Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman Teljil: Za celo leto predplaia 15 gld., za pol lota 8 gid., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman leljtl: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri ve^ratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Kokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlštvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
^tev. OO.
V Ljubljani, v ponedeljek 24. marca 1884.
Letnik XII.
Državni zbor.
z Dunaja, 23. marca.
Budgetna obravnava.
(Dvanajsti dan, večerna seja.)
Da bi bil državni proračun prej rešen, pričele so se včeraj večerne seje. Posebne potrebe ravno ni, ker je včeraj vlada zbornici izročila predlog, da se ji dovoli pobiranje davkov po sedanji razmeri tudi še v mesecu aprilu. Ta predlog bil je v prvem branji včeraj izročen budgetnemu odseku, kteremu je zbornica po predlogu grofa Hohenwarta dovolila, da sme 6 njem ustmeno poročati.
Vendar se je včeraj zvečer že ob sedmih pridela seja, v kteri so bile na vrsti ljudske šole. Pri tej obravnavi se je zopet oglasilo mnogo govornikov. Prvi med njimi bil je južno - tirelski poslanec Lo-renzoni, ki je grajal šolsko knjige za italijanske šole in vladi priporočal, naj malo bolje gleda na sestavo teh knjig, ki prezirajo italijansko pesništvo in sprejemajo malovredne pesni. Tudi je tožil o slabi plači tamošnjih učiteljev in vlado prosil, naj zboljša njihove dohodke, ob enem pa je grajal podporo nemških ljudskih šol in povdarjal, da naj se otroci v drugem jeziku ne podučujejo, kakor v maternem, jeziku.
Eusinski poslanec Kovalski se je pritoževal o prikrajšanji rusinskega naroda v ljudskih šolah, ki jih je pa minister zagovarjal.
Južno-tirolski poslanec grof Terlago priporočal je učenje nemškega jezika v južno - tirolskih deželah, ker je nemščina državni jezik, ki ga mora vlada sama sebi na korist podpirati v avstrijskih deželah. Grof Terlago je v liberalnem klubu, zato je moral zagovarjati nemški državni jezik, za kterega se pa ni tolikanj poganjal, dokler ni bil zavržen Wurmbrandov predlog. V prejšnjih časih je bil tudi grof Terlago vnet za italijanski jezik, kakor sedaj njegov tovariš Lorenzoni, ki je v Coroninijevem klubu.
Obravnava bila je zatem sklenjena, in od ostalih govornikov volila sta se generalna govornika, na desnici g. Božidar Eaič, na levici pa Hackel-berg. Eaič se je oziral na želje poslancev, ter je prav ob kratkem govoril. Povdarjal je potrebo, da naj se otroci podučujejo v maternem jeziku, potem pa zavračal one čenčače, ki slovenskemu jeziku očitajo, da je čisto nov jezik, ki ga prej niso poznali. Tako je trdil dr. Eechbauer pred 13 ali 14 leti. Toda že v neki knjigi iz leta 1540 se nahaja ime Slovenec, in v 12. stoletji pisal je neki nemški mnih, da se slovenščina posebno pristuje kot božje-službeni jezik, ker jo večina ljudi govori, nemški jezik pa je ta mnih zaznamoval za najbolj divji jezik. Ime slovenski je toraj veliko stareji ko 300 let. Ko-nečno priporočal je Eaič, čigar govor Vam po.šljem po stenografičnem zapisniku, da naj vlada s pričet-kom prihodnjega šolskega leta na Mariborski učiteljski pripravnici začno izvrševati resolucijo, ki jo je že pred par leti glede slovenskega jezika sprejela državna zbornica. Glede graškega vseučilišča povdarjal jo govornik nasproti trditvi ministrovi, da se tam obstoječe slovenske stolice, kterih so bile tri in ne samo dve, niso opustile zarad pomanjkanja dijakov, ampak iz vse drugih vzrokov in sicer že 1. 1851, ko se je konštitucijonalna država spremenila v absolu-
tistično, ki je rodila leto 1859 in 1866. Ta prvotni govor bil je na desnici sprejet z živahnimi dobro-klici, na levici so se mu pa porogljivo posmehovali, kakor je pri teh ljudeh že sploh v navadi, kadar nimajo nobenih dejanskih dokazov zoper kako ne-povoljno reč.
Na levici govoril je štajarski poslanec Hackel-berg, ki se posebno rad ponaša, da je bil svoje dni župan neke slovenske občine. Doma je tam nekje pri Celju, kjer ima v Št. Pavelski občini svojo graj-ščini. Hackelberg je trdil, da slovensko ljudstvo za slovenščino ne mara, da želi nemškega poduka, in da so prošnje slovenskih občin za slovenski učni jezik naročene. Prav dobro ga je Vošnjak z dejanskim popravkom zavrnil, da ni res, da bi bile te prošnje naročene, in da je ljudstvo najbolje pokazalo, koliko za Hackelberga mara, ker ga ni hotelo več za žu-gana voliti. Stroški za šole so bili zatem potrjeni v znesku 1,910.306 gold., za vstanove se je dovolilo 135.232 gold., za upravo učiliških zakladov pa 73.660 gold. Vsa potrebščina za rainisterstvo uka in bogo-eastja znaša 19,297.720 gold.
Gospod predsednik hotel je še sinoči pričeti obravnavo o denarnem ministerstvu, pa dr. Sturm predlagal je konec seje, ker je bila ura že čez četrt na enajst, in je zborovanje trajalo dopoludne od desetih do treh popoludne, in od sedmih pa skoraj do polu enajstili zvečer. Sturmov predlog, za kterega so glasovali tudi mnogi poslanci na desnici, je bil sprejet, in seja potem sklenjena.
(Trinajsti dan, podnevna seja.)
Današnja seja pričela se je z govorom gorenje-avstrijanskega poslanca "VVickhoffa, ki je popisoval žalostno razmere zemljiščno-odveznega zaklada svoje dežele, ki bode morala pri državi iskati podpore. Neka deputacija bila je zarad tega že pri cesarju, in dežela se je obrnila tudi že do denarnega ministra, ki ji pa šo odgovora ni dal, dasi Gorenja Avstrija ne zahteva nobenega darila, kakor dežela gališka.
Dunajski poslanec Stourzh, o kterem pravijo, da je slovenskega kolena in se piše prav za prav Storič, je grajal pobiranje davkov, in v ta namen našteval raznotere dogodke.
Pri stroških za davkarske eksekucije (ali iztir-jevanjo davkov) govoril je štajarski poslanec Heils-berg, ki je vladi priporočal, naj davke pobira ob časih, ko morejo ljudje plačevati. Tudi je omenjal, kako krivično je, da morajo gostilničarji in krčmarji vžitninski davek plačevati od vina in mesa, ki ga potrebujejo, za svojo družino in za svoje delavce.
G. minister je odgovoril, da se hoče na razodete želje po mogočnosti ozirati, in da je glede iztirjevanja davkov denarnim vradom že zaukazal, z ljudmi milostljivo ravnati.
