■
298. številka.
Ljubljana, v soboto 29. decembra 1900.
XXXni. leto.
Uhaja vsak dan zvečer, izimSl nedelje in praznike, ter velja po poi« prejeman aa sv.tro-ogr»k. deiele za vse leto 25 K, za pol «ta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 £te2S
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuj. dežele toliko več
postnLa. - Posamezne številk, po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine ae ne ozira. - Za oznanil, plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznamlo jed enkrat t
Ce se dvakrat in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole" frankovatL - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upr.vnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12.   Upr.vnlstvu naj se Dia
govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 5t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. Id.
»Slovenski Narod1* telefon st 34. — »Narodna Tiskarna- telefon st. 85.
Ferjančič ali Šuman?
(Odgovor ,,Slov. Listu" od 24. i. m.)
V tem odgovoru bodemo kratki, ker se neradi pričkamo s klepetavimi babami, samo par klerikalnih nesramnosti hočemo v pravo luč postaviti.
»Slov. List« se menda sam iz sebe norca dela, če pravi, da ljubljanski krogi vsiljujejo gorenjskim meščanom dr. Fer-jančiča za poslanca. Narobe, Šumana vsiljujejo ljubljanski krogi Gorenjcem za poslanca; to mora pač vedeti poglavar »Slov-Lista«, sedanji kranjski dekan. Nekateri gorenjski klerikalci so tega kranjskega dekana hoteli imeti za svojega kandidata, a v Ljubljani se jim je reklo, ne boš! Je pač bridko v takem položaju pisati z vnemo za šumana, in vendar piše »Slov. List«, da so se popolnoma svobodno, iz lastnega nagiba odločili za šumana, ker ga vsi »poznajo«. Od kod neki? Še v Ljubljani, kjer že toliko let biva, ga nikdo ne pozna., če ga ni slučajno kedaj na ulici videl. Kje drugej pač bumana nikdar ni bilo videti, posebno ne pri kakih narodnih slavnostih in posebno takih priredbah, pri katerih je treba za narodno stvarvžep seči.
Toda kaj to briga člankarja, samo da ga on pozna, saj ve, da vpliva na kroge, ki gredo na slepi klerikalni komando. In tako jim opiše vse Šumanove vrline, telesne in duševne, šuman ni kak polom-njen starček, on je čil in čvrst. Res je, pozabili so še povedati, da je tudi bici-klist in da se — mimogrede naj omenimo — kakor tak pozdravlja s svojci in osobito svojim zetom s »Heil«. Duševno je Šuman »k 1 a s i č e n v obliki, duhovit in temeljit po vsebini, fulminsnten govornik«. Na dan torej z njim, pokažite ga, da ga vidimo, da se osvedočimo o vseh teh lastnostih, da čujemo njegovo fulminantno zgovornost in da ga malo po-prašamo, kakih političnih nazorov je ta priporočenec klerikalcev, ki pa ni njih kandidat?! Kaj
pa ga skrivate? Ali more biti kaj bolj smešnega, kakor je ta kandidatura? Že v zadnjem listu smo povedali, da volilni shodi so še le po dr. Ferjančiču prišli v navado, prej jih sploh ni bilo, razun ob volitvah. Ta eksotični kandidat pa še ob volitvi ne pride med voli lce!! V istem članku s posebno slastjo pripoveduje člankar, kje dr. Ferjančič v volilni dobi ni napravil shodov, vkljub temu pa v deveta nebesa povzdiguje svojega kandidata, kateri sploh ne misli priti med volilce, — še ob volitvi ne, kam še le v volilni dobi. Tak kandidat, ali ni sposoben stopiti pred volilce, katerim se ponuja, ali pa jih ima za premalo vredne, da bi se jim predstavil.
če vse to resno premišljujemo, se nam naravnost vriva vprašanje, ali eksi-stira ta gospod Suman tu kje v obližji. V zadnje čase ga ni bilo nikjer videti, kdo jamči za to, da ni odšel kamor si bodi; kdo jamči za to, ali on sam sploh ve o svoji kandidaturi? Še to se ne čuje, da bi bil komu kak list pisal, da se priporoča za kandidata. To bi bil vendar vnebovpijoč humbug, če bi klerikalni kolovodji take šale izbijali z mestnimi vo-lilci. Pa recimo, da klerikalne burke ne gredo tako daleč, da gospod dvor. svetnik ni odpotoval in da se ne potika po skrivnih kotih v Ljubljani, — potem Vas, ki priporočate njegovo kandidaturo, nujno prosimo, da ga pošljete k nam, da ga vidimo, da iz njegovih ust čujemo, da bi bil rad poslanec. Navadno se v politiki tega ne stori, kar zahteva nasprotnik, a ta naša zahteva ni te splošne vrste, le-tej le kar ugodite, sicer ste s svojim kandidatom slabo opravili. Take kandidate je bilo moč voliti v 19 stoletji, in naš volilni okraj je sam v svoje večno svarilo zgrešil tako volitev 1. 1891, — mi pa volimo prve dni 20 stoletja, in tu so take kandidature in volitve nemogoče.
Konečno še par besed. Bivši poslanec je vedno na slabšem, kakor nov kandidat. Pri bivšem poslancu ni treba druzega, kakor zamolčati to, za kar se je z uspehom
LISTBK.
Literarni božični darovi.
Tudi letošnje božično drevesce naSe literature je bilo dokaj bogato lepih in zanimivih darov. Beletristična in glasbena dela visé na tem drevesca.
Oglejmo si jih po vrsti!
Prešernovo pesem „Pod oknom" (Luna sije) so že uglasbili za moâki in mešan zbor Fleišman, Hajdrib, Vilhar in Nedved Gosp. dr. G. Krek pa jo je podal prvi Slovencem tudi za samospev s spremijevanjem klavirja. Ta skladba se bistveno razlikuje od prejânjih. Dočim so jo prejšnji skladatelji uglasbili kot aStrofenlied", to je vse kitice jednako, je uglasbil dr. Krek vsako kitico drugače. Skladatelj je pesem prav temeljito preučil, da je našel in ji dal pravi glasbeni izraz. Samospev, ki se giblje precej prosto ob dcbrem samostojnem spremljevanju kla virja, je poln čustva in dramatičnega izraza, saj je zastopan še celo skoraj recitativ — ,ura bije, k oknu nije, kaj sirota čem sto rit'!' Posamezne kitice vežejo lepi. primerni uvodi.
Samoapev, pisan sicer za baritonista, a primeren tudi za basista (tudi za alt ali kontra-alt), ni ravno lahek, in treba ga jako
razumno preučiti in s polnim čustvom predavati, in istotako na klavirju spremljati.
Spremljanje klavirja je jako izrazovito, dasi ne težavno; in je poznati, da je gosp. skladatelj imel v mislih orkestralno sprem-Ijevanje, ki bi gotovo tudi prišlo do polne veljave. (Glej one ponavljajoče se udarce v basu veliki in kontra E, [kladvo bije], ono spremljevanje v lepo se menjajočih ar-pedžih. Kako lepo bi se tukaj slišala harfa! Ali pa tako mirno, počasno, vendar odločno stopajoči bas in druga izrazovita mesta, ki so jako karakteristična). Harmonija je jako bujna, efektna. 39m pa tjà skoraj drzna. Glej n. pr. trikratno zaporedno postopanje praznih kvart navzdol v prvem uvodu, dalje menjavanje harmonije v prvem taktu alle-gretta pri besedah „k oknu pridi, drug ne vidi", kjer bo marsikdo mislil, da sta g v samospevu in spremljevanju napake, kar pa nista. Melodija in spremljevanje tečeta kaj lepo in nepretrgano, za kar je skladatelj s popolnim celim sklepom (vollkommenem Ganzschluss) zelo štedil, tembolj pa in dobro zaključil posamezne odstavke z nepopolnimi celimi sklepi, in rabil še prepotratno .Trug-schluss".
Popolni celi sklep je prihranil za konec samospeva „poč'lo bo srce", ali tam ga občutiS, saj je poleg korone Se fortissimo in bariton poje najvišje note svojega parta.
trudil in zamolčati težave, s katerimi se je imel boriti, ter prav na dolgo in široko razpravljati o tem, kjer ni dosegel uspeha. Ne nameravamo  na primer   na drobno razpravljati,  kako danes stoje vprašanja, da  država   prevzame   kurjavo Kranjske gimnazije in podržavi kranjsko pošto, ker za take stvarne razprave volilna borba ni pravi čas, — omenimo naj samo to, da oboje se v kratkem času zgodi in da se zgodi, bode  zasluga  dr. Ferjančiča. Za novega kandidata je stvar drugačna. Ta še nima neuspehov. Dobro pa je zanj, če ima sicer kake zasluge za narod, in če druzega ne, da je  vsaj član cele vrste narodnih  društev in tako z društvenino podpira njih narodne smotre. S Sumanom pa je težava za take  zasluge,   spisal je sicer slovensko slovnico, — založila jo je Slov. Matica, saj kdo drugi bi je menda ne bil — a svojo rodbino je pustil, kar  zadeva   slovenščino,   v največji slovnični t mini (kaj ne Ra-do vi j i čani?), — tudi da je prejel častno diplomo kranjskega mesta, navaja njegov životopisec, a še ta prijatelj ne povdarja, da bi bil Šuman to diplomo tudi zaslužil, dobro vedoč, da jo je zato dobil, ker je bil ob istem času ravno dež. šolski nadzornik in bi jo bil najbrže dobil, celo če bi bil proti oživotvorenji gimnazije delal. A one zasluge pa mu ne moremo kratiti. On, ki je duševno in telesno tako čil, ki se mu 60torica let prav nič ne pozna, ki bi bil na važnem  svojem  mestu toliko lahko koristil za slovensko šolstvo, ima brezdvojbeno  narodno  zaslugo,  da je z svojim penzijoniranjem omogočil, da smo dobili za njegovega naslednika — Petra Končnika, če se mu je pa namignilo, naj prosi za plavo polo, je pa še slabši, ker to bi značilo, da ni na svojem mestu nič veljal.
In če je to tako, volilci, dvakrat pozor, ne kupujte mačka v žaklju in zahtevajte, naj pride Šuman k Vam ter .po-tipljite mu na politično žilo.
Elbert kot kandidat.
Novomeški prost Elbert ni bil nikdar resen človek. V duhovniških krogih so se vedno norca delali iz njega, in ko je, pre skočivši po milosti kardinala Missie celo-vrsto starejših, sposobnejših in uglednejših duhovnikov, postal prost v Novem mestu, raznašal se je mej duhovniki dovtip, da je postal Elbert prost, ker ima poseben talent iztakniti tiste hiše, koder dobro kuhajo in imajo v kleti vedno kako žlahtno vins' o kapljico.
Elbert je postal prost samo zato, ker je po rodu Nemec in nemškega mišljenja, in ker je po Klanovi smrti kot dopisnik dunajskega BVaterlanda" denunciral in opso-val S p i n č i d a zaradi takratnega njegovega govora — mej vrstami je temu vrlemu možu kar nekako veleizdajstvo očital — prikupil se je Missii in drugim merodajnim krogom tako, da so mu radi podelili proštovsko službo v Novem mestu.
Podelili so mu to službo toliko rajša^ ker je bil prav v tistem času postal Elbertov položaj v Ljubljani jako neugoden. Razna-šale so se namreč o proštu različne pikantne govorice, tako o nekih pozabljenih štifietih, Čitali so se neki inserati in šepetalo se je tudi, da je Tirolka rajnega kanonika barona Cirheimba imela velikanske težave, predno je prišla do necega svojega denarja.
Ta Elbert si domišlja, da je vsled svojega nemškega rojstva in nemškega mišljenja poklican zavzeti mej Slovenci še kako višje mesto. Zdaj hrepeni po t e m , d a b i p o s t a 1 pomožniškof v Gorici, misleč, da tem potom lahko postane pravi škof bodisi že kjerkoli. V Novem mestu ga več ne veseli, zlasti odkar sta odšla pl. Vesteneck in njegova soproga, s katerima so ga vezale prav posebne vezi, a d a b i postal pomožni škof vGorici, zato sili sedaj v državni zbor, dabikot poslanec izposloval, karsisamželi.
Klavir nadaljuje, a zaključi skladbo tudi z nepopolnim celim sklepom. Vsled razumnega tematičnega obdelovanja motivov nosi skladba prijeten jednoten značaj, in je v celoti lepo arhitektonično zgrajena skladba, kateri je treba priznati umetniško vrednost, in jo uvrstiti med najboljše proizvode naše glasbene literature.
Želeti je, da bi ta skladba dičila večkrat naše koncertne vsporede. Skladba, jako snažno tiskana pri Eberlu na Dunaju, obsega sedem tiskanih strani, na lepem in dobrem papirju, in jo krasi jako okusen naslovni list v secesionističnem slogu*}
R. Savin nam je že v svojem op. 3 podal troje Aškerčevih balad, s katerimi je pokazal odlično skladateljsko zmožnost, in se izkazal osobito dobrega glasbenega in-terpreta našega dičnega pesnika. ,,Zimska idila" jim je vredna naslednica.
Spremljevanje klavirja nam pristno
slika situvacijo. Kolovrat predic--pred
hišo obstoje sani s konjiči. To nam je pri prosto, vendar jako fino in izrazovito podal ▼ klavirskem spremljevanju. Pri besedah „v obraz zardi domača hči, do bujnih nedrij
*) Dve tiskovni napaki sta na 5. strani, in sicer v spremljevanju klavirja; v 11. taktu v desni roki spada križec k noti f mesto k noti d, v naslednjem taktu pa je zbrisati one pol note a v desni roki.
bolj in bolj poveša glavico nizdol" je spretno uporabljen harmoničen efekt z zvečanim tri« zvokom.
Ves ta odstavek polnita v trijolah zlomljena trizvoka, zvečani 5. in 1. s trizvokom 1. in 4. stopinje C-dura in zvečani 5. stopinje z onim 1. stopinje be dura, s čimur jako efektno označujeta ono siljenje krvi v obraz deklici, ki zaradi, kakor tudi besede .bolj in bolj poveša glavico nizdol". Tako spremljevanje klavirja, ki nekaj pove, taka samostojna podlaga, je hvalevredna. Tudi samospev je poln izraza in dramatičnega vznosa in ne težak. Takih dobrih koncertnih komadov za jeden glas s spremijevanjem klavirja imamo razmeroma malo. Fčrster-jevim, Gerbičevim, Hofmeistrovim, Vilhar-jevim samospevom se pa ti vredno pridružujejo, in naj bi ž njimi krasili repertoar naših solistinj in solistov ter vsporede domačih (hišnih) in društvenih koncertov.
L. Pahor.
„Ružmannke".
Zbirka slovenskih in hrvatskih nape« vov za klavir (v lahkem slogu), zložil Fr. S. Vilhar, o kateri smo že govorili zadnjič, obsega nastopne pesmi: Božična pja-srna, Liepa naša domovina, Oj Korano, C vate ruža rumena, (uporabljena v operi Zrinjski), Oj ti vilo, Po jezeru, Ljubio je goluban (upo-
Elbert ne kandiduje zato, da bi vo-Iiloem kaj koristil, ne da bi Dolenjski kaj izposloval, saj zato sploh ni zmožen, ampak da bipri vladi izposloval fun-diranje slnžbe pomožnega Škofa v Gorioi. Dohodki goriSke nadSkofije so namreč neznatni, tako da mora država iz svojega žepa kardinala Missii doplačevati precej tisočakov. Ako se naj v Gorici ustanovi mesto pomožnega škofa, bo morala država zopet poseči v žep, a da bi to storila, zato sili Elbert v državni zbor!
DoleDjski volilci bi sami sebi največ škodovali, če bi volili Elberta, ker ta vlade ne bo nadlegoval s prošnjami in predlogi v korist Dolenjske, ampak samo s prošnjami, da se fundira služba pomožnega škofa v Gorici, in kadar bo vlada potrebovala njegov glas, ne bo zahteval Elbert, naj vlada kaj stori za njegove volilce, ampak bo zopet le zahteval, naj se njemu pripravi topla posteljica v Gorici.
Nagibi, ki vodijo Elberta pri njegovi kandidaturi, so nečedni in prav tako nečedna so tudi sredstva, s katerimi si hoče ta mož pridobiti mandat.
