Posamezni izvod i.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.

Izdajatelj, lastnik ia založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 15. avgust 1958
Štev. 33 (849)
Nevarna igra
s „političnimi” begunci
Pogosto je V naših obmejnih vaseh videti večje ali manjše skupine mladih fantov, ki se V družbi varnostnih organov razgovarjajo v sila slabi nemščini. Vsakomur je znano, da so to begunci, ki so ilegalno prešli mejo ter se zatekli na ozemlje Avstrije, da kot »žrtvei političnega nasilja« zaprosijo za politično zavetje, ki ga Avstrija tudi radevolje nudi.
Vendar pa vprašanje političnega azila danes ni več tako preprosto, saj se je značaj' nekdanje politične emigracije, ki je kot mednarodni pojav slonela na poštenih temeljih, spremenil v navadno po-litično-propagandno špekulacijo, katere ozadje je zelo umazano. Kdo danes še resno verjame, da so »žrtve« res žrtve- in da so »politični begunci« res vredni »političnega zatočišča«? V teku zadnjih let so se namreč V tej zvezi dogajale in se žal še vedno- dogajajo stvari, ki prikazujejo vprašanje beguncev v dvomljivi in sumljivi luči, v luči zlorabljenja načela političnega; azila;.
Avstriji kot državi v osrčju Evrope- in ob stikališču dVe-h velikih taborov — Vzhoda in Zahoda — je namenjeno, da V tem, vprašanju igra svojo posebno vlogo. Če se visoki in najvišji predstavniki naše držaVel radi in pogosto hvalijo s to-vlogo- Avstrije, je V redu, dokler gre za ljudi, ki so- po mednarcdPih predpisih in pravilih res: upravičeni, da uživajo zatočišče kot politični emigranti. Čim pa se že ob površni preiskavi posameznih primerov izkaže, da gre- dejansko le za, navadno zlorabo ini špekulacijo- — in, to se dokazano dogaja v pretežni večini primerov — potemi sklicevanje na člo-VečanstVo in širokogrudno ustrežljivost nikakor ni več na mestu, marveč nasprotno meče sumljive- sence na, toliko- poudarjeno humanost.
Taka naklonjenost namreč ni ravno najbolj umestna nap-ram ljudem, ki zgolj iz želje po pustolovščini bežijo iz domovine in se potem tudi V državi, ki jim nudi zavetje in kruh, le prečesto izkažejo kot asocialni in pogosta celo kot kriminalni elementi. Kako nevaren obseg je ta razvoj že dosegel, kaže- tudi dejstvo, da se je delegacija beguncev te- dni zglasila, pri notranjem, ministru Helmerju, kjer so se odločno- distancirali cd, tistih svojih »sotrpinov«, ki sol gostoljubnost Avstrije izrabili za to, dla: so zakrivili številna kazniva. dejanja; zahtevali so- tudi posebna kazenska taborišča za pijance, deilomrzneže-in kalilce- miru. Po zunanjosti je ta dogodek sice-r nepomemben, vendar pa je zgovoren dokaz, kako nevarna, je- neodgovorna igra z begunci, ko bo kmalu, kakor izgleda, potrebna že- obramba p-re-d »duhovi, ki so jih priklicali«.
Tukaj pa sei že; začenja, druga plat problema beguncev, med katerimi jih je mnogo tudi takih, ki so nasedli zlagani propagandi ter slepo sledili brezvestnim zvodnikom, ki so jim obljubljali udobno in brezskrbno življenje v zlati svobodi. Ravno v tem je namreč Zahod! pod! vodstvom Amerike in ni ene zloglasne radio-postaje »Svobodna Evropa« igral in še igrai nepošteno igroi s premnogimi ljudmi, ki jih zlorabljajo za sVo-jo politično propagando in hujskaško' gonjo proti Vzhodu. Uradno! je bilo ugotovljeno, da obstojajo na Zahodu posebne organizacije, — nekateri take: ljudi imenujejo- »križarje- svobode« — ki po svojih agentih V vzhodnih državah hujskajo proti vladajočemu režimu ter z nikdar uresničljivimi obljubami načrtno- agitirajo za emi-gracijol; mnogi taki agenti so bili razkrinkani in so prejeli zasluženo kazen za: svoje sramotno početje. Avstriji pa je, gledano s tega' vidika, v igri z begunci pripadla dvomljiva: vloga »prekladališča«.
Pa še eno! senčno stran vprašanja be-
Glavna skupščina OZN
na izrednem zasedanju obravnava vprašanja Srednjega vzhoda
Po več tednov trajajočih pripravah so se to srede- začeli razgovori o položaju na Srednjem vzhodu, ko se je Glavna skupščina OZN sestala k izrednemu zasedanju, kakor je to zahteval predsednik sovjetske vlade- HruščeV. Čeprav je bile prVc-tno mišljeno, da- se boidb teh razgovorov udeležili najvišji vladni predstavniki, se je Amerika potem izrekla proti temu načrtu in se je zasedanje začelo na ravni zunanjih ministrov. Vendar pa, je- Amerika prvi dan zasedanja; poskrbela z;a presenečenje, ko se je sestanka udeležil tudi predsednik Eisenhower, ki je v obširnem govoru obrazložil ameriški načrt za Srednji vzhod.
Sploh se je Amerika močno potrudila, da bi nasprotni strani odvzela možnosti za ostrol kritiko nad ame-riško-angleškim oboroženim vmešavanjem v zadeve arabskih dežel. Tik pred začetkom zasedanja GlaVne skupščine- se je namreč odločila za delni umik svojih čet iz Libanona, kar pa so na sovjetski strani označili kot hinavsko potezo, s katero skuša! Amerika prevarati svetovno: mnenje, ker ta, umik v bistvu ne spremeni ničesar na, zasedbi Libanona.
V sVo-jem. govoru je predsednik Eisen-hower predlagal 6 točk obsegajoč načrt, po katerem naj bi Združeni narodi vzpostavili močne vojaške sile, ki bi skrbele za mir na Srednjem vzhodu. Nadalje bi morali: Združeni narodi poskrbeti za stalno- nadzorstvo nad propagandnimi radiot-oddajami, namenjenimi za Srednji vzhod,
ter za nadzorstvo nad pošiljkami orožja, dg bi tako preprečili oboroževalno tekmovanje na tem ozemlju. Končno se je- izrekel še z;a poseben mednarodni sklad z,a gospodarsko in tehnično pomoč arabskim deželam.
Na splošno: pa je Eise-nhofwer skušal prikazati Ameriko kot velikega prijatelja arabskih narodov in ga pri tem prav nič ni motilo-, da takoi rekoč vsa svetovna javnost najostreje obsoja, anglo-ameriški način reševanja mednarodnih vprašanj, kot se- je; to- posebno jasno pokazalo V primeru Libanona in Jordanije. Temu primeren je bil tudi odgovor sovjetskega zunanjega ministra Gromika, ki je na izvajanje Eisenhoweria poudaril, da je- prav Amerika tista,, ki najbolj ogroža mir na Srednjem vzhodu. »Petrolej, petrolej in spet petrolej — jei dejal — žene ameriške in angleške monopoliste- na Srednjem vzhodu do- tega, da izvajajo- vojaške intervencije in pustolovščine V arabskih deželah«. Eisenhowerjev načrt za gospodarski razvoj Srednjega vzhoda je Gromiko sicer pozdravil kot dobro mise-l, Vendar je vztrajal na. tem, da morata Amerika in Anglija najprej umakniti svoje- čete iz Libanona in Jordanije', ker šele potem ie mogoče govoriti o izvedbi konstruktivnih načrtov.
Kakor že rečeno, se mnenje svetovne javnosti o anglo-ameriški pustolovščini na Srednjem vzhodu nikakor ni spremenilo-in se še vedno vrstijo obširni komentarji, ki vsebujejo ostre obsodbe na račun
Anglije in Amerike-. Posebno- ostro je zadnje dni napadel ameriško politiko- egipt-ski radio-, katerega komentator je dejal, da ima vse ameriško- govoren je o arabskem nacionalizmu samo- namen, da bi varali majhne: dišave- in Vse- narode, pri katerih je imperialistična politika- na Srednjem vzhodu povzročila ogorčenje-. Zahteval je tudi takojšen umik tujih čet in dejal, da ne bo- mogoče rešiti vprašanj Srednjega Vzhoda, dokler bodo arabske države zasedene poi imperialističnih silah.
Krvava igra za Ciper
0 vprašanju naj odloča Glavna skupščina OZN
Že- mnogo let se vleče krvava igra za sredozemski otc-k, Ciper, kjer iz dneva v dan znova spe-t padajo žrtve, vršijo se atentati in borbe- med ciprskimi Grki, Turki in angleškimi Vojaki. Da bi se vprašanje krize rešilo, je britanska vlada predložila načrt o sedemletni trojni upravi na Cipru, pozneje: pa naj bi šele- našli dokončno ureditev na Cipru. V zvezi s, tem se je odpravil tudi britanski premier Mac millan na uradni obisk v Atene in Ankaro, kjer je Vodil razgovore- z grškimi in turškimi političnimi predstavniki. Razgovori so bili Več ali manj brezplodni, niso privedli do- nikakršne- rešitve zagonetnega vprašanja in boji se nadaljujejo. Angleži pa sol začeli z obsežnimi akcijami proti, tajni organizaciji EOKA in izvedli množične- aretacije.
Atenski obveščeni krogi izjavljajo-, da se bo Grčija obrnila na OZN in zahtev,a-
______________________________________________________________________________ la, d;a ciprsko- vprašanje postavijo- na
dnevni red! letošnjega zasedanja Glavne ,	v-	. v ■ v ■	skupščine, in tci že sedaj ob izrednem za-
Atomsko sevanje — grozeča nevarnost za človeštvo sedanju.
*	”	Predsednik Macmillan je o: svoji misiji
Dve- leti in pol s-e je poseben znanstveni oidbor Organizacije združenih narodov V New Yorku bavil z vprašanjem atomskega sevanja,, pred nedavnim, p-a, je ta edgovo-r, ki ga sestavljajo predstavniki 16 držav, objavil prva pregledno poročilo-o posledicah atomskega sevanja.
Iz tega poročila; je razvidno-, da predstavlja1 atomsko sevanje eno največjih nevarnosti za človeštvo-, kajti že majhno povečanje zastrupljenosti okolice- zaradi jedrskih poskusov lahko povzroči Veliko škodo za prebivalstvo, še preden je- mogoče- pretečo: nevarnost, ugotoviti. Takšen položaj terja o-dl človeštva, da: nikakor ne podcenjuje nevarnosti; znanstveni odbor predlaga-, da: se aktivno nadaljujejo- znanstvene raziskave- in zbirajo podatki o učinku sevanja, da bi z napredkom znanosti zmanjšali ali odstranili sedan-jbi negotovost glede obsega in narave škodljivih posledic sevanja-.
Med delom odbora je prišlo- sicer do raznih nesoglasij, vendar pa so Vsi njegovi člani soglasno- poudarili veliko- nevarnost atomskega sevanja, ki je naj večja v primeru zastrupljenosti okolice. Ravno- to
guncev bi omenili, ker prihaja do: izraza zlasti, V Avstriji in še prav: posebno pri nas- n,a Koroškem,. Tistemu delu tiska, ki sei v hujskanju posebno odlikuje-, namreč ne zadostuje, da: v zvezi z begunci napada in; blati sosedno Jugoslavijo, marveč ta- problem zelo rad povezuje tudi z gonjo p-roti slovenski narodnostni skupini na Koroškem. Morda, se p-ri tem niti ne zavedajo-, kako- zgrešeno in brez vsake osnove je prikazovanje beguncev kot »komunistično infiltracijo« ter »nevarnost slovenizacije Koroške«. Še bolj Verjetno1 p-a je, da, se- Za- takim, pisanjem skrivajo-določeni načrti, ki stremijo- za tem, da bi — s pomočjo! laži in potvarjanja —■ kalili mimo sožitje obeh narodbv V deželi.
zastrupljenost p-a povzročajo- poskusi z jedrskim orožjem in dobiva V tej zvezi še povečan pomen mednarodna konferenca strokovnjakov v Ženevi, kjer proučujejo možnosti za dosego tehničnega sporazuma o- sistemu mednarodnega nadzorstva nad jedrskimi poskusi. Tudi to posvetovanje se- Vleče že Več mesecev in izgleda, da bodo končno! le p-rišli do sporazuma, c- katerem bodo morda že v bližnji bodočnosti poročali vladam tistih držav, katerih predstavniki sodelujejo na konferenci.
V Grčiji in Turčiji izjavil, da se-je Vrnil s svojih posvetovanj z večjim pogumom in da ni prav nič razočaran, ker itak ni predvideval, da bo sklepal kak sporazum. Dodal je, da se grška in turška, vlada, strinjata z britanskim predlogom glede tega. da Ciper predvsem potrebuje razdobje miru. Dodal je, da je Britanija trdno- odločena;, da izvede svoj predloženi načrt o- sedemletni trojni upravi. Glede- tega, načrta in njegove izvedbe so V Turčiji optimistični, Grki p-a so pesimistični.
Tudi ta teden so divjala huda neurja po vsej Evropi
Ker Evropa še- vedno leži med, dvema frontama slabega vremena in so temper a.-tiime razlike zelo velike, je v zadnjem času prišlo v različnih državah do hudih vremenskih neprilik, ki so povzročile- velikansko materialno škodo in zahtevale tudi Več človeških žrtev. Tudi za naprej meteorologi napovedujejo še nestalno vreme- z možnimi nevihtami in neurji.
V Nemčiji je bilo najbolj prizadeto mesto Rastatt, kjer so po- hudem neurju na,-šli to-čino zrno, ki je tehtalo 660 gramov. Po ne-urju je bilo mesto razdejano kot po hudem bombnem nap-adu. Samo V vrtnarijah je bilo pobitih skupno 25.000 kvadratnih metrov šip-. Močni nalivi in nevihte- soi bile tudi v Švici, Franciji in drugod, ker s,o nevihte divjale z brzinc- čez 100 kilometrov n,a uro in razkrivale hiše, ruvale- drevesa, ipd.
Tudi p-ri nas- v Avstriji je- bilo Več katastrof. Medi najhujše spada neurje, ki je divjalo V noči od, torka na, s-red-o v' Murin Miirztalu na Štajerskem. Vodne mase so tako momentalno narasle kot pretekli ted!en v Sp-ittalu in vdrie na ceste, jih v
trenutku preplavile- in zasule S prodom in drugimi naplavinami. Zasuti in- raztrgani so bili tudi deli železniške- proge, nekaj hiš pial je celo odneslo. Dosedaj je bilo ugotovljeno:, da, je katastrofa, zahtevala tudi šest človeških žrtev. Več vasi v stranskih štajerskih dolinah je še vedno- odrezanih od prometa, ker so- ceste in: poti uničene. Povzročena škoda znaša najmanj 100,000.000 šilingov, prizadetih je bilo 30.000 Štajercev.
Pa tudi nai Koroškem so še ta teden divjala ne-urja1. Najhujše jei biloi V okolici Ebers,teina, kjer je v ponedeljek in V sredo- divjala huda, nevihta z nalivi in strelami. Hitro narasle vode- so poplavile- ceste1, vdrle- v hiše in, prav tako zahtevale dve človeški žrtvi. Neurja so bila tudi na Djekšah in v drugih koroških Vaseh, kjer je bila zaradi močnih nalivov, toče in požarov zaradi strele povzročena ogromna škoda.
V vseh primerih so- šle hudoi prizadetim prebivalcem takoj na pomoč reševalne ekipe gasilcev, Vojaštva,, p-ro-stovoljčev in Rdečega križa.
S koroškega velesejma:	GOZCl, tVOJO ClSClISCIHE! !
Ko na sejmišču Koroškega, Velesejma pri jugoslovanskem paviljonu zaviješ na desno proti tradicionalnemu razstavišču koroške kmetijske zbornice, ti najprej pade V oči podrtija gozdnega mladja, kakor smoi jo letos Videli in jo še vedno naletimo na tisočih hektarjev mladega gozda. Dospel si na oni del sejma lesnega gospodarstva, ki je V pogledu na vlogo lesa V našemi narodnem gospodarstvu najvažnejši. Pod Vtisom obsežne in nazorne razstave številnih področij lesnega gospodarstva!, ki ti je V dobri uri predočila neprecenljivo1 vlogo lesa za človeško družbo ih posebej še za, narodno gospodarstvo naše države — saj je 37,4 °/o njene površine zaraščene z lesom, ki daje delo in zaslužek 1,680.000 prebivalcem — se nehote ustaviš na tem delu sejmišča ter gledaš, spoznavaš in se učiš.
