Ameriška Domovina
/%/i/ijew em !^i— mo
/ ^5>;; im špirit
°k/y/7 °0c/ 4^/?e #/tGilAO« ONUI
•	CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 9, 1969
Nations] and International Circulation
MCttNINO M€WSPAP«i
ŠTEV. LXVII — VOL. LXVII
*%. L, a. Baznik odhaja čemu je še! Gromiko
na obisk v Beograd!
cLEVELAND, o. — Ko je Je°rr^.ac^ ^51 umrl pok. msgr. v .. eJ Ponikvar, smo se spraše-v1.’, ^^o ga bo nasledil pri naj-s-°venski fari pri Sv. Vidu cj.j eve^andu. Bilo nas je strah, vd 1° trdnemu, zavednemu Slo-v^ncu sledil kdo, ki bo sicer slo-ri]nsko besedo razumel in govo-
du'h nS '3° sl°venske§a Zv.]' ^^e§l° nam Je> smo Vn	-*e za župnik3 pri Sv.
daau. tnaenovan L. A. Baznik, te-kaplan pri Sv. Lovrencu, c, °cnik zadnjega zavednega
novenc
^ana.
3 pok. msgr. Johna J.
prj SHr; L. A. Baznik si je naglo *°bil razumevanje in naklo-vrat°St ^aranov ter sl tako odprl tra 3 ^ Uspešnemu delu za no-pr	zunanjo obnovo fare.
,0-ovd Je cerkev sv. Vida, pre-ŠoJ. solsko poslopje, zgradil ''trči} avcHtorij in končno še se-na konvent. Vse to so farani fije	vztrajno prizadevala]' ^	P1’! tem še podpi-
p sPlošne potrebe škofije.
far rav *ako kot zunanjo podobo bik6 "G ZUPnlk msgr. L. A. Baz-ljen.^ren°vil tudi duhovno živ-b0Je, v tari. Zvesto je obiskoval Ijal 1 if-’	gladil in poprav-
binn v ier je bilo potrebno in g0ce> skrbno
:iQVn0
rast.
spremljal du-
ibs'jr 1;° razumevanje je župnik Za s; ' A- Baznik pokazal tudi pri °Vensko sobotno šolo, od-kvejjj^3 avditorija ne le cer-ampa^ farnim organizacijam, pri2a , udi drugim slovenskim Vicja ?Vanjem. Da je fara sv. ber ,Se Vedno najtrdnejši ste-Vebsk 0V°nstva v osrednji slo-epa [1 naselbini Clevelanda, je Ro njegovih zaslug.
Vq ^ ° laja od Sv. Vida na no-hin 2a^° v Thompson, Ohio, se Ve Valjujemo za vse njego-br° V(^0le’ Prizadevanja in do-stVa • Za ohranjanje sloven-18 In n krščanskega duha skozi 1°	* ^et> pa mu želimo obi-
ha a’ rniru in zadovoljstva
Sipo d Ve,m mestu. Prepričani ’ aa bo tudi
Pov,
in
ezan
v bodoče ostal v ■ s^OVensko skupnostjo dejstvov"iej P°. sv°jih močeh u-°stal n d 'v Naj bi tudi pri tem ^klostiS^eSen’ kot je bil v pre-
WAsmiKvna sedišča dežel- fINGTON, D'c- - V VsakemJ,? 10 okrajev, v katerih
milii^ nak°pljejo letno okoli Bonov ton
premoga.

d 0blačno dezja.
Po vsem sodeč Groinikova pot v Beograd odnosov med tem in Moskvo ni bistveno spremenila.
BEOGRAD, SFRJ. — Tuji di-plomatje so ugibali že takrat, ko so zvedeli, da pride Gromiko na uraden obisk v Beograd, o smislu tega obiska. Obisk je bil že davno dogovorjen, ne tako davno pa napovedan. Prav za prav se v tem poslu ni mudilo ne Moskvi ne Beogradu.
Ko je Gromiko odšel domov, so diplomatje vedeli prav tako malo kot preje o pravem nagibu obiska. Niti v uradnih izjavah niso našli zanesljivega ključa za komentiranje. Ravno nasprotno, uradne izjave so celo povečale zmešnjavo. V skupni uradni izjavi sta Gromiko in Tepavac ponavljala stvari, ki so znane že od 1. 1955, ko je Hruščev prišel v Beograd in zakjučil dobo hladne vojne med Moskvo in Beogradom. Ko sta na običajnem obedu govorila vsak zase, sta zopet govorila čisto drug jezik. Tepavac je opozarjal Gro-mika, da Jugoslavija še zmeraj prisega na ravnopravnost vseh rdečih držav, na nevmešavanje v notranje zadeve, na neodvisnost. Gromiko mu je pa odgovoril, da Kremelj sedaj obožuje načelo “socijalističnega interna-cijonalizma”, torej načelo “omejene suverenosti”.
Oba zunanja ministra sta mlatila na svojih konferencah prazno slamo. Gromiko ni na primer notel niti nagimniti, ali je izročil Titu povabilo, naj pride v Moskvo. V Beogradu so takoj rekli, da iz te moke ne bo kru-na. Načelo ravnopravnosti zabava, da sedaj Brežnjev vrne o-Msk kot odgovor na zadnjo Titovo pot v Moskvo. O tem v Moskvi nočejo nič slišati.
Sicer je bila pot Gromika zadeva sovjetske državne politike. Partijske razlike pri tem niso smele igrati vlogo. To se pa še re pravi, da ne bi Gromiko smel meti partijske radovednosti. 5aj se v Zvezi komunistov Jugoslavije godi ravno sedaj mar-■ikaj, kar Moskvo bolj zanima cot državni odnosi med obema iržavama.
Jemenski Amerikanci ustanovili svojo kolonijo sredi arabske puščave
AL MATAVRI, Jemen. — Kot na milijone drugih, so našli tudi jemenski emigrantje svojo pot v našo deželo. Ustavili so se večinoma ob obali Atlantskega o-ceana in začeli služiti dolarje in si obenem pridobili tudi naše
Zdaj ugodno za Egipl!
Britanski v o j a ški strokovnjak za Srednji vzhod Richard Booth smatra, da je trenutno premoč na strani Egipta, ne Izraela.
LONDON, Vel. Brit. — Richard Booth, strokovnjak za vo-
državljanstvo. Toda ne dolarji jaški položaj na Srednjem vzho-
ne državljanstvo nista mogla zamoriti domotožje. Čim več je bilo dolarjev, v žepu, tem več je bilo domotožja v srcu. Domotožje je tudi zmagalo; okoli 500 nekdanjih Jemencev se je vrnilo domov v arabsko puščavo in so v vasi Al Matavir ustanovili pravo ameriško kolonijo s premnogimi spomini na ameriški način življenja. Postavili so visoko pod gorami visoke hiše, jih opremili s pohištvom, kolikor toliko podobnim amerikanske-mu. Skušali so montirati hišne električne centrale. Nekateri so celo postavili hladilnike, ki jih goni — petrolej!
Arabci se jeze na ZDA zaradi dobave jet letal Izraelu
BEIRUT, Lib. — Vlade Iraka, Sirije in Egipta so obsodile ameriško dobavo letal F-4E Phantom Izraelu in jih opozorile, da je to v “neposrednem nasprotju z varnostjo arabskega ljudstva”. To naj bi bila neposredna udeležba ZDA v “napadu na arabske države”.
Izraelski vrhovni vojaški poveljnik gen. Haim Bar'Lev je v radijskem govoru v Tel Avivu opozoril na dejstvo, da so v oboroženih silah arabskih držav ruski svetovalci vse do bataljonov. Rusi so dobavili arabskim državam od junija 1967 na stotine modernih jet letal, novih tankov in vsega drugega orožja. Po sodbi strokovnjakov imajo sedaj o-borožene sile Egipta in Sirije več modernega orožja, kot so ga imele pred spopadom junija 1967.
Ajdov cvet
Ajdo v Ameriki sejejo največ v vzhodnem delu na mejnem področju držav New York in Pennsylvania. Tam pridelajo dve tretjini vse v deželi.
du, je prepričan, da je trenutno Egipt močnejši od Izraela in da bo to ostal, dokler Izrael ne dobi Phantom jet lovskih letal, ki jih je kupil še lani v ZDA. Prva Phantom letala je dobil Izrael preteklo soboto, ostala pa bo dobil tekom enega leta. Skupno je Izrael kupil 56 ameriških letal F-4E Phantom, sedaj jih je dobil osem, ostalih 48 pa bo dobiva po 4 na mesec, dokler ne bo imel prihodnje leto v tem času vseh.
Izrael upa še vedno, da mu bo Francija izročila 50 novih Mirage letal, ki jih je tam kupil in tudi že plačal, pa mu jih Francija po odločitvi De Gaulla ni izročila. Nova vlada je namignila, da jih bo izročila, pa doslej še tega ni storila, niti ni povedala, kdaj bo.
R. Booth pravi, da ima Egipt okoli 200 modernih lovskih in bombnih letal, od tega nad polovico hitrejših od zvoka. V tem pogledu naj bi bil močnejši, vsaj kar zadeva število letal, od Izraela. Egipt ima okoli 850 tankov, nekako toliko kot Izrael, le da so egiptovski najnovejgega ruskega izdelka, med tem ko so izraelski stari. Britanec sodi, da je tudi arabska vojaška morala precej boljša, kot je bila. Vse to govori, da je trenutno in bo nemara še nekaj tednov za daljšo dobo položaj Naserjevih vojaških sil v odnosu do Izraelskih najugodnejši.
Tak položaj ustvarja dejansko nevarnost za vojni spopad, posebno ker Arabci le redko svojo moč stvarno presojajo. Po številu moštva in po številu orožja so brez dvoma Arabci v premoči, tako so bili tudi junija 1967. Po vojni organizaciji, sposobnosti, izvežbanosti in požrtvovalnosti pa nemara niso dosti boljši, kot so bili pred dvemi leti.
VOJSKE V VIETNAMU ŠE NE BO TAKO BRŽ KONEC
Državno tajništvo ne vidi nobenega znaka, ki naj bi vodi’ k naglemu končanju vojskovanja v Južnem Vietnamu, o čemer je zadnjo nedeljo namigoval podpredsednik ZDA S. Agnew.
WASHINGTON, D.C. — Preteklo nedeljo je podpredsednik ZDA Spiro T. Agnew dejal, da “se dogaja nekaj novega, kar budi upanje” na napredek pri poskusih končanja vojske v Južnem Vietnamu. Državno tajništvo je k temu včeraj izjavilo, da mu ni znanega nič o kakem koraku Hanoia, ki naj bi kazal na možnost napredka pri poskusih končati vojno. Edino, kar je Hanoi storil, je bila objava prekinitve bojevanja za tri dni za čas žalovanja in pogreba Ho Či Minha. Zavezniki so izjavili, da bodo omejili bojevanje v teh dneh sorazmerno z rdečimi in se izogibali vsakih ofenzivnih akcij-
Na splošno prevladuje mišje-nje, da bo po končanem premirju bojevanje obnovljeno. Rdeči bodo boj nadaljevali, kot izjavljajo, dokler ne bodo ameriški “napadalci” z a p u s tili Južnega Vietnama. Zavezniška stran bo vodila vojskovanje v sorazmerju z rdečimi. Če ga bodo ti omejili, bo zavezniška stran storila enako, če bodo rdeči nadaljevali s svojo “jesensko ofenzivo”, bodo tudi zavezniki vodili bojevanje odločnejše.
Državni tajnik W. Rogers je v izjavi za 15. obletnico podpisa SEATO včeraj dejal, “zdaj mi
čakamo na to, da druga stran pokaže željo po miru”. Dejansko ne računa nihče, da bi rdeči v bližnji bodočnosti ubrali novo pot na bojišču ali v Parizu. Najprej morajo doseči sporazum in pomeriti svoje sile v ustanavljanju novega vodstva države. Za enkrat izgleda, da bo dobil Severni Vietnam kolektivno vod stvo. Kdo bo v tem prevladal je nejasno, kot je tudi nejasno, kak je in bo odnos sil med pristaši Moskve in Peipinga v novem vodstvu v Hanoiu.
Njujorški Blue Cross bo povišal zavarovalnino za 33%
NEW YORK, N.Y. — Njujor-ška organizacija Blue Cross je predolgo odlašala z načrtom, da zavarovaline spravi v sklad s povečanimi stroški. Sedaj je prišla v hudo zadrego, da je morala prositi za dovoljenje, da zavarovalne tarife dvigne za celih 33%.
Dovoljenje je bilo dano, nove tarife pa stopijo v veljavo 1. oktobra. Kako bodo na to reagirale druge organizacije Blue Cross, še ni znano.
Sen. E. M. Kennedy ne bo več kandidat?
BOSTON, Mass. — Nekateri domači politiki preudarjajo, ali ni politični vpliv in ugled sen. Edwarda M. Kennedyja take padel v zvezi s smrtjo Mary Jo Kopechne, da ni več gotovo, da bo prihodnje leto v slučaju, da zopet kandidira v zvezni senat, tudi zmagal. Ugibajo celo, da morda sploh ne bo kandidiral.
Politična pega na pogrebnih slovestnostih za Ho Či Minhom
hladno,
... ---1 možnost
°koli fiq aJvišja temperatura
CLEVELAND, O. — Olika nam prepoveduje, da bi kakorkoli kriti zirali postopek nasprotnikov, kadar opravljajo dolžnosti pogrebcev. Kar se pri pogrebnih slovesnostih zgodi nenavadnega, je praviloma zavito v meglo, ki se ne razkadi kar sredi pogreba. Vsaka hitra sodba je torej praviloma pretirana.
To velja tudi za pojav, da je kitajski ministrski predsednik Ču En-laj prišel na Ho-Či-Minhov pogreb, pa je dejansko prišel le kropit. Ustavil se je v Hanoiu le par ur in se vrnil z vsem spremstvom, tako trdijo prva poročila. Svet je hotel ta izredni dogodek porabiti, da bi pokazal, kako globoko so sprti sovjetski in kitajski tovariši, da se niti pri pogrebih ne morejo o-sebno prenašati. Kako se je treba v takih slučajih vesti, so rdeči diplomatje videli med vojno v Rimu ob pogrebih za pokojnimi kardinali. Tradicija zahteva, da pridejo na pogrebne svečanosti člani vsega diplomatskega zbora. Tako so se v cerkvah pri slovesnostih
srečali diplomatje Osi in zahodnega sveta. Lepo so se postavili eni na eno stran krste, drugi na drugo in gledali, da se ne dregnejo s komolci pri prihodu in odhodu. Za gledalce je bil to izredno zanimiv pojav diplomatske tolerance. Rimski vzgled bi v Hanoiu lahko posnemali sovjetski in kitajski diplomatje, pa so se kitajski temu ognili. Zakaj?
Nevarno bi bilo, pripisovati odgovornost edinole kitajskim diplomatom. Morda pade del odgovornosti tudi na sovjetske. Peiping je prvi povedal, da bo šel Ču En-laj v Hanoi. Zato so v Kremlju pravilno zaključili, da mora iti tudi Kosygin, ki ima isto uradno pozicijo v Moskvi kot Ču En-laj v Peipingu. Sovjeti so vedeli, da postavijo s tem Kosygina v nevarnost, da ne bo moral javno srečati s Ču En-lajem. Tako srečanje je treba primerno pripraviti, tega pa v Kremlju niso storili. Ravno narobe; so poslali Kosygina v Hanoi preko Pakistana in Indije, ne pa preko Kitajske. Niso torej verjeli,
da bi Kosygin mogel mirno potovati preko Kitajske. To je bil za Peiping izredno hud diplomatski udarec. Kako naj se v Hanoiu srečata Kosygin in Ču En-laj, ako Kosygin misli, da mu ni varno potovati skozi Kitajsko. Reakcija s kitajske strani je takoj prišla: ravno takrat, ko je bil Kosygin na poti v Hanoi že v Taškentu, je Ču En-laj odletel domov. Računi so v tem oziru formalno poravnani.
To domnevo potrjuje še drugo dejstvo. Oba pogrebca, Kosygin in Ču En-laj sta strašno dvignila samozavest vietnamskih komunistov. Saj je to veliko bolj dvignilo njihov ugled doma in po svetu kot še tako blesteči uspehi v vietnamski vojni. Povod za to samozavest je padel v vodo. V Hanoiu so upravičeno zelo ra-zoračani in se sprašujejo, čemu sta jih Peiping in Moskva spravila v tako neroden položaj. Ko je bil Ču En-laj v Ha-nou, je najprvo šel kropit Ho Či Minha, potem pa takoj odšel na sestanek s sedanjim kolektivnim vodstvom vietnam-
kih komunistov. Sestanek je trajal par ur, po njem je Ču En-laj odletel domov. Ču En-laj je gotovo hotel prepričati vietnamske tovariše, da ne more postopati drugače, kot mu je naročeno iz Peipinga. Ali se mu jih je posrečilo prepričati o pravilnosti tega, ne vemo.
Zato bo pega na pogrebnih slovesnostih za Ho Či Min-hom imela tudi svoje politične posledice. Kosygin bo sicer skušal opravičiti svoje potovanje “okoli ogla” v Hanoiu, ali mu bo to kaj pomagalo, je pa vprašanje. V Kremlju vedo, kako hudo pazijo v Aziji na predpise, kako se je treba vesti v diplomatskem svetu in diplomatskem življenju. Morali so torej vedeti, da bo Ko-syginova izbrana pot rodila jezo v Peipingu, razočaranja pa v Hanoiu. Čemu so jo vkljub temu izbrali? Čemu so toliko tvegali, to je važno politično vprašanje, ne pa morda vprašanje, ali sta Moskva in Peiping nekaj bolj ali manj skregana.
Zadnje vesti
HONG KONG. — Današnjih pogrebnih svečanosti v Hanoiu se je udeležilo okoli 100,000 ljudi. Med uradnimi zastopstvi je bila tudi delegacija Kitajske, na katere čelu pa je bil le eden od podpredsednikov vlade. Sovjetsko delaga-cijo vodi predsednik vlade Kosygin, delegacije sovjetskih satelitov v Evropi pa podpredsedniki vlad. Med pogrebniki je tudi princ Sihanuk iz Kambodže. Pogreb sam je določen za jutri.
TEL AVIV, Izrael. — Vojaško poveljstvo je objavilo, da so izraelske pomorske sile potopile v Sueškem zalivu dva egiptska bojna čolna. Pri tem je prišlo do eksplozije na enem izmed izraelskih torpednih čolnov in so bili trije mornarji mrtvi.
MIAMI, Fla. — Hurikan Gerda je krenil severno od rtiča Hat-teras z brzino 80 milj na uro in začel ogrožati obalo Nove Anglije.
BEIRUT, Lib. — Kralj Feisal je dal zapreti od 200 do 300 oficirjev in uradnikov, ki naj bi bili zapleteni v pripravljanje zarote proti njemu. Za zaroto naj bi bil egiptovski Naser, stari nasprotnik kralja Fei-sala.
LONDON, Velika Brit. — Finančni minister Roy Jenkins je včeraj izjavil, da je Velika Britanija dosegla v prvi polovici letošnjega leta precejšen presežek v svoji zunanji plačilni bilanci. Podrobnosti o tem bodo objavljene v četrtek. V zadnjih letih je imela Velika Britanija stalni primanjkljaj
v plačilni bilanci, kar je bil znak, da žive Britanci preko svojih dohodkov. To je seveda slabilo britansko valuto funt.
JAFFA, Izrael. — Včeraj so tu položili k večnemu počitku dr. J. A. Pike, katerega truplo so našli dan preje. Preiskava je dognala, da je Pike umrl od izčrpanosti, ko se je izgubil v ponedeljek v Judovski puščavi severno od Mrtvega morja, ko mu je odpovedal najet avtomobil.
/z Clevelanda in okolice
Raznašalca iščemo—
Ameriška Domovina išče raznašalca lista za okolico Newton, L o c h e r i e , Pasnow, Rosecliff, Naumann in Tyronne Ave. Star moia biti vsaj 10 let. Kličite prosimo, za vsa pojasnila 431-0628.
Skupna molitev—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida in članice Podružnice št. 23 SŽZ so vabljene jutri, v sredo, zjutraj ob osmih v Zakrajškov pogrebni zavod k skupni molitvi za pokojno Terezijo Bavec.
Seja—
Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue ima jutri, v sredo, ob dveh popoldne svojo sejo. Članice bodo obdarjene z novimi kuharskimi knjigami, katere je poslal iz Washingtona kongresnik Charles Vanik. Visoka starost—
G. John Krnc, 1059 Addison Rd., bo jutri, 10. septembra, dopolnil 87 let. Rojaku, ki je že 53 iet naročnik Ameriške Domovine, iskreno čestitamo k njegovemu rojstnemu dnevu in mu želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva!
Romanje v Frank—
Kdor bi se še želel udeležiti v ledeljo, 14. septembra, romanja t Žalostni materi božji v Frank ; Ohiu, se še lahko prijavi do letrtka zvečer za Collinwood na .el. 486-9377 in 881-1447, za St. Clair Ave. na tel. 431-1447. Vapadena pred trgovino—
Mrs. Mary Zupan, 6916 Hecker Avenue, je bila pretekli petek napadena pred trgovino Fisher’s Food na Addison Rd. Velik črni moški ji je iztrgal denarnico in jo udaril po glavi, da je morala iskati zdravniško pomoč. Je še zdaj pod zdravniško oskrbo.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, zvečer ob sedmih sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava.
Vodnik jeklarske unije proti podpori Stokesu—
Pretekli teden je Unija avtomobilskega delavstva izjavila, da bo podpirala ponovno kandidaturo župana C. Stokesa. Včeraj se je predsednik Unije jeklarskega delavstva izjavil proti podpori Stokesu. Odbor za politično vzgojo AFL-CIO bo o podpori posameznim kandidatom odločal na posebni seji jutri. “Bolezen” je prešla—
Pretekli teden je del uslužben-stva državnih trgovin za alkoholne pijače v okrajih Cuyahoga, Lake in Lorain ostal doma zaradi bolezni” v podporo svojih zahtev in pritožb. Vodstvo državnih trgovin je v nedeljo izjavilo, da bo vsak od tistih, ki so ostali doma “zaradi bolezni”, moral prinesti zdravniško potrdilo o svoji bolezni ali na bo odpuščen, če ga naslednji dan ne bo v službo. Včeraj so se vrnili uslužbenci v 31 od 33 zaprtih trgovih. “Bolezen” je torej naglo minila!
Nov štrajk—
; Danes opolnoči je začela štraj-kati polovica uslužbencev mladinskega sodišča okraja Cuyahoga in Zavetišča za mladostne prestopnike, skupno kakih 150 oseb. Do štrajka je prišlo zaradi neuspeha pogajanj o novem delovnem dogovoru med glavnim administratorjem sodišča in predstavniki uslužbenstva.
— Havajsko otočje sestavlja I preko 100 otokov.
Ameriška Domovmi
ji Jit, a a n td'i I r«i>Ti i,a
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Fublishcd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditjr: Mary Debevec
NAROČNINA:
2* Združene države:
•	(16.00 na leto; (8.00 za pol leta; (5.00 za 2 mesece
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
(18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
Dni ted States:
(16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
;	(18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
>83
No. 172 Tuesday, Sept. 9, 1969
Libijska revolucija
Revolucija v Libiji ni samo po sebi svetoven dogodek. Radi nje se odnosi med Ameriko, Sovjetsko zvezo in Kitajsko ne bodo nič spremenili. Seveda se Moskva in Peiping na tihem — pa tudi deloma javno — veselita tega dogodka, dočim ga v Washingtonu gotovo niso veseli, toda to ne kali mednarodnega miru.
Libijska revolucija je resno premaknila ravnovesje političnih sil v arabskem svetu, Arabski svet se razteza od Maroka do Iraka in obsega celo vrsto držav, ki se vse smatrajo za arabske in prisegajo na arabski nacijonalizem. Vendar ta nacijonalizem ne temelji na enotnih idejah, se deli v konservativnega in socijalističnega. Ta delitev velja za vsako arabsko državo, naj bo kraljevina ali republika. Povsod se najdejo konservativni Arabci, ki se borijo za svoje privilegije in nočejo nobenih novotarij, ki bi jim škodovale. Tip takih konservativcev so arabski kralji, sedaj samo še v Savdski Arabski, Jordaniji in Maroku. Tip arabskega nacijonalista š. 1 je egiptovski Naser. Gospodari nad največjo arabsko državo in je najdalj časa na oblasti. Prave sredine med tema dvema strujama arabski svet ne pozna. Le deloma odgovarjata politični sredini Tunizija predsednikom Burgibo in Libanon s svojevrstnim musli-mansko-krščanskim dualizmom.
Delitev v dve struji ni edini skupni znak arabskih drž,av Nekaj skupnega pomeni tudi želja arabskih socijalistov, da nasilno ukrotijo konseravtivce, posebno kralje. Zadnjega iraškega kralja so leta 1958 umorili, na režim kralja Hu seina v Jordanu stalno cikajo poskusi revolucij; pred žaro lami ni bil zmeraj varen tudi maroški kralj Hasan II.
Razume se, da tudi Libija ni mogla biti izjema. Tudi tam so nacijonalni socijalisti stalno ctregli po življenju kralju Idrisu. Zato politični opazovalci niso. bili presenečeni, ko so zvedeli, da se je zadnji poskus posrečil, četudi Idris L trdi, da se bo še vrnil domov. Mož opira vse svoje upe na nekatera močna libijska plemena, ki ga verjetno ne bodo tako hitro zapustila, kot so ga njegove čete v glavnem mestu.
Tehnično je bila sedanja revolucija na las podobna drugim v arabskem svetu. Organizirali in izvedli so jo polkovniki, generali so bili le za okras. Torej tipičen upor polkovnikov, kot je bil pred par meseci v Sudanu. Tudi izjave nove vlade so podobne izjavam drugih arabskih revolucijo-narnih vlad. Kdor torej išče v libijski revoluciji nove ideje, bo razočaran.
Vkljub temu je vsaj za arabski svet libijska revolucija pomembnejša kot katerakoli druga v arabskem svetu. Je torej važnejša od tiste v Sudanu, ali Južnem Jemenu ali Iraku, da ne govorimo o mesečnih revolucijah v Siriji. Premaknila je namreč revnovesje sil med arabskimi konservativci in socijalisti v korist socijalistov.
Idejni poglavar libijske revolucije je namreč egiptovski Naser. On je financiral in morda tudi organiziral že marsikateri prejšnji poskus. Za Naserja je to uspeh, ki bo močno okrepil njegovo samozavest. Še posebej zato, ker ima velike politične koristi tudi od revolucij v Sudanu, Južnem Jemenu in Iraku. Kar ga sedaj mori, je le palestinsko vprašanje.
Naser bo imel od libijske revolucije tudi veliko gospodarsko korist. Odkar je zaprt Sueški prekop, je Egipt imel zmeraj težave z nabavo nafte. Res je, da jo je lahko kupil v sosedni Libiji, toda ne od Irisa L, ampak od ameriških, angleških, italijanskih in nemških lastnikov nafte in naftnih proizvodov. Sedaj mu bo “prijateljska” libijska vlada že preskrbela take dobave nafte, da Naserja ne bodo predeč težile v gospodarskem pogledu. Naser dalje lahko računa s tem, da ga ho novi rež(im podprl izdatneje kot Idris z dolarji. Končno Libija ni v luči egiptovske prenaseljenosti preveč gosto naseljena. Tam najde lahko delo in zaposlitev tudi marsikateri egiptovski brezposelni delavec.
Nekatere arabske države bodo čutile slabe posledice libijske revolucije. Vzemimo na primer Tunizijo. Tunizijski politični gospodar ni nikoli dal dosti na Naserja, Naser mu ni mogel blizu, ker je med Egiptom in Tunizijo ležala nevtralna Libija. Sedaj bo Libija v vsakem sporu med Burgibo in Naserjem dosledno na Naserjevi strani. Naser bo tako postal neposredni sosed Burgibe, ki bo Tuniziji nagajal, kjer bo le mogel. Tunizija je dalje igrala veliko vlogo v zahodnem arabskem svetu, saj sta jo Alžir in Maroko smatrala za ravnopravno sosedo. Ali bo alžirski diktator Bou-medienne še pri volji, da bo zmeraj obziren do Burgibe?
Libijska revolucija gotovo ni razveselila Libanona. Saj ie Libija velikokrat potegnila z Libanonom, kadar med Beirutom in Kairom ni bilo vse v redu. Tega je sedaj konec. Popraskal za ušesi se bo tudi savdski kralj Fejsal, saj
nejši. Naser bo hotel svoj vpliv povečati tudi na kralja Huseina.
Nov položaj v Libiji je nastal končno tudi za Ameriko, Anglijo, Italijo in Nemčijo. Njihove investicije v Libiji bodo v stalni nevarnosti. Amerika se bo morala bati tudi za svoja letalska oporišča Wheelus. Tako bo Ciper ostal še zadnja vojaška postojanka za zavezniške vojaške operacije.
Ali bo Libija imela dosti koristi od revolucije? Težko je že sedaj dati pritrdilen odgovor. Nova revolucijonarna vlada bo — kot vsaka v takem stanju — morala razsipati denar v politične eksperimente, zanemarjati naložbe v gospodarstvo. Kralj Idris je vsaj znal varčno gospodariti in nalagal denar v prosveto, promet, kmetijstvo itd. Novi režim ga v tem ne bo posnemal, kaj boljšega pa ne bo mogel izmisliti za nalaganje kapitala. Sicer mu bo pa Naser skušal izžeti vsak odvečni dolar.
Libijska revolucija lahko pomeni tudi večjo nevarnost za ostanke miru v arabskem svetu. Arabski socijalisti so sila domišljavi. Njihova samozavest lahko prekipi pametne meje. V tem slučaju se bodo zagnali v novo pustolovščino z Izraelom. V Izraelu si bodo morda mislili, čim preje, tem boljše, in nova izraelsko-arabska vojna bo tu.


ute::
m::
m.::
"y.
BESEDA IZ NARODA
, - ^
Podoba Marije Pomagaj z Brezij je dospela
WASHINGTON, D.C. — Ga- slovenske kulturne preteklosti,
nljivo, zelo ganljivo je bilo, ko je med sveto mašo škofa Dr. Leniča v Ameriškem Narodnem svetišču Brezmadežnega Spočetja v Washingtonu prišla na oltar Brezijanska Marija, ki bo, kronana s krono podobno zlati, stala v bodoči slovenski kapeli, ki bo del tega veličastnega Marijinega svetišča. Naj ob tem dogodku podam nekaj osebnih misli, ki prav gotovo niso izvirne, saj jih je bilo slišati poprej in so o njih govorili drugi; vsaj posredno se nanašajo na zgraditev slovenske kapele in njen pomen.
Slovenska kapela v Washingtonu bo sad skupnega napora številnih Ameriških Slovencev, ki žive po vseh delih Združenih Držav. Podprli so jo celo nekateri, ki niti niso od tod. Podobo Brezijanske podobe Marije Pomagaj so poklonili slovenski škofje, da s tem podčrtajo pomembnost, ki mora imeti za vse nas bodoča slovenska kapela poleg številnih drugih narodnih kapel v vse-ameriškem Narodnem Svetišču v prestolnici Združenih Držav.
Še bolj pa naj ta kapela in mi z njo potrjujemo moč in veličino slovenskega kulturnega izročila, ki je bilo vse skozi krščansko. V času po Drugem Vatikanskem cerkvenem zboru se je v Cerkvi mnogo spremenilo. Spremembe so bile ponekod večje kot drugje; ponekod se je spremenila le uporaba jezika pri naj večjem liturgičnem opravilu, ki je za nas mašna daritev. Drugje je spet prišlo do mišljenj, ki so komaj še v skladu z rimskim krščanstvom. Krščanstvo med Slovenci je v bistvu ostalo takšno, kot je vedno bilo. Povsod, kjerkoli živijo Slovenci. Ko smo se pred leti zavzeli za zgraditev slovenske kapele v Narodnem Svetišču Washingtcrnskem, smo to storili zato, da javno in pred vsemi potrdimo in izkažemo krščansko pojmovanje slovenskega kulturnega izročila. Kot je Prešernov Krst pri Savici naj večja mojstrovina slovenskega pesniškega ustvarjanja, je istočasno najgloblja in najbolj zgoščena pripoved Kristusovega evangelija ip krščanske vere. In morda prav zato slovenska kapela ne bo le memento slovenskega krščanstva, marveč slovenske kulture in zgodovine sploh, ker je obojno tako tesno povezano.
Pred nekaj leti je izšla v Ljubljani Dolinarjeva knjiga “Znamenja na Slovenskem”. Pošla je zelo hitro in po mnenju nekaterih, ki predmet poznajo, je ta knjiga najbolje obdelala bogastvo in lepoto vaških in poljskih znamenj, ki jih je vsa Slovenija tako polna. Dolinarjeva knjiga je izšla v času, ko je vsa uradna Slovenija nekrščanska, celo pro-tikrščanska. In vendar, iste oblasti so pripravljene ohraniti — gotovo ne iz ljubezni do krščan-
je njegov edini nevarni tekmec Naser postal politično moč-[stva — najvidnejše spomenike
ki med nja spadajo v veliki meri slovenske cerkve. Te cerkve, po gričih in hribih, mestih in vaseh so gradili naši predniki, čim so se zavedli svoje slovenske in krščanske biti. V istem duhu so naši rojaki tukaj zbrali v razmeroma kratkem času večji del denarja, ki je ža zgraditev slovenske kapele potreben. Ta duh je mnoge izmed nas povezal in njega sadovi in oblika ne bo le slovenska kapela sama, marveč zavest, ponovno izpričana in z novim poudarkom, da nas ameriške Slovence vseh rodt/? veže skupno izročilo in da bomo dobro naše ameriške domovine znali in hoteli deliti z našimi slovenskimi brati, ki žive tu in izven naše ameriške domovine.
Namen tega pisanja ni, da bi iskal prispevkov za slovensko kapelo, ki so še vedno potrebni. Ker pa so potrebni, naj služi tudi v ta namen in naj tisti, ki bodo to brali in doslej še niso vključeni v število darovalcev, pomagajo. Naši otroci bodo gotovo ponosni na naš dar. S svojim darom bodo vsi podprli našo skupno slovensko last, ki bo iz najvidnejšega dela ameriške prestolnice govorila o nas I:ot sestavnem delu Amerike.; ,bo nam tudi v opomin, naj za vedr.io živimo iz svoje slovenske preteklosti in ohranimo času in razmeram primerno, slovensko nai-rodno izročilo. Če to hočemo, bo-, mo to dosegli; dosegli pa le, če bomo hoteli in v prvi vrsti znali pravilno poudarjati slovenskega duha in slovensko zavest; če bomo poiskali zunanjo obliko, katera bo prikupna za vsakogar, ki se rad spomni, da je zibelka njegovim staršem ali daljnim pradedom tekla v Sloveniji. Tudi ne smemo pozabiti, da je izmed teh marsikdo, deloma zaradi krivde nas samih, slovenskega jezika nevešč, niti morda ne pozna vsega bogastva slovenske glasbene zakladnice, ki je skoraj vsakemu tako zelo draga in ki je marsikomu slovenstvo ohranila ali mu ga celo vrnila.
Zasebno sem čul že pred več kot letom dni, pred kratkim pa bral izpod peresa Toneta Osov-nika, da naj bi denar, ki so ga zbrali naši rojaki v Ameriki nas-menili za neki Slovenski študijski institut ali bi z njim pozidali Dom ostarelih. Eno in drugo je lepa zamisel in z veseljem bom podprl g. Osovnika, ko bo stopil na čelo organizaciji, ki se bo zavzela bodisi za Dom ostarelih v Lemontu ali pa Slovenski študijski institut. Vem, da bo še marsikdo drug ravno tako pripravljen nuditi svojo podporo in sodelovanje. Nepošteno bi pa seveda bilo, pa tudi sila kratkovidno, ko bi kdo hoteli misliti na karkoli namesto slovenske kapele v prestolnem mestu ameriškem, kjer se bo z nami, s Slovenci, srečal marsikdo, ki bi sicer o nas nikoli niti slišal ne.
V spodbudo za podobne vse-
slovenske zamisli nam je tudi lahko dejstvo, da so naši rojaki z veseljem in zadovoljstvom podprli nabiralno akcijo. Prepričan sem, da bo, kljub velikanskim vplivom modernega materializma, skupni napor, ki se mu je naše ljudstvo posvetilo, utrdil zavest skupnosti, ki bo zlasti potrebna pri nabiralni akciji za Slovenik. Tudi tej se bomo morali odzvati z večjo požrtvovalnostjo, saj gre tudi tu v prvi vrsti za okrepitev slovenstva v svetu in večjo usposobljenost in razgledanost onih med Slovenci, ki bodo nekoč zavzemali vodilna mesta.
V enem zadnjih pisem, ki mi ga je pisal prof. Florijan Močil-nikar, malo pred tragično smrtjo sredi belih ameriških cest, kot mu je v posmrtnici zapisal Dr. Felicijan, mi je svetoval, da moramo ameriški Slovenci postati vedno in povsod prepričani, da smo Slovenci, a da smo ameriški Slovenci, ki se v marsičem razlikujemo od onih v Avstriji, Italiji, Jugoslaviji in Avstraliji. Če se je ena ali druga posebnost Slovencev, poznana drugje, med nami Izgubila, se zato mi nismo izgubili. Rasti moramo iz svojih sedanjih okoliščin, jadikovanje nad izgubljenim nas bo malo če sploh kaj rešilo.
Ne poznam v zadostni meri društvenega življenja med Slovenci; nisem ga poznal v pred-
vojni Sloveniji, niti ne vem, kako bi se dalo primerjati z drugimi narodi. V kolikor pa mi je poznano, bi lahko sodil, da je v marsičem različno slovensko društveno življenje tukaj pri nas od onega, ki je bilo nekoč v Sloveniji. Razlika bo morda tudi v dejstvu, da naša društva pri nas niso tako programatično slovenska, kot bi kdo želel. Nimam na razpolago in najbrže sploh ni na razpolago statistik, upam pa si trditi, da ravno naša društva, takšna kot so, so v znatni in pretežni meri ohranila slovenstvo v Ameriki. Tudi bi si upal trditi, da mnogi tisti izmed naših rojakov, ki sami ali katerih starši niso bili včlanjeni v naša društva, pogosto ali celo prepogosto izgubijo vez z glavnino slovenske manjšine v Ameriki. O materijalnih prednostih, ki so številne, se pa lahko vsakdo sam prepriča.
Vse, kar se dogaja med našo slovensko manjšino v Ameriki je naše in nas mora zanimati. Imamo seveda lahko svoj odnos do vsega, ki pa lahko dobi samo dve možni obliki: odklanjamo, ker ne odgovarja v vseh potankostih tisti obliki, ki nam posamezno bolj prija, morda tudi v opravi čilo, ker nam za delo ni preveč mar; podpremo, ker v naporiii drugih vidimo pomen za slovensko stvar ali osebni dobrobit naših slovenskih rojakov v Ameriki. Težko bi pohvalili stališče prvih; če se strinjamo z drugim stališčem, bomo pa z veseljem nadaljevali akcijo za uspeh slo venske kapele v Washingtonu, za Slovenik v Rimu. Prav tako tudi vsak napor, da se zgradi Dom ostarelih, če si bo New York zadel nalogo, da se zamisel uresniči.
Dr. Ciril J. Mejač ------o-----
Društvo Najsv, Imena Jezusovega v župniji Marijinega Vnebovzetja
CLEVELAND, O. - V nedeljo, 14. septembra, je nedelja mož in fantov. Zberemo se v prostorih pod cerkvijo ob 7.45. fda skupno odidemo k sv. maši pb 8. Po sv. maši je pa kratek .sestanek in skupni zajtrk.
\ Poletna doba je pri kraju, po-čiV.nic je konec in zopet moramo pričeti z rednim in resnim de-loci. Pričakujemo zopet polno udpležbo moških pri sv. maši in na .sestanku.
V, teku poletnih mesecev smo i me Ji nekaj obiskov slovenskih duhovnikov, naših starih in dobrih znancev iz prejšnjih let.
Predvsem naj omenimo obisk
sal. duhovnika v Argetini č. g. Janka Mernika. Letos je praznoval svojo 25-letnico mašništva in duhovništva. V naši cerkvi je ponovil svojo srebrno mašo v nedeljo, 17. avgusta, ob 10.30. Ta' je bila na god naše farne patro-ne. Veliko faranov se je udeležilo te sv. maše. Prejšnji večer pa so mu farani pripravili prijateljski sprejem in sestanek v dvorani stare cerkve. Priljubljenemu rev. Merniku želimo, da bi dočakal zlato sv. mašo.
Drugi duhovnik iz Argentine, ki je bil tudi gost naše župinje, je bil pa rev. Franc Urbanija, ki je obiskal svojega strica Lovrenca in ostale sorodnika Tu je poročil svojega bratranca Lovrenca Urbanijo v cerkvi sv. Fe-licite. V naši cerkvi je maševal na praznik Vnebovzetja zvečer in v nedeljo, 24. avgusta, ob 10.30 in seveda vsako jutro ob delavnikih, kar je bil tu na obisku.	it1
Med duhovniki, ki so obiskali našo župnijo, naj omenim tudi profesorja dr. Jožeta Goleta in župnika rev. Jožeta Pirca, ki je v Rodeo, Calif.
STIRIDESETURNA POBOŽNOST bo v naši župniji v soboto, 20., in v nedeljo, 21. septem-ira. Molitvena ura za moške bo v nedejo ob enih popoldne. Vabimo vse moške iz župnije, da se udeleže češčenja presv. Reš-njega Telesa v tem času. Seveda se možem lahko pridružijo tudi tisti, ki bi ne mogli priti v kakem drugem času.
Pobožnost 40-urnega češčenja bo zaključil z govorom pomožni ljubljanski škof dr. Stanko Lenič v nedeljo ob osmih zvečer.
Zdravko Novak
Slovenski mesečni treljeredniški sestanek
CLEVELAND, O. — Prihodnjo nedeljo, 14. sept., ob dveh popoldne, imajo v cerkvi sv. Lovrenca v Newburgu slovenski t r e t j eredniki in tretjerednice svojo redno mesečno pobožnost. Po pobožnosti bo kratek sestanek s pogovorom o domačih slovenskih t r e t j eredniških zadevah. Vsi udje in udinje iz župnij sv. Vida, Marije Vnebovzete in od Sv. Kristine naj se zbero pri njej v kar se da velikem številu; povabljeni pa so nanjo tudi drugi rojaki in rojakinje. Na svidenje!
Predsednica
M. Tekavec:
Odlomek zgodovine fare sv, Kristine
Ne samo, da se je nižal farni dolg, tudi nove potrebe so nastajale. Več in več učencev je obremenjevalo častite sestre učiteljice. V eni sobi so imeje razdeljene po 3 oddelke. Primanjkovalo je prostora. Štiri učiteljice so imele le eno sobo, ki jim je služila za vse. Vtesnjene v ta prostor bi nujno potrebovale stanovanja, ki odgovarja č 1 o v e škim bivališčem. Iz seje zapisnika 13. junija 1932 se vidi, da so razmere prišle tako daleč, da je Father Bombač vprašal:	“Kaj
mislite, ali naj se za prihodnje šolsko leto pouk ukine? Vam je sedaj predloženo, dobro se odločite !” Vsi navzoči so vztrajali na tem, da se šola obrži in najdejo sredstva. Na tej seji so navzoči zbrali in obljubili, da je prišla vsota $105. Iz zapisnika 19. avgusta 1932 — Za častite šolske sestre-učiteljice ni mogoče drugega stanovanja preskrbeti, pouk v šoli se pa nadaljuje, kot poprej. — če pripomnim, da so častite šolske sestre se tam mučile s stanovanjem ene sobe do 1. 1938, ko je fara kupila čez cesto Schniderjevo poslopje, da so se tam naselile. Tako so imele v nadstroju stanovanje (spalnice), za lokalom pa kuhihjo
in obednico. Lokal je bil uporabljen za učilnico. Pozneje so tudi garažo preuredili za ►šolsko sobo. Dokupili so še par parcel (lotov) zadaj za šolo iru cerkvijo, da se je zopet potegnilo poslopje za nove šolske sobe. Tako, da je odgovarjalo za tiste razmere. Več sob in več sester-učiteljic.
V času druge svetovne vojne, ko so ljudje pričeli bolj delati, je župnik Bombač povzel korak, ki je za faro sv. Kristine zelo važen. Sedanji župan mesta E u c 1 i d a Mr. Keneth Sims je obvestil Fathra, da je 11 akrov zemlje čez cesto na prodaj za $4,000 — to je, da se davke krije. Župnik je to v cerkvi oznanil in prosil, naj vsak poleg svojih prispevkov daruje $10 v ta namen, kar so večina vsi farani storili. Smem trditi, da je 80% bilo plačano z darovi slovenskih ljudi. Bo to brez dvoma največje delo za prospeh župnije. Koliko bi morali plačati pozneje, ko so se farna poslopja pričela zidati tu? Tudi, ko so bili kriti vsi dolgovi, se je pričelo zbirati za fond za nova poslopja. Prosil je, naj vsak da v ta namen po en “war bond”. To je precej pomagalo, da je vsaj nekaj gotovine bilo v rokah, ko je bilo treba postaviti nove stavbe. šolski prostori so bili in'6' tesni, da bi sprejeli vse otroke v farno šolo. Tako se je storilo, da se.je l. 1951 pričelo zidati šolo z 12 s.obami in dvorano, ki je od takrat pa do šejj daj nam služila za cerkev. <5e se prav spominjam, je stain $350,000. Od hiše do hiše so obiskali vse farane, ki so podpisali “obljube”, da jih bodo dveh letih izplačali. Po dva razreda, vseh 8 letnikov je bil° treba opredeliti. Dvanajst sob je za to služilo v novi stavbo štiri sobe pa so se rabile v stari šoli. Za 12 sester-učiteljic ni zadostovalo poslopje v Schni-derjevi stavbi. Ni bilo mogoče dobiti vseh 16 sester-učiteljiG pomagale so učiti štiri laične učiteljice. Tako je bilo treba postaviti konvent za sestre, ^ odgovarja za toliko število sester. Ko se je to izvršilo, ,le bilo treba šoli prizidati še štiri nove sobe, da je bilo odslej učenje v enem poslopju s sobami. Velike finančne žrtve so farani doprinesli, da se je t° tako hitro izplačalo. Lesena cerkev je še vedno služila za bogoslužje. Tako je Father Bombač, da mu ni bilo treba hoditi čez cesto, ki je tam stalo župnišče, ob nedeljah in delavnikih tam maševal. Ko Je bilo vse plačano, so pričeli zbirati denar za novo župnišče-Ko je po smrti župnika rev. Anthony Bombača — umrl 18. av^’
1962	— prevzel župnijo sedanji župnik rev. Joseph Celesnik, je dobil zbrano vsoto za novo župnišče, ki ga je naslednje l^0
1963	postavil.
Sreča za faro je, da ni bila v
stiskah za prostor. Redki so bin pred leti, da so imeli svoj avtOi večina je hodila peš v cerkev;
Ko danes se k maši ne hodi, paC pa pripelje, ni tesnobe za “parking lot”. Obsežen je prostor za šolo, kjer je še vedno več Pr0' štora kot avtov.
Za župniščem je bil izbran prostor za novo cerkev, ki se te dni nje notranjost dopolnjuj6; Lansko leto so pričeli gradil* stavbo, dovršena bo letos in sept. jo bo blagoslovil škof Clarence Issenman. Tako je dovršc no delo v poslopjih, ki nare impozanten vtis, če gledam0 pročelja s 222. ceste (ali BhsS Rd). na stavbe. Še nekaj let i*1 bodo vse naše ustanove utonil6’ saj so že danes v naših fara v večini potomci slovenskih na seljencev. Ne dvomim, da ilT1^
med vsemi štirimi slovenskim1
farami (Sv. Vid, Marija Vne' bovzeta, Sv. Lovrenc) najmlaj®3 sv. Kristine naj lepše izglede z£l bodočnost.
(Konec sledi)
AMEiUš&A DOMOVINA,
KANADSH4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
je upornik, a velik
( mož iz ljubezni
v slavimo dr. Franceta Pre-Kerna v hvaležnosti, da je slo-' Venski govorici ustvaril najpo-P°lnejšo obliko v verzu in pe-da je postala predmet spo-s 0 van j a in občudovanja, dobila ^sdnarodni sloves, naj ponovi-1110 in osvežimo tole:
Franceta Prešerna prav Sotovo ne moremo šteti za oseb-j10 srečnega človeka. Postal je Vrsten pravnik in mojsterski lesnik. Imel je voljo, sposobno-ugled. Vodilno je posegal 'slovensko narodno življenjei vendar
živi j p
je komaj pred koncem
tudi velikan evropske
Jeuja izbojeval dovoljenje za seniostojno odvetniško pisarno, kake vodstvene vloge v na-hxlnem življenju pa se sploh ni ° °pal. Bil je upornik v tistih azmerah, včasih kar rogovilež, °gosto žrtev slabosti, ki so mu
Orieinogočile marsikak polet in
uspeh.
®0žji dar umetniško dovrše-ega izraza misli in čustev pa je legov, tako posebno lep, da resveti vso njegovo podobo. Ta glavni talent je mož gojil in S°jil iz ljubezni, žive, goreče ezni do materine govorice in ^Se domačije. Ta ljubezen je resernova lepota, njegov du ^°vui zaklad. Iz te ljubezni in ^radi nje je postal naš velik z> velikan svojega naroda in v v uič ne pretiravamo, če re-da
Poezije.
prešeren sam najtočnejše po-^ kako je občutil navezanost uiater in domačijo kot drago-s n°st svoje duhovnosti. V pe-1 svoji rojstni vasi Vrbi pre-sre> poje, da je bil le toliko j. kolikor je ostal domači-2vest. Skrušen prizna, da ga V ,U^azeijr>0st gnala iskat VD]U^n°’	Povei da so ga
fjj lv' tujine potiskali v dušev-Uemir in mu jemali vero in vase.
Cel notrunjim viharjem ali je	Prav zaradi njih, pa
Sv . resere ohranil vero vase, venT ^U^stvo’ v bodočnost Slo yed^e iej veri dal lepo izpo-ha ’ 5a zveni kot himna tudi he?^n^ dan. Iz bojev za to lju Poe • Ustvard bisere svojih no ZlJ' ^snovne resnic* n
Segli-na Svo:> rod P°ve v Vito !Vo.PreProsti, pa zato čudo-’ eP' iu točni umetniški obli-se njegove recite, če ne
sinovi,
si prosto vol’jo vero in postave.
Slovenske dneve praznujemo, da se v tem evangeliju potrdimp krepimo. Vsak slovenski dan manifestacija zvestobe Bogu domovini.
Vsak slovenski dan je praznik živega, delovnega prizadevanja slovenstva in praznik zahvale vsem, ki nam vzdržujete slovensko življenje kljub oprekam in uničevalnim vplivom: vam duhovniki, vam učitelji, ki se z o-troci ukvarjate, da bi bili dobri slovenski ljudje po volji božji coristni družbi, kjer delajo in žive. Vam matere, ki v domovih po vrtovih gojite slovenske epote in dobrote, v . srcih in dušah pa ohranjate naše čutenje in našo misel, vero in ljubezen; zahvalni dan je to očetom, ki domove drže in jih zveste ohranja-o danes in ,za naslednji rod. Za-ivalni dan je to pevcem, igralcem, telovadcem, pros vetnim elavcem in drugim, ki jim Prešeren po svoje tako čudovito epo pove, kako si nabirajo zakladov kakršnim moli in rja ne morejo škodovati. Takole nas vse tolaži, da bi se nikoli ne naveličali:
ki. o	—“
“7h P 0 na n i m o ^dravijjce”
2veni
jih darujejo s svojim delom in časom slovenskemu prazniku.
Odbor Društva Slovencev Baraga
Človeka smrt požanje, človeštva ne;
Naprej! Z njim, kar je storil zanje, živelo bo vselej!
(Govor dr. M. Kreka, preds. NO na X. slovenskem dnevu v Kanadi 10. avg. 1969.)
Koliko stane
Slovenski dan?
Pred kratkim je imel odbor ‘Društva Slovencev Baraga” se-o, ki je bila posvečena pospravi Slovenskega dne. Odborniki so rajprej govorili o pomanjkljivosti organizacije S.D. Iz teh se organizatorji največ naučijo. U-gotovili so tudi dosežene uspehe. Po splošni sodbi odbornikov udeleženci izražali priznanje
hot- • k0*' navdušen klic našega eflJa:
^Vlu na-ipred veselo, ravlHco, bratje č’mo zapet?
Bof -aŠ0 nam deželo,
P živi ves slovenski svet!
rnoginas^nja kitica. Ali bi mi Vse u to'''neje in lepše povedati Želi ar ^0ber Slovenec hoče in Sv°jemu ljudstvu:
nZLkov jeubil očakov’
na ^ nal bo Slovencev dom, ki Zdr0be njih roke si spone, Kl M še teze!
hadaif1^0 naPreb v pesmi
našnji^j’ da ^ P^digal da-
Prav r, an za naae razmere, nam:
k ^n0S^’ sreea, sprava otrni'1 ,naj nazai se vrnejo,
vsi nat?' ima Slava’ da nh? Sl V roke sežej°> snPf aSt in z njo čast ko pred, naša bosta last.
Castri K'rstu Pri Savici, tej veli-
^ristian'DeSnitVi slovenskega poki Se.'|j^a- je povedal misel, evanpRi1Sl '<0t narocino politični - ^ današnjih dni:
5(^6 SVeta otrokom fUii1
in navdušenje: češ, da je bil to lajlepši Slovenski dan. Odbor je oregledal tudi stroške, seštel je izdatke in dohodke in ugotovil, da Slovenski dnevi slonijo samo na idealizmu. Dohodki niti stroškov ne pokrijejo. Na pomoč morajo prihiteti dobrotniki. Letošnji obračun dneva to jasno pove:
Izdatki:
Hrana, kava, mehka pijača in drobnarije v
zvezi s prehrano ......$441.00
Znaki ................... 184.00
Vabila, pisma, znamke,
telefon in tisk ....... 194.00
Za noše, blago za obleke, obleke in lasulja .... 118.00 Sv. maše za vse žive in
mrtve Slovence ......... 10.00
Muzika in prevoz ......... 80.00
Fotografiranje	20.00
Ena misel ali dve ob občnem zboru Zveze DSPB
Vsako leto pred Delavskim praznikom zborujejo slovenski protikomunistični borci. Zveza Društev slovenskih protikomunističnih borcev je zborovala v Clevelandu, Ohio, in sicer v Baragovem domu v soboto, 30. avgusta zvečer. Poročila o tem zborovanju bodo pisali drugi.
Ob tem dogodku bi želel zapisati samo dve misli. Prva je spomin na grozo.
Ta spomin naj bo posvečen dekletu, ki so ga pred 25 leti pobili komunistični partizani v Sloveniji. Pred kratkim je umrl njen brat Jože. Zaradi njegovega prepričanja so pogrebci položili njegovo truplo v tujo zemljo. Njegova sestra je prišla med revolucijo — še v emigraciji bi nekateri radi dokazali, da se je te revolucije le držalo malo o-svobodilne borbe — z dežele v Ljubljano obiskat svojega brata in ostale sorodnike. Ker so vsi živeli pod isto streho, se je oglasila samo v eni hiši. Bil jo je sam smeh, tako da je v hišo prinesla zdravega veselja. Ko se je vrnila domov, so jo tam čakali morilci. Pobili so jo, češ špijon-ka si, v Ljubljano si nesla poročila.
Koliko je bilo tedaj na Slovenskem takih zdravih in nasmejanih deklet, ki so jih enostavno pobili. Koliko takih podob vstaja pred očmi; kadar borci zborujejo, pa še prav posebno. Koliko hudega je prizadejala slovenskemu narodu komunistična revolucija! In na to se danes tako rado pozablja. Še celo to misli marsikdo, da je tako pozabljanje znak krščanske ljubezni. Pokojni veliki slovenski mislec in svetniški duhovnik dr. Aleš Ušeničnik bi mu odgovoril, da je tako pozabljanje proti pravičnosti.
Še eno misel tistim, ki še niso začeli gledati v tla, ki še pokon ci hodijo. Kadar zborujejo borci, je na mestu, da pregledajo stare ideale. Ti ideali imajo namreč še vedno veljavo in niso izgubili sijaja. Le nekateri ki so bili včasih nosite!ji teh idealov, imajo danes od utrujenosti motne oči, da sijaja ne vi dijo. Drugim pa moderna mamila jemljejo vidno moč. Vendar je zakon ure: VZTRAJATI! službi starim idealom ni resničnega poraza.
dar so, kakor bi človek sodil, v sporazumu s karabinerji samimi naredili napad na karabiner-sko stanico na Dobrovi. Karabinerji so se že v naprej dobro zabarikadirali. Pustili so le nekaj malih odprtin, skozi katere so potem ob napadu streljali. Okoli četrte ure popoldne so od več strani prihajale gruče partizanov in začele napad — brezvesten napad, ki je trajal okrog uro. Partizani so streljali
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLG
LXXXIX
Skupaj	$1047.00
Dohodki:
Od prodane hrane in mehke pijače	$553.00
Prodani znaki so prinesli 125.00 Oglasi na vabilih	100.00
Dva posebna darova za
Slovenski dan	150.00
Skupaj
$928.00
tja b
vio našli pot, kjer nje
eno
izza vogalov hiš, karabinerji so jim pa odgovarjali skozi male odprtine s streli. Okrog petih je streljanje prenehalo in partizani so jo popihali neznano kam, ljudi pa pustili v nesreči. Že okrog šeste ure so se pojavili prvi avtomobili gori od Ljubljane in začele so se hišne preiskave in Laso kradli kot srake. Najbolj navalili na župnišče in že ti-večer je povedal komandant karabinerjev, da bodo najbrž zasedli župnišče in prenesli vso reč iz sedanje stanice v Jurjevi hiši v župnišče. In tako se je res zgodilo. Vsi smo bili takrat prepričani, da so se domenili s partizani za tisti napad, da so potem imeli vzrok pregnati iz župnišča duhovnike in se oni vselili vanj.
V župnišču je bilo takrat, če prav vem, sedem duhovnikov. Domača župnik in kaplan, poleg teh dveh pa še pet pregnanih Gorenjske, in sicer: Erzin Leopold, župnik od Sv. Križa pri Litiji, Kokelj Franc, župnik z Dobrave pri Kropi, Dolinar Janez, upokojenec iz Spodnjega Brnika - Cerklje, Gogala Ivan, župnik v Stari Oselici, in Marak Matija, dekan iz škofje Loke (Stara Loka). Vsi ti duhovniki so morali iskati stanovanje drugod. Že naslednji dan so se karabinerji in še nekaj vojaštva vselili v župnišče. Vojaštvo se je po večini zvečer umaknilo v Ljubljano, drugi so se pa močno zabarikadirali v župnišču. Zgodaj zjutraj so že zopet začeli delovati. V Dobrovski vasi so najprej zažgali Mesarjevo hišo; za njo Pleškov pod in hlev, nato Gnez-dov pod in Šinkovčev pod. V Gabrju je pogorel Želov hlev, Riharjeva hiša in hlev ter Štrekljev hlev. V Razorih je pogorel Ovnov hlev in hiša Kušar Ane. V Brezju je tedaj pogorelo vse pri Žlampetu in pri Andrejcu. Še isti večer so se pa prikradli iz gozda partizani, seveda že v temi, in zažgali župnijski hlev in svinjake ter gospodarsko gospodarsko poslopje. Takoj nato so se umaknili in jih več dni ni bilo na spregled. Ker so se navadno, kadar so čez dan rogovilili Lahi, ponoči pojavili partizani, smo se na raznih krajih skrivali in kolikor mogoče po skritih potih odhajali, kjer se je komu zdelo, da je najbolj na var-
nem. Pred Lahi je bilo dosti, da si se skril v kak gozd, kamor ni mogel iz bližine ceste streljati.
V gozd se itak niso upali. A v gozdu je bila nevarnost pred partizani, ki pa podnevi niso u-pali in ne hoteli prihajati v bližino Lahov in se z njimi spoprijeti.
Žena z malimi otroci je ostala doma, večji trije, oče in jaz, smo se pa umaknili čez Petrovko proti Gavgarju, nato po Grabnu do Hrenovčevega mlina, pred polnočjo smo se pa pomaknili proti Osredku k Grjolu na skedenj in skozi okno skednja opazili velikanski ogenj na Dobrovi. Takoj smo vedeli, da gorijo župnijska poslopja. Ogenj je bil silovit. Na hlevu in skednju je bilo veliko sena in slame, po vsem gospodarskem poslopju je bilo spravljeno mnogo suhega lesa, pripravljenega za popravo ostrešja na cerkvenih kupolah, za popravo farovške strehe in mežnarije. To samo trdega lesa, poleg katerega je bilo tudi 5 kubičnih metrov borovih plohov, nad 20 klafter bukovih drva za župnišče, društveni dom in za organista, čez 500 bukovih butaric, raznega orodja in razen hleva vsa poslopja v lesu. Vsak si lahko sam predstavlja, kakšen ogenj je to bil. Koliko hiš je takrat pogorelo in koliko ljudi je bilo postreljenih od Kozarij skozi Dobrovo in vse do Polhovega gradca, ne vem. Kakršno je bilo pokanje, se le čudim, da nas je še toliko ostalo živih. Takrat nisem sproti zapisoval dogajanja, ker nisem imel prilike ob skrivanju sem in tja, pozneje sem si le nekatere bolj značilne reči zapisal, največ jih pa obdržal v glavi. Le datumov si nisem dosti zapomnil. Zato večina zapisujem le po spominu in je bila že morda kaka reč prehitro in površno povedano, ker hipnih domislekov nisem natančnejše razkladal, pač pa pri prenagljenosti upal in si predstavljal, da bodo čitatelji sami uganili moje misli in njihov pravi pomen. Pa se rado dogodi ravno nasprotno ... Upam, da brez kake večje škode ...
Dne 3. septembra so partizani odpeljali iz naše občine dva kmeta, oba največja posestnika To sta bila Marinko in Razor in Možine iz Podsmreke. Oropali so jima živino, živež, obleko in drugo. Peljati sta morala sama s svojimi konji v hrib nad Razori. Bila sta v silnih skrbeh, isto tudi domači, ki so ostali in dobro vedeli za usode odpeljan-cev. Redko se je kdo vrnil. V tem slučaju je izpadlo tako, da sta se vrnila na dom. Ko so ju privedli v partizanski stan na Razoroškem hribu, je bil slučajno tam Vinko Logar, partizan iz Horjula, brat Možinevega zeta.
Ta je potem posredoval, da so ju izpustili. Gnali so ju z zavezanimi očmi do Skodlarja v Brezju in ju zaprli v svinjak, kjer sta bila nekaj časa zaprta; nato so ju spustili domov. Dru-di dan se je tudi živina vrnila iz gozda domov. To je bil izreden slučaj, zato sem si ga zapomnil. Le redko kdo je bil tako srečen, da se je vrnil iz gozda, če so ga partizani odvedli tja.
(Dalje sledi)
komisija zahteva od političnega vodstva, da sproži reformo vse zakonodaje, ki se tiče preganjanja “sovražnikov socijalizma”.
Praška javnost govori zmeraj solj prepričevalno, da je Češkoslovaška na pragu novih političnih procesov, ki bodo očistili partijo vseh elementov, ki so bili zamešani v lansko gibanje Dubčkove struje. Največ se naravno ugiba, kdaj se bodo procesi začeli.
Iz jeze in maščevanja
DUNAJ, Avstr. — Dva mrtva, 32 več ali manj hudo ranjenih in več milijonov avstrijskih šilingov škode je napravil požar 26. avg. 1.1. dop., ki je nastal po napadu na kanadsko veleposlaništvo na Dunaju. Steklenico, napolnjeno z bencinom in uži-gačem, je vrgel 47-letni Kolman Lozonoczy, kanadski državljan madžarskega porekla, menda iz maščevanja, ker da so mu kanadske oblasti delale sitnosti v neki stvari. “Koktelj” je odvrgel v 4. nadstropju koder je bila po-slaniška knjižnica.
Po eksploziji je nastal ogenj, ki se je naglo razširil po vseh nadstropjih; 20 uslužbencev na poslaništvu je klicalo na pomoč. Od kanadskih diplomatov ni bil nihče ranjen.
------o------
Novi vladi v Saigonu ne obetajo dolgega življenja
SAIGON, J. Viet. — Vlada predsednika Khiema, ki jo je predsednik republike Van Thieu komaj pretekli teden objavil, nima posebno obetajoče bodočnosti. Večina diplomatov in poznavalcev političnega položaja je prepričana, da se bo Khiem moral morda še pred koncem leta umakniti civilistu, ki bo imel oporo med ljudmi.
Južni Vietnam ima sedaj, ko Ho Či Minha ni več, možnost modro sestavljeno civilno vlado, ki bi imela široko osnovo, u spešno nadaljevati in zaključiti spopad s komunistično Osvobodilno fronto. Ne gre pri tem za vojaško zmago, ampak za pridobivanje podpore in naklonjenosti prebivastva Južnega Vietnama.
Ho Či Minha so znali rdeči predstaviti vsemu Vietnamu kot osvoboditelja” in narodnjaka, kot borca za neodvisnost in svobodo Vietnama, njegov komunizem so komaj omenjali, o njegovih množičnih pomorih Vietnamcev, ki mu niso hoteli slediti v komunizem, o umorih lastnih tovarišev, v katere je izgubil zaupanje ali pa sumil i njih svoje nasprotnike, so mol čali kot grob. Priznati je treba, da je bila komunistična propaganda uspešna in ji je marsikdo nasedel in gledal v Ho Či Minhu “osvoboditelja” in narodnjaka. Kot takega so ga predstavljali in ga še vedno predstavljajo nekateri prenavdušeni “liberalni” časnikarji.
Skupaj trša in močnejša
Če primešamo bakru kositer, dobimo bron, ki je precej trši tako od samega bakra kot od samega kositra. To je spoznal človek že v davnini, ko še ni imel črk, da bi z njimi zapisoval svoje misli in znanje.
Eno prazgodovinskih dob imenujemo po bronu bronasto dobo, ker je tedaj človek uporabljal bron za svoje orodje in o-rožje. Tej je sledila železna doba, starejša in mlajša, na slovenskih tleh imenovana halštatska, latenska.
Kaj plačajo železnice
Železnice plačajo zvezni vladi letno okoli 1 bilijon do-arjev dohodninskega davka.
Tam na Klnačevem zatrebu padlo že čez dan in potem še zvečer več strelov. Baje so lovili upornike, ki se niso hoteli odzvati mobilizaciji, jih privedli na to mesto in jih obsodili na smrt in takoj ustrelili. Koliko grobov je na tistem Zatrebu? — Kdo bi vedel? To je precej velik prostor z njivo in travnikom, dvignjen za kakih 100 metrov nad mesto Ljubljana—Polhov gradeč, ob kraju precej zaraščen z gozdnim drevjem tako, da je bil dobro zakrit in če se je oku pator peljal po cesti, niti opazil ni tega prostora. Zato se je tam marsikaj na skrivaj naredilo, kar pa je ostalo prikrito. In najbrž bo tako ostalo za vedno. Tisto jutro se je nabralo na tem prostoru kakih 250 nbvomobili-zirancev. Nekateri so že naslednjo noč odkurili domov, nekateri pa pozneje tako, da se je v par dneh prostor spraznil.
■
Iz gornjega je jasno razvidno, da je društvo finančno na zgubi, ki jo bo moralo kriti iz blagajne.
V izdatke še ni vštet oder, ker odbor še ni prejel računa. Pri-.reditelji so sklenili objaviti obračuni Slovenskega dne, da bi vsakdo lahko razumel, zakaj je treba vsako leto takorekoč prosjačiti, da se pokrijejo najnujnejši stroški. Nikjer pa niso všteti tisti stroški, ki jih imajo prireditelji s pripi-avami, a jih j Zmanjkalo je hrane, ker je bila nikdar ne dajo na zapisnik, ker le poskusna mobilizacija. Ven-
CVETOCA FRIZURA — Pevka Lesley Gore si je po zamisli Roberta Renna za nastop okrasila frizuro z drobnimi šmarnicami. Nežne drqbne cvetke so bile v skladu s pevko in njeno pesmijo.
Pragi se obeta doba političnih procesov
PRAGA ČSR. — Vse kaže, da stalinisti nočejo dati miru novemu praškemu režimu dr. Hu-saka. Kar naprej silijo Prago, naj misli na nova preganjanja Dubčkove liberalne struje. Tako je bilo zadnje dni v Moskvi voc stvo praškega državnega pravo branilstva. Vodstvo se je dolge dneve posvetovalo z glavnim sovjetskim pravobranilcem generalom Rudenkom in prineslo domov navodila in nasvete, kako je treba obravnavati vse slučaje protipartijske in protisoci-jalistične aktivnosti.
Še bolj sumljivo je obnašanje glavne češkoslovaške partijske komisije za kontrolo in zasliševanje. Pr^d njo ni varen noben komunist. Sedaj bo po lastnih izjavah vzela na piko posebno vse tiste, ki so igrali vidne vloge v lanski ‘liberalizaciji’ češkoslovaškega komunizma. Tlakih je dolga vrsta in ne kaže, da bi vse sodili po istem kopitu. Zato
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
DELAVCE ZA V LIVARNO
Izkušene ali jih izučimo 431-9575
(176.1
Iščemo delavca
Starega okoli 60 let za polni čas, od 9. dop. do 5.30 pop. v trgovini z linolejem. Oglasite se v MOSS FLOOR COVERING CO. 10529 St. Clair Ave. telefon 451-4368.	((175)
Iščemo delavca Za polni ali delni čas.
ACME CHAIR RENTAL CO. 1210 E. 79 St. 431-8982
(172)
SESTAVLJALCI IN UCENCI ZA SESTAVO KOVINSKIH OMAR
Unijska tovarna, pokojninski načrt, stalno delo in vse koristi. Kličite ali se zglasite.
SUPREME FIXTURE & Mfg. CO.
4868 Chaincraft Rd. Garfield Heights 587-0200
(172)
MAU OGLASI
V najem
Na E. 71 pri St. Clair Ave., oddamo 5 velikih sob, opremljene ali neopremljene. Kličite po 5. uri pop. 843-8033.
(173)
Kupimo rabljene predmete
Stare mize, stole, posodo, vaze, okvire slik, omare za posodo, in razne, druge starinske predmete. Za najboljšo ceno kličite: 946-3072.
(173)
Nujno potrebujemo hiše v krajih: Euclid, Wickliffe, Willoughby, Eastlake, Mentor, Richmond Heights, Highland Hts., Willowick, Painesville, Chardon.
Imamo kupce pripravljene kupiti hiše v teh predmestjih.
KINKGPF REALTY
30825 Euclid Ave. 944 7900
(177)
Hiša naprodaj
4 sobe spodaj, 4 zgoraj, se lahko rabi za 2-družinsko, klet, 2 in pol garaže, na E. 162 St. pri Holmes Ave. Kličite: 541-6958.
(174)
POZOR
Kadar nameravate kupiti ai prodati vašo hišo, lot, prazn zemljo ali farmo, kličite na-*. Točna postrežba
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(Tues.x|
AMERIŠKA DOMOVWA,

= F. S. FINŽGAR:
| POD SVOBODNIM ■	SONCEM

Tesno jo je prijel krog pasu in vedel po stopnicah na teraso pod pinije. Noč je bila tako temna, da je moral Iztok tipati, kje je klopca. Nato sta sedla drug ob drugega in za hip molčala. Glasni utripi dveh src v razburjenih prsih so se čuli.
“Ali si prebral blagovest, Iztok?”
“Prebral, Irena. Desetkrat prebral in mislil nate pri vsaki besedi, pri vsaki črki.”
“Ali si spoznal resnico?”
“Resnica si ti, vse drugo je meni tuje, samo v tvojih očeh je resnica — in ljubezen v tvojem srcu.”
Iztok je iztegnil roko in segel po naličju, katero je dvignil, da bi ji pogledal v lice.
“Oj besi, zakaj ste zagrnili toliko črne noči na to uro, da ne vidim neba v tvojih očeh, Irena!”
“Ne misli na bese, Iztok! Kristus je zakril pred zlobnim svetom najino ljubezen. Zahvali ga!”
“Zahvalim ga, ker ti velevaš! In vendar moram videti luč tvojih oči! V njih biva moja domovina, v njih je vedro nebo Slo-venov, v njih seva svobodno sonce naših gradišč! Irena, pojdi z menoj v stanek. Z rožami sem ga posul zate, z vonjem napojil in tudi drago olje gori v tvojo čast.”
“Ne grem, ne morem, Iztok. Zapazi naju suženj, izgubljena bi bila. Ostaniva tukaj in govo-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HSKPG. WOMAN — Or Couple. Light housekeeping. 3 rm. apt. and $25 mo. Call 525-8641 aft. 5:30.
m \ »I	a™
BABYSITTER — 8:15-0 Mon.-Fri., my home, Austin area. Sal. open. AU 7-7465 Sat. Wkdys. Aft. 6 p.m. all day Sun.
(173)
REAL ESTATE FOR SALE
WESTMONT— 111 health. PvtTown. Must sell 120’ frontage, 125’ deep, bus. zoned B4, exc. loc. 22x24’ frame ofc. bldg. Asking $335 per front foot.
WO 8-2229	8-7 P.M.
___________________________(172)
CICERO — Blvd. Manor Owner — 5 rm. brk. georgian. Mod. kit. w/w crptd.
TO 3-4606	and	969-6622
(173)
BUSINESS OPPORTUNITY
GAS STATION — Independent. Plus 4-car gar. w/heavy stock incj. property. Good going business. Buy on contract. Low dnpymt. 889-7173 L & B OIL CO.
2601 North Central, Chgo.
I?	(173)
RESTAURANT - For sale by Owner. — Industrial bus. L-Stop Grill.	337-8819
i	(173)
TAXI CAB SERVICE For sale, by owner — W. sub. good income. $14,000 — offer.
858-3392
LIQUOR STORE & BAR Owner. Est. bus. $15,000 plus stock. Retiring. Broadway-Lawrenee Liquors. 1136 Lawrence. Call Dan 9:30-4	LO 1-3038
(173)
f. ’ 1 ■■ "	....... ■— -..
riva o blagovesti!”
