: županova beseda
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
Leto 2013 se počasi izteka in ob vseh dobrih stvareh v decembru je pred vami še nova številka našega lokalnega glasila. Dobre želje in misli za prihodnje pa nas obenem nehote privabijo k objektivni analizi opra vljenega dela v iztekajočem letu.
Letošnje leto investicijsko ni bilo pretirano aktivno. V proračunu smo imeli načrtovani dve večji investiciji, in sicer nadaljevanje urejanja osrednjega dela naselja Veržej in izgradnjo vodovoda v Občini Veržej, ki se izvaja v okviru izgradnje Pomurskega vodovoda sistema C.
Pri ureditvi osrednjega dela smo izvedli javni razpis, vendar pa smo prejeli ponudbe, ki so močno presegale naša razpoložljiva sredstva v proračunu. Zato smo investicijo prenesli v naslednje leto, ko jo moramo izvesti, če želimo izkoristiti nepovratna sredstva, ki so nam za to investicijo dodeljena.
V mesecu oktobru se je pričela dolgo pričakovana iz gradnja vodovoda v naši občini, ki obsega dve etapi v Veržeju in izgradnja vodovodnega omrežja v Bunčanih. V letošnjem letu se bodo dela izvajala v Ribiški in Gozdni ulici, preostanek del pa je predviden v naslednjem letu. Ker so se izdaje odločb in podpisi pogodb kar precej zavlekli, smo z deli pričeli pozno. Zaradi tega, ker se bo večji del izvajal v prihodnjem letu, je občinski svet sprejel rebalans proračuna za leto 2013, ki je kar precej zmanjšal prihodke in odhodke ter tako izkazuje znaten proračunski presežek. Prenesena sredstva nam bodo prišla zelo prav v naslednjem letu pri izvedbi vseh načrtovanih investicij.
S pripravo proračuna za naslednje leto smo že pričeli, saj bo o predlogu proračuna občinski svet razpravljal že na decembrski seji. Po sprejemu v prvem branju bo sledila javna razprava, kjer ste vabljeni, da s svojimi predlogi sooblikujete pripravo tega najpomembnejšega dokumenta naše občine.
Na občini smo prav tako začeli sistematično pripravljati dokumentacijo za energetsko sanacijo naše osnovne šole, ki bo obsegala zamenjavo oken, ureditev fasade in izolacije stropov ter prehod na cenejši vir energenta, ki bo zahteval tudi ureditev kotlovnice. Pri izvedbi investicije računamo na prijavo na javni razpis za energetsko sanacijo javnih objektov v lasti lokalnih skupnosti, kjer pa imamo kar precej težav z našim ustanovitvenim aktom, saj smo ustanovitelji in lastniki objektov tako občina kot Božično	tudi država. Glede na zahtev-
novoletni	no situaciJ° in prepotreb-
no sanacijo smo se od-
prazniki so tisti posebni dnevi v letu, v katerih kljub današnji neusmiljeni naglici le najdemo nekaj več časa zase in za tiste, s katerimi nam je dano skupaj potovati skozi čas. To so dnevi, prežeti s toplino in nekim posebnim čarom, ki ljudi zbližuje in vzbuja v njih pozitivne misli in hotenja. Želim vam, da bi to toplino imeli tudi v vaših srcih in vaših domovih, da bi bili zdravi in srečni ter da bi v novem letu 2013 uspeli doseči čim več zastavljenih ciljev. Srečno!
ločili, da pričnemo s pripravo dokumentacije, vzporedno pa poskušamo z pristojnimi ministrstvi najti rešitev za našo specifično situacijo.
Še en pomemben dokument bo sprejet v decembru. Občina namreč končuje postopke v
župan OBčiNE Veržej SLAVKO PETOVAR DipL. iNG. AGR.
zvezi s sprejetjem novega Občinskega prostorskega načrta. Uspešno smo pridobili vsa potrebna soglasja, tako da lahko nov odlok gre v potrditev. Nov Občinski prostorski načrt bo omogočil precej dodatnih možnosti za individualno gradnjo, prav tako pa ponuja nove možnosti za razvoj gospodarstva.
Spoštovane občanke in občani, mesec december bo v Občini Veržej spet božično obarvan. Banovci se bodo spet spremenili v Božično vas, v Veržeju je v Centru DUO na ogled razstava slovenskih jaslic. Tudi letos bo na Štefanovo blagoslov konjev, ki mu bo sledilo prijetno družabno srečanje, tu sta še božična koncerta v Veržeju in Banovcih, tako da bo za vsakega nekaj. Vabljeni, da se pridružitev v čim večjem številu!
Lepe praznične dni
Slavko PETOVAR, dipl. ing. agr., župan Občine Veržej
dobrodošli na desnem bregu Mure
Funkešnica
isSN C506-905x. uredniški odbor Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Mateja Rus (pomočnica urednika), Alenka Belec, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl. foto na naslovnici Damir Skuhala. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom &Graf. založnik Občina Veržej. organizacija tiska Salve d. o. o. Ljubljana. naklada 550 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.centerduo.si/tic/node/204 in www.marianum.si.
Občina Veržej
Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej T +38 6 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488 E obcina.verzej@siol.net S www.verzej.si
C
TIC Veržej - Zavod Marianum Veržej Puščenjakova 1, 9241 Veržej T + 386 2 585 12 69 T +386 51 654 778 E ticverzej@gmail.com S www.centerduo.si
: občinski utrip
ZAPIS Z 19. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERŽEJ
www.verzej.si
Občinski svet se je 21. novembra 2013 sestal na 19. redni seji. Med drugim je obravnaval Program oskrbe s pitno vodo za obdobje 2014 - 2017 za Občino Veržej, ki so ga pripravili na Javnem podjetju Prlekija, d.o.o., Ljutomer. S strani pripravljavca programa se je seje udeležila Barbara Zemljak, ki je podrobneje predstavila program. Povedala je, da vsebino progama oskrbe s pitno vodo določa 25. člen Uredbe o oskrbi s pitno vodo, v programu pa so navedeni podatki o izvajalcu javne službe, podatki o občini izvajanja javne službe, predpisi, ki določajo način izvajanja javne službe, območje javnega vodovoda, podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, ki so namenjeni opravljanju javne službe, opredelitev načina izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo, načrt ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub, ukrepi za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodnem sistemu s pregledom rezultatov analiz pitne vode, ki so bili opravljeni v letu 2012, način obveščanja storitev javne službe o pogojih oskrbe s pitno vodo, podatki o vodovodih, katerih upravljavec je občina (naselje Bunčani), razvojni načrt javnega vodovoda ter vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe. Člani občinskega sveta so se posebej dotaknili problematike vodnih izgub. Te se nanašajo predvsem na izgube vode zaradi okvar na cevovodih, puščanja na spojih, nekontrolirane odvzemne vode iz hidrantov, uporabo požarne vode, nelegalne priključke, porabo vode v zvezi z njeno pripravo pred distribucijo, itd. Največji delež vodnih izgub nastane predvsem zaradi dotrajanega vodovodnega sistema in pogostih defektov na sistemu, saj so cevi na nekaterih odsekih stare do 40 let. V letu 2012 so vodne izgube (neprodana voda) na vodovodnem sistemu
{
Spoštovani bralci Funkešnice!
