Ikl številka.
I LluMjani, t petek, 11 oktobra 1915.
XLVIII. leto.
9
.Slovenski Narod* velja v Lfublfani
celo I •■" pol leta četrt leta na mesec
na dom dostavljen: d naprej • • . ■
K 24 — . 12--• 6-— - 2'-
v upravništvu prejeman: celo !eto naprej . , . • K 22*— pol leta      „      . •  , .   . 11'— četrt leta     m      •  .   .  .   . 550 na mesec   _      «»•••. 1"90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kuaiiova ulica št. 5 (v pritličju levo,) telefon sL 34.
Iibaja vsak dan ivečer izvzemal nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari.
■  Posamezna številka velfa 10 vinarjev. ; ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, .narodna tiskarna" teleion it 85.
•Slovenski Narod" velja po po&tt:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej
pol leta     „      n    • •
četrt leta    m       „    . .
na mesec   m       „    • •
K 25'-. 13—
, 6-50 . 2-30
za Nemčijo': celo leto naprej     • • • K ZJ-za Ameriko in vse druge dežele celo leto naprej  • • • • -K 35.-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št 5, telefon 8t85*
Štirinajst mesecev že traja vojna, ki je dosedaj ne pozna zgodovina. Z neumorno vztrajnostjo se bojujejo naše vrle čete proti sovražnikom. — Vsi dosedanji napori sovražnikov so se razbili ob krepkem odporu braniteljev domovine. Sovražnik, ki je z velikimi silami navalil naše dežele, in ki je sprva vdrl v nekatere kraje naše širne domovine, je pognan preko meje in naše zmagoslavne čete ga zasledujejo in preganjajo na njegovih lastnih tleh. — S ponosom zremo na čudovite uspehe naših vojnikov in veselo upanje preveva naša srca. da se bodo vsi sovražni naklepi razbili in da nam kmalu zašije čas miru in svobode.
Vsi stanovi so v tej svetovni vojni' pokazali svojo veliko ljubezen do domovine, in med njimi ne najmanj — kmetovalci.
Ko je pred 14 meseci naš sivolasi vladar pozval svoje ljudstvo na obrambo domovine, takrat je tudi kmetovalec z veseh'm navdušenjem cstavil svoj dom in hitel pod orožje. Od tedaj stoji v prvi vrsti braniteljev; z nepopisnim pogumom vztraja na svojem mestu in brani domačo grudo.
Dočim žrtvujejo naši očetje in naši bratje na bojišču življenje in kri za ljubljenega cesarja in domovino, čaka nas doma druga važna naloga.
Pripravljenost vojske zahteva ogromne denarne žrtve. Ako naj naše Čete uspešno nadaljujejo vojno in nam slednjič pribore zaželjeni mir, je treba, da preskrbimo državi denarna sredstva, ki jih neobhodno potrebuje.
Do sedaj se je država dvakrat obrnila do prebivalstva, da mu da potrebna denarna sredstva. Izdala je obakrat vojno posojilo. Uspeh podpisovanja posojila ie bil obakrat sijajen. Pokazali smo vsemu svetu, da je naša gospodarska sila ravno tako nepremagljiva, kakor je nepremagljiva moč vrlih čet. Up naših sovraž-
nikov, da nas gospodarsko uničijo, je ostal prazen.
Sedaj se obrača država tretjič do zvestega prebivalstvo, da preskrbi denarna sredstva, ki so potrebna za nadaljevanje in srečno za-vršitev krvave borbe.
Tudi to pot si hoče država preskrbeti potrebni denar z vojnim posojilom. Podpisovanje tretjega vojnega posojiia se je pravkar pričelo in bo trajalo do 6. novembra 1915.
Uspeli tretjega vojnega posojila mora biti še sijajnejši, kakor je bil uspeh prvih dveh posojil. Pokažimo sovražnikom, da je naša trdna in neomajna volja, vztrajati do srečnega konca.
Sijajen uspeh dosežemo le, ako bodo prispevali vsi sloji. Nihče ne sme zaostati, vsak mora prispevati po svojih močeh.
Tudi kmetovalec prispevaj kolikor moreš.
Cene živine in poljskih pridelkov so tekom vojne znatno poskočile; kmetovalci so dobili za svojo živino in za pridelke lepe denarje. Tudi država je dala izdatne podpore kmetovalcem, ki imajo svojce na bojišču. Skoro vsaka kmetiška hiša ima sedaj več ali manj razpoložljive gotovine.
Vkljub temu udeležba kmetovalcev pri prvih dveh vojnih posojilih ni bila tako velika, kakor se je upravičeno pričakovalo. Vzrok temu pa nikakor ni pomanjkanje patrijo-tičnega mišljenja in zaupanja v državo, temveč dejstvo, da kmetje vobče ne nalagajo radi svojega denarja v vrednostnih papirjih, meneč, da ima pravo vrednost in varnost samo kovani denar. V mnogih hišah je tudi gospodar z doma in gospodinja nima svetovalca, ki bo jo prav poučil, kako naj ravna s prihranjenim denarjem. In tako se dogaja, da zapirajo kmetovalci svoj denar raje v skrinje ali pa ga celo zakopavajo, kjer leži brez haska in je v nevarnosti, da ga izmakne tatinska roka.
Kmetovalci, ne skrivajte svojega denarja, ne zakopavajte ga, tem-
več naložite ga varno in dobička-nosno! Porabite svoj denar za vojno posojjilo!
Kdor podpiše vojno posojilo, naloži denar varno in dobro.
Kaj je vojno posojilo?
Vojno posojilo je posojilo, ki ga najame država pri svojih državljanih zato, da poplača vojne stroške. Kdor podpiše vojno posojilo, posodi svoj denar državi! Država izda obveznice, ki se glase na večje in manjše zneske.
Državljan vzame obveznico in da zato državi svoj denar. Država se zaveže, da obrestuje posojeni denar in ga ob gotovem času zopet povrne.
Država jamči za posojilo z vso svojo gospodarsko in finančno močjo.
Posojilo, ki jamči zanj cela država, je najbolj varno posojilo.
Kdor podpiše vojno posojilo, najbolj varno naloži svoj denar.
Kmetovalci, zatorej naložite svoj denar v vojnem posojilu!
Kako je urejeno tretje vojno posojilo?
Za tretje vojno posojilo izda država obveznice, ki se glase na sto, dvesto, tisoč, dv^tfsoč in desettisoč kron. Podpišejo pa se tudi lahko deleži v zneskih 25 K, 50 K in 75 kron.
Najmanjši znesek je tako nizko odmerjen, da lahko podpiše vojno posojilo tudi tisti, ki ima samo malo prihrankov.
Za vsakih podpisanih 100 kron je treba vplačati samo 93 K 60 v. Ker pa povrnejo nabiralnice in banke, ki sprejemajo prijave za vojno posojilo, vsakemu podpisaleu to je: 50 v za vsakih podpisanih 100 K, treba je pravzaprav vplačati samo 93 K 10 v. Kdor plača torej za vojno posojilo 93 K 10 v, temu povrne država svojčas celili sto kron.
Za posojilo plačuje država od 1. oktobra 1915 naprej 5V2%ne obresti.
Obresti se plačujejo od podpisanega in ne samo v resnici vplačanega zneska. Kdor da svoj denar za vojno posojilo, dobi za vsakih vplačanih 93 K 10 h na leto celih 5 K 50 v obresti.
Kdor podpiše vojno posojilo, naloži torej svoj denar ne samo najbolj
varno, temveč tudi najbolj ugodno. Noben denarni zavod, nobena posojilnica in hranilnica ne plačuje tako visokih obresti, kakor država za vojno posojilo!
Zatorej ne zapirajte svojega denarja v skrinje, kjer leži mrtev, temveč dajte ga državi za vojno posojilo.
Ako imate svoj denar naložen v hranilnici ali posojilnici, dvignite ga ter ga dajte za vojno posojilo!
Vojno posojilo vam daje večje obresti, kakor jih more plačevati katerikoli denarni zavod.
Ako podpišete vojno posojilo, ne pomagate samo državi, temveč skrbite tudi zase. Bogate obresti vam bodo za plačilo, ker ste pomagali državi v času, ko so jo v njenem obstanku ogrožali sovražniki.
Od obresti, ki jih plačuje država za vojno posojilo, ni treba plačevati rentnega davka, pa tudi ne drugih pristojbin. Izplačane obresti ostanejo cele in nezmanjšane.
Skoro nobeno drugo posojilo ne uživa te ugodnosti.
Vojno posojilo vrne država najkasneje do 1. oktobra 1930. Najkasneje v 15 letih dobi povrnjen denar, kdor ga je posodil za tretje vojno posojilo.
Kako podpišemo vojno posojilo?
Prijave za vojno posojilo sprejemajo poštna hranilnica na Dunaju in njene nabiralnice to so: poštni uradi, dalje vse državne blagajne in davčni uradi in avstro-ogrska banka.
Pa tudi vse druge banke, hranilnice in zavarovalnice smejo posredovati pri podpisovanju vojnega posojila.
Kdor hoče podpisati vojno posojilo, naj gre k najbližnjemu poštnemu ali davčnemu uradu, ali k najbližnjemu domačemu denarnemu zavodu.
Pri vseh teh nabiralnicah dobi brezplačno tiskovino za prijavo posojila in pa tudi navodilo, kaj mu je si oriti, da podpiše vojno posojilo.
Podpisovanje tretjega vojnega posojila se je pričelo 7. oktobra in se zaključi dne 6. novembra 1915.
Rok za podpisovanje je prav kratek, zato se mora vsak podvizati, da pravočasno podpiše prijavo.
Kmetovalci,   ne pomišljajte se!
Najbolj varno in najbolj ugodno je naložen vaš denar v vojnem posojilu! Zato hitite, da ne zamudite ugodne prilike!
Kdor podpiše za vojno posojilo samo 100 ali 200 kron, mora vplačati nabavni znesek, to je: za vsakih podpisanih 100 K samo 93 K 10 h, takoj, ko podpiše prijavo.