Hibe, grehi, napake in pot k zboljšanju
Kmetijska zbornica na Koroškem'jei ob sodelovanju lesnogospodarskega kombinata Leitgeb v Sinči Vasi na malem prostoru uredila gozdiček z vsemi hibami in slabostmi gozdnega gospodarstva. Stojiš pred zanemarjenim nerazredčenim mladim gozdom, ki ga, je docela uničil sneg ali veter. Ob teh podrtiji vidiš zgrešeno naravno pomlajevanje gozda, kjer je dozorelo drevje dot zadnjega izsekano in so kot bodoči redek zarastek ostala le še zahirana mlada drevesa, ki so rasla ped kapo starega drevja. V tem občutljivem, nezaščitenem sestoju bo prvi sneg ali veter napravil konec gozda in bo ostala le še gošča! plevela, ki bo strah Vsake nove zasaditve. Korak ali dva naprej se ti predstavi zamujena pomlajevanje gozda, kjer gozdni plevel duši zasajene mlade sadike. Kot poslednjo med osnovnimi napakami vidiš gozd v monokulturi smreke ali bora ter steljarjenje V gozdu.
Po prikazu teh napak te poučni pregled gozdnega gospodarstva popelje v mlad sestoj in te uči načela redčenja in trebljenja, skratka, vzgoje gozda ter zaščita nežnega mladja pred divjačino, in drugimi škodljivci. Na vsakem drevesu posebej vidiš posledice napak, ki jih delamo pri čiščenju in redčenju v gozdu.
Komaj si si osvojil načela pravilne Vzgoje gozda, že stojiš pred menda res najbolj perečim problemom naših gozdov, pred čistim borovim sestojem, kjer gosta borovnična ruša in drugi pleveli za-
GOSPODARSKI DROBIŽ
Avstrijska proizvodnja nafte je V
zadnjih mesecih začela nazadovati. Junija so je: proizvedli 231.876 ton, dočim je meseca, maja znašala proizvodnja še 240.361 ton. Dnevna proizvodnja meseca junija je znašala 7729 ton,, kar je za 103 tone manj kot meseca maja id za 147 ton manj kot aprila.
Izvoz avstrijskega lesa je v prvih mesecih tekočega! leta padel za 8 °/o, izvoz rezanega lesa celo za 11 %. Prav takoi se je zmanjšala tudi sečnja lesa. Žagarska industrija je v prvem četrtletju zrezala 1,8 milijona metrov okroglega lesa ter proizvedla 1,2 milijona m3 rezanega lesa.
Ameriška vlada objavlja, da je
proračun izkazal dne 30. junija 2.813,000.000 dolarjev primanjkljaja. Eisenhower je januarja računal, da bo deficit znašal samo 400 milijonov dolarjev. Močan porastek deficita pripisujejo recesiji, ki je zmartj-šala; davčne dohodke.
V ameriških rudnikih je 200.000 od skupno 600.000 rudarjev brez zaposlitve, tako poroča podpredsednik združenja ameriških rudarskih delavcev. Naj več j a brezposelnost je V premogovnikih, ki kopljejo premog za potrebe jeklarn. V teh rudnikih so prej delali v treh izmenah, sedaj pa, odhaja v rove le ena, izmena dnevno.
držujeijo rast drevja in kvarijo tla. Tla in sestoj takega, gozda boš zboljšal, če boš V vrstah raztrgal rušo plevela, tla poapnil in vrste na gosto posejal s semenom jelše in bukve, navmes pa posadil smreko in jelko. Jelša in bukev bosta kot dekli gozda, z odpadlim listjem zbolj-ševali tla in dajali hrano za, svojo rast in rast smreke in jelke. Če boš postopno-pričel odpirati gozdna streho, s,e ti bo borovi gozd pričel spreminjati v lep mešan donosnejši gozd.
Jelša in bukev, z njima Vred; pa tudi grenka lupina so tudi pripomočki za ureditev gozda, kjer smo: s košnjo in grabljenjem stelje tla oropali humusa in jih razgalili do peska in kamenja. Videl boš, da na podoben način, kakor prej omenjeno', tudi tukaj lahko1 zboljšaš donosnost gozda.
Glavna naloga gozdnega, gospodarstva je dosega prebiralnega gozda z naravno pomladitvijo. Spoznal boš, da pri sekanju ha poseki ne smeš pustiti zahirancev, temveč najlepša! drevesa z najmočnejšo rastjo. Na njih se bodo naglo množili kubiki, kot semenjaki pa bodo istočasno omogočili naglo zarast z zdravim in bujno rastočim mladjem pod seboj.
Ločitev paše od gozda
Ko od vtisa nad tem pregledom zamaknjen obrneš pogled proti trušču na; ver seličnem Vrtu, imaš za svojim hrbtom sliko kraljestva temnozelenega in šumeče-
ga gozda nekje visoko v Karavankah z gozdno potjo za sodobno spravilo lesa.
V	ospredju pa, leži pred teboj kos: planinskega pašnika, ki ponazoruje pravilno ločitev paše od gozda; različne ograje pa, opominjajo, k varčnejšemu gospodarjenju z lesom na tem področju.
Poučna razstava gozdnega, gospodarstva ti prikaže tudi delo in, vzgojo- sadik
V	gozdni drevesnici in način ureditve nasadov topola v zvezi z jelšo in jase-nom. Poseben poudarek ima tudi gnojenje gozdnih tal in boj proti škodljivcem
V	gozdu. Poleg slik obravnava ta problem brošuried »Walddiingung Forstschutz«, ki je na razpolago Vsakomur. Gozdno gospodarstvo pa, je povezano tudi z delom, in potrebo različnega orodja. Izbor sodobnega orodja za olajšanje- dela, v gozdu kaže razstava tovarn orodja za gozdno; gospodarstvo' Zimmer-Dunaj, Gustav Stifter in Sussmann V Himmelbergu na Koto-škem.
*
Razstava gozdnega gospodarstva spominja in opominja. Spominja na pomen gozda in na slabosti našega gospodarjenja z gozdom,. Opominja; pa, da jei v gozdu. V Veliki meri zapečatena usoda kmetij in kmečkih ljudi, nič manj pa! tudi usoda naroda in države. Ne sekajmo samo gozda, Vzgajajmo- ga in množimo njegov prirastek, da boi blagostanje, ki ga prinaša nam, prinašal tudi še poznim rodovom.	Blaž Singer
Odškodnina za škodo vsled preganjanja, vojne in zasedbe
Proti koncu letošnje poletne sezone, je avstrijski parlament sklenil dva zakona, od katerih prvi določa pogoje za dosego-odškodnine za škodo, utrpelo Vsled političnega, preganjanja po nacistih in vsled Vojne, drugi p-a pogoje za dosego odškodnine za škodo, ki so jo povzročile zasedbene oblasti.
Zakon o stvarni škodi vsled vojne in preganjanja — kakor se prvi zakon imenuje — velja le za fizične osebe in za stvarna škodo Vsled vojne- za čas od 1. 9. 1939 do 11. 9. 1945, za škodo vsled političnega, preganjanja p-a za čas od 6. 3. 1933 do 8. 5. 1945, ki še ni bila poravnana.
Odškodnina za škodo na pohištvu in gospodinjski opremi se ravna po! dohodkih prizadetega V letu 1955. Če- so bili ti višji od 72.000 šil., prizadeti nima pravice do odškodnine. Izjemo daje zakon le za osebe, ki so starejše: od! 70 let.
Odškodnina, za izgubo opreme in pripomočkov za izvajanje svobodnega, obrtnega in kmetijskega poklica se p-ravtako ravna po dohodkih prizadetega. Prizadeti dobi odškodnino, če je pri dohodkih v letu 1955 v znesku 48.000 šil. zgubil eno četrtino opreme- in pripomočkov za izvajanje: svojega poklica. Če pa so njegovi dohodki v letu 1955 znašali 72.000 šil., dobi odškodnino le: V primeru, da je vsled vojne ali preganjanja zgubil najmanj tretjino svoje opreme in pripomočkov. Odškodnine pa ne dobi, če soi njegovi dohodki v letu 1955 bili višji od 72.000 šil.
Odškodnina znaša dve tretjini vrednosti škode po cenah za časa, kol jei prizadeti škodo utrpel. Odškodnina vendar ne
Nekaj vtisov z izleta v Slovensko Primorje
Vsak smotrno organiziran izlet ima za udeležence velik picmen, ker jim nudi razvedrila, zanimivosti in mnogo; poučnega. Med take izlete je Vsekakor spadal tudi izlet učiteljev s; podraveljske kmetijske- šole, ki ga je preteklo Soboto in nedeljo- organiziralo Slovensko šolsko društvo. Izlet je spretnoi Vodil in usmerjal dipl. inž. Franc Einspieler.
Prelepa je Vožnja z avtomobilom ob lepem vremenu iz Beljaka preko prelaza Koren V Kranjsko goro. Še lepša pa je vožnja po prekrasni alpski cesti iz, Kranjske gore na Vršič, ko se, v kratkem času povzpneš na Vrh prelaza, 1622 metrov visoka, se naužiješ čistega planinskega zraka ter strmiš ves, navdušen v mogočne gorske- masive Julijskih alp — V grebene Triglava, Jalovca, Škrlatice in drugih. Ko pa se naužiješ svežega zraka in nekoliko umiriš o‘d navdušenja, se spustiš v prelepo dolino Tre-ntei, kjer se lah-
sme biti višja od, 25.000 šil. Le- v izjemnih primerih lahko znaša 50.000 šil.
Škodo- je treba prijaviti deželni finančni direkciji do: 30. 6. 1959.
Zakon o škodi vsled zasedbe predvideva odškodnino za škodo vsled, odvzema, izgube, uničenja ali poškodbe stvari in predmetov po organih in pripadnikih zasedbene oblasti V času od 11. 9. 1945 do časa,, ko- so zasedbene sile- zapustile avstrijska območje, in siicer za škodo, ki še ni bila poravnana.
Odškodnina, se ravna po škodi v višini cen za, časa njenega nastanka. Za umetnine:, zbirke in druge- predmete, ki imajo-posebno vrednost, je odškodnina, določena z eno- tretjino vrednosti. Odškodnina za poškodovane predmete znaša dve tretjini stroškov popravila. Na splošno je odškodnina za zaloge, polfabrikate, surovine, živino, krmila in goriva določena, pri škodi do 50.000 šil. v polni vrednosti škode. Za ta znesek presegajočo; škodo do zneska 100.000 šil. znaša odškodnina 25 %, do zneska 300.000 šil. 20 %, do zneska 1,000.000 šil. pa 10 °/o. Za, vsako škodo; je odškodnina odmerjena tako, da se ugotovljena škoda, do- 100.000 šil. poravna v celoti, za ta znesek presegajočo odškodnino do zneska 500.000 šil. s 75 °/o, do zneska 1,000.000 šil. pa s 50 °/o.
Pravica do odškodnine zapade, ako škoda ne bo prijavljena do 30. 6. 1959 pristojni finančni deželni direkciji. Škode-, ki je bila po 1. 4. 1954 prijavljena finančni deželni direkciji ali deželni vladi, ni treba več posebej prijavljati.
ko ustaviš ob veličastnem spomeniku koroškemu rojaku in pionirju slovenskega alpinizma ter raziskovalcu planinske flo-re-Kugyju. Spomenik predstavlja velikega planinca,, sedečega na skali in strmečega, v pečine Mangarta, v gore, ki jih je tako srčno; ljubil.
Skoraj noben turist ne more mimo tega, da ne bi V Trenti obiskal tudi izvir prečiste planinske reke Sočei, o kateri je goriški slavček Simon Gregorič z upravičenjem zapisal:	»Krasna si, bistra hči
planin, brhka, V prirodni si lepoti. . .«. Da, spremlja te dolgo časa, vijoča se med divjimi skalami in zelenimi pobočji, nad njo; pa se boči modro nebo. Vse barve, ki jo obdajajo, v svoji bistrini odseva V vseh odtenkih. In prav to te privablja, da se še in še oziraš v njene globine. Danes se je V Soški dolini že mnogo spremenilo — nastale so številne elektrarne, (Nadaljevanje na 3. strani)
Ženeva. — V Ženevi so prepričani, da je mnogo upanja, da bodo! na mednarodni konferenci strokovnjakov dosegli sporazum o sistemu mednarodne kontrole nad poskusnimi atomskimi eksplozijami. Takšen sporazum bi utegnili doseči ko; bodo udeleženci konference predložili poročila svojim vladam. Glavno; vprašanje- s katerim se strokovnjaki bavijo je ugotoviti, koliko- kontrolnih postaj bi bilo potrebno postaviti.
Bralingtcn. — V onedeljek se je V ameriški državi Vermont začel mednarodni kongresi strokovnjakov za proučevanje atomskega sevanja. Sodeluje okoli 700 strokovnjakov, ki so pripravili 300 referatov o atomskem sevanju.
Moskva;. — V Sovjetski zvezi jei začela obratovati Velikanska hidrocentra-la, »Kujbišev«, na Volgi. Dvajset njenih agregatov bo dajalo 2,100.000 kW električne energije. Po svoji moči bo to najveičja elektrarna na svetu. Doslej naijVečja elektrarna na svetu je bila »Grand: kuli« v ZDA, katere zmogljivost znašal 1,974.000 kW.
Kairo. — Predstavnik omanskega imama v Kairu je izročil predsedniku ZAR Naserju spomenico s protestom proti zbiranju angleških čet na ozemlju Omana. Podobno spomenico jei izročil tudi angleškemu veleposlaniku v Kairu in švicarskemu veleposlaništvu, ki zastopal koristi Velike Britanije in Francije v Združeni arabski republiki.
Varšava. — Bivši kandidat za predsednika ZDA Adlai Stevenso-rj,, ki se- je mudil mesec dni na obisku V Sovjetski zvezi, je odpotoval v Varšavo. Pred odhodom iz Moskve je- izjavil, da so mu razgovori, ki jih je imel s Hrušče-vom, predočili Vso globino; prepada, ki na nesrečo loči obe: deželi. SteVenson je še dalje dejal, da je- prepričan, da bi morala SZ in ZDA širše in svobodneje izmenjati misli in obvestila, kakor tudi turiste, umetnike in športnike- ter sodelovati še na ostalih področjih za splošno korist.
Moskva. — Urad posebnega, odbora za mednarodno geofizikalno leto je v Moskvi sprejel sovjetski predlog za podaljšanje; tega leta,. Za zdaj še ni znano, kakoi dolgo; naj bi še trajalo geofizikalno leta, ki se je začelo 1. julija 1957 in bi moralo po prvotnem načrtu trajati 18 mesecev. Geofizikalno leto je posvečeno mednarodnemu sodelova,-nju na področju geofizikalnih raziskav, kot na primer Več držav raziskuje Antarktiko.
Washington. — Ameriška atomska podmornica »Nautilus,« je pretekli teden preplula Severni tečaj pod ledeno skorjo-. Pod morje; se je potop-ila pri oporišču Borrow ter plula 14 dni, dokler se ni nekje med, Gronlandom in Spitzbe-rgi spet pojavila, na površini. Napravila je 3400 km dolgo pot pod ledom.
Ottawa. — Bivši kanadski zunanji minister Pearsion jei izjavil, da je letna proizvodnja jedrskega, materiala V ZDA enaka moči 30 ali 40 tisoč atomskih bomb, kakršno so med, drugo svetovno Vojno vrgli na japonske mesto Hiro;-šimo. Dejal jel, da gre za informacijo iz uradnih ameriških Virov.
Kairo. — Obveščeni krogi javljajo, da bo konec oktobra, V Kairu konferenca predstavnikov narodnoosvobodilnih gibanj Afrike. O točnem datumu konference se sedaj posvetujejo predstavniki vseh afriških osvobodilnih gibanj. Že aprila so v Akri ustanovili odbor za, pripravo sestanka. V odboru so predstavniki Gane, Kameruna, Nigerije in še nekaterih odvisnih dežel.
New York. — Aiheriški kongres je odobril doslej največji vojaški proračun v mirnem času. Proračun predvideva izdatke v Višini 39.500 milijonov dolarjev in ga! mora odobriti Samo še predsednik Eisenhotvver, Proračun je za, 815 milijonov dolarjev večji od vsote, ki jo je zahtevala državna uprava1 doi konca proračunskega leta;, to je do prihodnjega, junija,. Dodatni denar naj bi pokril stroške za gradnjo velikih bombnikov, kakor tudi podmornic, medi drugim tudi takih na atomski pogon.