Ob koncu leta se vam, dragi bralci in pisci člankov, zahvaljujem za zaupanje in za sodelovanje pri
nastajanju našega skupnega glasila Vsem želim blagoslovljen Božič ter vse dobro v letu 2014.
JANEZ KRNC
GLAVNI iN ODGOVORNi UREDNIK
Ljutomer - Lukavci znašale okrog 23 %. Za zmanjšanje vodnih izgub v prihodnosti je tako nujna obnova nekaterih odsekov vodovodnega omrežja. Predvidena je zamenjava obstoječih primarnih in sekundarnih cevovodov v okviru projekta »Pomurski vodovod, sistem C«, kar se na območju naše občine že izvaja. Na območju naše občine je tako predvidena rekonstrukcija vodovodnega omrežja v naselju Veržej in nova izgradnja vodovodnega omrežja v naselju Bunčani in priključitev uporabnikov tega naselja na javno vodovodno omrežje.
Program zbiranja komunalnih odpadkov v občini Veržej za leto 2014 je predstavil Zdravko Lebarič, predstavnik Ko-munalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer, d.o.o. V programu so navedena izhodišča za pripravo letnega programa, območje izvajanja javne službe, vrste odpadkov, pogoji in načini zagotavljanja njihovega prevzemanja, frekvenca in časi prevzemanja posameznih vrst odpadkov, ravnanje s prevzetimi odpadki, delo z javnostjo pri izvajanju javne službe ter druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe.
Člani občinskega sveta so sprejeli Odlok o rebalansu občine Veržej za leto 2013. Skupni prihodki Občine Veržej se v rebalansu proračuna znižujejo za 1.305.081,87 EUR in znašajo 1.314.921,71 EUR. Znižanje je posledica manjših trans-fernih prihodkov zaradi nerealizacije načrtovane investicije v obnovo infrastrukture v vaškem jedru Veržej. Občina Ver-žej je prejela ponudbe, ki niso ustrezale razpisani vrednosti investicije, saj so ponudbene vrednosti daleč presegale sredstva, ki jih je za izvedbo te investicije imela Občina Veržej načrtovano v proračunu.
Zaradi nerealizacije investicije tako niso bili realizirani prihodki sofinaniranja s strani države in Evropske unije. Izvedba investicije je preložena v naslednje proračunsko leto, za kar je Občina Veržej že prejela odločbo s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Prav tako so v rebalansu izkazani nižji prihodki zaradi nerealizacije investicije Oskrba s pitno vodo Pomurja - sistem C. Izvedba te investicije se je pričela proti koncu leta 2013, plačila situacij pa bodo zapadala v leto 2014.
Tudi skupni odhodki rebalansa se v primerjavi s sprejetim proračunom znižujejo za 45,8 odstotka oziroma za 1.390.238,82 EUR in znašajo 1.172.259,30 EUR zaradi že prej naštetih razlogov neizvedbe dveh največjih investicij. Bilanca prihodkov in odhodkov v rebalansu izkazuje proračunski presežek v višini 142.662,41 EUR.
Slavko Petovar, župan občine, je prisotne seznanil tudi s Revizijskim poročilom Računskega sodišča RS o pravilnosti dela poslovanja Občine Veržej v letu 2011.
Podrobnejše vsebine obravnavanih tem s seje občinskega sveta si lahko preberete v gradivih, ki jih najdete na spletnih straneh občine na naslovu www.verzej.si.
Bojan Ferenc
3 FGnkešnica 4/2013
: občinski utrip
INTERVJU: mag. KSENIJA SERŠEN
Tokrat vam v Funkešnici predstavljamo ambiciozno domačinko Ksenijo Seršen, ki je pred kratkim uspešno zagovarjala svoje magistrsko delo in tako pridobila naziv magistrica znanosti. Nasmejana rdečelaska trenutno živi v Ljutomeru, vendar jo službene obveznosti, kakor tudi ljubezen do doma in kulture, še vedno tesno povezujejo z domačim okoljem.
Pred dobrimi tremi meseci si postala magistra znanosti s področja izobraževanja na razredni stopnji. Kaj te je v prvi vrsti gnalo, da si se odločila za podiplomski študij?
Že kot študentka dodiplomskega študija sem se zavzeto poglabljala v vsebine, ki so me zanimale in zato sem že takrat razmišljala o nadaljevanju študija, kajti prav podiplomski študij je tisti, ki posamezniku nudi veliko možnosti za samostojno raziskovanje in zato je bila odločitev zanj bolj ali manj vprašanje časa. Ker pa sem diplomirala ravno v času, ko se je v osnovno šolo uvajala devetletka in so v šolah potrebovali precej učiteljev razrednega pouka, tudi pri nas v Veržeju, se mi je ponudila priložnost za službo, ki sem jo izkoristila. Zato sem načrte o podiplomskem študiju za nekaj let premaknila, hkrati pa sem s prakso ugotovila, da želim določena znanja še poglobiti.
O čem govori tvoje magistrsko delo?
