depolo 2:22,3).	2. Dorčič (Pr)
2:25 2, 3. Kostanjšek (Rud) 2:27,0, 4. Marčan (Pr) 2:31,9. 5. Kurbanovič (P) 2:33.7, 6. člekovič (Ml) 2:24.1.
Zenske — 100 m crawl: 1. šegrt (Jug) 1:02,6 — nov rekord SFRJ (doslej Boban 1:03,2),. 2. Boban
1:17,9 — rek. SFRJ (doslej Bjedov 1:18,8), 2. Švare (Tr) 1:22,7, 3. Halužan (Pr) 1:22,7, 4. Cmjar (Pr) 1:24,0,	5.	Žvanut	(Pr)	1:24,4,	6.
Maričlč Med) 1:25,0, 100 m metuljček: 1. šegrt (Jug) 1:11,1 (rek. SFRJ. dopoldne 1:13,7, doslej Tre-sič 1:15,9), 2. štruci (Pr) 1:18,8, 3 Čovič CM) 1:20,0, 4. Djerdja (Med) 1:21,4	5.	KreculJ	(Pr)	1:23,8.	6.
Pečjak (Tr) 1:25,8, 200 m mežano:
1.	Bjedov (M) 2:42,0 (nov rekord
SFRJ doslej Bjedov 2:43,0), 2. Boban (Jad) 2:45.8. 3. Radetlč (Pr) 2:47,6	— nov pionirski rekoi^
SFRJ,	4.	Cmjar	d»r)	2:49,7,	5.
Zeier (Jug) 2:49,9. 6. Švare (Tr) 2:55,3.
EKIPE: 1. Primorje 10.835 točk,
2.	Triglav 3.980, 3. Mornar 3.716,
(doslej Boban 1:03,3), a. "ODa“	f1? 540 6
LJUBLJANA — Tradicionalni atletski miting Alpe-Adria bo letos že tretjič. Vendar bo prireditev, ki bo tokrat na ijubljanskem osrednjem stadionu 14 .maja, le nekaj posebnega. Miting Alpe-Adria bo namreč poslej vsakoletno veliko tekmovanje, ki bo presegalo okvir merjenja sil zgolj najboljših atletov sosednjih pokrajin Italije, Avstrije in Jugoslavije.
Atletski delavci pri nas so že dolgo vedeli, da Sloveniji manjka vsakoletni mednarodni miting na najvišji ravni. Tekmovanja, kakršna So udomačila v Ztirichu, pa \ Varšavi. Moskvi. Pragi, in tudi Beogradu, so namreč neogiben člen v verigi atletskih tekmovanj. Ka-kor so potrebna državna in republiška prvenstva, pa klubski mitingi. meddržavna srečanja in ligaška konkurenca, tako so nedvomno izredno koristna — tako za razvei in propagando atletike ka kor kot stimulacija atletom — tudi tekmovanje te vrste.
Miting Alpe-Adria bo letos nedvomno zelo privlačen. Obsegal bo tri skupine disciplin. Prva bo tradicionalni šesteroboj reprezentanc Koroške. Tirolske, štajerske.
s palico in met krogle za moške ter 80 m ovire, skok v daljavo in met kopja za ženske.
Poglavitni mik prireditve pa bo nedvomno nastop nekaterih najbolj znanih atletov Evrope. V teku na 3000 m za moške, skoku v višino za moške in teku na 100 m za ženske bo prireditelj povabil v Ljubljano najboljše iz CSSR. Madžarske. NDR. ZRN. Italije in Av- | atrije, seveda pa tudi vse najbolj- | še Jugoslovane, ki prav v teh di- j sciplinah uživajo tudi mednarodni sloves.
Skok v višino — za primer — z Milekom, Tcdosijevicem. Vivodom in mnogimi tujimi šampioni bo vsekakor velik dogodek.
Miting Alpe-Adria pa bo imel še tretji del. Mladinci
bodo
Fi'rianiie Julijske krajine Hrva«: I mepovem okviru pomerili v teku Ft r.anije-JUiljSKe Kraji -	,	',nm, _ oosebna privlačnost
tke n'Slovenije s točkovanjem 6 :očk za vsako prvo. 5 za vsako dr.i"0 mesto itd. Zastopniki obrne inib pokrajin se bodo pomerili v 5 moških in 3 ženskih disciplinah 100 m, 400 m. 1500 m, skok
na 1000 m. še posebna privlačnost pa bo finale v tekmovanju za naj-hitreišega osnovnošolca in osnovnošolko (60 m>. ki si ga je organizacijski komite omislil pod pokroviteljstvom Pionirskega lista in
Veleslalom za domačine
Drugi dan alpskih smučarskih tekem v Franciji
Koler (Av) 1:50,95,
FONTCOUVERTE 29. marca (po telefonu). Danes je bil na mednarodnih tekmah v alpskem smučanju veleslalom za ženske in moške Vsj so vozili po isti. 2000 m dolgi orogi, z višinsko razliko 450 metrov, ki je imela 6o vrat
Prva so šla na progo dekleta, s prvo startno številko pa Francozinji Rouvier. Ta tekmovalka je zabeležila čas, ki ga kasneje nobena izmed tekmic ni več ogrozila. Anko'e: o va ie startala s startno številko 6. ’ oda že v 4. vratih je padla m odstopila ker se ji je odpela vez Žurajeva je zelo dobro začela, vendar je v drugi tretjini proge padla. Pirnatova pa je zavozila s proge, pa kljub 'emu peljala naprej Matvozova in Senčar jeva sta j vozili v okyiru svojih zmožnosti, j
Fantov se je zbralo na startu 85.
Iz 12 držav. Toplo sonce je že precej omehčalo progo, ko so se začelj spuščati po njej. Presenetljivo dobro so vozili Italijani in dva od njih sta zasedla 2. in 3. mesto za Francozom Penzom. ki ie zabeležil čas 1:41.12. Luknje so bile vse večje in vse manj tekmovalcev je prihajalo do cilja. Vogrinec je s stratno številko 20 končal današnji veleslalom prav tam kot Žurajeva To se je pozneje zgodilo tudi Planteuu Odlično sta vozila Lar (1:50,93) in Bedrač (1:52.79). C e b bi! Lah za dve sekundi hitrejši. bi se lahko uvrstil na 22 mesto.
REZULTATI ženske: 1. Rouvier (Fr» 1:45.48. 2 Mačehi (Fr) 1:47.31.	3. Joux (It) 1:48.96.	4
Jear.georges (Fr) 1:50.36
5. Ray
(Fr) 1:50.86. 6 7 Hintermaier (ZRN) 1:51,07, 8. Vogel (ZRN* 1:51,74. 9. Stocker (Av* 1:52.09.	10. Eberle (Av)
1:52,91; Jugoslovanke:	37. Mat voz
2:08.91, 40. Pirnat 2:10,52, 42. Senčar 2:34,15.
Moški: 1. Penz (Fr> 1:41.12, 2. Ccmpagnoni (It) 1:41,53. 3. Piazza-lunga (It) 1:42.03, 4. Augert (Fr) 1:42,03, 5 Heidler (Av) 1:42,09, 6. Tresch (Švica) 1:42.25, 7. Clataud (It) 1:42.26, 8. Rossat (Fr) 1:42.61.
9 Pazout (CSSR) 1:42,82. 10. Binder (ZRN) 1:43.92; Jugoslovani: 35. Lah 1:50,93. 39. Bedrač 1:52.79.
Jutri bo spet na sporedu veleslalom, še daljši in bolj strm kot danes
O včerajšnjem uspehu Ankeleto-ve francoski časopisi obširno poročajo. Tudi fotografij ne manjka.
F. GARTNER
Drugič:
^.nkeletova osma
LASSOMSUIERE 30. marca. — Dva kilometra severneje od kraja, kjer je bil včerajšnji veleslalom, je. bilo danes tekmovanje na 2100 m dolgj progi z 400 m višinske razlike in 72 vrati. Ker je bilo ; spet toplo, so pravočasno posuli snežni cement in proga je ostala boljša tudi za slabše startne številke.
Prva so startala spet dekleta. Ko' včeraj, je zabeležila najboljši čas startna številka 1, ki jo je nosila Švicarka Hilbrandt — 1:56,05. Močno se ji je približala Francozinja Mačehi s časom 1:56.40, druge pa so nekoliko zaostale. tako da je imela tretjepla-sirana Francozinja Rouvier s startno številko 15 že tri sekunde zaostanka. Naša Majda Ankele je vozila deseta. V prvi polovici zadržano. potem pa tako kot zna. Drugim našim zastopnicam je zmanjkalo meči, zato so njihovi zaostanki večji.
Proga za fante je bila danes boljša saj je imela manj lukenj. Tudi njihov vrstni red na cilju je bil precej drugačen kot včeraj. Italijan Clataud je s startno številko 2 za las premagal Rossata Migncda s časom 1:49,02. Sele
ob pomoči zavodov za prosvetno pedagoško službo širom po Sloveniji. V Ljubljano bi naj dopotovalo po 12 — imenujmo jih tako — področnih prvakov in prvakinj, ki bi med velikim mednarodnim mitingom odločali o tem, kdo je najhitrejši oz. najhitrejša v Sloveniji.
Pri tako zastavljenem delovnem programu ima predsednik organizacijskega komiteja Alpe-Adria Jože Božič zares prav, ko pravi: »Načrte smo izdelali skrbno. po svojih močeh in ob pričakovanem sodelovanju vseh prizadetih pa si bomo tudi prizadevali, da bi jih uresničili. Slovenija vsekakor potrebuje elitno atletsko prireditev, zaradi česar smo se dela lotili še s posebnim žarom.«
E. BERGANT
KOŠARKA
Kandidati za Sofijo
ZAGREB. 30. marca — Strokov- I ni svet KZJ je ha sestanku izbral 17 kandidatov, ki bodo od 25. maja do 5. junija letos igrali na< kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre v Mehiki. Sedmega aprila se bodo na skupnih pripravah na Pokljuki z.brali naslednji košarkarji: Daneu. Ražnjatovič, Cer-rnak. Plečaš, Pazmanj, S Jelič, Cosic, Rajkovič Jelovac. Maroje-vi<5, Vučinič, KoraC, Cvetkovič, D.ierdja. Omašič Kapidžič in Sol-man.
Strokovni svet bo še enkrat povabil k sodelovanju Tvrdiča, Simonoviča. Brajkoviča in Grubor* ja, ki so odpovedali udeležbo. Ci se ne bodo odzvali vabilu, jih ne <botio več upoštevali za- reprezeni tanco. Svet je opravičil odpovedi Skansija in Djerdja. medtem ko niso upoštevali Bassina, ki se je ponesrečil v prometni nesreči. Za Korača in Rajkoviča bo KZJ morala dobiti še privolenje njunih sedanji^ klubov.
Strokovni svet predlaga še, da bi se tekme v zvezni ligi začele 10. novembra in končale v začet-i ku aprila. Vsi trenerji ligaških I klubov bodo v prihodnji sezoni morali imeti posebne licence ki jih b0 izdajala posebna komisija.
KOLESARSTVO
Boltežar pripravljen najbolje
Naša kolesarska odprava, ki je sodelovala na mednarodni dirki v Po Alžiriji«, se je vrnila domov.
V precej hudi konkurenci 120 udeležencev iz desetih evropskih in afriških dežel je naša reprezentanca (Boltežar. Pavlik. Cubrič, Pocr- j nja. Kunaver. Kuvelja) osvojila v generalnem plasmaju peto mesto, med posamezniki pa je bil najboljši Boltežar — deseti.
V razgovoru je trener reprezentance Alojz Bajc povedal, da je Boltežar na tej dirki dokazal zelo solidno pripravljenost in da še vedno sodi v vrh našega kolesarstva Pred odhodom na to prireditev je imel Boltežar »v nogah« blizu 200o km. Kljub temu pa je bilo to očitno še vedno premalo ob primerjavi, da so imeli odlični Švedi tedaj že 6000 km za sabo Tudi ekipna uvrstitev Jugoslavije ie, kakor je dejal Bajc. nadvse zadovoljiva. Sicer pa je bila dirka za naše kolesarje odlična priprava pred novo dirko, in sicer Praga — Berlin — Varšava, ki bo v začetku maja.
I. SUČUR
IVER DNEVA
Priznanje Ludviku Zajcu
Znana zahodnonemška športna agencija ISK je objavila prvo letošnjo lestvico najboljših smučarskih skakalcev sveta v olimpijski sezoni 1968. Sestavljalci so upoštevali samo najpomembnejše tekme in točkovali plasma skakalcev na prvih deset mest. Na čelu lestvice je planiški junak Jiri Raška s 54 točkami, sledita mu pa Noivežana Wirkola (49) in Grini (42). Za Bachler jem. Neuendorfom, Zeglanc*-vom. Belousovom. Tomtu-mom. Hubačem. Qucckom. Preimlom, Ivanikovom in Kankonenom je na lestvici tudi Jugoslovan Ludvik Zajc, ki si z 10 točkami deli 14. mesto s sovjetskim skakalcem Napal-kovom.
I
		
		
85. nadaljevanje
I
uiiuiiiiiimiii
Po domačih krajih'
ZAGORJE — Član košarkarskega kluba Zagorje Stvarnik, kj je bil I med najboljšimi strelci v II. republiški ligi (vzhod). je pred I dnevi ponovno začel trenirati, po-I tem ko se je nekaj časa posvetil rokometu Ljubitelji košarke pri-I čakuje.jo, da bo zaigral v prvi e*i-* Pi Zagorje že na prvih pomladanskih tekmah.	J. T.
ZAGORJE — Pred začetkom tekmovanja v zasavski rokometni ligi je ekipa Hrastnika v prijateljski tekmi po ogorčenem boju premagala vrsto domačega Partizana 25:16	(13:6).	Domačini kondicij-
sko še niso dovolj pripravljeni za bližnje prvenstvo.	J- T-
ZAGORJE — Na klubskih brzo-poteznih prvenstvih novoustanovljenega šahovskega kluba je med
1:06,9. ”6. Gašparac (Mor)
1:07,9, 108 m prsno: L'Bjedov
9 finalistov iz SRS
Predtekme II. dne na plavalnem prvenstvu SFRJ
ZAGREB, 30. marca. (Po telefonu.). Tudi drugi dan dr-žavnega prvenstva v plavanju je bil za tekmovalke in tekmovalce iz Slovenije uspešen, že v predtekmovanju so dosegli nekaj lepih rezultatov in osebnih rekordov, kar 9 tekmovalcev in tekmovalk pa se je uvrstilo-v finale drugega dne. Razen; tega so se v finale uvrstile tudi tri štafete iz SRS.
100 m hrbtno — 1:10.4, medtem ho Je njen državni zimski rekord iz leta 1966 1:11,1. Gašparfieva je pred tednom v Milanu preplavala to progo, v Času 1:10,6, toda ker Je limit PZJ 1:10,3 njen današnji Cas v predtekmovanju ne velja za rekord.