Obisk radiških pevcev v Kranju in v
idiličnem Bohinju
Soboto in nedeljo preteklega tedna na našem prosvetnem področju lahkoi zaznamujemo kot dneva, ko je naša narodna pesem spet zadivila tisoče ljudi. Moški in mešani pevski zbor Slovenskega pro>-svetnega društva na Radtšah sta ob priložnosti koroškega Večera na Gorenjskem sejmu v soboto zvečer gostovala v Kranju, V nedeljo popoldne pa sodelovala skupno s folklorno skupino in oktetom Turističnega društva Bohinj — katera; imamo od njihovega letošnjega obiska na Koroškem še v prav lepem spominu — na lepi ljudskoprosVetni prireditvi ob divnem Bohinjskem jezeru.
Kranj je v zadnjem tednu stal v znamenju Gorenjskega sejma, revije razvoja in velikega napredka gospodarske in kulturne dejavnosti mesta samega in Gorenjske sploh. V stremljenju, da tisoče obiskovalcev sejma ne; bi postreglo zgolj s pregledom materialnih dobrin Gorenjske, temveč jim nudilo tudi pester kulturni užitek, je vodstvo Gorenjskega sejma med drugim priredilo v soboto poseben koroški večer, ki sta ga po posredovanju Slovenske prosvetne1 zveze izpolnila moški in mešani pevski zbor SPD Radiče s koncertom koroških narodnih pesmi. Tisoči, ki soi se kratko prej V Veseli razpoloženosti in razigranosti šetali po razstavišču in mestu, .so se zgrnili okoli odra, ko se je v zvezdno noč pričela razlegati ubrana in mehka melodija naših narodnih pesmi. Vsak je hotel biti čim bliže zagorelim radiškim dekletom V mikavnih narodnih nošah in postavnim fantom, ki so prepevali pesmi, ki jih stoletja pojemo v' Žili, Rožu in Podjuni.
Nekaj vtisov z izleta
(Nadaljevanje z 2. strani) razvila se je industrija. Kaverne v pečinah ob Soči pa pričajo o- težkih dneh prve svetovne vojne, ko je na; frontah ob Soči padlo na tisoče vojakov, med; njimi tudi mnogo Slovencev.
Pri. Novi Gorici se slika nekoliko- spremeni. Svet se umiri in postane bolj položen. Vinogradi se; vrstijo. Preko Ajdovščine in Vipave prispeš do Razdrtega, od koder vodi prekrasno izpeljana nova cesta do Kopra, kjer sei V okolici razvija nova industrija, in se tako ustvarjajo pogoji za gospodarski porast in dvig slovenskih krajev, ki so bili dolga, desetletja pod tujo oblastjo.
Pa: tudi za pospeševanje; tujskega prometa se V teh krajih mnogo dela,. Tako na primer so začeli v Portorožu prirejati Vsako leto »Portoroško noč«, v okviru katere so dirke osličkov — tipične tovor-
Drugi dan soi se radiški pevci podali v kraljestvo Triglava, v Bohinj. Med potjo so se mimogrede v Begunjah poklonili spominu tisočih slovenskih trpinov in žrtev nacističnega nasilja ter si med potjo; ogledali lepote Gorenjske;, predvsem Bleda in Bohinjske doline, kjer je mrgolelo letoviščarjev in izletnikov. Zamudili tudi niso priložnosti, da si ogledajo čudoviti slap Savica,. Na strmi steni pod Triglavskimi jezeri prodre tukaj na dan Sava Bohinjka in pada v visokem, slapu v svojo skalnato strugo ter polni divno Bohinjsko' jezero.
Prireditev v Bohinju je bila lepa in pestra po sliki in vsebini. Izbrani pristni narodni plesi iz Bohinja v slikovitih narodnih nošah in ob spremljavi poskočne godbe sol se menjali s. prepevanjem Bohinjskega okteta ter moškega in, mešanega pevskega zbora iz, Radiš, za uvod pa smoi gledali poskočne narodne; plese šolskih otrok iz Tržiča. Pestremu sporedu je dal najlepši okvir na skalah rastoči senčni gozd ob idiličnem smaragdnozelenem,
Ne samo po- slavnostnih igrah, marveč tudi po svojih seminarjih in akademijah slovi Mozartovo mesto Salzburg. Sploh je postal Salzburg pojm mednarodnega sodelovanja na področju umetnosti in kulture ter pritegne vsako leto; tisoče zlasti mladih talentov, ki se pod Vodstvom svetovno znanih strokovnjakov vežbajo V raznih panogah kulturnega ustvarjanja.
Posebnega pomena, je mednarodna poletna akademija, za katero se je letos, prijavilo; okoli 3000 študentov iz vseh delov sveta. Že, samo za poletno akademijo
v Slovensko Primorje
ne živali Primorja •—- in ognjemeti in druge večerne prireditve, kakršne so bile preteklo; soboto in so pritegnile, na tisoče radovednežev, domačinov in, tujcev-le-toviščarjev iz vseh delov sveta. In res se je turizem ob Jadranu doslej že, močno; razvil. Nai tisoče tujcev uživa tu prijetne dni dopusta — ob soncu in morju.
Če se že mudiš v okolici Kopra, se splača obiskati tudi vinsko klet »Vino Koper«, veliko hladilnico za sadje in zelenjavo ter druga živila, V Rižani pa, farmo bobrov. O tem, bomo o priliki šei zabeležili nekaj zanimivih podatkov. Vsekakor pa se izplača tudi obisk gradil Socerb, s katerega s£ s 400 metrov nadmorske višine nudi prekrasen pogled na Trst, in okoliške slovenske Vasi, daleč proti Istri in obali z letoviškimi mesti. Izlet V te kraje se splača in nudi človeku mnogoi zanimivosti.
v sinjino; prelivajočem se Bohinjskem jezeru z orjaki Triglavskega območja — Komne, Bogatina, Črne prsti, Vogla in Tičarice. Ob krasoti prelepega Bohinja in neizumetničeno&ti običajev in navad ljudi, ki tod prebivajo, smo pozabili na svoje skrbi in težave ter se zamaknili v uživanje lepote. Iz srca, je vsem prihajala vesela razpclcženost, ki je dosegla svoj višek V pesmi »V gorenjsko oziram se skalnato stran«, ki je ob slovesu privrela iz src radiških pevcev.
Veseli lepega, užitka,, ki nam ga; je, nudila Gorenjska, smo se v Večernih urah vračali proti Jesenicam, kjer nas je dan poprej na postaji s petjem sprejel pevski zbor Delavsko-prcsvetnega društva Svoboda, »Tone Čufar«, in naprej proti domu. Vračali smo se v zavesti, da smo z našim obiskom Gorenjske opravili hvaležno; kulturno poslanstvo, vračali pa smo se tudi s trdho Voljo, da bomo; našo do-padiajočo narodno pesem gojili in širili naprej, jo obnavljali, čuvali in branili.
Mozarteuma se je prijavilo; 420 udeležencev iz 35 držav, ki sodelujejo na dirigentskih tečajih ali v operni šoli. Akademijo; za upodabljajočo umetnost obiskuje letos 300 udeležencev, med katerimi se jih je največ odločilo za pouk slikarstva pod vodstvom znanega avstrijskega slikarja, Kokoschke. 20 se jih je posvetilo arhitekturi, ostalih 80 pa kiparstvu.
Poleg tega delujejo v poletnih mesecih V Salzburgu še dramatska šola, diplomatski seminar ter cela vrsta jezikovnih in glasbenih tečajev, ki jih prireja ameriška ustanova. Največ zanimanja je tudi letos vzbudil mednarodni tečaj za nemški jezik in germanistiko, za katerega se je prijavilo okoli 600 udeležencev iz 24 držav. Tal tečaj je razdeljen na sedem razredov ter primeren tako; za začetnike kakor tudi za inozemske profesorje nemščine in tolmače.
Tržaški umetniki v Beljaku
V Paracelsovi dvorani v Beljaku, kjer je bila pred nedavnim, razstava slovenskih slikarjev, so zdaj odprli razstavo moderne grafike, plastike in slikarstva tržaških umetnikov. Razstava posreduje vpogled V ustvarjanje sodobnih tržaških umetnikov ter je hkrati lep doprinos k razvoju dobrososedskih odnosov med Koroško in njeno- sosednjo deželo na, jugu. Med razstavljalci so tudi umetniki, ki so že na bienali V Benetkah in na drugih pomembnih umetnostnih razstavah dosegli lepe uspehe.
KULTURNE DROB 7 IN E =1
Ameriški črnski pevec Paul Robeson je v okviru svoje evropske turneje nastopil tudi v britanski televiziji, kjer je pel angleške, keltske, kitajske in španske pesmi ter pesmi v nekem afriškem jeziku. Kar je, posebno zanimivo, pa je dejstvo, da je- Robeson pel tudi sloven-skei pesmi.
France Bevk jei spet napisal novo knjigo,, ki je z naslovom »Noč za rešetkami« izšla, pri založbi Lipa v Kopru. To njegovo delo je avtobicgrafsega značaja.
Tržaški operetni festival na gradu sv. Justa si je pridobil že dobro ime in privablja vsako leto več obiskovalcev. Tudi letošnji festival je doživel lep, uspeh; uprizorili so tri operete: Čednostno Suzano, Frasquitc; (s katero so počastili desetletnico Lebarjeve smrti) ter Vojvodinj o; iz Chicaga.
Prof. dr. Anton Slodnjak jei napisal zgodovino slovenskega slovstva V nemškem jeziku, ki bo V kratkem izšla, pri neki založbi v zahodnem Berlinu.
Milijon strani v sekundi »prebere« bibliografski elektronski stroj, ki soi ga sestavili v nekem laboratoriju sovjetske Akademije znanosti.
Umetnostne razstave na Gorenjskem sejmu v Kranju so pokazale' sodobno; odnosno povojna slovensko; krajinarstvo z, gorenjsko motiviko, dela likovnih amaterjev ter zbirko slikanih panjskih končnic in panjev.
Nad milijon ljudi govori esperanto, je
ugotovil letošnji svetovni kongres esperantistov v Mainzu. To se, pravi, da se je število ljudi, ki se bavijo s tem mednarodnim jezikom, od leta 1951 podvojilo.
Televizija v službi vsega naroda
Da je televizija velikega vzgojnega in izobraževalnega ter kulturnega pomena na sploh, to je nedvomne. Prav iz teh razlogov je Sovjetska zveza začela uresničevati načrte o razširitvi televizijske, mreže na vso področje; Velike države. Do konca letošnjega leta bodo; uredili 20 televizijskih središč. V dVeh letih pa bodo imela Vsa Večja; mesta in industrijska središča televizijske centre. Okoli teh centrov pa bodo gradili avtomatske relejne postaje, ki bodo omogočale televizijski sprejem tudi v okoliških krajih.
V evropskem delu ZSSR bodo uvedli emisije na ultrakratkih valovih, na področjih Daljnega vzhoda, Sibirije in Srednje Azije pa bodo zgradili oddajne postaje na srednjih valovih. Leta, 1960 bo imela; Sovjetska zveza, 75 središč za televizijo. Med njimi jih bo tudi več za; barvno televizijo, kar pomeni zopet korak naprej.
Bogato kulturno življenje v Salzburgu
Dr. MIRT ZW!TTER	78
Južna Tirolska— manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Njegova glavna, podpisnika dr. Perathc-ner in dr. Weiniberger se izrekata načelno, proti vsaki samoupravi Trentina,, ki »bi lahko dovedla do hudega gospodarskega, finančnega in nacionalnega, oškodovanja nemških pokrajin Južne Tirolske.« Kot minimalni program pred vsakim pogajanjem zahtevata! ob podpori pretežne večine Nemcev preprečenje vsakega poizkusa ustanovitve italijanskih osnovnih šol v obrobnih in mešanih krajih, izvedbo od nemških nacionalistov načrtovanih železniških prog za, prodiranje nemškega vpliva v Trentinu ter ponovno, priključitev ladinskih občin okraju Božen z nemško večino. V smislu uresničevanja tega izzivalnega programa ponemčevanja izglasuje maja 1900 tirolski deželni zbor celo sklep, s katerim se v ladinskih občinah uvede namesto dotedanjega; italijanskega učnega, jezika nemščina kot učni jezik! Kaj pravica staršev, kaj enakopravnost Vseh narodnosti, kaj Vsi ostri protesti Italijanov proti temu početju . . . Dunajska vlada odgovori na vse to nedvoumno s tem, da vsako zakonodajno in celo upravno samostojnost Trentina zaradi »enotnosti dežele« izrecno in načelno odk'oni!
Odgovor Italijanov na vse to je ostra obstrukcija. Zato kmalu dunajska, vlada nekoliko popusti in sproži nova, pogajanja, pač V zavesti, da, se lahka zanaša na, zanesljiva preprečenje vsakega poizkusa spremembe s strani nemških nacionalistov Tirolske. Pomladi leta 1902 skoraj izgle-da,, da bi obstojala pri delu Nemcev pripravljenost za sporazum na osnovi delno spremenjenih predlogov dr. von Kathreina. Italijani pristanejo celo na kompromis skupne uprave ladinskih občin! Takoj pa se pojavi spet železni »veto« agresivnih nemških nacionalistov, V katerih imenu dr. Perathoner 14. julija 1902 razbije; nadaljnja pogajanja odbora z izjavo, da, taka daljnosežnih pristankov ne more zagovarjati!
Razočaranje Italijanov in razbitje pogajanj, s strani nemških ekstremistov je popolna in dokončno,. Poslej do resnih razgovorov za samoupravo Trentina v okviru avstrijske Tirolske ni več prišla. Do slednjega Italijana je vsak odklanjal tako izzivalno neupoštevanje želja po vsaj skromni neodvisnosti Vsekakor pomembne narodnostne skupine s strani odločujoče nemške večine Tirolske in dunajske1 vlade. Nemški šovinisti so s svojim pojmo-
vanjem in uresničevanjem »enakopravnosti narodov v Stari Avstriji« italijanske Trentince dokončno in do zadnjega prisilili v iredenta.
Žetev sadov te politike, je prišla v nepričakovano bogatem obsegu leta 1918. Stara, Avstrija pa je ostala za uresničenje želja in zahtev nemške manjšine, Južne Tirolske v novem okviru italijanske diža-ve izredna slab vzor.
Skrajno neokusno in izzivalno morajo1 zatoi doneti v ušesih italijanskih sosedov Trentina zavijanja nemške, propagande na obeh straneh Brennerja, ki brez sramu in pomislekov kljub še živečim pričam resnice pojmovanja in upoštevanja enakopravnosti in nacionalnih pravic Italijanov po Nemcih V Stari Avstriji, smelo uporablja naslednje parole: »Južni Tirolci želijo isto pravico, ki so jo imeli Trentin-ci v Stari Avstriji, želijoi ista svobodo, in pravičnost, ki je tedaj obstajala,, istoi uporabo jezika; Južni Tirolci bi želeli, da bi Italija; ravnala z njimi tako, kakor je Avstrija ravnala; s Trentinci.. .«118) Prav nič ne, meti Nemcev niti zamenjava, da nekdanje pritožbe, TrentinceV navajajo kot dokaz upravičenosti svoijih današnjih zahtev — ne pa, kot dokaz tedanjega ne-
118) Pripomba: Primerjaj dobesedno v „Dolomiten“ št. 262 z dne 11. nov. 1957, str. 3!
upoštevanja pravic drugorodcev po; nemški večini. Očitna recept za »moralo v politiki« velja za druge, za SVP je dosega njenih ciljev nad; takšnimi malenkostnimi pomisleki. Ne glede na tci ugotovitev pa ne more biti dvoma, da takšne metode ne moTejo koristiti reševanju vprašanj sožitja med narodi.
Današnje stališče Italjanov Trentina in Južne Tirolske
Ker zaradi množice strank, na, katere so tudi V sedanjem času razdeljeni Italijani Trentina, ni možno govoriti o nekem »stališču Italijanov« v pomenu nekega, enotnega presojanja in zadržanja do nemške narodnostne skupine, je potrebno, da ugotovimo; poglede Vsaj najpomembnejših strank Trentina, in Južne; Tirolske ter morebitne podobnosti ali pa najbistvenejše razlike strank do teh Vprašanj.
Odločilno; za, vse probleme v tej zvezi je brez dvema razmerje najmočnejše stranke Trentina in Italijanov pokrajine Božen »Democrazie Christiane (DC)« do južno tirolskih Nemcev in njihove SVP. Že zgoraj smo na drugem mestu omenili, da niti V DC sami zdavnaj ni enotnega stališča; in presoje vprašanj sožitja, in sodelovanja z Nemci.

V nedeljo odpotujejo otroci na letovanje
Del počitnic bodo koroški slovensko govoreči otroci tudi letos spet preživeli ob južnem sinjem Jadranu in sicer V Cri-kVenici v Domu »Nikola Car«. Sto in deset srečnih otrok odpotuje v nedeljo ponoči z vlakom ob 23.50 uri iz Celovca na cilj njihovega tritedenskega počitniškega bivanju.