Magistrsko delo obravnava kvaliteto življenja družin, ki imajo otroke z motnjami v duševnem razvoju v Sloveniji. Z magistrskim delom sem želela ugotoviti kakšno je splošno zadovoljstvo teh družin s kvaliteto njihovega življenja in kako generalno ocenjujejo kvaliteto življenja svoje družine. Pri tem pa sem se osredotočila na devet področij družinskega življenja in sicer zdravje v družini, finančno stanje družine, odnose v družini, podporo drugih ljudi, podporo strokovnih služb za osebe z motnjo v duševnem razvoju, vpliv vrednot, poklic in priprava za poklic, prosti čas in rekreacija ter interakcija s skupnostjo, torej področja, ki naj bi pomembno vplivala na dojemanje kvalitete življenja, tako posameznika, kakor cele družine. Zanimala pa so me tudi razmišljanja, želje, potrebe in težave teh družin in še marsikaj drugega, kar pa je na kratko zelo težko strniti.
Do kakšnih rezultatov si prišla? Ali si zaradi svojih ugotovitev začela drugače gledati na to področje?
Ker je magistrsko delo zelo obsežno, sem prišla do številnih in zelo zanimivih rezultatov. Če jih strnem le nekaj, lahko povem, da družine s kvaliteto življenja niso niti zadovoljne niti nezadovoljne in da starši kvaliteto življenja svojih družin generalno ocenjujejo kot dobro. Med vsemi področji, pa so starši področje družinski odnosi ocenili
najvišje, kar pomeni, da menijo, da pomembno prispeva h kvaliteti življenja družine, da so z družinskim življenjem v primerjavi z ostalimi področji najbolj zadovoljni, imajo največ možnosti, se zanj tudi najbolj trudijo itd. Sledili sta področji zdravje ter interakcija s skupnostjo. Najnižje pa so starši ocenili področja podpore strokovnih služb, podpore drugih oseb ter finančno stanje.
Zaradi mojih ugotovitev te družine še bolj spoštujem in občudujem, saj so naši problemi v primerjavi z njihovimi zanemarljivi.
Že nekaj let poučuješ razredni pouk v OŠ Veržej. Zanima me, če primerjaš učence danes in takrat, ko si prvič vstopila v razred kot učiteljica, ali obstajajo kakšne razlike? V čem se razlikujejo?
Na OŠ Veržej poučujem razredni pouk 10 let in svoje prve generacije učencev se spominjam kot zelo delovne in pridne. Morda tudi zato, ker so bili prvi, pa vendar sem se imela lepo tudi z vsemi ostalimi generacijami otrok. Če so razlike med prvo in zdajšnjo generacijo, ki jo poučujem, bi težko odgovorila, verjetno je moja delovna doba še vendarle prekratka. Nedvomno je vsaka generacija drugačna in današnje generacije otrok so verjetno res nekoliko drugačne kot smo bili mi, naši starši ... v teh letih.
Ali obstaja kakšna stvar, ki bi jo v današnjem šolskem sistemu želela spremeniti, če bi bilo to v tvoji moči?
V našem šolskem sistemu bi bilo nedvomno potrebno kaj spremeniti. V letih, ko sem zaposlena na OŠ Veržej,
4 Funkešnica 4/2013
: občinski utrip
se je v šolstvu marsikaj spremenilo in zdi se mi, da se nekatere stvari vendarle spreminjajo prehitro, ko v praksi še sploh niso povsem utečene, spet druge pa prepočasi ali v napačne smeri. Veliko je pravilnikov in zakonov, birokracije, prelaganja odgovornosti med različnimi strokovnimi službami in še kaj.
V letu 2011 si prevzela tudi funkcijo predsednice Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, ki obsega kar 6 aktivnih sekcij. Kakšen izziv ti predstavlja vodenje več kot 120 let starega društva?
Funkcijo predsednice KD Slavko Osterc sem prevzela povsem po naključju, pa vendar z vso resnostjo in zavzetostjo. Naše društvo ima res že zelo dolgo tradicijo in danes v njem uspešno delujejo številne sekcije ljudi različnih generacij. Seveda se poskušam postaviti v vloge vseh in kolikor se le da, razumeti in uresničevati želje vseh. Zagovarjam mnenje, da se ključ do uspeha skriva v prilagajanju in sodelovanju vseh, da tim zmore več kot posameznik, zato je med člani upravnega odbora, vodji skupin in mano veliko komunikacije in odločitve sprejemamo skupaj. Zaenkrat nam to uspeva in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje.
Seveda si v kulturne dejavnosti vpeta že od malih nog. Glasbena šola, pevski zbor, tamburaški orkester... in nenazadnje Komorni zbor Orfej, katerega aktivna članica si še danes. Iz izkušenj veš, da je za kvalitetno delo potrebno veliko odrekanj in prilagajanja. Koliko ur na teden, poleg službenih obveznosti in funkcije
predsednice domačega društva, posvetiš petju v zboru Orfej?
Da, tako je. V kulturno dejavnost sem vpeta že od malih nog. Zelo zgodaj sem začela peti pri Mešanem mladinskem pevskem zboru pri Tatjani Rozmarič Poštrak, prav tako sem ves čas pela v šolskem pevskem zboru in pozneje še v Mladinskem pevskem zboru glasbene šole Slavka Osterca v Ljutomeru. Obiskovala sem glasbeno šolo in kratek čas igrala tudi bisernico pri šolskih tamburaših. Še kot gimnazijko pa me je pot zanesla tudi h Komornemu zboru Orfej, katerega aktivna članica sem še zmeraj in mu namenim precej prostega časa. Vaje imamo ob petkih in sobotah, kar skupaj znese 5 ur. Kadar pa se pripravljamo na kakšno turnejo, tekmovanje ali koncert pa še precej ur več, oziroma kak intenzivni vikend več.
Pravijo, da kdor poje, zlo ne misli.. Kaj tebi daje Orfej?
Orfej mi v prvi vrsti daje veliko dobrih prijateljev in veliko pevskih priložnosti in izkušenj. Čeprav Orfej sestavljamo različne generacije ljudi, se zelo dobro razumemo. Vsi radi pojemo in tudi naše »pevske« želje, ambicije se nekako zlivajo, dopolnjujejo. Kot članica Orfeja sem imela oziroma imam tudi veliko možnosti spoznavati ljudi, pevce iz vseh koncev sveta, videti številne evropske države, peti na največjih odrih in se preizkusiti tudi v kakšnih zabavnih TV oddajah. Predvsem doživeti stvari, ki jih sicer ne bi.