Saša Košnik. član kranjskega Triglava je kljub svojim tridesetim letom močno izboljšal dosedanji republiški rekord na 200 m crawl (2:11,0), saj se Je uvrstil v finale z 2:06,8. Bolje kot on Je v današnjem predtekmovanju plaval samo še Zagrebčan Člekovič — 2:06,2. V finale na tej progi se je uvrstil tudi trboveljski plavalec Kostanjšek ,s časom 2:10,5. Drugi finalisti: Luštig 2:10.1, Ter-novee 2:10,9, Marčan (vsi Prim.) 2:10,6. Od slovenskih plavalcev se niso uvrstili: Udovč (LJ) 2:41, Potočnik (Celulozar) 2:21,1, J. Nadi-žar (Trig) 2:15.2. Čargo 2:143, Bizjak (oba Celulozar) 2:18,2 in Slavec (Trig) 2.14,6.
V ženski konkurenci na 200 m crawl sta mladi, šestnajstletni plavalki kranjskega , Triglava Nuša Virnik in Jelka Jančar dosegli izreden uspeh z uvrstitvijo v finale, kamor se vstop ni posrečil mnogim znanim splitskim in dubrovniškim plavalkam (Nadraniji, Deheličevi itd.). Od drugih slo-
Gospod Perry se je našobil, dvignil svoj na pol prazni kozarec, ga zanesljivo na- _ stavil k ustom in pil.	I
»Cujte ...« je divje začel Garrett, toda
Res je, da je potniška ladja družbe
Cunami tudi pristala enajstega, toda od-	-	r^. ., AiT.thfVnv w „a	a
plula je — rahlo je zakušljal in ta kašlj	Anthony’ ga Je su I
je prav lepo povezal njegov govor — dan ml s 15011110 00 •	■
prej kakor naša ladja.«	Nekaj časa je vladala tišina, dokler ni -
»Da,« je dejal Anthony. »Ali imate sez- gospod Perry popil viskija in sode. Od- I nam potnikov?«	*	mataU je kozarec od ustnic in ga trdno ■
iuuii pi/1/iua.uv r«	\	---------•»“--------------------------—	----,
»Seveda.« Sposobne ročice gospoda Per- postavil nazaj na pladenj. Dejal je: »Ce _ ryja so odložile kozarec, odklenile aktov- hočemo ugotoviti, koliko mladih deklic je I
• _	____<____a   j   rtrkfm.7K)1/t w nnrAm rQTi*oriii nct lariiii nnl- ■
I
I
V predtekmovanju sta bila do-sežena tudi dva državna zimska rekorda. Mirjana šegrt (Jug, Dubrovnik) je dosegla prvega na 209 m crawl i 2:20,4. Dosedanji rekord je imela njena klubska n-vaJXa Hilda Zeier 2:27,2 iz leta 1962. Rekord šegertove Je za 3.1 sekunde boljši od limita <2:29.:.), ki ga je pred dnevi namesto dosedanjih zimskih državnih rekordov »ustoličila« plavalna zveza Jugoslavije. Rekordi pred IX. zimskim državnim 'prvenstvom torej ne bodo več veljali, marveč samo limitž PZJ.	'
Drugi rekord Je dosegel Slavko Kurbanovič (Part. Bgd) na 200 m prsnč' s časom 2:36.2. Dosedanji rekord je imel Bonetti < z-da.i član Ljubljane) s CSšom 2:38.4, ki ga je dosegel leta 1966. Limit PZJ na 200 prsno za moške je 2:36,5. t Bolje od svojega dosedanjega rekorda je plavala Gašparčeva na
t
•R
15 udeleženci na prvem turnirju zmdgal' "miačHfibc Zornik e-tl-toft' kami pred I. Bajdetom 10,5. Zupanom ml. D ,5 in drugimi, na II. turnirju pa je prav tako zmagal Zornik (11,5) s pol točke naskoka pred Bajdetom in Arnškom 10.. Deset točk je zbral tudi Zupan ml V klubu teče sedaj tudi mladin sko prvenstvo.	J- T
TRBOVLJE — Na občinskem pi omrskem prvenstvu je med mlajšim’ in starejšimi pionirji zmagala ekipa OS Ivan Cankar, med starejšimi pionirkami pa ekipa SS Tončke Čečeve.	S. J.
CELJE — Na. namiznoteniškem prvenstvu domov iz celjske občine so nastopile tri ekipe. Najboljše so bile igralke iz kmetijskega izobraževalnega centra, ki so v obeh srečanjih zmagale 3:0. Mladinke Kajuhovega dijaškega doma so v boju za 2. mesto odpravile tekmice iz doma Vere šlan-drove 3:1.	s- s-
ŽALEC — Pionirji in pionirke šolskih športnih društev v žalski občini so se pomerili v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeleži-, lo 60 mladih igralcev iz sedmih šol. Med pionirji j:6 bil najboljši Jošt iz Žalca, med pionirkami pa Vranskega.
S. S.
mali nogomet, odbojko, balinanje, streljanje in šah. Finale nogometnega turnirja bo za občinski praznik vsa druga tekmovanja pa bodo 'vključili v praznovanje 25. obletnice priključitve Primorske.
"v S. S. PORTOROŽ —. Portoroški jadralci, člani kluba Pirat iz pirana so obiskali jadralni klub v Tržiču in se domenili, da bodo odslej tesneje sodelovali; tržiški jadralci se bodo letos udeležili tufii številnih tekmovanj pri nas.	M. C.
Vesti iz Celja
CELJE — Pred dnevi je bilo zaključeno občinsko prvenstvo streljanju z zračno puško. Vrstni red ekip je bil naslednji: 1. SD Er Ivanuša — 7.442, 2. SD Kovi-
-ir
6.620, .5. SD Ingrad — 6.489, 6. SD Bratov Dobrotinšek (Vojnik)
—	6.449 itd.
Najboljši posamezniki so bili:
1. Tržan (Br. Iv.) 786. 2. Jager (Br. Iv.j. 776, 3. Dobovičnik (Br. Iv.)772, 4. Dečman (Kov.) 770, 5. Brečko (Kov.) 769, 6. Vanovšek (Tempo) 769, itd.
Na občinskem mladinskem kegljaškem prvenstvu je nastopilo 14 tekmovalcev. V disciplini 2 krat 100 lučajev je zmagala ekipa Ingrada z 2.890 keglji pred Celjem
—	2.846. Najboljši- posamezniki:
1. Orešnik (Celje). 793,	2. Cene
(Kov.) 773, 3. Labuhar (Ing.) 771, 4. Lipovšek (Ing.) 762 in 5. Račiča (Aero) 761.
ko in prinesle na dan papirje.	potovalo v prvem razredu na ladji, pol-
»Lepo!« je dejal Anthony In z ramo než- kovmilj Gethryn, lahko storimo samo eno no odrinil Garretta, ki se je stiskal bliže. Poiskati moramo kakega člana ladijske »No, ali nam zdaj lahko poveste, ali je bi- posadke, ki nam bo laho povedal, lo kaj otrok na ladji? Prvi razred seveda.« »Seveda,« je dejal Anthony. »Ali ga bo-Gospod Perry je zakašljal odločno, toda ste še?«
t	„ -KV*. Je oeje««, odso™.. gepoe .
ščipalnik trdneje na nos in začel trkati Perry’ >,bom-<<	|
strani v čedni beležnici z rahlo spetimi
listi.	I
—■H'=»« ® - amte
rebra, umirn se je.	jz hiše v Stukeley Gardens, je bilo I
»Abel, gospa,« je dejal	gospod Perry,	na sedem. Zapustil je prazno stekle	®
kakor da govori sam zase.	»Aaronson, go-	rljco, divje	razdraženega Američana,	spfe	•
spodična ... Arden, zakonski par ... Axel,	^ stoodstotno zanesljivost ter ime I
gospod.« Beli prsti so naglo drseli po h- jn nasjov glavnega strežaja na »Giganti- I stih beležnice In šumenje papirja je pn- ou«, ki je bil na dopustu v Londonu, dušeno spremljalo mrmranje njegovega	_	|
glasu. Zdai pa zdaj so se ustavili prsti in Ko je še manjkalo deset minut do de- | glas, ko- je gospod Perry	lično in hitro	setih, se je	Anthonyjev voisin ustavil	pred
zapisal neka imena. Razen	njegovega gla-	številko 27	na Elmview Crescentu v	Brix-	I
su in obračanja listov ni bilo v sobi sli- tonu. Gosta, bela megla, ki jo je tu in | sati nobenega drugega zvoka.	tam oranžno barval sij ulične svetilke, je
»...Witherspoon, sir Guy,« je nadalje- visela nad Ebnview Crescentom. Anthonj, I val gospod Perry. » . . .Wessex, gospod in te stopil iz avtomobila, vzdrhtel, si zaviha | gospa in gospodična..« Spet se je gospod navzgor ovratnik na površniku in odprl Perry ustavil, da bi si naglo nekaj žabe- ^jhna zelema vra^, ki so obupno -
ležil v notes poleg sebe »Walters, gospod . . . Wyatt, poslanka gospa Jeffry . . .
cvilila, šel je po ozki stezi, obdani z nič vrednim grmovjem, ki se je neotesano raz
Urankarjeva
Zaic po^odoval gleženi. vendar bo nastopil
STRBSKO PLE.SO, 30. marca (po telefonu). — Na mednarodnem : tekmovanju v smučarskih tekih v |
Slrbskem Plesu, kjer bo leta 1970 svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah so moški tekmovali v teku na 15 km in nordijski kombinaciji, ženske pa na 5 km.
Med ženskami na 5 km je zrna- ;	—„---
ga1 n Maudra ored Bartuševo (obe | na četrtem mestu je danes Francoz in Endlerjevo (ZRN), med j Penz. s časom 1:49.26, na 5. pa spet
8« tekmovalci iz šestih držav pa je v teku na 15 km zmagal dobitnik bronaste olimpijske kolajne na 50 km Švicar Haas s časom 47:31 pred domačinom Fajstavr-jem in Luotakom. na naslednji me«ti na <=ta se uvrstila IVaener in Koch (Švica)
Jugoslovan Ambrožič ie zasedel 24 mesto — 52 41. Mlinar 33. s ča5'.m 53-00 in Dretnik 34 s časom 53:21
'Tekmovalci za kombinacijo so se teku na 15 km uvrstili takole 1 Častnica (Poljska). 2. Ri-ed’ 'CSSR). 3. Keller (ZRN*, peti p; (p bil Ambrožič.
včerai in danes so skakalci tre-na 65 m ?n 100 m skakalnici Bachi e »• in Paška sta bila nai-odlikovala na sta se tudi Kr~;ian in Przvbv’8 Naš na.1bol.j-5 skakalec Ludvik Zair si 1e vče-ra nekoliko poškodoval gleženj, za’ danec ni treniral, na tekmi pn bo na^ooil Pečar (89 m> in 'R8> «sta skakala solidno Nadalje le skočil Avstrijec Bach ler — 99 m
L. GORJANC
POSSLAND, 30. marca — Fran-coski smučar J. C. Killy je včerai zmagal v Rosslandu. drugi je bil niegov roiak Augert. tretji pa Američan Chafee. S to zmago je Killy zasedel prvo mesto v tekmovanju za svetovni pokal. V tei nosebni oceni ima Killy sedaj 200 točk. drugi je Giovanolj (Švica* — 117 tretji pa Nenning (Avstrija) — 98.
vidimo Italijana Berthoda s časom 1:49,42 Od naših je bil odličen Lah s startno številko 59. Bedrač je v spodnjem delu padel, Planteu je bil spet diskvalificiran, Zavrl pa je v spodnjem delu proge padel.
Po tekmovanju se je Vogrinec nekoliko poškodoval, tako da v jutrišnjem slalomu najbrž ne bo nastopil.
Rezultati — ženske: 1. Hilbrandt
(Svri 1:56.05.	2. Mačehi (Fr)
1:56,40. 3 Rouvier (Fr) 1:59,37, 4. Girard (Svi) 2:00.32.	5. Vogel
ZRN* 2:01,2,	6. Kohler (Avstr)
2:01.75.	7. Cova (It) 2:02,8.	8.
Ankele (Jug* 2:02:41. 9. Joux (It) 2:02.43, 10. Hossteller (Svi) 2:02,51. Druge Jugoslovanke:	34.	Pirnat
2:16.26.	37 Žuraj 2:17,89,	41.
Matvoz 2:26,62.
Moški: 1 Clataud (It) 1:47.88, 2. Rossat-Mignod (Fr) 1:37,94. 3 Piazzal^nga (It) 1:49,02, 4. Penz i Fr)	1:49.26.	5.	Berthod (It)
1-49,42. 6. Bendner (Avstr) 1:49,49, 7. Pazout (CSSR) 1:49.58. 8. Com-pagnoli (It) 1:49,63,	9.	Augert
(Fr) 1:50,07	10. Rauter (Avstr)
1:50,09 Jugoslovani: 48. Vogrinec 1:57,35, 49. Lah 1:57.36, 59. Bedrač 2:04,58, 61. Zavrl 2:20,36.
Kombinacija — ženske: 1. Mačehi (Fr) 22,13, 2. Hilbrandt (Švica) 47,90,	3 Vogel (ZRN) 75,48,	4.
Kohler (Avstr) 88,14, 5. Stocker (Avstr) 90,42.	.	23. Pirnat, 24.
Matvoz. Ankeletova zaradi padca v prvem veleslalomu ni prišla v poštev za kombinacijo.
F. GARTNER
Novo na tuiem
SAO PAOLO — Sovjetska košarkarska reprezentanca je premagala reprezentanco Sao Paola 88:76 (39-35)
MARSEILLE — Nogometna reprezentanca SZ je premagala enajsterico Marseilla 1:0 (0:0). Gol je dosegel Malafejev v 87. minuti.
WEYMOUTH — V. 1. kolu olim. piade slepih šahistov so Jugoslovani premagali Fince 4:0. Z enakim rezultatom je ekipa SZ premagala Francijo. Na prvih dveh olimpiadah so zmagali Jugoslovani.
CLUJ — Na mednarodnem vaterpolskem turnirju je NDR premagala Jugoslavijo 6:4 (2:1, 2:1, 1:1, 1:1), Madžarska pa Romunijo 6:3 (1:0 1:0. 2:2. 2:1).
NEW YORK — Polfinalni izidi mednarodnega teniškega turnirja: moški — Emerson : Smith 7:5, 11:9, 6:0 in Ashe : Graebner 3:6, 7:5, 6:4, 6:1; ženske — Richey : King 4:6, 7:5, 6:0 in Tegart : Jones 8:6, 6:2.
Štafeta »Dela-šport« v Trbovljah
Dvaintrideseta predaja »štafete Dela-šport« bo v Trbovljah. Tako je določil 31. »športnik tedna« Zoran Zalokar. Naslednji »gledalec tedna« bo tako eden izmed obiskovalcev tekme republiške rokometne lige med domačim Rudarjem in Slovenj Gradcem, tisti pač s posnetka, objavljenega v naši ponedeljski številki, ki se bo uredništvu prvi o-glasil z brzojavko.
Utrinki
ObZTK Celje je za dopolnilno izobraževanje in ščlanje strokovnih kadrov formirala poseben strokovni odbor, ki bo skrbel za strokovna predavnja za ves trenerski in vaditeljski zbor v občini. Ne-katra predavanja
na za ves strokovni kader v . Pp,,iak v , obCini. nekatera,pa-še po podod- ™i“ove. le borih tega združenja po sorodnsti dejavnosti — za vaditelje partizanskih društev individualne špoT-te in igre. - Na skupnem*.sestanku vseh strokovnih delavcev v občini i o vodenju priprav tTč-ningov ter se pogovorili tudi o sodelovanju in izmenjavi izkušenj pri delu trenerjev. ObZTK Celje je razdelila trenerjem tudi endt-tudi spremljala delo stroko*.
venskih plavalk pa se niso uvrstile v finale: Kostanj'škova (Rud) 2:42, Miheličeva (Trig) 2:43,0 (osebni rekord), Veselova (Ilir) 2:50. Druge finalistke: šegert. 2:20,4, Zeier 2:29,2, Alfirev (Prim) 2:35,3, Bari-šič (Jadran, Split) 2:35,6.