Za njim jo govoril g. Obreza in omenjal, da se je davkoplačevanje na Kranjskem zboljšalo, odkar se je vravnal zemljiščni davek, da ni več toliko za-stankov in toliko eksekutivnih dražb, kakor jih je bilo, in da je g. Klun lani prav imel, ko je to trdil. Dr. Menger je lani sicer ugovarjal, da^ Kranjska plačuje več eksekutivnih stroškov, kakor Češka, Moravska, Šlezija, Tirolska in Predarelska skupaj, toda dr. Menger ni povedal, da v teh deželah davkov ne iztirjujejo davkarije, ampak občine, in da v državnem proračunu ne stoje zneski, ki spadajo na do-tične dežele. G. Obreza je omenjal, kako eksekutivni
stroški posebno hudo bole manjše posestnike, in da je vzrok tej prikazni zlasti v tem iskati, ker se davki iztirjavajo ob času, ko ljudem primanjkuje denarjev. Spominja tudi na dotično obravnavo kranjskega deželnega zbora, na dotična poročila deželne vlade kranjske, ter konečno nasvetuje resolucijo, da naj se zemljiščni in hišni davek na Kranjskem pobira v treh enakih obrokih, namreč 15. februvarija, 15. avgusta in 15. novembra, obrok meseca maja pa naj se opusti.
Vladni zastopnik je omenjal, da je vlada tudi Kranjskim davkarijam priporočila milostljivo ravnanje z ljudmi, in da je vsled tega manj zastankov, za 13.000 gld. manj eksekutivnih stroškov, manj eksekutivnih prodaj in manj sekvestrov. Glede nasveto-vanih obrokov za pobiranje davkov pravi vladni zastopnik, da se bodo nanje ozirali, ko se bode sploh obravnavalo o vredbi državnega gospodarstva.
Dr. Menger je skušal zavrniti g. Obreza, in je ponavljal lažnjivo trditev, kakor da bi bil g. Klun lani govoril o posebno radostnem ali navdušenem plačevanji davkov, pa ta laž bila je tudi vse, kar je v svoje opravičenje kvasil. G. Klun je že lani zavrnil Mengerja, da tega on nikdar ni govoril, in da so mu to le podtaknili Mengerjevi tovariši, ter je hotel to tudi danes poroviti, pa g. predsednik mu ni dal besede, ker je bilo glasovanje že dovršeno. Vsak poštenjak pa se mora z gnjusom obrniti od ljudi, ki očividno in očitno zavrnjene laži ponavljajo, samo da bi se njim prav dalo.
Za tem sta Loblich in Steudel govorila o vžit-ninskem davku in vladi priporočala, naj odpravi šrange med dunajskim mestom in predmestji, poslanec Proskovec pa je govoril o povrnitvi vžitnin-skega davka, potem pa so bile raznotere potrebščine sprejete in sicer: za denarno upravo 10,774.846 gl., za splošnjo blagajniško upravo 2,407.398 gld., za neposredne davke 486.200 gld., za carino 27,956.500 gld., za vžitninski davek 12,647.920 gld.
Dr. Tonkli poročal je potem o potrebščinah za sol. Dr. E o ser priporočal je vladi, naj ceno soh zniža, da jo bo mogoče rabiti tudi za živino. Grof Salm je povdarjal, da bi vlada sol lahko za polovico ceneje dajala, kakor sedaj; prodala bi jo potem gotovo še enkrat toliko in ne bi imela zgube, ampak ravno toliko dohodkov. Potrebščina za sol bila je potrjena v znesku 3,063.200 gold. Dohodkov pa je od soli 19,972.500 gold., tedaj ostaja državi čistega dobička čez 16 milijonov gold. Dalje so bili potrjeni tudi stroški za tabak v znesku 25,792.000 gold., dohodkov pa ima država pri tabaku 70 milijonov gold., toraj ji ostaja čistega dobička čez 44 milijonov gold.
Predsednik je ob uri sklenil sejo, in prihodnjo sejo napovedal za zvečer ob sedmih. Dr Sturm pa je predlagal, naj bi bila prihodnja seja v ponedeljek ali pa jutri (v nedeljo) ob desetih dopoludne, ker ni več take sile za dovršitev budgetne obravnave, odkar je vlada izročila zbornici predlog za pobiranje davkov v mesecu aprilu. Pa pri glasovanji ostal je predlog Sturmov v manjšini, in ostalo pri nasvetu predsednikovem.
(Trinajsti dan, večerna seja.)
Ob sedmih zvečer pričela se je druga soja, pri kteri je Stourzh govoril o časnikarskem in koledarskem koleku, ter izrekel željo, da se bodo ti ko-leki že skoraj odpravili.
Dr. Rosor govoril je že v dvajseto zoper malo loterijo in priporočal resolucijo, v kteri se vladi naroča, naj odpravi malo loterijo. Potrebščine so bile potem potrjene, in sicer: za koleke 370.000 gold., za takse in pristojbine 623.000 gold., za loterijo 12,460.000 gold., za šrange 77.518 gold., za punciranje 36.000 gold. in za posebne stroške od žganih pijač 14.700 gold. Dohodkov donaša kolek 17,400.000 gold., takse 33,000.000 gld., loterija pa 20,224.000 gld., tedaj ostaja državi od loterije čez 7 milijonov gold. čistega dobička.
Pri državni tiskarni očital je \Viesenburg, da ta tiskarna sprejema tudi privatne tiskovine. Krepko mu je ugovarjal načelnik tiskarne, dvorni svetnik Beck. Pri kovanji denarjev priporočal je Tavše, naj se vravna kufreni in srebrni drobiž. Vsa potrebščina za denarno ministerstvo znaša 104,288.001 gold.
Pri kupčijskem ministerstvu oglasil se je dr. Herbst ter govoril o preostroji kupčijskih in obrt-nijskih zbornic, ki napravlja veliko hujskanja in hrupa; pa dobro ga je zavrnil poročevalec Klaič, da naj se kupčijskim zbornicam vzemo politične pravice, potem ne bo nobenega hrupa in volili se bodo v te zastope samo strokovnjaki. Proskovec je vlado vprašal, zakaj ni odgovorila na interpolacijo o napravi kupčijskih bregov v Brezcu, o kanalu med Donavo in Odro, in^obrača li pozornost svojo na kupčijo Nemčije z ^sno?
Loblich se je hudoval nad ministrom, da je dovolil neki družbi železnico po Dunajskem mestu, kar bi brez privolitve mestnega odbora ne bil smel storiti, ter nasvetuje resolucijo, v kteri se vladi naroča, zbornici prej ko mogoče, gotovo pa že preden se dela mestna železnica, predložiti postavo o dovoljevanji mestnih železnic. Ura je bila že poluenajstih zvečer, ko je g. predsednik sklenil sejo, in prihodnjo sejo napovedal na ponedeljek dopoludne ob desetih.
Govor poslanca dr. Viteziča
v državnem zboru 14. marca o žalostnem položaji isterskem.