Tesneje se je stisnila k njemu. Iztok pa je prijel njeno glavo in jo začel poljubljati.
Rahlo se mu je umikala. “Govoriva o blagovesti, o resnici!”
“Še ne, Irena, še ne, samo en časek še sloni ob meni, moja — moja žena.”
Objel jo je in dvignil v naročje. Ni se branila, poljubi so se dotaknili Iztokovih ustnic. On pa je trepetaje iskal z željnimi očmi lica, ki je bilo skrito v črno, trdo noč in jecljal: “Irena, Irena, moja žena!”
Hipoma se zabliska od vzhoda do zahoda v dolgem rdečem svitu. Morje je zardelo, ves vrt je zagorel kakor opoldne— in Iztokov pogled je ujel njene oči.
Takrat pa je Iztok planil, kakor bi ga zadela strelica, ona je zdrknila iz naročja, tema ju je objela in centurio je vzkliknil, da se je razleglo na morje: “Prekleta, prešuštnica!” Spoznal je despojno Teodoro. Kri je zledenela Iztoku po žilah, pesti so se mu zaprle, kakor bi ga zgrabili krči; ni vedel, ali ga skuša sam Šetek ali je resnica. Videl je pred seboj motne obrise ženske postave in v hipu se mu je zazdelo, če je resnično despojna, da jo zgrabi in vrže v morje. Ali njegove pesti sc niso
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MECHANICS
STANDARD OIL has openings for mechanics to do maintenance and repair of trucks, tractors, and tank trailers. GM or Cummins experience helpful.
EXCELLENT EMPLOYEE BENEFITS
CALL FOR APPOINTMENT JERRY BANTON 242-3485
STANDARD OIL DIVISION
Terminal Motor Eqpmt. Dept.
4811 S. Harlem Ave.
Forest View, 111.
An Equal Opportunity Employer
(174)
FOREMEN
INJECTION MOLDING
Small progressive plant in Carol Stream needs experienced men to supervise the 4 p.m. to 12 and 12 to 8 a.m. shifts. Modern facilities and equipment. Good starting wages with regular increases for aggressive men. Excellent company benefits.
Call Mr. Regas 653-6000 AMOS MOLDED PLASTICS 290 E. Fullerton Avenue Carol Stream, Illinois
(173)
FEMALE HELP
0ENERAL
OFFICE
We need two girls for general office work. Knowledge of shorthand and typing necessary. Five day week plus all company benefits.
CALL MR. SAINDON
NE 8-2006
JOS TRINER CORP.
(175)
razklenile, njegova noga je bila kakor vzidana v pesek, iz grla se mu je izvijalo hropenje.
Tedaj prekine grozoto sikajoči glas Teodore. Niti za trenutek ni izgubila zavesti — ona, ki je v ljubavnih spletkah tvegala že često krono in življenje. Blisk je razsvetlil zopet pokrajino. Teodora je dvignila roko in kot despojna velela sikajoče: “Proskinesis! Na kolena!”
In junakovo koleno se je upognilo kakor stroj pred to silo
zemlje in morja!”
Izginila je ob blisku, kakor bi jo demon dvignil v noč. Vesla so udarila. Po nebu so švigale strele. Iztok je stal kakor pribit na mestu. V čolnu je Teodora stiskala pesti pod črno stoio in se zaklinjala na ves pekel, da njega uniči, njo pa s silo pahne v blato. “Ha, magister peditum! Magister žive gnilobe boš v moji ječi!”
DVAJSETO POGLAVJE
Ko so drugi dan krog poldne
očaranja.
“Naj ti bo nocojšnja noč do- vojaki počivali, je skušal Iztok,
kaz, kako despojna ceni Ireno. Sveta je ona in resnično sem se prepričala, da se trudi za tvojo svetost, ker ti hoče govoriti o resnici. Spoštuj jo, rob njenega krila poljubljaj — nisi še vreden njenih oči. Da jih boš pa vreden, te sedaj ob žaru bliskov imenuje despojna za magistra peditum (General pešcev) v palatin-ski vojski. Še ta mesec dobiš carski reskript! Ljubita se, po-krsti se. Kristus z vama! G tem pa molči, sicer je po tebi, kakor resnično stoji tukaj despojna
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
EXCELLENT OPENINGS!
CANDY
MAKERS
Must have some experience in hard candy. Excellent wages, fringe benefits, paid vacation. Would consider anyone in similar candy or food manufacturing experience. Good working conditions. Steady year round employment.
BEE & BEE CANDY CO. 1859 S. 55th Ave., Cicero, 111.
652-2220	(173)
GENERAL
FACTORY
WORK
Available Immediately for
Pimeli Press Opers. Assemblers Slock Selectors Bench Hands and
Millmg Mach. Opers.
APPLY
WED. - FRI. - SAT.
8 AM.' to 4 P.M.
Must Be Willing to Rotate Shifts
TELETYPE
CORPORATION 5555 W. Touhy Ave.
Skokie, 111.
An Equal Opportunity Employer
(172)
sprehajajoč se za cvetočim divjimi akacijami, razbrati misli in preudariti, kaj se je prav za prav zgodilo ponoči. Neizmerno ga je prevzel skriti obisk Teodore, njena dobrotljivost, da postane magister peditum, vse, vse, noč, bliski, despojna — vse same čarovne moči. Da bi ga Teodora ljubila, despojna barbara —žena Upravde verolomna! In vendar je trdil to Epafrodit in tako so pričale njene oči. Ali njene besede so drugače govorile. Za Ireno da se je bala in sumila, da so Irenini pohodi — pohodi hotnice. In zato je dovolila barbaru, da jo je poljubljal in objemal, zato izvolila temno noč, da bi se preverila, je li res Ireni za blagovest ah za blazno ljubezen. A kako je zvedela? Kako? Epafrodit tudi ve — res, v Bizancu sliši in prisluškuje vsaka travica, vsak kamenček sredi pota. Ce je resnično, kar trdi Epafrodit, je izgubljen on, izgubljena Irena. Sedaj še utegne, k njemu pojde zvečer in mu vse pove. In kaj mu pove Grk? “Beži!” poreče. Beži naj — brez Irene. Ona pa naj bo v krempljih kraguljev? Če jo misli Teodora pogubiti, jo mora on oteti — naj ga velja življenje, ali jo mora vsaj grozno maščevati. Če pa zbeži, ostane Irena sama in ne preboli sramote, s katero jo ogrne ves dvor, ko se izve, da je ljubila njega. Zadrgnila se je tesno krog njega mreža, izhoda ni vedel, obdajal ga je pragozd, nad njim noč, ni znal ne za vzhod ne za zahod. Tako je hodil zamišljen, s povešeno glavo, ko so drugi vojaki ležali in dremali po travi v sencah platan. Sonce je prijetno sijalo; ploha, ki se je ulila proti jutru, je shladila in očist la ozračje, vse je dihalo veselo življe-
nje, cvetni kelihi so se odpirali, divje smokve so cvele, višnje so otresale beli sneg. Mladost v Iztoku je kipela, jasno nebo mu je preganjalo hude misli, dvigali so se mu veseli upi in z njimi vera v Teodorine besede. Bila je v njegovem srcu neizmerna ljubezen, ki vse upa, vse prenese, ne misli nič hudega. Zahvalil je Sveto vita, da ga je čuval doslej in prosil Devano, naj srečno tke nitke njegove ljubezni.
Razmišljajoč je prišel do starega vojaka, hoplita, ki je ležal vznak v travi, s težkim ščitom pod glavo. S široko razpritimi očmi je gledal v drevo nad seboj, prek čela je imel dolg, rdeč obru-nek.
“Kaj premišljuješ, Sloven?” ga je nagovoril Iztok.
Vojak se je spodobno dvignil pred stotnikom.
“Kako si prišel v carsko službo Kje je tvoja domovina, si li rodu Antov ali Slovenov?”
“Rodu slovenskega sem. Boril sem se s Svaruniči ob Aluti in tostran Donave zoper Bizanc. Oj, bili so sokoli mladi Svaruniči, ki so padli. Jaz pa služim Bizancu. O bogovi!”
“Ali te vleče domov?”
“Prijelo me je z neizmerno silo in šel bi, ko bi mogel.”
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali, se iskreno zahvalimo za vsa dobra dela, ki so jih storili v počastitev pokojnega in naši družini v pomoč in tolažbo, ko nam je dne 7. avgusta 1969 umrl ljubljeni soprog, oče in stari oče
Raymond Hollis
Pokopali smo ga na pokopališču Kalvarija dne 11. avgusta 1969.
Posebno smo globoko hvaležni Msgr. Louis B. Bazniku, ki je opravil pogrebne molitve ter Mrs. Žele in njenim sinovom, ki so nam v najhujši žalosti vsestransko pomagali in uredili vse potrebno za pogreb.
Ljubemu pokojniku daj, Gospod, svoj večni mir!
Žalujoči:
soproga ANTONETTE HOLLIS, roj, MRZLIKAR, hčeri MARILYN por. WILSON in GERTRUDE, sin RAYMOND, zet KENNETH WILSON vnukinja Antonette Marie, vnuk Kenneth Raymond Wilson
Cleveland, O. 9. sept. 1969
MULULLY POGREBNI ZAVOD

MULL ALLY
Juneral home

Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th at.	KE 1-94H
it Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. if Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. if Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
.....tfP'5
ZA SVETOVNO RAZSTAVO PRIPRAVLJAJO — Prihodnje leto bo v Osaki na Japonskem svetovna razstava. Na sliki vidimo delavce na strehi belgijskega paviljona, ko si ogledujejo gradbišče. Na desni stoji replika 7-nadstropnega templja Todaiji.
“Kaj menijo drugi Sloveni v moji stotniji? Mislijo li na domovino?”
“Gospod, ne smem govoriti. Lahko bi bil tožnik, izdajalec!”
“Ne boš ne tožnik ne izdajalec! Govori! Pred teboj ni stotnik, s teboj govori Sloven — brat.”
“Gospod, tvoja dobrota je brez
meje. Govoril bom. Sti'adam°> da prihranimo novcev in utečemo domov. Hodili smo po Afriki-Ej, vroče je tam — in zopet se čuje, da gremo v boj v Italij0-Nas pa vleče na svobodne d°' brave k našemu rodu. Dosti imamo brazgotin, dosti vojske.”
“In če bi šel Iztok tudi z vami?”
GRDEN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
.. ■ •»	r*-	*

K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEBNGTA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Jolict, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ...........
NASLOV ........
MESTO .........
DRŽAVA ........
>••••••••••••••<
CODE


ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
J
KRAJ MIRU, KAKO DOLGO? — Slika kaže vhod v kraljevo palačo v Luang Prabangu, prestolnici Laosa. Kralj Savang Vatana živi tam v miru, čeprav divja v državi boj med kraljevimi četami in rdečimi. Kako dolgo bo mir v Luang Prabangu, je seveda vprašanje.