Letovanje bo za mlade dečke in deklice brez dvoma lepo in nepozabno doživetje, ko bodo videli krasne kraje, spoznavali ljudi in se seznanjali s tovariši in tovarišicami na jugu. Poleg tega bodo uživali južno sonce, zrak in vodo, posebno pa tudi mnogo sočnega južnega sadja. Vse toi jim boi zares tudi krepito zdravje in odpornost, da bodo V novo šolsko leto vstopili krepki ih, sveži.
Slovenski vestnik želi vsem otrokom prijetno bivanje oib morju!
Strela povzročila požar v Moščenici
V sredo dopoldne ob pol enajstih je strela udarila v gospodarsko poslopje Janeza Šelandra, p. d. Krušica V Moščenici v bilčovski občini. Kmalu je iz poslopja šinil visok plamen in zajel tudi stanovanjske poslopje soseda Tomaža Bisterja, odkoder se je razširil tudi na Bisterjevo gospodarsko poslopje.
Kljub močnemu dežju je strahovite gorelo ter je bila Velika nevarnost za vso Vas, ki sestoji iz dvanajstih objektov. Gasilcem požarnih bramb iz Bilčovsa, Kot-mare vesi, Velinje vesi in Vetrinja je po dveumem napornem delu uspelo ogenj omejiti in preprečiti še hujšo nesrečo. Z obema! gospodarskima poslopjema so zgoreli kmetijski stroji in letos spravljena letina, zaradi tega je nesreča tem hujša. Pri Bisterju so stanovanjsko poslopje še tolika rešili, da bodo mogli za silo stanovati v njem. Skupno škodo cenijo na koli 1 milijon šilingov.
Kotmara ves
Prejšnji teden so pri nas, odprli nov poštni urad. Novi poštni urad v gostilni pri Lederer-Pichler je modema urejen in opremljen, da bo lahko ustrezal sodobnim zahtevam in potrebam.
Loče ob Baškem jezeru
(»DOMOVINSKI TEDEN«)
Opomba uredništva: Sicer smo o tej prireditvi v našem listu že poročali, vendar radevolje natisnemo tudi ta — čeprav nekoliko zakasneli — dopis našega sotrudnika iz Loč.
Poi južnem delu Koroške se uprizarjajo ne le o priliki 10. oktobra, temveč tudi še V poletju po posebnem načrtu od strani gotovih društev tako imenovani »domovinski« dnevi ali tedni. S tem nadaljujejo delo prejšnjih velenemških ali nacističnih organizacij, kar bi morala biti zaradi tega prepovedano V smislu Državne pogodbe. Tak »domovinski« teden je bil letos tudi V Ločah ob Baškem jezeru, o katerega namenu in pomenu sem se mogel sam prepričati1.
Navezati ljudi na domovino bi bilo kajpak lepo in pohvale vredno početje, če bi prišlo iz poštenega srca, ne pa od ljudi, ki so bili svojoi domovina sami izdali in iščejo le priložnost, da jo ob prvi priložnosti spet izdajo. Tako pa so očetje te »domovinske« zamisli ljudje, ki so jih morali celo tako prizanesljivi Angleži »Varovati« dolge mesece v svojih »varova-liščih«, ki pa danes kakor v nacističnem času na žalost spet obvladujejo položaje pri političnih strankah in uradih na Koroškem. Ob takem stanju je vsakemu objektivno mislečemu človeku jasno, odkod veje to »domoljubje« in kaj pomeni.
Kdor je bil tiste dni V Ločah, jei imel vtis, da je spet napočil 13. marec 1938 ali 15. april 1942 tja do neslavnega konca nacizma. V govorih so spet metali Slovence čez Karavanke, pri čemer se je posebno repenčil neki bradati možakar. Od nacističnih šarlatanskih »zgodovinarjev« iznajdena laž o nekem »vindišarskem« ljudstvu na Koroškem je praznovala, svoje orgije. Čudimo se samo, kako je to mogoče. Ali pa! so tudi oblasti mnenja, da, je vse to v skladu s členom 7 Državne pogodbe? Ali je morda politični položaj V svetu V trenutku res tak, da se že more ustanavljati 4. rajh? Da to niso naše iznajdbe, povedo potniki, ki prihajajo sem iz Solnograda. Tudi tam se Vsiljujejo med potnike mnogoštevilni nacistični agitatorji, ki ponujajo razne »Wa'cht« časopise, jih razdeljujejo' tudi otrokom in se hvalijo, da imajo zaslombo pri naj višjih policijskih organih. Če se njihov propa-gandtii material odklanja, zmerjajo do-
tične z »Judi« ali, kakor pri nas, S »titoisti«.
Čudne reči se dogajajo v južnih predelih naše države. Kar pa; me je v Ločah posebno dimilo, je obnašanje cerkve. Vsakdo razume, da se je V času strahovlade nacizma moral tudi cerkveni zastopnik ukloniti zahtevi po gotovih zunanjostih, kot je bilo izobešanje nacističnih cunj, če ni hotel biti, V kakem KZ-u likvidiran. Ali da se sedaj, ko vendar še ni nobenega znaka kakega 4. rajha, razobeša zastava, kakor ob tej priložnosti v Ločah, na farni cerkvi V čast tistim ljudem, ki so bili tudi tukaj krivi smrti, izselitve, preganjanja domačinov, presega naše pojmovanje o pravičnosti in vesoljnosti cerkve. Ali je to strahopetnost ali brezzna-čajnost cerkvenih organov? Ali se tako hoče norčevati s trpljenjem koroških Slovencev, ali se cerkveni organi norčujejo s tisočimi od! nacistov umorjenimi duhov-
niki in z ogromna materialno škodo, povzročeno od nacistov cerkvi sami, ki bi jo morali v. prvi vrsti nacisti popraviti?
Beležiti je še treba, da se je teh izzivalnih prireditev udeleževal tudi bekštanj-ski župan, posebno pa je treba pripomniti, da so se vse te reči godile celo' na šolskih tleh! Ali je to morebiti že pobuda za napovedani šolski štrajk v jeseni? Če torej oblasti dopuščajo take prireditve, ki veje iz njih neonacistični duh, postajajo sokrive na protipostavhih vedno bolj množečih, se izgredih proti koroškim Slovencem, ki živijo' že 14 stoletij na, tem ozemlju! In naj bo poudarjeno še to', da so pobudniki in izvajalci Vsega tega ljudje, ki sol bili tukaj umetne naseljeni v zadnjih par desetletjih! Na Južnem Tirolskem se Nemci tako zelo pritožujejo proti, takemu umetnemu doseljevanju. Pri nas pa smejo doseljenci nekaznovano delati in hujskati proti domačinom. Toi vse je treba spet in spet pribiti!
Razne Testi iz Koroške
V	Dobrli vesi se je Pavel Rezak pri obdelovanju lesa vsekal s sekiro V palec ter si pri nesreči prerezal dve kiti.
Osemletni šolar Alojz Lingo V Zgornjih Borovljah je hotel na ledinski cesti za nekim stoječim avtom prečkati cesto. V istem trenutku je privozil iz nasprotne strani drug avto! in ga zadel. Fant je obležal hudo poškodovan na cesti.
Drvar Henrik Ulbing iz Loge vasi se
je pri svojem poklicnem delu V bližini Bekštanja, ponesrečil. Zakotalil se je hlod ter mu zlomil levi členek.
V	Dolini v občini Pokrče je pri podjetju Ogris zaposleni 22-letni žagar Valentin Hiosi prišel z roko v stroj za skobi j e-nje. Pri tem mu je odtrgalo štiri prste.
cenijo na okoli 3,9 milijona šilingov. V šestih primerih je požare povzročila strela.
Minuli teden so v Celovcu razni zlikovci pokradli deset koles, med temi osem nezaklenjenih. V istem, času soi Varnostni organi spravili na varno osem koles sumljivega izvora.
Prejšnjo nedeljo je 189 koroških trgovskih učencev prejelo pomočniška spričevala. Svečanost je bila v slavnostni dvorani trgovske zbornice ob navzočnosti predstavnikov deželne vlade, mestne občine, trgovske zbornice, delovnega urada ter zastopnikov poklicnih šol. Dva kandidata sta prestala izpite z odliko, 34 pa jih je padlo. Komercialni svetnik Paar je mlade trgovske pomočnike opozoril na veliko odgovornost trgovinskega poklica v gospodarstvu ter dejal, da je na tem
Razpis
za sprejem učencev v kmetijsko šolo v Podravljah Ravnateljstvo kmetijske šole v Podr
v pivi letnik v šolskem letu 1958/59. avljah razpisuje prijave učencev za vpis Pogoji za sprejem so:
1.	dovršena osnovna šola
2.	starost najmanj 16 let
Čuvajmo življenje in zdravje na cestah
Predzadnji teden je na avstrijskih cestah obležalo! 59 mrtvih udeležencev prometa in nad tisoč več ali manj ranjenih oseh, žrtve, ki so jih povzročile prometne nesreče. Vsak teden desetine mrtvih in stotine ranjenih na cestah vzbujajo resno' zaskrbljenost pri Vseh, ki jim je mar Varnost in vrednota človeškega življenja in zdravja. Saj se svarijoi udeleženci motoriziranega prometa in opozarjajo na pametno in preudarno vožnjo. Na žalost pa so svarilni glasovi in opozorila povečini le glas vpijočega v puščavi ter naletijo lepa navodila na gluha ušesa. O tem perečem Vprašanju je treba vedno in znova spregovoriti v tisku, besedi in radiu, da se odpravi aii Vsaj omeji neodgovorno smrtonosno divjanje na. cestah.
Zdi se, da vesti, da je ta ali drugi zaradi prevelike brzine ali prehitevanja zgubil oblast nad vozilom ter se zaletel V drevoi ali v obcestni kamen ali, kar je še hujše, V nasprotni vozeče vozilo, ne ganejo več in nihče niti Veliko nei razmišlja o tem. Mrtvi in hudo ranjeni na cestah, kaj to pomeni! Mrtvi za svojce bridko izgubo in žalost, ranjeni pa so lahko za Vse življenje V nadlego sebi in družbi. Pri Večini nesreč ne odpoVe vozilo, temveč človek, ki brezobzirno privija ročico za plin in nepremišljeno divja ter si domišlja, da je kos vsakemu položaju na cesti. S tem ne ogroža lei samega sebe, temveč tudi druge, ki uporabljajo ceste.
Mlad! človek si želi motorno Vozilo, ki naj ga z vratolomno naglico ponese v svet. Nikamor se jim ne mudi posebno, vendar drvijo in drvijo. Če kaj spodleti je katastrofa neizogibna. Če gre enkrat ali Večkrat po sreči, se hvalijo, v kako
kratkih minutah so dosegli svoj cilj. Cesto se primeri, da na primer dekle, ki sedi na spremnem sedežu, fanta-Voznika ne upu opozoriti, naj' Vozi pametneje in bolj počasi, ker si domišlja, da bi jo imel za bojazljivo. Fant pa si domišlja, da je še premalo junaški in da prepočasi Vozi ter privija plinsko ročico na najvišjo brzi-no, dokler končno ne zdrvita oba, v cestni jarek, obcestni kamen ali kakšno drevo ali pa treščita v nasproti vozeče vozilo. Nesreča je navadno usodna. Potem ležijo ob robu ceste pokriti s kakšno odejo, da drugi ne vidijo njihovih razmesarjenih trupel, nato pa jih odpeljejo v mrtvašnice ali bolnišnice. Kako žalostno konča mnogo prazniških izletov! Kaj Vedo mrtvi o žalosti staršev in drugih svojcev ali pa o ljudeh, ki. so jih pohabili za vse življenje. Pri teh množičnih prometnih nesrečah je potrebno nekaj več, kakor izkaznice o šoferskih izpitih in poznanju prometnih znakov, temveč nujno je, da Voznik obvlada samega sebe in svoje strasti.
Dejstvo je tudi, dal prometne nesreče na cestah ne povzročajo edino le šoferji motornih vozil, temveč tudi koilesnji in pešci, ki pogosto niti ne poznajo in upoštevajo prometnih znakov ter mislijo, da le-ti zanje ne veljajo. Zlasti pri Vožnji z motornimi vozili pa je treba celega človeka, ki misli zase in za druge. Treba, je upoštevati, da uporabljajo ceste tudi drugi, ki morda, ne znajo zadostno obvladati sebe in svojega, vozila, zato je potrebna stalna! pozornost in budnost, keT, kakor nikjer, tudi na cesti nesreča nikdar ne počiva.
Vedno Velja pravilo: ne stroj nad človekom, temveč človek naj bo gospodar nad strojem.
Interesenti naj vložijo lastnoročno napisano prošnjo na ravnateljstvo kmetijske šele in priložijo zadnje šolsko spričevalo.
Gojenci preživijo čas šolanja v internatu šole. Vzdrževalnina za celotno oskrbo znaša S 240 mesečne. Manj premožni gojenci lahko dosežejo znatne olajšave.
Med šolskim letom imajo gojenci pravico do otroških doklad in so oproščeni od služenja vojaškega roka.
Ostale informacije lahko dobite osebno ali pismeno pri ravnateljstvu kmetijske šole.
Interesenti naj vlažijo prošnje najkasneje do 30. septembra na naslov: Kmetijska šola Podravlje (Foderlach) — poštaPodravlje.
Ravnateljstvo kmetijske šole v Podravljah
V bolnišnici, kamor so ponesrečenega žagarja takoj prepeljali, so ugotovili, da je potrebna amputacija cele roke.
Minuli teden je smrt na cesti spet strahotno gospodarila, ko so šoferji, ki niso obvladali samih sebe in svojih vozil, povzročili veliko število! nesreč. V vsej državi se je pripetilo 1777 prometnih nesreč z 42 mrtvimi in 1463 poškodovanimi osebami. Na Koroškem je bilo 215 prometnih nesreč, pri katerih so štiri osebe zgubile življenje, 174 pa jih je bilo ra-
Dentistka Helena Galle, Celovec — Klagenfurt, Bahnhofstrasse 38 b, je na dopustu. Z ordinacijo prične spet dne 8. septembra 1958.
njenih. Pri nesrečah so ugotovili, da, so v 53 primerih šoferji pobegnili, v 68 primerih pa soi bili vozniki pod vplivom alkohola.
V istem časovnem razdobju je bilo na Koroškem osem požarov, v Vsej državi pa 51. Doslej ugotovljeno skupno škodo
področju potrebno izkoristiti Vsiakoj priložnost za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe.
V	bistriškem potoku v Drveši vasi pri Pliberku so ugotovili množično umiranje rib. Pravijoi, da je končaloi na stotine1 postrvi. Sedaj raziskujejo, kaj bi moglo biti vzrok tolikšnem umiranju rib.
V	Beljaku se je neka 44-letna ženska
vrgla pod vlak,, ki jo je povozil. Precej pozneje so šele ugotovili njeno identiteto. Žena, je že dalje časa trpela na depresiji ter poklicala celoi dva zdravnika, da bi jo preiskala. Toda še predeni sta zdravnika prispela,, je poiskala smrt na železniškem tiru.
IIOBDBEEOIIE
Petek, 15. avgust: V. M. D.
Sobota, 16. avgust: Joahim Nedelja, 17. avgust: Hiacint
Ponedeljek, 18. avgust: Helena Torek, 19. avgust: Ludovik Sreda, 20. avgust: Bernard Četrtek, 21. avgust: Ivana
Dež iz gozdov
Od kod. prihaja Voda,, ki pada, na zemeljsko površino V obliki dežja in drugih padavin? Znanost je že povsem zavrgla poenostavljeno razlago izvora dežja, češ da se vodni hlapi, ki se dVigajo iz oceanov, zbirajo v oblake, ki zanesejo vodo' nad celino, od kodler se' potem poi rekah spet Vrača V morje in tako opisuje večni krog. — Oblaki nastajajo večinoma iz vode, ki jo oddajajo z izhlapevanjem rastline na zemeljski površini!
Kako to, da je ponekod na našem planetu kar meter padavin, drugod pa vse leto komaj nekaj milimetrov? Predvsem zato, ker se voda, s poraslih področij dviga v ozračje, potem pa se spet vrača na, ista področja, V puščavskih pokrajinah pa taka izmenjava ni mogoča. Tistih nekaj milimetrov Vode1, ki jo prinesejo oblaki, prodre globoko V zemljo in se izgubi v podzemeljskih zbiralnikih. V puščavi ni rastlinstva, zato ni dežja, in narobe: ker ni dežja, ni rastlinstva ...