(Dalje.)
Krška občina bila je cerkvenemu oskrbništvu v Beli na otoku Krk dolžna neko svoto za stavbo cerkve. Cerkveno opravništvo spisalo je pobotnico v hrvaščini. Občina se je pa branila izplačati svoto, ker je bila pobotnica pisana v jeziku, kterega ondi narod govori, kteri ne zna druzega nego hrvaščino.
Politično oblastnije po čisto hrvaških okrajih nemški pišejo, svoje odloke občinam nemške pošiljajo, kakor če bi mi Bog zna kje zunaj v „rajhu" bili. Kje je tukaj enakopravnost našega jezika? Ali naj mar isterski Slovani tri jezike znamo, da po-laj.šamo poslovanje drugim?
Zvoneški kaplan prosil je Vološkega okrajnega glavarja, naj bi vendar z njim občeval v maternem jeziku, ker druzega ne govori. Na to je dobil dva dekreta: prvega od 18. oktobra 1881, druzega pa od 16. februvarija 1883, ktera si usojam zarad njihove izvirnosti tukaj prijaviti:
V prvem dekretu je (bere):
„Na Vašo prošnjo, da bi se z Vami le v hrvaščini občevalo, se ne more ozir jemati, ker morate Vi, po Vaših študijah Vas soditi, tudi nemščine zmožni biti, kar je v Avstriji občevaini jezik med deželnimi uradi, h kterim se župnijski uradi kakor pooblaščeni stanovni uradi (za matrično vodstvo) tudi prištevajo.
C. kr. okrajno glavarstvo v Voloski dne 18. okt. 1881."
Povod drugemu odloku, ki je iz najnovejše dobe, bila je okrožnica ravno tistega okrajnega glavarja na Zvoneškega kaplana v nemškem jeziku. Kaplan vrnil je okrožnico s prošnjo, naj se ji vendar pridd prestava v hrvaškem jeziku, ker on nemščine čisto nič zmožen ni, in se tudi v celej župniji nihče ne nahaja, ki bi mu jo prestaviti zamogel. Nato dobil je sledeči odlok (bere):
„Visokočastitemu kuratnemu uradu v Zvoneči z opazko, da duhovni uradi v oziru popisovanja matrik poslujejo, kakor od države pooblaščeni državni uradi in se vsled tega smatrajo za pooblaščene organe političnega državnega opravništva. (Čujte! na desni.) Jezik, kojega se pa politična oblast v svojem notranjem prometu poslužuje, je pa izključljivo nemški.
Nimam toraj vzroka pisati Vam v hrvaščini.
C. kr. okrajno glavarstvo Voloska 16. febr. 1883.
Jettmar s. r."
Iz teh dveh odlokov, gospoda moja, je razvidno, da je gosp. okrajni glavar Vološki že zdavnej svoje-glarno proglasil nemščino za uradni jezik, ne da bi se bil oziral na postavne določila, in sicer v toliko-šnem pomenu, da jo je hotel celo na vodstvo matrik podaljšati. Čisto naravna posledica take določbe bila bi, da se morajo tudi matrike v celej tostranski polovici nemško izdelovati. Kaka slast bi bila to za gospoda grofa "VVurmbranda in tovariše! (Živahna vesalost!) Gospodje bi pač lahko dali gosp. vodji okrajnega glavarstva spričevalo, da se je dobro obnašal; če bode pa gosp. prvi minister z njim ravno tako zadovoljen, naj pa on sam presodi.
Deset let je, odkar sem stavil tukaj interpelacijo glede rabe slovanščine v uradu in pri sodniji. 15. febr. 1875 odgovoril mi je bivši minister Lasser na njo. Ne bom bral dotičnih dveh pisanj, nekaj opazek pa si vendar le usojam tukaj-le napraviti.
Ees je sicer, da so dobile davkarije in sodnije določbe, da naj se v zunanjem prometu se strankami poslužujejo tudi slovanščine, žalibog da je pa tudi le preresnično, da se davkarije, kakor tudi sodnije dotičnega odloka niso skoraj nikoli ali le silno redko kdaj posluževale.
V odgovoru na mojo interpelacijo se je povdar-jalo, da pri političnih, sodnijskih in finančnih ob-oblastnijah gled^ rabe slovanščine ni nobenih zaprek. No, to je po vsem neresnično, kajti povsod se nahajajo in skoraj vsak dan.
Bavno tako neresnična je ona druga trditev, da se pri nameščevanji služeb pri pravosodnih, političnih in finančnih oblastnijah skoraj vedno ozir jemlje na mešane jezikovne razmere isterske. Da to ni res, dokazuje nam jako očividno to, da so pri večjem delu političnih oblastnij, ali vsaj pri nekterih ljudje, ki ne znajo zadosti slovanščine in se je v pismu ne poslužujejo. Mnogo pa je slučajev, da pri sodnijah tudi le ena uradna osoba ni slovanščine zmožna.
Saj se vendar ravno sedaj pri natečajih za poštne službe znanje slovanskega jezika za Primorje že več ne tirja. Ni še davno tega, ko je v enakem položaji moj prijatelj Nabergoj gospoda trgovinskega ministra opozoril, kar mojo trditev jasno osve-dočuje, da se le laščina zahteva, za slovanščino se nihče ne zmeni, kakor če bi po Istri ne bilo čisto nič Slovanov. Tudi recepisi in druge poštne tiskovine izdajajo se le v laščini, ali pa v laščini in nemščini, nikjer pa ne v hrvaščini, ali vsaj v hrvaščini in nemščini, tudi v onih krajih ne, kjer sami Hrvatje žive. V Istri govori se deloma slovenski, deloma hrvaški. Popolnoma neresnična je pa trditev, da tisti, kteri znajo ta jezika — ktera navadno le narečja zovejo — slovenskega ali hrvaškega jezika ne razumejo.
(Dalje prih.)
Evropa in robstvo.
(Konec.)
Glavni semnji za robe so bili do nedavnega časa Bonny in Calabar na gvinejskem obrežji in pokrajine ob obrežji Mozambique. Tukaj so zamenjavali zamorce za duhan, rum, žganje, puške, smodnik, svinec, igrače itd. Ko so dohajale kupčijske ladije, nagnali so po več sto teh nesrečnežev v ozke, za-duhle prostore, dajali jim slabo hrano in le enkrat na dan malo vode. Ni čuda, da jih je vsled slabega zraka, lakote in žeje v neznosni vročini navadno na vsaki ladiji pomrla tretjina, večkrat celo polovica. Tudi od same žalosti ubogi zamorci niso mogli hrane vživati. Iznašli so dalje neke vrste samomor, kteremu Evropejci dolgo niso mogli priti na sled. Včasi se je pa tudi kupcem slaba godila, kedar so namreč zamorci verige potrgali. — Če toraj pomislimo, da se je v zadnjih tristo letih izvozilo v Ameriko nad 30 milijonov robov, da jih je dalje med potjo najmanj tretjina pomrlo in da so jih slednjič tudi pri lovu mnogo pobili, sprevidimo, koliko je zgubila Afrika svojih prebivalcev.