Naravnost harlekinski je način, kako si lasti Elbert zasluge za novomeški vo dovod, za stvar torej, pri kateri ima ravno toliko zaslug, kakor jih ima zanje kočijaž ljubljanskega škofa. Glavno delo za novomeški vodovod je storil deželni zbor kranjski. Vlada je imela posebne zahteve glededotičnega zakona. Deželni zbor je vsem vladnim zahtevam glede tega zakona v polnem obsegu ustregel in je bila vlada prisiljena predložiti zakon v sankcijo. Vsled tega pa je bilo z vso zanesljivostjo pričakovati, da se v prvi proračun melijoracijskega zaklada postavi primerna svota za novomeški vodovod. Morda bi bila vlada stvar še nekoliko zavlekla, a ker se je zanjo v interesu justičnih uradov zavzel grof Gleispach, je prišla ta stvar, ki je bila itak vsled sklepa deželnega zbora popolnoma zagotovljena — že letos do rešitve. Elbert je to prav dobro vedel in je zato nadlegoval ministrskega predsednika s svojimi vprašanji, odgovore, ki jih je dobil, pa je obešal na veliki zvon ter zasukaval stvar tako, kakor da ima on res kako zaslugo pri tej zadevi, dasi je pri njej tako nedolžen kakor novorojen otrok. Elbert bi rad posnel smetano z mleka, ki so ga drugi namolzli, in zlorablja celo ime ministrskega predsednika za svoje namene, kar postavlja v jako čudno luč njegovo osebno honetnost.
Elbert nima — to ve pač vsa Dolenjska — niti najmanjše zmožnosti za kakršno koli resno delo. Že kot dijak je bil znan kot duševni revček. .Plonkar" so mu rekli, ker je s posebno vnemo prepisoval naloge svojih boljših sošolcev. Kakor si je kot dijak lastil tujo duševno last, tako si lasti sedaj tuje zasluge. V tem obstoji ves njegov talent. Dolenjci bi se naravnost osmešili, če bi se dali ujeti na limanice, ki jih je nastavil Elbert, zatajili bi svoje narodno in politično mišljenje,
radi katerega so zdaj čislani po vaem Slo
venskem, in imeli bi povrh Se sami naj večjo Škodo, ker bi dobili nezmožnega poslanca, kateremu ni druzega nič v mislih, nego to, kako bi sam sebi pomagal.
Državnozborske volitve.
Iz Novega mesta, 28. decembra. Za miloatljivega gospoda prosta teka tukaj poleg že znanih agitatorjev a la Ku šlan, Frančič in Pečnik tudi prav pridno po hišah bivši dacar Možina in nekdanji po b o ž n i „ Wa3serspringer a — Tonček. Morata že oba zelo mnogo na vesti imeti, da se tako pridno in s ponosom nazivljeta klerikalca in gotovo upata od našega skrivnostno sladko ginjenega gospoda popolno odvezo dobiti, ako bodeta vsaj nekaj obrtnikov pregovorila za .Hetzkandidata". No prav veliko jih ne bodeta ujela, vsaj kar je — boljših — ne, ker ta dva svetnika predobro poznajo vsi zavedni meščani. Da se v naši proštiji sedaj prav pridno pije in je, to je pač samo ob sebi razumljivo in za zabavo skrbi že mož poštenjak in uzor hišnega očeta — .to se prav, de" itd. Tega moža ogledali se bodemo natančneje prihodnjič. Kakor smo danes izvedeli, se je naš gospod prost tem našim mešča nom takrat tako prikupil, ko je — seveda skrivnostno sladko ginjen — govoril svoj .račji govor" v Kandiji pri gosp. Pintarju. Kajti mož je npil, kakor bi zbesnel in celo njegov največji prijatelj, bivši glavar večnega spomina, vitez Vesteneck, ga je moral miriti in ga med prijatelji zagovarjati, da se je gospod vsled premalo zaužitega alkohola — spozabil.
Dalje se govori, da namerava — seveda, ako bode izvoljen — naš prost na Dunaju imeti skupni .Haushalt" s Veste-neckom, da bode tako tega blagega gospoda in njegovo pobožno gospo vsaj malo gmotno podprl, ko seje tako dobro pri njih imel, ko sta bila še mogočna in delala za blagor celega okraja nesebično inpožrtvovalno.
Naš prost je že par let tukaj, a šele sedaj se je domislil za naš prepotrebni vodovod. Ali ni dosedaj vode pil, da ni vedel kakšen „žrnab" ima? Čudno, da se je ravno letos, in ravno ob volitvah domislil na vodovod, ko imamo vendar dobro vinsko kapljico. Ali ne pije več vina? Čudno je pa le, da ga večkrat .šajta" od naše slabe vode.
Kako je v Kostanjevici bilo, oziroma na poti domov, ko se je peljal z dr. Ma-rinkom z agitacije, sporočimo jutri.
* *
*
Državnozborske volitve na Goriškem.
Z Goriškega, 22. dec. Prvotne državnozborske volitve za IV. in V. skupino so pri nas na Goriškem končane. Izid istih je za narodno napredno stranko povsem po voljen in časten; v obeh skupinah imajo večino možje, ki so bili voljeni v naprednem smislu. Da je ta uspeh, s kojim se zamore ponašati naša stranka, uprav velikanski, to nam morate potrditi zlasti Vi, kranjski rojaki, ki se že
rabljena v operi Zrinjski), Ljubici, Mila lu-nica, Domovini (Ipavčeva), Začinak, Karan-filu, Cvati ružice, Mrtva Ljubav.
Zbirka se dobiva za ceno 2 kroni tudi v knjigarni L. Schwentnerja v Ljubljani ali pa pri skladatelju v Zagrebu, Rai-nerova ulica 11, in jo toplo priporočamo posebno vsem roditeljem, ki žele svoji deci nakloniti pripravno novoletno darilce.
Ilustrovani narodni koledar za leto 1901.
Uredil in izdal Drag. Hribar v Celju. LetoXDI.
Ta najelegantnejši, uprav salonski ko ledar ima letos tole vsebino: Leto 1901. — Koledar 1901. — Narodna krstna imena. — Dvorni koledar. — Sedanji vladarji evropski. — Nove mere in uteži. — Žrebanje avstroogrskih srečk leta 1901. — Lestvica za pristojbine kolekov. — Splošne določbe c. kr. pošte. — Brzojavni cenik. — Važnejša določila poštne hranilnice. — Denar vseh dežel. — Deželne barve evropskih držav.
_Zabavni del: V Silvestrovi noči.
Zložil Mephi3to. — Dr. Janko Pajk. Napisal Makso Pirnat. — Dragotin Kette. Spisal dr. Fran Vidic. — Dr. Jože Kranjec. Spisal Karol Verstov Se k. —Vzor. Spisal Kres. — Idr ijčanka .prijateljica in spremljevalka Napoleona I", imenovana .pasja grofica*. Spisal Peter pl. Radics. — Slepec. Zložil E. Gangl. — Strijc Kopasevič. Črtica. Spisal E.
Gangl. — Dva portreta. Povest. Spisal Fran G o v 6 k a r. — Važnejši dogodki v preteklem letu. — Naše slike. — In sera t ni del. — Slike so tele: Večer na obali Opatije. Barvotisk. — Dr. Janko Pajk. Portret.
— Sv. Pavel v Savinjski dolini. Barvotisk.
— Rojstna hiša in portret dr. Jož. Kranjca.
— Škofja Loka. — Pozdrav iz daljine. — Trg Mozirje. Barvotisk. — Bled. Barvotisk.
— Grofica Zofija Chotek, soproga prestolo naslednika. — Draga, kraljica srbska — Aleksander L, kralj srbski. — Kralj Umbertf
Ta elegantni koledar, ki bi ga ne smelo manjkati v nobeni slovenski boljši hiši, je prav primerno božično ali novoletno darilo ter stane okusno vezan 2 kroni, broširan 1 krono 40 vin, s pošto 10 vin. več.
,,lz knjige življenja".
Ravnokar je izSla pod tem naslovom zbirka novel, katere je spisal naS priljubljeni povestničar Josip Kostanjevec (Premec). Vsebina knjige je tale: Roža, List za listom, Brez službe, Škof, Najsrečnejši poštar, Zakaj nisi bil mož, Ženitna ponudba.
Naročila sprejema g. L. Schwentner, knjigotržec v Ljubljani. — Več o tej prelepi zbirki izpregovorimo pri prvi priliki.
To pa so le glavni in najboljši letošnji božični darovi. Vse je dobiti v narodnih knji-gotržnicah.
leta in leta z vsemi močmi bojujete proti klerikalnemu nasilstvu in proti potapljanju kranjskega ljudstva v morje duševnega siromaštva. Ta uspeh mora imponirati tem bolj, ako se pomisli, da je naša narodno-napredna stranka še prav mlada, tako rekoč šele v povojih; ustanovila se je oii cialno letos, in se je njen program proglasil marca meseca t. 1.   Šefe od tega časa naprej datira organizacija iste, — nelahko in trudapolno delo, ki pa ni bilo brezuspešno, o čemer nam svedočijo sedanje volitve. — Da je pri našem ljudstvu napredna ideja globoko vkoreninjena, dokazale so tudi dopolnilne volitve v državni zbor, ki so se vršile v času, ko naša stranka ni bila še tako izborno organizovana kakor sedaj, tedaj bi bil naš kandidat, ki je prišel radi manjšine 12 glasov v ožjo volitev z na sprotnikom, kojega je kandidovala „ S loga", gotovo prodrl, da ni bile izlajalcev, ki so prelomili dano besedo zaradi grefovskega naslova Coroninijevega.   Od tega časa naprej je zlezla takozvana .Slogina stranka", tudi javno (tajno že poprej) popolnoma v klerikalni tabor in jadra tudi sedaj pod črno zastavo v pogubonosno bodočnost. Za „Sloginega" kandidata se je tudi sedaj borila farška banda na življenje in smrt in je razvila s svojimi nasilnimi sredstvi agitacijo, kakor je ne more vprizoriti nobeden stan na svetu.   Toda slaba jim je predla začetkoma; koj prvi in drugi volit-veni dan smo si priborili dve trdni klerikalni trdnjavi:   Rihemberk in Solkan s precejšnjim številom volilnih mož (15), kar je tako demoralizovalno vplivalo na nje, da so popolnoma obupani stisnili klerikalni rep med noge in so hoteli pustiti volitve, naj se razvijajo naravnim potom; to se je pokazalo tudi na občnem zboru, kojega je precej prve dni sklicala .katoliško-narodna" stranka.   General črncev je na tem občnem zboru proglasil kandidatoma dra. Gregorčiča in deželnosodnega svetnika Rutarja, in je pri tej priliki tudi pripravil svojo armado na eventualni popolni poraz. Zanimivo je, da so bili v temu za državno-zborskega poslanca razni .neodvisni" c kr. možje; zanimivo je tudi vedeti, da se tem klerikalnim nadutežem ni zdelo vredno vprašati gosp. Rutarja, je-li sprejme precej dvomljivo čast klerikalnega kandidata ali ne,  in da so  delali  pri tej  priliki tabo samooblastno, kakor delajo vedno. Torej klerikalni  bandi je koj začetkoma padlo srce v črne hlače in je že hotela vreči puško v koruzo; toda zgodilo se je, da so jim chance nepričakovano poskočile: posrečil se jim je manever in naskok na najbolj liberalno občino v sežanskem okraju na Naklo, ki voli 12 volilnih mož v obeh skupinah; in to po neodpustni nemarnosti, in brezbrižnosti tamošnjih n3ših veljakov, ki se niso udeležili volitev ravno iz razloga, ker so bili prepričani, da je izvolitev klerikalnih volilnih mož izključena; no, oni so obračali, vatoveljski kaplan pa je obrnil; pripeljal je namreč iz najbolj oddaljene kat. občine okolu 25 mož, ki so odločili volitve. Prepričani   smo,  da   bodo   v prihodnje tamošnji naši somišljeniki previdnejši, in da je omenjeni kaplanček naskočil Naklo v prvo in zadnje, ker bi si sicer lahko razbil maziljeno bučo.   Ta nepričakovana, skoraj neverjetna zmaga je elektrizovala vse farštvo, ki se je sedaj podalo s podvo jenimi močmi in s skrajno podlimi sredstvi v volilni boj, vodila ga je s tako brezobzirnostjo in tako nečuveno, da so se volilci naravnost zgražali nad divjim počenjanjem zbesnelih teh dervišev, in da so se s studom obračali od teh verskih profanatorjev. Farški vinski reservoarji so se odprli žejnim grlom, svetle kronce, zajete iz bogato založenih tajnih fondov,   so tudi storile svojo dolžnost, in v boj so prišli še judje, brezverci, luterani. antikristi, pekel in druge pošasti. Vzlic temu silovitemu pritisku iz farovžev so klerikalni mogotci vendarle pogoreli; pri prvotnih volitvah so ostali v manjšini, to je dejstvo, kojemu ne morejo oporekati, tudi ako bi se nam pri glavnih volitvah pripetilo kaj človeškega. Pri Bogu in pri klerikalcih je vse  mogoče. Naš dični veleznačaj" vitez dr. Gregorčič se namreč trudi na vse kriplje in išče opore ne samo pri laških klerikalcih, ampak celo pri liberalcih, dokazuje jim, da smo mi radikalni naprednjaki laškemu življu veliko opasnejSi, kakor pa miroljubna .Slogina klerikalna • internacionalna - katoli ško - narodna * stranka. Gotovo je, da dobi v peti skupini pri ožji volitvi, do katere mora priti, ker
so razne stranke postavile kandidatom za to skupino .samo" 4 kandidate, vse laške klerikalne glasove. S tem glasovi bi torej utegnil zmagati vzlic temu, da imamo mi sedaj precej veliko absolutno večino slovenskih glasov. V slučaju zmage bodo te podle duše seveda reklamovale vse Slovence na Goriškem za-se in bodo popolnoma negirale ne le premoč, ampak celo obstoj naše stranke; zaupati jim je vae tem poštenjakom.
V četrti skupini ima narodno napredna stranka tudi večino; ako ostanejo vsi volilni možje mož beseda, ako se ne dajo pod kakršno koli pretvezo preslepiti od nasprotnikov, mora biti zmaga naša. Ker so naši volilni možje v občinah, kjer so bili voljeni, akoro izključno najveljavnejši in raj nglednejši, je upati, da si svojega ugleda in značaja ne bodo izpedkopali in umazali z izneverjenjem programa, na kojega pod lagi so bili voljeni, vzlic velikanskemu pritisku od strani farjev, katerim ni nobeno sredstvo prepodlo v dosego svojih umazanih naklepov.
Žal, da je med prvotnimi in glavnimi volitvami več kot jednomesečni interval, ki pride črnim agitatorjem zelo v prilog; žal, da jim je čez mesec dnij spovednica na razpolago, s kakim uspehom, se bo videlo, v kratkem. Pribiti pa moramo že sedaj, da ne vplivajo v spovednici samo na volilne može, ampak tudi na njihove žene. Drastičen slučaj je ponatisnil „Slov. Narod" iz „Soče" v članku „V spovednici', kjer roti neki   steklinovič   ženo   nekega volilnega moža, naj temu nikakor ne dovoli po noči »tiste male reči", ako ne bode volil za farško stranko. — Naš  volilni položaj je torej,  v kratkih besedah reasumirán, sledeči: V peti skupini utegne zmagati s pomočjo laških glasov dr. Gregorčič, ali veliko lože   bi  moral zmagati dr. Turna; četrta kuri j a  pa mora biti naša, ako bodo naši volilci vsi možbaseda. Vprašal bi se lahko marsikdo : kako pa je prišlo do tega, da  je   dosegla   naša   narodno - napredna stranka v kratkih  10 mesecih svojega obstoja tako sijajen uspeh; ali je delala čudeže? To manje; pač pa se ima zahvaliti za zmago veselemu dejstvu, da je naše ljudstvo po večini politično na precej visoki stopinji naobrazbe, da v tej močno narikriijtijo  uvoj« brate daleč sirom Slovenije.   Pa saj   to n\ nič čudnega, dočim je na pr. na Kranjskem klerikalno časopisje á la bedasti .Domoljub"  preplavilo celo deželo,  so pri nas liberalni  listi najbolj razširjeni; ,,Soča", posebno pa „Primorec" ima po celem Goriškem največ naročnikov izmed vseh slovenskih listov; v najbolj oddaljenem gorskem kotu ga marsikdo čita ravno tako vestno, kakor Evangelij; pri kozarcu vina ima med našimi možaki prvo besedo politika in marsikateri trdi kmet zna marsikatero zatrobiti o § 14. — Tuli naše pseudo-duhovništvo samo uvideva, da mu pri nas ne raste pšenica, naša ljudska masa ni masa brumnih ovac, ki bi dirjale za farjem-ovnom črez drn in strn, in prepričani smo, da pridejo časi, ko bode naše ljudstvo v opravičenem srdu pognalo te nevredne božje namestnike s palicami zopet tja, kamor spadajo — v cerkev, kamor po svojem poklica edinu le spadajo; tako bode ljudstvo samo „krivo", ako se zopet povrne po farjih samih cmajena vera v naše vrste. — Tudi našemu   .vzoritemu'- kardinalu mora biti kaj čudno pri srcu, ko vidi, da mu vse njegovo kardinalstvo pomaga malo ali prav nič; prišel je gotovo že do žalostnega prepričanja, da mu pri nas ni na razpolago nerazsodna ljudska masa, ki bi ga. kakor nekje drugod, povzdigovala v nebesa; naše ljudstvo ima, hvala Bogn, smisel za napredek, in ravno te napredne ideje se morajo tudi   popolnoma   emancipirati iz farških krempljev; pri nas imamo može, posebno iz Soške doline, ki so že videli nekaj sveta, ki so že nekaj skusili po svetu in ki po teh skušnjah dobro vedo, da farška komanda ni najbolje na svetu.