Če presega podpisani znesek 200 kron, je treba plačati takoj samo 10% podpisanega zneska; 6. decembra 1915 in 5. januarja 1916 je plačati vsakokrat nadaljnih 20%, dne 5. februarja 1916 25% in šele 6. marca 1916 ostanek. Na ta način je tudi manj premožnim kmetovalcem dana prilika, da podpišejo več kakor 200 kron vojnega posojila.
Ko je podpisovanje zaključeno, dobi podpisnanec potrdilo, to je obveznico. Vsaka obveznica je opremljena s kuponi za izplačevanje obresti. Prve obresti zapadejo v plačilo 1. januarja 1916, zadnje 1. oktobra 1930, in sicer za preteklo četrtletje, vse druge obresti pa zapadejo polletno 1. januarja in 3. julija vsakega leta.
Obresti izplačujejo tudi postni uradi.
Vojno posojilo podpiše lahko tudi tisti, ki sicer nima gotovine, pač pa vrednostne papirje!
Vojno posojilo podpiše lahko tudi tisti, ki ima samo vrednostne papirje in nobene gotovine. Avstro-ogrska banka in vojna posojilnica na Dunaju dajeta na vrednostne papirje (državne obveznice in druge papirje) predujme v namen, da se ž njimi podpiše vojno posojilo.
V ta namen dajeta avstro-ogrska banka in vojna posojilnica predujme na vrednostne papirje po vsakokratni uradni obrestni meri. Ta obrestna mera je za V*% nižja kakor pri drugih predujmih. Kdor vzame predujem na vrednostne papirje, da si z izkupilom nabavi vojno posojilo, mora sicer za predujem plačevati obresti; te obresti pa so dosti nižje, kakor obresti, ki jih dobiva za vojno posojilo.
Tudi v tem slučaju mu torej prinaša vojno posojilo dobiček.
Z istimi pogoji se dobivajo posojila tudi proti zastavi hipotekarnih
LISTEK.
Odvetnikova skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
»Vas ni bilo tisti večer v Londonu, ko se je ta stvar zgodila?« je vprašal O' Neil.
»Vrnil sem se na večer tistega dne, predno je umrl odvetnik Feliks,« je odgovoril Dane. »Seveda nisem o stvari prav ničesar vedel in prepričan sem. da tudi moj stric ni slutil ničesar do naslednjega dne, ko je prišel v pisarno. Na potu v London sem se bil prehladi! in tudi zobje so me boleli, a vziic temu sem zapazil, da je bil moj stric ta večer izredno razburjen. Imel sem vtis, da se mu je nekaj posrečilo, na čemer mu je mnogo bilo. Pripomniti moram, da sva oba, stric in jaz, že dlje časa sumila, da z oporoko sira Rikarda Bol-dona ni vse v pravem redu. O tem sva se sploh večkrat pogovarjala, že od tedaj, ko je Rikard Boldon umrl. Oporoka je bila pravilno sestavljena in spisana in rajni Feliks jo je sam nesel v Roby Chase podpisat Rikar-du Boldonu. Od tistega dne nisva nikdar več slišala govoriti o tisti oporoki. Ni nama bilo znano, če je Rikard Boldon oporoko podpisal, ali
ne, pač pa sva izvedela, da ni bila ne razglašena, ne sodišču izročena. Mene se prijelo mnenje, da je kdo odvetnika Feliksa pregovoril, naj se druge oporoke ne razglasi, nego naj jo skrije ali uniči.«
»Kdo naj bi ga bil pregovoril?«
»Gotovega seveda ničesar ne vem,« je šepetaje dejal Dane, »toda mislil sem si. da je to bržčas storila lady Boldonova.«
»Ah?« se je začudil O' Neil.
»Vidite, gospod! Tisti večer, ko je bil moj stric tako razburjen, se je časih tudi nekaj bahal in iz posameznih njegovih besed sem si spletel domnevanje, da je našel prikrito oporoka Rikarda Boldona. Drugi dan so me zobje tako boleli, da še v pisarno nisem mogel iti. Ostal sem ves dan doma in sem šele pozno zvečer izvedel, da je moj šef umrl.«
»Tako?«
»Ko je prišel stric zvečer domov, sem po vsem njegovem vedenju spoznal, da se mu je moralo nekaj izrednega primeriti. Ker sem vedel, koliko mu je na tem, da dobi ne-razglašeno oporoko, sem ga končno vprašal, če je oporoko našel. Stric Je sicer trdovratno tajil, da bi bil oporoko našel, toda videl sem mu na obrazu, *da ne govori resnice. Ko sem mu to brez ovinkov povedal, se je silovito razljutil in me grdo opso-val. Seveda sem zdaj še trdneje verjel, da je oporoka v njegovih ro-
kah. Sele po dolgem času se je stric pomiril in je končal najin pogovor z izjavo, ki je nc bom nikoli pozabil. Rekel mi je namreč: Ce me hočeš na vislice spraviti, pa Ie mnogo govori o tej oporoki.«
»To so značilne besede.«
»Lahko si tudi mislite, da so kaj izdale. Stric mi je potem ponoči, ko vsled nemira ni mogel spati, povedal, kaj se je zgodilo. Priznal je, da je odvetniku Feliksu dal par kapljic nekega zdravila, da bi ga za nekaj časa omotil in mogel vzeti in odnesti oporoko. Rekel sem že takrat svojemu stricu, da po moji sodbi ni zakrivil umora, negd da je Feliks samo vsled nesrečnega slučaja umrl; ker je bi! pač že preslab in preveč bolehen in ni več prenesel par kapljic, ki bi trdnemu človeku čisto nič ne mogle Škodovati. Stric je bil še tisti dan nesel oporoko Frederiku Boldonu, ki mu je dal za to uslugo deset funtov.«
»To je dosti malo za tako delo,« je zaničljivo pripomnil O' Neil.
»Kajneda! Sicer pa mora plačati stricu še sto funtov, kadar prevzame premoženje pokojnega Rikarda Boklbna. Od trenotka, ko je bil odvetnik Thesiger aretovan in zlasti od tistega dne, ko je pred sodiščem priznal, da je kriv, sem neprestano pritiskal na svojega strica, naj razkrije kar ve. Toda šele danes se je odločil, da to stori. Upam, da si ni premislil. Toda — povejte mi ven-
dar, zakaj je pa gospod Thesiger pred  sodiščem sam priznal, da je
kriv?«
O' Neil je še iskal besede za odgovor, ko je Dane že sam odgovoril na svoje vprašanje.
»Najbrž je mislil, da je kriva edinole lady Boldonova in je prevzel nase krivdo, samo da bi njo obvaroval kazni.«
O' Neil temu nazoru ni ugovarjal in tudi Dane je umolknil, kajti bila sta že prav blizu cilju svoje vožnje.
Mathew Fane je bil doma. Stisnjen v velik naslonjač, ves sključen in potrt, je ž'del kraj peči in se ni zganil, niti ko so vrata zaškripala. Šele ko je zagledal O' Neila se je prebudil iz svoje zamaknjenosti in se je plaho ozrl po sobi, kakor bi iskal odprtino, da bi utekel.
»No, stric,« se je oglasil Dane. »Zdaj pokaži, da si mož. Kar povej, vse od kraja in vse po pravici.«
»Ne morem«« je zavzdihnil Ma-thew Fane in boječe pogledoval zda} O' Neila, zdaj svojega netjaka.
»Ljubi mož,« se je oglasil O' Neil, »nikar se nič ne ustavljajte. Aretaciji tako ali tako ne utečete in če si tudi izrežete jezik, se bo vaša krivda vendarle dokazala, opozarjam vas pa na posebno okolnost: Če se sami oglasite policiji, če sami poveste, da priznavate svojo krivdo, samo da bi nedolžen človek ne bil
obsojen, vam bo to jako mnogo koristilo in se bo to v različnih ozirih upoštevalo. Vam se še v najslabšem slučaju ne more nič drugega zgoditi, kakor da boste obsojeni, ker ste po nesreči zastrupili odvetnika Feliksa. Po nesreči in ne z namenom. Če bi bil vzel oporoko gospod Thesiger, bi sodišče reklo, da je vzel oporoko, zato, da bi jo uničil, ohranil dedščino lady Boldonovi in oškodoval Rikarda Boldona. V takem slučaju bi tudi porotniki najbrž razsodili, da je Thesiger Feliksa namenoma umoril. Za vas je pa položaj bistveno drugačen in veliko ugodnejši. Rikard Boldon sicer ni imel pravice, se brez vednosti odvetnika Feliksa polastiti oporoke, ne posredno niti neposredno, pravico pa je imel izvedeti, kaj je v oporoki določeno. Pokojni Feliks je brez dvoma in v nasprotju s svojimi dolžnostmi in veljavnimi zakoni skrival oporoko Rikarda Boldona. To že nekoliko opravičuje vaše postopanje, saj ste ravnali na korist pravici. Res, da niste bili opravičeni spraviti Feliksa v omotico, toda naj se stvar premotri od katerekoli strani, to je gotovo, da vas zadene le v najslabšem slučaju kazen in še jako mila kazen. Najverjetneje pa je, da boste sploh oproščeni. To vam pa tudi lahko povem, da vam ne bo prav nič žal, če priznate resnico.«
(Dalje prihodnjič.)
70
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 22. oktobra 1915,
243. štev.
ferjatev; pri tem se dovoljujejo olajšave glede pristojbin za listine, za vpise in izbrise iz zemljiške knjige. S posojilom, ki ga najameš na svoje posestvo, si lahko nabaviš vojno posojilo, ki ti bo prinašalo bogate obresti.
Kdor želi zastaviti vrednostne papirje ali najeti posojilo na svoje zemljišče, da si s tem omogoči nabavo vojnega posojila, naj se obrne do najbližnjega denarnega zavoda, ki mu bo radevolje vse potrebno preskrbe!.
(Kakšne ugodnosti še nudi vojno posojilo?
Marsikateri kmetovalec bi rad podpisal vojno posojilo, noče pa dati iz rok svojega denarja, ker se boji, da ne bo imel gotovine, kadar bo fcreba preurediti posestvo, prezidati hišo ali nakupiti živino i. dr. Tudi ta bojazen ni na mestu. Avstro-ogrska banka, vojna posojilnica in pa tudi druge banke dajejo proti zastavi vojnega posojila predujme, in sicer po uradni obrestni meri, ki je za Va% nižja kakor pri drugih predujmih.