Čeprav trenutno živiš v Ljutomeru, si zaradi službe in ostalih aktivnosti še vedno precej vpeta v delovanje Občine Veržej. Ali se da opaziti kakšne karakterne razlike med Verženci in Lotmeržanari?
Res je. Kljub temu, da živim v Ljutomeru precej časa preživim v Veržeju in aktivnosti Občine Veržej precej bolje poznam kot aktivnosti Občine Ljutomer. Pred Ljutomer-čani tudi rada pohvalim delo Veržencev. Zaradi tega sem že večkrat naletela na kakšne »očitke« v smislu, občanka katere občine pa si? Mislim, da kljub vsem muham, ki jih Verženci imamo, znamo v ključnih trenutkih stopiti skupaj, Ljutomerčanom pa tega vsaj zadnje čase primanjkuje.
Kaj bi našim bralcem zaželela ob prihajajočem novem letu?
Ker sem vsak dan v družbi otrok bo tudi moje voščilo bralcem Funkešnice takšno kot bi ga sicer namenila svojim učencem:
»V novem letu bodite navihani kot Kekec, poskočni kot Brincelj, modri kot Kosobrin, pogumnejši od Rožleta, da bi spregledali kot Mojca in se zavedali, da je svet poln rožic tete Pehte ... SREČNO 2014!«
Mateja Rus
5 Funkešnica 4/2013
: občinski utrip
: razpisi in projekti
Skrb za domače živali pozimi in v času praznikov
V hladnih zimskih dneh je potrebno posvetiti posebno pozornost zaščiti domačih živali pred vplivi mraza. Za pse ki preživijo zimo na prostem, je potrebno urediti primerno hiško, ki naj bo dobro toplotno izolirana, ima naj zastor na vhodu, ki preprečuje direkten vdor hladnega zraka, na tleh naj bo ležišče (podlaga) iz materiala, ki bo psa grel (odeja ali podobno). Hiška naj bo nekoliko dvignejena od tal, da se prepreči vdor vode in vlage. Še posebej je potrebno v hladnih dneh poskrbeti za zdravo in kalorično prehrano psa, najbolje je uporabljati brikete, ker ti ne zmrzejo, večkrat dnevno pa mu je potrebno ponuditi vodo, ker ta v posodi na prostem pozimi hitro zmrzne. Pse je potrebno tudi pozimi dnevno voditi na sprehode, najlažje jih ogrejemo z intenzivnim gibanjem (metanje žogice, palice), pazimo pa na zaledeneli površini, kjer se lahko pripetijo tudi poškodbe okončin zaradi zdrsa. Pri sprehodih hišnih psičkov pazimo na soljene površine, ki lahko povzročijo razjede blazinic na tačkah, zato takoj po prihodu domov, psičkom z mlačno vodo temeljito očistimo noge. Mačke, ki preživljajo zimo na prostem, prav tako potrebujejo toplo zavetje pred mrazom. Tako jim lahko uredimo ležišče s toplo podlogo v delu hiše, kjer se rade zadržujejo (drvarnice, lope, ute ...). Prav tako jim ponudimo primerno hrano in zadostno količino vode.
Kakor psi in mačke, tudi ostale vrste domačih živali (konji, krave, prašiči in druge živali) težko prenašajo nizke zimske temperature, zato jih je potrebno namestiti v topel, svetel, očiščen in suh hlev.
Posebno pozornost v prazničnih dneh namenimo zaščiti naših ljubljenčkov pred vplivi delovanja pirotehničnih sredstev. Pokanje petard povzroča pri živalih hud stres, jih plaši, nemalokrat pa živali tudi fizično poškoduje (raztrganine, povoženje zaradi strahu in pobega od hiše, itd.) Da preprečimo posledice pokanja petard, spuščanja raket in podobno, se z živalmi v teh prazničnih dneh izogibamo mest, kjer se vrši pokanje. Najbolje je, živali namestiti v notranje prostore, kjer bodo zaščitene pred zvočnim in svetlobnim delovanjem eksplozivnih sredstev, kot tudi na ta način preprečimo možnost pobega živali od hiše zaradi strahu in stresa, katerega doživlja kot posledico negativnega vpliva delovanja pirotehničnih sredstev. Kadar živali ne nudimo zadostne pozornosti in zaščite v teh primerih so posledice lahko še veliko hujše, kot si lahko mislimo, saj se živali lahko izgubijo, lahko jih povozi avto ali se jim zgodi kakšna podobna nesreča. Živalim se torej v teh prazničnih dneh še bolj posvečamo, kot ostale dni v letu, poskušamo jih zamotiti z igro, nežno glasbo, v nobenem primeru pa jih ne puščamo same. ŠE POSEBEJ PA NAPROŠAMO VSE LJUDI, NAJ SE V TEH PRAZNIČNIH DNEH, ODPOVEDO UPORABI EKSPLOZIVNIH SREDSTEV. PRAZNUJMO V MIRU IN SPOKOJNOSTI - TEMU SO NAMREČ TI PRAZNIKI NAMENJENI. Veseli nas, da boste naše nasvete upoštevali in živali vam bodo hvaležne!
Društvo za zaščito živali Pomurja
KAMPANJA »DNEVNIK POTOVANJ«
V	okviru evropskega projekta ZDRAVE SKUPNOSTI z akronimom »HEALTHY« je Center za zdravje in razvoj Murska Sobota razvil kampanjo Dnevnik potovanj, ki na zanimiv, zabaven in učinkovit način analizira potovalne navade otrok in njihovih staršev s ciljem povečanja uporabe do okolja prijaznih, zdravih in aktivnih načinov potovanj. Uporaba alternativnih načinov potovanj zmanjšuje število avtomobilov in potrebo po parkirnih prostorih ter neposredno pozitivno vpliva na zdravje posameznika in njegov življenjski prostor. Prvič se je kampanja Dnevnik potovanj izvedla v tednu med 30. septembrom in 4. oktobrom 2013.
