Dom za 140 samcev stanovanja za samce... Gradbeno podjetje »Ingrad« gradi ob Dečkovi oesti blok za samske delavce. Pri gradnji tega doma so s prostovoljnim delom priskočili na pomoč tudi uslužbenci, zlasti pa mladi delavci, ki ^•do v tem domu dobili stanovanja. V blok, ki ga vidimo na sliki, se bo še letos vselilo 140 samskih delavcev »Ingrada«. Dobro razporejeno delo - prihranek na času Veliko je število tistih žena, ki vzdihu- jejo pod bremenom vsakodnevnih poslov: vsa sem že bolna, vsa živčna in nikakor •e zmorem več sama vseh hišnih del. Te žene si dostikrat po lastni krivdi spremi- njajo vsakdanje delo v breme. Toda, če bi take žene opravljale svoje delo z ljubez- nijo, bi bil zanje tudi najtežji posel zani- uiiT. Prečesto se gospodinja pritožuje, da nima zase prav nič prostega časa, da z enega dela leti k drugemu in niti svoje zunanjosti ne utegne spraviti v red. Pri takih jamrajočih ženah je najčešče po sredi nepravilno porazdeljeno delo in čas. Nered v delu izčrpava gospodinjo in ji v resnici ne more delati veselja. Razu- me se, da pri gospodinjstvu ne moremo govoriti o nekem gotovem razporedju ča- sa. Toda razpored M mora gospodinja sa- ma napraviti. Ce misli gospodinja, da bo prištedila na času, če bo delala istočasno več del, se moti. Bolje je, da vsako delo, ki si ga je že naprej pripravila, tudi za- ključi in šele potem gre na drugo delo. Opazujte samokritično, pa boste videle, koliko časa porabite za to nepotrebno hojo in skakanje z enega dela na drugo. Mnoge gospodinje imajo navado, da istočasno pripravljajo za kuhanje kosila, pri tem pa letajo iz sobe v sobo in pospravljajo sta- novanje. Mnogo bolj pravilno bi bilo, če bi najprej pospravile stanovanje in se šele potem pripravile za kuho, saj med po- spravljanjem prav gotovo nimate čistih rok, ki jih kuhinja tako potrebuje. Ce pa si vmes še umivate roke, boste po nepo- trebnem zgubile še več časa. Možno je, da boste s tem racionalneje izkoriščenim časom prištedile dnevno samo 20 minut na času — toda teh 20 minut je dovolj, če jih posvetite vsakodnevni te- lesni negi, za katero navadno pravite, da nimate nikoli časa. Negovano telo prina- ša svežost, čilost in odpornost in taki gospodinji bo tudi delo šlo hitreje od rok. Najvažnejše pa je, da delate vsako delo z voljo in z radostjo. Res je prava radost imeti lepo in čisto stanovanje, a da to dosežete, zavisi samo od vas. Ako ste zdravi, imate dovolj moči in lahko res delate z veseljem. Razume se, marsikatera žena je včasih preutrujena in ni razpoložena za delo. Takrat je naj- bolje spremeniti posel. Ce ste pri likanju ali pranju in se čutite nerazpoloženi in preutrujeni, pustite to delo in se lotite drugega. Sprememba dela mnogokrat po- življa. Razume se, da ne morete vedno odložiti gotovega dela. V takem primeru pa se mirne duše odpočijte 10 do 15 minut, ležite na divan, odprite okno in globoko dihajte. Ne obžalujte že vnaprej teh 15 »izgubljenih minut«. Po tem kratkem od- moru boste dobili več volje za delo in iz- gubljeni čas boste z lahkoto nadoknadili. LEPO VREME JE 2E PRIVABILO V VINOGRADE KOPACE! Izredno lepo vreme v februarju je že privabilo v vinograde prve kopače, ki začenjajo s pomladnim kopanjem. Rez je bila opravljena že v pret^lih tednih, s kopanjem pa so pričeli v glav- nem ^le ta teden. Seveda, če bo še nekaj časa tako toplo, bo možno