V ZDA in V Sovjetski zvezi zadnje čase sadijo široke zelene pasove sredi obdelanih pokrajin, in sicer ne le zato, da bi zemljo zaščitili pred erozijo, marveč tudi zaradi tega, da bi privabili padavine ali jih vsaj pomnožili na področju, kjer sejejo bombaž ali žito. Tako uresničujejo' starodavno ustno izročilo, da gozdovi »delajo« dež. Zgodovinski primer teh poskusov je Sredozemlje. Nihče sicer ne Ve, koliko padavin je bilo pred 2000 leti V Tuniziji ali. na Siciliji, znano pia je, da so imeli Rimljani, ki soi na tistem področju gojili najrazličnejše kulture, povprečno Več ploh, kot je dni V letu...
Angleški strokovnjak Law je znanstveno podprl te domneve. Ugotovil je, da na zemljišču, obraslem z nizko travo, prodre globoko v zemljo, do štiri petine padavin, ostale pa izhlapijo neposredno, ali posred-noi iz trave. Na pogozdenem področju prodre globlje v zemljo le tretjina vode, ker se je mnogo obdrži na listju, vejah in deblih. Z drugimi besedami: v gozdnatih pokrajinah se spremeni v talno vodo le tretjina padavin.
»Ne pogozdujmo' Anglije,« je rekel Law, »če hočemo imeti dovolj Vode za mesta in industrijo!« Talna Voda je za rastlinski svet izgubljena, gozdovi pa so neke Vrste proizvajalci Vode, ker vračajo v ozračje večino padavin in Vodi tako omogočajo nadaljevanje večne krožne poti, kar koristi rastlinstvu.
Večina strokovnjakov jei mnenja, da si rastlinskega sveta ni mogoče zamišljati brez rose, in sicer niti tam ne, kjer je sicer dovolj padavin. Pod določenimi pogoji bi bilo z roso mogoče gojiti rastline celo na tistih področjih, kjer skoraj nikoli ne dežuje. Praktični primer za to je Izrael, kjer rosa ohranja pri življenju Večina kultur. V nekaterih izraelskih pokrajinah je običajnih padavin komaj petnajst centimetrov na leto, rose pa v istem obdobju četrt metra. Rosai se zbira samo na rastlinah, le majhen odstotek te vlage pade med rastlinami na zemlja. Počasi drsijo kapljice po listju in stebelcih proti zemlji in namakajo, rastlinske korenine. Voda tako! koristi saimol rastlini. Razen tega je rosa obilnejša v toplih mesecih, torej takrat, kadar rastline potrebujejo več vlagei.
Od smaragda do sodobnih očal
Minila so stoletja od izuma stekla do izdelave prvih naočnikov. Kakšne preglavice soi imeli daljnovidni in kraltkovidhi ljudje pred izumom očal, vedo najbolje tisti, ki jih morajo nositi.
Kdoi je izumil naočnike, ni znano. Znano je samo, da so prve prodajali v Italiji, način njihove izdelave pa so, varovali kot največjoi tajnost. Zdaj pa poglejmo, kakol je bilo pred tem.
»Čim starejši smo, tem slabše vidimo,« tarnata rimska pisatelja Ciceron in Sve-tcmij. Naposled je obema vid1 tako oslabel, da nista mogla sama Več brati in pisati in sta morala najeti sužnje, da so jima brali in pisali.
Pokličite
Po podatkih demografskega letopisa OZN za leto 1957 je Zahodni Berlin glede samomorov v svetovnem merilu na prvem mestu. Funkcionarji zahodnober-linske policije in zdravstveni delavci pra-Vijoi, da je bilo lani na vsakih 100.000 prebivalcev po 34 samomorov.
Kdo so, samomorilci? Večinoma moški in ženske v starosti 45 do 60 let. Ta pojav sii razlagajo! s tem, da imajo ljudje v omenjeni starostni dobi največ vzroka za strah, da ne bodo Več dobili dela V primeru, če izgubijo sedanje službeno mesto. V minulih desetih letih je bilo' v zahodnem delu Berlina med 2,25 milijona prebivalci povprečno, okoli 100.000 brezposelnih.
Pred dvema letoma je spoznal zahodno-berlinski advokat dir. Julius Wišs,inger, da bo treba nekaj storiti, če hočejo znižati številoi samomorov. V Vseh zahodno-berlinskih listih je1 objavil naslednji oglas: »Telefonirajte mi, preden se odločite za samomor!« Po začetnih uspehih se je organizacija dr. Wissingerja tako razvila, da
me, ce . . .
ima zdaj že številno ekipo sodelavcev, in sicer zdravnikov, advokatov ter članov raznih dobrodelnih društev. Poi mnenju dr. Wissingerja je moralna, opora poglavitna moč, ki jo lahko da njegova organizacija demoraliziranim ljudem v trenutku, ko se odločajo za samomor. Wis-singer pripoveduje iz izkušenj, da je v Večini primerov zadostoval že en sam razgovor s; prizadetimi IjudSmi o njihovih problemih in da so potem opustili misel na samomor.
V minulih dveh letih je iskalo pri dr. Wissingerju pomoči kakih 3000 ljudi. Okoli 300 so jih poslali v zdravstvene ustanove. Vsi ti ljudje potem niso Več mislili na samomor. Wissingerjeva organizacija pa ne pomaga samoi tistim, ki se oglasijo neposredno, marveč tudi onim, ki so jim ljudje v zadnjem trenutku preprečili samomor ali jih rešili. Tudi na tem področju je dosegla nenavadna organizacija precej uspeha. Rezultat se kaže v nenehnem nazadovanju števila samomorov v Zahodnem Berlinu.
Rimljani so znali izdelovati steklo, niso pa znali delati iz njega raznih koristnih predmetov: ogledal, okenskega stekla itd. Rimsko steklo je bilo kalno, polno mehurjev, in četudi bi tedaj kdo skušal napraviti naočnike, bi bili ti zelo slabi. Neron je bil kratkoviden. Silno rad pa je gledal gladiatorske boje. Da bi jih bolje videl, je uporabljal »naočnike«. V resnici si je pomagal z izb ruš enim smaragdom. Smaragd je seveda zelo drag kamen in privoščiti si ga je mogel samo cesar. Razen tega je malo verjetno, da bi smaragd kaj prida izboljšal vid, ker je zelenkaste barve.
Neron je vladal kakega pol stoletja pred začetkom našega stoletja. Trinajst stoletij kasneje so začeli izdelovati prve steklene naočnike. V neki italijanski kroniki iz 13. stoletja je zapisano, da njen pisec ne more brati in pisati brez stekelc, ki jim pravijo naočniki in ki so, jih šele nedavno izumili. Tudi pesnik Petrarca (1304 do 1374) se pritožuje, ker mora nositi očala. Prvi naočniki so imeli samo eno steklo. Ljudje so jih z roko držali pred očmi. Naposled se je nekdo domislil, da bi morali naočniki imeti dve stekelci, ker ima človek pač par oči, Nato so stekelci povezali s rakom, da si jih jei človek nataknil na nos. Nekateri pa so stekelca pritrdili na čepica, ki soi jo morali med branjem zato zmeraj imeti na glavi.
Sedanjim podobna očala« pa so začeli izdelovati šele v 16. stoletju. Toda ljudje niso tedaj hodili k zdravniku, da bi jim on predpisal pravilno dioptrij oi, marveč so kratkoi malo! šli V trgovino in očala preizkusili. Konec 16. stoletja pa je znanstvenik Kepler odkril skrivnost vida: in nato so počasi začeli razmišljati tudi o tem, da bi morali pravzaprav zdravniki svetovati, kakšna očala naj kdo nosi.
^obodnim
■?°^) SONCEM
DRUGA KNJIGA	POVEST DAVNIH DEDOV
84
Boijan je stegnil rokei in pomirjal Vojsko'. Začel je vnovič.
»Vprašam vas, ali poznate bolest Sv'a-runovo, ki ga ujeda kakor kača, ker mu je ugrabljena edina, od vseh čislana?«
Vojska je nategnila v žalosten, grenko-sti poln Vzdih.
»Vprašam vas, kaj je naša dolžnost, ko smo zvedeli, kje biva ugrabljena; Ljubi-nica?«
»Ponjoi Za njo!« je grmela vojska.
»Vprašam vas, ali tedaj tudi ponjo, če je za ozidjem, če biva v Solunu!«
»Nad Solun! Smrt, smrt Bizancu! Perun je z nami!«
Vojska je pobesnela, Velmoži so dvignili meče, hrup je glušil kipenje morja in valov. Rado je ihtel od Veselja, objemal mladce in ponavljal: »Nad Solun, nad Solun!«
Molčala sta edino dva, naj večja junaka., Iztok in Jarožir.
Brazgotina na čelu starega vojaka je čisto posdnela, z ustnic mu je odbežala
rdečica. Srepo je gledal na Iztoka in z ostrim pogledom iskal misli zal temnim čelom vojvode, kateremu je ždela težka skrb na oibrvih. Jarožir je videl, da čaka Iztok trenutka, ko se umiri valovje. Tedaj izpregovori modrost in pove vojski, pijani od zmag, da si razbije glave in polomi tilnike ob močnem Solunu.
Ko so se umirili kriki, ko je samoi .še od daljnih dalj, od zbora tolpe in pastirjev, donela jeka kakor odmev, se je dVignil Iztok na skalo', kjer je stal starosta Bojan. Previdno je izpregovoril:
»Bratje Sloveni, bratje Anti! Perun nas je vesel, sojenice se vesele, ker soi stale ob rojstvu takih junakov, in bogovi so' z nami, ker smo maščevali tudi njih oskrunjeno1 ime, ko smo kruto gonili krščenike. In« sedaj — Solun!«
V tistem hipu je zavrelo med množico. Vsa Vojska se je okrenila. Od vzhoda je gnal med Vrste v divjem diru s potom, peno in prahom posutega konja, poslanec. Iz hropečih prsi so mu kipele s sklanim, hripavim glasom besede poslanstva:
»Vojska — Bizanc — konjenica — nad nas!«
Sredi Velmož je obstal na smrt zmučeni hunski konj. Noge je razpostavil na široko, stresal se in utripal po vseh mišicah, mladec se je popel v sedlu kvišku, lovil v zmučenih prsih sape in izpovedal na glas:
»Po Solunski cesti od Bizanca jezdi voj-
ska nad nas. Načeluje ji veliki vojvoda iz carske straže Azbdd.«
Po teh besedah se je mladec sesedel, omahnil in padel na roke vojščakom, ki so priskočili in ga prestregli.
Narod je prevzela osuplost. Vsi velmoži, Vojščaki in sami starešine so obmolknili in gledali na Iztoka.
Ko je vojvoda začul ime Azbadovo, ga je hipoma pretreslo kakor skrb. Prepričan je bil, da magister equitum ne jezdi iz Bizanca prazen in slaboten. Toda strah je takisto hipoma preminul. V srcu zaslišal kakor glas usode, kakor povelje.
»Ni ti dodeljeno, Iztoče, da bi pil sladkost z njenih ustnic, preden ne dovršiš dela. Ne nagne se ti cvet prej na prsi, dbkleir ne izgovoriš: Dokončano, tudi ti, Irena, tudi tvoje trpljenje je maščevano!«
Ob tej misli, dal gre sedaj v boj zanjo, samo zanjo, mu je zažarelo obličje. Velmože je oblil ta plamen z Veseljem, skrb je ginila, z lica vojvode je sevala nada. Nihče ni zboroval, nihče se posvetoval.
»Velevaj, Iztoče! Vojvoda si!«
Tako je izpregovoril starosta Bojan, zbor je pritrdil:
»Velevaj! Za teboj gremo vsi!«
Mladi Svarunič jei zajezdil konja. Pozlačeni šlem je švigal med vrstami, kakor bi s plamenico begal med gorivom in prižigal. Zadonela so povelja, zazvenelo orožje, zarezgetali konji, zatrobili rogovi. Do noči je stala, vojska v redu,
Tri milijarde svetlobnih let daleč bo segal novi radijski teleskop
Ameriški znanstveniki so pripravili načrte zai nov radijski teleskop, s; katerim boido natančno proučevali vesolje, Ta teleskop bo prestrezal radijske valove nebesnih telesi, ki s,o tako daleč, da jih ne zaznamuje niti največji optični teleskop na Mount Palomaru. Teleskop bo oddajal signale, ki se bodo odbijali od Lune ali od planetov, preden se bodo vrnili na zemljoi. Gradbeni stroški bodo visoki: okoli 60 milijonov dolarjev.
Kolikor jel doslej znano, bo imel teleskop premer 150 m, razen tega pa 20 m visoko anteno. Znanstveniki domnevajo, da bodo z njim prestregli signale z zvezd, ki so tri milijone svetlobnih let daleč od zemlje. Doslej so zvezdoslovci prestregli znake ene samei tako' oddaljene zvezde, ki so ji dali ime Signus-A. Domnevajo, da sta tam trčili dve galaktiki in da so zatoi nastali močni radijski valovi.
Če drži teorija, da je Vesolje nastalo! kot rezultat kozmične eksplozije, bi moralo imeti vesolje premer okoli 6 milijard svetlobnih let. Če bo nov radijski teleskop prestrezal signale, katerih viri so oddaljeni tri milijarde svetlobnih let, bodo torej1 znanstveniki segli do roba vesolja.
Mnogi strokovnjaki pa menijo, da se vesolje kar naprej razvija in je torej' praktično brez meja. Če bodoi zVezdoslov-ci ugotovili z novim radijskim teleskopom, da onstran šestih milijard svetlobnih let ni Več galaktik, bi toi znatno prispevalo k potrditvi teorije, da je vesolje posledica eksplozije. Seveda je pa tudi mogoče, da ima Vesolje Večji premer. Če bi torej odkrili še bolj oddaljene galakti-ke, bi to pomenila, da Vesolje nima meja. Naj bodo rezultati taki ali drugačni, noV radijski teleskop bo posredoval znanstvenikom raznih dežel vrsto novih podatkov v raziskovanju vesolja.
Ljudje čedalje slabše slišijo
Newyorški profesor Anglušem je izjavil, da ljudje čedalje slabše slišijo in pripomnil, da zadostuje minimalna količina na določen način in v določenem: času proizvedene zvočne energije, da bi človek oglušel. Ta ameriški zdravnik meni, da so najpogostejši povzročitelji prezgodnje oglušenosti stroji, V katerih pride do zgorevanja snovi pri visokih temperaturah, transformatorji in elektronski stroji.
Tresljajev, ki jih ti stroji povzročajo, človeška uho ne dojema kot zvoke, toda če trajajo dalj časa, povzroče stalno poškodbo slušnega organa, ne da bi človek kaj občutil. Nadzvočni valovi, pojasnjuje prof. Angiušen, učinkujejo na bobenček in občutljivo anatomijo človeškega ušesa prav tako kaor premočan človeški glas na kristalno čašico: oboje poči.
in preden je začudo okrvavljeno sonce utonilo v valovih, se je premaknila konjiča in zdivjala od Topera po cesti sovražniku naproti.
Tolpa je pognala črede V hribe in se poskrila v šumah krog Topera. Njej je bilo naročeno, naj varuje plen in čuVa ujetnike, dokler se ne povrne vojska.
Ko je legel mrak, je sredi gasnečih ognjev stal sam — Radovan.
»Ne bom potoval ponoči! Kako so me zapustili! Kakor oglodano kost. Lepo plačilo za trpljenje! ,Nazaj pojdi!' mi je naročil Iztok. Lahko jim boš utekel brez suma, ker bežijo! bogatini iz mesta. Gotovo lahkot Ali zato ni treba: mene goniti kakor pseta. Nazaj pojdi! Nazaj v Solun in pozdravi in povej in prosi in reci in pripelji jih sem. SeVeda! Vsak bi jedel, če mu kdo strese v naročje. Prava ljubezen taka, če mora starec otemati za ženine. Takoj pojdi, nocoj, hitro, lepo te prosim, očka —«
Radovan je oponašal Rada.
»Ne bom potoval ponoči, sem rekel in še pravim!«
Godec je jezen odšel v Toper in začel stikati po kleteh. V pretoriju je> zasledil še nedotaknjeno shrambo za vinoi in jedi. Zasadil je plamenico v prst, zakuril ogenj in začel Večerjati. Po Večerji je nagibal tako dolgo vrč k ustnicam, da je omagal ogenj in on. Naslonil se je z glavo na glinasto posOgo in zaspal.

ZA GOSPODINJO IN DOM
Poletno in jesensko delo pri jagodičevju
Komaj smo z nasadov pospravili pridelek, če moramo misliti na rodnost v prihodnjem letu in takoj začeti z delom Čiščenje nasadov, škropljenje, gnojenje, obdelava, — vse to moramo v nasadih jagodičja opraviti čimpreij.
Kaj bomo delali v malinjakih?