Kmetovalec, ki ima vojno posolilo, si lahko vsak čas preskrbi gotovino. Ako zastavi vojno posojilo, mu da banka ali vojna posojilnica predujme v izmeri do 75% podpisanega vojnega posojila. Za ta prednjem plačuje mnogo nižje obresti,
kakor jih dobiva za vojno posolilo. Z obrestmi vojnega posojila plačuje obresti predujma, ostane mu pa vedno lep dobiček.
Vojno posojilo je torej v vsakem oziru najpripravnejše sredstvo za nalaganje denarja.
Kmetovalci! Država potrebuje denarja! Naša dolžnost je, da se radevolje odzovemo njenemu pozivu in da vsak prispeva po svojih močeh.
Naši očetje in bratje krvave in umirajo na bojišču! Od nas, ki smo ostali doma, država ne zahteva takih žrtev. Zahteva le, da ji posodimo svoj denar, ki ga potrebuje, da srečno konča svetovno vojno.
Za posojilo nam plačuje bogate obresti, in že v kratkem času nam vrne posojilo celo in nezmanjšano.
Na mejah naše dežele preži ve-rolomni sovražnik in stega svoje roke po naši lepi zemlji. Z neumorno vztrajnostjo zadržujejo naše čete pohlepnega sovraga, ne straše se nobene nevarnosti in nobene žrtve.
Bodimo hvaležni svojim četam, ki branijo našo svobodo in grudo, ki jo obdelujete, ter jim dajmo, kar potrebujejo, da morejo vztrajati na svojem težkem mestu.
Kmetovalci! Podpišite vsi vojno posojilo! Sosed navdušuj soseda; med vami naj ne bo omahljivca! Vsak prispevaj kolikor more in kmalu nam zašije solnce sreče in miru.
NAŠE ČETE SO OČISTILE MAČ-*VO TER ZASEDLE ŠABAC. — KOVESSOVA ARMADA JE PRODRLA DO TURIJE IN JE PREKORAČILA RALJO. — BOLGARI PRED PIROTOM IN KUMANO-VEM.
Dunaj, 21. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Naše čete so vkorakale v Šabac. Ravnina Mačve je očiščena sovražnika.
Armada generala imanterije von Kovessa in na obeh straneh Morave se pomikajoče nemške čete prodirajo y ozki zvezi vedno globlje v srbsko ozemlje. Zapadna skupina a. • o. čet je prodrla na višinah ob Kolubarl do ozemlja ob izlivu Turije, vzhodna pa ie južno Grocke v boju prekoračila nižino ob Ralji.
Bolgari so med Zaječarom in Knjaževcem dospeli do timoške doline ter so se približali glavnim utrdbam vzhodno Pirota na topovski streljaj. Njihove armade so si predvčerajšnjem izvojevale s prednjimi tetami izhod v kumanovsko kotlino in v Vardarsko dolino.
Namestnik načelnika generalnega štaba nI. Hofer, fml. • *
PRODIRANJE NEMŠKIH ČET OB MORA VI.
Berlin, 21. oktobra. (Kor. urad.) iJVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Balkansko bojišče.
Zavezniške čete sledijo na celi fronti počasi se umikajočemu sovražniku. Iz močno vtrjene pozicije Južno In vzhodno Ripanja so vrženi Srbi v južni smeri. Naše sprednje čete so dosegle Stepojevac - Leskovac-Đabo.
Zapadno Morave prodirajo nemške čete čez Selevac in Jaraovce, vzhodno reke čez Vlaškfdo, Rašanac in pa Ranovac.
Bolgarske čete se borijo pri Ne-gotlnu. Dalje južno so dosegle cesto Zafevar - Knjaževac.
Vrhovno armadno vodstvo. m    ^ m
BOLGARSKO   URADNO POROČILO.
»Agence Telegraphique Bulga-jfr« poroča 18. oktobra uradno: Naše y Srbiji prodirajoče čete so dosegle naslednje rezultate: V timoški dolini so zasedle črto Črni vrh-vas Šar-banovac - vas Radičevac - vasi Ba-linac, Inovo, Balta Berilovica. Južno močvirjev ob Vlasini so vzele višino Pandžin Grob. Napad na to višino se je izvršil s sodelovanjem naše kava-lerije, ki je posabljala 180 Srbov, 50 pa jih vjela. Vsled drznega od severa izvršenega napada v zvezi s spretnim, od juga sem izvršenim manevrom, so se naše čete polastile važne strategične točke Sultan tepe. Na fronti pri Stracinu so vjele približno 2000 Srbov ter ugrabile 12 lopov in municijske zaboje.
Drugo uradno poročilo z istega tfae pravi: Včeraj so naše čete na srbskem ozemlju prodirale na celi fcpnti naprej, 34 Mptavj&i dofoi 26
osvojile mesto Vranjo ter tako prerezale železnico Niš-Skoplje. Ko je naša kavalerija dospela v Vranjo, jo je prebivalstvo sprejelo z Živio-klici.Prebivalstvo je najprvo razobesilo^ po hišah bele zastave ter nato obsipavalo naše vojake iz vseh hiš z dežjem krogelj. Naše Čete, ki prodirajo od Krive Palanke proti Stracinu, so vjele en srbski bataljon in tri častnike. V dolini Bregalice so osvojile mesto Kočana, odkoder prodirajo proti zapadu.
Sofija, 21. oktobra. (Kor. urad1.) Bolgarski glavni stan poroča o operacijah 20. t. m.: V noči od 19. na 20. oktober so poskusili Srbi protinapad na naše čete pri Negotinu. Bili pa so odbiti ter so imeli težke izgube. V timoški dolini so dospele naše čete do ceste Zaječar - Knjaževac ter so zasedle kraje Selačka (22 km južno Zaječara), Kraljevo Selo, Jakovac in Elasnica 7 km severovzhodno Knja-ževca. V dolini bolgarske Morave, severno in severovzhodno Vranje so vrgle naše čete srbska z železnico pripeljana ojačenja nazaj ter so nadaljevale svoje prodiranje proti severu. V Vranju smo našli poleg že znanega plena vojaško bolnišnico, sanitetni materijal in zdravila v približni vrednosti 500.000 frankov, 1 desinfekcijski aparat in 52 vagonov.
Še danes so našli naši vojaki v hišah po mestu skrite srbske vojake. V neki hiši so našli razmrcvarjeno truplo nekega našega konjenika. Srbski vojaki so ga bili izdajalsko ubili in mu iztaknili oči. Kolona, ki je zasledovala pri Stracinu poraženega sovražnika, je zasedla Kuma-novo. Srbi se nahajajo v divjem begu na Skopie. Naše čete, ki so osvojile ravnino Ovčje polje, so dospele do Vardarja ter so zavzele mesto Veles. Zasledujejo sovražnika, ki beži na Prilep. Okoli Velesa so naše čete uničile vardarsko železnico ter so s tem pretrgale zvezo med Solunom in Skopljem. V okolici Strumi-ce potekajo operacije za nas ugodno. Sovražnik Je vržen na Vardar nazaj. Mi imamo hrib (najvišjo točko obmejnega gorovja jugozapadno Strumice), ki tvori razvodje.
Kralj Ferdinand na fronti
»Agence Telegraphique Bulga-re« poroča: Kralj Ferdinand je odšel na fronto. Bil je prisoten pri artilerijskem boju pred močno trdnjavo Stracin, katere zavzetje odpira pot v Kumanovo.
POLOŽAJ NA SRBSKEM BOJIŠČU.
Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Zavezniške čete prodirajo v Srbiji razmeroma naglo. Boriti se morajo proti neizrecno trdovratnemu odfroru in premagati morajo ne le celo sovražno armado, temveč celi narod. Saj soglašajo vsa poročila v tem, da se udeležujejo bojev tudi žene in otroci. Posamezne pozicije branijo Srbi do zadnjega moža v dobesednem smislu te besede. Ako je navzlic temu uspeh na naši strani, je to posledica globoko premišljenega ofenzivnega načrta in globokej-šega razumevanja dolžnosti. Naše čete so sedaj že skoraj popolnoma očistile Mačvo in zasedle so glavno jnesto te pokrajine _ Šabac. Mnpgft
obetajoče je prodiranje naših in nemških polkov v smeri na Mladenovac-Palanko.
Odlično se borijo Bolgari. Nova Srbija je odrezana od stare Srbije in bolgarske čete se nahajajo ob izlivu Bregalnice tudi že v Vardarski dolini. Francozi in Angleži si morajo sedaj prokrčiti pot v Srbijo z orožjem v roki — ako je to sploh še mogoče. Važno je tudi prodiranje bolgarskih vojev proti Kumanovu in na Ovčje polje, ki Je igralo v prvi balkanski vojni tako odlično vlogo. Počasneje prodirajo bolgarske čete ob timoški črti. Grdo vreme in velike terenske težkoče jih zadržujejo. Vendar pa se bo kmalu pričel odločilen boj za Zaječar in Knjaževac. Pred Pirotom grmijo težki bolgarski topovi in vse kaže, da se ta važna srbska trdnjava ne bo mogla dolgo držati.
Reka Turija je desni pritok Ko-Iufjare, v katero se izliva približno 20 km južno Obrenovca.
Stepojevac leži nekoliko severno od izliva Turije v Kolubaro, Le-skovac pa severovzhodno. Selevac leži 20 km južno Smedereva, Sara-orci 16 km vzhodno Selevca, Vlaški do 15 km južno Požarevca, Rašanac 13 km vzhodno Vlaškega dola, Ranovac 9 km jugovzhodno Rašanca.
Velikih,  odločilnih vojnih dogodkov ne bo v bližnji bodočnosti.
Nemški listi poro čajo z južnega bojišča:
Velikih odločilnih vojnih dogodkov v bližnji bodočnosti ne bo. ker vojna dobiva značaj gorske vojne in bližnji dogodki ne bodo nudili slike kake velike enotne akcije, ker se boji porazdele. Resnični uspehi sedaj od treh strani prodirajočih nemških, avstrijskih in bolgarskih armad bodo vidni še le potem, ko se bo strategični pristisk občutil taktično vsled skrajšane razdalje vseh treh armad.