pričeti tudi z drugimi poljskimi deli. Za sad- jarje pa je v tem času najbolj nujno čiščenje in škropljenje sadnega drevja. Pri tem jim pomagajo zadruge s svo- jimi ekipami, ki to delo opravijo s traktorskimi škropilnicami. Mnenje n teharshi šoli in njenili absolventili Sola za delavsko in družbeno, upravlja- nje na Teharjih zasleduje cilj, da bi šolsko odnosno seminarsko teorijo čim tesneje povezala s prakso v gospodarskih organi- zacijah. Zato je skupno z OSS Celje že nekajkrat organizirala posvetovanja s predstavniki gospodarskih organizacij, de- lavskih svetov, sindikalnih podružnic in osnovnih organizacij ZKS, da bi le-ti po- vedali svoje mnenje o šoli in njenih absol- ventih. Na zadnjem takem posvetovanju so se skristalizirala mnoga mnenja in so zastop- niki kolektivov ter absolventi seminarjev iznesli vrsto koristnih predlogov, v glav- nem pa zelo objektivno podali svoje mne- nje o tej prepotrebni šoli. Naj navedemo nekaj primerov v izvlečkih: Tov. Pirš. TE P Celje: »V jeseni sem se sam udeležil seminarja v Teharski šoli. za- to lahko povem nekaj osebnih vtisov. Pro- gram je zelo obširen in menim, da je 3 tedne le prekratek čas za obravnavanje obširne problematike. Program, predava- telji in sploh organizacija so nam bili ze- lo všeč in smo osebno imeli mnogo koristi od šole. Zato sem mnenja, da bi podjet- ja morala množično prijavljati kandidate za te seminarje, ker bomo le na ta način lahko sistem delavskega samoupravljanja razvijali in krepili.« Tov. Veber. direktor TEP: »Teharska šola je dobra in zelo koristna, saj so ab- solventi teh seminarjev resnično aktivnej- ši in sposobnejši pri konkretnem delu v samoupravnih organih.« Tov. Ferlan, direktor Metke. Celje: »Tu- di jaz sodim enako. Naše podjetje je po- slalo v šolo že več kandidatov, ki so se- daj v stanju drugače gledati in presojati probleme in naloge svojega podjetja. Vse- kakor pa je potrebno, da se seminarska te- orija čim bolj poveže z našo prakso, ker je življenje in celotno poslovanje v pod- jetjih dokaj dinamično.« Tov. Sevšek: »Zdi se mi potrebno, da končno že rešimo vprašanje enotnega si- stema izobraževanja naših delavcev v celj- skem okraju. Mnenja sem. da bi lahko te- harsko šolo in njene izkušnje izkoristili v celoti ter v njenem okviru začeli z izobra- ževanjem ne samo članov samoupravnih organov, marveč tudi vodilnih uslužben- cev in strokovnih delavcev na sploh. S ta- kim enotnim sistemom izobraževanja v na- šem okraju bi morda imeli več uspehov, prihranili nekaj stroškov ter ne bi bili več odvisni od drugih zavodov, kamor pošilja- mo toliko število vodilnega in drugega kadra.« Tov. Marcijan. direktor tekstilne tovar- ne Prebold: »Sodim, da je program šole dober. Posebej pa bi rad poudaril, da se premalo izobražujejo in usposabljajo za nove odnose med ljudmi, ki jih je sprožil sistem delavskega samoupravljanja, pred- vsem vodilni kadri v podjetjih. Vsakdo pozna primere, ko se ti kadri ne uživljajo v zadostni meri v nove odnose, niti ne skušajo prevzgojni sami sebe. Zato pred- lagam, da bi z ostalimi člani delavskih svetov vred pošiljali v seminarje v večjem številu tudi vodilne kadre « Tov. Lojze Selan, predsednik Občinskega sindikalnega sveta v Žalcu: »Sola za de- lavsko in družbeno upravljanje na Tehar- jih ne more v celoti prevzeti izobraževanja na vseh področjih. Ljubljanski