V Ameriki so jih prodajali po 5—600 tolarjev. Glavni trgi so bili Barbadoes, Havennah in Bahia v Braziliji.
Najprvo se je cerkev zoperstavila tej surovosti: papež Pavel III. 29. maja 1537, Urban VHI. 22. aprila 1639, za njima Benedikt XIV. 20. dec. 1741. Slednjič so tudi posvetne oblasti sprevidele svojo krivico. Posebno so so začeli za robe poganjati angleški ^kvekarji" (bevkavci). 1718 je prvi objavil svoj spis proti robstvu kvekar Vil. Burting. Njega
so posnemali drugi somišljeniki, kot: Vil. Penn, Pitt, Fox, \Vilberforce, Grenville, Buxton itd. L. 1780 se je najprvo prepovedala kupčija z robi v Pensjlva-niji, malo pozneje v državici Delavare. Prva milejša postava za robe je bila potrjena 1. 1784. Po tej postavi je bila najvišja kaaen za robe 80 palic, in kdor bi umoril roba, zapadel bi smrti. Prepovedano je bilo strogo, dovažati novih robov, in s prejšnjimi robi so morali gospodarji milejše ravnati.
Te postave so se držale posebno severne države amerikanske, južne državo pa: Virginija, Ma-rjland, Georgija, južna Carolina, Lousiana, Missouri, Ohio so še vedno kupovale zamorske robe. Prvo oproščenje robov je sklenil francoski „nationalcon-vent« 4. februvarija 1794, ter oprostil vse robe na francoskih naselbinah. Toda ta sklep je ostal le bolj na papirji. Napoleon I. je zopet dovolil kupčijo z robi, izvzemši St. Domingo.
10. junija 1806 vstane Fox v angleški zbornici, ter pravi med drugim: „Potratil bi bil štirideset let svojega političnega življenja, mnogo časa bojev in truda, zmag in lepih spominov, obžaloval bi sam sebe kot človeka in državnika, ko bi se mi danes ne posrečilo, dobiti pravdo človeštva, pravdo naših zatiranih bratov." Wilberforee, Windham in Francis so ga krepko podpirali, in Fox je zmagal. 6. februvarija 1807 je bila sprejeta postava „aboli-tion act of slaverj", ter stopila v veljavo 1. janu-varija 1808.
Prvi korak jo bil storjen. Pa Angleška se ni zadovoljila samo s tem, da je samo robstvo prepovedala, ampak je skušala tudi drnge države pridobiti. Večina držav je sprejela pogodbo, da preneha • kupčija z robi. In v Dunajski pogodbi 8. februvarija 1815 se tudi glasi: „Eobstvo naj bode znamenje sramote in hudobije, sramota za evropejske šege, ktere obsoja občna obsodba." Toda vse države se niso držale pogodeb, posebno Brazilija, Francija in Portugalska so še dalje podpirale kupčijo z zamorci.
Na to predloži Angleška vsem morskim državam, da sprejmo medsobojno preiskovalno pravo. Ali tega so so branile posebno manjše evropejske države, in Angležem se je posrečilo le malo roparskih ladij vjeti. L. 1823 je v angleški zbornici Forvel Buxton zopet sprožil vprašanje o emancipaciji robov. Na njegov predlog se je stanje robom mnogo zboljšalo gled^ odgoje, pričanja pri sodiščih, glede zakona in sploh obče človeških pravic. Toda te prenaredbe dale so povod mnogim vstajam robov v Ameriki. Njihovi prijatelji se niso dali ostrašiti. L. 1833 nabrali so do 5000 prošenj za oproščenje robov z več ko poldrugi milijon podpisi, ter jih predložili angleški zbornici. Na to predloži 14. maja 1833 lord Stanley, angleški državni tajnik za naselbine, obema zbornicama postavo o oproščenji robov.
Postava je bila 25. avgusta '1833 potrjena in malo dni pozneje je stopila v veljavo. Gospodarjem sužnjev se je izplačalo 20 miliojonov funtov šterlingov. Eobi so morali prestati le še nekak novicijat prostosti, ki je trajal 4—6 let. 1. avgusta 1838 so bili oproščeni zadnji robi na angleških naselbinah. O posledicah oproščenja robov se je izjavil tedanji tajnik za naselbine, lord Glenelg tako-le: „Kdor je premišljeval naravo človeško in zgodovino robstva, mogel je pričakovati, da bode taka prenaredba imela mnogo slabih nasledkov. Srečen sem, ker moram reči, da je družbino stanje napredovalo, kar po-množuje srečo človeštva in nima primere v zgodovini itd.
Vendar vse postave niso zatrle robstva, da od 1. 1838 godilo se je robom celo slabeje. Brezvestni naselniki kupovali so zamorce še vedno skrivej, ker vlada ni gledala na strogo spolnovanje postave. Zopet so poprijeli besedo v zbornici zagovorniki robov, dohajale so prošnje, ena med njimi s 600.000 podpisi gospil. Toda lord John Eussel in sir Eobert Peel zagovarjala sta državne koristi, ter tako zabra-nila novo zboljšanje stanja nesrečnih trpinov. Ali moralno so le zmagali prijatelji' človeških pravic. Že imenovanega leta 1838 je bilo oproščenih 639.000 robov, od teh samo na Jamajki 322.000. Žal, da k temu niste pripomogli le vera in humaniteta, ampak tudi škodoželjna politika.
Tudi Meksiko in druge južno-amerikanske države so s časom robstvo opustile. Najdalje se je ohranilo v južnih deželah zedinjenih držav; in znano je, da se je 1.1861 ravno zarad robstva vnela huda vojska med severnimi in južnimi državami. Slednjič se je odločila osoda za robstvo v petdnevni bitki
pri Petorsburgu (od 29. marca do 2. aprila 1865). Južne države so bile premagane, robstvo odpravljeno, in zamorci vživajo od tistega Časa enako pravico, kakor prejšnji njih gospodarji.
Pred nekaj tedni pa je bilo brati, dajeGordon v imenu liberalne vlade angleške zopet dovolil robstvo v Sudanu. Kar so toraj plemeniti možje kot: Penn, Pitt, Wilberforce, Pox, Castlegreagh in drugi priborili, to hoče darovati liberalni Gladstone nepo-kornim Sudancem, da jih pomiri. Zlatih besed „suum cuique" rimskega prava noče poznati angleško ministerstvo. Govori se mnogo o reakciji — je li to kaj druzega? Evropa pa — molči k temu.
H-t-b-r.
Politični pregled.
v Ljubljani, 24. marca.
IK^otranJe dežele.
„Politik" prinaša iz dolenjega Štajarja ojster dopis, kteri je le v Pragi iziti zamogel, kjer po besedah gospoda kolege pod črto, niso tamkaj od lokalnih razmer toliko odvisni, kakor pa na Slovenskem. V tistem dopisu se bere, da misli Celjski opat gosp. Wretschko za dekanat v Laškem trgu priporočiti nekega še jako mladega svojega somišljenika, ki bo tudi cesarskemu namestniku baronu Kilbecku v Gradcu všeč.
Kako daleč sega jek iz Inomosta? — Do TrataJ Dokaz, evo ga! V Inomostu obsodili so bivšega vrednika „irredentovskega" lista nlndipendente" Ju-retiča na 18 mesecev hude ječe, v Trstu se je pa odmev tiste obsodbe oglasil; položili ste se namreč pred poslopjem cesarskega namestnika barona Pretisa in Marononim kijoskom dve petardi. Prva se je razr počila ob tri četrti na devet v ponedeljek teden zvečer, in ni nobene škode napravila, druge pa menda predrzni iiTedentovec ni imel več časa prižgati in policisti našli so jo na vrtu v grmovji skrito. Nevarni ti dve bombi ravno niste bili nikakor, kajti obsegali ste le nekaj smodnika v papir zavitega, ki je bil trdno navskriž z žico (dratom) prevezan. Vse-kako se pa taka igrača vže več ne more igrača imenovati in tisti, kdor se s takimi ^malenkostmi" igra,, zasluži naravnost na Tržaški žabjek v Via Tigor, kjer naj bi ga nič več venkaj ne pustili, kajti tako človeče je že anarhist in anarhist ni za nobeno človeško družbo.
Tr^a&lta luka, kakor je velikanska in krasna, vendar ni še dodelana. Manjka ji še tega in onega, in kakor se čuje tudi novih pristanišč. Iz tega vzroka odšla je dotična komisija v Marseille na Francosko in v Genovo na Laškem, da ondašnje luke pregleda in po tistih primeren načrt za spopolnitev Tržaške luke napravi. Stroški, ki jih bo še potreba, cenijo se površno na tri milijone goldinarjev. Kedar se bo vse to zvršilo, tedaj se bo še le zaprla prosta luka v Trstu. Ko bi se pač s prosto luko tudi bombe odpravile; to bi bilo pa Še tri milijone goldinarjev vredno.
Na Dunaji so v notranjem mestu pri volitvah v mestni, zastop zmagali nemško-liberalci se svojim kandidatom dr. Prossinaggom proti dr. "VVienerju, glavnemu uredniku stare „Presse". Prossinagg je poznan, kot strasten prusjan in se je že ob marsi-kteri priložnosti po svojih črno-rudeče-zlatih govorih, ki so bili pa vse poprej nego zlata vredni, odlikoval ravno tako, kakoršne dr. Wiener odločno po svojem radikalno avstrijskem mišljenji odlikuje. Ta najnovejša prikazen na Dunaji ni nič kaj veselega značaja in lahko rečemo, ako bo Dunajski mestni zastop še kaj dosti liberalcev dobil, si bode zopet blamažo za bla-raažo na glavo nakopaval, kakor lansko leto ob priliki dvestoletnice oblege Dunaja. Več sreče imeli so konservativci se svojim kandidatom dr. Luegerjem v IIL okraji Landstrasse, kjer so ga^ z veliko večino volili, če tudi je očitno izjavil, da ni Čehom sovražen, pač pa da sovraži narodnostne prepire, in da bo vedno odločno proti mesoprodajalnim pijavkam, proti prekupcem pitane živine postopal.
Tnanje države.
Sedemindvajset nibilistov prijeli so 20. t. m. v JPetrof/radu. Zasega povzročila je veliko senzacijo med odlično gospodo, kajti vsi zaseženci so iz boljših krogov, ki so med saboj zaroto napravili. Tudi štirje topniški častniki so med njimi.
Na Jiuskem so prijeli sestro Sudejkinovega morilca Degajeva. Prišla je iz Charkova, kjer Dega-jevova mati živi, po opravku v Petrograd. Ob enem našla je policija 13. t. m. zjutraj po vseh Petro-^ajskih voglih nabite plakate nihilistov, kjer je stalo tiskano črno na belem, da bo izvrševalni odbor nihilistov vsacega, kdor bi Degajeva redarstvu ojavil, nemudoma sč smrtjo kaznoval. Ob enem so se taki plakati tudi med ljudstvo trosili. Policija je sicer takoj segla po njih, toda le malo jih ji je v pest prišlo. Oudno je, da niso ni jednega trosilcev in raznaševalcev teh plakatov zasačili. Kakor smo že 3oprej enkrat omenila, je Petrograjska policija iskalni ist za Degajevem po vseh voglih in javnih prostorih
nabiti dala, enega pa tudi pred mestno zbornico. Ker se je pa vsled tega vedno več ljudi ondi nabirati jelo, ki so policiji o Degajevu pošte donašali, ki pa vse skupaj niso bile počenega groša viedne, tako n. pr. je prvi rekel, da je Degajevov sošolec, drugi da sta še pred polu letom tu in tam skupaj igrala, tretji da ga pozna iz tega in onega kraja, je policija iskalni list raz mestne zbornice zopet odstranila. Tistega, ki bi bil pa redarstvu kaj pravega o njem povedal, pa do sedaj še ni bilo.
Gladstone je v resnici bolan. Vrat se mu je vnel ter je vsled tega angleški državnik toliko zgubil na glasu, da mu ne bo kmalo mogoče se zopet državnega posla poprijeti. Da se okrepča, podal se bo za nekaj časa na deželo, kjer ima svojo grajščino Eoseberjs.
Izvirni dopisi.
Od Celja, 20. marca. (Pogreb staroste štajar-shih učiteljev.) Če tudi nekoliko pozno. Vam vendar še poročam o slovesnem pogrebu, ki je bil pretečen petek popoldne pri Novi cerkvi. K večnemu počitku spremljali smo starosto štajarskih učiteljev, g. Franca Škofleka, nadučitelja v pokoji. Dvanajst njegovih tovarišev od blizo in daleč se je sešlo, svojemu starosti poslednjo čast skazat. Iz Šent-Jurja ob južni železnici, kjer je ranjki najdalje služboval, pripeljalo se je k pogrebu 10 najodličnejših gostov. Prečastiti gospod Franc Juvančič, častni korar Lavantinske cerkve, vitez Franc-Josipovega reda, dekan in nekdanji dištriktni šolski nadzornik spregovorili so na grobu pokojnega par jedernatih besedi, ki so iz srca prišle in prav v srca segale. Naj tukaj ob kratkem posnamemo životopis v resnici zaslugpolnega pokojnika. Eodil se je ranjki g. Frane Škoflek pri Novi cerkvi dne 27. novembra 1. 1800, toraj je bil ravno en dan mlajši od pokojnega nepozabljivega knezoškofa Antona Martina Slomšeka. Z 20 leti nastopil je težaven učiteljski stan. Ker je bil marljiv in je imel za petje dobro grlo, pridobil si je kmalo dober sloves kot učitelj in kot organist. Samostalno službo imel je v dveh trgih: poprej v Podsredi nad 10 let, potem pa v Šent-Jurji na južni železnici okoli 30 let. Pokojni Anton Martin Slomšek postavili so ga tje za učitelja, ko so postali viši nadzornik vseh šol Lavantinske škofije, in predno so umrli odlikovali so ga tam z naslovom „nadzornega učitelja". Ko so nove spremembe pri šoli 1. 1869 nastale, se stari g. Škoflek z njimi ni mogel prav sprijazniti. Par let služboval je še v novi časti kot „nadučitelj" — potem je pa po dopolnjenem 53. službenem letu prosil pokojnine, ki se mu je v popolni meri podelila. Povrnil se je sedaj nazaj v svojo rojstno faro, kjer si je bil poprej hišico in posestvo za „stare dni" kupil. Tamkaj preživel je zadnjih 11 let v pokoji. Ead je še tamošnjega g. nadučitelja pri orgljarski službi nadomestoval, dokler je le še po stopnjicah na kor zamogel priti. Palice in očal potreboval ni nikdar v svojem življenji. Tudi klobukov ni mnogo razdrl, vendar je imel do sive starosti prav goste lase. Se svojo soprugo, ktero je v Ljubljani našel, zdaj pa vdovo zapustil, živel je do svoje smrti v najlepši zastopnosti celih 58 let. Sinove dal je vse izšolati, hčer omožil je bil prav stanu primerno. Da bi ne bil za svoje otroke očetovsko skrbel, tega mu nihče ne more očitati. Njegov pogreb bil je pa posebno ginljiv še zato, ker so pred njim nesli njegovo 151etno vnukinjo, ki je par ur po njegovi smrti umrla. Položili so obe krsti, drugo drugi vštric v grob. Naj v miru počivata!
Od Vojnika, 21. marcija. Nek prebivalec omenjenega trga se je včeraj pritoževal, zakaj da „ Slovenec" že dolgo nič ni poročal iz tamošnje okolice. V zadostilo bodi toraj nekoliko vrstic.
1. Dopisnik je že o svojem času naznanil, da je kmetijska družba štajarska po novem letu začela izdajati svoje glasilo tudi v slovenski prestavi. Pri zadnjem zborovanji podružnice Celjske je nek družbenik predsednika vprašal, kako je to, da udje .še niso pred oči dobili slovenskega lista družbinega? Vprašanec v tem oziru ni znal ničesar odgovoriti, pač pa je objubil, da bode kot delegat o stvari po-zvedoval ob priliki občnega zbora v Gradci. Kratko poročilo o tem zborovanji, ki se je vršilo ravno pred mesec dnevi, je pisatelj teh vrstic bral v nekem graškem dnevniku, a ta časnik dotične interpelacije ni izkazal. Zatoraj mora gotovo večina članov kmetijske družbe, ki se za slovensko izdanje zanimajo, potrpeti, dokler jim ne pride v roke tiskano poročilo stenografično. Do tistega časa pa se lahko prigodi, da se izdajanje slovenskega lista ustavi s
izgovorom: saj družbeniki zanj ne marajo. Na tak izid lahko sklepamo s tem večo pravico, če znamo, da sta letos v odbor bila voljena dva izmed najhujših nasprotnikov slovenskega gibanja na spodnjem Štajaru, in ako vemo, da je občni zbor sklenil, naj bi si podružnice ob času volitev prizadevale, da bodo v zastopnike ljudstva voljeni možje duha lažiliberal-nega. S tem sklepom je kmetijska družba javno zajezdila političnega šarca.
2.	Pisatelja teh vrstic so včeraj v opravilo prinesle noge v Eožno dolino. Tam je v obližji cerkve zagledal čedno število ljudi, potem pripreženih konj, da jih vsa dolina menda ne zmore doma toliko. Kaj li to pomeni? Na vprašanje je nek mož rekel, da je iz Levca ob Savinji. Kmalu je vganjka bila rešena. Dobrotljivi Poljanci okoli Žavca so namreč v ime miloščine pripeljali p(5ska sv. Martinu, kteremu ' bodo farniki začeli po Veliki noči krpati zvonik, ki ga je enkrat oškodovala strela. Vrli kmetje so iz lastnega nagiba naložili 25 vozov samo včeraj ter so še obljubili, da so pripravljeni tudi v prihodnje sosednjim Smarčanom pod roko segati, ako bo treba. Mar ni to lepo?
3.	Pred nekterimi tedni se je nekemu sedlarju blizo Nove-cerkve družina pomnožila za eno osebico. Preteklo je več dni, a sosedom se je začela čudna dozdevati prikazen, da mladorojenčeta oče ne pošlje h krščenju; ljudje so mislili, da ubožec ne upa nikogar naprositi za botra, zatoraj se je neka gospa iz Vojnika blagovoljno ponudila za dotično službo. In oče? On je ugovarjal rekši: „Jaz nič ne verujem". Uboga in milovanja vredna sirotica! Menda je kje dobil kakšen košček socijalističnega papirja, pa že misli, da je to pravo sv. pismo, v kterem se ljubi Bog iz službe odstavlja. Ne „nič", ampak preveč veruješ, ker se te brez vsakega premislika in osebnega prepričanja poprimejo zapeljivi nauki v verskih zadevah nevednih pa prevzetnih lahkomišljencev, kakoršnih danes skoro nikjer ne manjka.
Iz Štajarskega, 23. marca. [Nemški „SchwU verein''.) Izvzemši Koroško deželo se menda nemškemu „Schulvereinu" nikjer v Avstriji tako dobro ne godi, kakor pri nas na Štajarskem. Tukaj ima on v prav visokih krogih mogočne privržence in zavetnike, v privandranih Nemcih na slov. Štajarskem marljive pristaše in trabante ob nemški meji in v ponemčenih mestih in trgih prav pripravno polje svojemu delovanju.
Pod krinko dobrodelnega društva slobodno brez nadzorovanja politične gosposke svojo politično nalogo izvršuje, slovenske učitelje na skrivnem za svoje namene z denarjem podmituje, šolske oblasti s svojim mešanjem v njihov delokrog moti in zlasti med učitelji in duhovščino nemir dela, kar se kmalu povsod očitno pokaže, kder je kakšna nOrtsgrupa" nastala.
Štajarski Slovenci so takoj sprevideli nevarnost tega društva, ter so v svojih listih, društvih in celo v deželnem v zboru na delovanje „Schulvereina" pozornost dotičnih oblasti obračali, pa do zdaj skoro brez vspeha. Zdi se nam celo, kakor da bi ne-kterim ljudem bilo neljubo, če se Slovenci njim škodljivemu delovanju „Schulvereina" v bran stavijo.
če naši listi kakšno ojstrejšo besedo v teh zadevah priobčijo, jih takoj zasežejo. Tako je bila zadnjič „Sfldst. Post", ki je čisto objektivno popisala početje „Schulvereina" v Slov. Bistrici, kar je tudi „Slovenski Narod" veliko ojstrejše storil, od okrajnega glavarja konfiscirana, česar pa okrožna sodnija v Celji vendar ni mogla potrditi. Včeraj pa je državno pravdništvo v Celji telegrafično zaukazalo konfiscirati brošurico „Slovenskega društva" o nemškem „Schulvereinu", ki je bila nekak ponatis brez ovire v „Slovenskem Gospodarji" priobčenih so-stavkov o „Schulvereinu", kteri sestavki pa so spet bili le zapopadek govora, ki je bil v javnem zboru „Slovenskega društva" v pričo vladnega zastopnika govorjen.