Takoj' po obiranju moramo porezati stare rozge, ki so letos obrodile. Yei imamo v nasadil zgodnejše (n. pr. valjevko, mell promise) in poznejše sorte (prenssen, jeli-čko), začnemo rezati stare rozge cenejših sort že medtem, koi še zorijo; tako bomo nasad najhitreje očistili. Rozge režemo tik ob zemlji, kajti ostanki starega lesa so skoraj Vedno žarišče in skrivališče' bolezni in škodljivcev. Obenem, ko režemo' stari les, redčimo tudi pregoste mladike. V dobri zemlji pustimo v enem grmiču samo 12 srednje debelih mladik. Vse drugei in one, ki sol močno poškodovane od ličink malinove muhe ali pa sušice malin, takoj porežemo. Opozarjam, da predebele mladike niso odporne; zaradi hitre rasti je tkivo rahlo, povrhnjica pa pri takih steblih močno poka. Vsa stebla, ki smo jih porezali, takoj sežgemo. Mlade rozge, ki nimajo pokončne rasti, zvrstimo medi žici, če je potrebno jih tud« prevežemo. Mdi-njak moramo čim hitreje1 očistiti, ker nas že čaka nujno delo: škropljenje nasadov. Če ni v radiu ali dnevnem časopisju glede zaščite malinjakov posebnih navodil, poškropimo' nasade čimprej z 0,2 °/o linda-
Sveče v domači hiši
Včasih zmanjka elektrike, gospodinja, ki ima nujno delo, si mora pomagati s petrolejko ali pa s svečami. Sveče pa učinkujejo zelo, dekorativno zlasti ob kaki posebni slavnosti, na primer praznovanju obletnice, rojstnega dneva itd. V takem primeru bo vzdlušje še posebno prijetno, če boste elektriko povsem nadomestili s svečami.
Izberite si sveče takšne barve, da bodo v skladu z osnovnimi toni sobe', kjer bo praznovanje ali slavje. Zlasti lepo učinkujejo rdeče sveče.
Nekoč bele, zaradi starosti orumenele sveče boste najbolje osvežile s krpo, ki jo namočite v petrolej, potem pa sveče obrišete z drugo krpo, namočeno v hladno Vodo. Tudi obledelim zelenim in rdečim svečam boste tako vrnili sveži; videz.
Zlomljeno svečo lahko zlepite, čei jo zavijete v pergament in zlomljeno mesto držite nad drugo gorečo svečo. Svečnike, na katerih se poznajo sledovi loja ali parafina, boste najlepše očistili, če' jih poli-jete s kropom.
nom ali 0,1 % ekatinom in 0,3 % ditha-nom. Škropljenje opravimo temeljito, posebno dobro je treba škropiti zemljo' ob grmiščih, koreninski vrat in spodnjo tretjino malinovih stebel. Opozarjamo pa,, da pridelovalci malin redno' poslušajte navodila v radiu in časopisju, kdaj in kako zatiramo malinovo; muho!
Zelo važno je, da malinjake — enako tudi nasade črnega ribeza in jagodi — takoj po obiranju pognojimo z mineralnimi gnojili. Z gnojenjem je treba pohiteti iz dveh vzrokov: prvič, pridelek in močna rast grmičev je zemljo močno izčrpala. Rodni brsti na mladikah se oblikujejo že jeseni, ti pa potrebujejo za svoj razvoj Veliko hranilnih snovi. Samo dobro prehranjeni grmiči, bodo oblikovali Veliko rodnih brstov. Z gnojenjem ne smemo odlašati, ker dušična gnojila zavlečejo rast, les pozno dozori in stebla pozimi lahko pozebe j o-.
Čei V nasadih ni posebnih znakov pomanjkanja, pognojimo mlade nasade s 130 kg amonsulfata, 130 kg kalijeve soli in 130 kg superfosfata, rodne nasade pa z 200 kg amonsulfata, 250 kg superfosfata in 200 kg kalijeve soli. Če je rast mladik bujna, povečajmo količino superfosfata in znižajmo količino« dušičnih gnojil!
Takoj, ko smo nasadom pognojili, je treba malinjake okopati. V Vrstah okopavamo ročno, če nasad obdelujemo, pa medvrstni prostor obdelamo z okopalnikom. S tem smo: jesensko delo v nasadil končali in z okopavanjem prenehamo do zimske obdelave.
Sadje nima pomembne kalorične vrednosti, pač pa, je zaradi vitaminov in velikih količin mineralnih in zaščitnih snovi za človekovo zdravje nepogrešljivo. Večina, sadnih Vrst je lahko prebavljiva;, vendar po uživanju sadja ne smemo piti vode. Surovo sadje ima veliko večjo vrednost kot kuhano, ker se pri kuhanju vsaj delno uničijo vitamini. Ker je neposredno pod lupino največ koristnih snovi, sadja ne smemo lupiti, pač pa je treba, lupino' dobro prežvečiti. Otrokom in ljudem,, ki ne morejo žvečiti, sadje nastrgamo skupaj z lupino .
Če hočemo urediti naše prebavne organe, uživajmo nekaj tednov sadje« zjutraj in zvečer, opoldanski obed1 naj pa, ostane kakor smo ga, Vajeni. Za, presnovo telesnih sokov použijemo najprej po pol kilo-
Kaj pa V ribezovih nasadih?
Tudi za črni ribez veljajo podobni ukrepi le da črni ribez v tem mesecu še ne obrezujemo — porežemo pa vse vejice, ki smo jih pri obiranju nalomili.
Črni ribez zelo pogosto napada ribezova rja, in listna pegavost. Zato je potrebno takoj, ko smo pridelek obrali, nasade temeljito poškropiti z 0,3 % dithanom ali
1	°/o bakrenim apnom ali 1 °/o bordojsko' brozgo, z dodatkom 0,2 °/o lindana. Enako škropljenje je potrebno v vlažnem poletju Večkrat ponoviti.
Tudi ribezove nasade moramo« po obiranju pognojiti z, 150 kg amonsulfata;, 100 kg kalijeve soli in 50 kg superfosfata, če so nasadi mladi, v rodnih nasadih pa: 250 kg amonsulfata, 200 kg superfosfata in 200 kg kalijeve soli.
Ribezove nasade je treba enako obdelati, kakor je bilo omenjeno za maline.
In v' nasadih jagod?
Jagode smo takoj poi bratvi že okopali in pognojili z mineralnimi gnojili. Kdor tega še ni storil, naj opravi čimprejei Takoj naj potrosi: 200 kg amonsulfata, 250 kg superfosfata in 1 0 kg kalijeve soli. V tem času je važno, da vsak pridelovalec nasade jagod pravilno redči. Jagode razvijajo« številne pritlike, ki se na členkih ukoreninijo. Našai naloga je, da pustimo; samo one sadike, ki so se razvile V smeri vrst in so med seboj oddaljene Vsaj 15 cm. Na enaki oddaljenosti pustimo še eno, največ
2	sadiki, ki so se razvile levo in desno od matične rastline. Vse druge sadike in vitice sproti porežemo.
grama različnega sadja na dan in potem to količino stopnjujemo do 2 in pol kilograma. Nato pa zopet polagoma zmanjšujemo dnevno količino sadja. Najbolj izdatno je sadje zjutraj. Kdor si ga lahko odtrga, naj si ga odtrga in naje še preden ga; sonce razgreje. To naj bo prvi dnevni obrok posebno« za ljudi, ki imajo; slabe živce. Uživajmo pa zmeraj le zrelo sadje. Po nekaj tednih se boste čutili poživljeni. Kupljeno; sadje« pa je treba zmeraj najprej dobro oprati.
Za obolenja, ki so v zvezi s« presnavljanjem, je zelo koristno1 Večtedensko; zdravljenje z 1 do; 3 kg grozdja, dnevno;. Eno« do dvodnevno; zdravljenje z jabolki pozdravi vnetja prebavnih cevi, suhe borovnice rahlo zapirajo, suhe slivei in fige«, namočene v vodi, so lahko« odvajalno sredstvo.
Citrona za vse
V gospodinjstvu citrona Vse premalo upoštevamo in cenimo, čeprav joi moremo uporabljati na vse« mogoče' načina. Ker vsebuje C vitamin, pojejmo; vsak dan polovico tega sadeža, da zacelimo; krvaveče dlesni. Pri prehladu nas vroča limonada krepi in pospešuje izločanje; sluzi. Nič nas v vročini bolj nei osveži kot kozarec sveže limonade. V kuhinji nam služi kot dodatek pri pecivu, da izboljšamo! okus, priti enemo« sok in lupino. S sokom najbolj zanesljivo odstranimo madeže z rok in tkanin, ki smo« jih dobile pri lupljenju zelenjave; in sadja. Tudi za osvežitev kože je citronin sok izvrstno sredstvo. In končno še nekaj: če vsadimo citronine« pečke, nam zraste lepo zelenje', pa čeprav ne rodi sadu.
Deset nasvetov vašim otrokom
Nevarnost na cesti je za otroke vedno velika. Kako bi jih pravilno na te nevarnosti opozorili? Predvsem jih nikar ne plašimo po; nepotrebnem, tako da sei bodo; bali vsega. Raje jim dajmo dobre1 nasvete. EVO' kaj svetuje« otrokom župan nekega ameriškega mesta:
1.	Nič avtostopa. Ne vstopajte V avto;, katerega šofer vam je nepoznan.
2.	Na sprejemajte nikoli, denarja ali daril od ljudi, ki jih ne« poznate.
3.	Če vas neznanec nagovori in vpraša za ulico, mu vljudno odgovorite, ne da^bi ga tja tudi spremili.
4.	Ne, hodite, nikamor, ne« dai bi o tem prej obvestili starše.
5.	Ne« sprejmite naročil od neznancev, ne da bi vprašali svoje starše za, nasvet.
6.	Ne igrajte se sami na zapuščenih krajih, V porušenih hišah ali v gozdu.
7.	Ne dovolite« nobenemu neznancu, da bi se vas dotaknil.
8.	Nei hodite sami v kino.
9.	Ne delajte« sami dolgih izletov s kolesom,.
10.	Ne ostajajte« pozno na cesti. Če« se pa morate že zakasniti, potem pa obvestite po možnosti starše, da bodo vedeli, kje ste.
In lasje?
Mastni lasje se veselijo sonca — to naj bo tolažba za tiste«, ki zaradi tega« obupujejo! Torej« — čimveč na sonce«, zvečer pa krtačo V roke. Vendar pa si preberite še tele nasvete. Perite mastne; lase V raztopini — 1 liter vodte« in 40 gramov boraksa. Ali pa poskusite' z, milnim špiritom: izmenoma jedilno žlico milnega; špirita in žlico tople vode« Vtirajte v lase«; ponovite; trikrat in lase zatem dobro splaknite, Tudi kura z žveplenim oljem ne bi bila napak. Če se maščoba le ne, bo zmnajšala, poskusite enkrat tedensko z žveplenim, pudrom. Pri tem vtirajte puder s, prsti V razčesane lase. Kritični primeri pa sei zdravijo« seveda po nasvetu zdravnika za kožne bolezni: višinsko sonce ali vitamin B5 (notranje in zunanje; zdravljenje).
_____Z DRAVSTVENI KOT I Č E K
Sadje in njegov vpliv na zdravje človeka
Ko se je bila po- Bizancu raznesla vest o pohodu barbarov, je Upravdi posinjela polt na suhem licu. Vse noči je gorela svetilka v njegovi sobi in vsako uro; mu je silenciarij poročal o novih grozotah barbarov, o katerih so pripovedovali begunci. Despot je preklinjal Tunjuša, se oziral hkrati skozi okno na, dovršeno kupolo sv. Sofije in molil za dar modrosti.
Toda vtem, ko je« Justinijan upogibal tilnik pod jarmom skrbi, ki so se« nenado-ma, navalile nanj, se je carica veselila pohoda barbarov Do duše« je bila uVerje-na, da je to Iztokovo 'delo. Zakaj njeni ovaduhi so prisluškali šepetanju po ta-bemah, namigavanju po forih, ugibanju med Vojaki in glasni sodbi brezposelnih bosjakov, ki so1 drli na jesen v Bizanc. In ves Bizanc je sodil, da je ta pohod barbarov, ki kakor pravilna Vojska napadajo carske vojakei na« planem, delo in sad; Iztokov. Ničemnice in pekla rana carstva, ki so joi zasekali Sloveni. Daši je črtila« s satanskim Črtom Iztoka, je bilo gizda-vosti toliko V njeni duši, da je bila ponosna nai svojo ljubezen, ker je« v Iztoku ljubila tako slavnega vojvodo!. Zaskrbelo jo je edino to, kaj ko bi se zavedel Upravda, da je prav za prav ona vžgala, ta strašni plamen maščevanja v Iztoku. Kakor bi se zasvetil iz noči meč in ji nastavil rez na vrat, tako se je hipoma domislila Teodora Iztokovega pisma. Davno je bil že uničen ta mali košček pregamenta, davno
ni prišel do Upravde' noben senator več, kateri je tedaj slišal to; pismo. Tedaj despot ni verjel. Ko bi pa danes kdo« vstal in mu v brdikosti polnih urah rekel: To je Iztok, to je« Orion, katerega je carica... Mrzlo; jo! je spreletelo, ko se« je domislila Azbada, ki je z njoi in zanjo ko-varil. In odkar ji ni vrnil Irene«, ni izpolnil njenega povelja, ker ga ni mogel, odtlej ga, je mrzila, poniževala. Če se maščuje magister equitum, če gre do Upravde general palatincev —?
Teodori se« je kljub bajni svetlobi razkošnih lestencev zameglilo pred očmi. Vedela je, da despota muči ljub o siutnje«. Ko-likra.t mu je že zagrnila oiči, iz katerih so kričali dvomi, s, kopreno, z gorkim objemom, s kipečim ustnicami, razgaljenimi od verolomnih poljubov. In če bi sedaj Azbad, ki toliko Ve«, če bi govoril in Upravdi zlomil Vero vanjo —
»Proč, proč z dvora! Nad Slovene!«
V pozni noči je oblekla, preprosto platneno haljo, razpustila lase, za,vila glavo v oglavnico in šla kakor spokoren menih k despotu.
Upravda je hodil po sobi, glava, mu je bila sklonjena globoko na prsi. Teodora je neslišno; odgrnila zaveso in obstala. Ko se je obrnil despot proti vratom, je« stres-nil z glavo, dvignil koščene« roke in ostrmel. Teodora je nagnila glavo in ni izpre-goVorila.
»O, despojna!« je vzkliknil otožno
upravda in hitel k carici ter jo objel. Njena glava se je trudno naslonila na, njegove prsi.
»O sveta, edina,, kdo ti je ranil srce? Govori, na Krista, zakaj si užaljena?«
Pogladil je z roko valovite lase«, ki so kipeli iz^od oglavnice. Kakor trudna je« dvignila glavo in ga pogledala.
»Ali naj se venča despojna z diademom radosti, ko se upogiba pod težo glava največjega gospoda zemlje in morja?«
Upravdi so od čutja trudne oči zažarele v čudovitem ognju, kakor ga ukreše naj-strastnejša ljubezen. Drhteč jo je privil k sebi in poljubil.
Rahlo se je umaknila za korak od njega.
»Despot, ni ugasnila luč V moji sobi, ker ne ugasne« V tvoji. Iskale so moje« misli pomoči zate1. Ob tej uri se mi je« rodila misel, katere ne zametuj, kakor nisi drugih in se nisi varal.«
»Ne zavržem je! S teboj je božja modrost!«
»Koga bi nad barbare? Ni poveljnika, ni vojakov? Jei poveljnik, so Vojaki. Vojaki leže v Tzurulu, brezdelje uniči te najboljše jezdece; poveljnik je v Bizancu, naj gre, naj zmaga barbare — Azbad.«
Samo za hip je; preudaril Upravda: Konjiča v Tzurulu varuje Bizanc, resnično, zato naj gre barbarom naproti!
»O, despojna! Svečnik peteroramnik ulijem od zlata v dar sveti Sofiji, ki te je navdihnila. Zgodi naj se!«
»Ti si pomišljal, ker se bojiš za Bizanc! Ne boj se za« mesto! Na, ozidje pojdei Teodora, preden se zamaje« prestol, na; katerem sediva! In pred barbari sei ne bo tresel nikdar — prestol krščenikov!«
Teodora je vzkipela in dvignila desnico izpod oglavnice, dia« je, zablestel beli laket. Upravda; ga je z obema rokama prijel in, hvaležno poljubil.
Teodora jel odšla, krog ustnic ji je poigraval tih smeh, dokler ni glasno; zadonel, ko je« legla na divan kakor deklica iz hipodroma, ker je prevarila dtva ljubimca, da, se poigra s tretjim.
Upravda je razmišljal do jutra o despoj-ninem svetu. Sa mje dobro vedel za konjenico V Tzurulu. Toda, da, bi od vrat Bizanca pošiljal Vojake? Ne! Carica je rekla: Na ozidje pojdem,! Da, prav ima. Bizanc se lahko ubrani.