in drugi seminarji, ki so namenjeni vodilnim ka- drom — da bodo laže kos svojim vodstve- nim nalogam — bodo morali ostati oddvo- jeni od teharske šole. Seveda pu je potreb- no, da v kadrovskem pogledu vet napra- vimo za seminarje v Teharjih ter da tja pošiljamo res samo tiste, ki bodo v stanju naprej razvijati ves sistem in sami sebe. Skrajno neodgovorno je pošiljanje takšnih ljudi v Teharje, ki jih najlaže pogrešanim v podjetju. Primerno kadrovanje kandi- datov bo torej v bodoče za nas vse zel» važna naloga, če hočemo doseči uspehe, ki jih lahko s pomočjo teharske šole do- sežemo.« Zastopnik rudnika Velenje: »Naše pod- jetje stalno pošilja člane v Teharje — mlajše člane pa v seminarje v Bohinj. D»- sedanje izkušnje so pokazale, da je to iz- obraževanje nujno potrebno. Na prejšnjih zasedanjih DS je vladalo precejšnje mrtvi- lo. Oglašali so^ se samo dva do trije di- skutanti, ostali pa so molče spremljali za- sedanje. Danes pa se nam že kaže drugač- na slika: člani postavljajo različna vpra- šanja, zahtevajo podatke, preudarno gla- sujejo, predvsem pa več razpravljajo in iščejo najboljše rešitve. Mnenja smo, da so jim te sposobnosti dali predvsem semi- narji.« Osem jubilantov pri Upravi za ceste in kanalizacije Jubilanti pred objektivom: Številke v oklepajih pomenijo število let neprekinjene službe pri Upravi za ceste in kanalizacijo: Jože Brglez (20) Alojz Ahtik (10) Mira Lajk (10) Jože Krajnc (25) Ivan Križnik (30) ravnatelj Pavel Javornik (30) Ivan Amon (30) Martin Turk (20) Pretekli teden je bila pri Upravi za ceste in kanalizacije v Celju skromna, toda zelo pomembna svečanost. Osem članov tega kolektiva je obhajalo delovne jubileje in sicer od 10 do 30 let stalnega in požrtvo- valnega dela pri podjetju. K svečanosti se je zbrala večina članov tega kolektiva, ki ima nemajhni delež pri slovesu, ki ga Celje spričo urejenosti cest in ulic uživa. Predsednik sindikalne po- družnice tov. Jurij Bajanovič je v svojem referatu ob tej svečanosti opisal zasluge vseh osmih jubilantov, hkrati pa je na kratko spregovoril o vseh važnejših uspe- hih kolektiva, o težavah, s katerimi so se morali spoprijem9ti, in o nalogah, ki jih še čakajo. Predsednik upravnega odbora ustanove tov. Mddec pa je v svojem pozdravu in če- stitkah izrekel zelo pomembno misel, ko je dejal, da so jubilanti lahko za vzor delovnim ljudem ne samo v tem podjetju, temveč tudi izven njega. Kdor vztraja in požrtvovalno dela v nekem podjetju tako dolgo vrsto let, je s tem našel svoje oseb- no zadovoljstvo ter hkrati s svojo privr- ženostjo in ljubeznijo do dela storil velike koristi skupnosti. Te besede so omembe vredne ravno za- radi tega, ker je pri nas vse premalo takih ljudi, ki bi se z vso vnemo oklenili svoje- ga poklica in podjetja. Problem fluktuaci'e delovne sile je pri nas zelo pereč. Ca bi ljudje, kot je osem jubilantov pri Upravi za ceste in kanalizacije, imeli več posne- malcev, bi podjetja imela veliko število »strokovnjakov«, ki jih je izobrazila prak- sa. Vsi jubilanti so dobili pismena prizna- nja, trije pa, ki so v podjetju že trideset let, so dobili v dar tudi ročne ure. Ne odlašati na zadnji dan Vse štiri kmetijske zadruge v konji- ški občini so imele za letošnjo pomlad v načrtu za kooperacijo preko 400 ha zemljišč, od tega največ v travništvu, ostalo pa pri koruzi in krompirju. Naj- več