_ .—A.
V IJ ubij mil, 29. decembra. Kaj bo z desnico?
Z vprašanjem, ali se naj stara večina desnica obnovi, se bavijo v zadnjem času češki listi. .Moravska Orlice" in .Hlas Naroda" poročata soglasno, da bi poljski klub opustil politiko svobodne roke le pod tem pogojem, ako opuste Mladočehi ob-
Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu11 žt. 298, dn6 29. decembra 1900.
atrakcijo ter se izognejo vsemu, kar bi moglo obstrukcijo poživiti. Poljaki zahtevajo, da Mladočehi prenehajo boj proti katoliški narodni stranki, ter so proti vsaki izpremembi ustave. Vendar pa hočejo, da se interpretnje ustava v avtono-mističnem smislu. Težje bode vstopiti v staro večino nem. katoliški narodni stranki, ker ima zveze z drugimi nemškimi strankami, ki so stari veČini desnice skrajno nasprotne ter bi jo rade onemogočile na vsak način.
Kraljevski naslov črnogorskega kneza.
Niti nemškonacionalni časopisi, ki znajo z blatom tako spretno obrizgavati vse kar je slovanskega, niso mogli te dni vspešno ugovarjati dovršenemu dejstvu, da je knez Nikola črnogorski na dan jubileja svojega štiridesetletnega vladarstva sprejel po izrecni želji svojega naroda kraljevski naslov. Malo ima Evropa knežjih rodov s toll slavno zgodovino kakor črnogorska knežja rcdbma in malo je vladarjev v Evropi, ki bi si bili pridobili sami in tako neposredno za svoj narod in za svojo deželo tolikih zaslug kakor knez Nikola. Zato pa nosi danes črnogorski vladar svoj kraljevski naslov po zasluženju. Ruski listi naglašajo to brez zadržka, „Birš. Vjedo-mosti" vidijo v knezu Nikoli poroka, da se bode Črnigori kdaj posrečilo združiti stare srbske dežele in jim dati tisto obliko, ki jim je za razvoj potrebna Knez si je za Slovanstvo pridobil tolikih zaslug, da bi bil naslov kralja zaslužil že davno. „No-voe Vremje" izjavlja, da so zveze prijateljstva med Rusijo in Črnogoro neporušne. Petrcgrajsko slovansko blagotvoriteljno društvo je poslalo knezu brzojavko. Tudi turški listi so pisali te dni o knezu jako simpatično.
Vojna v Južni Afriki.
Lord Kitschener,   ki je prišel radi ustaje v Kaplandiji v Naanwport, se je vrnil zopet v Pretorijo.   „Times8 sklepa iz tega, da položaj v Kaplandiji vendar-le ni toli opasen. kakor se je trdilo. Odredbe guvernerja in Kitchenerja so napravile naj povoljnejši vtisek.   Holandci ne pristopajo več k Burom. Manj optimistično pa sodijo o razmerah v Kaplandiji drugi listi. „Daily Mail" piše, da je položaj Se vedno vzbb mirjajoč. Buri so zasedli  črto od Prieske preko Britstowna do  gore   Zuur in do Burghersdorpa. Dežela okoli 50 milj od te črte pa je v velikem razburjenju ter je vsak redni železniški promet docela ustavljen. Da položaj nikakor ni ugoden, dokazuje dejstvo, da je angleška vlada poslala nove polke v Južno Afriko, ter prostovolj cem plačo zvišala. Ker je vojaštvo sila nezadovoljno ter skrajno naveličano vojne, ga je vlada za božič še posebej sijajno nagradila. Vsak vojak dobi namreč v dar pet funtov šterlingov,  t. j.  120 kron. Višji častniki pa  dobe*  seveda višje nagrade Vlada izda okoli 36 milijonov kron samo za obdaritev vojaštva.   Ta dar pa pride seveda iz angleških davčnih doklad! Z bojišča se poroča, da je general Knox zaple ten v boju s četami Deweta, ki so zasedle Leenwskop.   Dewet hoče prodreti na jug. Iz Vryburga poročajo:   Oddelek Barov s 150 vozovi je prekoračil železniško progo južno Vryburga, drug oddelek pa severno. Oba oddelka sta šla proti zahodu. Ugodni preobrat na južnoafričanskem bojišču je baje vplival na rusko vlado. Poroča se, da hoče car vendar-le   sprejbti Kriigerja in sicer koncem januvarja.   Vest ni verjetna.
Ljubljansko mestno gospodarstvo.
(..Slovencu" v odgovor.) Veliki gromovnik, ki .procul negotiis" že dalje časa jezo kuha nad občinskim svetom ljubljanskim, zbudil se je zopet jeden-krat iz svojega globokega premišljevanja. In udaril je z vso močjo ob veliki boben, in naivni čitatelji .Slovenčevi", ki ne poznajo operetnega groma, so mislili, da je to resnični grom, pred katerim se bode porušilo vse ljubljansko mestno gospodarstvo. Razsodni ljudje, ki si semtertje žele kacega komičnega prizora, da vsaj za trenotek pozabijo resnobe življenja, pa so se od vsega arca smejali gromovniku in njegovemu občinstvu-
In kaj bi se ne! Saj je nad vse jasno s svinčnikom in na papirju, katera je pobral, ko ju je od sebe vrgel šolarček prvega gimnazijskega razreda, dokazal, da Ljubljani
preti neizogibno polom zaradi — čnjte! — pokritega proračunskega nedo-statka 19.383 kron. 19383! S plame-nečo pisavo naj bi se ta številka zapisala nad galerijo mestne dvorane, da bi o vsaki seji občinskega sveta klicala županu, v spomin: mene tekel. 19 383! Arhimedova točka naj bode to, s katere se iz stežajev vzdigne napredna uprava deželnega stolnega mesta Ljubljane ter nje vodstvo izroči možu, ki si od prvošolčka izposoja zavrženi svinčnik in papir za svoje duhovite račune.
Vendar bodimo resni. Poza, v kateri je .Slovencev" gromovnik samemu sebi tako zelo všeč, je sicer res smešna; toda iz njegovega izvajanja konjskemu kopitu jednako štrli brezmejna zlobnost. S to lastnostjo treba je pa vsaj toliko resno računiti, da se potegne ž nje vsa hinavska navlaka, s katero se prikriva. V dolžnost si torej štejemo na ,Slovencev" napad kratko odgo voriti.
Ko bi šlo po njegovem in klerikalne stranke želji, bi bila Ljubljana po letu 1895 ostala še tista »dolga vas", o kateri poje narodna pesem. Na srečo bil je pa o onej usodnej katastrofi na krmilu napreden občinski zastop, in ta je izprevidel, da bi po menilo smrten greh glede bodočega razvoja Ljubljane, ko bi se ne izkoristile razmere, ki so vsled potresa nastale. Vsaj je znano da nazaduje, kdor ne napreduje, in da je najzavrgljivejše načelo, ki je izražano v basni o znani živali, katera ni imela druge želje, ko da bi le tako dolgo trava rastla, dokler je ona na svetu.
Prenovljena Ljubljana sedaj klerikalno gospodo bode v oči. Bode jih v oči zlasti zato, ker vsakdo, ki Ljubljane od pred potresne dobe več videl ni, daje brez pridržka hvalo onim, ki so tako veliko izpremembo provzročili. Ti pa ne trobijo v hripavi kle rikalni rog. Zato očitajo nasprotniki obč.svetu in ziasti županu napravo novih in razšir javo starih cest, nove velike stavbe in poslednjemu celo to. da je na hišne posestnike vplival, naj ne zidajo prebornih hiš. Po na šem mnenj« — in pritrdil nam bode gotovo vsakdo, komur politična strast ni popolnoma oslepila razsodnosti — pa si je župan ravno s tem za posamezne hišne posestnike pri-
UuVil ju»jvc£jili aaslug-   Stavbnega prostora
potreba je vsaki hiši; streho mora tudi vsaka imeti. Denar, ki se v oboje vtakne, bode se torej gotovo bolje obrestoval onemu, ki sezida dvonadstropno, ko onemu, ki sezida jednonflostropno ali celo samo pritlično hišo. Toda čemu vodo v Savo nositi! Nekaterim ostane tako vedno preplitva.
Da se take velike in ugodne izpre-membe niso mogle izvršiti brez izdatnih žrtev, je samo po sebi umevno. Iz nič je samo Bog zamogel svet ustvariti. Klerikalci, das: so — kakor znano — dandanes Boga v zakup vzeli, pa brez denarja celo volitev „narediti" ne morejo. Potresnih in druzih zakladov potrebujejo v to.
Tudi občinski svet ljubljanski se je torej moral ozreti po sred tvih za svoje investicije. Pridobil jih je v iržavnih in zasebnih posojilih. Odplačevanje poslednjih uredil je tako, da zadene nekaj bremena bodočo generacijo, katera bode poleg ko risti iz sedanjih investicij, dobila v neobremenjeno last tudi prav velike reservne fonde. Odplačevanje državnih posojil imelo bi pač najbolj zadeti že sedanjo generacijo; a občinski svet poteguje se zato, da bi se iz iatih razlogov — kolikor bi ga država odpisati ne hotela — preneslo tudi to na bodočo generacijo. Prazen krik in hudobno natolcevanje je torej, ako kdo trdi, da bode občinski svet za amortizo van j e nedržavnih posojil primoran zvišati svoje priklade; hudobno natolcevanje zlasti, ako .Slovenec" s tako emfazo govori o proračunjenem in s prihranki prejšnjih let pokritem nedostatku 19 383 kron, pri tem pa čisto zamolči, da je v proračun mestnega zaklada za leto 1901. postavljenih 52 534 kron za izredne izdatke, da bi torej, ko bi se ti izdatki opu stili, proračun izkazoval 33 151 kron prebitka.
Res je, da so redne potrebščine uprave v obče od leta 1895. jako narastle. To pa zato, ker so se slabo plačanim mestnim uradnikom in drugim uslužbencem morale zvišati plače. Tega jim menda vsaj .Slovenec" ne zavida; dasiravno bi se prav nič ne čudili, ko bi jim zavidal. Vsaj vemo, da voditelj klerikalne stranke uradnikom očita lenobo in mastne plače. — A če o
tem molči .Slovenec", je odpustljivo. Ne-odpustljivo pa je, da niti z besedico ne omenja ogromnega bremena, ki mestnej občini naraste od leta 1901 nadalje vsled novega domovinskega zakona. Toda, ko bi tega omenjal, ne imel bi več povoda vihteti svojega krepelca nad županom, temveč za-vihteti bi ga moral nad klerikalnimi poslanci, ki so kljubu protestom večjih mestnih občin glasovali vsi brez izjeme za ta skrajno krivični zakon. Mestni voliloi, okoli katerih bodo ravno te dni švigali klerikalni agitatorji medenih ust, naj si toraj dobro zapomnijo, da se imajo za bremena, katera rt s utegnejo iz ravnotežja spraviti mestno redno gospodarstvo, zahvaliti le klerikalnim poslancem, kakor so le ti svoje dni tudi zakrivili, da se je mestu ljubljanskemu odvzela skrb za svoje ljudsko šolstvo ter mestne davkoplačevalce pritegnilo k tro-škom za ljudsko šolstvo na kmetih.
„Slovencev" člankar pa tudi vedoma neresnico poroča. Seveda mu je to glede na načela, katera izpoveduje ta list, ne samo dovoljeno, temveč se mu šteje celo v posebno zaslugo. Vsaj mu je namen pasti po županu in po občinskem svetu. Ta namen posvečuje mu sredstva, pa naj bi ta sredstva bila tudi: laž, obrekovanje, natolcevanje in zavijanje resnice Kako patetično ta mož vzklika, da je 800 000 kron posojila privelo do nedostatka 19 383 kron ter vprašuje, do kakega nedostatka bi bilo moralo privesti šele posojilo 5,000.000 kron, katere najeti je župan v letu 1898 priporočal. Zamolčal je pa popolnoma, dasi to prav dobro ve, da je od onih 5,000.000 kron najetega že posojila 3,291.000 kron, da se je dalje nameravalo najeti za tržnico, katera bi isto tako, kakor vodovod in elektrika, pomenila jako ugodno investično podjetje, 400.000 kron, ter da bi se bilo s prihranjenimi najemščinami pri šolskih poslopjih moglo obrestovati nadaljnjih 400.000 kron. Šolarček prvega gimnazijskega razreda bil bi pač osramotil učenega .Slovenčevega" član-karja, kajti on bi ne bil znanih in nepre-pornih številk kar naravnost zatajeval. Seveda prvošolček Se nima pojma o gotovih sredstvih v dosego nepoštenega namena.
Na osobna žaljenja, katera .,Slovenec" meče v obraz županu Hribarju, bode leta pač sam odgovoril, če se mu bode to potrebno zdelo; mi bi samo pripomnili, da mu je le v čast, ako se je z nižjimi študijami povzpel do dostojanstva, kakeršnega učenejši uredniki in sotrudniki„ SI o vence vi'1 nikdar dosegli ne bodo. čemu torej v tem oziru .Slovenec" kaj očita, je to ravno tako nizko, kakor je nizko, ako hoče smešiti pošteni njegov zasebni poklic, pri čemer pa se ne more povzpeti vsaj do tolikega sa-mozatajevanja, da bi potlačil v sebi nekr-ščansko zavist glede dohodkov iz tega poklica.
Ravno ti osobni napadi pa najbolje osvetljujejo etično vrednost »Slovenčeve" skrbi za ljubljanske davkoplačevalce. Nič ko zavist, da njegovi nimajo krmila v rokah. Ko bi ga imeli, potem bi pa svojo nesposobnost pokazali tako eklatantno, kakor so jo pokazali še povsod. Zato pa pravimo: Bog ne daj, da bi Ljubljana izročena bila pod nož tem brumnim in umnim gospodarjem. Izgled za njihovo gospodarstvo imamo pri Št. Jakobski cerkvi, kjer se ravnokar upirajo župljani občutni prikladi samo v cerkvene namene Kakor tu v malem, tako bi gospodarili drugod v večjem.
Ljubljanski davkoplačevalci bodo torej vedeli ubraniti se sreči in izobilju, katero bi jim prinesel klerikalni regime. In tako bode tudi kratkovidni .Slovencev" člankar zastonj gojil nade, da ga pokličejo reševat Ljubljano. Da mu pa pokažemo več krščanskega duha, kakor ga veje iz njegovega članka, izjavljamo naravnost, da ga ne zavidamo za te nade, dasiravno pravijo, da so nade pol življenja.
Dopisi.
Iz ribniške doline, 23. decembra. (Brešarjeva zaupnica.) .Slovenec" prijavlja v St. 290. neko zaupnico ribniškemu kaplana BreSarju, katero je baje
podpisalo 268 kmetskih posestnikov, čini-telji te zaupnice mislijo, da so nam s tem sapo zaprli, a motijo se. Nam n9 imponuje niti število podpisov in križcev na praznih polah niti zavednost in razsodnost dotič-nikov. Podpisci zaupnice pravijo, da se .Slov. Narod" med vsemi slovenskimi in tudi gotovo nemškimi liberalnimi listi najbolj odlikuje po svojih nesramnih lažeh. Kako morejo izreči to sodbo možje, kateri ne bero liberalnih listov in jih pod strogo prepovedjo ne smejo brati, katerih tedaj ne poznajo, ako jih ne navdahne dr. Šu-steršičev sv. duh, nam je uganka. Li ni to sodba slepca o barvah?
Povod zaupnici je dal baje dopis iz našega kraja v .Slov. Narodu" ob ustanovnem shodu „Sl. kat. pol. društva v Ribnici, kjer je g. kaplan Brešar zvonec nosil in diktiral odbornike novega društva. .Inteligenca" se ni udeležila tega shoda ter pustila srečnim zborovateljem rajsko veselje.
Piscu teh vrstic ni znano, kdo je poročal o tem imenitnem shodu, in tudi ničesar ne ve o „Bre5arjevi nikdar polni bisagi". Tudi bire mu ne zavidamo, ako je njegova bira pičla, mu njegovi čestilci slo-bodno še ksj navržejo. Sedanjima mogotcema v Hrovači bi svetovali, naj enkrat izraču-nita ali dasta izračuniti, koliko davka in naklad plača Hrovača in koliko ribniški naprednjaki? Mi se ne izpodtikamo nad! privatno osebo kaplana Brešarja in nad tem, kako opravlja svoje duhovniške dolžnosti, mi ga kritiknjemo le kot politika, ki v cerkvi in zunaj cerkve strastno agitira za klerikalno stranko, seje razpor in udriha po liberalcih in brezvercih, katere sam slika na steno. Ako imajo naši kaplani pravico v cerkvi napadati svoje politične nasprotnike, kjer jim ne moremo odgovarjati, smemo se tudi mi oglasiti v listih nam pristopnih. Ako sejete vihar, ne boste želi miru. Mi spoštujemo poštene duhovne, ki žive svojemu poklicu, a jih ne spoznamo in jih nikdar ne bomo spoznali za kaka višjo bitja, katerim bi se morali tudi v/ posvetnih stvareh slepo klanjati. Z napadi in žuganjem nas ne bodete nikdar vabili v cerkev in nam vsilili ljubezni in spoštovanja do duhovniških politikov.
Mi ne preganjamo duhovnov kot takih ter bi radi ž njimi v prijaznosti živeli, a podjarmiti se ne damo, ker imamo tudi svoje nazore in prepričanje o tem, kaj hasne našemu zatiranemu narodu. Mi ne motimo duhovnov, ako oznanujejo v cerkvi moralo in svete resnice. A tem resnicam vendar ne moremo prištevati nauka, da je naša vera v nevarnosti, ako ne volimo za svoje poslance besedolomcev in tihotapcev. Ako hočete, da složno delamo za svoj narod, je prvi in glavni pogoj, da iztirate politiko iz cerkve. Ako bi se ne bili duhovni z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi poganjali za svoje kandidate, bi bili značaji a la dr. Žitnik in advokat Vencajz nemogoči poslanci. Kako misli dr. Žitnik o častni besedi, mora celo Brešar-jevim čestilcem, vsaj nekaterim, biti znano. Poslancu Vencajzu se pač še pred malo leti niti sanjati ni moglo, da bode kranjska duhovščina kdaj tako strastno podpirala njegovo kandidaturo in trdila, da je vera v nevarnosti, ako ne volimo njega, ki je igral že vse mogoče politične barve in prodal vso svojo preteklost in prepričanje za materialni dobiček.
Brešar je vi častilci trde, da so jih ribniški liberalci dovolj dolgo za nos vodili. Upamo, da pridejo sčasom do spoznanja, da je že marsikdo vodil in jih še vodi za nos, da pa to niso bili liberalci. Kolikor je nam znano, ni bila ribniška okolica nikoli liberalna. V državnem zboru jo je zastopal mnogo let ranjki kanonik Klun, kateri si je stekel največ zaslug za konservativno slov. stranko, katera pa danes izmira. Za njim je prišel praktični katolik Vencajz. Kaj je storil za naš okraj, tega ne ve nihče povedati. V deželnem zboru nas zastopa menda že 30 let gosp-poslanec Pakiž, kateri vživa idiličen mir pri svojih volilcih, ker se je tudi dal vpreči v klerikalni jarem. Da je njegov napredno-misleči tovariš Višnikar škodoval svojemu volilnemu okraju ali pri svojem delovanju delal razlike med liberalci in klerikalci, bržkone tudi g. Pakiž no bode trdil Ako bi hotel postati Vencajz, bi bil takoj brez madeža. Pri nas ne gre za zmožnost in značajnost poslanca, ampak
samo za vsaj navidezno klerikalno mišljenje. —
D o čim na s to tisoče naših bratov nmira na Koroškem in Primorskem, se kaže pri nas veliko veselje nad tem, da se je klerikalnemu nasilstvu posrečilo ubiti narodne kandidate Božiča, Lenarčiča in Pirca, o kojih značajnosti, zmožnosti in narodnem mišljenju nihče ne dvomi. Koroški Slovenci bi bili gotovo veseli vsakega izmed teh mož. ako bi ga mogli spraviti v državni zbor. Tadi mandat dr. Laginje se maje in bojimo se, da mu tudi katoliški shod v Ljubljani ne bode pomagal Želimo, da se motimo. Ako je bil katoliški shod v Ljubljani res tako impo-zanten, kakor se je opisoval, zakaj se ni vnel za naše brate na Koroškem in v Istri in brezozirno odkril krivic, katere trpe. Ako je bil katoliški shod vseslovenski, bi bil moral to storiti. Ljudska posojilnica v Ljubljani bi bila bolje obrnila svoj denar za koroške Slovence, kakor za volilne agitacije na Kranjskem.
Pa vrnimo se zopet k Ribnici. Tudi v našem kat. polit, društvu se nahajajo možje, kateri se ne odlikujejo s pravo po-božnostjo. Gosp. Pakiž bi rekel: nič manj kot to. Med njimi so še možjo, ki tako radi pri vsaki priliki vnanje kažeje svoje katoliško prepričanje, ki so pred kakimi 20. leti hote ali nehote podpirali znanega sleparja, ki ;e bil pri nas znan pod imenom „Sveti Tonček" ali .Rimski romar" ter je naše nevedno in lakkoverno ljudstvo sleparil in za nos vodil. Narodna stranka ni nikogar za nos vodila. Kar je naš okraj pridobil v poslednjih 10 letih, se ima v prvi vrsti njej zahvaliti.
Veselje na »sijajni zmagi" pri zadnjih volitvah se tadi pri nas pojavlja v žalostnih oblikah. V Loškem Potoku so podivjane babure napadle Lenarčičevega voznika, ter poškodovale njega in voz. V Sodražici so Drobničevi prešiči, vino in fa-natizovano ženstvo navduševali volilce. V Nemški vasi so ondotni katoliki s kamenjem napadli mirne ribniške goste, gredoče iz katoliške Nacetove gostilne. Najbolje so jo pa še pogruntali pobožni lončarji v Dolenji vasi. Namazali so s pristnim svojim mazilom hiše napredno mislečih mož ter jim poškodovali sadno drevje. To je pristna krščanska ljubezen, kajneda gospod boter? Ako bosta gg. Šalehar in Žužek tako širila katoliško prepričanje mej lončarji, lahko dobosta sčasoma tudi kaj lončarskega blata na hrib, ako ga ne bodo rabili za glazuro pri skledah in loncih. Gospodje le tako naprej in vera bode brez nevarnosti.
Sedanje versko gibanje v Avstriji in pogosti prestopi k protestantizmu naj bi dali misliti naši zmernejši duhovščini, kam vodi klerikalna nestrpnost. Za božične praznike bi jim svetovali, da na leči razpravljajo o pravih vrokih verske reformacije v 16. stoletju, ko še niso poznali liberalcev. Pri tem naj bi se držali zgodovinske resnice. Caveant consules, ne religio detrimentum capiat!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29. decembra. — Bolehen liberalizem. Kranjski Nemci so sklenili, dne 3. januvarja glasovati za klerikalne kandidate. Na Gorenjskem glasovali bodo za Šamana, ki še nikomur ni povedal, kak program, da ima prav za prav, in kojega z vso vnemo priporoča , Slovenec". Na Dolenjskem pa bodo na svoj ščit dvignili prosta Elberta, in Ko-čevci gredo za njega do zadnjega moža v ogenj, prej kot ne v zahvalo, da jih je .Slovenec" še pred kratkim opsoval za lu-terance! Mi častitamo vodstvu nemške stranke k ti samozatajitvi, ker toliko je gotovo, da prej kot ne na celem svetu ni stranke, ki bi od volitve do volitve spreminjala svoj značaj, kakor ga spreminja nemška stranka na Kranjskem! Dne 18. decembra bili so liberalci, dne 3. januvarja bodo pa klerikalci! Liberalni Kočevci v boju za talar, in liberalni Tržič v boju za Šusteršičevo familijo, ki bi cela rada na ceneni način prišla na Dunaj, te je izven-redna prikazen, ali, kakor rečeno, nemški liberalizem prenese vse! Enkrat hiti proč od Rima, drugič pa s proštom Elbertom v Rim! Čestitamo! Za napredne volilce po naših mestih in trgih pa je pri ti  nenaravni  alijanci nemškega
liberalizma in slo venskega kle ri-kalizma nastala sveta dolžnost, da spravijo zadnjega moža na krov. Vsi morajo voliti, in naši zaupniki in agitatorji morajo posebno zadnje dni podvojiti svoje moči!
— Vlada  in  volitve   po mestih.
Da si se je od merodajne strani za trjevalo, da se vlada čisto nič ne bo v volitve vtikala, in da si je to ministrski predsednik Korber tudi sam slovesno obljubil, prihajajo nam iz Belokrajine poročila, da uradnik okrajnega glavarstva očitno agitira za prosta Elberta. Obračamo se do svojih somišljenikov, da nam vsakega uradnika, ki bi agitiral takoj telegrafično naznanijo, da storimo primerne korake bodisi v Ljubljani, bodisi na Dunaju. Mi sicer ne verujemo, da so vesti, ki nam dohajajo, resnične, ali sedaj, ko so naši Nemci dr. Šusteršiču podarili svoje liberalno srce, sedaj je vsekako mogoče, da se vzdrami tudi vlada; nagnenja za vmešavanje v volitve ji nikdar ne manjka! Somišljeniki pozor, poguma pa vam ni treba zgubiti niti pred Nemci, niti pred vlado! Tem sijajnejša bode zmaga !
— Elbert — Sušnik — Šuman so sicer precej različne nature, ali jedna lastnost je vendar vsem trem skupna: nobenemu se ne zdi vredno, stopiti pred volilce. Pri kanoniku Sušniku je to še um-Ijivo; mož ve, da propade. Ali Šuman in Elbert si domišljata, da bodeta s pomočjo Nemcev izvoljena, in vendar se ne zdi nobenemu vredno, da bi stopil pred volilce. Elbert lazi pač od hiše do hiše, ali javnega shoda neče prirediti, ker se mu ne zdi vredno, da bi volilcem razložil svoj program in odgovarjal na interpelacije. Šuman pa jo je še bolje napravil. Odkuril jo je na jug in prepustil klerikalni stranki vso skrb za njegovo zmago. Tako preziranje volilce v je več kakor nečuveno. Noben Človek ga ne pozna, noben človek ne ve, kakšni so njegovi gospodarski, politični in narodni nazori — če jih sploh kaj ima — in vendar se drzne zahtevati, naj mu volilci slepo zaupajo in naj ga pošljejo na Dunaj! Šuma-novo postopanje je naravnost provoka-cija mestnih volilcev gorenjskih in notranjskih, in izraz skrajno žaljivega preziranja.
— Kandidat Šuman. Kandidatura bivšega deželnega šolskega nadzornika Šumana je delo dra. Šusteršiča. Zet Šu-steršič bi rad svojega tasta spravil na Dunaj, da bi bila tamkaj cela familija zbrana in bi tast vrh svoje lepe penzije še kaj .zaslužil". Šumanov sin je namreč nastavljen na Dunaju. Mladi Šuman je nemški nacijonalec, a ker je Šusteršičev svak, so ga slovenski klerikalni poslanci kot koncesijo Slovencem potisnili v ministrstvo. Povše se je takrat sicer strahovito jezil, a pariral je vendar. Če bi bil izvoljen Šuman, bi bila vsa Šasteršičeva družina zbrana na Dunaju, in to je vsekako tako lep namen, la bodo notranjski in gorenjski volilci lahko z navdušenjem glasovali za Šusteršičevega tasta. Kje bi pa tudi dobili tacega moža, kakor je Šuman? Svojo familijo je nemški vzgojil, da tako pokaže svoje narodno mišljenje in sposoben je tudi, ker vse žive dni ni ničesar delal, da prihrani svoje sposobnosti za državni zbor. V tem oziru je bil skrajno dosleden. Kot deželni šolski nadzornik je bil pravo peto kolo, kajti mesto njega so vladali šolstvo koncepti praktikantje. Tako je varoval svoje moči, da še tistih stvari ni prebral, ki so mu slučajno v roke prišle, in da niti vedel ni, da ima sam pravico še do jedne kvin-kvenije, nego je moral biti na to šele opozorjen. V očigled takim dokazom narodnega mišljenja, sposobnosti in delavnosti bi bil pač pravi greh, če bi volilci ne povzdignili Šusteršičevega tasta na ščit!
— Potresna akcija in dr. Tavčar. .Slovenec" je iz govora dr. Tavčarja na volilnem shodu v nedeljo priobčil nekaj odlomkov, katere je opremil z različnimi, zdaj otročjimi, zdaj hudobnimi pripombami. Ne zdi se nam vredno, da bi se radi teh duhovniških zavijanj spuščali v kako polemiko, ker vemo, da ga itak ni razsodnega meščana, ki bi se zmenil za pisarjenja časopisa za častikrajo in obrekovanje. Pribiti pa hočemo jedno, česar dr. Tavčar na shodu ni omenil, ker ni hotel samega sebe hvaliti Dr. Tavčar je z ozirom na reklamo, ki jo delajo klerikalci za Susnika povedal, da pri
potresni akciji ni zaostajal za klerikalnim kandidatom. Škofov list je na to pripomnil : .Počasi, dr. Tavčar! Da ste delili pravne svete v pisarni, zato ste advokat. A Tavčar je v .Narodu" nesramno napadel .klerikalce", ki so zbirali ljudi in jih poučevali ter jim v .Katoliškem domu" pisali brezplačno prošnje. Takrat ste se v .Narodu" zagnali ravno v brezplačno delovanje .klerikalcev". Na tisoče prošnja so naši ljudje, zlasti delavsko tajništvo, popisali ljudem, in ker so to delali brezplačno, ste jih dali sramotiti v .Narodu" ! — To je vendar im-pertinentno! Dr. Tavčar je za časa potresa delal brezplačno za meščane in kmete, in pri deželni vladi lahko vsakdo izve, ko liko tacih brezplačno narejenih prošenj je došlo tja in koliko denarja je vlada odštela dr. Tavčarju, da ga je izročil dotičnim strankam. Katoliškega doma takrat niti bilo ni. V tem, ko je dr. Tavčar, ki kot advokat ni dolžan brezplačno delati, skoro poldrugi mesec brezplačno delal in se trudil za občni blagor, so klerikalci gospod Šusteršičevega kalibra vsak spisek, ki so ga naredili, dotičnim strankam mastno zaračunali' Ko je potem prišel čas vlagati prošnje za olajšave pri vračevanju potresnih podpor, so pač klerikalci établirai i v .Katoliškem domu" nekega zakotnega pisača, ki je delal prošnje. Mi smo grajali, da se tako važne prošnje delajo vse po jednem kopitu, ko se je vendar vedelo, da je rešitev odvisna od obrazložitve specialnih razmer dotičnih proš-njikov. Naše takratno svarilo, ki je izviralo iz skrbi za korist dotičnih strank, imenuje zdaj .Slovenec" nesramen napad, ne pove pa, kako so stranke bridko o bžalovale, da so šle na klerikalne limanice, ker so bile skoro vse v »Katoliškem domu" skrpane prošnje odbite, in so imele stranke le škodo. Toliko da se spozna resnica. Sicer pa naj meščani le pomislij >, da so klerikalci nad 30.0000 gld. nabranih za stranke, ki so po potresu bile oškodovane, pobasalivsvojo malho, in na noben načinnečejo povedati, kam so deli tiste tisočake.
— Politično harlekinstvo v Novem mestu. Iz Novega mesta se nam piše: To kar delajo proštovi agitatorji Appe, Frančič, Kušlan in v novejšem času tudi suhorobec,, presega že vse meje. Ti korteši lazijo po mestu s Kôrberjevimi pismi in nočejo na vsaki način meščanstvu grdo laž natveziti, da se imamo za ugodno rešitev novomeškega vodovodnega vprašanja jedino le njih milosti, gnadljevemu gosp. proštu zahvaliti. Ako mislijo ti zaslepljeni go spodje kake .gimpeljne" na svoje limanice ujeti, morajo si pač take kaline poiskati med nerazsodnimi kmetskimi volilci v sosedni občini, pri našem zavednem meščanstvu se jim pa ne bode nihče usedel. Mi le predobro vemo, da sta se v vodovodnem vprašanju poleg našega časti-tega gospoda župana, naš deželni in naš bivši državni poslanec največ zaslug pridobili. Da se to pa vodovod leto prej zgradil kakor bi se sicer, zahvaliti se imamo jedino le vizitaciji višjesodnega predsednika grofa Gleispacha, kojemu se je naš marljivi gospod župan poklonil in ga na našo nezdravo vodo opozoril. Šele, ko se je grof Gleispach na na j e ner g i čn e j ši način pri ministrstvu za vodovod zavzel in zahteval — ako je le kaj prebitka v melioracijskem zakladu —, da se iz istega večja svota v državni proračun za novomeški vodovod postavi, dobil je g. prost od ministrskega predsednika Kôrberja ugodni odgovor. Osmešil se je pa temeljito s produciranj e m tako prvega, kakor druzega pisma. Vse se smeje temu humbugu in govori o neki primeri s srako, ki se s pavo-vim perjem diči.