Na 200 m. prsno je mladi Kurbanovič iz Beograda potrdil svojo nadarjenost in pripravljenost s časom 2:26,2. Dosedanji rekorder Bonetti je bil drugi s časom 2:44,8. Drug:	finalisti:	Cakipovič
<CZ) 2:45,1. Sajdl (Part. Bgd) 2:46,0, Todorič (CZ) 2:46,2, Tomi-čid (Mladost) 2:46,5. Slovenski plavalci so dosegli tele čase: Škrk (II> 2:58, Žiberna (Cel) 2:55, Vrbnjak (Lj) 2:59,8, Vidmar (Lj) 2:52,0, Mikuž (Lj) 2:51,8
Na 200 m prsno ženske je kot 9včeraj na -100 m»tudk-na tej progi dosegla najboljši rezultat Splitčan-ka Bjedov 2:57,1, medtem ko je Lidija Švare (Trig) dosegla 5. čas — 3:02,3 in se tudi uvrstila v finale. Druge finalistke:	Žvanut,
Halužan, Crnjar (vše Prim) in Marinčič (Mladost).
Na 100 m hrbtno za moške je dosegel najboljši čas veteran z Reke Dorčič — 1:06,0. Vrhovškov rezultat 1:06,8 je bil 3. Vrhovšek je plaval samo toliko, da se je uvrstil v finale. Uspešen je bil tudi Levičnik (Trig), ki se je s časom 1:09,2 tudi uvrstil v finale, kjer se bo srečal še z Dulovičem (Mornar), Ozreti čem (POŠK) ln Kustičem (Prim). Od slovenskih plavalcev sta bila izločena za desetinko sekunde Marin (Ilir) in J. Nadižar; oba-, sta dosegla čas 1:09,3.
Na 100 m hrbtno je bila pri ženskah najhitrejša rekorderka Gašparčeva 1:10.4, Kranjčanka Bred: Pečjak je dosegla čas 1:16,1. kar je bolje od njenega slovenskega
Yoland, gospod m gospT. & Teoma^ go kazovalo v megleni poltemi. Prišel je do spodična . . Yule, gospodična in,« je de- vrat m ob strani odkril Zico za zvon^. za jal gospod Perry, ko je zaprl beležnico, da ^tero je povlekel Od nekod iz biše je je vzorno tlesknilo, »princ Zeffatim «	s^eTo^nje
Pobral je notes, v katerega je bil v pre y steklenem okencu nad vrati se je posve sledkih kaj zapisal, in si ga nekaj časa t^a lug ogledoval. Dejal je:
»Takoj boste razumeli, kaj je glavna Stopinje so prihajale bliže in vrata so težava, polkovnik Gethryn.« Pogledal je se odprla V hipu se je razpršilo pošastno Anthonyja čez okvire svojega ščipalnika. in razpadajoče vzdušje Elmvie-.v Crescen »Zanesljivo vam lahko povem, da je bil ta, kakor da ga je odpihnil piš vetra Na en potnik prvega razreda otrok — nam- pragu je z glavo nekoliko nagnjeno naprej reč gospodič Kenneth G. Lester, ki je po- da bi bolje videla obiskovalca, stala velika toval z gospodom in gospo Lester, verjetno zajetna ženska, ki je bila, kakor jo je oce očetom in materjo. To je bil očitno edini nil Anthony po nasmehu in drži. stara pri deček prvega razreda na ladji. Toda ko bližno petintrideset let.
I
pridemo do deklic, smo v popolnoma drugačni kaši.«
»Seveda,« je pripomnil Anthony.
Gospod Perry ga je pogledal s primesjo strogosti »Zakaj v primeru deklic ne
Anthony Je privzdignil klobuk. »Ali je gospod Lawes doma?« je vprašal. »Gospod B Peter Lawes?«	3
.......... ^................... Prijetna glava je odkimala in Anthony _
I vemo. ali .gospodična’ pomeni zrelost ali je z začudenjem ugotovil, da ni bila pla n i pbratno.«	volasa, ampak bela »žal mi je Zvečer je B
p »Seveda,« je dejal Anthony.	šel ven,« je dejal poln in spodbuden glas ^
Inotnk SSLS
bo
ne tiskane knjige, v bodoče pa nih delavcev v osnovnih organizacijah.
hrnin skun Je DOlje oa njenega siuvensKcgG
r Pv ! rekorda, ki je 1:17,2. Boljši fias od v predtekmovanju dosegla samo še Rečanka Radetič — 1:15.4. Druge' finalistke: Vuku tič (Prim), Boban (Jadran). Kukec (Mladost) Sedmi najboljš: čas je dosegla Herzogova (Ilir) 1:20,8, žal pa se ni uvrstila v finale.
Finalist; moške štafete 4 x 100 m mešano so:	Partizan (Beograd)
4:30,5, Primorje, . (Reka), Triglav (Kranj), Mladost (Zagreb), Ljubljana in Medveščak (Zagreb). NI se uvrstila Ilirija, ki je dosegla čas 5:02,8.
Finalisti ženske štafete 4 x 100 mešano pa so. tri štafete reškega Primorja, splitski Mornar, dubrovniški Jug in kranjski Triglav. Tudi v tej konkurenci se mlada Ilirije s časom 5:27 ni uvrstila 4r finale-. - t
PIJANI VRATAR. 1500 nemških mark globe je veljal vratarja vodeče enajsterice zvezne nogometne lige ZRN Numberga Wabro preglobok pogled v kozarec. Ker je prišel po nekem dopoldanskem sprejemu okajen na trening, ga je hotel trener Merkel sprva takoj odpustiti, kasneje pa se je le strinjal s »samo« denarno kaznijo.
ZANIMIV VRSTNI RED. Dokaj nenavaden je bil vrstni red na sindikalnem nogometnem turnirju v Torinu. Zmagala Je ekipa nekega velikega nočnega lokala pred moštvom nočnih čuvajev in delavci v tovarni alkohola. Sele predzadnje Je bilo zastopstvo instituta za pospeševanje zdravega načina življenja ...	^	„ _ .
HAKULINEN NAMESTO SAA-RINENA? Vse kaže, da bo 43-letnl bivši svetovni prvak in olimpijski zmagovalec Veikko Hakulinen, ki je Še vedno aktiven v biatlonu in orientacijskem teku, po zaključku letošnje sezone prevzel nalogo glavnega trenerja finskih smučarskih tekačev. Hakulinen bo tako naslednik 66-letnega Velija Saarinena.
NOVO MESTO —Mojstrski kandidat Penko je z dvema točkama naskoka osvojil šahovsko prvenstvo Novega mesta. Vrstni red: 1. Penko, 9,5,- šunjič 7,5, 3.-4. Sitar in Škerlj po 6,5, 5. Tisu 5,5, 6.—8. Istenič, Milič jn Nagi po 5, 9.—10. Adamič in Jenko po 4,5, 11. Sčap 4 in 12. Bjelahovič 3,5. J. Sp.
CERKLJE — Mladinski aktiv Cerklje je priredil turnir v rokometu, šahu in malem nogometu. Sodelovalo je deset šolskih ekip iz brežiške občine. V nogometu je zmagala ekipa iz Velike Doline, v rokometu in šahu pa je bila prva ekipa iz Cerkelj.	S. S.
TOLMIN — Dijaki in dijakinje tolminske gimnazije so se pomerili v krosu, tisti, ki se niso udeležili krosa, pa so tekmovali v orientacijskem pohodu. Med fanti (40) je zmagal Beguš 3,42 pred Trampužem 2.55 in Rojkom 3.56. med dekleti (60) pa Gasperčič 1.37, druga je bila Velišček 1.40, tretja pa Kravonja 1.49.	S- S.
TOLMIN — Na pobudo ObZTK in ObSS je bil posvet z zastopniki posameznih sindikalnih podružnic. Na sestanku so razpravljali o tem, kako bi popestrili športno dejavnost v okviru delavskih iger. Delavci se zelo zanimajo za te igre in si želijo tesnejšega sodelovanja z ObZTK ki bo prevzela strokovno vodstvo teh tekmovanj. V letošnje delavske igre bodo vključili
VESLANJE
Cambridge zmagal
LONDON, 30. marca — V današnjem 114. tradicionalnem veslaškem dvoboju študentskih osmercev univerz iz Oxforda in Cambridga na Temzi so veslači Camridga premagali svoje favorizirane tekmece za tri in pol dolžine čolna s časom 18:23. V dosedanjih dvobojih je Cambridge zmagal 62-krat, Orford pa’ 51-krat, medtem ko se je ena tekma končala z »mrtvim tekom«.
V šahovskem dvoboju mladink iz Kajuhovega dijaškega doma in doma Vere Slandrove, ki se je dvakrat končal neodločeno, sta j ekipa Ilirije mladinki Kajuhovega doma pre-magali svoji tekmici 2:0 in si tako | priborili pravico nastopa na republiškem prvenstvu domov, iki bo v Kranju.	4p
Delavske športne igre so v Opiju sredi razmaha. Sedaj so ptfšd zaključkom tekmovanja v šahu V1 v namiznoteniški ligi pa so do^ej odigrali že 3 kola. Na obeh tekmovanjih nastopa blizu 40 podjetij in ustanov.	£
D KURET
Na
prav
šolskih športnih terenih je tako izredno živahno. Po .množičnih tekmovanjih v vajah »na orodju bo v prvih dneh apr^a (tekmovanje osnovnih in srednjih šol v širši celjski regiji v rok<>-imetu, v Celju pa tekmovanje srednjih šol v košarki in nogometu, -tjd oiidoTseu oq qeuniai «N bližno 2.000 šolarjev.
K. JUG
GIMNASTIKA
Občinsko prvenstvo šmarske občine
Na občinskem prvenstvu Šmarske občine v vajah na orodju so nastopili le pionirji in pionirke iz Šmarja in Rogaike Slatine, kot gostje pa tudi mladi tekmovalci in tekmovalke iz Šentjurja pri Celju. Zbranih Je bilo samo 60 mladih orodni k telovadcev. Upamo pa lahko, da bo z ureditvijo telovadnic in nabavo telovadnega orodja ta lepa zvrst zaživela tudi v Koz-jem, Bistrici ob Sotli in Rogatcu.
Rezultati: pionirji — 1. D. FUret (Šmarje) 54.4, 2. B. FUrst (Sm) 54.0 3. Jug (R. Sl.) 53.4; ekipe — 1. Rog. Slatina 315.6, 2. Šmarje 311.6; pionirke — 1. Skubi (R. Sl.) 36.0, 2. Lojen (Sm) 35.3, 3. Gorišek (R. Sl.) 33.4; ekipe — 1. Rogaška Slatina 200.1, 2. Šmarje 194.8.
Zmagovalni ekipi sta dobili od ObZTK Šmarje za nagrado stekle, na pokala.	J* K.
Upravni odbor
KOMUNALNEGA
PODJETJA
SOSTRO
razpisuje prosto delovno mesto
ADMINISTRATORKE
za določen čas.
POGOJ: srednja ekonomska šola ali administrativna šola.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave (lastnoročno napisane) pošljite upravi podjetja v 8 dneh po objavi.	2898
Prodamo po ugodnih kreditnih pogojih nov neregistriran FAP-13 S za prevoz cementa, z dvema 'diferencialoma, nosilnost 8 ton, in prikolico nosil 9 ton.
»AUTO-BEOGRAD«,
Gavrila Principa 1,
tel. 629-622	2509
■aeeaaaaaaeaaeaeBaaaeaeeaapeaaaaaaaaaeaaeee1
CE NE BOSTE PREJELI GLAVNO NAGRADO »ŠKODO«, BOSTE PREJELI MOTOCIKEL »JAWA« ALI ENO IZMED OSTALIH 18 NAGRAD.

■■■•■■■■■■■■■■■■■a
v.
HOTELI - UPRAVNE STAVBE - ŠOLE - BOLNICE...
skratka vsi, ki imate večje površine vsakovrstnih podov za čiščenje in negovanje
Oglejte sl
Demonstra-
cijsko
predavanje
najnovejših polno-
avtomatskih
aparatov
»GRASMANN«
iz Avstrije, ki bo
3. aprila 1968 od 10. ure dalje v stavbi
AGROTEHNIKE
Ljubljana. Titova 38 - V. nadstropje
POLNJENJE PRALNEGA SREDSTVA
Ce dvignemo sprednji zaščitni pokrov, pridemo do posode za tekočino, ki jo lahko napolnimo s čistilno tekočino ali z loščilnini voskom.
KAKO ODSTRANIMO UMAZANO VODO Pri delovanju stroja se umazanija in porabljena čistilna tekočina avtomatično preneseta v posodo, ki je za ta namen nameščena. Posodo dvignemo in jo izpraznimo.
POLNOAVTOMATICNI STROJ V DVEH VELIKOSTIH DOMAČI IN TUJI PATENTI
Polnoavtomatični stroj za čiščenje tal ustreza zahtevam našega časa. Z njim negujemo preprosto in brez truda tla. Stroj ima kompletni sistem za čiščenje, ki vključuje sprejemanje umazane vode in sušenje.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali strokovnjaki proizvajalca.
Pričakuje vas
uvoznik in prodajalec

MENJANJE VALJEV ZA RIBANJE ALI LOŠČENJI. Brez truda in s preprostimi prijemi lahko v trenutku menjamo oba valja, šesterokotna vtična os sluzi za pritrditev krtač. Če to os snamemo, so krtače spet proste. Vstavimo jib spet na obraten način.
AGROTEHNIKA
EXPORT—IMPORT
Ljubljana - Titova 38

Nedelja, 31. marca 1968
Šport
DELO ir stran 13
Partizan : Maribor 4:1 Spetrekordi na tekočejn traku
Edini strelec za Maribor Prosen zastreljal 11 m
BEOGRAD — Stadion JLA, gledalcev 5000, vreme lepo in toplo, sodnik Strmedki (Zagreb).
STRELCI: 1:0 — Petrovič (4.), 2:0 — Hošič (14.), 3:0 — Prekazi (74.), 4:0 — Hošič (75.), 4:1 — Prosen (82.).
PARTIZAN: Curkovič, Radakovič, Damjanovič, Djor-djevič, Paunovič, Mihajlovič, Bajič, Vukelič (Prekazi), M. Petrovič, Hošič, Pirmajer.
MARIBOR: Grloci, Simeunovič, Grubišič, Siagoreo, Bolfek, Klančnik, Kranjc, Pirc, Arnejčič, Prosen, Binkovski.