V	izvedbo kampanje Dnevnik potovanj je bilo vključenih 33 vrtcev oziroma enot s skupaj 90 oddelki iz 23 občin Pomurja. Skupaj je tako v Sloveniji v kampanji Dnevnik potovanj sodelovalo 1545 otrok različnih starostnih obdobij. Za animacijo in motivacijo otrok in staršev je skrbelo skupaj 179 strokovnih delavcev, ki so kampanjo Dnevnik potovanj v svojih oddelkih tudi izvajali.
V	izvedbo kampanje Dnevnik potovanj se je z območja občine Veržej vključil vrtec Veržej s skupaj tremi oddelki. V kampanji Dnevnik potovanj je tako iz vrtca Veržej sodelovalo skupaj 47 otrok, 6 strokovnih delavcev pa je izvajalo kampanjo Dnevnik potovanj.
V	primerjavi z opravljenimi meritvami PRED začetkom izvajanja kampanje (pregled dejanskega stanja) se je MED izvajanjem kampanje delež pešcev na poti v vrtec povečal za 6,3 %, za 1,1 % se je povečal delež uporabe skirojev in poganjačev, za 2,3 % se je povečal delež vseh kolesarjev in za 9,1 % se je povečal delež kombiniranega prevoza, kjer so starši morali avtomobil parkirati 100 - 200 m vstran od vrat vrtca in tako z otroci del poti prehoditi do vrtca. Delež uporabe avtomobila se je v času izvajanja kampanje zmanjšal za 18,9 %. Kljub temu, da PO koncu izvajanja kampanje ni viden dolgoročni učinek kampanje (delež uporabe avtomobila je znašal 83,9 %), pa so doseženi rezultati MED izvajanjem kampanje dokaz, da v občini Veržej obstajajo ustrezni pogoji in možnosti za spodbujanje alternativnih načinov potovanj, ki niso nujno pogojeni z uporabo avtomobila.
Več o doseženih rezultatih vrtcev si oglejte na spletni strani Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota -http://czr.si/novice.aspx.
Pripravil Zlatko Mesaric Center za zdravje in razvoj Murska Sobota (CZR MS)
6 Funkešnica 4/2013
: kultura in literatura
KATJA JE DOBILA NAGRADO V CANKARJEVEM DOMU
Prednostna naloga na naši šoli v tem šolskem letu je tudi nadgrajevanje in izboljšanje bralne pismenosti učencev.
V	obeh oddelkih podaljšanega bivanja učence vzpodbujava k branju, poslušanju zgodbic in pravljic, ustvarjanju novih zgodbic ...
V	času podaljšanega bivanja izvajamo različne aktivnosti:
•	učencem bereva pravljice, zgodbice,
•	učenci tedensko obiskujejo knjižnico, po opravljeni domači nalogi vsak dan sami berejo izbrane knjige,
•	samostojno zapišejo obnovo knjige ali jo narišejo,
•	berejo otroške revije, rešujemo uganke, kvize, križanke,
•	iščemo nove, otrokom neznane besede in razložimo njihov pomen,
•	igramo lutkovno-gledališke igre.
Sodelovali smo tudi na literarno-likovnem natečaju Naša mala knjižnica. Na natečaju je bilo razpisanih pet stopenj (glede na starost). Z učenci 2. in 3. razreda (Alja Flinčec, Eva Kle-ment in Patrik Sunko) smo sodelovali na drugi stopnji natečaja in sicer smo prebrali pravljico Guji Guji, njihova naloga pa je bila, da sami napišejo zgodbo z naslovom Če bi se izlegel v Guji Gujijevem jajcu.
Učenci 4. in 5. razreda (Lara Svenšek, Laura Gregorinčič, Katja Poštrak, Nejc Brunec, Rene Brunec, Živa Grantaša in Tadej Raj) pa so napisali spis z naslovom »Peskodlak mi je izpolnil željo«. Na vsaki stopnji so izbrali dva najboljša izdelka.
Zgodba Katje Poštrak je bila izbrana za najboljšo na tretji stopnji natečaja. Bila je povabljena na podelitev nagrad, ki je potekala v sklopu letošnjega Knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tako se je v četrtek, 17. 11. 2013, skupaj s starši in mentorico udeležila slovesnosti v Ljubljani. Na podelitvi je nagrajenka prebrala svoj spis in se srečala s pisateljico Majdo Koren in drugimi nagrajenci. Katja je dobila priznanje in knjižno nagrado.
Borut Casar, ravnatelj
PESKODLAK MI JE IZPOLNIL ŽELJO
Nekoč so živeli otroci, ki so bivali v peščenem mestu. Radi so se igrali v morju. Nekega dne pa so se odločili, da bodo v morju izkopali zaklad. Začeli so kopati in kopati, dokler niso izkopali zaklada. Ampak tam ni bilo nobenega zaklada, temveč neko čudno, rjavo, kosmato, peščeno bitje. Otroci so se ustrašili in začeli zakopavati nazaj. ''Hitro, hitro!'' je rekla Lara. Ampak prepozno. Bitje se je dvignilo in se predstavilo: ''Dober dan! Sem Peskodlak. Živim na dnu morja. Kdo pa ste vi, dragi otročički?" ''Jaz sem Lara in to so moji prijatelji Katja, Živa, Neja, Laura, Matic, Ambrož, Nejc in Niko.''
''Zelo lepa imena,'' je rekel Peskodlak. ''No, če ste že tukaj, lahko vsakemu
od vas izpolnim eno željo.''
''Kaj? Udarite me po glavi!'' reče Živa. ''Res! No, prav.''
''Jaz si želim veliko zeleno kočo,'' je rekla Lara.
''Jaz pa metlo, ki leti,'' reče Neja.
''In jaz novo kolo,'' reče Živa.
''Želim si lubenico, '' je rekla Katja.
''Želim tablo,'' reče Laura.
''Rad bi imel traktor,'' si želi Ambrož.
''Hočem karte za kopanje v Radencih,'' vznemirjeno pove Nejc.
''Želim si helikopter na daljinec,'' mu reče Matic.
''In jaz hočem mačko,'' je povedala Nika.
Zdaj jim je Peskodlak izpolnil vse želje in dejal: ''Zdaj pa morate vi meni izpolniti željo.