Druga srbska obrambena črta zavzeta.
Vojni poročevalec »Pester Lloy-da«. ki se nahaja pri Gallwitzovi armadi, brzojavi ja: Osvojivši črto Bo-ževac - Obrenovac smo iztrgali sovražniku njegovo drugo obrambno linijo. Neprijatelj se na celi fronti umika. Pričakovati je, da imajo Srbi še več obrambnih pozicij pripravljenih, toda te pozicije so nepopolne, fronta se stopnjema podaljšava in sovražniku primanjkuje vedno bolj komunikačnih sredstev. Vzhodno Moravske doline se pač ne nahajajo nobene posebne obrambne črte in tu grozi Srbom povrh še nevarnost, da jih Bolgari odrežejo. Pri umikanju Srbi svojih krajev ne pustošijo, temveč skrbijo za to, da ostane prebivalstvo doma, da more naše Čete nadlegovati. Med v jetniki se nahaja zelo mnogo žen. Te korakajo s puško na rami, kakor smo jih ugrabili, svoje-glavno in se ne bojijo smrtne kazni, ki jih čaka.
Šabac tretjič od naših čet zaseden.
Mesto Šabac ob Savi, glavni kraj srbske Mačve, se nahaja sedaj že tretjič v naši posesti. Prvič so ga zasedle naše čete 14. avgusta 1914., pa so ga kmalu nato zopet opustile. Drugič smo se ga polastili 2. novembra 1914. za časa lanske velike ofenzive. Ostal je v naših rokah do decembra, ko so naši polki Srbijo zopet zapustili. Tretjič je bil Šabac zaseden, kakor poroča uradno poročilo, 20. oktobra.
Nič ne more več motiti naše ofenzive.
Dunajski listi poročajo iz časnikarskega stana: Smer in potek na-daljnih operacij zavezniške ofenzive v Srbiji sta vsled dosedanjih uspehov v naprej popolnoma neodvisna od kakršnih si bodi zunanjih vplivov. Avstrijske in nemške čete prodirajo nevzdržno naprej in pokazalo se je, da nadkriljujejo srbsko armado v vsakem oziru. Ker tudi bolgarska armada nadkriljuje srbsko po številu in tudi vojaško, je izključeno, da bi mogla kakršnakoli intervencija spremeniti peložaj v prilog Srbije.
Rusko poročilo o obupnem položaju Srbije.
Poročevalec lista »Ruskoje Slovo« brzojavlja iz Niša: Srbi so branili Belgrad z največjo hrabrostjo. Sovražna artiljerija je učinkovala med branitelji strahovito. Izgube Srbov so ogromne. Doslej je v Niš naznanjenih nad 10.000 mož mrtvih, ranjenih in vjetnikov. Vsi možki od 15. do 65. leta so pozvani pod orožje. Cela dežela je slična eni sami trdnjavi. Povsodi obrambe, jarki, pozicije artiljerije, žične pregraje. Poročevalec pravi, da ta strašni boj stavlja Srbijo pred popolni pogin, ako jej ne pride v bližnjem času zadostna pomoč na razpolaganje.
Srbska armada močno ogrožena.
Pariz, 21. oktobra. (Kor. urad.) * Agence Havas« javlja iz Niša: Po-,
ložaj postaja vedno resnejši. Na severni fronti so zasedli Srbi črto Ra-danac - Aleksandrovac - Golobovi-Azania - Kosmaj in desni breg Kolu-bare, na vzhodni fronti pa drže črto Zaječar, Knjaževac - Vlasina. Bolgari pa so jim vzeli mesti Vranje in Volac ter s tem na obeh mestih pre-rušili njihovo železniško zvezo. Odpor Srbov je skrajno ljut in junaški, a močni pritisk na severni strani av-stro-ogrskih in nemških, na vzhodu pa bolgarskih sil ogroža resno srbsko armado, ki je trenotno odrezana od Soluna.
Promet med Nisem in Solunom pre-rušen.
Lyon, 21. oktobra. (Kor. urad.) Listu »Progress« se poroča iz Aten, da je promet med Solunom in Bito-Ijem ustavljen vsled povodnji ob 66. kilometerski točki, in da je brzojavna zveza z Nisem že 4 dni preru-šena.
Negotin pred obleganjem.
Budimpešta, 20. oktobra. Poročevalec »Vilaga« poroča iz Sofije: Okoli Negotina je položaj tak, da se ga more začeti oblegati. Bojne sile, ki so Srbe potisnili od Radunovca, so dospele že pred Prahovo, kjer se razvijajo ljuti boji. Srbi so bili primorani, boje opustiti in se umakniti do Dušanovca.
Bolgari jurišajo Pirot brez pušk.
Az Est« poroča iz Sofije: Pri Pirotu so zasedli Bolgari prvo srbsko pozicijo. Srbi so jih obsipavali s krogljami in granatami. Bolgari so se odločili za juriš. Puške so pometali proč ter le z bajonetom v roki naskočili srbsko pozicijo. Razvilo se je mesarsko klanje. Kdor ni poginil drugače, je bil zadavljen. Tako so Bolgari važno pozicijo zasedli.
Srbsko - francoski napad na Strumico?
Pariški listi javljajo: Močne srbske čete prodirajo proti Strumici. Na celi fronti od romunske do grške meje se vršijo ljuti boji.
Turin, 20. oktobra. »Štampa« poroča iz Pariza: Francoske na kolodvoru v Strumici koncentrirane bojne sile nameravajo oditi na bojišče samo v slučaju, ako je poskrbljeno za obsežno, gotovo in uspeh napovedujočo akcijo, kar pa se more zgoditi še le tekom nekaj tednov. (Strumica sploh nima kolodvora, ker ne leži ob železnici! Op. ur.)
Na Francoskem upajo, da se Srbi spretno umaknejo na jugozapadu, da bodo Bolgari neprevidni in preveč razširijo svojo fronto, kakor tudi stavljajo svoje nade na vreme.
Strumica ni zavzeta.
Sofijska »Agence Telegr. Bul-gare« uradno dementira, da bi bile francosko - angleške čete zavzele Strumico. V bojih pri Valandovu so marveč sovražniki povsodi podlegli ter se niso mogli približati bolgarski meji niti za korak.
Hitri pohodi francoskih in angleških čet v Srbijo.
Kakor se poroča »Tempsu« iz Aten. se izkrcavajo francoske in angleške čete nepretrgoma v Solunu. Največ je Francozov. Ker železnice ne zadoščajo za transport, bodo poslali večje množine čet po cestah v hitrih pohodih na sever.
Črna gora hoče imeti Skader.
Neka oseba iz bližine črnogorskega prestolonaslednika, ki se mudi baje radi okrepčitve na Rivijeri, je izjavila sotrudniku »Matina«, da si hoče Črna gora v tej vojni zasigu-rati konečno posest Skadra. Brez tega mesta in brez njegove okolice Črna gora ne more živeti. Črna gora je sedaj zasedla mesto in ga ne odstopi več nikomur.
Ruske bojne ladje niso obstreljevale Varne.
Sofija, 21. oktobra. V inozemstvu razširjene vesti, da so ruske bojne ladje obstreljevale Varno, niso resnične.
VOJNI MANIFEST KRALJA FERDINANDA.
Vojni manifest kralja Ferdinada se glasi tako-le:
Bolgari! Vi vsi ste priče neverjetnega prizadevanja tekom celega leta od izbruha evropske vojne dalje, s katerim sem hotel ohraniti Balkanu mir in naši deželi počitek. Jaz in moja vlada sva se trudila, da se vresničijo z dosedanjo nevtraliteto ideali bolgaskega naroda. Obe skupini vojujočih se velevlasti priznavata veliko krivico, ki se nam je storila z delitvijo Makedonije, oba vojujoča se dela soglašata v tem, da bi morala Makedonija po svojem večjem delu pripadati Bolgariji. Samo naša nezvesta. sosedinfe Srbija je ostala neizprosna napram svetom svojih prijateljev in zaveznikov. Niti z daleka ni hotela poslušati njihovih nasvetov marveč je Srbija v svoji strasti in svoji pohlepnosti napadla
naše lastno ozemlje in naše hrabre čete so morale v obrambo naših domačih tal v boj. Bolgari! Nam dragi narodni ideali so bili, ki so me prisilili leta 1912., da sem pozval našo hrabro armado na boj, v katerem je razvila prapor svobode in razbila verige suženjstva. Naši srbski zavezniki so bili potem glavni krivci, da smo izgubili Makedonijo. Utrujeni, ali ne premagani, smo morali zopet zaviti svoje zastave, da pridejo boljši dnevi. Ti dnevi so prišli hitreje nego smo jih mogli pričakovati. Evropska vojna se bliža svojemu koncu. Zmagovite armade osrednjih držav stojijo v Srbiji in prodirajo naglo. Poživljam oboroženi bolgarski narod k obrambi domačih tal, katera je omadeževal nezvesti sosed, in k svoboditvi našili usužnjenih bratov izpod srbskega jarma. Naša stvar je pravična in posrečena. Ukazujem torej naši hrabri armadi, da prepodi od meje kraljestva in uniči nezvestega soseda in osvobodi naše, pod srbskim jarmom vzdihujoče brate njihovega trpljenja. Mi se bojujemo proti Srbom istočasno s hrabrimi armadami osrednjih držav. Naj hiti bolgarski vojak od zmage do zmage! Naprej! Bog blagoslovi naše orožje!
Manifest je podpisal kralj in vsi ministri.
Dnevno povelje bolgarskega vrhovnega poveljnika.
Ob izbruhu bolgarsko - srbske vojne je izdal bolgarski generalisi-mus Žekov dnevno povelje, v katerem označuje velike naloge, ki jih morajo izvršiti bolgarske čete, dr. odrešijo brate srbskega jarma in otmejo dedščino. katere je bil bolgarski narod od Srbov oropan. V popolni solidarnosti se dviga Bolgarija na roparja svoje očetnjave. Previdnost, ki kaznuje zločine, pošilja Bolgarom ugodno priložnost za osveto.