Partizan je prišel v vodstvo te v začetku prvega dela igre. K temu je največ prispeval slab vratar gostov Grloci. Dva gola, ki so jih dobili Mariborčani v prvem polčasu. je dosegel Partizan iz enakih pozicij. Hošič je v 4. minuti prodrl po levi strani igrišča in poslal lep predlo-žek pred vrata Maribora. Žogo je pravočasno dobil Petrovič, ji spremenil smer in obtičala je v mreži. Vratar Grloci je bil samo opazovalec dogodka. Ni pravočasno interveniral, ni presekal žogi poti v mrežo in Partizan j.-zasluženo povedel. Podobno je bilo 10 minut kasneje. Spet je bil Grloci le gledalec, ko je Djordjevič s predložkom zaposlil prostega Hošiča. Bil je na pravem mestu in posla! žogo v mrežo.
Da Mariborčani niso doživeli že v prvem delu še kaj hujšega, se imajo zahvaliti temu, da je tudi Partizan igral slabo.
Maribor se je po Partizanovi premoči otresel pritiska ''n prešel iz obrambe v napad.
Toda to so bili neorganizirani napadi in samo dvakrat sta imela Arnejčič in Binkovski priložnost zadeti mrežo. Toda udarca sta bila neprecizna in žoga je šla obakrat mimo vrat.
Mariborčani pa bi bili lahko zmanjšali vodstvo v 71. minuti. Sodnik Stremečki je dosodil kazenski strel v korist gostov, potem ko so Pirca zrušili v neposredni bližini Curkoviča. Za najstrožjo kazen se je pripravil Prosen in medlo streljal v spodnji desni kot, toda Curkovič je žogo ubranil.
Potem so se gostje predali usodi. Partizan je prevzel pobudo in v dveh minutah dosegel še dva gola. Prekazi je v 74. minuti izkoristil ugodno priložnost in povečal vodstvo na 3:0. Samo dve minuti kasneje pa je Hošič na Pir-majerjevo podajo bliskovito streljal in povečal vodstvo na 4 : 0.'
Tisto, kar ni uspelo Prosenu v 71. minuti z bele točke, je isti igralec dosegel v 82. minuti. Po izvedenem kotu se
je do žoge dokopal Prosen in jo brž preusmeril v mrežo.
Zmaga domačega moštva je zaslužena, ker je pokazalo boljšo igro. Mariborčani so razočarali z zmedeno in lagodno Igro, ki je bila bolj usmerjena k obrambi kakor napadu.
V. ILIČ
Brez Jovanoviča?
RADOVLJICA,	30 marca —
Zaključne priprave nogometašev Olimpije pred vsako prvenstveno tekmo na domačem terenu, pote. kajo v Radovljici. Tudi tokrat so se Bežigrajčani s svojimi avtomobili po včerajšnjem treningu od-peljali v hotel »Grajski dvor« pod vodstvom obeh trenerjev Minde Jovanoviča in Tome Kaloperoviča ter direktorja kluba Bogdana Zupana.
Za večino igralcev pomenita ta dva dneva v tem prijetnem, zelenem in cvetočem okolju predvsem sprostitev po tokrat izdatnih tre. ningih doma. Le četverici, in sicer SoŠkiču. Jovanoviču. Zagorcu in Sombolcu sta trenerja namenila lažjo vadbo. Jovanovič je namreč po tekmi z Vojvodino zaradi zdravstvenih razlogov počival, Zagorc in ftoškič sta dobila ta »dodatek« zategadelj, ker sta na četrtkovi prijateljski tekmi s Triglavom igrala samo 45 minut, medtem ko je za zdravega in še vedno spočitega Sombolca priporoči iivo tako delo izven rednih treningov.
Kaže pa. da Jovanovič kljub temu bržčas’ ne bo igral, ker fizično verjetno še ni popolnoma usposobljen, razen tega pa še vedno čuti bolečine v členku. Bečejcu pa se je na tekmi s Triglavom nekoliko poškodoval prepono, vendar ni tako hudo. da se ne bi jutri pojavil v enajsterici.
Sicer pa bo zadnjo besedo izrekel klubski zdravnik dr. Alojzij Sef. ki bo jutri zjutraj prispel | semkaj. Zato bo moštvo določeno i šele jutri dopoldne po prihodu čmo-belih v Ljubljano.
Dubrovčanka Šegrtova: nov evropski rekord na 200 m crawl 2:14,3
ZAGREB, 30. marca — Včerajšnji prvi finalni večer na zimskem državnem prvenstvu v plavanju bi lahko imenovali »Vrhovškov večer«. Plavalec Ljubljane je sicer tudi nocoj dosegel odličen rezultat, toda junak nocojšnjega finala je le bila šegrtova iz Dubrovnika, ki je z rezultatom 2:14,3 na 200 crawl dosegla nov evropski rekord za 25 m bazene.
Serijo odličnih rezultatov Je nadaljeval Kurbanovič, ki je že v predtekmovanju dosegel jugoslovan. ski rekord na 300 m prsno 2:36,2, v finalu pa je plaval še bolje — 2:34:2. Nasploh tako kvalitetnega prvenstva pri nas še ni bilo doslej. Domala vsaka nova disciplina je navrgla nov državni rekord. Najprej je bil to Clekovič na 200 m crawl, nato pa se je v isti disciplini za ženske imenitno izkazala še Šegrtova, ki je že v predtekmovanju dosegla nov državni rekord 2:20.4. Z rekordi sta se izkazala še Kurbanovič in Bjedova na 200 m prsno.
In potem je bil na vrsti Vrhov-šek. Po dobrem začetku in silovitem finišu je 100 m hrbtno preplaval v času 1:01.6; ta čas ga uvršča med najboljšo evropsko peterico. Edini dosedanji olimpijski kandidatki — Gašparčevi — ni uspelo doseči državnega rekorda. kar je zelo zanimivo. Štafete so navrgle tudj zelo zanimive boje. Mešana ženska štafeta Primorja je v zadnji točki nocojšnjega sporeda, v katerem je sodelovalo tudi devet finalistov iz Slovenije, tudi zboljšala državni rekord.
Slovenski zastopniki so se odrezali zelo dobro, saj so imeli v vseh disciplinah svoje finaliste. Za desetinko sekunde sta iz finala izpadla Hercogova in Marin.
V ekipnem tekmovanju je Primorje zopet brez prave konkurence, kranjski Triglav pa ima lepe možnosti, da v končni oceni za-
sede drugo mesto, kar bi bil največ ji uspeh tega kolektiva doslej sploh.
REZULTATI — moški 200 crawl: Clekovič (Ml) 2:03,8 (drž. rekord), Košnik (T) 2:05,5 (slov. rekord), Kostanjšek (Ru) in Lustik 2:10,1, Marč&n 2:12,8, Temovec (vsi Primorje) 2:14,7; 200 m prsno; Kurbanovič 2:34,2 (drž. rekord). Sajdl (oba Part) 2:42,0, Tomičič (Ml). 2:42,8, Sačipovič (Part) 2:44,0, Bot netti (Lj) 2:44,8 (Slov. rekord), Todorovič (Crv. »,) 2:48,0; 100 m hrbtno: Vrhovšek '<LJJ 1:01,6 (drž. rekord), Dorčič 1:04,5. Kustič (oba Prim) 1:06,2, Levičnik (Tr) 1:08,0, Dulovič (Ml) 1:09,1. Ozretič (POŠK) 1:09.9: 4 x 100m mešano: Primorje I. 4:25,6, Partizan 4:27.8, Mladost 4:28.2. Triglav 4:31,1. Ljubljana 4:37.8, Medveščak 4:40,0.
Ženske — 200 m crawl:	Segrt
(Jug) 2:14,3 ‘evropski rekord), Režič-Zeier (Jug) 2:24,0. Alfirev (Prim) 2:30,0, Barišič (Jad) 2:35,0, Vimik 2:36.4 Jančar (obe Tr) 2:41 7. 200 m prsno: Bjedov (Mo) 2:51.0 (drž. rekord). 'Švare (Tr> 2:57,1 Žagar (Ml) 2:58.5. Halužan 2:59.6. Žvanut 2:00.7, Crnjar (vse Prim) 3:03.5 100 m hrbtno: Gašpa-rac (Mo) l:i0.5. Radetič (Prim) 1:12.0 (ml. drž. rekord). Boben (Jad) 1:14,9. Pečjak (Tr) 1:15.0, Vukušič (Prim* 1:16.0, Kukec (Ml) 1:21,0. 4 x 100 m mešano: Primorje 4:59,8 (drž.rekord) Mornar 5,11.8. Jug 5:19,0. Triglav 5:35,8.
Vrstni red po drugem dnevu:
3.949, Jadran (Trbovlje) 1.782 M. KARLIN
PHILIP MACDONALD
n
Miting AA 68 - na ravni
Slovenska atletika potrebuje kvalitetno prireditev
LJUBLJANA — Tradicionalni atletski miting Alpe-Adria bo letos že tretjič. Vendar bo prireditev, ki bo tokrat na ljubljanskem osrednjem stadionu 14 .maja, le nekaj posebnega. Miting Alpe-Adria bo namreč poslej vsakoletno veliko tekmovanje, ki bo presegalo okvir merjenja sil zgolj najboljših atletov sosednjih pokrajin Italije. Avstrije in Jugoslavije.
Atletski delavci pr:	nas so že
dolgo vedeli, da Sloveniji manjka vsakoletni mednarodni miting na naj višji ravni. Tekmovanja, kakršna so se udomačila v Ztirichu, pa v Varšavi. Moskvi, Pragi, in tudi Beogradu. so namreč neogiben člen v verigi atletskih tekmovanj. Kakor so potrebna državna in republiška prvenstva, pa klubski mitingi, meddržavna srečanja in ligaška konkurenca, tako so nedvora- j na 3000
zaradi česar smo se dela lotili še s posebnim žarom.«
E. BERGANT
JADRANJE
Tečaj za jadranje na vodi
Marsikomu je znano, da je v Ljubljani jadralni klub, ki deluje v okviru ljubljanskega brodarske-točk za vsako prvo. 5 za vsako S& društva. V malo manj ko dva-rirugo mesto itd Zastopniki ob- j najstih letih, kolikor je sedaj že mejnih pokrajin se bodo pomerili , preteklo od njegove ustanovitve, v 5 moških in 3 ženskih discipli- ] le v njegovih vrstah delovalo venah: 100 m, 400 m, 1500 m. skok I liko mladih ljudi, ki so na klub.
Visoka zmaga Olimpije
V tekmi ZKL Olimpija : Mlada Bosna 115:58
papir 80
.lico
in met krogle za moške ovire, skok v daljavo in met kopja za ženske.
Poglavitni mik prireditve pa bo nedvomno nastop nekaterih najbolj znanih atletov Evrope. V teku moške, skoku v viši-
no izredno koristna — tako	za
razvoj in propagando atletike, kakor kot stimulacija atletom	—
tudi tekmovanje te vrste.
Miting Alpe-Adria bo letos nedvomno zelo privlačen. Obsegal bo tri skupine disciplin. Prva bo tradicionalni šesteroboj reprezen
tanc Koroške Tirolske štajerske, Milekom, Todosijevičem. Vivodom Furlanije-Julijske krajine. Hrvat- jn mnogimi tujimi šampioni bo ske in Slovenije s točkovanjem 6	....
Štafeta »Dela-šport« v Trbovljah
Dvaintrideseta predaja »štafete Deia-šport« bo v Trbovljah. Tako je določil 31. »športnik tedna« Zoran Zalokar Naslednji »gledalec tedna« bo tako eden izmed obiskovalcev tekme republiške rokometne lige med domačim Rudarjem in Slovenj Gradcem, tisti pač s posnetka, objavljenega v naši ponedeljski številki, ki se bo uredništvu prvi o-glasil z brzojavko.
skih jadrnicah preživeli marsikatero lepo uro.
Kot vsako leto prireja klub tudi letos tečaj za začetnike. Trajal bo , jx>ldrugi mesec. Na njem bodo tečajniki zvedeli vse o jadranju:	o
meteorologiji, vetrovih, »bencinu ! jadralcev«, jadrnicah in rokovanju i z njimi, jadranju in regatni vož-I nji, skratka o vsem, kar je po-! membno za to vejo športa.
če tečajnik ob zaključku tečaja uspešno opravi izpit, lahko poleti • pod vodstvom izkušenega člana j kluba jadra v Piranu, ki je matič-; na luka tega kluba. Bolj prizadevnim bo verjetno mogoče sodelovati na regatah, ki se jih klub ude-| ležuje.
bo imel i Klub upravlja z dvanajstimi ja-bodo v drnicami. ki se vrste od malega i njegovem okviru pomerili v teku kadeta, prek slok, do nacionalne ! na 1000 m, še posebna privlačnost klase L-5, zvezd in na koncu še pa bo finale v tekmovanju za naj- i največjih. potovalnih jadrnic tipa hitrejšega osnovnošolca in osnov- RORC3. Razen tega ima v Piranu nošolko <60 m), ki si ga je orga- hišo, kjer lahko član. če ima iz-
no za moške in teku na 100 m za ženske bo prireditelj povabil v Ljubljano najboljše iz ČSSR, Madžarske, NDR, ZRN. Italije in Avstrije. seveda pa tudi vse najboljše Jugoslovane, ki prav v teh disciplinah uživajo tudi mednarodni sloves.
Skok v višino — za primer —
vsekakor velik dogodek.
Miting Alpe-Adria pa še tretji del Mladinci s<
velikim mednarodnim tem, kdo je Slove.
»ži/,	«.» o» ga
nizacijski komite omislil pod po-! kroviteljstvom Pionirskega lista in ! ob pomoči zavodov za prosvetno : pedagoško službo širom po Sloveniji. V Ljubljano bi naj dopotovalo po 12 — imenujmo jih rako — področnih prvakov in prvakinj, j ki bi med	J 3-:
mitingom naj!
I ni.ii.
Pri tako zastavljenem delovnem ; piogramu ima predsednik organi-! zacijskega komiteja Alpe-Adria i .lože Božič zares prav, ko pravi: j »Načrte smo izdelali skrbno, po | svojih močeh in ob pričakovanem i sodelovanju vseh prizadetih pa si j bomo tudi prizadevali, da bi jih uresničili Slovenija vsekakor po-I trebuje elitno atletsko prireditev.
litingom odločal- p tem ajhitrejši oz. najhitrejša
Gore naj vzgajajo!
Posvet mladih planincev v Kamniški Bistrici
LJUBLJANA — Pod tem geslom j delavcev poudarjali potrebo po or. j je bil preteklo soboto :n nedeljo J ganizaciji seminarja za vodje pio- j
Rictr-iri 13	’ r-'r<;lriV) nlnninslrih sklinin DO ŠO- !
domu v Kamniški Bistrici 13. j nirskih posvet načelnikov mladinskih odsekov pri planinskih društvih. V prisotnosti 5o delegatov iz 34 PD so bila na dnevnem redu aktualna vprašanja voznih olajšav za planinska potovanja. problematika planinskega seminarja za pedago ge. vzgojni prijemi načelnikov MO. podeljevanje znakov Gorske straže o planinskem kotičku v Pionirskem listu in o možnosti uvedbe planinske problematike na Visoki šoli za telesno kulturo, pedagoški akademiji in učiteljiščih. Zlasti so predstavniki mladinskih odsekov iz vrst prosvetnih
kaznico. brezplačno prenočuje.
Tečaj je breznlačen, začetek pa bo v sredo ob 19. uri v prostorih terena Majde Sile, Kidričeva 11.