Začudeno so se pogledali in rekli: ''Kaj pa je tvoja želja?'' ''Želim si, da bi mi pričarali moje starše,'' reče Peskodlak. ''Joj, Peskodlak, te želje pa ti ne moremo izpolniti. Žal nam je.'' ''Zakaj pa ne?'' vpraša. ''Zato, ker ne vemo čarati.'' ''Joj, ne, ne, ne!'' žalostno vzklika.
''Že vem! Ker mi ne morete izpolniti moje želje, bom jaz preklical vaše!'' ''Ne!'' rečejo otroci.
''Ne moremo ju pričarati, da se bosta spet prikazala, lahko pa ju izkoplje-mo,'' reče Nejc.
Točno! Začeli so kopati. Kopali so cel dan in noč. In res! Končno so izkopali njegove starše. Peskodlak je bil zelo srečen. Srečni so bili tudi njegovi starši. In srečno so živeli do konca Peskodlakovih dni.
Katja Poštrak, 4. razred
7 FGnkešnica 4/2013
: kultura in literatura
TIMO KOSI - "EDEN BOLJ GLASNIH VERŽENCOV"
Timo je letos dopolnil 10 let. Njegov hobi je igranje bobnov. Za njih se je odločil pri petih letih in začela se je njegova glasbena pot. Z veseljem veliko vadi in snema priredbe, t.i. drum coverje, znanih glasbenih skupin. Najdete jih na YOUTUBE kanalu pod DRUMMER TIMO.
Leto 2013 je bilo za njega zelo uspešno. Januarja je postal na pobudo BAM guitar centra Celje predstavnik oz. endorser za TAMA bobne. TAMA je eno od vodilnih podjetij za razvoj in distribucijo bobnarske opreme po vsem svetu.
V mesecu marcu je posnel priredbo skladbe "Eye of the tiger" zelo znane rock skupine Survivor. Aprila se je udeležil srečanja bobnarjev vseh generacij v BAM-u Celje, ki ga je organiziral njegov učitelj Marko Soršak.
Sodeloval je tudi v natečaju "Resničnostna Big Foot Mama" in pet ta hudih. Posnel je priredbo njihove uspešnice Oklep. Izmed več kot 150 sodelujočih glasbenikov je bil izbran med 12 najboljših in bil povabljen na avdicijo v Ljubljano. V finale so se uvrstili le trije bobnarji. Timo pa je bil tudi najmlajši med vsemi finalisti. Na avdiciji je skupaj s člani skupine Big Foot Mama še enkrat v živo odigral skladbo Oklep. Avdicijo smo si lahko ogledali v kratki oddaji na TV3.
Tudi letos je sodeloval na zaključni prireditvi OŠ Veržej. Sodeloval je na kar štirih bobnarskih delavnicah: Festival Lent - Art kamp Maribor, 3. rojstni dan doživljajskega igrišča Maribor, Bobnarske delavnice na OŠ Križevci pri Ljutomeru in Sejem strasti mladih Maribor.
Zadnji dan poletnih počitnic pa bo ohranil v prav posebno lepem spominu, saj je na prireditvi "Adijo poletje" na Ptuju zabobnal s člani skupine Elvis Jackson.
Na koncu pa še čisto sveže novice: V novembru je spet nastal en novi video. Drum cover "Born to be wild" skupine Steppenwolf. Vabljeni k ogledu.
Klara Jerebic
Povezave "Eye of the tiger"
http://www.youtube.com/watch?v=44cjRXlqyAM "Oklep"
http://www.youtube.com/watch?v=0uofpsrcYCw Big Foot Mama
http://www.youtube.com/watch?v=1GIIvCq9uf0 http://www.youtube.com/watch?v=e4ticIBosnw
Siol.net
http://www.siol.net/scena/glasba/glasbene_
reportaze/2013/04/resnicnostna_big_foot_mama_in_pet_
ta_hudih.aspx
"Born to be wild"
http://www.youtube.com/watch?v=ExYoRk_tSbg
BFM avdicija, Big Foot Mama in Timo
BFM avdicija, reper Trkaj in Timo
PRIJATELJSTVO
Prijatelj je tisti, ki ti pomaga v dobrem in slabem, kjerkoli in kadarkoli. Moja prijateljica je Eva. Z njo je vedno noro, imava se lepo in veliko se smejiva. Vseskozi druga drugi sto-jiva ob strani. Doživeli sva že veliko dobrih in slabih stvari skupaj, a vedno skušava ohraniti dobro voljo. Prijateljstvo je zame največje bogastvo. Želim si takih prijateljev, ki ti v slabih trenutkih ne obrnejo hrbta. Imam že kar nekaj slabih izkušenj, ko so me prijatelji pustili na cedilu.
Sara M.
Zame je prijateljstvo dar,
ki ne moreš ga kupiti za noben denar.
Za prijateljstvo je potrebna iskrenost
in pa sreča, veselje in ljubezen.
Prijatelji morajo imeti zaupanje drug v drugega.
Eva D.R.
8 FGnkešnica 4/2013
:: šolski utrip
UVOD K ŠOLSKIM STRANEM
v
Šolsko leto se odvija z vso jesensko naglico in drvi k, za nekatere, najlepšemu letnemu času, času "treh dobrih mož". Po zelo raznovrstnem, zanimivem in poučnem dogajanju, če izvzamemo redno šolsko delo, katerega nekaj sledi boste lahko prebrali v nadaljevanju, so pred nami tako "Veseli december" kakor tudi januar, ko se zaključuje prvo
polletje. Zato bo potrebno v šoli nekaj več spraševanja, pisanja "kontrolk" in podobnih neprijetnih reči za otroke, včasih tudi za učitelje. Zato bo obšolskega dogajanja nekoliko manj, ker bo več časa in napora treba vložiti v tipično šolsko delo. Bomo pa januarja izvedli zimsko šolo v naravi in še kaj, kar je načrtovanega. Potem pa spet hitro pomlad in ...
ravnatelj Borut Casar
SPREJEM V ŠOLSKO SKUPNOST_
Učenci 1. razreda, Tian P., Niko O., Lan L., Nika R., Lan S., Nika Š., David G., Elena Š., Zala K. so v sredo, 23. 10. 2013, postali člani Šolske skupnosti OŠ Veržej.
Dopoldan so se s kulturnim programom predstavili učencem, učiteljem in strokovnim delavcem šole. Ob zaključku prireditve so svečano obljubili, da bodo pridni učenci, da bodo skrbno pisali domače naloge, spoštovali starejše, pomagali sošolcem in sošolkam ter varovali svojo in šolsko lastnino.
Popoldan so se predstavili še staršem, bratcem in sestri- ^ cam ter ostalim sorodnikom. Ob zaključku posebnega dne > pa jih je čakalo še sladko presenečenje.	|
Maja Majer, razredničarka f
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
Tradicionalni slovenski zajtrk je tudi v letošnjem letu potekal tretji petek v mesecu novembru. Izvedli smo ga tako v šoli, kakor tudi v vrtcu. Prav tako ta dan - 15. november 2013, se je že drugo leto zapored obeležil dan slovenske hrane, s katerim se želi poudariti pomen zagotavljanja hrane iz lokalnega okolja.
Tradicionalni slovenski zajtrk je sestavljen iz kruha, mleka, masla, medu in jabolka. Živila, ki so jih učenci zaužili, so bila pridelana oziroma predelana v Sloveniji.
Dobavitelji živil za Tradicionalni slovenski zajtrk v vrt- S cu Veržej in na OŠ Veržej so bili: za kruh Pekarna Krapec, s Izidor Krapec s.p., za mleko kmetija g. Saša Seršena, za ma- J slo Pomurske mlekarne d.d., za med Čebelarsko društvo |
o
Veržej, za jabolka g. Janez Trstenjak, dopolnilna dejavnost na kmetiji.
Javna zahvala je namenjena Čebelarskemu društvu Veržej, ki je brezplačno prispevalo med in g. Sašu Seršenu, ki je prav tako brezplačno dal mleko.
Za uspešno in čim bolj aktivno izvedbo projekta Tradicionalni slovenski zajtrk so nujne tudi spremljevalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki podpirajo osnovni namen projekta. Cilj je vplivati na izboljšanje odnosa do hrane, njene pridelave, varovanja okolja in zdravja populacije.
Vzgojno izobraževalne dejavnosti se nanašajo tudi na čas tega dogodka, zato je šolski radio Bla-bla 15. novembra 2013 pripravil posebno oddajo z naslovom "Promocija lo- g kalne hrane".
Zapisala vodja tirna za prehrano i
o
Cvetka Ivančič °
9 Funkešnica 4/2013
:: šolski utrip
UNICEF-OVA PUNČKA
Mesec december je čas, ko pomislimo tudi na ljudi, ki so v stiski. Prav gotovo so otroci najbolj ranljivi, zato je še kako prav, da v svetovnem merilu deluje organizacija, ki skrbi samo zanje ter njihove matere. To je UNICEF, ki je že vrsto let prisoten tudi v Sloveniji. Njegova mreža delovanja sega vse do osnovnih šol in vrtcev. Pomemben del te mreže so humanitarne akcije, katerih namen je zbiranje finančnih sredstev.
Tudi naša šola že vrsto let sodeluje z UNICEF-om na tem področju. Razen prodaje novoletnih voščilnic je pri nas še posebej zaživelo izdelovanje UNICEF-ovih punčk.
Dohodek od njihove prodaje je namenjen za cepljenje otrok v deželah tretjega sveta. V tem letu so učenci naše šole od šestega do devetega razreda s pomočjo svojih staršev izdelali kar 24 punčk. To pomeni, da bo pred nekaterimi otroškimi boleznimi varnih 24 otrok.
Zavedamo se velike pomembnosti te akcije, zato smo toliko bolj hvaležni otrokom in njihovim staršem, da se vsako leto znova trudijo in s tem pokažejo, da smo ljudje še pripravljeni pomagati drug drugemu.
Milena Sabotin, mentorica
PLAVALNI TEČAJ
V tednu od 11. do 15. novembra 2013 je za učence 3. razreda potekal plavalni tečaj v kopališču v Radencih. Plavalnega tečaja se je udeležilo vseh 12 učencev, vodil pa ga je športni pedagog, g. Anton Šterman.
Učenci so že komaj čakali, da se bo plavalni tečaj začel in ko je napočil čas, so v šolo prišli zelo vznemirjeni in polni pričakovanj. Na plavalnem tečaju so učenci dosledno upoštevali navodila učitelja Toneta, kakor tudi razredničarke Ksenije, tako da so dnevi hitro minili, hkrati pa so se učenci veliko naučili. Cilji plavalnega tečaja, ki ga mora šola v skladu z učnim načrtom organizirati v drugem ozi-
roma tretjem razredu, so neplavalce oziroma slabe plavalce prilagoditi na vodo (na odpor vode, potapljanje glave, gledanje pod vodo, izdihovanje v vodo, plovnost in drsenje) ter preplavati 25 m v eni od tehnik. Otrokom, ki pa so že plavalci pa izpopolniti že osvojeno tehniko plavanja ter usvojiti še kakšno tehniko plavanja.
Ob koncu plavalnega tečaja smo plavalno znanje učencev preverili in tako bodo vsi učenci prejeli priznanja. Glede na plavalno znanje, lahko učenci usvojijo bronastega, srebrnega ali zlatega konjička oziroma bronastega, srebrnega ali zlatega delfinčka.	Ksenija Seršen, razredničarka
10 Funkešnica 4/2013
:: šolski utrip
ŠPORTNI PLANINSKI DAN - POHORJE
V sklopu tedna dejavnosti so učenci šestega razreda opravili krajšo planinsko turo po Pohorju, od Svetih Treh kraljev mimo Črnega jezera, Osankarice do Bajgota nad slapom Šumik.
Z avtobusom smo se ob osmih odpeljali z dvorišča šole, v Slovenski Bistrici zavili proti Pohorju in parkirali ob pol desetih pri Štuhčevem domu pri Treh kraljih. Otroci so opravili šolsko malico, pripravili smo se za pot in ob malo pred deseto krenili po smučišču v smeri Črnega jezera. Pokazalo se je sonce, vendar smo kmalu pod Velikim vrhom, ko pot zavije desno v gozd, sonce "izgubili". Pohorje so prekrivali kar gosti oblaki, pihal je rahel hladen veter. Na kratko smo se ustavili pri "Urškinem križu", si prebrali zgodbo (legendo) in nadaljevali.