Takoj j,e; spisal dekret, s katerim je imenoval Azbada, magistra equitum, za vrhovnega, poveljnika carske vojske v Traciji in Iliriji z nalogo, da prežene barbare čez Hem in prek Donave. Narekoval; je hkrati tajniku poseben ukaz, da morajo izročiti vse, trdnjave po Astiki in Traciji in Meziji, vsa, mesta, predvsem Drenopelj, dve tretjini pehote in konje-ništva pod povelje1 Azbada, da osvobodi zemljo od; barbarov.
Z>£i c d dih IN RAZVEDRILO
JANEZ KAJZER:
žvofei razglašene pczavne
Iz razsvetljene plesne dvorane sol uhajali zvoki pozavne in se porazgubljali v Večernem polmraku in prozorni megli, ki je lezla, V ulico. V dreVoredU je stala Božena že pol ure na istem mestu in pogledovala po ulici, kot da koga pričakuje-. Mimo nje so se sprehajali ljudje, držali so se za roke, šepetali o stvareh, ki si jih lahko« saimoi slutil. Tiha radost je bila v njihovih očeh, zasanjan je bil njihov korak. Nihče ni opazil Božene, skrite V sencah drevoreda.
Vsak hip bo tu, je pomislila Božena. Marijan, ime, ki bo za Vedno lebdelo na njenih ustnicah. Nocoj mu boi čestitala k diplomi, včeraj je postal inženir. Ali se bo v svoji sreči spomnil, da tudi njegova Bo-ženka praznuje svoj sedemnajsti rojstni dan? »Tole cvetje in najlepši plesi za mojo Boženko-.« PraV tako ji bo dejal kot pred letom dni, ko sta se srečala drugič ali tretjič, onai Vsa majhna, zasanjana v ideale, on velik, močan in pogumen.
Takrat je zapisala v svoj dnevnik: »Ko sva zaplesala v taktu ritmičnega fokstrota, se mi je zdelo, da sva zaplavala; v brezkončen sen o lepoti. Iz čudovitih sanj sem se zbudila, ko so že vsi odhajali.«
Kako nepopolno in nesmiselno- je bilo moje življenje pred njim, je pomislila. Saj sem se obnašala kakor otrok.
Spet se je videla, kako skupaj s svojimi sošolkami čaka pred Opero oboževanega peVcai, spet se vidi v gruči, ki hiti za pevcem, glasno si pripovedujejo podrobnosti o čarobnem glasu nedosegljivega junaka in se hudujejo- na njegovoi ženo, ki je glavna ovira na poti dlo uresničitve njihovih lepih želja.
Takrat je očeta preprosila!, naj jo pusti na plesne Vaje. »Vse maje sošolke plešejo,« ga je prepričevala. »To spada k splošni izobrazbi.«
Spominjala se je vsakega giba plesnega učitelja;. Štela je plesne korake, da se ne bi zmotila. Dokler ni prišel Marijan. »Tesneje se me okleni!« ji je prišepnil. Uganil je, da šteje korake. Nasmehnil se- je. Odslej je plesala po njegovem, ne da bi sploh na kaj mislila. Marijan je znal vse. Njena roka se je oklepala njegovih ramen. Njegove oči so bile dobre.
Po tretji plesni vaji jo je- spremil do doma. Deževalo- je, ona pa je bila brez dežnika. Marijan ji je, ponudil svoje spremstvo-. Nerodna mu jei podala: roko in čudno lepa se ji je zdela. Govoril je skoraj samo on. Razlagal ji je- svoje načrte-, pripovedoval ji je o predavanjih. Tik pred! njenim domom ji je rekel: »Boženka, ti si zame majhna zvezdica. Nekaj imava skupnega. Drugič ti bom pripovedoval o tem.« Božena je molčala. Dolgo V noč ni mogla zaspati, premišljevala je o- tem, kar ji je rekel
Poljubil jot je mnogo pozneje. Takrat je vedela, zakaj soi ljudje srečni. Čutila je, da je Marijan za vedno- postal njen.
Poleti ga ni bila v mestu. Moral je opravljati prakso. Pisal ji- je samo dvakrat. Sporočil ji jei, d!a misli nanjo in da se bo- kmalu vrnil. Drugič ji je- poslal razglednica z izleta, na katero so- se podpisali Vsi, ki so bili z njim.
Vrnil se je šele septembra-, ves zarjavel od sonca in še bolj nasmejan.
»Božemka, moj mali otrok,« je rekel, kc-sta se Videla prvič. Pozneje sta se srečavala redkeje-. To je bilo zaradi bližnje diplome, moral je velika študirati. »Po- diplomi se bova videla vsak dan,« ji je obljubil nekega dhe, ko se mu je še posebno mudila in tega ni mogel dovolj dobro skriti.
Božena se je zganila. Ali ne prihaja? Da, bil je on. Hitel je proti njej s- tistim lahkim in gotovim, korakom, ki ga je Vedno prepoznala.
Sedaj se je ustavil ob njeij. Ni več študent, je pomislila. Včeraj je postal inženir. Nežno ja je prijel za roko in ji ja stisnil.
»Poslušaj me, Boženka,« ji je rekel. »Zelo malo časa imam.«
Zazeblo jo je. Začudena ga je pogledala. Tako resno jei zrl.
Zače-l je govoriti o nepomembnih stvareh. Potem je hitro položil svo-jo roko- v njene dlani in pokazal na svoj prstan.
Ni razumela.
»Danes dopoldne sem se poročil,« je šepnil. »Še nocoj bom odpotoval. Dobil sem stanovanje-.«
Molčala je.
»Saj nis-i mislila, da je bilo med nama kaj Več kot prijateljstvo.«
Ni mogla doumeti v enem samem hipu.
»Bodi močna, Boženka, moj mali otrok,« je šepetal. »Vedno- se te- bom spominjal. V moje življenje si prinesla svetlo-bo. Mlada si še, razumela boš. Moral siern storiti.«
Z ustnicami se- je dotaknil njenega mrzlega! čela. Ni se zganila!. Stiskal ji je roko, govoril je- hlastno- in dolgo. Ničesar ni slišala,, ničesar ni hotela' razumeti.
Zvoki pozavne in plesne- dvorane soi poi-stajali tišji, vpila jih je megla, potem soi
še obupno- zahreščali, kot da s-e hočejo poslednjič izkričati. Mrtva tišina je- polnila ulico, po- kateri je stopala Božena. »Bila sem samo njegov mali otrok,« si je polna vij ala-.
Neslišno je odprla hišna vrata in vlažnih oči skušala obnavljati dogodke... Pozabila mu je čestitati k diplomi.. . On s,e ni spomnil njenega rojstnega dneva,... Take drobne darove je poklanjal drugemu bitju. Hlipajoč je zaspala V nemiren sen. Dozdevalo sei ji je, da plava viso-koi med oblaki in se med jokom krohače. Vse okoli nje molči. Potem utihne in postane! majhna drobna zvezdica, ki s svojo- svetlobo razveseljuje pozne Večerne sprehajalce-.
W I L L I A M S A R O Y A N
Cadillac naprodaj
Zmerom, karad človek misli, da lahko tvega in komu kaj natvezi ali obesi, n. pr. slab, obrabljen avto, nasede sam, ker ljudje ne gredo več na limanice, ker se ne dajo Več opehariti; razen če že- tako ali tako nameravajo kupiti star avto. Pred petimi leti sem prodal tedensko pvoprečno po dVa stara avtomobila, zdaj pa s-em vesel, če ne prodam Vsak dan po dva. Ljudje, ki zdaj kupujejo stare avtomobile, bi zadavili slehernega človeka, ki bi jih poskusil p-regovoriti, naj jih ne kupujejo. Ljudje hočejo pač imeti stare- avtomobile. Zmerom sem jih skušal prepričati, da bi morali imeti star avto, toda tc sem delal, ko še nisem vedel, da zapravljam čas. To sem delal, ko še nisem vedel, da ljudje nočejo-več, da bi jih kdo prepričeval.
Zdaj se potikam samo še po trgu starih avtomobilov in čakam, da pride-jc- ljudje in vprašajo po klopota,lih, ki jih razkazujemo.
Natanko jim pojasnim, kaj bodo- do-bili, pa vse kaže, da jih to prav nič ne moti, da jih nikakor ne odvrne od kupčije, če so si vtep-li v glavo-, da se- morajo voziti •z avtomobilom. Ljudje- kratko malo vztrajajo na tem, da ti vsilijo- aro in se odpeljejo. V p-rejšnjih časih sem bil zelo ponosen in ves srečen, če sem p-roidlal star avto, zdaj pa' me vsakokrat nekoliko boli srce, če pride- kd!o in me prisili, da mu prodam starinsko klopotala. Zdi se mi, da sem nesposoben in nepotreben, ker vem, da nikomur ne prodam nič poštenega. Človekoi-va volja je sveta.
Vsak dan jih pride- na stotine, moških žensk, otrok, in Vsak hoče imeti star avto; in vse, kar storim, je to-, da jim pustim njihovo voljo. Ne barantam, ker bi bilo toi brez. pomena. Stara dama, ki ne zna. šofirati, hoče kupiti staroi trobilo-, ker je zeleno; čemu bi ji prigovarjal, naj tega ne stori? Povem ji resnico o starem vozilu, pa ga Vzlic temu kup-i, drugi dlan jo pai vidim, kako- vozi s hitrostjo 66 kilometrov na uro pb cesti. Oblečena je športno, radio poje na Ves glas, peVec popevk se dere: »Globoko v srcu mo-j!« Moj bog, kako- lepo- in strašna je vse to. Potem p-ridie fantič, komaj dvanajst let mu je, pride, z enajstimi dolarji, ki jih je prihranil; vedeti hoče, koliko stane najcenejši avto na trgu. In pokažem mu Chevrolet letnik 1922. kakršne prodajamo še sedem let po petnajst dolarjev. Fantič skoči vanj, prime za volan in pravi, da se hoče odpeljati domov po štiri dolarje-, ko-likar mu manjka doi kupnine. Vrne sei s svojim odraslim bratom, ki podpiše zanj papirje-, in v naslednjem trenutku vidim,, da sta vzdignila pokrov in da popravljata motor. Po mojem mnenju je bilo staro škatlo prav tako nemogoče premakniti z, mesta kakor bronastega konja v parku; toda čez tri ure se je toi zgodilo in ves trg je- zavit v dim in brnenje. Oglasil se je stari Chevrolet.
Zadnjega aprila pa je- p-rišel mlad Filipinec, ki je- delal na neki farmi v okolici Bakerfielda in prihranil nekaj denarja. »Za prihranke-,« je dejal, »bi rad kupil Velik športni p-ackard.« No da, imel sem to orjaško vojnoi ladjo v obliki packarda, ki je bil obležal pred kakimi sedmimi leti v puščavi, natanko južno* od Pixleya, pa nisem hotel fanta, opehariti in zato- sem mu
rekel, da nimam Velikega športnega packarda, razen starega, ki p-a ima bistveno napako v motorju, tako da ne vozi.
»Koliko pa stane?« je vprašal.
Bil je brez cene. Nikoli nisem pomislil na to, da bi mu določil ceno, ker sem bil zadovoljen, da ga imam kot nekakšno vabo na trgu, zgolj zato-, da zapolnjuje prostor. Mislil sem, da bom storil fantu uslugo, če določim tako visoko- ceno, da mu bo izbila iz glave misel, da bi ga- kupil.
»Da,« sem reke-l, »ta avto je precej drag. Kakih 75 do-larjev bi morali dati zanj.«
»Vzamem ga.,« je dejal fant.
Iz žepov je privlekel najrazličnejše novce in jela sva jih šteti. Imel je nekaj nad 75 dolarjev. Izpolnil sem papirje in fant
jih je podpisal. Rekel je, da se popoldne vrne s prijatelji. Potem vzame avto. Čez dve uri se je vrnil z enajstimi čedna oblečenimi Filip-inci z imeni Thorp-s, Scott, Avery in podobno. Vsak je imel torbo z orodjem in drugo ropotijo. Odložili so plašče, zavihali rokave in se lotili dela.
Potem so- se vsi stlačili v avto in se počasi odpeljali po trgu; pri tem je motor brnel komaj tako-, kakor brni motor avtomobila, ki so ga pravkar pripeljali iz tovarne.
Kar verjeti nisem mogel, da prav vidim in slišim. Stopal sem kraj fanta pri Volanu, Veimcna Roxasa;, ko je avto odpeljal s trga. »Ve-mon,« sem dejal, »vi, fantje, ste mi pravkar posredovali največji nauk, kar jih lahko posredujemo moškemu.«
»Po- našem mnenju,« je reke-l Vemon, »bo! prevozil ta avto 75.000 kilometrov, preden ne- bo več za rabo.«
»Da,« sem dejal, »o tem niti najmanj ne dvomim. Pravzaprav sem prepričan, da bo vozil, dokler boste vi, fantje, to hoteli.«
In nikar ne mislite, da gre tu za avto. Nikar ne mislite, da gre za motor. Gre za ljudi, za Velikansko človeško moč. Ne gre za stroj, gre za zaupanje v samega sebe.
Stojim kratko malo na trgu in občudujem vo-ljo ljudi, moških, žensk in otrok, kako prevzamejo obrabljen in izčrpan stroj in mu vdihnejo novo in radostno življenje.
Vi stei prvi moški, ki je prišel V zadnjih šestih mesecih na trg in ki me ni prisilil, da bi mu p-odal avto-. Radi bi vam stisnil roko. Poštenjak sem kakor vi in kakor vi sem tudi jaz prepričan, da so vsi avtomobili tu brez vrednosti, neuporabni in nepremični.
Če pa hočete kljub temu poskusiti: nič me ne bi bolj presenetiloi in če se je tudi vaše srce ogrelo za toi, da bi se Vczili s cadillacom, prosim, tu je Cadillac, in želim vam mnogo sreče.
Torbica iz krokodiljega usnja
Petnajst let in čez sta živela Aliče in Gaston nadvse srečno zakonsko življenje v Nancyju. Njuna ljubezen je bila sicer starejša. Spoznala sta se že-, ko je bilo Aliči petnajst, njemu p-a devetnajst let. Ali Alicini starši sc- bili malce staromodni in tako je moral Gaston nekoliko- počakati, nato s-taj se poročila in, kot rečeno, bila srečna petnajst let in čez. V Nancyju.
Nekega dne- p-a, je bil Gaston imenovan za direktorja svoje družbe, k čemur je seveda sledila preselitev v Pariz. Tam sta se oba počutila nadvse prijetno in je res--nično precej vode preteklo-, ko je Aliče ugotovila,, da je pravzaprav osamljena, saj so soproga nujni poslovni opravki p-rene-katerikrat ovirali pri izvrševanju rodbinskih dolžnosti...
Aliče- s-e- je p-ogovorila s svojo prijateljico- Renata in ta je seveda takoj odločila, da je treba tej osamljenosti najti konec. Ta konec se je imenoval Jean — prijeten, dobro vzgojen, mlad' mož, iz dobre družine, desna roka svojega očeta, bankirja. In ker je znanoi, da bankirji za svoje posle ne potrebujejo vednoi obeh rok, je imel simpatični Jean dovolj časa, in možnosti, tolažiti osamljeno bitje-.
Tako sta Aliče- in Je-an kar prijetno in uspešno preganjala dolgčas, p-ri tem pa ravnala previdno, da ne bi poi nepotrebnem razburjala! rogonosca, ki je- bil do vratu zakop-an v sVo-je- poslovne zadeve. Darilca, s katerimi je mladi kavalir razve-• sel j aval gospo, ki ni prenašala dolgočasja, so bila take narave, da bi mogla Aliče- brez posebnega truda prepričati svojega moža o svojem lastnem veselju do zbiranja in kupovanja teh predmetov.
Ob njenem rojstnem dnevu pa ji je Jean podaril prekrasna torbico- iz krokodiljega usnja. Aliče se je je sprva razveselila, potem pa; sei jei prestrašila, ker nikakor ni mogla najti dovolj opravičljivega razloga za lastništvo te torbice. In spet je bila pri roki nepogrešljiva Renata, s katero- sta skovali zelo posrečeni načrt.
Naslednji večer soi bili gostje v hiši in po Večerji jei Aliče- zaupala svojemu soprogu, da je neka njena prijateljica v denarni stiski in bi ji zato prodala to čudovito torbico — ali ni res prekrasna! — za vsega 2000 frankov. Gaston jei razumel po-ložaj, posebno še-, ker je bila torbica vredna na-jmanj 10.000 frankov, — kupil torbico in jo- zaklenil v svojo pisalno' mizo.