S. V.
Po domačih krajih
LJUBLJANA — Danes. 31. t m. ob 9. uri bo v prostorih restavracije RIO razgovor med prijatelji nogometnega kluba Hajduk in tehničnim vodstvom ter nekaterimi igralci splitskega moštva. B. V
ŠKOFJA LOKA - Predavatelji OS v Škofji Loki so ob športnih dnevih že dvakrat peljali po 250 učencev na kopanje v zimski bazen v Kranj, kjer se učijo plavanja. Učenci in njihovi starši so navdušeni nad to akcijo. S. J.
KOLESARSTVO
Boltežar pripravljen najbolje
Naša kolesarska odprava, ki je sodelovala na mednarodni dirki »Po Alžiriji«, se je vrnila domov V precej hudi konkurenci 120 udeležencev iz desetih evropskih in afriških deže] je naša reprezentan-(Boltežar. Pavlik, Cubrič. Pocr-
LJUBLJANA, 30. marca. V tekmi 21. kola ZKL je Olimpija v Tivoliju pred 500 gledalci premagala Mlado Bosno iz Sarajeva 115:58 (50:23). Sodila sta Oblak (Lj) in Gaube (Mrb).
OLIMPIJA: Marter 8. Božič 14,
Polanec 12. Verbič 12, Hočevar 14,
Eiselt 4, Daneu 22, Logar 4, Žor-
ga 25.
MLADA BOSNA:	Milanovič 10,
Soče 24, Bajrovič 4. Dardič 5, Ska-kič 15.
Ljubljančani so imeli nocoj lahko delo, saj so v tivolski športni dvorani gostil ekipo Mlade Bosne, ki v 21. kolih zvezne košarkarske lige doslej ni osvojila nobene toč- j ke. Že začetek tekme je mnogo obetal. Čeprav nasprotni napad Olimpije niso bili tako hitri,
jih domačini te ekipe znajo izpe- ,	, h
ljati, so domačini hitro polnili »>> tata razllka b koš Sarajevčanov. V 16. min. igre I VlSJa-je Olimpija že vodila 18:6. Do odmora so si domačini priigrali 27 košev prednosti, kar .ie bilo malodane že primerno zagotovilo, da bo Olimpija naposled le izpolnila
da bo prema-Tivoliju z ob-
obljubo. se pravi gala nasprotnika 4 čutno razliko.
V začetku nadaljevanja se je sicer Olimpiji nekaj zataknilo, vendar je bil pozneje pressing izredno uspešen. Domačini so »zaplenili« Sarajevčanom več žog že pod njihovim košem in nenehno višali razliko. Tako uspešna igra v napadu pa je botrovala za spoznanje slabši igri v obrambi. To sta izkoristila najvišja igralca Mlade Bosne Soče in Skakič, ki sta bila na koncu najusy>ešnejša strelca gostov
Omeniti velja de se Je z vsemi _x—• —— —— j	fUimniii trudil le
Je
močmi nocoj pi Olimpiji trudil mu Daneu, nekaj časa pa sta mu prilit I ^no pomagala e Hočevar in Bo-žič. Ce bi tako grali vsi domačini.
koncu tekme še
Sodnika nista mela težkega dela. Igralci obeh ekip so igrali zelo »mehko« in ni bilo pod košema običajnih dvobojev za odbitimi žo, gami.	M.D.
Zmagoviti trio Tvrdič
Slovan izgubil proti Jugoplastiki 68:88
SPLIT. 30. marca. (Tanjug). — Košarkarji Jugoplastike so zlahka premagal ekipo- Slovana ia Ljubljane 88:68	(42:22) v prvenstveni
tekmi ZKL. Zlasti nezanimiv je bil prvi polčas; moštvi sta igrali slabo in počasi, brez pravega sistema in ritma, meti na koša pa so Čestokrat zgrešili cilj. Gostje so z zadrževanjem žoge umrtvičili tempo, domačini pa so bili tudi precej nespretni pod nasprotnikovim košem
Po odmoru je Slovan zaigra: bolj napadalno, vendar mu tudi taka igra ni navrgla zaželenega uspeha. Sredi polčasa so domačini povsem nadigrali goste, ki so naposled tekmo izgubili z 20 koši razlike.
Pred približno 500 gledalci sta tekmo korektno sodila Mahovlič iz Zagreba in Paleka iz Zadra.
Koše za Jugoplastiko so dosegli Peterka 8. Orašo 2. Dražen Trvdič j 4. Rato Tvrdič 33. Lovro Tvrdič 9. , Depolo 2 Prog 4 in Skansi 26. za i goste pa šarid 6 Sušnik 16. Weibl 8, Pesek 13. Vavpetič 6. Modic 4. Strehovec 10 in Logar 5.
Strokovni sve: bo še enkrat povabil k sodelovanju Tvrdiča, Simonoviča Brajkoviča in Grubor-ja, ki so odpovedali udeležbo, če se ne bodo odzval, vabilu, jih ne bodo več upoštevali za reprezentanco. Svet je opravičil odpovedi Skansija in Djerd a, medtem ko niso upoštevali Bassina, ki se je ponesrečil v promerni nesreči. Za Koraca in Rajkoviča bo KZJ morala dobiti še privolenje njunih sedanjih klubov.
Primorje 26.952 točk, Triglav 11.964, Mladost 9.476, Mornar 8.270, Jug (Dubrovnik) 8.257, Partizan 7.223, Ljubljana 6.337, Crvena 4.433, Medveščak (Sp) 3.627, Rudar itd.
SMUČANJE
Drugič:
Ankeletova osma
LASSOMSUIERE, 30. marca. — Dva kilometra severneje od kraja, kjer je bil včerajšnji veleslalom, je bilo danes tekmovanje na 2100 m dolgi progi z 400 m višinske razlike in 72 vrati. Ker je bilo spet toplo, so pravočasno posuli snežni cement in proga je ostala boljša tudi za slabše startne Ste-vilke.
Prva so startala spet dekleta. Kot včeraj, je zabeležila najboljši čas startna številka 1, ki jo je nosila Švicarka Hilbrandt 1:56,05. Močno se ji je približala Francozinja Mačehi s časom 1:56,40, druge pa so nekoliko ostale, tako da je imela tretjepla-sirana Francozinja Rouvier s startno številko 15 že tri sekunde ostanka. Naša Majda Ankele je vozila deseta. V prvi polovici zadržano, potem pa tako kot zna. Drugim našim zastopnicam je zmanjkalo moči. zato so njihovi zaostanki večji.
Proga za fante je bila danes boljša saj je imela manj lukenj. Tudi njihov vrstni red na cilju je bil precej drugačen kot včeraj. Italijan Clataud je s startno številko 2 za las premagal Rossata — Mignoda s časom 1:49,02. Sele na četrtem mestu je danes Francoz Penz s Časom 1:49,26, na 5. pa spet vidimo Italijana Berthoda s časom 1:49,42. Od naših je bil odličen Lah s startno številko 59. Bedrač je v spodnjem delu padel, Planteu je bil spet diskvalificiran. Zavrl pa je v spodnjem delu proge padel.
Po tekmovanju se je Vogrinec nekoliko poškodoval, tako da v jutrišnjem slalomu najbrž ne bo nastopil.	.
Rezultati — ženske: 1. Hilbrandt (Svi) 1:56,05,	2. Mačehi (Fr)
1:56,40, 3 Rouvier (Fr) 1:59,37, 4. Girard (Svi) 2:00,32,	5. Vogel
(ZRN) 2:01,2,	6. Kohler (Avstr)
2:01.75,	7. Cova (It) 2:02,8,	8.
Ankele (Jug) 2:02:41, 9. Joux (It) 2:02,43, 10. Hossteller (Svi) 2:02,51. Druge Jugoslovanke:	34.	Pirnat
2:16.26,	37	Žuraj 2:17,89,	41.
Matvoz 2:26,62.
Moški: 1. Clataud (It) 1:47,88, 2. Rossat-Mignod (Fr) 1:37.94. 3. Piazzalunga (It) 1:49.02, 4. Penz (Fr) 1:49,26.	5. Berthod (It)
1:49,42, 6. Bendner (Avstr) 1:49.49, 7. Pazout (ČSSR) 1:49,58. 8. Com-pagnoli (It) 1:49,63,	9.	Augert
(Fr) 1:50,07.	10. Rauter (Avstr)
1 -.50,09. Jugoslovani:	48. Vogrinec
1:57,35, 49. Lah 1:57,36. 59 Bedrač 2:04.58. 61. Zavrl 2:20,36 Kombinacija — ženske: 1. Mačehi (Fr) 22,13. 2. Hilbrandt (Švica) 47,90.	3. Vogel (ZRN> 75.48.	4.
Kohler (Avstr) 88.14. 5. Stocker (Avstr). 90,42,	.	23. Pirnat, 24.
Matvoz. Ankeletova zaradi padca v prvem veleslalomu ni prišla v Doštev za kombinacijo.
F. GARTNER
Killy zmagal
ROSSLAND, 30. marca — Francoski smučar J. C. Killy je včeraj zmagal v Rosslandu, drugi je bil njegov rojak Augert, tretji pa Američan Chafee. S to zmago je Killy zasedel prvo mesto v tekmovanju za svetovni pokal V tej posebni oceni ima Killy sedaj 200 točk, drugi je Giovanoli (Švica) — 117. tretji pa Nenning (Avstrija) — 98
Zajc poškodoval gleženj, vendar bo nastopil
Zaporno povelje za neznano osebo
85. nadaljevanje
mHMMMMiiHi
Gospod Ferry se Je našobil, dvignil svoj na pol prazni kozarec, ga zanesljivo nastavil k ustom in pil.
»Cujte ...« je divje začel Garrett, toda spet ga je prekinil Anthony, Id ga je sunil s komolcem.
Nekaj
Bes je, da je potniška ladja družbe Cunard budi pristala enajstega, toda odplula je — rahlo je zaksSljal in ta kašlj je prav lepo povezal njegov govor — dan prej kakor naša ladja.«	Nekaj časa je vladala tišina, dokler ni _
»Da,« je dejal Anthony. »Ali imate sez- gospod Perry popil viskija in sode. Od- I nam potnikov?« .	maknll je kozarec od ustnic in ga trdno ■
»Seveda.« Sposobne ročice gospoda Per- postavil nazaj na pladenj. Dejal je: »Ce -ryja so odložile kozarec, odklenile aktov- hočemo ugotoviti, koliko mladih deklic je I ko in prinesle na dan papirje.	potovalo v prvem razredu na ladji, pol- ■
»Lepo!« je dejal Antbony in z ramo než- kovmdk Gethryn, lahko storimo samo eno . no odrinil Garretta, ki se je stiskal bliže. Poiskati moramo kakega člana ladijske I »No, ali nam zdaj lahko poveste, ali je bi- posadke, ki nam bo laho povedal, lo kkj otrok na ladji? Prvi razred seveda.« >>SeVeda,« je dejal Anthony. »Ali ga bo I Gospod Perrv je zakašljal odločno, toda ste še?«	I
ne preglasno. »Poglejmo malo . . . Morda	...	,, _	.	,
se bo dalo urediti, nekako.« Posadil si je »Hvala,« je odločno odgovoril gospod . ščipalnik trdneje na nos in začel frkati “6rlY- »b0™ «	|
strani v čedni beležnici z rahlo spetimi
listi.	*	|
Garrett je hotel nekaj pripomniti, toda Anthony ga je s komolcem dregnil pod rebra. Umiril se je.
»Abel, gospa,« je dejal gospod Perry,
Ko je gospod Perry, ki je dolgo onega > ■ vil z Anthonyjevim telefonom, naposled _ odšel iz hiše v Stukeley Gardens, je bilo I četrt na sedem. Zapustil je prazno stekle- "
kakor da govori sam zase. »Aaronson go- nico, <jivje razdraženega Američana, spo-
spodična
Arden, zakonski par . . . Axel,
Strokovni svet predlaga še. da i oi se tekme v zvezni ligi začele 10 novembra in končale v začet. I ku aprila. Vsi trenerji ligaških : klubov bodo v prihodnji sezoni j morali imeti posebne licence, ki | jih bo izdajala posebna komisija.
| KONJSKI ŠPORT
Red Alligator prvi
lokomotiva : ?eijezničar 85:80 (42:46)
! Kandidati za Sofijo
ZAGREB. 30 marca — Strokovni svet KZJ je na sestanku izbral 17 kandidatov, ki bodo od 25. maja do 5. junija letos igrali na kvalifikacijskem turnirju za olim- slaškem pijske igre v Mehiki. Sedmega ap- • mercev rila se bodo na skupnih pripravah na Pokljuki zbral:	naslednji ko-
šarkarji: Daneu Ražnjatovič. Cer mak. Plečaš. Pazmanj. S Jelič, čosič, Rajkovič Jelovac. Maroie vič, Vučinič, Korač, Cvetkovič,
B.ierdja. Omašič Kapidžič in šol-man.
ŠTRBSKO PLEŠO, 30. marca (po telefonu). — Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih tekih v štrbskem Plesu, kjer bo leta 1970 svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah, so moški tekmovali v teku na 15 km in nordijski kombinaciji, ženske pa na 5 km
Med ženskami na 5 km je zmagala Maudra pred Bartuševo (obe ČSSR) in Endlerjevo (ZRN), med 88 tekmovalci iz šestih držav pa je v teku na 15 km zmagal dobit- i AINTREE. 30. marca. - V naj- nik bronaste olimpijske kolajne j : težji dirki v preskakovanju zaprek	km . vicar Haas s časom
| na svetu »Grand National« je zrna- | ,-7:31 . Pre^ domačinojn	‘
gal Red Alligator z dvajsetletnim I	ln Luptakom,
jahačem Brianom Fletcherjem. Na
,	stoodstotno zanesljivost ter ime ■
gospod.« Ben prsti so naglo drseli po h- in nasiov glavnega strežaja na »Giganti- I st* beležnice in šumenje papirja je pn-	je bi] ^ dopustu v Londonu,
dušeno spremljalo mrmranje njegovega	J	|
glasu. Zdaj pa zdaj so se ustavili prsti in Ko je še manjkalo deset minut do de | glas, ko je gospod Perry lično in hitro setih, se je Anthonyjev voisin ustavil pred zapisal neka imena. Razen njegovega gla- številko 27 na Elmview Crescentu v Brix- I su in obračanja listov ni bilo v sobi sli- tonu. Gosta, bela megla, ki jo je tu in | šati nobenega drugega zvoka.	tam oranžno barval sij ulične svetilke, je
». . . Witherspoon, sir Guy,« je nadalje- v!Sela nad Elmvievv Crescentom. Anthony I val gospod Pe*rry. » .. .Wessex. gospod in Je stopil iz avtomobila, vzdrhtel, si zavihal | gospa in gospodična..« Spet se je gospod navzgor ovratnik na površniku in odprl Perry ustavil, da bi si naglo nekaj žabe- majhna železna vrata, ki so obupno za- I ležil v notes poleg sebe »Walters, go- cvilila. Šel je po ozki stezi, obdani z n:e | spod . . . Wyatt, poslanka gospa Jeffry . . . vrednim grmovjem, ki se je neotesano raz-Yoland, gospod in gospa . . Veomans, go- kazovalo v megleni poltemi. Prišel je do . spodična . . . Yule, gospodična in,« je de-	vrat 111 ob	strani odkril	žico za zvonec, za	|
jal gospod Perry, ko je zaprl beležnico, da	*catero Je	povlekel. Od	nekod iz hiše je
je vzorno tlesknilo, »princ Zeffatini.«	Prfeel odmev pošastnega zvončkljanja, ki I
„ ,	, .	^	— ,	.	...	so mu skoraj nemudoma sledile stopinje 6
Pobral je notes, v katerega je bil v pre- v	okencu nad vrati se je posve-
sledkih kaj zapisal, m si ga nekaj časa tUa lu-	g
ogledoval. Dejal je:	4,'‘	4L'	1
»Takoj boste razumeli, kaj je glavna Stopinje so prihajale bliže in vrata so težava, polkovnik Gethryn.« Pogledal je	se odprla	V hipu se je	razpršilo pošastno	.
Anthonyja čez okvire svojega ščipalnika	in razpadajoče vzdušje	Elmvievv Crescen	I
»Zanesljivo vam lahko povem, da je bil ta, kakor da ga je odpihnil piš vetra Na ■ en potnik prvega razreda otrok — nam- pragu je z glavo nekoliko nagnjeno naprej . reč gospodič Kenneth G. Lester, ki je po- da bi bolje videla obiskovalca, stala velika | toval z gospodom in gospo Lester, verjetno zajetna ženska, ki je bila, kakor jo je oce I očetom in materjo. To je bil očitno edini nil Anthony po nasmehu in drži. stara pri deček prvega razreda na ladji. Toda ko bližno petintrideset let	|
pridemo do deklic, smo v popolnoma dru- Anthony je privzdignil klobuk »Ali je gačni kaši.«	gospod Lawes doma?« je vprašal. »Gospod I
»Seveda,« je pripomnil Anthony.	peter Lawes-?u	p
Gospod Perry ga je pogledal s primesjo strogosti »Zakai v primeru deklic ne Prijetna glava je odkimala m Anthony vemo. ali .gospodična’ pomeni zrelost ali je z začudenjem ugotovil, da ni bila pla obratno.«	volasa, ampak bela. »Zal mi je Zvečer je
»Seveda.« je dejal Anthony.	šel ven,« je dejal poln in spodbuden glas
£	»OtiVtJUČt,« J C U.CTJ&.1	.	‘j'-'*	J t-------
J
na naslednji uvrstila Wagrer
milje m 856 yardov dolgi progi s 30 zaprekami je zmagovalec premagal 45 tekmecev, za 20 dolžin.
VESLANJE
Cambridge zmagal
da-
ve-
os-
in
lah. ki ^““b^dal^SSSi dmgtai \	„v
prosvetnim delavcem osnovne potke za delo s pionirji.
generalnem plasmaju peto mesto, med posamezniki pa je bil najboljši Boltežar — deseti.
LONDON. 30. marca - V nnšfijem 114. tradicionalnem ~ dvoboju študentskih univerz 17 Oxforda Cambridga na Temz:	so veslači
Camridga premagali svoje favorizirane tekmece za in in pol dolžine čolna s časom 18:23 V dosedanjih dvobojih ie Cambridge zmagal 62-krat. Oxtord pa 51-krat. medtem ko se je ena tekma končala z »mrtvim tekom«.
prizadevanjih za dvig članstva • V razgovoru je trener reprezen-75.G00 v čast 75-letnice PZS, j tance Alojz Bajc povedal, da je |
Boltežar na tej dirki dokazal zelo ;
NAMIZNI TENIS
Občinsko prvenstvo Šiške
LJUBLJANA — Ekipno in posamezno namiznoteniško prvenstvo za člane, članice, mladinke in mladince na občinskem prvenstvu šiške je končano, čez nekaj dni pa se bo začelo pionirsko ekipno in posamezno prvenstvo osnovnih šol. Za prve tri je ObZTK pripravila pokale in spominska darila ter diplome.
Vsa tekmovanja so v novi namiznoteniški dvorani NTK Ilirija pod vodstvom strokovnjakov, med katerimi je še posebno prizadeven dolgoletni namiznoteniški delavec Ivan Hudolin, ki si skupaj s sodelavci prizadeva, da bi se tekmovanje razpletalo v splošno zadovoljstvo vseh nastopajočih.
Rezultati — člani-mladinci: NTK Ilirija, ŠSD Litostroj, SP Litostroj IT. MK Vfžinarje, MK Dravlje, SP Litostroj I, MA Av-tomontaža, MA Vodice itd. Skupno je nastopilo 32 ekip ali 96 tekmovalcev; posamezno: Koman (II), žabec, Jugovič (oba Lit), Setina (II) Weithauser (Lit), Puce (Strok, šola TNZ). Golob Jože (II) Tomaševič (MK Svoboda) itd : članice — ekipno: Ilirija I, Ilirija II, Gimnazija Šentvid; posamezno:	Dum, Keissesberger,
Langerholz, Cvetek (vse Ilirija).
V kategoriji pionirjev bodo nastopili: OS Lojzeta Kebeta s petimi ekipami, F. Marna z dvema, V. Vodnika s štirimi, Z. Runka z dvema, Frana Milčinskega s tre-Wii, Franca Bukovca s tremi in St. Kosca z eno ekipo. Tekmovanje bo med 1. in 6. aprilom.
V
na 75 .C00 naj bi akcija postala trajna dejavnost mladinskih odsekov. Mnogo pozornosti so delegati posvetili predlogu vključevanja prosvetnih delavcev-neplanincev prek okrožnice republiškega sekretariata za kulturo in prosveto in prek planinskih društev. Na sestanku so govorili tudj o osnutku pravilnika orientacijskega tekmovanja za Mi-ianovičev memorial in program 10-dnevnega izleta v Avstrijo. Švico, Italijo z vzponom na 4099 m visoki Monch. Z udeležbo na tem izletu po pristopni ceni 510 din namerava mladinska komisija PZS nagraditi prizadevne mladinske organizatorje in vzgojitelje. Mladinska komisija je samo v preteklem letu imela vrsto tesnih vezi, zlasti z avstrijskimi in angleškimi planinci. Najuspešnejše je bilo srečanje z mladimi planinci, ki so včlanjeni v VIAA. Udeleženci sestanka so se zavzeli, da bi bili v mladinski komisiji zastopani vsi predeli. Potem, ko so izvolili novo mladinsko komisijo, so še podelili častne znake najzaslužnejšim.
TONČEK STROJIN
IVER DNEVA
Priznanje Ludviku Zajcu
Znana zahodnonemška športna agencija ISK je objavila prvo letošnjo lestvico najboljših smučarskih skakalcev sve-ta v olimpijski sezoni 1968. Sestavljalci so upoštevali samo najpomembnejše tekme in točkovali plasma skakalcev na prvih deset mest. Na čelu lestvice je planiški junak Jiri Raška s 54 točkami, sledita mu pa Noivežana Wirkola (49) in Grini (42). Za Bachler jem. Neuendorfom, 2eglano-vom, Belousovom, Tomtu-mom, Hubačem, Queckom, Preimlom, Ivanikovom in Kankonenom je na lestvici tudi Jugoslovan Ludvik Zajc, ki si z 10 točkami deli 14. mesto s sovjetskim skakalcem Napal-kovom.
solidno pripravljenost in da še vedno sodi v vrh našega kolesarstva. Pred odhodom na to prireditev je imel Boltežar »v nogah« blizu 200o km. Kljub temu pa je bilo to očitno še vedno premalo ob primerjavi, da so imeli odlični Švedi tedaj že 6000 km za sabo Tudi ekipna uvrstitev Jugoslavije je, kakor je dejal Bajc, nadvse zadovoljiva. Sicer pa je bila dirka za naše kolesarje odlična priprava pred novo dirko, in sicer Praga — Berlin — Varšava, ki bo v začetku maja.
I. SUCUR
Odslej vsako nedeljo dirke
Pester spored z motorji in avtomobili v aprilu
LJUBLJANA — športna komisija avto-moto zveze Jugoslavije je dokončno sprejela koledar letošnjih motociklističnih in avtomobilskih tekmovanj pri nas, razen za prvenstvo Jugoslavije v hitrostnem avtomobilskem športu. Po tem razporedu bodo ljubitelji tega športa prišli na račun že v aprilu, ko se bo uradno začela dirkalna sezona z motorji in avtomobili.
mesti pa sta in Koch (Švica)
Jugoslovan Ambrožič je zasedel 24 mesto — 52.41, Mlinar 33. s časom 53:00 in Dretnik 34 s časom 53:21
Tekmovalci za kombinacijo so se v teku na 15 km uvrstili takole: 1. Gasienica (Poljska). 2. Ri-edl (CSSR), 3. Keller (ZRN), peti pa je bil Ambrožič.
Včeraj in danes so skakalci trenirali na 65 m in 100 m skakalnici. Bachler in Raška sta bila najboljša. odlikovala pa sta se tudi Kocijan in Przybyla. Naš najboljši skakalec Ludvik Zajc si je včeraj nekoliko poškodoval gleženj, zato danes ni treniral, na tekmi pa bo nastopil. Pečar (89 m) in Jurman (88) sta skakala solidno. Najdalje je skočil Avstrijec Bachler — 99 m.
L. GORJANC
Utrinki
PIJANI VRATAR. 1500 nemških mark globe je veljal vratarja vodeče enajsterice zvezne nogometne lige ZRN Nlimberga Wabro preglobok pogled v kozarec. Ker je prišel po nekem dopoldanskem sprejemu okajen na trening, ga je hotel trener Merkel sprva takoj odpustiti, kasneje pa se je le strinjal s »samo« denarno kaznijo.
ZANIMIV VRSTNI RED. Dokaj nenavaden je bil vrstni red na sindikalnem nogometnem turnirju v Torinu. Zmagala je ekipa nekega velikega nočnega lokala pred moštvom nočnih čuvajev in delavci v tovarni alkohola. Šele predzadnje je bilo zastopstvo Instituta za pospeševanje zdravega načina življenja . . .
HAKULINEN NAMESTO SAA-RINENA? Vse kaže, da bo 43-letnl bivši svetovni prvak in olimpijski zmagovalec Veikko Hakulinen, ki je še vedno aktiven v biatlonu in orientacijskem teku, po zaključku letošnje sezone prevzel nalogo gla-vnega trenerja finskih smučarskih tekačev. Hakulinen bo tako naslednik 66-letnega Velija Saarinena
NEW YORK — Polfinalni izidi mednarodnega teniškega turnirja: moški — Emerson :	Smith 7:5,
11:9, 6:0 in Ashe : Graebner 3:6, 7:5, 6:4, 6:1; ženske — Richey : King 4:6, 7:5, 6:0 in Tegart : Jones 8:6, 6:2.
V mesecu aprilu bo skupno devet zveznih prireditev, od tega pet domačih, na štirih pa bodo sodelovali tudi dirkači iz tujine. Največ tekmovanj bodo imeli dirkači za kros z motorji — štiri, za njimi Pa avtomobilisti — dve, medtem ko bo v kartingu, cestnem hitrostnem motociklističnem športu in speedwayu po eno tekmovanje, med njimi kar pet za prvenstvo Jugoslavije. Tri prireditve bodo tudi na slovenskih tleh, nekaj naših izbranih jugoslovanskih dirkačev pa bo startalo tudi na tujem.
Tekmovalci za kros bodo prišli prvi na plan: AMD Orehova vas bo 6. aprila priredilo prvo dirko za državno prvenstvo, medtem ko bosta naslednji tekmovanji za zvezne prvenstvene točke 14 aprila v Savskem Marofu in 21 aprila v Zenici. Prvenstvo v Orehovi vasi bo hkrati lep uvod v mednarodno tekmovanje za »Nagrado štajerske«, ki bo dan pozne ie -7. aprila — prav tako na obronkih Radizla. To bo v aprilu najkvalitetnejša motociklistična prireditev v Sloveniji, na kateri bo razen najboljših Jugoslovanov nastopilo še kakih 40 tujih dirkačev iz 11 držav, med njimi več nacionalnih prvakov.
Za točke za zvezno prvenstvo pojde tudi na prireditvi v kartingu 21. aprila v Ljubljani; prireditelj bo AMD Moste, ki pričakuje, da bodo na prireditvi sodelovali najboljši jugoslovanski dirkači, predvsem iz društvenih vrst, ki so med najboljšimi v držav!.
Peto dirko za državno prvenstvo v aprilu bo priredilo AMD Rudolf
Štiglic 28. aprila na Reki pod naslovom »Osvoboditev Reke«. V hudi konkurenci tekmovalcev iz Hrvatske. naj bi slovenski dirkači potrdili	svojo premoč	ki	so Jo
uveljavili na lanskem prvenstvu Is*o nedeljo (28. IV ) bo Se mednarodni speedway v Zagrebu v organizaciji AMD Remetinec.
Prav	posebni	poslastici	obeta
tekmovalni koledar AMZJ v aprilu ljubiteljem avtomobilskih dirk v okviru bližnjih prireditev ob beo-I grajskem avtomobilskem salonu. Cestne	hitrostne	dirke	na	progi
Ušče v	Beogradu	pod	naslovom
»Velika «nagrada Beograda« ki jih prireja AMK Beograd, bodo veljale za »Pokal Evrope« za turistične avtomobile. Prireditelji računajo z lepo udeležbo iz tujine, predvsem iz Italije, ZRN in še nekaterih drugih evropski'- držav. Isti klub bo teden pozneje prire> dil še III. sejemski avtomobilski rally z mednarodno udeležbo 2e v aprilu bodo torej vsako nedeljo dirke z motorji in avtomobili na zvezni in mednarodni ravni; spored bo prav gotovo zelo privlačen za vse ljubitelje tega športa.
H. V.
Upravni odbor KOMUNALNEGA PODJETJA SOSTRO
razpisuje prosto delovno mesto
ADMINISTRATORKE
za določen čas.
POGOJ: srednja ekonomska šola ali administrativna šola.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave (lastnoročno napisane) pošljite upravi podjetja v S dneh po objavi.	2898
HOTELI - UPRAVNE STAVBE - ŠOLE - BOLNICE...
Prodamo po ugodnih kreditnih pogojih nov neregistriran FAP-13 S za prervoz cementa, z dvema diferencialoma, nosilnost 8 ton, ln prikolico nosil 9 ton.
»AUTO-BEOGR AD«,
Gavrila Principa 1,
tel. 629-622	2509
ČE NE BOSTE PREJELI GLAVNO NAGRADO »ŠKODO«. BOSTE PREJELI MOTOCIKEL »JAWA« ALI ENO IZMED OSTALIH 18 NAGRAD.	t
skratka vsi, ki imate večje površine vsakovrstnih podov za čiščenje in negovanje
Oglejte sl
Demonstra-
cijsko
predavanje
najnovejših polno-avtomatskih	•
aparatov
»GRASMANN«
iz Avstrije, ki bo
3. aprila 1968 od 10. ure dalje v stavbi
AGROTEHNIKE LjiiKlior- Timova 38 - V. nadstropje
POLNJENJE PRALNEGA SREDSTVA
Ce dvignemo sprednji za ščitni pokrov, pridemo do posode za tekočino, ki jo lahko napolnimo s čistil no tekočino ali z loščilnim voskom.
KAKO ODSTRANIMO UMAZANO VODO Pri delovanju stroja s< umazanija in porabljena čistilna tekočina avtomatično preneseta v posodo, ki je za ta namen nameščena. Posodo dvignemo in jo izpraznimo.
POLNOAVTOMATICNI STROJ V DVEH VELIKOSTIH OOMACI IN TUJI PATENTI
Polnoavtomatični stroj za čiščenje tal ustreza zahtevam našega časa. Z njim negujemo preprosto in brez truda tla. Stroj ima kompletni sistem za čiščenje, ki vključuje sprejemanje umazane vode in sušenje.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali strokovnjaki proizvajalca
Pričakuje vas
uvoznik in prodajalec

MENJANJE VALJEV ZA RIBANJE ALI LOŠČENJ) Brez truda in s prepro stimi prijemi labko v trenutku menjamo oba valja, šesterokotna vtična os sluti za pritrditev krtač. Ce to os snamemo, so krtače ;pet proste. Vstavimo jih <pet na obraten način.
AGROTEHNIKA
EXPORT-IMPORT Ljubljana - Titova 38
ZGODOVINSKI TRENUTKI NA HRADČANIH — V Vladimirski dvorani na starodavnih praških Hradčanih so včeraj izvolili za novega predsednika 73-letnega generala Ludvika Svobodo. Ta izvolitev simbolizira začetek novega obdobja v zgodovini CSSR. Na sliki: dvorana med volitvami.	Telefoto: UPI
VODILNA TROJICA — Na včerajšnjem zasedanju češkoslovaške skupščine na Hradčanih so imeli glavno besedo trije ljudje: predsednik skupščine Bohuslav Laštovička (v sredini), prvi sekretar češkoslovaške komunistične partije Aleksander Dubček (desno) in general Ludvik Svoboda (levo), ki so ga na tem zgodovinskem zasedanju izvolili za predsednika republike. Posnetek je bil napravljen na sprejemu takoj po volitvah.	",r''
ZAiPRTA CELOVŠKA CESTA — V petek so delavci podjetja »Slovenija-ceste« začeli prekopavati Celovško cesto. Zaprta bo do ponedeljka zjutraj, ko bo polaganje glavnega voda vročevodnega omrežja »Toplarne Ljubljana« končano. Obvoz bo po Aljaževi, Černetovi in Alešecevi ulici v smeri Šentvida in po ulicah Na jami, Vodnikovi in Tržni v smeri ljubljanskega središča.	Foto: šelhaus
Nadaljevanje s prve strani
General Ludvik Svoboda novi predsednik ČSSR
prav tako nestrpno pričakovala razglasitev novega predsednika.
Pet minut čez enajsto je bilo glasovanje končano in nastalo je nekaj minut napetega čakanja, da je volilna komisija sporočila rezultate. Približno ob pel dvanajstih je predsednik skupščine Bo-buslav Laštovička dobil poročilo komisije in prebral rezultate. Od 238 prisotnih poslancev so glasovali vsi in giascvi so veljavni. Na 282 listkih je bilo napisano ime general?. Ludvika Svobode, na šestih listkih pa ni bilo imena. Za izvolitev predsednika so potrebne tri petine glasov. General Svoboda je torej izvoljen z veliko večino 232 glasov proti šestim vzdržanim.
V dvorani je zadonel buren aplavz, ki se je mešal 7. odmevi dvanajstih topovskih salv, ki so Pragi naznanjale, da ima Češkoslovaška novega predsednika., še kratka prisega Ludvika Svobode, dviganje predsedniške zastave na Hradčanih in glavne formalnosti so končane.
Triinsedemdesetletni general Ludvik Svoboda je osebnost. ki uživa velik ugled med Cehi in Slovaki in ki ie znan tudi v tujini. To je človek, ki se je v prvi in drugi svetovni vojni aktivno boril za neodvisnost in svobodo Češkoslovaške Po letu 1939 je prišel v ZSSR. kjer je ustanovil češkoslovaški bataljon. S svojimi velikimi vojaškimi in politič. zasluga, mi si je priboril naslov he-ro:a Češkoslovaške in heroja Sovjetske zveze. Član KPC je šele od leta 1948. ko se je v tedanji februarski mirni revoluciji brez oklevanja postavil na stran komunistov. Do leta 1950 je opravljal tudi več važnih političnih nalog, bil je tudi obrambni minister. toda že kmalu je postal žrtev kulta osebnosti in stalinističnih metod. Na osnovi grobih, izmišljenih obtožb so ga po letu 1951 odstranili iz političnega življenja in nekaj časa je bilo v nevarnosti celo niegovo življenje. Do 1. 1955 je bil blagajnik neke kmetijske zadruge, tega leta pa so g? nenadoma postavili za direktorja vojaške akademije.
Danes, ko se general Svoboda vrača v politično življenje države kot njen naj-višii predstavnik, vidi velika večina Cehov in Slovakov v njem simbol nacionalne enotnosti in neodvisnosti, socialističnega humanizma in demokracije. JANEZ STANIČ
mm
7','>f(nv>neki
t—Relnjie
petkrat več kot druge nacionalne stranke.« so mi povedali kolegi v socialističnem časopisu »Le P°uple«.
Ko je sinoči po žrebu kot zadnji na televiziji spregovoril predsednik socialistične stranke Leo Collard, se je od 19 vprašanj, ki so mu jih mpd oddaio po telefonu sporočili gledalci, celih 14 vpra-
šanj dotikalo jezikovno nacionalne problematike, kar kaže, da je ta trenutno močno prevladala nad socialno gospodarskimi vprašanji; vendar pa je to samo prehodno. 2e zdaj so tako Collard kot tudi drugi politični predstavniki napovedali za prihodnost, nujno novo združevanje političnih skupin po socialnih vidikih v dve edini močni belgijski stranki. Na eni strani bi bili to liberalci z desnim krilom krščanskih socialcev, na drugi strani pa socialistična stranka z levim krilom krščanskih socialcev in z morebitnim pristopom drugih razbitih delavskih manjših strančic, med katerimi sta tudi dve frakciji KP Belgije. Pri tem pa bo poleg jezikovnega vprašanja še veliko večjo vlogo v prihodnje najbrž igralo tudi to, katera izmed belgijskih političnih skupin bo lahko ponudila Belgijcem najbolj sprejemljivo in živ-ljensko formulo notranje, gospodarske in socialne ureditve: ali unitarizem v smislu liberalcev, podprtih z ameriškim kapitalom, ali federalizem, kot si ga zamišljajo bodisi katoliki, bodisi komunisti, ali neka takoimenovana sinteza s pokrajinskimi samoupravami. kot so si jo začeli oblikovati v svoji perspektivi socialisti.
BOGDAN POGAČNIK
Sato iskreno pozdravlja obisk predsednika Tita
Prijateljski odnosi med SFRJ in Japonsko se zadnja leta nenehno razvijajo
TOKIO, 30. marca. (Tanjug). Predsednik japonske vlade Ejsaku Sato in zunanji minister Takeo Miki sta izjavila, da japonska vlada in ljudstvo iskreno pozdravljata bližnji obisk predsednika SFRJ Josipa Broza Tita Japonski. V izjavah posebnemu Tanjugovemu poročevalcu v Tokiu Branku Vasiljeviču sta poudarila, da bo obisk predsednika Tita pripomogel k še bolj prijateljskim odnosom med državama.
Prodajamo na kredit nove neregistrirane sanitetne »Volge«.
»AUTO-BEOGRAD«.
Gavrila Principa 7.
tel 620-014
2509
Končan sestanek šefov treh vzhodnoafriških
držav
NAIROBI, 30. marca (Tass). Sinoči se je tu končal sestanek Setov treh vzhodnoafriških držav. Sporazumeli so se o dodatnih investicijah 575.000 funtov šterlingov v gospodarstvo teh držav. Predsednik Tanzanije Julius Ny-erere. Ugande Milton Obote in Kenije Jomo Kenyatta so obravnavali tudi možnosti za nadaljnji razvoj vzhodnoafri-ške skupnosti in za sprejem novih članic, zlasti Etiopije in Somalije.
Trije gozdni požari pri Litiji
LITIJA, 30. marca — Popoldne oh 13.30 sta v gozdovih Smrekarice pri Ponovi-čah in na Kodeljevem hribu istočasno izbruhnila požara na razdalji kakih 600 metrov- V kratkem času je o-gednj na obeh področjih zajel po nepopolnih ocenah približno 9 hektarov gozda.
Po desetih mnutah so začeli z gašenjem gasilci iz Litije. Na pomoč so jim prišli še gasilci iz Šmartnega, Hotiča, Zagorja in Trbovelj. Pri lokaliziranju in gašenju obeh požarov je sodelovalo približno 300 ljudi, ki so s prekopavanjem jarkov preprečili, da požar nj zajel drugih bližnjih gozdnih površin.
Ko so se gasilci in vsi, ki so jim pomagali, začeli okoli 17,15 vračati domov, pa je še tretjič nenadoma zagorelo v Mušeniku pri Savi. Ogenj je bil tako velik, da so ga videli celo pri Litiji. Ko poročamo, ga še niso pogasili.
P. BURKELJC
Z motorjem v stnrt
BACKA TOPOLA, 30. marca. (Tanjug) — V prometni nesreči, ki se je pripetila danes v bližini Bačke Topole, je izgubil življenje Imre Te-leki, njegovega brata pa so v kritičnem stanju pripeljali v subotiško bolnišnico. Imre Teleki je izgubil nadzorstvo nad svojim motorjem in se zaletel v telefonski drog.
Prijateljski odnosi med Japonsko in Jugoslavijo, je dejal premier Sato, se zadnja leta nenehno razvijajo, in prepričan sem, da tako japonsko kot jugoslovansko ljudstvo pozdravljata to tendenco. U-pam, da bom s predsednikom Titom iskreno izmenjal mnenja riko o dvostranskih kot . udi o mednarodnih problemih. Prepričan sem, da bo obisk predsednika Tita ne le okrepil prijateljske stike med našima državama, temveč izboljšal medsebojno sodelovanje v prid miru na svetu.
Zunanji minister Takeo Miki pa je izjavil:	»Za
ljudstvo m vlado Japonske bo zares v veliko zadovoljstvo, da bosta pozdravila predsednika Tita in gospo Broz kot uradna ; gosta Japonske. Srečen | sem, ker lahko pripom- , nim, da so zadnja leta od- j
Zadnje vesti
Ustaviti pošiljanje orožja Izraelu
Varnostni svet razpravljal o položaju po izraelski agresiji
i
SODELUJTE V NAGRADNI IGR« »20.000 ŠKOD V JUGOSLAVIJI«
Borut Bassin hudo ranjen
LJUBLJANA, 30. marca — Borut Bassin, nada slovenske in jugoslovanske košarke, se je včeraj nekaj pred polnočjo hudo poškodoval v prometni nesreči. Okrog 23.37 se se je s svojo vespo pripeljal po Titovi cesti z ježiške smeri in na Bavarskem dvoru zavijal v desno na Prešernovo cesto. Zaradi velike hitrosti ga je zaneslo čez zelenico na drugo stran ceste, kjer je izgubil ravnotežje in padel. Hudo ranjenega — ima zlom lobanjskega dna in pretres možganov — so odpeljali v bolnišnico dr. Petra Deržaja.
Tu so nam danes povedali, da njegovo življenje ni v nevarnosti in da se je stanje izboljšalo. Borut Bassin se je tudi že zavedel in se sporni- ' nja nesreče. Kot kaže, bo moral biti Bassin v bolnišnici najmanj štirinajst dni, zdravniki pa menijo, da se bo moral popularni »Taubi« vsaj tri mesece vzdržati košarkarskih treningov.
Ponesrečenca so identificirali
LJUBLJANA, 30. marca — Komisija, ki raziskuje nenavadno smrt na Veliki planini, o kateri smo danes naše bralce na kratko obvestili, je ugotovila, da je pokojnik Boris Batista, 27-letni akademski slikar iz Ljubljane. Borisa Batisto pogrešajo že od 5. februarja.
Truplo Borisa Batiste je včeraj okrog 13. ure našel Maks Skočir v planšarski koči, ki jo ima v najemu, nedaleč od domžalske koče. Maks Skočir je truplo našel v staji, ki ni zaklenjena, ko je po naključju dvignil rogoznico in spodaj našel zmrznjeno truplo.
Preiskovalni sodnik Jure Cerček nam je povedal, da so pri ponesrečencu našli osebo Izkaznico s podatki Borisa Batista. Njegova mati je pozneje povedala, da svojega sina pogreša že od petega februarja.
Zdravnik m našel na truplu nikakršnih znakov nasilja, vendar bodo truplo obducira-li. Kolikor lahko sklepamo doslej, se je hotel Boris Batista skriti v staji omenjene planšarske koče pred neurjem, pa je zmrznil.
B. S.
nosi med našima državama pomembno napredovali spričo obiskov vidnih funkcionarjev z raznih področij in spričo trgovinske menjave. Prepričan sem, da bosta sporazum o recipročni odpravi vizumov iz maja leta 1967 in kulturni sporazum, podpisan marca letos, še pospešila kulturno menjavo in potovanja ljudi iz ene države v drugo.«
Zunanji minister je nadalje povedal, da se bosta predsednik Tito in njegova žena sešla z japonskim suverenom in njegovo ženo in da bo predsednik med obiskom izmenjal mnenja s premierom in drugimi vidnimi japonskimi voditelji.
Rusk odpotoval v Novo Zelandijo
WASHINGTON. 30. marca j Ameriški zunanji minister De- j an Rusk je odpotoval danes v j Novo Zelandijo, kjer se bo | udeležil dvodnevnega ministr- j skega posvetovanja držav čla- . nic pakta za Jugovzhodno Azijo (SEATO).
V	Stockholmu podpisali sporazum
V	sporočilu je rečeno, da Francija ni hotela podpisati sporazuma
Pokvarjeno biago na stojnicah
Uprava trgov bo ustavila prodajo »manjvrednega blaga«
LJUBLJANA, 30. marca. — »Danes so na stojnicah nekaterih kmetijskih zadrug in organizacij prodajali gnilo in plesnivo sadje pod krinko manjvrednega blaga,« je dejal direktor uprave trgov Matko Cerar. »Na stojnicah KZ Svečina, KZ Škofja Loka in Agrokombinata Maribor smo zasegli okoli 30 zabojev gnilega in plesnivega ananasa, grape fruita in jabolk. Obvestili smo sanitarno in tržno inšpekcijo ljubljanskih skupnih služb.«
NEW YORK, 30. marca. CAP, UPI) Na zahtevo Jordanije in Izraela so danes popoldne sklicali nujno sejo varnostnega sveta. Prvi je govoril jordanski veleposlanik v OZN, ki je zahteval, naj varnostni svet prouči položaj, ki je nastal z »obnovitvijo izraelske agresije«. Po njegovih besedah je Izrael včeraj brez kakršnega koli povoda odprl ogenj na jordanske položaje. Dejal je tudi, da je »edino zdravilo« za prenehanje akcij arabskih komandosov, da se Izrael umakne z zasedenega ozemlja, Opozoril je tudi na izraelske izjave, ki odkrito pozivajo na nove spopade. Jordanija nadalje smatra, da je prvi bistveni korak, ki naj hi ga sorejel varnostni svet, poziv, naj se takoj ustavi pošiljanje orožja Izraelu.
Izraelski delegat je prav tako odgovoril, da mora »Jordanija računati z izraelskimi akcijami, če se bo teroristična dejavnost nadaljevala«.
Ameriški delegat je ponovno predlagal, naj bi vzdolž izraelsko-jordanske črte ustavitve ognja postavili opazovalno ekipo OZN.
Sovjetski veleposlanik Malik pa je dejal, da mora var- , nostni svet sprejeti boli uspe- j Sne ukrepe proti agresiji.
Na seji so še govorili alžirski. madžarski in britanski predstavnik. Prihodnjo seio bodo sklicali po posvetovanju med člani sveta.
Johnson o Srednjem
yzhodu««
\VASHINGTON, 30. marca j (Reuter l. Predsednik John- . son je sporočil, da bo jutri govoril o Vietnamu in drugih pomembnih političnih vpra-
Na upravi trgov so povedali, da že teden dni nenehno kontrolirajo kakovost blaga na trgu. Vsak dan ugotavljajo velike količine slabega in pokvarjenega ananasa in drugega sadja. Po odloku o tržnem redu uprava trgov ustavlja prodajo tega blaga in obvešča inšpekcijske službe. Opozorili so tudi na to, da je vršat tovrstnih prekrškov že pred sodnikom za prekrške. Letos bodo morali tudi prodajalci gob blago pred prodajo pokazati tržnemu nadzorniku, ki jim bo izročil ustrezno potrdilo, da je blago v redu. Lani se je namreč primerilo, da je nekdo na trgu prodajal strupene muš-nice.
Direktor uprave trgov Mat. ko Cerar je dejal, da je ana- I nas, ki so ga danes odkrili na stojnicah kmetijskih zadrug pokvarjen in zdravju škodljiv. Zato je uprava trgov sklenila, da bo v naprej ustar vila prodajo manjvrednega blaga toliko časa, dokler nekdo, ki je za to pristojen in dovolj strokoven, ne bo povedal, kje je meja med manj. vrednim ta zdravju škodljivim.	I- V.
pUUlOlllUUUi	--- - X--•
šanjih. V zvezi s položajem I na Srednjem vzhodu je pred- | sednik ZDA izrazil upanje, da J se bodo arabske države in Izrael razgovarjale namesto, da bi nadaljevale borbo. Izrazil je razočaranje zaradi nedavnih spopadov med Izraelci in Jordanci. Johnson je ponovil svoje stališče za rešitev krize na Srednjem vzhodu.
Brežnjev čestital Svobodi
MOSKVA, 30. marca (TASS) Najvišji sovjetski partijski državni voditelji Leonid Brežnjev, Nikolaj Podgomi in Aleksej Kosigin so poslali Ludviku Svobodi brzojavno čestitko ob izvolitvi za predsednika ČSSR.
60-letnica Slovenske prosvetne zveze na Koroškem
CELOVEC, 30. marca — Jutri bo osrednja kulturno prosvetna organizacija koroških Slovencev, Slovenska prosvetna zveza, z veMko prireditvijo v celovškem Domu glasbe proslavljala 60-letnico obstoja
SPZ. naslednica Slovenske kršč ansko-socialne zveze za Koroško, združuje 27 društev. Poglavitna oblika kulturno prosvetnega dela je še vedno pevska in odrska dejavnost, imajo pa tudi mnogo predavan# in izobraževalnih tečajev. N«, novo urejajo centralno slovensko knjižnico v Celovcu,‘po društvih pa deluje 12 manjših knjižnic. Vse močnejša je tudi kulturna izmenjava z matično deželo, ki se kaže v številnih gostovanjfb-
STOCKHOLM, 30. marca (Reuter-AP) — Devet vodilnih industrijskih držav je podpisalo danes v Stockholmu sporazum, ki predvideva nove oblike mednarodnih monetarnih rezerv. Deseti član tako imenovane »skupine desetih« — Francija je zavrnila, da bi podpisala sporazum, je rečeno v sporočilu, ki so ga objavili po današnji seji. Sporazum so podpisali:	ZDA,
Britanija, Kanada, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska, Švedska in Japonska.
V skupnem sporočilu je rečeno, da so finančni ministri in direktorji centralnih bank devetih držav podpisnic »potrdili svojo pripravljenost, da sodelujejo z namenom vzdrževanja stabilnosti valut in valutnih aranžmajev zasnovanih na obstoječi uradni ceni zlata«.
Francija se ni strinjala s tem členom skupnega sporočila. pridružila pa se je osta. li deveterici v izražanju velikega zadovoljstva z akcijo, ki jo je sprejela Britanija, da doseže pomemben suficit v svoji plačilni bilanci do leta 1969.
Francija je dala pripombe, da bo sporazum prispeval k nadaljevanju sedanjega ameriškega plačilnega deficita. Finančni minister Michel De-bre je prav tako izjavil, da se sporazum, ki so ga danes podpisali v Stockholmu, zelo razlikuje od prejšnjih načrtov, s katerimi se je deseterica strinjala v Londonu avgusta lani in vseh 107 članic mednarodnega monetarnega sistema v Rio de Janerru septembra lani.
Devet podpisnikov sporočila meni, da sprejeti načrt ne pomeni rešitev za vse monetarne probleme, bo pa »pomembno prispeval h krepitvi monetarnega sistema«.
Naser za politično rešitev krize
KAIRO, 30. marca (Mena). Predsednik Z AR Naser je danes izjavil, da je njegova država »še vedno pripravljena za politično rešitev« krize na Srednjem vzhodu. Opozoril pa je, da mora biti »ljudstvo ZAR pripravljeno na borbo ne oziraje se na žrtve in če tudi bi se moralo boriti samo.« Naser je govoril tudi o načrtih vlade.
Suharto proti vojaškim paktom
TOKIO, 30. marca (AFP). Indonezijski predsednik Suharto, ki je na obisku v Japonski, se je danes izrekel proti vsem vojaškim paktom v jugovzhodni Aziji. Izjavil je, naj bd bile države jugovzhodne Azije predvsem same odgovorne za varnost in mir na področju pod njihovo suverenostjo in naj bi zavrnile vsako zunanje vmešavanje ne glede na obliko, v kateri se kaže.
Predsednik Svoboda visoko ocenil zasluge KP ČSSR
PRAGA, 30. marca (Tanjug). Novoizvoljeni predsednik CSSR Ludvik Svoboda je i-mel danes tradicionalni govor z balkona predsedniške palače v Hradčanih v Pragi. Med drugim je dejal, da bo CSSR v notranji in zunanji politiki nadaljevala svoje narodne in humanistične tradicije. Takoj v začetku je novi predsednik dejal, da je treba visoko oceniti zasluge KP Češkoslovaške za tisto,
kar je naredila za republiko od osvoboditve države do sklepov na januarskem plenumu CK. Nadalje je dejal, da se bodo vsestransko trudili, da bi prispevali h krepitvi prijateljstva in enotnosti socialističnih držav in uveljavljali načela socialističnega intemacionalizma. Kot srednjeevropska dežela pa bodo dali svoj prispevek za dosego varnosti na tem kontinentu in prizadevanjem vseh naprednih sil za mednarodno sporazumevanje, za zmago stvari miru in svobode narodov.
U Tant odložil potovanje v Evropo
NEW YORK, 30. marca (Reuter). Generalni sekretar OZN U Tant je odložil napovedano potovanje v Evropo zaradi nove napetosti na Srednjem vzhodu.
Špiljak priredil slovesno večerjo v čast Demireia
ANKARA, 30. marca. (Tanjug) — Predsednik ZIS Mika špiljak je priredil nocoj slovesno večerjo v čast predsednika turške vlade Sulejmana Demireia, katere so se udeležili tudi turški in jugoslovanski funkcionarji. Med večerjo, ki je bila v prisrčnem vzdušju, sta špiljak in Demirel izmenjala zdravici.
»Times«: Jenkins »edina alternativa«
LONDON, 30. marca (Tanjug). Londonski »Times« je ! priobčil danes več člankov in v njih analiziral položaj v laburistični stranki po hudem porazu na dopolnilnih volitvah. Kot kaže, poudarja list, volivci zavračajo WUso-novo vodstvo in ugotavlja, da je sedanji finančni minister Jenkins »edina alternativa« za rešitev stranke. Laburistična stranka, je zapisal list, se zdaj zaveda, da ji gre za obstanek.
Celovčani z Nestroyem v Ljubljani
LJUBLJANA, 30. marca. —■
V okviru zdaj že tradicionalne gledališke izmenjave med Ljubljano in Celovcem je celovški Stadttheater nocoj nastopil v ljubljanski Drami s 130 let staro burko dunajskega Ceha Johanna Nestroya »Der Farber und sein Zwil-lingsbruder« (Barvar in njegov dvojček). Cas je zapisati, da bi zaslužila koroška gostovanja več pozornosti našega občinstva; nastopi pred na pol prazno dvorano niso vzpodbuda ne za gostujoče, ne za prepotrebni program tesnejših kulturnih stikov med sosednima deželama.
Premalo priznani in naj večkrat napačno predstavljeni Nestroy, ki je predmarčno stisko prosvetljenca izražal s trpkim burkaštvom, je v celovški postavitvi »Barvarja« (ki sodi med povprečnejša dela plodovitega komediografa) naletel na razumnega in spretnega režiserja Hervviga Lenaua, ki je znal ustvariti tempo in iz gostobesednega besedila izluščiti svojevrstni avtorjev humor. Tudi kot igralec (služabnik Peter) se je najbolj približal Nestrojru. On in nosilec glavne (dvojne) vloge, nepogrešljivi in vsestranski Horst Eder, sta bila tudi najboljša igralca večera; ob njima lahko omenimo samo Brigitte Umlauf kot Ro-seri in morda še kako obrobno figuro. Za gostovalne namene nekoliko preokorno sceno je napravil WoiLfgang Moser, Friedrich Sin pa je vodil muzikante, ki so skrbeli, da so bili odmori krajši in ki so spremljali (delno posodobljene) kuplete. Igrico je obdelal znameniti dunajski kritik Hans Weigel, kar ni bilo moč spregledati. Vse v vsem: prijeten, zabaven večer.	S. F.
Telegrami
POŽAR V RUDNIKU — FUKUAKA. V premogovniku Mitsui je izbruhnil požar in zaprl pot iz jame več kot 350 rudarjem. Reševalci zaradi gostega dima in hude vročine ne morejo pomagati.
BRANDT V GANI — AKRA. Zahodnonemški zunanji minister Willy Brandt je prispel v Akro na dvodnevni uradni obisk v Gano.
GOSPODARSKO SODELOVANJE — BUKAREŠTA. Sem je prispela kubanska vladna delegacija, ki bo z romunskimi predstavniki pretresla možnosti za še tesnejše gospodarsko in tehnično sodelovanje.
SOVJETSKI KREDITI BOLGARIJI — SOFIJA. Bolgarija je do leta 1960 dobila od SZ več kreditov v skupni vrednosti milijardo 700 milijonov rubljev. V letih od 1966 do 1970 pa je ali še bo dobila 480 milijonov rubljev.
BOMBNI ATENTAT — NEW YORK. V enem izmed glavnih rekrutnih centrov v New Yorku je eksplodirala bomba, ki je povzročila precejšnjo gmotno škodo Zaenkrat kaže, da žrtev ni bilo.
SOVRAŽNIKI NOVE OBLASTI — PEKING Dne 23. marca so na nekem zborovanju v Kantonu obsodili 23 sovražnikov »nove oblasti«, pet izmed njih na smrt. Dva izmed obsojencev so takoj usmrtili, preostale pa so obsodili na dosmrtno ječo in na krajše zaporne kazni.
STAVKA — TORINO. Delavci in uslužbenci avtomobilske tovarne Fiat so se odločili za 24-urno stavko, ker jim tovarniška uprava ni hotela povečati plač za delo na akord. Stavkajoči, ki so se jim pridružili še študenti, so se spopadli s policijo. Ranjenih je bilo 16 policistov in X delavec
ZAHTEVA — LONDON. Sef britanske konservativne stranke Edward Heath je po porazu laburistov na dopolnilnih volitvah zahteval razpis splošnih parlamentarnih volitev.
IZJAVA — PARIZ. Voditelj združene francoske levice Frangois Mitterand je izjavil, da lahko samo združena in socialistična Evropa sprejme ameriško izzivanje na starem kontinentu.
ATOMSKA CENTRALA — RIO DE JANEIRO. Argentinska vlada je podpisala pogodbo s privatnimi zahodno-nemškimi družbami o gradnji prve atomske centrale. Uradno so sporočili, da bo centrala izkoriščala domače
surovine.	_
URADNO SPOROČILO - BUKAREŠTA. Tu so izdali uradno sporočilo o dvotedenskem obisku delegacije narodnoosvobodilnega gibanja Angole, Delegacijo je vodil predsednik gibanja dr. Agostino Netto.
Pa še to:
PROBLEM JE REŠEN — Neki Beograjčan je leta in leta iskal stanovanje. Zdaj stanuje v študentskem domu. Vpisal se je namreč na pravno fakulteto. Mož ima 59 let.
]/renW 30 marca 1968 ob 13 uri
P5%
sa^čvo
SONČNO
&DELN0 0“ ‘^%-titograd^
@ mm ***** SN£G dubroJniK, mlili
^NEVIHTE W MEGLA	^	1
"V,?, 0F.Z --MEJE VREMENSKIH PODROČIJ |'.....
U
Temperatura	07	13
Ljubljana	4	22
Planica	0	17
Brnik	0	20
Maribor	4	22
Slovenj Gradec	1	20
Ceelje	—	1	21
Novo mesto	3	22
Koper	12	15
Kredarica	4	6
Reka	10	
Pulj	7	17
Split	10	18
Dubrovnik	12	19
Zagreb	3	22
Beograd	10	22
Sarajevo	3	20
Titograd	12	21
Skopje	5	20
Celovec	3	20
Gradec	3	20
Dunaj	10	22
Milano	5	20
Genova	11	—
Munchen	8	21
Ziirich	6	—
Benetke	11	18
Prognoza
VREMENSKA SLIKA:
Nad srednjo in vzhodno Evropo je področje visokega zračnega pritiska, ki postopoma slabi, vendar še vzdržuje lepo vreme pri nas. Atlant. ske frontalne motnje se oslabljeno zadržujejo nad zahodno evropsko obalo
NAPOVED ZA NEDELJO:
SLOVENIJA:
Sončno bo. z najnižjimi nočnimi temperaturami od — 1 v Primorju 10 in najvišjimi inevnimi okoli 20 stopinj C
JUGOSLAVIJA:
Sončno in toplo bo.
Snežne razmere ob 7 uri ziutrai
Žičnica Krvavec, jasno. 4, 40 cm. na Njivicah in v Tihi dolini 60 cm. žičnici in vlečnica obratujeju; žičnica na Veliko planino, jasno, 7. 40 cm ob vlečnici, žičnica in vlečnice obratujejo; Žičnica Zelenica: Ljubelj — predor jasno. 8. brez snega. Vrh Zelenice, jasno, 7	100 cm, žičn obrat ; Žičnica na Vogel, jasno. 1	260 cm. zičn.
obrat.; žičnica na Španov vrh. jasno, 6. spodaj hrez snega, sredina 10 cm. vrh 20 cm. žičn. obrat.; Kredarica, jasno. 4, 320 cin; Planica — Rateče, jasno 0. snežne lise; Vlečnica — Planica — plaz, jasno, |	3, 70 cm, vlečn. obratuje.
/