— Pozor, volilci. Iz Tržiča se nam piše: Zadnjič so nam poslali kupe „Slovenca" v Tržič, za božične praznike smo pa dobili „Dihurja' ; z vsebino sta si podobna kot bratca. Oba obrekujeta, Črnita in la-žeta zoper našega bivšega poslanca dr. Ferjančiča, in hočeta ljudstvo preslepiti in pridobiti za penzijonista konsumskega generala dr. Žlindre. Dobili so pa ta lažnjiva lista tudi trgovci in gostilničarji. Toraj stanovi, kateri so najbolj preganjani od klerikalcev. Imate li trgovce in gostilničarje res za tako neumne volilce kakor so bili Lom-lanl Da bi se pustili kakor ovce gnati na volišče? Mar še nimajo dosti škode z va-
šim nepotrebnim konaumom. Koliko so oškodovani trgovci pri špecerijskem blagu, gostilničarji zaradi slabega vina, katerega konsum neverjetno mnogo iztoči. Pred kratkim so dobili 16 velikih sodov vina, s tem kar so ga še imeli, ga je bilo v zalogi nad 20 sodov. Konsurnarjem to gotovo ni v korist, ker se zapeljujejo k pijančevanju, davkoplačujoči gostilničarji in trgovci pa le škodo trpe. Zdaj naj bi pa šli voliti moža, ki je tast organizatorja tega zla za trgovski stan ? Ne ! To bi se reklo v lastno skledo pljuvati. Rotimo vse trgovce in gostilničarje gorenjskih in notranjskih mest, naj delajo kolikor jim je mogoče v propast klerikalnega kandidata. Zdaj prod volitvijo se nam sladkajo, kakor pregovor pravi ,ko konja love, ovsa mole". Ob enem se pa ustanavlja konsum v Krizah in v Ko-vorju pri Tržiču. Ni zadosti tržiškega kon-suma, še v bližnje vasi mora priti konku-kurenca. Potem bode tako: Trgovci in gostilničarji bodete plačevali davke, v kon-sumih bodo pa prodajali, zato bode jim pa dr. Žiindra z svojim tastom (ako bode izvoljen) priboril še podporo. Zato je pa vsakega volilca narodna in stanovska dolžnost, da pride 3. januvarja in voli dr. And. Ferjančiča, kateri se bo gotovo vedno za korist trgovskega in obrtnega stanu potegoval.
— Volilni shod. Prihodnjo nedeljo, dne 30. t. m., popoludne ob 3 uri skliče kandidat za mestno skupino Celje Brežice, gosp. dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju, shod volilcev v Kozjem v gostilno gosp. Franca Gučeka. Narodni volilci vabijo se k mnogobrojni udeležbi
— Občinski svet ljubljanski imel bo prihodnji ponedeljek zadajo sejo v letošnjem letu.
— ..Katoliška Tiskarna" zopet obsojena. Zadnjič smo poročali, da je bila .Katoliška Tiskarna" obsojena nà primerno globo, ker ni predložila cenzuri Šasterši-čeve brošure, v kateri so se duhovniki .strogo zaupno" učili, kako naj pri volitvah sleparijo Blagoslovljeni gospodje se pa niso dosti zmenili za to obsodbo Tudi po obsodbi niso predložili Šasteršičeve brošure, kar pač kaže, da morajo • imeti jako slabo vest, in da obsega tista brošuia stvari, katere bi radi prikrili oblastvom. Posledica tega postopanja je bila ta, da je bu» .K.»boii3ka Tiskarna" novic obsojena, in da se bodo obsodbe ponavljale, dukler ne predloži Šusteršičeve brošure.
— Silvestrov večer ljubljanskega ,.Sokola" bode v ponedeljek dne 31. t. m. v telovadni dvorani v „Nar. domu" s prijaznim sodelovanjem pevskega okteta in gg. R Vrabla, Žužeka inBeniška. Sodeluje tudi meščanska godba, ki si je v kratkem času svojega obstanka pridobila splošne simpatije, katere se vedno množe, ker je vodstvo v res spretnih in skrbnih rokah ter se množi njen bogati repertoir od dne do dne. Vspored je nastopni: A. Pevski in zabavni del: 1. Bendl : .Slovan*, okt. 2. Ipavec: .Domovini", oktet. 3. a) Schumann: .Grenadirja", b) 'G. Ipavec: .Vse mine", poje g. R. Vrabl, spremlja g. Benišek. 4. Fleišman: .Luna sije", oktet. 5. a) D. Jenko: .Tiha luna", b) G. Rihar: .Savica", poje g. R. Vrabl, spremlja g. Benišek. 6 Hajdrich: „Adrijansko morje", oktet. 7. Komičen prizor, izvaja g. Žužek. B. Godba: 1. Dvoraček: .Sokol II.", koračnica. 3. Ipavec B. : Ouve tura .Tičnik". 3. Ganne: .Carinja", mazurka. 4. Verdi: Arija in zbor ciganov iz opere .Trubadur".
5. Smetana: Oavertura iz opere .Poljub".
6. Kral: .Lepa Valenčanka". 7. Wagner: Fantazija iz opere .Lohengrin*. 8. Ipavec: „Bodi zdrava domovina". 9. I. pl. Zaje: Oavertura .Mornarji na krov". 10. Morena ; .Ako se dva ljubita", valček. 11. Parma. .Ex4, galop. O polunoči pozdrav in alegorija. Po polunoči ples Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Za člane .Sokola" prosta, za rodbine članov 30 kr, za nečlane 59 kr.
— Pri Silvestrovem večeru „Sokola,f sodeluje iz posebne prijaznosti namestu v programu naznanjenega okteta pevsko društvo .Ljubljana" s celim zborom. Društvo je že sicer obljubilo svoje sodelovanje drugod, vendar pa se je stvar zdaj uredila tako, da bode moglo ustreči tudi prošnji .Sokola" in nastopiti z nekaterimi pevskimi točkami pri njegovem Silvestrovem večeru. Ker so bili programi že prej tiskani, se ni moglo to že v njih naznaniti.
03T Dalje v prilogi. T£U
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 298, dn6 29. decembra 1900.
— Učiteljski večer. Sinoči se je vrSil v mali dvorani „Narodnega doma* nčiteljski večer ob jako mn< gobrojui ude ležitvi. Došlo je nad 200 gostov tako, da je bila dvorana do zadnjega kotička na polnjena. Predsednik ljubljanskega učiteljskega društva g. Gabršek pozdravi navzoče v krepkem, navdušenem nagovoru, v prvi vrsti g. župana Hribarja, katerega je uči-teljstvo nneto aklamovalo, g ravnatelja Schreinerja in druge goste iz Štajerske, katerih je došlo precejšno število. Povdarja važnost zborovanj, katera se imajo danes vršiti, osobito velik pomen novo osnovane .Šolske matice* in izrazi svoje veselje ob dejstvu, da sta si srednje- in ljudskošolski učitelj podala roke v skupno pospeševanje pedagogiške vede in šolstva sploh. Nato se je jel izvajati program. Ta je bil jako obširen in zanimiv. Gosp. primarij dr. Gre-gorič predaval je o temi: Kakšno bodi naše stanovanj e Omenjal je nedostatke slabih pa tudi takozvanih .bolj ših" stanovanj, govoril o premembi zraka, o venti laciji, razsvetljavi in kurjenji sob. Prav bi bilo, da se ta jako poučna in poljudna razprava natisne v kakem listu, ker ima mnogo praktičnih in umestnih navodil, po katerih naj bi se ravnali vsi sloji našega ljudstva. G. Vrabl je zapel nekaj pesem nato. Znan je že dovelj kot izboren, dobro izšolan pevec. Njegov lep, polnodoneč bariton in njegovo občutkapolno pt-tje očaralo je vse navzoče. G. Danilova, g. Danilo in g. Žužek so rešili svojo nalogo v vseobče zadovoljnost. O g. Danilovi se je culo sploh že toliko laskavih kritik, da bi bilo odveč posebej povdarjati, da je velika umetnica; skoro isto velja o g. Danilu. Nov je bil včeraj g. Žu*ek. Deklamoval je Gregorčičev ,Sam" in izkazal pri tem različne mozke karakterje. Grcmoviti aplavzi so mu bil dokaz, da je izborno pogodil svojo nalogo. Prepričali smo se, da je g. Žužek talent, od katerega nam je mnogo pričakovati. Sinočnji učiteljski večer je bil eden najboljših in najzanimivejših, kar se jih je dosedaj priredilo, zato pa je bila družba tudi zelo animirana in se je razšla še le pozno v noč.
— Ljubljanske ljudske šole. Ces. kr. mestni šolski svet je z ozirom na to, da se slučaji škrlatice in davice še vedno množc, sklenil, da imajo ljubljanske ljudske šole in otroški vrtci ostati tudi po novem letu zatvorjene, in sicer za nedoločen čas, oziroma dokler zdravstvena oblast ne more konstatovati, da ni nikake nevarnosti več glede razširjevanja omenjenih bolezni
— Gostovanje gospe Irme Polakove. Naša dična subreta. g Polakova gostuje zopet na zagrebškem odru, kjer nastopi trikrat zapored. Včerajšnji hrvatski listi so polni hvale glede lepe igre in lepega petja g. Polakove, ki je nastopila v Zagrebu že četrtič v ulogi Geishe. Gledališče je bilo razprodano. Listi poročajo, da je g. Polakova že sklenila pogodbo z vodstvom zagrebškega gledališča.
— Redni občni zbor ,,Narodne čitalnice" v Ribnici vršil sa je 23 t. m. z običajnim dnevnim redom. Čitalnica je priredila v pretečenem letu tri veselice, oziroma zabavne večere, pri katerih je sodeloval društveni pevski zbor pod vodstvom marljivega g. Ho Ima rja. Družbi sv. Cirila in Metoda se je poslalo 84 K kot polovični znesek čistega dohodka ob priliki izleta na Ugar, kjer so se trudile za dosego lepega gmotnega uspeha nekatere odlične trške gospe-rodoljubkinje. Blagajnikovo poročilo izkazuje 63 K 92 h. preostanka z izterjatvami vred. Društvo ima sedaj s 16 letos priraslimi knjigami 134 knjig. Novo voljeni odbor se je po končanem občnem zboru sestavil takole: Dr. A. Schiffrer, predsednik; Fr. V i š n i k a r, podpredsednik; A. Spende, tajnik; F. Štefančič, blagajnik (ker je g. J. Hribar, dosedanji vestni izvrševalec tega posla odklonil novo izvolitev radi svoje premestitve); A. J u -vanec, knjižničar; Fr. Gregorčič in I. Lov Sin, odbornika. Izmed časopiso ostane pri starem, le mesto listov .Suden" in .Dol. Novice" se sklene naročiti .Politik-.
—' Narodna Čitalnica v Novem mestu priredi s preprijaznim sodelovanjem slavnega .Dolenjskega pevskega društva" v svojih prostorih dne 1. januarja 1901 novoletno veselico. Vspored: 1. Pozdrav 2. a) J. Aljaž: .Zaostali ptič", b) P. H Sattner: .Na planine", mešana zbora. 3. M. Bruch: Uvod in adagio iz koncerta
opus 26, gosli aolo s premljevanjem glaso-vira. 4. A Thooiaa: Romanca iz opere „MigQon", sopranov samospev 5. .Lapi Izidor", šaljivi prizor. 6. a) J. Medic: .Ve čer", b) A. Foerster: .Domovini", mešana zbora. 7. „Čez sto let" — kupleti. Plesni venček, pri katerem svira oddelek domače godbe na lok. Pričetek ob 8 uri zvečer. Vstopnine ni, dostop imajo člani novomeških narodnih društev.
— Slovensko bralno društvo v Tržiču priredi običajno Silvestrovo veselico s petjem in tamburanjem. Vstopnina prosta.
— Veledušna darova. Za .božičnico" podaril je revežem v mestni ubožnici tukajšnji trgovec g. Ludovik Štricelj kruha in drugih jestvin, g. A uro vi dediči pa so darovali v isti namen dva sodčka piva. — Nadzorništvo ubožnice izreka tem potom častitima darovalcema v imenu obdarovanih najsrčnejšo zahvalo.
— Slovensko akademično ferlalno društvo „Sava" v Ljubljani priredi dne 5. januvarja 1901. v korist slovenskega dija škega podpornega društva „Radogoj" v veliki dvorani .Narodnega doma" ples Začetek ob 8'/,. uri zvečer. Uatopnina za osebo 1 krono, za rodbino 4 oseb 3 krone, za vsacega nadaljnega člena rodbine 1 krono. Pri plesu svira slavna meščanska godba.
— Šentjakobsko-trnovska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda naznanja, da sprejema oprostila novoletnih voščil gosp. I. Lozar, trgovec na Mestnem trgu. Imena objavijo se v jedni prihodnjih šte vilk .Slov. Naroda".
— Odbor društva ,,Gospodinjska šola" nljuino vabi čast. društvenike k občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo, dne 30 decembra ob 11. uri dopoludne v drnštvenih šolskih prostorih, Rimska cesta Št. 9.
— Pevskega društva ,,Ljubljane" členi se radi dvostranskega sodelovanja ob priliki .Silvestrovega večera" najuljudneje vabijo, da se jutri, dne 30. t. m , točno ob polu 2. uri polnoštevilno udeleže za to napovedane skušnje.
— Društvo delovodij za Ljubljano priredi dne 31. decembra 1900 v Hafnerjevi pivarni Silvestrov večer s sodelovanjem godbe si. pešpolka št 27 kralj Belgijcev, na katerega vabi najuljudneje znance in prijatelje. Začetek ob 8. uri.
— Črevljarsko strokovno društvo v Ljubljani naznanja vsem pomočnikom in obrtnikom, da se je začel strokovni pouk, katerega iz prijaznosti vodi gospod Ivan Pobeško v društveni sobi na Žabjeku v novi hiši g. Dolenca Naj nikdo ne zamudi se poslužiti te priložnosti poučiti se v strokovnih vedah. Pouk se vfti ob nedeljah od 2-4 ure popoludne, v ponedeljek in torek od 8.—10. ure zvečer.
— Za Prešernov spomenik. Hrvatsko pevsko društvo .Trebevič" v Sarajevu priredilo je v proslavo stoletnice Prešernovega rojstva koncert, katerega čisti dobiček 139 krcn je blagoizvolilo darovati kot prispevek za Prešernov spomenik v Ljub Ijani. Zahvaljujoč se dičnem .Trebevidu" za ta čin slovanske vzajemnosti, žalimo, da bi našel obilo posnemovalcev povsod, koder najdejo odmev poezije slavnega na šega pesnika.
— Oddaja gozdnih drevesc. V svrho pogozdovanja oddajo se od državnega vrta v Celju eden milijon različne vrste drevesc. Prijave za dobavo rečenih gozdnih drevesc sprejemata c. kr. okrajno gozdarsko nadzorstvo v Celju, c. kr. deželno gozdarsko nadzorstvo v Gradcu in sicer za pomladno pogozdovanje do 30 januvarja, za jesensko pogozdovanje do 15. sept. vsakega leta.
* Hrvatska opera ..Porfn" izide v redakciji prvega kapelnika hrv. dež. gledališča v Zagrebu, g Srečka Albinija prirejena za klavir s podloženim tekstom po vzoru Zajčevega .Zrinjskega". Izdanje stane za subskribente le 6 kron (brez po-starine). Za kasnejše naročnike pa 12 kron in pošt ar i no Divno to opero Lisinskega, ki se poje v Zagrebu z največjim uspehom, Slovencem toplo priporočamo.
* Car in njegovi zdravniki. Ruski car se je že toliko opomogel, da hodi na izprehod, ter da opravlja tudi nekatere posle. V Carsko selo se vrne v januvarju. Ministri pa se odpeljejo v Peterburg še ta teden. Vsaka nevarnost je torej odpravljena. Zdravnika prof. Popov in dr. Tihanov sta bila odlikovana in nagrajena. Popov je imenovan prvim telesnim zdravnikom ter
je dobil 100 000 rubljev, Tihanov pa je dobil naslov diu/.ega telesnega zdravnika in dobil 50 000 rubljev.
* Bedasta izmišljotina. Službeno glasilo ogrske vlade .Magjar Nemzet" je prineslo dementi glede vesti, katero so prinesli neki berolinski in madjarski listi, in ki se tiče bivše igralke Sohratt ter Nj Veličanstva našega cesarja. Omenjeni listi so prinesli namreč bedasto izmišljotino, da je gospa Schratt zategadelj stopila v pokoj, ker se bo omožila z našim oesarjem, ki je bil vedno njen protektor. Slučajno je bila gospa Schratt, katere mož živi, te dni tudi gost nadvojvodinje Gizele, kar je bedasto vest le še podkrepilo. Vae skupaj pa je le senzacionalna laž.
* Župnik — kandidat. V neki mo-ravski vasi so imeli nedavno volitve. Kan didata sta bila dva, med tema tudi župnik Oba kandidata sta imela po 12 glasov. Zato so iskali vsaj še enega volilca, ki naj bi odloČil. Toda dobiti ga niso mogli. Zlasti kandidat župnik je bil sila razburjen. Tekal je od hiše do hiše iskat volilca, ki bi mu naklonil zmago, a ni ga bilo. Volilna komisija je bila že v silni zadregi. Tu je zagledal župnik kmeta, ki je gnal po cesti dve kravi. Hitro je tekel župnik h kmetu ter ga prosil, naj ga gre volit. ,A moji kravi?" je dejal kmet. .Mladi sta in divji, sami ne morem puščati". Župnik se je takoj ponudil za paznika krav Držal je kravi, ki sta bili zelo nemirni ter sta poskušali parkrat uteči. No Župnik je bil debel, močan mož, ki je krotil žival z uspehom. Končno pa se je kmet vendarle vrnil z volišča. Župnik je tekel nazaj poln zrna-gonosnosti, a — glej! Zmagal je njegov nasprotnik! Agitatorji so kmeta pridobil', da je volil nasprotnika.
* Glavo je odtrgalo na božični dan kondukterju Klewentu na postaji Liesirg Ko je pregledoval Kle\rent vagone, je pa del s strehe tako, da je imel vrat na tiru ter mu je kolo odrezalo glavo. Pokojnikova žena se je hotela usmrtiti.
Književnost
— ».Planinski Vestnik". Zadnja številka VI. letnika ima tole vsebino: Potovanje na Severni rtič (kap). Spisal Ivan Plantan. — Društvene vesti. — Razne vesti. — .Plan. Vestnik1', katerega ureja g. Anton Mikuš, je prinesel tudi v VI. letniku na 200 straneh velik izbor pre lepih, velezanimivih potopisov in krajepisov, dokaj humorističnih sestavkov, poročil o planinskih kočah, zavetiščih, potih in ob čilih, vesti o tujih planinah. Vsi spisi so pisani v najlepšem slovenskem jeziku tako, da ne zanimajo le hribolazcev, nego vsakogar, ki ima čut za krasote domače in inozemske narave. .Planinski Vestnik" zategadelj toplo priporočamo. List dobivajo člani planinskega društva brezplačno. Ne člane stane na leto 4 krone, dijake pa 2 krone 40 vin.
Telefonska in brzojavna poročila.
Ptuj 29. decembra. Duhovniki agi-tujejo strašno za Žičkarja. Pravijo, da hoče Žičkar uničiti trtno uš, Hribar pa katoliško vero.
Ptuj 29. decembra. V sredo so pri shodu dr. Ploja v Šentlovrencu na dravskem polju sežgali domači fantje na javnem prostoru čez sto iztisov .Štajerca", katerega so jim ptujski Nemci usilili.
Dunaj 29. decembra. Danes popoldne ima ministrski svet sejo. Jutri se izda, kakor je bilo naznanjeno, šestmesečni budgetni provizorij. Vlada obelodani zajedno tudi komentar, v katerem pojasni, zakaj da je bilo potrebno uveljaviti budgetni provizorij kar za šest mesecev.
Dunaj 29. decembra. Iz Inomosta se poroča, da je stališče namestnika grofa Mervveldta omajano. Izkazalo se je neki, da je Merweldt prav za prav oče laške obstrukcije v deželnem zboru, in da ravno v najvažnejših deželnih zadevah nima nikogar na svoji strani, ne klerikalcev ne liberalcev, ne Nemcev, ne Lahov.
Dunaj 29. decembra. Tu je umrl bivši policijski ravnatelj v Trstu, dvorni svetnik Pichler v starosti 80 let.
Praga 2!). decembra. .Nar. L." poročajo, da je pravosodni minister Spens poslal vse prošnje za podelitev 23 mest sodnih pristavov nazaj v Prago z naročilom, naj se v kvalifikacijski tabeli natančno pove, če so prošnjiki nemščine v vsakem ozira popolnoma zmožni.
London 29. decembra. Buri so neke utrdbe blizu Johannesburga močno poškodovali.
London 29. decembra. Pomorski viharji so zadnje dni provzročili veliko nesreč. Ladja .Capricorn" je na potu iz Trsta v Bilbao ponesrečila. 9 oseb je utonilo. Ladja „Primrose" seje potopila. Utonilo je 34 oseb Mnogo družin ladij je bilo teško poškodovanih.
London 29. decembra. Nekaterim listom se poroča, da je kitajska cesarica proglasila necega 121etnega dečka Tsunghana cesarjem Kitajskim.
Darila.
Upravnlštvu našega lista so poslali: Za družbo  sv. Cirila  In Metoda. Vesela
družba t Šarabonovi gostilni 6 kron. — Gospod Melhior Slander, trgovec v Šmartnem nad Mozirjem nabral v veseli družbi v Gornjem gradu 2 kroni. — Gospica Tonica Majzeljeva v Beli cerkvi 28 kron, nabrala v družai novomeških rodoljubov z geslom: »Farji so se kvaterno sredo veselili in gostili, — mi pa na sv. Štefana dan darovali domovini mili." — Gg. Hilda pl. Orbok in Kristina Divjak obe v Litiji 1 krono 60 vin. kot odkupilo od novoletuih daril. — Litijske Slovenke 41 kron kot odkupilo od novoletnih voščil. (Posameznih imen in zneskov radi pomanjkanja prostora ne moremo navesti). — Skupaj 78 kron 50 vin. — Živeli'
Za Prešernov spomenik. Gosp. F. Šetina v Črnomlju ob stoletnici pozneje velikega PreSerna nabral 31 kron. — Vesela družba narodno-napred-nih BraniSkih „Krokarjevu ob izletu na Slap 3 krone 28 vin. — G. Marija HoCevarjeva v Velikih Laščah 1 krono kot izgubljeno stavo g. Sokolaj-narja. — Gg. Katinka, Miian in Darko GuStin v Metliki 10 kron mesto novoletnih voSčil. — Skupaj 45 kron 28 vin. — Živeli vsi Cestilci Prešerna!
XXXIX. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos . . . 22978 K 30 vin.
Jenko Slavoj v Podgradu..... 10 n — _
Medica Fran v Mori......... 12 „ — „
Strel P. v Mokronogu nabral pri
odhodnici g. ČepemiCa...... 9 „ 54 „
Arko Antonija nabrala pri liberalnem shodu v Loškem potoku .     25 „ 42 „
Grasseli Peter v Ljubljani..... 25 „ —
Družba pri BonCarju v Ljubljani.       8 ,| — „
Skrbinec Janko v Višnjigori ...       6 „ 60 „
JuvanCič Viktorija s Postojne nabrala v veseli družbi v hotelu Ilirija v II. Bistrici........ 40
Hmelj Fran nabral v veseli družbi na „GrabIji"............ jq —
Rajhenburški harambaša in dva " hajduka. . ,............ 4 _
Čisti dohodek v Krškem prirejene
Prešernove veselice........ 73 _
Prešernovi Cestilci zbrani dne 1. decembra pri Škrjancu..... 15 _
Nolli Josip režiserski honorar od " slavnostne predstave....... 10 _
Neimenovan,   a   znan   odličen " LjubljanCan......,...... 50 _
Jenko Jelica v Srednji vasi pošlje prebitek zabavnega veCera, prirejenega v spomin Prešernove stoletnice............. 33 _
Mayer Ana v Ložu pri Vipavi nabrala v malem krogu..... 50 _
Cisti dohodek od uCit. društva " za radovljiški okraj ter bralnih društev na Bledu in v Radovljici  prirejene besede v proslavo Prešernove stoletnice. . .    101 82
Gnidovec nabrala pri zabavnem
veCeru dolenjskega „Sokola"   .       7 27
Vovk Jos. na Slapu nabral pri šaljivi tomboli bralnega društva »Lipa"................ 6 34
Slovenski višjerealci ob priliki stoletnice.............. 24 10
UCitelji in šmarski   rodoljubi ob " "
priliki zborovanja šmarsko-ro-ga&kega uCit. društva...... 46 10
Vidmar Ferdo v Zaplanah..... 3 " — "
Skupaj   . 23548 K 49 vin. Dr. Josip Stare, blagainik.
Bratje Sokoli!
V ponedeljek, 31 decembra 1.1.
bode običajni
Silvestrov večer
v telovadni dvorani v Narodnem domu
z godbo, petjem, komičnim prizorom, govorom z alegorijo in plesom.
Člani »Sokola8 prosti, člani rodbin Sok. 81. plačajo 30 kr.. nečlani 50 kr. za osobo. Začetek ob 8. uri. Na zdarl ODBOR.
Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke.
»SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 5-50 Pol leta . ... M 11*— I Eli mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—.
S pošiljanjem po posti velja: Vse leto. ... K 25 — I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 K2*  Naroča se lahko   z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. fCf List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vposlje Iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda". lr3Q.e3TLilr
on.Hi p. n. dobrodelnlkov, kateri no se odkupili od novoletnih voweil ln onih za ajodove.
Iv. Hribar s soprogo...............K 15
.........„ 5
........... 4
Dr. Ivan Hribar s soprogo Ivan Vončina z rodbino
Dr. Kopriva.....................,» f
Dr. Illner...........
Ante Gutnik.........
Podgoršek..........
Jakob Zalaznik.......
Rozman, župnik......
Victor Cantoni.......
Franc Ravnihar z rodbino Josip Prosenc z rodbino .
Joh Skofizh .........
Vilhelmina Skofizh.....
Franja Schettina, drž. pravdnika vdova.
Ivana Jagra dediči................„ 2
Viktor Schiffer..................
Franc Ksav. Souvan z rodbino.........
Cerne........................
Fr. Čuden :....................
F. M. Schmitt...................
Fabjan........................
Jan. Hrast z rodbino..............
Pretnar Fran, blagajnik mestne hranilnice
ljubljanske ...................M **
Hugo Ihl......................2
Frisch Ivan s soprogo..............„ 2
Berta Zamida...................,i 2
Dr. Praunseis...................*"
Jos. Lenče s soprogo..............2
Oroslav Dolenec..................„ 2
G. Auerjevi dediči................n 2
Anton Krejči...................„ 2
Ana Gerber...............,....„ 2
J. Žitnik......................... 1
Otomar Bamberg z rodbino.......... 2
Amalija Šešark..................,, 2
F. Mally z rodbino................„ 2
I. Škerjanec....................„ 2
A. Ciuha......................„ 1
Perdan........................, 2
Gričar & Mejač . . . F. P. Vidic & Comp.
Marija Patat.....
Josip Leuz
4 4 1 1
Adolf Hauptman..................„ 2
2 10 2 5 2 4 2 2 2 2 2 2 2 2
Janko Bleiweis-Trst«niški
J. C. Mayer...........
Buzzolini............
Ferdinand Souvan......
Ivan Jamšek z rodbino . .
Dr. Hudnik...........
Achtschin Albin........
Karol Binder..........
Anton Stacul.........
Gf. Walderstein.
B. Galle"............
Kavčič.............
Viktor Rohrmann z obiteljo Roza Fux primarija vdova.
Fran Žužek z obiteljo
Doberlet......
Piccoli, lekarnar Planinšek . . . . P. Majdič .... Knez
Milan^Leustek, lekarnar z obiteljo......„ 2
.........i ■
:: t
Wilh. Steinherz..................„ 2
Anton vitez pl. Gariboldi............„ 2
Pavlina pl. Gariboldi...............„ 2
dr. Adolf Schaffer.................„ 2
Josip pl. Schaffer, k. u. k. Oberst in R. . . „ 2
Johann A. Hartmann...............„ 2
Arthur Muhleisen............. . . . . ,, 2
Gustav Laehsig................... 2
Joh. Janesch z rodbino.............„10
Gustav Tonnies..................„ 2
Emil Tonnies....................„ 2
Amalie Tonnies.................. 2
Louise Handl.................., • „ 2
Evgen Gutmann, inšpektor juž. železnice . . „ 2
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 49._Dr. pr. 1068.
V nedeljo, dne 30. decembra 1900. Začetek, ob 3. url.
Popoludan8ka ljudska predstava ob znižanih cenah. Drugikrat v sezoni:
Marija Stuart.
Žaloigra v petih dejanjih. Spisal Friderik pl. Schil-ler.  Poslovenil Franc Cegnar. Režiser g. Anton Verovsek.
- Dr. pr. 1089.
St. 50.
Začetek ob url. jV» čast zborovaleem „$olske BEatlee".
Četrtikrat v sezoni:
Prodana nevesta.
Komična opera v treh dejanjih. Spisal K. Sabina. Uglasbil B. Smetana. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Josip Nolli.
Prihodnja predstava bode v torek, 1. jan. 1901-Prvikrat v sezoni igra: „V Ljubljano jo dajmo" in opera »Lepa Galatea".
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano »Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1-SO. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2  (11—13)
Posebne antiseptične lastnosti prvin praskeara domačega mazila iz lekarne B. Fragner-ja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, so pogoj za uspešno zacelitev ran raznih vrst. Mazdo je posebno pripravno, da se pokrijejo z njim rane, ker jih branijo vsacega ponesnaženja in jih hlade" in olajšuje bolečine. To izborno domače zdravilo se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah.  Glej inserat! b I (5)
Zakonito vpisana Svetovnoznani
ruski karavanski čaj
bratov
K. in C. Popoff
v Moskvi.
varstvena znamka.        Najfinejša znamka. Dobavitelji več evropskih dvorov. V izvirnih zavojih se dobivajo v vseh dotičnih finejših prodajalnicah (2063-13)
Umrli so v Ljubljani:
V hiralnici:
Dne 22. decembra: Mag dalena Komahin, dekla, 83 let, ostarelost.
V deželni bolnici:
Dne 17. decembra: Ivan Jeras, kajžar, 60 let, oteklina jeter.
Dne 18. decembra: Jožefa Vilfan, dninarica, 60 let, rak.
Dne 22. decembra: Marijana Šušteršič. dni-narjeva žena, 50 let, driska.
Dne 25. decembra: Fran Živič, gostač, 54 let, naduha. — Ivan Šantelj, zidar, 60 let, prisad.
Meteorologično poročilo.
ViSin» nad morjem S062 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm.
Cas opazovanja
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
Stanje barometra v mm.
7274
7266 7273
Vetrovi
5 6 p.m.jzah.j oblačno S
i Ö
1-2 i si. jzahod oblačno _ 3 2 jar. jzahod oblačno j
Srednja včerajšnja temperatura —5 6*, Jnor-male: —2 6°,.
Dunajska borza
dne 29. decembra 1900.
Skupni državni dolg v notah . . . , Skupni državni dolg v srebru .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°/„   .   .  . .
Ogrska zlata renta 4°/0 .   .   .   ... •
Ogrska kronska renta 4*/0    .   • ' • • Avstro-ogrske bančne delnice   .   .  . .
Kreditne delnice.........
London vista.........
Nemški državni bankovci za IGO mark
20 maok...........
20 frankov..........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........
9875 9860 11765 9850 11720 92 95 1690 — 67125 24010 117'65 23 53 1913 90 90 1137
Ljubljanska kreditna banka
Laibacher Creditbank
v Špitalskih ulicah št. 2 menjalnica v pritličju
sprejema vloge na hranilne knjižice ter iste obrestuje po a % od dne vloaje do*dne dvlaja,
£°/0 rentni davek od teh hranilnih vlog plača b;  k a sama.
Ljubljanska kreditna banka
Izplača tudi verje svote brez odpovedi. (1877—88)
Zunanjim vlagateljem
so na željo poštno hranilnične položnice na razpolago v svrho   poštnine proste
vpošiljatve zneskov.
NAJLEPŠE PRftZNlCNO DARlLüi
V NOPENI SLOVENSKI Hl5l 5E N£ Pl Sttftf POGREVATI ooooooooooj
•«s®^ DOKTORJA FRANCETA ^sss^ PRLrStrRfiA
UREDIL 5KRIPT. L PINTAR
lll$TWRAN/\ IZDAJA, StSlTA 5 K, U PLATNU Ifcl/aMA f'40 K, M USNJU UCZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOlli fc rt- KlCINnAYR & PCD. BAMDCAQ U L JU DL JAM • • DOM/AJO 5C PO USCrl KNJIQOTRlNKAM e e
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dyspepslje, pomanjkanje slasti do Jedij, zgago itd. dalje
kaiarl \r sapniku,
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
—---- alkaSična kislina
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobi-tim uspehom. (36—7)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Spece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Zahvala.
Za mnoge tolažilne izraze sožalja. ki so nam doSli povodom bolezni in smrti naše drage nepozabne hčere in sestre, gospodične
Jeanette Vidic
in za mnugobrojno častilno spremstvo pri pogrebu, kakor tudi za lepe poklo-njene vence, posebno §e čestitim društ-venikom in pevcem za ganljivo petje izrekajo najtoplej&o zahvalo
2663) žalujoči ostali.
Na Vrhniki, 27. decembra 1900-
Ugoden nakup.
Lepa, na novo zidana, enonadstropna hiša na deželi v bližini mesta Ljubljane, v jako veliki župniji, s trgovino z mešanim blagom ter krčmo se radi posebnih vzrokov s skladiščem blaga vred za nizko ceno '¿0.000 K proda. — Skupi se vsak dan od 80—120 K.
Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda*. (2499—4)
Odvetniškega
koncipijenta
sprejme
dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celji.
Plača po dogovoru. (2643—2)
V gostilni „Pri roži"
točilo se bo vsaki dan
P3T črez ulico TSi
med 11. in 12. uro dopoludne in med 6. in 7. uro zvečer slavnoznano Colaričevo Tino iz Bočja — Gadovapeč po 46 kr., in pristen teran iz najboljšega teranskega kraja Tomaj pri Sežani po 58 kr., torej vsako 2 kr. pri litru ceneje. (2629-4)
Ces. kr. avstrijske A državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta.
Odhod, iz Ljubljene juž. kol. Praga čez Trbi«. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthai v Aassee, Solnograd; čez Klein-Reiflmg v Sreyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthai v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthai, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthai v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gem vo, Pariz; čez Klein-Relfling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje.  Osobni  vlaki:   Ob 6. uri
54 m zjutraj,  ob  1.  uri 5 m popoludne, ob 6. nri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano ju*, kol. Proga ii Troiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega. Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzua, Bu-dejevic, Solnograda. Linca, Stejra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob ll. uri Iti m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stejrra, Pariza, Geneve, C uri ha, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. -1 Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Labia, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobra in Aprilu ob nedeljah in prazuikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob ti. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri SH m popoludne in oh 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 2b rc zjatraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 4H m zjutraj, ob 11. ari 6 u dopoludne, ob ti. ari 10' m zvečer.
YOtOPrhOliO   ■* priporoča kot uajboljie
Jvalallllalib P<*
kašlju in hripavosti.
Zavoj samo 10 vinarjev.
Zalogo imata v Ljubljani M. Leustek lekarnar in U. pl. Trnkoczy lekarnar. (1931—5/2)
Trgovina
s špecerijskim, manufaktnrnim in železnim blagom
proda S9 po jako dobrih pogojih.
VpraSanja pod ,,V. €-. ■»«< na upravništvo »Slov. Naroda". . (2617—2)
Gospodična
hi je abaolvirala mest m šole, y> zmožna slovenskega in nemškega jezika ter je izučena knjigovodstva. ima spričevala * odliko, želi vstopiti v kako trgovino kot kn t igo voditeljica ali pa v kako odvetniško pisarno.
Ponudbe pod t,Gospodična" na upravništvo ,,Slov. naroda'*.     (2664-1)
Išče se dobra in vestna
kuharica
za boljšo obitelj. Ista bi imela samo kuhati. — Samo vestne osebe naj pošiljajo ponudbe pod ,,Sušak 77" na upravništvo
.Slov. Naroda".
(2630—3)
Drusfuo trgovcev.
Podpisano vodstvo 5/ usoja p. n. ob-činstvu naznaniti, da so 5^/em7/ tukajšnji gospodje trgovci v torefa dne t. januvarja 1901 imeti trgovine zaprte.
(2665-d Vodstvo.
eenec
sprejme se takoj v manufakturni trgovini R. Miklauc
Špitalske ulice št. 5. (2658—1) Prednost imajo sinovi trgovcev.
V najem dam takoj
svoje za poljubni obrt pripravno
posestvo
v Slomškovih ulicah št. 17 v Ljubljani
obstoječe iz dveh stanovanj, dveh delavnic, majhnega hleva in prostornega dvorišča.
Vinko Čamernik
(2653—2) kamnosek.
50-5111
po primeri količine in vrednosti lesa in natančnosti in zanesljivosti informacij dobi oni, kateri zamore dokazati, daje Placido Orlando iz Trsta v letu 1900. od meseca septembra do konca oktobra kupil in plačal na svoje ime deščice, testone in tavolete.
Prijave naj se pošljejo rekomandirane na naslov: A. B. Postfach No. 7, Fiume.
(2662—1)
I Kavarna „pri malem slonu"
v Vodmatu
priredi
I v ponedeljek, 31. decembra 1.1.
i I I
s tombolo in plesom.
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop prost.
K mnogobrojni udeležbi vabita (2650—2)       z vsem spoštovanjem
Josip in Marija Hutter.
Prav dobro ohranjen
klavir*
se proda pod prav ugodnimi pogoji.
Več se izve pri lastniku Antonu Ozimek-u, nadučitelju v Dolenji vasi pri Ribnici. (2627—3)
Veliki krah!
, New-York in London nista prizanašala j niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvr-Biti ta nalog. PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najtia. sipalnice za sladkor.
•A9 komadov skupaj samo «ritt. o*00.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-Čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nlkakänl slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasu o garnituro, ki je posebno prikladna kot praktlrno
božično in novoletno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v (2116—12)
A. IlIRSCHBERtt-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji IL, Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošlje. diM^ Čistilni prašek za njo lO kr. % ^
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). J" t1 Izvleček. Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Za. kašelj in katar so
Kaiserjevi <*>»-») prsni bonboni.
uspešno sredstvo, kar se pripoznava
2650
notarsko overovljenimi spričevali.
Jedini dokaz za gotovo pomoč pri kašlju,
hripavosti, kataru in zasliženju. Zavoj 20 in 40 h pri Mr. Pr. Mardetschlae-gerju   v  Ljubljani,  v orlovl  lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnkoczvju in v dež. lekarni Milana Leust   a v Ljubljani.
I>f «^xx anilo .
Usojam se, čestitemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjati, da sem ravnokar sprejel
nove kratke klavirje in pianine-
Preisrani klavirji, brez hib, od 60 gld. naprej, kakor tudi čisto novi kratki klavirji in planine od 280 gld. naprej. B33T Klavirji se vedno Izposojajo. T£JQ Tudi se priporočam za h hiranje in za poprave.
obiralec klavirjev filharmonične družbe ln zaprisežen cenitelj c. kr. okr. sodišča v Ljubljani (2236—10) Florlfanske nllce SO.
Razglas.
(2661—1)
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani kot nadvarstvene oblasti z dne" 23. grudna 1900, opr. št. P 222/00/20, naznanjam s tem, da je
večje zneske gotovega denarja
nedoletnih varovank Antonije in Marije Vilfan iz Črnuč št. 19 dobiti
na posodo
na zemljišča ali nepremičnine proti zakoniti varnosti v smislu §§. 195—200 ces pat. z dne" 9. avgusta 1854 drž. zak. št. 208.
Ako bi se točno izpolnovala določila dotične posojilne pogodbe, ki bi se sklenila,
bi se posojilo skoro
20 let ne odpovedalo.
Natančnejša pojasnila se lahko v navadnih uradnih urah od danes naprej poizvedd
v moji pisarni.
V Ljubljani, dne" 27. grudna 1900.
3Dr. Fr. Stor
w Ii|nbl| anl.
OS I
S3
Kobbe-a podganji kruh
pripravljen za porabo!
Brez nevarnosti  za ljudi, hišne živali in kuretino; gotovo 'sredstvo za uničevanje podgan in miši. V zavojih po 50 in 90 kr. se dobiva v edini zalogi
J. Bergmann-a v Rudolfovem.
Na prodaj je
malo posestvo
26W-1
z že poslujočo usnjarijo in popolnoma na novo opravljeno delavnico v nekem večjem trgu ob železnici blizu Ljubljane, in sicer po ceni in po ugodnih plačilnih pogojih takoj, ali pa se tudi tla v nuje 111.
Ponudbe pod „usnjarija" do I. febr Livarja 1901 upravništvu „Slov. Naroda".
Tovarna ustanovljena 1. isto.
Anton Sodia, puškar
v Borovljah (Ferlach) Horosko
priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz^najboljsega blaga in z gotovim strelom.
S»a»«e«;i.*mlM;«e*«B s Troeevne puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene.
Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitsča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah.
Cenike dopošiljam slovenske ali nemške brezplačno in franko. (1963—15)
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Österreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (2497—4)
Najfinejši
(2392-5) s Harca!
Votlo in okroglo žvrgoleči se razpošiljajo proti povzetju od 8 do 20 mark; 8 dni čas za po-8ku5njo, prememba dovoljena, prospekti brezplačno.
W. Heering, St. Andreasberg, (Harz) 427.
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplutbe:
3. jan. Spaarndam   1200 opoldne. lO. jan. Rotterdam     4*30 popoldne. 17. jan. Amsterdam    1100 dopoldne. 24. jan. Statendam     4-oo popoldne.
Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (2062—13) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej \ iz prista-drugi kajiti od 228 K     „    J nišča III. razred 209 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10;
za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Pr e o b I e k e^^^^^^Po p ra v i la.
m *V
L Mikuscli
tovarna dežnikov
Ljubljana, Mestni trg.
745-38
Prodaja vina.
Podpisani prodaja pristna istrska vina, teran, refoškat, rudeči Opollo iz Visa, kakor tudi izvrstna bela vina od 15 kr. naprej iz kleti v Pulju (Pola) ali iz Vodnjana (Dignano, Istra).
Istotako se prodaja tudi
fino namizno olje.TgSQ
Krištof CoSSOVel in drug
(2524—8)     veletržec v Pulju, Istra.
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin "»lo.-i (Brlix) fežko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „ 120
Nikelnasti budilec.......... „   195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima ziate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—4)
t—i"  Huatrovani katalog zaaton/ in poštnina prosto.
Št. 41.464.
(2636-3)
Pobiranje pasjega davka za lOOl. leto pričelo se bode z 9. dnem januvarja 1901.
Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od vsacega psa, izimši od psov. kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark najkasneje do 20. dne februvarja 190I pri mestni blagajnici proti plačila
8 kron«
Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka opozarjajo se last niki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februvarja 1901 nadalje vse one pse, kateri se bodo nahajali na ulicah brez veljavnih mark.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 12. decembra 1900
K St. 25.658.
Razglas.
(2657—1)
Dodatno k tuuradnemu razglasa z dne 10. avgusta letos, štev. 25.658, se javno naznanja, da je
novi načrt mesta in pa na podstavi tega načrta sestavljen zapisnik hiš dež. stol. mesta Ljubljane
že dogotovljen in ves operat razgrnjen vsakemu na u pogled pri magistratnem stavbnem uradu.
Ob enem se opozarja na §§ 8 in 10 predpisov o popisovanju ljudstva (zakon z dne" 29. marca 1869, št. 67 drž. zakon), ki določujejo, da troške za nameracijo in za prenovljanje, oziroma premembo numeracije, trpe hišni gospodarji.
^E^str^I :m.3Lgristxa*t I_a-ia."bljean.I
dne 22. decembra 1900.
Opr. št. S 27/00/1
Konkurzni edikt.
(2647—2)
O imovini Karollnc Url loj, katera pod firmo M. Brilej, vpisano v trgovski register, izvršuje trgovino z mešanim blagom na Vrhniki, se je razglasil dne 22. de cembra 1900 trgovski konkurz.
Konkurzni komisar: c. kr. dež« sod. svetnik Harol Wenger v LJubljani.
Začasni upravnik mase: dr. Ferdinand Ejger, odvetnik v LJubljani.
Volilni narok dne 3. Januvarja 1901 dopoldne ob 9. uri, pri tej sodniji v izbi št. 14 (pred konkurznim komisarjem).
Zglasilni rok: do 41. februvarja lOOl.
Narok za likvidovanje in poravnavo dne februvarja lOOl dopoldne ob 9. uri, pri tej sodniji, v izbi št. 14 (pred konkurznim komisarjem).
C. kr. deželna sodnlja v Ljubljani
oddelek III., dne 22. decembra 1900.
(2659)
posredovalnica stanovanj in
cr
Gospodske ulice št. 6
išs^e nnjnot
koeljnža pod prav ugodnimi pogoji; nekaj kuliarie in deklico  m  i«e k 2
osebama: * ali S natakarice za Ljubljano; tocilnlsko »laffajnicarlco: * zandarni-Mkl kuharici: gospodarico; postrež-nlco: ilomaro šiviljo: laboranta i. t. d. Več se izve v pisarni.
Najboljše berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in omika s ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko In hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe In druge blažiti In prav olikatl) (112—53) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po poŠti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., L6wengasse Nr. 27, Parterre Thllr 4.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
iiiiiniiiiiiiiiiii
acflv sirup
lekarnarja Pžccolija
-v 3L._| n. 1» 1J a. n. M
^   se prireja  kar najskrb-
/---&\       nejše iz dišečih gorskih
''JaDui* 5 malinovih jagod v srebr-/Tl nem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdeiek nepresežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1'10, 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368—19)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro ogerski monarhiji proti povzetju z K 5'30.
Kozino blago
(2478—9)
v največji izberi
po najnižjih cenah
priporoča
W[e$tni trg |t. 24.
Nedosežene
v svoji lepoti in dobrosti so j moje pristne švicarske
briljantno-črne-jeklene
savonet remon-i t o a r k e, dvojne, pokrite s 3 briljantno-črno-jeklenimi pokrovi, s prefinim pre-
cizijskim gonilom (triletna reelna garancija), s patent, notranjo uredbo kazal, opalno-blesteče fon-dont kazalo, obroč, kazala, nastavek in krona so pristno i double-zlnto. Te ure teko 36 ur in so vsled svoje elegantne iz- j delave splošno priljubljene in jih vsakdo po-1 sebno rad nosi. Cena z zavojčkom in usnjatim etufjem samo jffld.     —.
Briljantno-črne-jeklene damske ure odprte, jako fino izdelane gld. 7"—. K uram primerne moške in damske verižice iz double-ziata s priveski gld. 1*60. — Razpošiljajo se le proti povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj in se denar vrne, b torej ni nobene rizike.   (1977—14)
JOSIP SPIERING
Dunaj, I., Postgasse 2.
Velik ilustrovan cenik o urah, verižicah in prstanih i. t. d. brezplačno in franko.
Pristen okusen jetrni tran a 70 h. - a 1 K.
Jelkino Frttiicovo žganje a 1 K 20 h.
Pulcherin-Crenie
dela kožo lepo, či- ,
ano°' ^/"x^^y^v
Jedlni IzdelatcIJ (2308-8)
Mr. Ph. Mardetschlaeger
lekarnar in kemik.
Karol Till
Ljubljana
, priporoča  svojo bogato zalogo ji pisalnih in risalnih stvari, kakor m i} tudi vseh potrebščin za urade
jj in Šole. (2475-5) j,
i NflinnvRišR rp7orlRfininfi in alhnmi. \
Najnovejše razglednice in albumi.
Zaloga
fotografičnih aparatov
in zraven spadajočih predmetov. % Primerna darila
Božič in novo leto,
IT)cdernc urejena
akcidenčna
tiskarna
priporoča   se  v  izdelovanje vseh merkantilnih tiskovin, vizitnic, kuvert, mrtvaških listov, računov, razglednic itd. po nizkih cenah.
23
Pozor, drsalci!
Kdor drsati želi,
Se hitro nauči,
Na Kernu ali Tivoli
Povsod po ledu drči.
Drsalke v veliki izberi,
Po vsaki meri,
Zelo po ceni (2623-3)
so dobe v ti-«jo-vlni as železnino
Andr. Drnškovica naslednik
Val. Golob
Mestni trg št. 10, Ioubljana.
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo
opekarno
uvedel delovanje
s parno silo
in da izdelujem vsakovrstno
opeko za stavbe, zarezno opeko (Strartgfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Dach pressziegel) itd. itd.
Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam poučimo Jniinttio.
Priporočuje svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam naj~ hitrejšo poMrežbo in Jako nizke cene.
Ludovik Herzmann
(1231-30)        cpekama s parne silo.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem S
se   priporoča v izdelovanje   vsakovrstnih S
pušek za lovce in strelce po najnovejših •
sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre- $
deluje stare samokresnice, vsprejema vsako- •
vrstna popravila, ter jih točno in dobro %
izvršuje. Vse puške so na c kr.- preskuse- g
valnici in od mene preskušene. — liuttro- S
(110)          vani csniki zastonj.             (62) J
—————————
S. 6 00 2.
Konkurzni edikt.
(2602—3)
C. kr. okrožno sodišče v \oveniiiiCNtii je dovolilo otvoritev trgov-?ga konkurza čez premoženje Janeza (Ivanu) Jagodica« kateri pod zadružno t-.rno Strel in tfa^odie**. vpisano v trg. registra, izvršuje trgovino z mešanim blagom v Mokronogu.
C. kr. dež. sodni svetnik Josip Starlč v JVIokronogu je imenovan kon-kurznim komisarjem, gospod Jflakso Ho§cr. c. kr. notar v Mokronogu^ pa začasnim upraviteljem mase.
Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na d. januvarja lOOf pred-poludne, ob 9. uri pri c. kr. okrajnem sodišču v Mokronogu, stavijo svoje predloge glede potrjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanju druzega masnega upravitelja in namestnika ter volijo odsek upnikov, ko so se izkazali z dokazili za svoje terjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkurzne mase kako zahtevo kot konkurzni upniki, da naznanijo svoje terjatve, tadi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava,
do dz3_e 1. fo"brio.T7-3-rj31 1901
pri tem sodišči, ali pa pri c. kr. okrajnem sodišču v Mokronoga, po predpisih kon--turznega reda, ter se zglasijo istotam pri na dan 14« februvarja 1901 dopoludne ob 9. uri določenem likvidačnem dnevu za likvidacijo in določitev povrstnega reda.
Upniki, kateri zamudijo rok zglasitve, imajo nositi vs-^ stroške, kateri nastanejo z novim sklicevanjem upništva ter pregledom poznejše zglasit - e, kakor tudi posameznim upnikom ali pa masi nastale stroške, ter so izključeni od na podlagi pravilnega razdelilnega načrta že izvršenih razdelb.
Pri likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika ter članov odbora upnikov, ki so do tedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja. Likvidačni dan se določi ob enem kot pogodilni dan.
Daljše objave tekom konkurzne obravnave se bodo zglašale v uradnem listu „Lai-bacher Zeitung".
Upniki, ki ne stanujejo v Mokronogu ali pa v njega bližini, morajo pri zglasitvi imenovati istotam stanujočega pooblaščenca za prejem vročitve, v nasprotnem slučaju se imenuje na ukaz konkurz. komisarja zanje na njih škodo in stroške vročilen pooblaščenec.
C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu
odd. III., dne 27. decembra 1900.
M Založena 1847. |s&- ffi Založen« 1847. |j&
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 52
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
«3»
i m
Naznanilo.
Častitemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzela gostilno
pri „črnem medvedu"
na Rimski cesti št. 15
kjer točim luNtuo pristno dolenfsko in Istrijansko vino ter Ja»r«si»«rj| evo marčno pivo«
Postregla bodem tadi vsak dan po  c?«eraX z  okusnimi mrzlimi in gorkiml Jedili ob vsakem času. (2640—3) Za mnogobrojen obisk se najuljudnejSe priporočam z velespoštovanjem
Alojzija Žvail, gostiiničarka.
m
1 i
i
1 1
St. III. 427 00 1
,2648-1)
Od c. kr. dež. sodišča v Ljubljani se je dovolila na predlog imejitelja Alojzija Krcnncrja iz ^kofjeloke prostovoljna prodaja njegove tovarniške posesti v Voimatu, dež. deske vlož. št. 82. kat. obč. Sv. Petra predmestje II. del z vsemi poslopji brez še notri se nahajajočih strojev ter drugih premičnin za vsklicno ceno 44.000 K ter izvršitev naročila c. kr. notarju dr. Franc Voku v Ljubljani, kot sodnemu komisarju.
Prodajalni rok bode dne iS. Januvarja 1901 popoludne ob 3. uri v pisarni gori omenjenega notarja.
Zdražitelj ima 10% vadij v teku 6 tednov do 15% od najvišjega ponudka zvišati ter najvišji pouudek s 4l/»% zamudnimi obrestmi vred v teku 1 leta v štirih četrtletnih enakih obrokih plačati, a more tudi na račun četrtega obroka prevzeti tabularno terjatev po enaki obrestni meri. — Zdražitelju je prosto, kupiti tudi na dan prodaje v mejah posestva se nahajajoče stroje ter razne premičnine za skupno ceno 6000 K povprečno pod enakimi plačilnimi pogoji.
Drugi dražbeni pogoji, kakor tudi cenilni protokol ter ekstrakt zemljiške knjige so razgrnjeni v tukajšnji sodni pisarni med uradnimi urami kupovalcem na vpogled.
Upnikom, ki so zavarovani na za prodajo določenem posestvu ostane njihova zastavna pravica pridržana neglede na prodajno ceno.
O. lizr. deželr^o sodišče H.j-ULTolja,rxi
odd. III., dne 17. decembra 1900.
priporoča za lovsko sezono in dobavlja vse potrebne lovske utenzilije v največji izberi. (1709-19)
pay Pod Tranco i«. 2.
vilnato blago
največja fzber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze
priporoča 62
Alojzij Persche
g Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. asa;
i»in.«.«>».............|||||f
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno ne Izbero.
VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 52
<
►
A   Josip Reich
4 likanje sukna, barvarija in > kemična spiralnica ► 4  Poljanski nasip — Ozki ulica it, 4 >
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 2 52 dela. T
^      Postreiba točna. — Oene nizke. *
Fran Detter
LJUBLJANA, Stavi tog *t. 1>
52 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Ta se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slsmoreznlce in mlstilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zestonj In poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
(tt Trnovam) izdeluje, prodaja in popravlja vsskovrstne
IttT »ode
po najnižjih cenah. 52
Enpnje in prodaja staro vinsko posodo.
52
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najprlprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanje hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršb.
^Prednaznanilo.
jDrttgi zaoezni oenček zaveze nastaoljenceo hote* lijerske, gostilničarske in kaoarnarske obrit avstrijske
oddelek £jubljana
bode o četrtek, dne 10. januoarja ¡900, v steklenem salona kazine.
Sodeluje godba c. kr. pešpolka kralj gelgijceo št. 2T. Začetek ob %9. ari.        Vstopnina t 3( 20 h.
@dbor.
(2654)
„ And ropogon"
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena i \ zajamčeno neškodljiva tekočina, Iti zanranl izpadanje las in odstrani praliaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—14)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 H.. 9  Dobi se v vseh mestih, in veCjih krajih dežele. 9
Glavna razpošiljatev pri iznajditelju:
Zgozuja Poljskava.
3Preprod.aJa.lcl pop-ast
Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petričič-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranji.
Opr. St.S 24-26/00
Í2604--2)
Čez premoženje pod firmo ..Prva kranjska tovarna na stroje za Izdelovanje  lesenih  sodov  Tambornino  iS?  VTeliigtirtner v
Šniarei" registrovane javne trgovske družbe, kakor tudi čez zasebno premoženje osebno jamčnjočih družbenikov gg. Adolfa Tambornino, realitetnega posestnika v Šmarci (pri Kamniku) St. 3, ter Friderika Jurija "VVeingartnerja v Šmarci, se je dne 21. decembra odprl (trgovski) konkurz.
Konkurzni komisar: c. kr. okraj, sodišča predstojnik, e. kr. dež. sodni svetnik Fran Garzarolll pl. Tluirnlack v Kamniku (Kranjsko.)
Začasni oskrbnik mase: g. dr. Valentin Temnikar. odvetnik v Kamniku.
Volilni narok dne 3. Januvarja lOOl ob 9. uri dopoludne (pri konkurznem komisarju) v Kamniku.
Oglasilni rok: do 1. februvarja 1901.
Likvidačni in poravnavni rok dne 11, februvarja 1901 ob 9. uri dopoludne (pri konkursnem komisarja) v Kamniku.
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani,
oddelek III., dne 24. oktobra 1900.
©Trarxsisa. 1
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brlzgalnio najnovejše konstrukcije, s sesalno in tlačimo odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmizlini, parnih strojev, cevij, čelad in pasov, kmetijskih strojev in perenospora brizgalnic itd.
R. A. Smekal
Czecfi-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu
Eriporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo ogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvsnredne dovoljene. — Uzorcl In ceniki brezplačno. — Ustmenl pogovori na zahtevo. — Posiljatve franko na vsek kolodvor.
Z velespoštovanjem
Podružnica R
(391—61)
v Zagrebu. I
Vsakdanji zasluž ek
dobe zaupanja vredno osebe vsacega stanu
ako zastopajo neki najbolje kreditirani finančni zavod, ki se peča na najsolidnejSi podlagi s prodajo avstrijskih in ogrskih državnih in zasebnih srečk na mesečne obroke. Ponudbe sprejema llaasen-steln in Vogler na llunaju pod „Actienz;e»ell«ehaft Xo. lOO".   (2o71—6)
S
•S m
Adšt.403/Pt.
Razglas.
(2661-2)
Vsled odloka c. kr. finančnega ministrstva z dne 1. decembra 1. št. 1312 prevzame pobiranje davkov v mestu Ljubljani s 1. januvarjem 19Ol tukajšnja c. kr. glavna davkarija. To se naznanja z dostavkom, da z 29. dnem t. m. preneha prejemanje davkov pri mestnem davčnem uradu.
dne 26. decembra 1900.
Župan: Ivan Hribar, I. r.
Najceneje se kupuje po stalnih tovarniških cenah pri
Rudolfu Weber-ju, urarju
c. kr. zapriseženem strokovnjaku in cenilcu na Starem trgu št. 16. v Ljubljani na Starem trgu št. 16.
Velika zaloga vseh -wst
(2531—8)
or, zlatnine in srebrnine, optičnega blaga in fonógrafo?.
rl
Srebrna remontoarka za gospode K 1120, srebrna remontoarka za K H'20, zlata damska remontoarka, močni pokrovi, K 33—, budilka
ura na nihalo s 100 cm. dolgo omaro, 8 dni idoča, K 17-—. Zahteva naj se rrnik zastonj in poštnine prost.
po Ntalnih tovurnihl^ila eenak Z
dame
K 3-JÍ0,
K sezoni
K sezoni
°- o ol
• •
< 3
N L
1 S
g TJ
3. o
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov In najnovejše vrste, revolverjev Itd., vseh pripadajočih rekvizitov In munlelje, posebno pa opozarjam na
trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote In priročnosti vsakemu priporočajo najbolje.
._.   Ker      Pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogo-
Droma naroČila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe In poprave točno, solidno m najceneje. r r '
Z velespoštovanjem (1662—20)
Fran SevČik, pušk« v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Naznanilo.
Čaat mi je slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem svojo prodajalno in izložbo na novo preuaredil in povečal; imam
največjo izber vseh novosti (secesijon) zlatnino, srebrnino, na novo vpeljano kina-arebio, vso namizno opravo, biciklje in šivalne Stroje najceneje v primeri z drugim blagom.
Slavno občinstvo vabim na ogled in obilni obisk z vsem spoštovanjem
(123-102)
urar v Ljubljani na Glavnem trgu štev. 25, nasproti rotovža.
Garancija od 1 do 5 let. Ceniki tudi po pošti prosto. Srebrne moške ure po gld. 4 50, srebrne (Umske gld. 4 40, zlate z močnimi pokrovi gld. 15—, budilke gld. 1 50, stenske ure na nihalo v omari 100 cm dolgi 8 dni idoče gld 8 —.
Izborna špecijaliteta
najljubše darilo vsakomur je ljutomerski
Biser iz Strmeča 1886
(2023)
Dobi se v steklenicah pri
(74)
Bdmund Kavčič-u
Prešernove ulice, nasproti glavni pošti.
Far-i.znanih: Sidro._
m
iz Rieliterjeve lekarne v Prajrl
priznano izborno,  bolečine tolažeče mazilo ; po 80 h., K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. (-498—4) Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne   steklenice   v  zaklepnicah  z našo varstveno znamko j.sldro** iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek itleliterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, I. Elizabete cesta 5.
► ► ► ►
►
►
►
m
resto domače mazil
iz lekarne i
B. FRAGNER-ja v Pragi v
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
V pusicah a 35 kr. In 25 kr., po pošti 6 kr.
več. Baz pofiilja se vsak dan. Ako se vpoSlje naprej gld. 158, se pošljejo 4/1 puSice, ali za gld. 1 68 6/2 pušic, ali za gld. 2 30 6/1 puSic, ali za gld. 2 48 9/2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Vsi deli embalaže imajo zraven sto-ječo zakonito de-ponovano varst-
veno znamko.
G-lavna zalega:
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna ,.pi*l črnem orlu"
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: G. Piccoli, U. pl. Trnköczy, M. Mar-b detschiäger, J. Mayr. (1742-9)
Nogovice, obujke, jopice, spodnje kiklje itd. iz prima vrste preje, ovčje volne in flora, kakor tudi oblekice za otroke, plaščke, avbice in klobučke
ima fj m.'«e- kakor tudi po meri naprodoj
(2621—2;
strojno pletenje in konfekcija za otroke
T>vcr$\i} trg <?t. 1 nasproti „Narodne kavarne"
prej v Židovskih ulicah št. 8.
Posebno opozarjam svoje čestite odjemalce na moje nogovice lastnega izdelka, katere navzlic povišanih cen volne prodajam po starih navadnih cenah.
Kot knjigovodja
za žavgo na, ^Zra.r3.jsl^em
se sprejme v komptoar neoženjen ali ože-njen kuiigovodp. (kristjan) z malo družino.
Taisti mora biti hitri računar ter za nesljiv v vseh v žagarsko stroko spadajočih delih; slovanski jezik je neobhodno potreben.
Oziralo se bode le na samostojno ter izredno spretno energično moč
Ponudbe z referencami ter zahtevo plače pod ,,Z. F. 8" na upravništvo „Slov. Naroda". (2492 hi
CHOCOLAT
213 49
SUCHARD
Svetovna razstava 1900
GRAND PRIX
IVajvišJe odllkovan|e.
J^refcrasna darila )a novo Ido
rr '  . (2538-4)
najceneje in lino pri Ü ounaisÉû ccsia ^Gf\7/>    ^TÏ/ïnrvî/ï ^unûjsÉa cesfa
fV* TTÎÎTTTÎT i 1  T T T T I T  I  I  r i  I  I  I J^
mm
Električni ß&ß»». razsvetlilni predmeti
v vsakovrstnih izvršbah.
Dunaj.
J (2370- 4)
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje mahi o
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (1139—30)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se q j-j.   '£Š£f   priv. p o vso d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarciška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posneman] brez vredno- Pi   "Ca«« «1 f\Y> A £ "*^IH
sti pazi naj se natančno na moje ime gW ■ »• ■■ oruOiGUCLwe -ta
lAiaW^'flWmi^ffi3gBiOT..^Vi
(D
ti
(D O
0) ti
ti
o
M
Primerna in najceneja novoletna darila.
urar
Fr. P. Zajec.
trgovina z zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti
Stari trg 28. # Ljubljana # Stari trg 28.
Nikelnasta remont, ura.......od gld.
Srebrna cilinder remont, ura . . . .   „ _ Srebrna anker remont, ura s 15 rubini in 3 pokrovi.........„ „
14 karat, zlata anker remont, ura s
15 rubini.............
Ženska srebrna cilinder remont, ura J 2 Ženska 14 karat, zlata cilinder remont.
ura...............m
Ura na nihalo, 100 cm dolga omara,
8 dni idoča.............
Budilka.............." "
190 in viSje
450 „ ,
7 n »
24- „ „
490 „ „
13- „ .
8— „ n
1-50   . n
Popravila se
izvršujejo natančno in z jamstvom.
(2548—6)
Poštna naročila se izvrše s prvo pošto.
M
O
Ü
p
o
p
o o
(D
P (D
aor~ Naznanil®.
Na dolenjski cesti št. 6 pri mitnici
se dobro znana, bivša stara gostilna
,,l>ri Hrovatu"
obstoječa iz hiše, dveh hlevov, poda, velikega sadnega vrta s
pokritim kegljiščem,
takoj proda ali v najem da.
Natančneje v pivovarni tvrdke J. Kosler & Co. (2626-3)
i.ßv.     xif»     dlifa._¿Ap,_xîjï.     -rf?" ^ftJ
Vabilo.
Že mnogo let oproščajo se blagotvoritelji
častitanja ob novem letu in ob godovih
s tem, da si jemljejo oprostne listke na korist mestnemu ubcžnemu zakladu.
Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečavanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci Karol Karinger, Vaso Petričič ter Albert Schaffer.
Vrba tega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta raznaSal mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah.
Za vsak oprostni listek bodisi za novo leto ali za god, je kakor doslej položiti jedno krono in na vpisani poli poleg imena pristaviti tudi Število vzetih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim poSiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 18. decembra 1900.
Župan Iv. Hribar 1. r.
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip NollL
Lmtnioa in tisk .Narodne Tiskarne v