Odločilna ura je odbila. V ozadju evropskega požara se poraja zora za Bolgarijo. Bolgari ne bodo preje odločili svojega orožja, dokler ne bo Bolgarija ujedinjena, povečana, srečna in slavna. Bolgarska armada ne gre v boj, da bi druge vkovala v verige, temveč da stre verige. Boj Bolgarije ni osvojevaleln, temveč osvobodilen boj.
Kralj Ferdinand vitez železnega križa.
Cesar Viljem je odlikoval kralja Ferdinanda povodom izbruha bolgarsko - srbske vojne z redom Železnega križa I. in II. razreda.
Bolgarski finančni minister v Berlinu in na Dunaju.
Sofijski listi poročajo, da se poda bolgarski finančni minster Ton-čev v Berlin, da uredi nekatera h% nančna vprašanja. Tončev se bo spotoma oglasil tudi na Dunaju.
SRBSKO URADNO POROČILO.
Srbski generalni štab poroča 17. oktobra: Na severni fronti so se morale naše južno Smedereva se nahajajoče sile umakniti vsled umikanja čet, ki so branile Belgrad. Na vzhodni fronti, v dolini Timoka in Nišave so se vršili boji brez večje važnosti. V dolini Vlasine in ob bolgarski meji se srditi boji nadaljujejo. Med Vranjo in Ristovcem so sovražne čete zasedle ozemlje,ki obvladuje železniško progo. Radi tega je morala biti železniška zveza med obema mestoma prekinjena. V Vranji se srditi boj nadaljuje. Bolgari so bili v Zibevčah vrženi nazaj. Razpoloženje srbskih čet je izvrstno. Dobile so znatna ojačenja. Onkraj Vranje so brzojavne zveze prekinjene. Na južni fronti imajo naše čete zasedeno ozemlje međ hribom Stracinom (32 km vzhodno Kumanova) in obrežjem Bregalnice.
Novi generalni štab srbske armade.
»As Est« poroča: Vojvoda Putnik je odstopil. Njegov naslednik je general Pavlović, ki ima naslednje pomočnike: Francoza Fourniera, Rusa Atamanova in Angleža Harrisona.
CARJEV MANIFEST PROTI BOLGARIJI.
Car   napoveduje rusko-bolgarsko vojno.
Iz Petrograda javljajo, da je izšel oklic carja, v katerem je rečeno: Naznanjamo vsem svojim zvestim podanikom, da se je izdajstvo Bolgarske na slovanski stvari, ki je bilo pripravljeno že od začetka vojne, a se je le zdelo nemogoče, vendar zgodilo. Bolgarske čete so napadle našo zvesto zaveznico, Srbijo, ki krvavi vsled boja z močnejšim sovražnikom. Rusija in velesile, ki so z nami zvezane, so poskušale vlado Ferdinanda Koburžana zadržati od tega usodnega koraka. Vresničenje starih prizadevanj bolgarske vlade na priklopljenje Macedonije Je bilo Bolgarski zagotovljeno na drug način, primerno interesom Srbije, a tajni računi ter interesi, ki so jih zastopali  Nemci in bratomorno so-
06
vraštvo proti Srbom, so zmagali. Bolgarija, naša družica po veri, osvobojena pred kratkim po bratski ljubezni in krvi ruskega naroda iz turške sužnosti, se je očitno postavila na stran sovražnikov pravoslavne vere, slovanstva in Rusije. Z bolestjo gleda ruski narod izdajstvo Bolgarije. S krvavečim srcem je Rusija vzela v roke meč proti Bolgariji in izroča usodo izdajalcev slovanske stvari pravični kazni božji.
Zbiranje čet pri Odesi.
»Corriere della sera« poroča iz Bukarešte, da je Rusija zbrala pri Odesi 250.000 mož. Od 20. dalje se je pričelo vkrcanje v Odesi, Herso-nu in Jalti. Čete stopijo ped poveljstvom generala Davidova. Izkrcanje se ima baje izvršiti na obali Črnega morja v bližini izliva Donave.
NOVE VABE IN NOVE GROŽNJE ENTENTE NA GRŠKEM.
»Giornale d' Italia« poroča: Če-tverozveza je uvedla na Balkanu novo akcijo, da pridobi sodelovanje grške armade. Oricijozna »Tribuna« zagotavlja, da je pričakovati na Grškem novih dogodkov, ki bodo napravili velik vtis. Med narodom vlada mrzlično razburjenje. Vojni minister je odredil zelo važne vojaške ukrepe. Številne čete se nahajajo na poti proti severni meji.
Pariški listi poročajo, da se je grški generalni štab podal v Solun.
Ženevski »Journal« je izvedel, da je izvršila Anglija 10. t. m. v Atenah novo demaršo. V energičnem tonu je zahtevala, da se Grška v najkrajšem času definitivno odloči ter je namignila, da bi nastale jako slabe posledice, ako bi se Grška upirala izpolniti svoje dolžnosti, ki izvirajo iz srbsko - grške pogodbe.
Angleška vlada je izvršila demaršo tudi v Bukarešti.
Kategorično rostopanje četvero-zveze z Grčijo. Pariz, 21. oktobra. Poročevalec Informacije piše iz Soluna, da je za države entente neobhodno potrebno, da postopajo z Grčijo kategorično. Treba tudi pridobiti vpliv na ljudstvo, ki se vsled prizadevanja Nem-
čije vedno bolj odtujuje Četverozve-zi. On je bil ves presenečen, ko se je vrnil v Solun po trimesečni odsotnosti, radi spremembe, ki se je izvršila v ljudstvu. Šestdeset odstotkov prebivalstva v Solunu je naklonjenega Nemčiji.
Laški ministrski svet ni za udeležbo Italije v Macedoniji. -
Lyon, 21. oktobra. (Kor. urad.)
»Le Nouveliste« poroča iz Rima: Ministrski svet ni dovolil, da bi se odposlal  ekspedicijski kor v Mace-
donijo.
Avstrijski protest v Atenah.
Iz Aten poročajo: Avstrijski poslanik je izročil grški vladi protest proti izkrcavanju ententnih čet v Solunu in proti temu, da je grška vlada odpustila avstrijske nastavljence na progi Solun - Gjevgjeli in Solun - Bi-tolj iz službe.
Protestu glede izkrcavanja ententnih čet ste se pridružili tudi Turčija in Bolgarija.
Bolgarsko - grška pogajanja,
»Frankfurter Zeitung« javlja Iz Carigrada: Med bolgarsko in grško vlado se vršijo važna pogajanja o bodoči meji Makedonije. Grška naj dobi še nekaj ozemlja.
Med Grško, Bolgarijo in Romunijo se pripravlja pogodba v aprovi-zaciji teh dežel z žitom.
Kje se bo odločila vojna.
Ententiuo časopisje zopet živahno razpravlja o važnosti raznih bojišč. Gustav Herve trdi, da je sedaj Balkan glavno bojišče ter zahteva, da naj Francozi in Angleži pošljejo proti Bolgariji čim največ vojaštva, Rusija pa tudi najmanj pol milijona. Italijansko časopisje zastopa deloma ravno nasprotno mnenje, češ, balkanska ekspedicija je nevarna, ker odvrača pozornost zaveznikov od obeh glavnih front, francoske in ruske, na katerih edino bo padla odločitev. Tudi angleško časopisje je mnenja, da ententa vsled grške nevarnosti nima nikakih izgledov na Balkanu in se tolaži, da je glavno bojišče itak ie na francoski ozir. ruski fronti.
rapatfni fronti.
NA TIROLSKEM SG SE VSI ITALIJANSKI NAVALI RAZBILI. — NA FOLGARIJI SO NAŠE ČETE ODBILE 9 SRDITIH NAPADOV. — NA PRIMORSKEM GRMIJO ITALIJANSKI TOPOVI Z NAJVEČJO LJUTOSTJO.
Dunaj, 21. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Na celi jugozapadni fronti se vršilo LoH velikega obsega.
Na Tirolskem so se včeraj številni močni italijanski napadi razbili ob naših trdnih pozicijah. Tako so odbiie naše čeće na visoki planoti Folgsria v predpretekli noči 6 napadov ter so včeraj čez dan dvakrat zavrnile jurisa;očega sovražnika. Enako usodo le imel ravnotam danes ponoči z zelo močnimi silam! izvršeni sovražni napad. Tudi v Dolomitih smo zavr^lH nove italijanske napade ob Col di Lana, na Monte SIef in pri obmejnem mostu j*ižno Schfriderfcacha. Sovražnik, ki se v te ni ozemlju že cele dneve trudi, ni mogel doseč! nikjer nobenega uspeha.
Ob karnskem grebenu smo odbili napad italijanskih aipinskih čet zapadno VoJajskega jezera.
Na Primorskem je narastel sovražni artilerijski ogenj do največje Ijutostl ter je trajaj čez dan proti celi soški fronti. Približevalni poskusi sovražne pehote in tehničnih čet so se razbili v našem infanterijskem in strojnem ognju.
Nnmesinik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
*
TRETJA BITKA OB CELI FRONTL
Ob Soči so se razvili italijanski napadi, ki se vršijo na točkah v vojaškem oziru najvažnejših in v katerih nastopajo močne bojne sile, v tretjo bitko ob Soči. Že pretekli teden se je ponovno poročalo, da strelja italijanska artiljerija proti soški črti od Kobarida do Doberdobske planote skoro nepretrgoma iz težkega in srednj3?a kalibra. Potem so se začeli italijanski pehotni napadi najprvo z manjšimi, potem z večjimi oddelki, ki so segali v prvi vrsti po onih točkah naše fronte, ki so se jim zdele od naše strani najslabše zavarovane. Dne 18. popoldne se je izvršil glavni napad na več delov fronte z močnimi pehotnimi masami v odseku cd Kobarida do tolminskega mostišča. Italijani so imeli že ta
dan velikanske izgube in so bili pognani v beg. Bolj južno do Doberdobske planote napadajo dalje, dasi s stalnimi neuspehi, in živahna njihova artiljerijska delavnost ob koroški in tirolski meji spričuje, da iščejo tudi tam »uspehov«.