V naslednjih dneh si je Aliče dala izplačati 2000 frankov, na torbico pa je čakala zaman. Tedaj se- ji je porodila strašna sumnja, da je njen dobri Gaston morda podaril torbico kaki drugi koprneči osebici. Razčistiti pa zamotane- stvari tudi ni mogla kar tako — saj ne bi mogli trditi, da je imela popolnoma čisto vest.
Sicer tako le-p-i jesenski sprehodi so se ji V septembru do kraja priskutili, V oktobru ni bilo nič bolje- in šele novembrske megle so bile primemo- ozadje za njena mračna razpoloženja. Ko pa je 18. novembra prišla k zajtrku, je bil na, mizi velik šopek rož, podi njim pa nesrečna torbica Gaston je- prijetno presenečenje kratka pojasnil: »Danes je najina 20. obletnica poroke.« Naakr sta se objela in Aliče se je — razumljivo — razveselila, darila kot otrok, posebno še, ker je našla' v torbici še 50.000 frankov. Ob tem dejstvu je še enkrat poljubila Gastona in, se končno razjokala od ganotja, ker je Gaston ni prevaral.
Po zajtrku je Gaston odšel po svojih poslovnih p-oteh, Aliče pa je nemudoma napisala Jeanu pisemce, v katerem mu je-sporočila, da sle ji zdi do nadaljnjega primerneje, če se ne vidita več.
Za dob pe vcljc-
Naglo popravljeno
Direktor restavracije- je p-rav tisti hip vstopil v jedilnico', ko jo- je novi natakar naglo- ubral iz nje-. V dvorani je na ves glas razsajal neki gost.
— Kaj pa je? — je- vprašal direktor.
—	Takoj odpustite te-ga natakarja! — je zahteval gost in gledal pri tem na jajce, ki mu ga je natakar prinesel.
—	Zelo mi je žal, da jajce- ni bilo- poi-vsem sveže, toda zaradi tega vendar nebom odpustil natakarja^ Saj ni mogel vei-deti, da je- bil v jajcu piščanec ...
—	tega tudi ne trdim — pravi spet gost. — Toda kol sem mu rekel, da je v jajcu piščanec, mi je pobral žličko- in mi prine--sel nož in vilice ... !
Ni zdravila
Zdravnik: — Običajen prehlad z nahodom imate-.
Pacient: — Kaj mi svetujete?
Zdravnik: — Nekaj žepnih robcev.
Zanimanje za Leitgebove lesne proizvode
Stran 8	Celovec, petek, 15. avgust 1958	Štev. 33 (849)
Obisk na Koroškem velesejmu
narekuje tudi marsikatero obrobno opazko
Bolj kot navadno so v teh dneh zasedeni vlaki in avtobusi, ki vozijo' v Celovec, ker so za; obisk Velesejma dovolili popust pri voznih cenah. Številno obiskovalcev pa prihaja z lastnimi motornimi vozili in zagotavljajo, da je obisk velike gospodarske prireditve tudi letos zadovoljiv. Rekorden obisk so zaznamovali v nedeljo, ko je šlo skozi vel esej ms ka vrata skoraj 33.000 ljudi.
Večina obiskovalcev se pomika; na velesejem skozi Kempfstrasse, mimo impozantnega nebotičnika, ki nudi mnogim premožnim strankam udobna in moderna stanovanja. Neprijeten vtis pa napravi slika nekaj korakov dalje, ko tik pred vhodom; na Velesejmu na obeh straneh ceste stojijo zastarele barake, V katerih tudi živijo ljudje. Siromašna bivališča ne delajo časti mestu, še manj pa so primerna kot nekak uvod V Veliko razstavo1.
Ceno za dnevne vstopnice so letos spet dvignili in znaša tokrat 8 šilingov. Pri vhodu stojijo odnosno redijo uniformirani vratarji, ki znajo več jezikov ter je pri enem na znački vtisnjeno tudi: Slovenski. Ob tej priložnosti z zadovoljstvom ugotavljamo, da so letos izdali prospekt za avstrijske velesejme v mnogih jezikih med drugim tudi. V srbohrvaščini, kjer je na primer Dunaj imenovan tudi Beč, Kla-genfurt pa CeloVac.
Na velesejmu te prevzame dirindaj, kričeča reklama in nenehno pozivanje zvočnika za obisk različnih razstaVljalceV. Zvočnik zaporedoma; hvali na primer vino, ki povzroča; dobro Voljo, takoj nato brezalkoholne pijače, ki osvežujejo, končno pa še; mleko, ki je zdrava in najbolj koristna pijača in prehrana.
Za marsikaterega je neprijetna vsiljivost fotografov, ki silijo posebno kakšno dekle, da bi se dalo slikati s šemo, ki naj bi predstavljala medveda. Mnogi odklanjajo takšno neokusnost.
Razstava je bogato založena in zares prikaz zmogljivosti vsega gospodarstva ter nudi Vsakemu interesentu Vse;, kar išče, oi čemer smo že poročali. Veliko je zanimanje za jugoslovansko razstavo v reprezentativnem paviljonu, kjer je V okusno prirejeni in za: oko mikavni razstavi prikazan prerez slovenske in hrvatske industrijske, obrtne in kmetijske proizvodnje, zastopane po' okoli 30 podjetjih. V italijanskem paviljonu pa delajo V sliki in filmu reklamo za mesto in pristanišče Trst.
Novost na letošnjem velesejmu je razstava zvezna vojske, ki naj bi predvsem demonstrirala pomen vojaštva za gospodarstvo.. Vsakdo Ve, da armada veliko stane in le takrat more vlagati vsote v gospodarstvo', če si iz virov davkoplačevalcev priskrbi sredstva). Razstava je brez dvoma dobro izpeljana. Toda tudi predvajanja Vojaških Vaj morajo biti združena s stroški, posebno z raketnim letalom, ki poleg tega dela še velik hrup.
Cene pijač in prehrane so precej visoke. Če stane v veliki hali, kjer igrajo linški fantje vrček piva, 4.90 šilinga, ni malo, da o cenah za jestvine' niti ne govorimo. Sanitarne naprave so V kraju, kjer se zbira in zadržuje Veliko ljudi, nujne. Letos pa prvič pobirajo tudi za uporabo pisoarja 20 grošev. Kdor požre V Vročih dneh veliko piva,, je z omenjeno doklado' že nekoliko obremenjen.
V	dveh Velikih razstavah na Koroškem velesejmu prikazuje tvrdka Leitgeb iz Sinče vasi v Podjuni svoj celotni proizvajalni program.
Podjetje praznuje letos sVoj; 75-letni obstoj. Iz tegai vzroka se je tvrdka odločila, da je postavila noVoi Vetesiejbisko stavba, moderno! lesena zgradbo, ki pomeni bistveno obogatitev avstrijskega lesnega sejma. Podjetje; je zgradilo paviljon V rekordnem času. Oblika zgradbe je edinstvena' in je priporočljivo, da si jo vsak obiskovalec ogleda vsaj še; zadnje dni Velesejma.
V	pritličju in zgornji etaži nameščena razstavna prostora v višini 4,70 metra sta povezama z lepljenimi stopnicami, kakor je tudi Vsa, lesna konstrukcija stavbe zgrajena z lepljenimi prvovrstnimi Leit-gebovimi gradbenimi elementi. Stopnice so po obliki in rokodelski izvedbi mojstrsko delo). Vhod V paviljon je skozi dvoje Velikih Vrtljivih Vrat, okrašenimi z mozaiki iz različnih lesomitnih plošč. Prav tako so stropi in tla narejena iz proizvodov Leitgebovih lesonitnih plošč.
Posebno) izvirna zamisel LeigeboVe tvrdke je letos, da se od stropa Viseči stožci lesonitnih plošč nenehno vrtijo, da jih obiskovalci lahko ogledajo z vseh strani.
Pokazane soi uporabne; možnosti Leitgebove lesne proizvodnje;, vendar le v omejenem številu, ker hočejo interesentom predočiti le gradivo, kakršno lahko kupijo, nočejo pa potrošnikom vsiljevati okusa in oblike uporabe.
V modemi arhitekturi si je notranja oprema prostorov osvojila barvno oblike, brez katerih si izgradnje prostorov ni mogoče več zamišljati. Kot posebno novost proizvajalnega programa prikazuje tvrdka svoje Vtisnjene plošče V petnajstih izbranih barvnih odtenkih, ki omogočajo vse možnosti sodobnega barvnega oblikovanja prostorov.
Simbolična za vedno modernejšo predelovalna snov les, je 17 metrov visoka lesna plastika, ki kipi V višino iz različnih vrst zalepljenega lesa.
Na, razstavi Leitgebove lesno-predelo-valne industrije je pokazan tudi ostali del proizvajalnega rogramal, v grafiki pa je demonstriran razvoj podjetja od začetka do današnje Višine.
Prijeten je tudi »Leitgeb-ekspres«, ki letofe prevaža obiskovalce iz mesta na velesejem, pri čemer so dohodki namenjeni dobrodelnim sVrham.
Zanimanje- obiskovalcev za Leitgebove proizvode je izredno živahno.
(D
DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM
o d 7
1 4
s e p t e
b r a 19 5 8
Moda — gospodinjstvo - dnevna uporaba - luksuzni artikli - dnevno razstava krzna v velesejmski palači Tehnika — stroji - orodje - priprave
Kmetijstvo — poljedelski stroji s predvajanji - razstava živine, svinj, perutnine - prehrane in nasladila - vinjska poskušnja posebna razstava: Sadje in zelenjava - prikaz in poskušnja
Kolektivna obrtna razstava Camping
Petnajst inozemskih kolektivnih razstav - Velika Britanija, ZDA, SZ, itd.
Petnajstodstotno znižanje voznih cen na železnicah in avtobusih, Velesejmske izkaznice se dobijo pri deželnih zbornicah za obrtno gospodarstvo, pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah ter pri vseh posebej označenih prodajalnah.
mam
Koroška deželna zavarovalnica proti požarom
ustanovil leta 1899 koroški deželni zbor
Celovec — Klagenfurt, Alter Platz 30
brzojavke: Kalabrand / telefon 58-46, 58-47

PROGRAjM
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II.	program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 15.45 Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 16. avgust:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 16.20 Za mladino — 17.10 Zabavna godba — 18.15 Slovenske umetne pesmi (slov.) — 20.30 Iz operet.
II.	program: 9.00 Zaupne melodije —
11.00	Ljudske pesmi — 14.15 Vesele volje
—	15.00 Sonce, poletje in glasba — 19.35 Melodije iz Dunaja.
Nedelja, 17. avgust:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Jutranje melodije
—	11.30 Veselo petje, veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesne melodije —
19.00	Športna poročila — 20.10 „K zlatemu sidru“, slušna igra.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
9.00	Operni koncert — 11.00 S Salzburškega festivala — 15.00 Sonce, poletje in glasba
—	20.00 S Salzburškega festivala.
Ponedeljek, 18. avgust:
I.	program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Za uho in peto (slov.) — 17.10 Veselje v hribih — 18.40 Za ženo in družino (slov.) — 20.15 Tu se veseli stara mati — 21.00 Počitniški zvoki.
II.	program: 9.00 NVackove melodije
—	9.30 Mladina naj potuje — 16.30 Zabavna glasba — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Pierluigijeva dela.
Torek, 19. avgust:
I.	program: 8.45 Zdravstveno predavanje — 14.00 Poročila, objave. Slovenske, dalmatinske in ruske pesmi (slovi) — 16.00 Vesele note — 18.30 Radijska prijateljica —
19.15	Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 Beethoven: „Fidelio“.
II.	program: 9.15 Takšno je življenje
—	14.40 Mož brez sence — 15.30 Glasba iz filmov — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Samo zate — 20.00 Zabavna glasba.
Sreda, 20. avgust:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 17.10 Melodije, ki jih radi poslušamo — 18.10 Govori se o tem — 20.15 Prenos pevskega večera iz Salzburga.
II.	program: 9.00 Ti in žival — 9.30 Mlad;na naj potuje — 16.30 Zvoki iz Kanade — 17.15 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 17.55 Glasba za delopust — 19.30 „Junaki so komični ljudje", slušna igra.
Četrtek, 21. avgust:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Veseli zvoki... (slov.) — 15.30 Koroški pisatelj Friedrich Perkong — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Oddaja za mladino — 18.40 Za kmete — 20.15 ..Praznik svidenja", igra.
II.	program:	9.00 Schubertiada —
14.15	Poznani orkestri — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Zaljubljene gosli — 17.55 Popoldanski koncert — 20.00 Zveneči filmski magacin.
Petek, 22. avgust:
I.	program: 8.45 Koroška dobrodošlica — 14.00 Poročila, objave. Tam pod Peco zeleno... (slov.) — 17.10 Zvoki v tričetrtinskem taktu — 18.10 Prosti čas je dragocen
—	20.15 „Odisej mora spet potovati", slušna igra.
II.	program: 9.00 Mali ansambli —
9.30	Mladina naj potuje — 14.15 Avstrijska glasba — 15.00 Enkrat tako, drugič tako —
18.30	Harmonika v ritmu — 17.15 Znanje za vse — 19.45 Za ljubitelje gora — 20.00 Operetni koncert.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15 00, 17.00, 22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 16. avgust:
5.00	Pisan spored glasbe — 6.40 Naš je-diln k — 10.10 Melodije iz filmov in glasbenih revij — 11.15 Akademski pevski zbor poje — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja —
13.30	Simfonični plesi — 14.05 Pojo jugoslovanski pevci zabavne glasbe —	14.30
Vošcla — 16.00 Ura popevk in ritmov —
18.00	Radijski leksikon — 18.15 Zbor in pihalna godba — 18.45 Okno v svet —
20.00	Zabaven sobotni večer.
Nedelja, 17. avgust:
6.00	Veder nedeljski jutranji pozdrav —
8.00	Daudet: „Prigode Tartarina iz Tarasco-na“, igra — 9.00 Ponovitev javnega četrtkovega večera — 10.30 Počitniške razglednice — 12.00 Voščila — 13.45 Za našo vas
—	14.15 VoščJa — 16.15 Glasbeni mozaik
—	17.15 „OHver Twist“, radijska igra —
18.05	Promenadni koncert — 20.00 Variete na valu 327,1 m — 21.00 Zabavne melodije.
Ponedeljek, 18. avgust:
5.00	Dobro jutro — 6.40 Naš jedilnik —
8.05	Jutranji divertimento — 9.20 Umetne in narodne pesmi — 10.10 Klavirski valčki
—	10.40 Pojejo Št:rje fantje in kvintet Ni-
ko Štritof — 11.30 Oddaja za otroke —
12.15	Kmetijski nasveti — 13.50 Glasba za razvedrilo — 14.30 Voščila — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.00 Družinski pogovori — 18.45 Koroške narodne — 20.00 Revija zabavne glasbe —	21.00 Koncert
ansambla slovenskih solistov.
Torek, 19. avgust:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Nepozabna pesem — 8.40 Potopisi in spomini —
9.00	Za prijetno razpoloženje — 10.10 Slovenske narodne pesmi — 11.00 Za dom in žene — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.50 Zabavni potpourri — 14.30 Zanimivosti —
16.00	Ura ritmov in popevk — 17.10 Za
ljubitelje in poznavalce — 18.00 Kulturni pregled — 18.15 Zabavni zvoki —	20.00
Poje Ljubljanski komorni zbor — 20.45 „Po-joča skrinjica", igri.
Sreda, 20. avgust:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Venček narodnih in domačih — 10.10 Odprimo glasbeni atlas — 11.00 Pesmi m plesi s Tahitija —
12.00	Pojejo koroški pevci iz Šent Daniela pri Prevaljah — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Vesele vitre — 13.30 Slovenske narodne — 14.30 Radijski leksikon — 16.00 Koncert — 17.10 Za vsakogar nekaj — 20.00 Boito: Mefistofeles; operni prerez.
Četrtek, 21. avgust:
5.00	Pisan jutranji spored — 9.20 Melodije od tu in tam — 10.10 Skladbe slovenskih avtorjev — 11.00 Veseli vrtiljak —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Havajski zvoki — 13.30 Prizori iz Massenetovih oper
—	14.00 Veliki zabavni orkestri igrajo —
14.30	Voščila — 15.40 S knjižnega trga —
18.15	Stari italijanski mojstri — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 22. avgust:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Od Pirinejev do Kavkaza — 8.30 Odlomki iz znanih oper
—	9.00 Variete na valu 327,1 m — 11.00 Za dom in žene — 11.10 Vsak eno — 12.15 Kmetijski nasveti — 14.30 Turistična oddaja
—	15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 Koncert ob štirih — 18.45 Zanimivosti —
20.00	Čipke narodne pesmi poje univ. prof. Valparaisa — 20.30 Beethovenova dela.
Sadna drevesca vseh vrst in sort,
za 20 % ceneje kot drugod), dobavi drevesnica inž. Marko Polzet pd. Vazar p. Št. Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal.