Štev. 299 TRST, v ponedeljek 25 oktobra 1909. Tečaj XXXIV WBJ! IZHAJA VSAKI ĐM ** ofe »daljah la prazaiklh pančšeiffc h tk 9. zjatra}- __tlčas i t« t. m prodajajo po 3 nvd. (€ atot.) v maogih i"Wn n nh t Trsta in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petni, f rflajai, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-tfML, Dornberga itd Zntareia 11« t. po 5 ari. (10 stot.}. po 8C RAČUNAJO NA MILIMETRE t iirokosti 1 Irtj^Mi. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. am, ^flutuec, sahvalft, poslanice, oglasa denarnih larodov p« 9*. mm. Za oglase v teksta Usta do 5 vrst 20 K, vsaka vrsta K 2. Mali oglasi po 8 sto t. besada, naj-mrnmi pa 40 rtot. Oglas« sprejema Inacratai oddelek »prave — Plačuje se izkljačno le opravi ^BdiaeeH". političnega društva „Edinost" za Primorsko* V odlnoet! J* moč I a»'».aR*■»»■»'K*.1!?.1.;1:1 ■"■■ '. __ «»«*» jgASOČSIKA ZNAŠA •s »v* Iv^o J.A, pol lets 12 K, 3 me'ecc O K ; a* sv^'fca brez doposlane naročnine, se oprava ne ozira. mm a»4e!j»ke !x4*nj« ^EDIHOSTI" mtmmm : ■ ■ l«ta« K Sr'10, fl lata S tO i ▼ai dopisi naj ae pošiljajo na nredniStro lista. Nefranke- vana pisma m ■• aprejsmaja In rakopiai aa aa vrataja Naročnino, oglase in reklamacije j« pošiljati na opravo lista. UREDNIŠTVO: alloa Giorgie Galatti IS (Naroda! do«) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastafk koaaorcij lista „Edinost^. - Natisnila tiskarna konaorc$c lista „Edinost- v Trsta, al. Giorgio Galatti M. 18. PeStRS-fcraaUaltnl račun it 84V652. TELEFOH it 11-57, BRZOJAVNE VESTI. Sestanek ruskega carja in italijanskega kralja. RACCONIGI 24. Car in kralj sta se predpoludne v avtomobilu peljala na grad Pollenza, cdkoder sta se vrnila opoludne, nakar je bil obed, Popoludne sta se vladarja odpeljala na lov fazanov. RACCONIGI 24. Ko sta se vladarja povrnila z lova, je italijanska kraljica priredila na grajski terasi Čaj, na katerem je je bilo tudi osobje ruskega poslaništva. Zvečer bo svečan diner. RIM 24, Za včeraj in danes so v več mestih socijalisti in anarhisti napovedali protestne shode proti obisku ruskega carja. Ti shodi so pa radi male udeležbe ponesrečili. Tako je izpodletel na več krajih tudi poskus generalnega Štrajka. Ofirijozna nota o carjevem obisku. RIM 24. „Agenzia Štefani" je poslala provincijalnim listom sledečo noto: Od diplomatične strani [izjavljajo : Obisk carjev pri italijanskem kralju ni le gola uljudnost. Obisk je tudi naravna spopol-nitev zadnjih sestankov v Cherburgu in Cowesu, ki sta cd svoje strani posledica novega položaja stvari na Balkanu. Novo srbsko ministerstvo. BELIGRAD 24. Novi kabinet je sestavljen tako-le : Pasič predsedstvo, Milo-vanovič notranje stvari, Protič finance, Zuje vić bogočastje, Timotijevič pravosodje, Prodanovič trgovino, Vulovič gradnje, polkovnik Marinović vojno. Prvi štirje pripadajo staroostali mladoradikalcem. Bolgarski car na srbskem ozemlju. BELIGRAD 24. Bolgarski car je naznanil srbski vladi, da namerava napraviti izlet v srbsko gorovje Kopami. Bolgarskega carja pozdravi v Caribrodu adjun-tant kralja Petra. Jutri predpoludne bo pričakoval carja v Kruševcu srbski prestolonaslednik, nakar se podasta skupaj na izlet, ki bo trajal tri dni. Potem se bolgarski car vrne v Sofijo. Portugalski kralj. LIZBONA 24. Zdravje se je kralju toliko zboljšalo, da je mogel danes ustati. Črnogorska skupščina. CETINJE 24. Skupščina je sklicana na redno zasedanje na 18. novembra star. štila. ŠPANIJA. Izjava nove vlade. MADRID 24. Nova vlada je izdala sledeči uradni proglas: Nova vlada bo vodila politiko pomirjevanja, pravice in svobode. V Melilo odpošlje nove čete, da se ta vojna čim prej izvrši v korist Španske. Pichon o novi španski vladi. PARIZ 23. Minister za unanje strani je izjavil v krogu svojih prijateljev. Novi španski ministerski predsednik Moret in minister za unanje stvari Calabeto sta moja osebna prijatelja. Oba sta iskrena prijatelja Francije in pod njuno vlado se odnošaji med Francosko in Špansko znatno zboljšajo. Bomba. SARAGOSSA 24. Zvečer je pred glavnim davčnim uradom eksplodirala bomba, ne da bi bila napravila kako škodo. Na odlomku sta bili besedi: Za T1 Ferrerja. PODLISTEK. Bilo je nekdaj... (Slavkov.) Pravosodni minister se je popraskal po glavi in rekel : „Vidim, da je stvar res jako važna in da si ne bo gospoda belila preveč glav, prevzamen jaz vse u roke." Gospoda mini>tri so šli tistega dne prav veseli domov, ker jim je padla z ramen stvar, ki se jim je zdela skoraj neizvedljiva, čudna----Ni jim šlo v glavo, kako mora vladar kaj tacega zahtevati cd njih, ki niso vendar zato ministri, da bi morali izpolnjevati vse njegove muhe. Stvar je torej vzel v roke pravosodni minist. Poklical je pred-se vse svoje uradnike in jih vprašal, kako bi se najlažje rešilo vso stvar ? Neka premetena glava mu je rekla: „Ekcelenca ! V drugih državah je navada, da se ob takih prilikah spuščajo na svobodo hudedelniki. To naredimo tudi mi in naše ljudstvo bo videlo, da je naš vladar res dober in usmiljenja poln. „ Vse prav, vse dobro !M je menil minister. mAli kam naj gremo po hudodelce? { Pismo iz Zadra. Zadar, 22JX. Tu v Zadru se narodna nasprotstva poostrujejo od dne do dne. Italijanska stranka besni proti vsakemu in vsemu, kar ni italijansko. Kdor ni žnjimi — v smrt žnjim. Nikdo ni varen pred italijanskimi napadi, celo vojaki ne. Tako so tudi dne 17. t. m. napadli nekega vojaka, da poskusijo na njem svojo brutalnost. Ali slabo so opravili. Vojak je zabol z bodalom nekega strastnega Italijana tako silno, da je ranjenec v kratkem umrl. Stvar se je dogodila tako-le: V restavraciji > Balkan c v Zadru je sedel dež. brambovec Baranović iz Šibenika z dvema prijateljema. Mirno so se pogovarjali med seboj, dokler ni prišla v lokal družba 7 strastnih Italijanov, med njimi najdrzneji provokater: mesar Riccardo Zanella. Čim so ti Italijani vstopili, so začeli izzivati in žaliti ono hrvatsko družbo. Hrvatje, videči, da so v manjšini, niso niti reagirali, čeprav so bila žaljenja naj-huja. Ko so Italijani videli, da z besedami nič ne opravijo, začeli so s — kupicami. Sedaj je na vstal pretep, v katerem je zadobil vojak 4 težke rane (od rečenega mesarja Zanella). Videči, da je v smrtni nevarnosti, je vojak potegnil bodalo in je Žnjim zabol sovražnika v desno stran trebuha, tako, da je poslednji obležal na mestu. Občinskih redarjev seveda ni bilo od nikjer. Bržčas so pričakovali, da Itali-jani dobro naklestijo hrvatsko družb.), kakor delajo — navadno. Došli pa so orožniki, ki so dobro poznali Zanello. Ko so videli, da je smrtno ranjen, so ga odveli v bolnišnico, kjer je naslednjega dne umrl. Njegov pogreb so Italijani seveda zopet izrabili za eno svojih »znanih manifestacij«. Mesto se je odelo v črnino, pogreba so se udeležila razna italijanska diuštva, mestni zastop z županom na čelu. Prodajalne so bile zaprte. Venec z italijan- trikoloro so nosili takozvani bersaglieri v italijanskih vojaških krojih. Nedolgo temu je alkoholist Matej Antony zabol z nožem obče spoštovanega ravnatelja državnih pomožnih uradov. Ves italijanski tabor od najvišega inteligenta do najzadnejega postopača je izlival svoj smrad na pokojnika ter je do nebes pro slavljal — ubijalca. Ali prodajalnice niso bile zaprte in pogreba se ni udeležil nijeden signorov. Razlika je le ta, da so v tem poslednjem slučaju proslavljali ubijalca, ne da bi imeli ni iskrice sočutja z njegovo nesrečno žrtvijo ; dočim so Jv gornjem slučaju počastili človeka.ki je zločinskim postopanjem sam izzval svojo nesrečo. V obeh slučajih vidimo, [kako nizek je moralni nivo, na kateri so padli zadarski Italijani!! _ Vrenje v Finski. Vc liko vrenje v Finski vzbuja v Petro-gradu velike skrbi. Poje se izbruha vrlo resnih nemirov in vlada je ukrenila relike vojaške priprave. Več polkov je prejelo povelje, naj bodo pripravljeni, na odhod v Finsko. Popuščanje nasproti Madjarom. Dunajska »Reichspost« je doznala, baje iz dvornih krogov, da so ugledne, prestolu blizu stoječe osebe svetovale ce-! sarju, naj popusti Madjarom v vojaških ! vprašanjih. To da tudi tolmači obotavlje-i nje madjarskih ministrov. Z druge strani i je pa list doznal, da je v vseh sedanjih ! pogajanjih glavno vprašanje madjarski j jezik pri vojaških sodiščih, odnosno odprava I nemškega razpravnega jezika. Ustavni statut za Bosno In Hercegovino. Na obletnico aneksije, dne 5. oktobra t. 1. se je imela baje proglasiti ustava za j Bosno in Hercegovino. Dotični proglas je ; bil gotov ter so ga tiskali v tisočerih ; iztisih. Vzlic temu pa ustava še do danes ni , proglašena. Razloga temu je iskati v odporu I ogrske vlade. Ta je dala svoje privoljenje za izdelano ustavo, toda je protestirala proti nje proglašenju. Kakor vzrok navaja ogrska vlada dejstvo, da je demisijonirala in da potemtakem ne more izvesti nobenega čina, ki bi ga mogla pokriti s svojo odgovornostjo. Jugoslovansko politika. X zagrebškemu veleizdajniškemu procesa. Nemški tednik „Freistatt". ki ga izdaja znani nemški publicist baron Vogel-sang, je v svoji zadnji številki priobčil pod gornjim naslovom daljši članek. Pisec pravi — z ozirom na veleizdajniški proces — da je naravnost zlagano, da so Srbi Hrvatske sklenili u slučaju ugodne prilike odpasti od habsburške dinastije in se priključiti srbskemu kraljestvu. Res pa je, pravi, da je bil pretežni del pravoslavnega prebivalstva Hrvatske povsem patrijotičen, celo v času, ko je pretila vojna s Srbijo. Posebno je bilo to opazovati pri srbskik polkih naše armade. Prav tako malo, nadaljuje člankar, kakor je ves nemški narod odgovoren za delovanje nekoliko Vsenemcev, ali se mora Malorustvo pokoriti za umor gališkega namestnika — prav tako malo se zamore z vso pravico govoriti o veleizdajniškem gibanju Srbov naše države. Potem govori pisec o velikosrbski propagandi, o srbski „iredenti" ter nadaljuje : Stavilo se bo morda vprašanje: Kako prihaja vendar, da je mogla ta iredenta imeti toliko glav, se je mogla razmerno tako zelo razširiti ? To vendar ni malenkost, ako je sto ali več ljudi kake dežele veloizdajalcev, in vendar zveni čudno, da jih veči del naroda voli svojimi voditelji in stoji navidezno na njihovi strani. Zato se potrudim, da na objektiven način podrobneje to pojasnim: Globokeji vzrok velikosrbskega gibanja je brezupen položaj srbsko hrvat, skega naroda. Le v brezmejnem obupu, ki objemlje vsacega Jugoslovana, ako promatra z vso ljubeznijo trpljenje svojega naroda — le v veliki bolesti nad temi nesrečnimi odnošaji, ki ne obečajo nika-kega zboljšanja, se je zamogla uriniti misel revolucije v posamičnih, malo pro-svitljenih glavah. Da so to idejo potem tudi politično izkoristili oni, ki imajo na povečanju Srbije tako rekoč gmotno korist, je v naravi stvari in spada v drugo poglavje. Nam gre sedaj za to, da promatramo položaj srbo-hrvatskega naroda o času tega gibanja, torej pred aneksijo Danes ne bo vendar nihče dvomil, ako trdim, da tvori glavni pogoj za razvoj kakega naroda, njega državna j e d n o t a ali vsaj neoviran živahen promet razcepljenih delov istega. (Nemčija, Italija, nasprotno pa Poljaki, Slovaki in mnogo izgubljenih nemških jezikovnih otokov.) Poglejmo torej na položaj srbohrvat-skega naroda, katerega jednota v jezikovnem in kulturelnem oziru je približno ista, kakor ona protestantske Saksonske in katoliške nemške Češke. V središču Jugoslovanstva, v Zagrebu, vlada od ogrske vlade imenovani, Hr ratom in Srbom usiljeni ban, ki Saj so vendar naše ječe skoraj prazne, ker je ljudstvo dobro, pobožno, bogaboječe. „Res, na to nisem mislil, je odgovoril uradnik. „Kaj bi bilo, če bi mi nekaj ljudi podkupili, da bi napravili nekaj pregreš-kov in tako prišli v ječe ? Potem jih lahko vladar pemilosti in stvar je rešena." „Podkupiti ! To ni nič! Izvedelo bi se kmalu in potem gorje nam ! Napraviti | moramo kako drugače." ! „Aha, prosim poslušajte ! Mi lahko ljudi napeljemo na hudodelstva." J „Na primer!" „Čisto jednostavno! Naj finančno mi-j nisterstvo zahteva novih, visokih davkov in ljudstvo se gotovo razburi. Demonstriralo bo im pri tem jih zapremo, kolikor hočemo!" »To bi bilo nekaj ! A naprej ?u „Razdražimo različna plemena, ki so v naši državi in tudi tu dobimo lepo šte-vilce jetnikov." „Dobro in — — — ! „Napravimo tudi nekaj veleizdaj-n i k o v ! „Tudi prav !* „RazpoŠljimo v deželo ljudi, ki naj^ napeljujejo prebivalce na punt, vstajo —! j „Ha, ha ! Izvrstno ! „Naši vohuni naj jih šuntajo zoper državo, vladarja in evo, imamo tu hitro razžalitev Veličanstva--— !" „No vi ste res izvrsten človek !" Na ta način naberemo gotovo lepo Število ,hudodelnikov, ki naj jih potem kralj pomilosti." „Res, prav dobro! Nagradim vas za te dobre nasvete !* In tako se je tudi zgodilo! Ječe, ki so bile leta in leta prazne, so se začele polniti. Po cestah je bilo videti skoraj vsak dan orožnike z nasajenimi bodali, ki so gnali seboj hudodelnike. A po deželi sta vladala strah in groza. Jok se je glasil povsod in mnogo je bilo družin, ki jih je zadela sramota, da so „videle svojega člana vklenjenega med svit- limi bodali----Žalost, tuga je bila splošna----Prišel je ukaz, da se mora tridesetletnico praznovati z velikimi slavnostimi in veselicami. Ljudstvo, udano svojemu vladarju, se je res pripravljalo, da praznuje ta dan kolikor možno častno in dostojno. Povsodi so bile naznanjene slavnosti, sprevodi, igre itd. In na dan vladarjeve tridesetletnice je bila vsa dežela praznično oblečena. Povsod so vihrale zastave, godbe so igrale, služile so se po vsej deželi slavnostne službe božje..,.. Vse je bilo navdušno — — — — — A navdušenje za vladarja je naraslo do viška, ko so prišli kraljevski sli in naznanjali po deželi, da je kralj izpustil na svobodo skoraj vse jetnike, ki so bili po državnih ječah in to, da zamore izkazati ljudstvu, kako je on ljubi, ceni--- In tedaj so se ljudje začeli zbirati v gručah in napravili so se sprevodi, ki so hodili po ulicah in slavili kralja, njegovo dobrotljivost, usmiljenost in pravičnost. Taki prizori so se dogajali po deželi v vseh mestih. In ko je tak velikanski sprevod šel mimo ministerske svetovalnice, so vsi ministri, ki so bili ta zbrani, čestitali svojemu plemetenemu tovarišu, pravosodnemu ministru na krasnem uspehu, ki ga je dosegel. A on se je popraskal po glavi, se veselo namuznil in rekel: „Evo vam ljudske duše, uma ! Vidite, tako se seje srečal Zunaj pa je zaoril usklik, iz tisočih grl: ,,Živio naš dobri pravosodni minister." Tako je bilo nekdaj---— —. A sedaj------!?-- Stran II »EDINOSTc št. 299 V Trsta, dae 25. oktobra 1909 ga je dr. Wekerle sam označil kakor eksponenta ogrske vlade". Finance Hr- ■ Dnevne vesti. vatske vodijo v Budimpešti, jezik deželnih Škandalozne poštne razmere. — Prejeli železnic je, proti besedilu zakona, ma- sm<>» Odkar so uveli v Istri tisti avto-djarski. Torej : madjarska tujinska vlada. , mobii, da prevaža pošto iz Poreča] dalje Hrvatje vMedmurju so odtrgani na Baderno in obratno, smo prišli mi s od svoje domovine in direktno madjarski, slabega na — slabše. O pismih, ki smo jih podaniki s samo madjarskim uradnim jezi-1 oddali na to ali ono pošto sploh ne vemo kako kom in m idjarskim poukom. |jim bo končna usoda. Prosili bi slavno Dalmacija pripada „navodno" i poštno ravnateljstvo, naj malce zasleduje, Ogrski, je „sedaj" pod Avstrijo, upravlja i**« so vzroki tem' vča*ih za ffS fata1^® jo, kakor je „samoobsebi" umevno tujec nedostatkom: ali na pošti, kjer je bilo in je že desetletja zanemarjena od vlade. Pismo Oddano, ali mejpotoma, ali pa Uradni jezik je (tedaj !) italijanski. V Bosni vlada madjarski minister baron Burian, pri čemer pripada dežela oficijelno" sultanu in jezik pri viših oblast-nijah je nemški. morda Skrinjica za pisma — pušča. Evo vam takega slučaja! Naročil sem bil pismenim potom sod olja, ki mi ga je nujno trebalo. Trgovec je res dobil naročilo in mi poslal olje na Prodajaliilca oblek in manifakturne^a blaga Y. Dobauschek, Trst = ulica Giosue Carducci II--— Prejel sem za jesensko - zimsko sezono veliko iz^ero oblek za moške, dečke in otroke kakor tudi izdelano moško perilo. — Ker nakupim vedno vel ke partije blaga, zamorem je prodati po naj zmernejših cenah. V zalogi imam: vsakovrstne obleke, paletot, uleter, r&ngl&n, povrinlke, Jope, Jopiče, telovnike, hlafie. ■rajce, meje, spodnjo hlače, ovratnike, ovratnice, zapestnice, nogovice, kape, bele montnre (trllž), modre -trape za kovače, črne kape in klobnke. Dnevni dohodi blaga. — Izdelujejo se obleke po meri. Lastna krojačnica. - Govori so slovensko. V nadi, da me bo p. n. občinstvo podpiralo, bilježim udani V. DOBAUSCHEK. Hrvati v Istri imajo italijanskega" Poreč. Ob enem je odposlal pismo s fak-deželnega glavarja, nemškega namestnika: turo in prošnjo, naj mu hitro sporočim, in nemški uradni jezik, Srbi v Banatu'ali je vse v redu. Danes, po 18 dnevih, in Bački pa čisto madjarske oblastnije in | še čakam na to pismo. samo madjarske šole. Dotičnemu trgovcu sem pisal, naj mi i Najveće primorsko mesto Jugoslovan- pošlje sodov za vino. To posodo sem po-stva, večinoma hrvatska Reka ima ma- treboval nujno, ker nisem imel kam spra- j Velika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke. Plačilo na obroke. M. B. Katz TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr. Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. n. djarskega guvernerja in italijanski uradni jezik. Na stotisoče Srbov Kosoveg a polja in sandžaka životari v turškem suženjstvu, ter so ugroženi deloma od Albancev, deloma od Bolgarov. Državni in gmotni odnošaji obeh samostojnih srbskih drŽav (Srbija in Črnogora) so malo ne obupni. Z ozirom na parlamentarna zastopstva pohajajo Srbi in Hrvati skupščino nadalje ogrski državni zbor (40 proti 405). avstrijski državni zbor (14 proti 502), nadalje hrvatski sabor (ki ni bil sklican Že leto dni), deželni zbor isterski in dalmatinski. Bosanci nimajo sploh nobenega zastopstva in tvorijo edino absolutno vladano ljudstvo v Evropi. Niso li to razmere, ki gonijo v obup moža, ljubečega svoj narod ? V resnici, ako bi se s kakega nemškega vseučilišča, ali pa sploh od kod, privedlo pravičnega, plemenitega moža, ki se je učil zgodovine, in hi mu pokazali obupne razmere Srbov in Hrvatov, moral bi vsklikniti: »Kako se je pač moral ta narod pregrešiti in puntati, da ga njegovi vladarji tako grozno kaznujejo! Jaz pa ne vem ničesar o kakem puntu !« In res: Kruto kaznovanje za dogo-divše se ustaje in nezvestobo bi bilo komaj moglo ustvariti žalostneje odnošaje za enotni, narodnosvetni in svobodoljubni narod! Razdeljen, razcepljen, vladan od tujcev v tujem jeziku, deloma prav absolutno (kakor v Bosni in sedaj tudi v Hrvatski) — to je „življenje", ki je živi srbo-hrvat-ski narod ! Isti narod, ki je skozi stoletja imel težko obmejno stražo proti turškim navalom, ki je bil ščit krščanstva in posebno Avstrije proti prodirajočemu polu-mesecu. Isti narod, Jci je leta 1848 prvi, veselo in pogumno šel v vojno sa cesarja in državo, katerega je zadnja sklicana vojska šla preko Drave, oborožena z kosami in vilami, ko je ban Jelačić pozval verne v boj. V Napoleonovih vojskah je sama mala, stara, hrvatska granica dala 100.000 mož, devetkrat tako visoko obremenjenje kakor vse druge dežele države. ^Tisoči in zopet tisoči so padli na bojiščih Italije in Ogrske in še leta 1878 so šli sinovi Hrvatske polni navdušenja v boj. In tako je plačilo za to junaško zvestobo, ki jo je hrvatski narod, kakor ne manje srbski bratje, obranil dinastiji in državi že stoletja sem ? ? Je li to hvaležnost za prelito kri ? Pisec pravi, da je moral dati svojemu srcu duška, da je vse to navedel ter da je ta žalostni položaj kriv, ako je nastala in se razširila veliko-srbska ideja. Ko-nečno pisec apelira na kompetentne kroge, naj obsojene „veleizdajalce* pomiloste. Slednjič pa poživlja Hrvate in Srbe, naj vzpostavijo zopet bratsko slogo, kakor je vladala med njimi za časa bana Jela-čića ter naj vkljub vsemu trpljenja in zatiranju ustrajajo v boju proti košutizmu, dokler pride dan, ko se zruži umetna zgradba Košutove države in zašije Hrva-to a in Srbom solnce lepših dnij. Koledar In vreme. — Dr.ne« : Kriza a t in Ktifi-ia n_u6. — Jutri : Eraritt pap. Temperatura včeraj ob 2. ori popaladce -j- 20* C i!«. — Vreme včeraj : lepo. viti vino. AH zopet sem zastonj čakal od- fLI.VJ* • M govora. Ni mi preostajalo druzega, nego )Ki30lSU 517310111 SIlOJCV da sem Šel osebno v Trst, da poizvem, g* Tl'iLll i kaj je na stvari. In tu sem doznal, da dotični * 4mMR± trgovec mojega pisma ni prejel, istotako i TRST» ulica Banriera vecchia št. 19. ne, kakor nisem prejel njegovega, gori (Jjjj jOPTOITlB. if Fl^ČllO M (Ml! omenjenega. j Sprejme se popravljanja šivalnih strojev Lepe razmere to. Ljudstvo, plačaj vsakega zlstema. Prodaja igel, olja in aparatov. najprej poštno pristojbino, a potem hodi Kupuje in prodaja žerabljene le osebno, izgubljaj čan, imej troške, ako j Šivalne Stroje, hoče izvesti svoja opravila — in še to j _ _ _ _ ~ mnogokrat tako zakasnelo, da imaš veliko j 1 CJ ^ £L K I v škodo od tega. j mehanik, zaprlaeienl izvadeneo Ne tajimo, da je poštni urad v Ba- j TR$T Car|0 goldonijeV trg ŠtBV t i ™v—0psisp™ pTevs°;hdavaS;zastopnik tnaroebtaoototeles„M" spadajočih pod to pošto. Ali kaj druzega, j 5»peiiaT» jn eiektrifnib svcnčiov, in« in Prct -Tff^S 'iflHfBTlBSBttiifM Kislo zelje prve vrste 100 kg brutio K IO—, Krastavce peverone itd. — pošilja po poitnem povzetju M K. Linek — Znnim, Češko. Cement - Portland ■„SALONA'H Družbe „SPALAT0" Anonimno delo. drnStvo eementa Portland SALONA. Letni prolzoodi: 10.000 wžon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa fiiva Grumuia 2 Telefon 23-30 Točna in solidna postrežba Tržaška mala kronika. Zopet karbolna kislina. Včeraj ob 12,45 opoludna so z železniške postaje Miramar telefonično obvestili tukajšnjo zdravniško postajo, da je v gozdiču za hotelom »Bel- ! vedere« neka ženska hotela storiti konec j svojemu življenju s tem, da je izpila kar- j bolne kisline. Zdravnik se je takoj v am-bulančni kočiji podal na lice mesta in tu je našel 2o-letno prodajalko Josipino To masinuti, stan. v ul. Scoglio Št. 207. Iz-pral jej je takoj želodec, ter jo dal potem ; odpremiti v mestno bolnišnico. Nade je, j da ženska okreva. Vzrok zakaj si je mlada ženska hotela vzeti življenje, ni znan. Našel smrt pod avtomobilom. Sedemletni Šolarček Viktor Škorinski, stanujoč v ulici Scoglio št. 220, je prišel včeraj ob 9. uri zjutraj, ko je korakal po ul. Fabio Severo, pod avtomobil, ki je vozil proti Opčini. Ni še znano, Čegav da je bil avtomobil, ker jo je po dogodivši se nesreči j naglo odkuril naprej. Deček je obležal v , nesvesti in se ni več ganil. Nekdo je hitro teleioniral na zdravniško postajo. Zdravnik je takoj priSel, a ni mogel statriti drugega nego konstatirati smrt nesreahega dečka, Prvo mmlo podjetje za prevažanje pohištva ia špedicij, pljelje Rudolf Exnei% Trst === vra 3>EU.A STAZIONE Štev. 17 == Filijalke: v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje tn- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. PoSiljanje predmetov, ki se jemljejo ns potovanje in prevažanje blaga na vse Bvetovne proge. Sprejema se tndl Dofcištfo in drage predmete f shrambo v lastna n to Drijmljeia sala silališča. EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE \/jtr*fllMI r^^STD« mmm TS SHRANJEVANJE PREPROG „V.HUUIll Ui-&jr43**-.n , Toflna ln aolidna postrežba. Velika zaloga piaznih buteljk XX TRST, Via delle Ombrelle 5. - Telefon št. 71, Romano II. GUI DO e UGO COEN 100.000 bnt&jk od iamp&^joa za refoSk. "SSBCi Prodnjajo in kupujejo se buteljke vsake vr-te za refošk, šampanjc. fcordeaus, rensko vino, konjafc itd. — Velika zalega buteljk od pol litra ln 1 ln pol litra. Dbiojane lz stekla opletene. Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vsake vrste. iiSiii %\wm 'i.2ggg»Bir-dBsagTsgTT"--r; -- -- ■ • POET-LAND fi Zaloga cementa hidravličnega apna, sadrouine in cementnih plošč SILVIO MALOSS1 Trst, ulica dei Gelsi št. 3. Telefon 18-89. V Tretu, dne 25. oktobra 1909. »EDINOST št. 299 Stran IH nastalo vsled poškodeb na raznih delih telesa. Pokomisijskem ogledu so truplo prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Požar v sladščičarni. V soboto zvečer je mastal v sladšč čarni Mihaela Stoppar v ulici S. Giacomo velik požar. Gospodar je bil šel v zalogo, ki se nahaja za proda-jalnico, po nekaj alkohola. Ker je bilo v skladišču tema, je med točenjem prižgal vžigalico, da si posveti. Pri tem se je pa alkohol vnel in posoda z alkoholom je eksplodirala. V tem hipu je bilo vse skladišče v ognju. Gospodar in njegovi usluž benci so se hitro rešili. Tako so naglo zbežali iz hiše tudi drugi stanovalci ko so opazili da je vsa hiša v dimu in da se ogenj razširja. Pozvani ognjegasci so v pol uri odstranili glavno nevarnost, a treba je bilo še dve uri napornega dela, preden so vse pogasili. Stopparju je uničena zaloga in prodajalnica. Skupna škoda znaša okolu 30.000 K, ki je pa pokrit z zavarovalnino. Ranjen V pretepu, Zidar Josip Kocijančič, star 30 let. iz Sv. Marije Magd. Spod. št. 76 se je sinoči po 8. uri nahajal z več svojimi tovariši v neki krčmi pri sv. Jakobu. Nakrat se je pričel radi neke malenkostne stvari prepirati z enim svojih tovarišev. Ta pa se ni mnogo šalil in je Kocijančiča z nožem zabol v levi del telesa, tem kjer neha hrbet. Ranjenca so spremili na policijski komisarijat pri Sv. Jakobu. Tukaj so poklicali zdravnika z rešilne postaje, ki je ranjencu nudil prvo pomoč. Naše gledališče. Včeraj popoludne se je bajka rPe-pelka" ponovila ob razprodani hiši. Jako velik odstotek občinstva je tvorila nežna mladina, ki je dajala svojemu navdušenju izraza s frenetičnim aplavzom. Uspeh igre je bil zopet potrjen; vlogo kralja je to pot igral g. Podkrajšek, sicer je bil en-semble isti kakor ob premijeri in je bil popolnoma kos svoji nalogi. Upamo, da nas vodstvo gledališča še večkrat razveseli s predstavami primernimi za mladino. Razne vesti. Divizija krofaslih ljudij Neki švicarski statistik je izračunil, da je „krofu tako razširjen v Švici, da bi Švica lahko imela eno divizijo vojakov več, ako bi ne bilo te bolezni. Grof Witte žrtev Zastrupljenja. Pomota lekarnar a. Bivši ruski ministerski predsednik grof \Yitte bi bil kmalu postal žrtev zastrupijenja. Bil je s svojo soprogo v Biaritzu, Ker je bolehal na neki želodčni bolezni, si je pustil napraviti v lekarni zdravilo proti svoji bolezni. Lekarnar pa se je pomotil in je pomešal v zdravila nek hud strup. Grof Witte se je počutil takoj slabo. Pozvali so zdravnika, ki je še pravočasno predpisal protistrup. Grof je odpotoval s soprogo takoj v Odeso. Proti lekarnarju je uvedeno kazensko postopanje. Nastić išČB službo. Z Dunaja poročajo, da je znani Gjorgje Nastić vložil prošnjo za javno, redno službo v avstro-ogrskem rninisterstvu za unanje stvari. Pripravljen je iti tuii v kak inDzemski konzulat ali odposlanstvo. Policijsko dataktivno šolo so ustanovili v Zagrebu, Njen namen je zUtematičaa strokovna in splošna izabrazba detektivov. Novo dažetno b.aznico dobi Češka. Za nakup pDtrebnega prostora je določenih 050.000 kron. — Mali ruski carjevfč ima še le pet let, a je že hetman vseh kozakov, načelnik več ruskih polkov iti. Teh dnij se je naučil, da nekako podpiše svoje ime in za prvikrat je podpisal neko dnevno povelje. Ali take stvari jako malo zanimajo malega carjeviča; on se najbolje zabava, ko se spleza na očetove rame... Ruski car je vrlo dober oče in se rad prilagodi vsem muhastim željam svojega sinka. Toda car-jevič ima vendar najraje nekega starega častnika imenom Štefana, ki je prideljen carjeviču. Stari častnik prinaša redno carjev.ču rženega kruha iz vojašnice in ta kruh ima mnogo raje nego vse dru^e slaščice. In ko zvečer, predao leže, moli, vedno v molitvi najprej spominja Štefanovo ime. Ruski catjevič ima zelo rad vojake in se mu za malo zdi, ako ga straža ne pozdravlja. Pariške podgane. Iz Pariza poročajo: Vznemirjajoče vesti o grozni nadlogi podgan na južnem Francoskem so tako prestrašile pariške mestne očete, da so tudi oni od svoje strani ukrenili odredbe, da preprečijo množenje pariških podgan in da jim napovedo vojno. Imenovali so mestnega lovca na podgane, ki iztika po dnevu po kloakah mesta in lovi po noči te grde štirinožce po ulicah. Kdor je v Parizu hodil okolu 2. ali 3. ure zjutraj po velikih boulevardih, je gotovo videl na stotine teh črnih, grdih živali tekati po ulicah. Pariški lovec podgan ceni število podgan v Parizu na 20 milijonov. Je-li to število tudi približno točno, je težko ugotoviti. Gotovo je pa, da je v resnici v Parizu na milijone podgan, ki bivajo po dnevu večinoma v podzemskem mestu, odtočnih kanalih, ob pristaniščih Seine in v kleteh. Po noči pa prihajajo iz svojih skrivališč in iščejo po ulicah raznih odpadkov. Dokazalo seje, da podgane zastrupljajo pariško vodo in mnogokrat razširjajo tudi bafccile legarja. Pogoste lokalne epidimije legarja v Parizu povzročajo večinoma podgane. Cas je bil torej, da je pariška mestna uprava konečno začela energično postopati proti tej nadlogi. Pariški lovec podgane je tudi konstatiral, da izvršujejo podgane razne tatvine. V podzemskih jar- ! kih je našel namreč cela skladišča perila : srajc, spodnjih hlač, nogavic, kar je pa bilo vse objedeno. Potres v Beiudžistanu. Iz Simle poročajo: Dne 22. t. m. je močan potres razdejal v Bellpatu kolodvor in mnoeo poslopij ob železniški progi, ki vodi v Quetto. 26 oseb je bilo ubitih, 12 pa težko ranjenih. Odlikovana krojačnica August Štular Trst, Via delle Poste št. 12, I. nad. (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) Jzvršuje vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme. Bogata zaloga tu- in inoz. blaga in vseh predmetov, spadajoči h v krojaško obrt. NaročUB se izvršilo točno in se dostavljajo nadom DELO SOLIDNO Giovanni Isiersich TRST, ulica Mollno a Tento št. 1 Prodajalnica vsakovrstnih potrebščin. -škafi, brente, kade, železne in steklene. Potrebfičine, namizge, koši in rešeta ter vrstne lncčevine. Svetilke vsr.fep velikosti Cene da se ni bati konkurence. ALEKS. FRANC MATER - TRST žgalmca kave T VB D & A Kostoris skladišče oblek za moške in dedk« Trst, via S. Giovanni 16, i. n. (■raven Restavracije Cooperatira ex Haekert prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd. flajdogovornejše eene. POZOR! Skladišča ni v pritlijču ampak v prv«m nadstropja Naj bolj i 1 vir z* dobivanje padeš o kave. • | Carlo Bicchi ulica deir Olmo štev. 7. prvo nad. vogal Molio a Vapore. : Zaloga slik : ogledal, modlljtnov, obetal. Dogotovljenih oblek, blaga za ienste obleke, det-nikov, kakor tudi solnčnikov, perila itd. Prodaja tndi na upanje. • Podpisani priporoča Bvojo dobroznano gostilna „Pri stari breskvi" it* dere štev. 17, kjer toči najboljši KRAŠKI TERAN, istrsko črno in vipavsko Delo vino. DomaČa kuhinja. Postreže ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. PoBtrežba točna. — Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča udani Ivan Vidrih, gostilničar. U a is a POZIV. Mnogo Sistin, ki so bile pri ložene volilnim reklamacijam za pretekle občinske volitve tržaške in so bile vrnjene podpisanemu kot zastopniku reklamantov, ti-le še niso vzel nazaj. Podpisani vljudno prosi lastnike naj pridejo čimprej po svoje listine in sicer v njegovo pisarnico, Corso št. 37, mezzanin, ob delavnikih, med 8.1 in 1., ter 4. in 7. uro. i Dr. iOSIP WILFAN. '======ll===== NOVO POGREBNO PODJETJE V^T amr z bogato opremo za vsako- Copso 49 (Piazza Goldoni) vrstni pogreb. in prodajal- . nico mrtvaških predmetov in vsa- \ a rf^^fe. kovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga voščenih sveč Prodaja na debelo in drobno. Cr. mmm n i ;W/V * 'ielf m ffpk # * i m u!. giorgio galatti 18 Q Obredni dom) D TELEFON 1157. o) i pJUl □ lil in izdeluje o tiskarsko delo v najmodernejem slogu bodisi v pri-prostem ali večbarvnem tisku B po zmerna cenah. V V - Na željo izdela tiskarna proračun vsakega dela ter pošilja - - uzorce zastonj in franko. BLEKTR. DRUŽBA. INSTALACIJSKI BUREAU - TRST Ulica Lazzaretto vecchio štv. 37. Telegr. naslovi: SPANNUNG-TRIEST. TELEFON 14-90 Električne napeljave vsake vrste. Velika zaloga elekrienega materijala Ulica. Lazzaretto vecchio 41. u Trstu m ■!■ M. Gal, i|i TRST, Corso 4 GORICA, Corso Verdi ]] E8* Specijelna tvrdka za gumijev, predmete Gumijeve cevi, gum. posteljnine, gum. podvzglavniki itd. 1 a K, □ j* POTREBŠČINE ZA POSTREŽBO BOLNIKOM. RA.NOCE TENIŠKO ORODJE IZDELOVANJE ORTOPEDIČNIH APARATOV. K»ni pasi, opasnice, nogovice in obveze za krtice, ravnodršaji, ortopedični oplečki itd. itd. Snspenzorji, iriptorji, siMce, Malatorji io mrzlični termometri. Mila, dišave, toiletne potrebščine in Sčetke. PRISTNI ANGLEŠKI PLAŠČI. RUSKE 6AL0ŠE. BT HIG JENIČNI PREDMETI. 1 zavod Tržaški grafični Trst, Piazza della Borsa 13- — Telef. 742 Najnatančneje izdelovanje J0F* pečatov iz kautchouha. ZALOGA klešč za svinec, utiski v suho, numeratorji. __fpffw delmlnin*.-- CENE JAKO ZMERNE. wmm Dela Izvršena tehnično natanjko. "Iran IV EDINOST" St. 299 V Trstu, dne 25. oktobra 1909 m Angelo Cantoni, ulrca Rojano štev. 2 m j — — (hiša Tuszi) bogato založena — — g prodajalnica manufaktur. blaga m in drobnih predmetov m bogato izb ero blaga za pomladn. sezono ■ gg Velika izbera: perila, srajc, ovratnikov, ovratnic ■ mm ttaA in nogovic po najzmernejših cenah. Fotograf Anton Jerkič SPiK iste v. 10, Gorica, Gosposka ulica štev. 7. 1835 Sveže pristne kranj. klobase jo 48 PlotinK eno in druge jestvine predajam po 2°/„ popusta proii vsaki konkurenci. Josip L u i n, Trst via Giacnto Galiina 6. 1861 79lnn9 krompirja, zelja, Česna, čebule in sladko £.diuya repe Avgust Zolijo, Trst ulica 01 le ttev. 12. _ (ln4a Gostilna „Al Ginnasio" ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i d. 123T Inoin Ctnlfo mizarski mojster, Trst, ulic* JU3IJJ OlUlIa. Belvedere 4tev. 8, isrriu« vsakovrstna mizarska dela. V krojačnici Amalija pod- flAftlik Trst' ul ca Farneto 8tv. 40 awl odlikovani z diplomo na razstavi malih obrti, izvršujejo se obleke za gospe in sicer po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paletots, Blouses ki plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti mali odškodnini. I Umetni: fotografiji | £ ^ Dtclji pri sv. Jakobu - TRST. ulioa Rivo Stev. 42 (pritličje) IzTrSn je vsako fotografih no delo, kakor tudi razgleie, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plo»če ca vsakovrstne spomenike itd. itd. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Kadi udobnosti P. IT. naročnikov sprejema naročbe in jih izvrSuje na doma, eventuelno tudi zunaj mesta. Alojz Povh urar s prideljeno delavnico Trst Via del Rivo št. 26 Trsi 11 vr? uje vsako popravljanje žepnih in stenskih «r kakor tudi vBako zlatarsko in dragulj ara ko delo pc naj zmerne jih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje ——— Slovensko podjetje I I vtna obrt za pokončavaiije podgan, niši Hsic, krtov in vseh mrčesov, stenic in vseh drugih žlvafic CARLO JENULL Delalnioa In zaloga TRST, ulica Teaa štev. 30 pritličje. Pozor krčma? ji in zasebniki Podpisani se priporočana gg. krčmarjem in zai sebnikom, da se zanesljivo obrnejo do mene bodis pismeno ali uatmeno. Ker poznam popolnoma vsa istrska vina kakor, n. pr. belo in Črno, refošk, berza-min, rizling, vino v buteljkahin sedaj ob Času trgatve-tudi grozdje, upam, da se bodo gg. krčmarji m za. sebniki obrnili do mene, ako nameravajo kaj nakupiti Gotovi naj bodo, da posredujem pošteno in brezplačno. Za odgovor prosim, da se priloži znamko. Udani Martin Sroboth, trgovec In posredovalec v Poreču (Utra) a\/a Čevljarski moj eter Viktor Schenk priporoča svojo zalogo : raznovrstnega: obuvsla za gospe, gospode in otroke. Odhajanje w prihajanje vlakov C. k. državne železnice. Izvleček iz voznega reda, veljaven od I. maja 1909. (Čaai za prihod, oziroma odhod bo zaznanjen srid njeevropejskem času.) Odhod iz Trsta (Csmpo Marzio) Trtt—Rovinj—Pula (Dunaj) 5 55 0 Herpelje— (Fanfanar-Rovinj)—Pula(DirektB voz I. in II. razreda) 7.08 0 Herpelje—Divača—(Gorica - Ljubljana - Dunaj j. ž.) fe.52 0 Berpelje—Pula (Direktni voz L in II. rat <♦20 0 Berpelje—(Kanfanar-Bovinj)—Pula (Divača Gcrica-Dcnaj j. ž }, (Direktni voz I. in H. raz' 8.10 0 Berptlje (potem brzovlak) Pula (Direktni v. I. in II. raz.)—Divača—Ljubljana—Dunaj Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: Ž.15 0 Kicmanje—BorSt—Draga—Herpelje. Trat—Buje—Pored. 610 M Koper—Buje—Poreč in medpostaj. 9.20 M le do Buj. 3.10 M Koper—Buje—Poreč in medpostaj. 7.10 M Koper in medpoBtaje (le do Buj). Prodaja najboljši bike Fredin globin, oavalier. Trst, Belvedere 32 PRODflJAIifllCA PliETEHm Simon Jssmann W z lastno tovarno metel in krtač nudi največjo in bogato izbero obloženih in neoblo-ženih popotnih kovčogov, ročnih kovčogov, navadnih kotev, atojal, košev za perilo in papir, kakor tudi vaakovratnih otročkih vozičkov najfinejšega izdelka. Zaloga vsakovrstnih krtač metel, omel in § torej po naj zmernejših cenah. mm^m Prodajalnica na drobno TRST, ulica Poste 2. Zaloga ulica Macchiavclli 28 in Tovarna v ■— ulici Commcrciale. — Nova prodajal- obuvala REMIGIO BO NO Trst, ulica Madonnina I Velika izbera in specijaliteta vsakovrstnega obuvala za možke, za Ženske in za otroke po Jako smernih cenah. Vsaki kupec dobi poseben blok s številko. Dotični, ka-ter emu naleti št. 50, dobi v dar an 1/5 en par čevljev, -^f ^ Ti at— Celica—Jesenice—Celovec —DanaJ—Draid aao Berila—Honakovo 5 50 0 do Gorice (Prvačina—AjdovSčina). 7A8 B Gorica (Prvačina--Ajdovščina) Jesenice, Beljak (Direktni voz L in II. raz.) Celovec. Dunaj j. ž. (Dirk. voz L in II. raz.) Unec, Praga (Direktni voz I., n. in III. razreda) DraŽdane, Berolin. 8.48 0 Gorica—Jesenice—Ljubljana—Beljak—Fran-zensfeste—Bolcan—Grie s—Inomost — Mona kovo—Celovec—Solnograd—Dunaj (zahodni kol.) '.00 0 Gorica—Jesenice—Celovec. 2.55 0 Gorica (Prvačina — Ajdovščina) Jesenice — Trbiž—Ljubljana—Celovec. 3.37 Gorica—Jesenice —Ljubljana—Beljak—Fran-' zensfeste—Bolcan — Gries—Inomost—Mona-kovo—Celovec—Linec—Dunaj (Čez Ljubno, 5.— B. Gorica—Trbiž—Dunaj. 7.20 0 Gorica in (medpostaj e). 8.45 8 Gorica—Jesenice—Trbiž—Beljak, Celovec Linec, Praga (dirk. voz I in U. razr.) Dn-_ naj—Monakovo—Draždane—Berolin. 10 35 0 Goiica—Jesenice (čez PodrcŽnico v Beljak (Dirk. voz I. in II. raz.) Inomost—Mo te it t Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 2.35 0 Gorica (in medpoataje). Prihod v Trst. Pnla—(Rovinj)—Trst. 7.59 0 Iz Herpelj (in medpostaj). 9.42 0 is Pule (direktni voz L in II. razr.) Rovinja, —Herpelje (Jesenic in Gorice), 3.33 0 Iz Pule (k. g.) Dunaj a—Ljubljane, Divače— ~ Herpelj in medpostaj. 7.00 0 iz Pule (k. g.) (Kovinja) iz Dunaja—Ljub- Ijane—Divače—Herpelj in medposta.). 10.26 B iz Pule, (osebni vlak) (Rovinja) z zvez one brzovlak iz Dunaja—Ljubljane j. ž. Divača —Heipelj. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 9.27 0 iz Herpelj in medpostaj. Poreč—Bojo—Trst 8.10 0 iz Bnj, Kopra in medpostaj. 12.40 M iz Poreča, Bnj, Kopra in medpostaj. 5.10 M iz Buj in medpostaj. 9.45 M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. eaakovs—Pra — Celo vso—Jesenice—Pir .45 iz Dunaja —Solnograda— Leiovca — Mona kova direk. voz I. in II. razr.) Inomosta Bolcana, Beljaka (k. g.), Ljubljane, Jesenic— , Gorice. 7.30 0 iz Gorice (Ajdovščine) in medpostaj. 8.44 B iz Berolina— Draždan—Prage—Linca—Dun*-1 ja—Celovca—Beljaka—Jesenic—Gorice (b Ajdovščine). 1010 0 iz Jesenic in medpostaj. 11.07 B iz Dunaja — Ljubljane in medprstaj. 2.10 0 iz Celovca — Trbiža — Ljubljane — Gorica— - (Ajdovščine) Berlina — Draždan — Prage — Dunaja. 6.50 0 iz Celovca—Monakova—Inomosta—Bolcan« — — Griesa—Beljaka — Ljubljane — Jesenic— Gorice. t-56 B iz Berolina, Draždan. Pra^e, (direktni vos I-, II. in HI. razr.) Linca, Dunaja j. ž. (dirfet. voz I. in II. razr.) Celovca, Inomosta. Beljaka, Jesenic, Gorice drž. Žel. Ajdovščina. 11.10 0 iz Celovca—Trbiža—Ljubljane. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 9.16 0 iz Gorice in mej postaj. Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Červinjana in Benetk. 5.48 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milana Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 9.00 O preko Kormina v Videm in dalje. 12.10 O preko Červinjana v Benetke—Milan {bq zvezo na Videm in Čedad). 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma. 8.23 B preko NabreŽ. v Kormin, Videm, Milan Rim. 9.00 O v Kormin (se zvezo na ČerviDjan in Ajdovščino), Videm, Benetke. 4.07 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Vidensr Milan itd. 8.00 B v Kormin in Italijo. 9.15 O v Koimin (se zvezo Červinjan). Do Gorice—Kormina—Červinjana. 6.20 O do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino). 4.C0 O do Koimina preko Bivia. 9.05 B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpešte Ostende). 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budim pešto. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešte. 1.24 O v Ljubljauo, Celje, (Zagreb). 6.00 O v Ljubljano, Duuaj, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 11.30 O v Ljubljano,- Dunaj, Zagreb, Budimpešto. nedeljah in pr£zniikh : do 2.45 Kormina: 3 55 Nabrežine. Prihod iz Trsta. Iz Italije preko červinjana in Kormina. 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.45 B iz Kormina preko Nabrežine. 0.40 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana. 1.26 O iz Kormina preko Nabrežine. 2.40 O iz Italije preko Červinjana. 4.30 O iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana. .07 O iz Čet vinjana. .46 O iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Na> brežino. 8.35 B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. .00 O iz Koimina in B iz Červinjana. Iz Dunaja (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreb« Budimpešte in Reke. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 9.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke 2.05 O iz Celja, Ljubljane (in Zagreb-Reka). 5.35 O z Dunaja (iz Zagreba). 9.05 O z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte Ob nedeljah in praznikih : 7.07 in 10.35 iz Na brežine ; 11.50 iz Kormina. Opazke: Debele številke značijo popoludnt O = Osebni vlak in B = Brzovlak DAN1ELE PILUN TI5ST - uica Aoquedotto 94 TELEFON 241 Velika zaloga gašsnega in ? živega apna. Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja zs peči. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezervni zakladi drufitva glasom bilanci 31 decembra 1908. 8,000.0« M 9,800.000 1,498.547 Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3.200.000)....... K Rezervni zakladi dobilkov . • . . . a zaklad - proti vpadanju vrednostij javnih efektov ... , Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............. 114,268.49 Zavarovnja na življenje v veljavi 31. decembra 1908 ...... 410,343.550 Izplačane škode v vseh oddelkih od ■atanovitve društva [1838—1908] „ 640.371.656 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojit zavarovanja proti požaru, streli, škodi valed razstreli aiomu kakor tudi prevozov po suhem in morju sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po razno vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive zi življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokon. triiesto (jattolini TRST. ulica Huom 45 I. Hal Trgov, in obrt. komisije v kupoprodaji zemljišč, nepremičnin, gostilen, pivovarnic, vinotočev, žganj aren m vsake male obrtnije, kakor tudi najemo daj 1 javnih lokalov,dvorcev, stanovanj, skladišč ln hlevov. Zastopstvo tu* in Inozemskih tvrdk. Cea. in kr. priv. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica in reserve 185,000.000 kron). Podružnica v TRSTU i Piazza Nuova št 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje ht Jeklene varnostne celice -wm[ Izdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolinu zajamčen« proti polaru In vlomu, pohrano In opravljanj* vrednot, kakor tudi aaso pohrano zaprtih zavojev, ter da v dotičnih jeklenih celicah v najem :: varnostne shrambice (safes) n raz'ičnib velikosti, v katerih se lahko shranijo vred nostnl papirji, listine, dragulji iti (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic? in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/. Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „ONION" (Filijalka Banke Onion) u Trstu se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi opera 'jami. Tekoči računi In računi na bančni žiro v kronah ali v inozemskih vrednostih Uložne knjižice u fiksnen termin ali dogovorjeno pred-naznanilo po jako ugodnimi pogoji po dogovora. Ink&sl efektov, dokumentov, odrezkov in izžrebanih srečk. Kupo - prodaja In- ln inozemskih vrednot, valut In diviz. Rentni davek plača direktno zavod. Bavl ee tudi z vsemi banfcovnlml posli, ter zavarovanjem proti zgubam na i ebanju. Izdaja hranilne knjižice ter obrestuje vloge po Kontni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Daje predujme || Prejema in hrani deposite ma vrednote In karate parnikov L i d. || ter jih točno upravlja. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu (prosto vaakorinih stroškov) menjične vrednote neapeljske banke (Banco di Napoli), italijanske banke (Banca d'Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia). Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma. ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme II Odpira earinske kredite. es blago, police, warrants L i d. |/ Kupuje in prodaja blago v komisiji. ODDELEK ZA SLADKOR.