od tega odpade na Kmetijsko za- drugo v Konjicah, ki je plan najvišje dosegla. Sklepanje pogodb najbolje po- teka pri travnikih, kjer je doseženo že nad 60 % s planom predvidenih po- godb, dočim pri ostalih dveh kulturah je plan dosežen skoraj s 40 %. Razen Konjic akcija dobro uspeva še v zgor- njih predelih občine, slabše pa v spod- njem delu. Dosedanji uspehi v tej akciji kažejo, da se bodo za samo izvedbo morali v večji meri zavzeti člani zadružnih sve- tov. Ni namreč dovolj, če na seji tega organa sprejmejo In potrdijo celotni plan zadruge, temveč bi morali v akciji biti člani svetov med prvimi, kar pa ni vedno tako. Površen pregled kaže, da imajo že člani vseh zadružnih svetov v občini blizu toliko površin, kot je bil načrt za letošnje leto, samo izvajanje pa pove, da se ti ne zavzemajo dovolj za njegovo uresničitev. Sem in tja se pojavljajo tudi različne negativne pa- role, ki skušajo akcijo ovirati. Ljudje takim parolam ne verjamejo, vendar pa vplivajo na nekatere, da še čakajo s sklepanjem. Drži tudi to, da je za to še nekaj tednov časa, toda odlašati na zadnji dan ni najbolj pametno. Pri izvajanju akcije bodo morali še bolj sodelovati zadružni strokovni kadri. Na nedavni občinski konferenci SZDL je bil prav spričo te važnosti dan poseben poudarek, da mora biti kmetijski strokovnjak istočasno na te- renu tudi politični delavec, ker le ta- krat lahko zagotovi primeren uspeh. Vec razumevanja za gasilshe organizacije Organizacija gasilskih društev je v celj- skem okraju precej razširjena, saj šteje 154 društev, ki zajemajo okrog 8000 čla- nov, med katerimi je precej mladine. Le-to bi lahko vključili še v večjem številu, če bi imeli na razpolago potrebno gasilsko opremo in orodje. Zelo slabo materialno stanje je zlasti v društvih bivših občin, ki s svojimi skromnimi proračuni niso mogla nuditi društvom skoro nikake podpore. Z reorganizacijo občin bodo v bodoče dotaci- je dobila vsaj tista društva, ki imajo pri- lično velik teritorij. Posebno težavno ma- terialno stanje je v društvih vojniškega, kozjanskega in šentjurskega predela, kjer jim manjka gasilsko orodje, zaradi česar čestokrat ne morejo uspešno varovati ljud- sko imovino. Da bi krila najnujnejše potrebe, je lani Okrajna gasilska zveza nabavila 3 motor- ne črpalke ter tipiziran gasilski avto v Slovenskih Konjicah. Del teh sredstev je prispeval tudi tamkajšnji občinski odbor. Letos je iz okrajnega gasilskega sklada" bilo šentjurski občini dodeljenih 2,6 milij«^ na dinarjev za nabavo tipizirane opreme. Na področju celjskega okraja je prar tako pereče vprašanje gradnja gasilskik domov, ki jih je 20 delno že dograjenih. Ker pa sredstev za dograditev ni, domovi zaradi vremenskih neprilik propadajo. Zna- čilen primer je v Preboldu, kjer gradijo gasilski dom že 4 leta. CELJE, MARIBORSKA 17 išče zaradi povečanega obsega poslovanja in zaradi razširitve zunanje-trgovinske dejavnosti ter specializacije delovno silo za naslednja delovna mesta: s SAMOSTOJNE REFERENTE TER REFERENTE ZA ZUNANJO TRGOVINO Z ZNANJEM TUJIH JEZIKOV DAKTILOGRAFKE, STENODAKTILOGRAFKE IN KORESPONDENTKE SAMOSTOJNE KNJIGOVODJE ZA FINANCNO-MATERIALNO KNJIGOVODSTVO, ki bi se želele usposobiti za strojno knjiženje KALKULANTE ZA PANOGO 114 IN 117, KI IMAJO PRAKSO V KNJIGOVODSKI IN KOMERCIALNI SLUŽBI Plača po dogovoru. ICovIllotBllltflt CE LJ E