In naši neodvisni narodnjaki, ki si upajo očitno proti „Schulvereinu" nastopiti, opisujejo se po nemških listih kot grozni šuntarji, drugi pa tako ne smejo nič reči; kajti, ko bi kteri naših profesorjev ali uradnikov zoper „Schulverein" se drznili kaj delati, kakor postavim z največjo energijo delajo c. k. profesor Nagele in nekteri drugi uradniki, bil bi menda že vsak petdeset milj daleč od slovenske zemlje prestavljen. Nagelu pa se še druzega ni zgodilo, kakor daje moral predsedništvo pri drnštvu odložiti, kar pa je zanj le dobrota, ker zdaj toliko lagje pod odgovornostjo druzega predsednika svojo nalogo nadaljuje.
Da je Štajarska res za zdaj obljubljena dežela ^Schulvereinovcev", vidimo tudi iz tega, ker so letošnji občni zbor napovedali v Gradei o prihodnjih binkoštnih praznikih, ter že zdaj v bombastičnih oklicih kličejo svoje somišljake in sotrudnike k obilnem vdeleževanju.
Bog ve, ali bodo do tačas spoznali potrebo, k temu zborovanju poslati vladnega zastopnika ali ne. Mi bi to svetovali, ker smo prepričani, da bo ^Schulvereinsko" delovanje vedno drzniše, vodno nevarniše ne le Slovencem, ampak tudi javnemu miru, zlasti pa sporazumljenju in miru med štajar-skimi Nemci in Slovenci. Zatoraj kličemo: Videant consules.
Z Dunaja, 23. marca. (Elscrtovi morilci in ro-so zasledeni. Te dui se je namreč neka bankirska hiša v Budapešti prepričala, da je ona kupila nektere papirje, ki so bili Eisertu vkradeni, in ki jih je neki človek prinesel prodajat. Nek drug človek pa je tam pustil nekoliko delnic Lizinske pivarne, češ, da naj mu preskrbe novih kuponov. Te dni so služabniki omenjene hiše v roke dobili podobo anarhista Kammererja, ki so ga na Dunaji zaprli, ter so spoznali, da je Kammerer tisti človek, ki je bil omenjene delnice prinesel na prodaj. Po tem takem je bil ali Kammerer sam napadel Eiserta, ali je pa vsaj v zvezi z dotičnimi hudodelniki. Policija zdaj skrbno preiskuje, da bi zasledila še druzega človeka, ki je v Budapešti pod imenom .,Blau" prodal nekaj Eisertovih vkradenih papirjev.
Domače novice.
(„Ne bod'mo šaloharde, Kranjci moji!'') Vsi slovenski listi brez razločka vsebine in značaja šibali so že več ali manj navsilo nemških napisov nad obrtnimi, trgovinskimi in drugimi podjetnimi zavodi po naših mestih in trgih. Že smo se zibali v sladki nadi, da se jih bo vendar leto za letom redoma pogub ilo po potu, ki je vsemu časnemu odločena, ter se potem nadomestijo z domačimi, slovenskimi. Ali glej, česar bi se ne bil nikdo nadjal, zadelo nas je, kakor strela iz jasnega! Slišali smo, da prevzame ob sv. Jurji „Putigamska pivarna" Ljubljansko čitalnično restavracijo v zakup s pogojem, da se ji vtisne na čelu, na uhodu — nemška firma! Čitalnični odbor sklical se je zarad tega v sejo, v kteri se je kočljiva (?) stvar pretresavala. Vsak Slovenec, hribovec ali gospod, rekel bi brez pomisleka, da je v tem položaji vsako posvetovanje glede čitalnične firme ali napisa nad restavracijnimi vrati popolnoma odveč, kajti če se tukaj ne bo v domačem jeziku bralo, kaj je v hiši, kje naj bi se pa potem? Mar li v kazini! In vendar se je v čitalničnem odboru dobilo troje odbornikov, ki so glasovali, da naj se vstreže samopašni želji „Puti-gamske pivarne", ter napravi nad glavnem uhodom v restavracijo nemški napis, da bodo naši narodnjaki znali, kje se v Ljubljani toči Putigamsko pivo. Gospodov odbornikov zbralo se jih je sedem. Trije od teh glasovali so za nemški napis. Eden gospodov se je sicer izjavil, da odstrauivši se ni glasoval ter se je ob enem čitalničnemu odborništvu odpovedal. Nam se pa zdi, da tukaj ni bilo nobenega vzroka glasovanji se odtegniti, temuč kakor skala trdno na svojem stališči ostati in svojo slovansko dolžnost storiti!! Kajti o taki priliki se odstraniti, je ono in isto, kakor svojo dolžnost zanemariti po znanem: „qui tacet, consentire videtur". To ni le v tem slučaji, ko se dan na dan za po-povzdigo narodnega zunanjega značaja borimo, vsega obžalovanja vredno, temveč zasluži najojstrejo grajo iz narodnega .stališča! Gospoda, obrtniki in trgovci se nam bodo v obraz smejali, ako zahtevamo od njih, da naj postavijo slovenske napise nad svoje prodajalnice in rokodelnice, sami se bomo pa na prvem zavodu narodnega sobranja z nemščino ponašali! Ali smo res že tako pri kraji? Jako se moti čitalnični odbor, ako misli, da mu bo nemški napis prazne gostilničarjeve prostore polnil. Kaj še! Za tem grmom je ves drugačen zajec. — O tej stvari v kratkem še kaj spregovorimo.
(Prelcrasen prapor savinjskega „SoJcola") t&i-položen je na ogled pri g. Lozarji na Velikem trgu. Kar današnji čas na umetnosti premore, bodi si v vezenji, v svili, zlatu ali kovinarstvu, je tukaj na jako okusen in eleganten način druženo, da vsako oko nehote očara in nase pripne. Zastava sama na
sebi obsega na dolgost 170 cm. in na širokost 165 cm. in se v tri krasna polja deli, v belega, modrega in rudečega. Obrobljena je na okoli s zlatim vezenjem, od kterega na tri strani zlate franže visijo. Na polji samem vidi se na eni strani jugoslovanski grb — polumesec in zvezda, nad kterima cesarska krona čuvajoč razprostira svoje trakove. Grb s krono vred obdan je od zlatovezane lavorike. Druga stran ima Sokolovo emblemo obdano z lipovimi mladikami s prjem in cvetjem; nad temi so bere Sokolski pozdrav: „Na zdravje!" Na jako elegantnem in nad vse okusno izdelanem drogu stoji sokol-ptica iz trde kovine mojsterski izdelana od domačega umetnika Ljubljančana g. Kozaka na Dunaji in je to njegovo prvo plastično delo za javnost. Iz celega srca čestitamo mlademu umeteljniku k sijajni bodočnosti, ktere si sme svest biti, kajti ta sokol kaže nam po vsem mojstra v svojej stroki. Vsako še tako fino in nežno perešče se pozna in skoraj bi človek lahko kosmiče štel po njem. Sokol stoji na zlatem jabolku v bojevalnem stališči. Načrt izdelal je mestni inženir g. Dufie naročilo in podrobnosti opravil je pa gosp. Legat, oba Ljubljanska Sokola. Zastava se je naredila v Beču pri firmi (tvrdki) gg. Krickl in Schvrei-ger in stane okoli 500 gold. Naj nikdo ne zamudi prekrasnega dela ogledati si, žal mu ne bode, niti za čas, ki ga bo zamudil, niti za korake, ki jih bo napravil. Ti pa, vrli Sokol savinjski, ki si toliko žrtvoval za krasno narodno zastavo, nosi jo s ponosom in častjo pred saboj; budi z njo naše brate po južnem Stajarju, opominjaj jih k vstrajnosti in slogi, spodbujaj mlačne, okrepčavaj trudne in po-gumo brani pod narodnim praporom svete naše pravice na dolenje-štajarski zemlji. Na zdravje!
{Zastava savinjskega „Solcola^) blagoslavljala se bode o binkoštnih pranikih v Mo^irji, kamor tudi Ljubljanski „Sokol" poleti. Prav želeti bi bilo, ker se bode tudi hrvaški ^Sokol" in drugi odlični Jugoslovani slovesnosti vdeležili, da se tudi nas Slovencev mnogo na pot pripravi v prijazno Mozirje.
{Enajstletno tatico) prijeli so konec onega tedna na kolodvoru, ker se jim je sumljiva zdela. Prišla je namreč tje ob času, ko od nobene strani ni bilo vlaka za ljudi pričakovati. Nadzorovalni uradnik pridržal jo je toraj tako dolgo pri sebi, dokler ni bilo redarja, po kterega so odmah poslali. Želez-nični zdravnik, g. Tomic, je bil tudi navzoč. Pri policijski preiskavi dekleta so našli pri nji blizo 70 gold. denarja in pa spridenost, kakoršne bi človek pri tej starosti nikdar ne pričakoval. Poprašana od kod in od kedaj, rekla je, da se je že v njenem devetem letu lastni oče nad njo pregrešil in da je potem padala od stopinje do stopinje, ter se potepala po Trstu. Denar, ki ga ima pri sebi, je vkrala v Trstu in pobegnila z njim v Ljubljano. Tukaj ji ni dopadlo in hotla se peljati dalje, ko bi je ne bili prijeli. Sveta dolžnost bila bi zvedeti za malopridnega očeta in dušnega morilca svojega lastnega otroka. Ako smo prav slišali, je dekle menda nekje okoli Kamnika doma.
{Uradni list) naznanja, da se c. kr. notarju v Postojni g. Pavlu Beseljaku za šest mesecev vstavila služba.
Razne reci.
—	Eazpisanaje služba učitelja v Hotiču v Litijskem okraju. Nese 400 goldinarjev v prostem stanovanji. Prošnje za njo vlagajo se do 10. aprila 1884 na okrajni šolski sovet v Litiji.
—	Srbsko stavbeno ministerstvo razpisuje več inženirskih in arliitektnih služeb z letno )lačo po 2000 do 3500 frankov. Prosilci, ki znajo cak slovanski jezik, imajo prednost.
—	Zlata roža blagoslovila se je na četrto postno nedeljo, to je, na 23. t. m. v Rimu. Blagoslovili so je sv. oče sami v navzočnosti kardinalov in prelatov. Poslali jo bodo za pirhe kakemu katoliškemu vladarju, kteremu, še ni znano.
Telegrami.
Dunaj, 23. marca. Cesarjev dar. V cerkvi sv. Štefana postavil se bo s})ominek na slavno zmago Turkov pri oblegi Dunaja. Cesar je za ta spominek odločil iz lastnega })reraoženja vsako leto skozi skozi šest let po 1000' goldinarjev.
Dunaj, 23. marca. Skupno ministerstvo izdalo bo penzijski pravilnik za vse tiste urad-I nike, ki v Bosni službujejo, v ski-ajnem času.
Tujci.
21. marca.
Pri Midiči: Frane Albortini, oskrbnik, z Dunaja. — Horak, Trobitsch, Orator, Kriek, Stern, Doleselial, Preborin in Weinborger, kupci, z Dunaja. — Dr. vitez Guthmannsthal, gi-ajščak, iz Trsta. - Urbančič, grajšSak, iz Prcdvora. — Josip Miiller, kupC. potovalee, iz Gublouza.
Pri Slonu: Fr. do Jongli in J. Breard, kiipč. potovalca, iz Pariza. Wandel, tovarnar, Reutlingen. — Bolter, Mcrtens in Hosenbaum, kupci, z Dunaja.
Zahvala.
Ko se je med učiteljstvom pri lokalni konferenci izrazila želja, da bi se tukajšnja šolska mladež vadila tudi štedljivosti, podaril je katehet č. g. Valentin Eržen pet goldinarjev v nakup poštno-hranilnih kart, da se razdele pridnejšim učencem.
Za toliko blagosrčno darilo se v imenu šole in učencev čast. gosp. katehetu presrčno zahvaljuje Vodstvo štirirazr. deške ljudske šole v Škofji Loki, 18. marca 1884.
Fr. Papa,
_____vodja šoli.
J. I>1. Tri-iil5:ocz:y,
lekar „pri zlatem samorogu",
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodcc.
MftRIA=ZELLER
TROPFEM
NUR ECHT BEl
APOTHEKER TRNKOCZV UIBACH K STiiCK zoi
kterini se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspoh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri Jedi, slab želodec, urilk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobOl, krč v želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tueatov samo 8 glod.
v Ljubljani pri J. pl,
jeden tucat.
_ Svnvilol Opozarjamo, da se tiste istinite Ma-rijaccljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Sainorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk(5czy-ju. Razpošiljava se le
Cnt zojer treiiis,
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v krizi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču'^ z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Gospodu J. pl. Trnkoczj ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspch, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vasi blagorodnosti pa izrekam nujprisrčniSo zahvalo, zvsem spoštovanjem udani
Franc Jug, (1)	posestnik v Šmarji p. Cclji.
Mi UM siroi Irijsll,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. ,50 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuliljevo (Dorscli)
■fitriM^B!?*
najboljše vrste, izborno zoper braniore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
e. Ic. i)riv.,
ne smele bi se v nijednem gos|)odinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabiisanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skažonem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj B 6 škalljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava so le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična ^dravlla se pri nas zmlrom frlšne dobivajo, ""^fil
Naročila iz dežele izvrši se taioj
V lekarni pri „saiiior©gu" Jul. pl. Triil£6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.