Fronta, na kateri se vršijo boji ob Soči, znaša okoli 80 km, to je od Krna do Doberdobske planote. Na mostišču pri Tolminu so sledili po 1 ju tem artiijeriiskcm ognju pehotni napadi. Pa tudi na naše pozicije pri Plaveh, med obema mostiščema, kakor tudi na rob Doberdobske planote vzhodno Petovelj, so navalili Italijani. Vsi ti sunki, izvršeni po načrtu, so bili od naših čet z lahkoto odbiti.
»Pariški »Matin« je že pred par dnevi napovedoval ob soški fronti velike dogodke. Vselej pa še, kadar so napovedovali Italijani sami ali njihovi zavezniki velike dogodke ob Soči, so bili ti dogodki res veliki, ali ne v istem zmislu, kakor so jih pričakovali, marveč baš v nasprotnem. Napadanje ob Soči z italijan. strani je precej podobno goli demonstraciji, ako pa imenuje Cadorna to novo napadanje, sloneče na načrtu generalnega štaba, novo veliko ofenzivo, kakoršna je bila napovedana, pa naj se tako imenuje, kakor hoče on, ta tretja bitka se že skončuje, dasi se je komaj pričela, tako kakor prejšnji dve. Cadornov zadnji poskus, na vsak način izsiliti pred nastopom zime kak večji uspeh, se že izjalovljuje. Naši hrabri boritelji ob Soči se ne dajo premagati od Ca-dorne.
Na soški fronti se borijo na italijanski strani čete iz vseh italijanskih armad, okoli 700.000 do 800.000 mož.
Beroltn, 21. oktobra. Vojni poročevalec »Berliner Tageblatta« poroča: Tretja bitka ob Soči se vrši in na točkah, katere so napadle največje sovražne sile, je že padla odločitev. Italijani so morali bežati na fronti od Kobarida do Tolmina, kjer so pustili za seboj cele kupe mrličev. Ob spodnji Soči severno in južno goriškega mostišča, pri mostišču samem in na Doberdobski planoti so bili tudi odbiti Italijani s krvavimi glavami in nimajo upanja, da bi imeli pri zopetnih napadih kaj več sreče. Na Koroškem in Tirolskem jih čakajo istotako neuspehi.
Razpoloženje v Italiji.
Z dobro poučene strani se poroča: Razpoloženje v Italiji se obrača vedno bolj proti vojni,  ker se
vedno bolj čutijo posledice, nastale v gospodarstvu vsled vojne, beda se razteza čez celo deželo, čez mesta in vasi. Nasprotovanje vojni postaja že splošno, treba le krepkega sunka, pa bo nastal proti vojni strahovit odpor z dalekosežnimi posledicami. — Italijanska fronta se pomakne samo za par metrov, da bo pozimi stala popolnoma na miru. Tako je razvidno iz poročila, došlega iz Rima neki nevtralni vladi. Vlada ne izdaja seznamov izgub, kar bi bilo sploh težko, ker v italijanski armadi vojaki nimajo mark z imeni kakor drugodi. Število mrtvih znaša doslej, kakor sodijo na sploh, okoli 100.000, ranjenih in bolnih je četrt milijona.
ITALIJANSKO   URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. oktobra. Iz vojnopo-ročevalskega stana: Italijansko uradno poročilo:
19. oktobra: S podporo intenzivnega in učinkovitega artiljerij1-skega ognja j"e pričela včeraj naša
infanterija ofenzivno akcijo na več točkah ob meji Trentina in dosegla znatne uspehe. V dolini Lagarine smo zasedli Brentonico in nasproti ležeči kastel na cesti v Mari. V gorenji Cordevolski dolini so se polastile naše čete severovzhodno Sassa di Mezzodi, najvažnejše višine na izrastkih, ki se znižujejo do desnega rečnega obrežja med Sorazuacem in Ornello. Na drugem bregu smo tudi zasedli od Col di Lana na Livine padajoče izrastke. V odseku Falzarego smo spopolnili zavzetje Sassa di Stira z zavojevanjem 2477 m visokega vrha. V Karniji so se živahno nadaljevale operacije ki so imele nalogo, da preženejo sovražnika iz gozdne zone ob izviru Chiarze. Dne 17. so vjeli naši neki sovražni oddelek 19 mož in vplenili orožje, municijo, vojno orodje in telefonski materijal. Na Kraški planoti sta razvijali obojestranski artiljeriji živahno delavnost, ki je trajala s precejšnjo intenzivnostjo tudi ponoči.
Vojna z
LJUTI BOJI PRI ČARTORIJSKU IN KULIKOVICAK.  —  OB STIRU SO   VJELE   NAŠE   ČETE 1300 RUSOV.
Dunaj, 21. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Zapadno in jugozapadno Čarto-rijska so se tudi včeraj celi dan vršili ljuti boji. Jugovzhodno Kulikovic so odbile avstro - ogrske in nemške čete močne ruske napade. V včerajšnjih bojih ob Stiru smo vjeli 1300 sovražnikov in ugrabili 3 strojne puške. Pri Novem ASeksinjcu smo danes zjutraj preprečili sovražni sunek. Sicer nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r. fml.
»
H1NDENBURGOVE ČETE SO ZASEDLE BREG DVINE OD BORKO-VIC DO BERSEMUNDE. — LJUT RUSKI NAVALI PRI ČATRO-RIJSKU.
Berlin, 21. oktobra. (Kor. urad.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-maršaia von Hindenburga.
Severnovzhodno Mitave smo pridobili obrežje Dvine od Borkovic do Bersemiinde. Dosedanji plen tamkajšnjih bojev znaša skupno 1725 v jetnikov in 6 strojnih pušk.
Armadna skupina generala feldmar-šala   princa   Leopolda Bavarskega.
Vzhodno Baranovičev je bil ruski napad s protinapadom zavrnjen.
Armadna skupina generala von Linsingena.
Ob Stiru pri Čartorijsku so krajevni boji postali obsežnejši. Pred znatno premočjo se je moral del jedne tam se bojujoče nemške divizije umakniti v zada) ležeča kritja, pri
čemer smo zgubili nekaj do zadnjega trenotka v svoji pozicij! vstrajajočih topov. Pripravlja se protinapad.
Vrhovno armadno vodstvo.
Japonska municija za Rusijo.
Po poročilu lista »Neue Ziiri-cher Zeitung« je sklenila japonska vlada, da bo v prvi vrsti pomagala z municijo Rusiji. V ta namen je baje najela sto podjetij s 100.000 delavci, vrh tega pa hoče ustanoviti državno municijsko tovarno.
Notranji položaj Rusije.
Štefan Graham, bivši petrograj-ski dopisnik londonske »Times« piše v tem listu: Duma je bila odgođena, ker je zahtevala odgovorno vlado in uveljavljenje programa prof. Miljukova. To se je namreč smatralo kot revolucijcnarno zahtevanje. Koj po odgodenju dume so se začele stavke v municijskih tovarnah v Moskvi in v drugih mestih. Car je poklical voditelje strank k sebi na fronto in se ž njimi posvetoval o skupnem položaju. Napredni klub se je na to odpovedal programu prof. Miljukova in sklenil drug program, ki določa kompromis glede vlade in izpodbijanje nemškega vpliva v Rusijo. Cian dume, rivostov, je postal minister notranjih del. Njegova prva odredba je bila, da je v Moskvi proglasil vojno stanje. S tem je bilo sproženo celo vprašanje o stavkah in uporih, ki se gode tam že šest mesecev. Znani izgredi v juliju po izgubi Przemvsla in Lvova so provzro-čili borbo za nadvlado in notranji kaos na Ruskem. Uradni izkazi pravijo, da je bilo narejene škode pri kupcijskih hišah za 31 milijonov rub-ljev, pri zasebnih hišah za 7 milijonov. Vse poletje ni bilo ne v Petro-gradu ne v Moskvi varnosti. Če bi ne bilo prepovedano prodajanje vodke, bi bilo vse izgubljeno. Pisatelj misli, da je notranji položaj Rusije sedaj važnejši, kakor njeno vojno delovanje.
ZAPADNO B0JISCE.
POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI.
Berlin, 21. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče.
Nikakih posebnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Največja bitka v svetovni zgodovini.
Zgodovina je naredila konec poročilom o ogromnih armadah starega veka, piše »Kom. Zteg.« Splošna vojaška dolžnost pri vseh velesilah izvzemši Angleško, izčrpa vse narodne sile, prometna sredstva omogočajo pravočasno koncentracijo in preskrbo teh sil, a razvoj današnje vojne priča, da znajo generalni štabi upravljati take mase. V zvezi s tem so se razširili pojmi taktike in strategije, kakor pojmi o bitkah in v vojnah. Večtedenske borbe na silno dolgih frontah smatrajo službena poročila kot med soboj zvezane dele ene same bitke. Tako govori tajno povelje Joffrea o splošni bitki, a s tem misli celino ofenzive, ki se je začela v septembru, a traja še zdaj. Polkovniki morajo svojim četam povedati, koliko sil bo skupno vporab-ljenih. Po tem se more računati, da je bilo v Champagni 420.000 mož, pri Arrasu 216.000 mož in na angleški fronti 156.000 mož brez konjenikov. 144.000 Angležev in 30000 Belgijcev je stalo v rezervi. Kako veli-
ke so bile nemške sile, se še ve, a bile so v manjšini, pa so vendar preprečile prebitje fronte. Pred jurišem infanterije je bil artiljerijski boj. Na 25 km dolgi fronti je bilo v eni uri sproženih okroglo 900.000 izstrelkov; teren je bil z železom ves pokrit. Za zdaj vlada namerava mir in se ne more presoditi, če bodo Angleži in Franciji ponovili svoj napad z enako silo.
Nezadovoljnost  z  angleško vlado.
Berolin, 21. oktobra. »Lokal-anzeiger« javlja: Londonska »Daly Mail« je priobčila napad na vlado. Ta napad je tako ljut, da more izvirati samo iz zavesti, da bo sedanje koalicijsko ministrstvo v kratkem razpadlo. »Daily Mail« pravi, da je nemogoče še dalje zaupati ljudem, ki skrivajo prebivalstvu resnico. Če bo vlada tako nadaljevala in se bo prebivalstvo zavedlo, da je 22 oseb, ki £i morale narod voditi, pa ga le varajo in goljufajo, bi nastala katastrofa, kakor se v angleški zgodovini že 250 let ni primerila. Bolezen ministrskega predsednika Asquitha se imenuje pač črevesni katar, je pa politična bolezen.
Lugano, 21. oktobra. »Stampa« prijavlja brzojavko iz Londona, ki pravi, da je vsled naraščanja sovražnega pritiska na vseh bojiščih nastala v angleških političnih krogih velika nezadovoljnost. Zlasti ostro pisanje časopisja zna postati nevarno ministrstvu, dasi se zavedajo vsi uvidevni krogi, kako usodepolne posledice bi imela ministrska kriza v sedanjem času.
Carsonova izjava.
London, 21. oktobra. Attorney-< general Carson je v poslanski zbornici pojasnil vzroke svojega odstopa. Rekel je, da kakor v parlamentu in v celi deželi, tudi ni bilo v ministrstvu nikdar nesoglasja o tem, da je« treba vojno za vsako ceno do odločilnega konca nadaljevati. Tudi ni! bilo nesoglasja, kaj je treba storiti na raznih bojiščih, da bi se vojna dobro končala. Dobro uvideva težave, ki jih ima Angleška vsled tega, da se mora vojna voditi vedno po dogovoru z zaveznicami in se je časih tudi ozirati na naziranje prijateljskih nevtralnih držav. Novi položaj na Balkanu zahteva po njegovi sodbi dobro premišljen, krepak in natančno v naprej določen nastop angleške vlade. Ker ne soglaša s tem, kar je ministrstvo ukrenilo, je spoznal, da bi se oslabilo ministrstvo, če bi v, njem ostal sedaj, ko je treba sile in odločnosti.
»Malo, a krepko ministrstvo.«
Hag, 21. oktobra. Londonska •>Morningpost« priporoča popolno rekonstrukcijo ministrstva, češ, da je sedanje preveliko. Najboljši možje cele dežele se naj združijo in ustanove malo, a krepko ministrstvo s ciljem, bojevati se proti Nemčiji in ohraniti pri življenju le dve politični stranki.
Boi z^ Carigrad.
Borba za Dardanele.
Lugano, 21. oktobra. Iz Rima poročajo, da je četverozveza načeloma opustila akcijo ob Dardanelah. Novi angleški zapovednik, ki pride na mesto generala Hamiltona. ima samo še nalogo, likvidirati dardanelsko ak-cjio.
Bivši tržaški namestnik princ Konrad Hohenlohe, ki služi v armadi, se je nahajal v Pasteurjevem zavodu na Dunaju, ker ga je na severnem bojišču vgriznil neki sumljiv pes. Princ je po najnovejših poročilih iz« ven vsake nevarnosti in more rese« vati redno vsak dan svoje agende V uradu kot predsednik najvišjega ra* čunskega dvora.
Dva slučaja nagle smrti v Trstu, V kavarni »Pitschen« v ulici delle Poste je igral biljard knjigar M, Dohrn, kar mu je prišlo slabo, vsedel se je, zadela ga je kap na srce: bil je takoj mrtev. Vsled srčne paralize je nagloma umrl 54!etni Fran Venier* uslužbenec Llovdove tiskarne.
Ambuiatori? za primorske be* gunce v Gradcu. V splošni bolnišnic! v Gradcu se otvori ambulatorij za brezplačno zdravljenje ubožnejšilj beguncev iz Primorja. V to človeko« Ijubno svrho se je priglasilo prosto* voljno 5 zdravnikov z juga: dr. Ba< der, dr. Pontoni, dr. Pavia, vsi trije, iz Gorice, dr, Grablowitz in dr Spongia.
Usoda primorskih irredentistov. Ni tako sijajno poskrbljeno za irre* dentiste v Italiji, kakor so si ti pred« stavljali. Nekateri res služijo italijan* ski oblasti za vohune in za informa* torje, drugi, ki imajo denar, živijo, kjer hočejo ali so pod nadzorstvom, ker italijanske oblasti ne zaupajc niti irredentovcem več, mnogo, jako mnogo pa je takih, katerih usoda jq žalostna. Mnogi živijo tako širo* mašno kot begunci v gorenji Italiji, drugim je odkazala vlada bivališča, kjer morejo bivati in od koder se n$ smejo ganiti. Doma so se pa tako ve< selili dneva odrešitve in komaj čakali, da so švigali preko črnožoltih mejnikov v Italijo. Kako razočaranje! Marsikedo, ki je poprej preklic njal Avstrijo, preklinja sedaj »mater Italijo«.
Dnevne vesti.
— Cesar za bolgarski Rdeči križ. Na Dunaju se je konstituiral av< strijski pomožni odbor za bolgarski Rdeči križ. Cesar je dovolil, da pre^ vzame nadvojvoda Franc Salvatos protektorat nad tem odborom ter je sam podaril prvi prispevek 25.00G kron.
— Odlikovani slovenski častni«
ki. Red železne krone 3. razreda t vojno dekoracijo sta dobila majot 68. pešpolka Viktor Kovačevih in stotnik 32. domobranskega pešpolka Gustav J e z e r n i k. Signum laudis so dobili: rez. poročnik 17, havbičnega polka Jos. Berlizg, črnovojniški nadporočnik pri poljski bolnišnici 1/3 dr. Emil Gorišek, nadporočnik 87. pešpolka Frand Pavlin in nadporočnik 21. topni-* carskega polka Ferdinand Jelena viteški križec Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil vojni kurat 17. peš-
polka dr. Franc K u 1 o v e c. Signum Laudis so dobili: nadporočnik 3. sanitetnega depota Karol I v a n č i č f rez. nadporočnik 79. pešpolka dr. Jos. Požar, rez. poročnika 79. pešpolka Anton Jaklič in Jos. Ovsenek, stotnik v p. pri 115. ernovojniškem bataljonu E. Posa-jv e c in rez. poročnik 27. pešpolka Uakob D e r e a n i. Železni križ 2. tazreda sta dobila stotnik pri šefu vojne transportne uprave Gabrijel S r k o 1 o v i č in ritmojster 3. ulan-skega polka Etbin R a v n i h a r.
— Vpoklic ogrskih črnovojni-fcov. Ogrski honvedminister je vpo-klical ogrske v Avstriji se nahajajoče črnovojnike letnikov 1873, 1874 in 1875 na dan 3. novembra pod orožje.
— Dobrodelna vojaška koncerta, Kakor se nam poroča, priredi tukajšnje etapno štacijsko poveljstvo v prid cesarski jubilejni ustanovi za sirote dva vojaška koncerta. Prvi se vrši v nedeljo 24. t. m. v veliki dvorani hotela »Union«, drugi v ponedeljek 25. t. m. v veliki dvorani kazina. Pričetek obakrat ob 8. zvečer. Opozarjamo na to velepatrijotično prireditev in smo prepričani, da si. ljubljansko občinstvo z mnogobrojnim obiskom odnosno s preplačili dokaže svojo že znano požrtvovalnost. Hvaležno se sprejemajo tudi prispevki onih, ki so zadržani se udeležiti te dobrodelne prireditve.
— Preskrba živil. Ministrski predsednik grof Sttirgkh, minister jnotranjih del in poljedelski minister 5e mude v Budimpešti, kjer se pogajajo z ogrsko vlado glede preskrbe z živili.
— Poziv! Vsi, ki so si izposodili pri mestni aprovizaciji vreče za krompir se poživljajo, da jih zanesljivo že jutri, v soboto, dne 23. t. m. vrnejo v Mestnem domu. Prejemajo se od 8.—12. ter odi 2.—5. popoldne.
— Kdo ve kaj o mojem soprogu Petru Iskra iz Podgraj št. 65., pošta Ilirska Bistrica. Moj soprog je odšel |c vojakom meseca aprila, in sicer k 14. stotniji 97. pešpolka. Zadnjikrat je pisal dne 15. majnika, potem ni več duha ne sluha o njem. Zadnja vojna pošta njegova je bila štev. 73. — Ivanka Iskra, Podgraje Št. 65., pošta Ilirska Bistrica.
— Naslov profesorja je priznalo ministrstvo za javna dela učiteljema pa tukajšnji obrtni državni šoli gg. dr. Nikolaju O m e r s i in Mihaelu M i c h o r j u.
— Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo 24. t. m. se bode darovala ob 10. uri dopoldne v kapel? Leoni-Iča sveta maša za prospeh društva, kakor za dušno zveličanje vseh umrlih članov in dobrotnikov. Društveno ravnateljstvo vabi vse čast-pe, podporne in prave Člane, kakor tudi vse dobrotnike in prijatelje društva k obilni udeležbi.
Poročil se je gospod Franc P e -trovčič, trgovec in posestnik v Postojni, z gosprco Marico D o 1 -gan iz Košane. — Obilo sreče!
Hrvatsko-ogrska nagodba. Hrvatski listi poročajo: Za časa zasedanja ogrskega državnega zbora se sestanejo v Budimpešti tudi regni-Jcolarne deputacije, da uredijo finan-cijalni odnošaj med Ogrsko in Hr-yatsko. Hrvatska regnikolarna deputacija bo koncem tekočega meseca formulirala svoje programatične zahteve, na katerih podlagi se bodo vršila nadaljna pogajanja.
Ciganske tolpe so se pojavile v zagrebški okolici, kjer kradejo in ogrožajo javno varnost. V torek ponoči je policija in žandarmerija izsledila v nekem gozdu pri Šestinah blizu Zagreba tako tolpo, toda pred-no so jo mogli prijeti, se je izgubila v gozdu, pustivši na cesti en voz, pri katerem so ostale privezane— ukradene krave.
461 tiralic je izdalo divizijsko sodišče za prebivalce mesta Zemun, ki so prebegli v Srbijo. Zagrebško kazensko sodišče je istočasno odredilo konfiskacijo njihovega premoženja.
Bitka za Matevža. Rudničanki Jvanka in Micka se že precej časa
gledata postrani zaradi nekega Matevža. Micka piše Ivanki pisma v Matevževem imenu, ta ji jih pa vrača. Ko sta danes zjutraj peljali v mesto mleko, sta v obližju Robidovca prišle skupai. Micka ni mogla brzdati svojega jezička, kar nehote ji je všlo: »Matevž, kdaj me prideš pa klicat?« Ivanka pa nazaj: »Mica, ali si spet pijana?« Komaj so bile te besede izgovorjene, že pograbi Micka poleno ter je zaluči v Ivanko, potem pa steče po golido gnojnice in jo buhne vanjo. Po »krstu« skoči brhka Ivanka svoji nasprotnici v lase, jih ovije okoli rok ter začne vleči kakor mežnar, ko zvoni k molitvi pred hudo uro. Tudi Micka stegne svoji roki in začne Ivanko obdela-j vati z nohti. Nastal je na cesti velikanski vrišč, klici po pomoči, in ker se ni bilo boja konca, stopi vmes nevtralna sila — druge ženske — ter napravi premirje, mir bode pa baje sklepal kazenski sodnik. Na katero stran bode sedaj krenil Matevž, Še ni odločeno.
„Krivoprisežnik". Včeraj se je vršila v kino „Idealu" poskušnja pred ožjim krogom občinstva Ludvika Anzengruberjevega „Kri-voprisežnika". Zbrano občinstvo je bilo kar razočarano od te predstave. Posebno velik efekt je napravila scena viharja. „Krivoprisežnik" bo gotovo napolnil v teh treh dnevih dvorano ob vseh toliko obetajočih predstavah.
Kino „Ideal". Pri današnjem posebnem sporedu bodo predvajali tro-dejanjsko življenjsko sliko „ V o j a š k a de ca". Dogodek, ki se ponavlja tolikokrat zdaj v mnogih družinah, bogatih in ubogih. Povsod je središče darilo za one, ki hrabro branijo domovino. Ta slika mojstrsko obravnava ta slučaj. Nadalje so Še na sporedu dve veseloigri, in sicer „Stara ljubezen ne zarjavi" z Rodolfijem in Gigetto in „Mirovni angelj" z Fern Andro v glavnih vlogah. Spored se še spopolni s krasnim naravnim posnetkom. — Jutri, v soboto in do ponedeljka „Krivoprisežnik**. Umotvor Ludvika Anzengru berja.
Našla se je dne 20. oktobra zlata zapestnica. Lastniku se jo izroči v gostilni pri Janezu, Poljanska cesta štev. 9.
Žrebanje  razredne  loterije (5.
razred, 12. dan). 10.000 K dobi 3S.637. 5000 K dobi 78.774. Po 2000 K dobe: 39.665. 44.675, 58.995, 63.248, 69.227, 73.249, 75.624, 81.576, 82.335, 85.946. 89.665. 95.661, 99.775, 100.716, 107.606, 108.463. Po 1000 K dobe: 332, 2716, 9203, 9916, 21.425, 24.169, 30.028, 30.374, 34.735, 40.741, 46.871, 47.383, 48.417, 50.560, 51.491, 51.684, 51.812, 52.222, 58.755, 64.142, 69.557, 71.645, 72.161, 73.529, 75.868, 79.761, 88.718, 95.750, 98.655, 98.677, 102.245, 104.134, 104.164, 105.280.
Bazne stvori.
* Nakazila za mleko. Na Nemškem a tudi na Ogrskem nameravajo za mleko uvesti taka nakazila, kakor jih imamo pri nas za kruh.
* Od veselja umrl je v Kampes-bergu pri Gmundenu živeči 751etni posestnik Neuhofer, ko je dobil dopisnico, da je njegov sin, ki je že dolgo v vojni in so ga doma smatrali za mrtvega, še živ.
* V ječi umrl. V kaznilnici Idla-va je te dni umrl roparski morilec Janos Sovago. Ta je bil dolgo časa strah celega komitata Hajdu in tud. sosednih komitatov. Umrl je v starosti 60 let; zaprt pa je bil vsega skupaj kakih 40 let. Pred tremi leti je umoril in oropal nekega hišnega posestnika in bil obsojen na dosmrt no ječo.
* Spečega primorskega begunca so hoteli zakopati. Pri Solnogra-du se nahaja več beguncev z juga. Neki dan je nekdo umrl. Prišli so po-grebci, da ga prenesejo na pokopališče. Na vprašanje, kje se nahaja mrlič, je sledil odgovor: na tretji postelji od vrat. Šli so v sobo, pograbili onega v tretji postelji in ga nesli ven, da ga položijo v krsto. Ali nemalo so se začudili, ko je začel »mrtvec« gibati in kričati: Kaj hočete, kaj sem vam storil, pustite me, da bom spal naprej! Pravi mrlič ni bil na tretji, ampak na četrti postelji.
Podpisujte vojno posojilo!
SANATORIUM • EMONA
I ZA- NOTRAlslJE_ IN• KIRURG0>E-SOLE2NI.
f t      it tt-tt      tu * P^^^SNICA.
f LUUBLuANA ■ komenskega ulica- 4 5ef-zdravnik primaru 'DR- FR DERGANC
Danasnj list obsega 4 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik* Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
j3
70 vinarjev.
tieteorologicno poročilo.
Vl*!na nad inorfern 3fl6*>
Sredn i rratni tlak 730 mm
1 S? -5* Sa i Vet,ovi
vama   „ .       o» 5
v mm  t- ~
Nebo
2. popj 738 9 I    9 7 ! si. jvzh. | oblačno 9-zv. j 740 2 j    75 ' s!, szah. jdel. jasno
7. zj.   739 7 j    4 4 si. vzjvz j oblačno
Srednja včerajšna temperatura norm. 9-5°.   Padavina v 21 urah mm    0 0.
21.
22.
Koncipijeota
tudi začetnika, sprejmem takoj.
Odvetnik v RadotrJIci.
ŽELODČNA TINKTURA
lekarnarja PlCCOUja v Ljubljani
RAZPOŠILJA
PO POVZETJU
1 steklenica 20 vin.
Zahvala.
Za tako obilo mi došle izraze iskrenega sočutja ob prebridki izgubi, ki nas je prerano zadela ter za mnogoštevilno čaščeče spremstvo pri pogrebu, izrekam v svojem in svojih imenu vsem globokočutečo, srčno zahvalo«
LJUBLJANA, dne 22. oktobra 1915.
2718
Danilo Šaplja.
Jtfodm sction
Ljubljana
L<-
Osebno obrane
novosti $ Dunaja.
-r Priporoča: največjo ijbero klobukov
ZidovsHfl uten     3   Dvorski trg t  3a dame in deklice kakor tudi bogato
Zalogo žalnih klobukov. Zunanja naročita na izbiro 3 obratno pošto.
Solidno blago.
•Popravila točno in vestno*
kronano niske cene.
K3
kupuje, vreče pošlje in vozne liste preskrbi, plača maksimalno ceno, katero le is dalo trgovinsko ministrstvo dne 8. oktobra
tovarna za podplate
P, Hnaflič, Šmartno pri Litiji
Deželno oblastvo Kranjske vojnozavaro-valnega oddelka pomožnega zaklada za vdove in sirote, Okrajno oblastvo Ru-dolfovo (Novomesto) - -
solrudnike
proti dobremu plačilo.
Ponudbe naj se pošljejo v Novomesto na zgorajŠnji naslov.
stanovanje
z dvema ali  trema sobama za takoj ali s 1. novembrom. — Ponudbe pod 5itakoi-nove^b8F 27i2(i na uprav »Slov. Naroda«. 2712
Zaradi   odpotovanja   prodam takoj ceno lep dobro ohranjen
avtomobil
s   4k  sedeži. 2706 Vpraša   in   ogleda   se  v fralikl
Jezeršek, Zaloška cesta 166.
Spreten 2721
iipii pilili
se takoj sprejme.
9. Bolo, Hangresni trg 13.
2722
2677
Povečane sline
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 4192
Davorin Rovšek
prvi fotografski in povečevalni zavod
v Ijubljani, Kolodvorska nI. 34 a.
se sprejme v trajno delo.
latila Mar. Sir. Petra cesta št. i.
!zi?ež 3ona
268P
prodajalka
prva moč
se išče za večjo manufakturno trgovino.
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
Prodajaš
Etapno trensko oddelno poveljstvo
(Etappentraingruppenkommando) št 2. v Celja
bo 23. oktobra 1915, na trgu v St. Jurlu na južni železnici
oslov
za najvišji ponudek postavilo na prodal- Izklicna cena K 40— za osla. Začetek licitacije ob 9. uri dopoldne.
Ctapno trensko cddelno poveljstvo 2.
Enonadstropna
z vrtom v Ljubljani se prostovoljno
Pojasnila daje pisarna
g. dr. Ivana Tavčarja.
odvetnika v Ljubljani, Sodna ulica St. 2.
te salami!
(kćšerne)
od starega sklepa, ki se konec oktobra mora prevzeti kg po K 775 iz Buda-peste po povzetju.
A, Swr&, agentura o LJubljani
Ovčjo vo
vseh vrst in vsako množino
gjSF" kupuje po najvišjih cenah
J. GR0BELNIK,
LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 22.
Proti nalezenju
se moramo varovati tembolj, ker sedaj razne nalezljive bolezni na pr. Škrla tinka, ošpice, koze, kolera, tifus nastopajo z zvišano močjo, zato
rabite
4179
povsod, kjer se pojavijo take bolezni, dobro desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti ob potrebi pri vsaki hiši. Najprimernejše razkužilo sedanjosti je po preiskavah zavodov prof. Lofflerja, Liebreicha, Proskauerja, di Vestea, PfeirTerja, Vertuna, Pertika, Vasa itd. nesporno
LVSOFOR
ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji v originalni steklenici (zeleno steklo) po 90 V. Učinek Lvsoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmi-vanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo.
Lysoformovo milo
je voljno toaletno milo, ki obsega Lysoform in učinkuje antiseptično ir» se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi pri otrocih in dojencih. Dela kožo mehko in voljno ter povzroča posebno vonjav duh. Zadostuje en poizkus in rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi (.»a jako varčno, ker milo dolgo traja. Komad Stane K 1*20«
Lysoform s poprovo meto
je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grganje. Nekaj kapljic zadostuje na kozarcu vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev in se dobiva v
vsaki lekarni in drogeriji. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desinlek-cija« pošlje na željo gratis in franko kemik HUBMANN, referent Lvsoform-werke Dunaj. XX., Petrascbgasse 4.
66
7500938822