Legenda pripoveduje, da je pred približno 150 leti živel drvar. Bila je zima in on je drvaril tu v bližini. Njegova žena, Urška, mu je nesla kosilo. Zajel jo je snežni metež in Urška je zmrznila. Ko sem Matica vprašal, o čem pripoveduje legenda, je odgovoril, da je tu zmrznila neka "drvarnica". Seveda je sledilo nekaj smeha. Dobili smo novo izpeljanko za ženo od drvarja.
Spustili smo se v kotanjo, kjer leži Črno jezero. Dohiteli smo starejši par, domačina iz Slovenske Bistrice, ki sta spotoma položila tudi šopek k Urškinemu križu. Po krajšem pogovoru nam je gospod povedal, da je daljni potomec te tragično umrle Urške.
Pri Črnem jezeru se nismo dolgo zadrževali, ker ni bilo sonca in je zato bilo precej hladno. Od tu do Osankarice je celotna pot na novo urejena s tramovi, vse do parkirišča pri Domu na Osankarici. Tako ni potrebno hoditi po zamočvirjenem svetu oziroma blatu. Sara je to pot poimenovala za "lesongo".
Na Osankarici se nismo ustavljali, ampak pohiteli levo v gozd proti Trem žebljem, poslednjemu bojišču Pohorskega bataljona. Na kratko smo se seznanili z dogodkom in bojem tega bataljona.
Pot do gozdarske koče se ves čas rahlo spušča in s prečenjem potoka konča na gozdni cesti, ki nas popelje v levo. Malo pred kočo smo zapustili cesto. Pri gozdarski koči Obrolovo smo se ustavili za dalj časa in opravili malico. Bilo je hladno, rahlo je pihal precej hladen veter. Smo se morali kar obleči. Zeblo nas je v prste rok, saj nihče ni imel rokavic.
Ajdina mi je pokazala roke. Bile so vse modre od mraza, poleg tega pa je imela še modro nalakirane nohte. Dejala je: "Sedaj sem pa kot Smrketa."
Od koče se pot vije po kolovozih čez neizrazit vrh Boč, nato pa se mimo vikendic spusti do ceste, ki v levo vodi proti Pesku, mi pa po njej v desno proti Šumiku. Po petnajstih minutah smo zavili desno strmo navzdol in kmalu, ob pol dveh, smo bili pri Bajgotu ob potoku Lobnica , kjer nas je čakal avtobus.
Hitro smo se preobuli oziroma sčistili čevlje in se spra-
vili v avtobus, kjer smo se ogreli. Po zelo slabi cesti smo se odpeljali proti Arehu. Od Areha je letos zgrajena oziroma prenovljena cesta, ki je še lani bila v zelo slabem stanju. Pot nas je vodila po avtocesti in v Veržeju smo bili že nekaj po tretji uri.
Preživeli smo lep dan, kljub temu, da je bil za ta čas precej hladen.
Borut Casar, ravnatelj
11 Funkešnica 4/2013
:: šolski utrip
MEDOBČINSKI PRVAKI V NOGOMETU
Učenci naše šole so se udeležili medobčinskega prvenstva v malem nogometu. Tekmovanje je bilo v Stročji vasi. Za našo šolo so igrali: Tine Sukič, Žan Kolmanič, Nejc Kuzma, Jure Šterman, Žan Peras, Bine Brunec, Blaž Brunec, Ivo Marinič, Rafael Hladnjak, Teo Kapun, Domen Magdič in Blaž Borko. V prvi tekmi so premagali OŠ Cezanjevci z rezultatom 3:0, drugo tekmo so igrali proti OŠ Stročja vas,
ter zmagali z rezultatom 1:0. V finalu pa je njihov nasprotnik bila OŠ Križevci. Prvi gol v finalni tekmi je dosegel Jure Šterman, drugega pa Žan Peras. Tako je naša ekipa zmagala z rezultatom 2:0. Najboljši strelec medobčinskega prvenstva v naši ekipi je bil Žan Peras, najboljši igralec pa Žan Kolmanič. Kot medobčinski prvaki so se učenci naše šole uvrstili na področno prvenstvo, ki bo v Radencih.
LEA IN TADEJ MEDOBČINSKA PRVAKA V BADMINTONU
Meseca novembra je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v badmintonu. Iz naše šole so se ga udeležili: Vito Golinar, Tadej Raj, Lea Marinič, Bea Potočnik, Maša Maučec, Jan Lorenčič, Žan Lo-renčič, Filip Škrget, Ivo Marinič in Jure Šterman. Medobčinska prvaka sta postala: Lea Marinič in Tadej Raj v kategoriji petih razredov in mlajši. V isti kategoriji je drugo mesto osvojil Vito Golinar. Na medobčinskem prvenstvu je tekmovalo več kot šestdeset tekmovalcev.
MEDOBČINSKI PRVAKI V ODBOJKI_
Ob koncu meseca novembra je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v odbojki za starejše dečke. Udeležili so se ga tudi učenci naše šole. Za našo šolo so igrali: Jure Šterman, Žan Kolmanič, Ivo Marinič, Tine Sukič, Blaž Brunec, Bine Brunec, Nejc Kuzma in Timon Rak. Učenci naše šole so prvo tekmo igrali proti OŠ Stročja vas in zmagali z rezultatom 2:0. Drugo tekmo so igrali proti OŠ Mala Nedelja in zmagali z rezultatom 2:0. V finalu pa so premagali OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera tudi z rezultatom 2:0. Tako so učenci naše šole osvojili prvo mesto in se uvrstili na področno prvenstvo.
KROS
V mesecu oktobru je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v krosu, katerega so se udeležili tudi učenci naše šole. Medobčinski prvaki so postali: Niko Osterc, Jure Šterman, Žan Kolmanič in Nejc Kuzma. Drugo mesto je osvojil Bine Brunec. Tretje mesto so osvojili: Lan Legen, Patrik Sunko in Nejc Brunec. Na medobčinskem prvenstvu v krosu je tekmovalo več kot 180 učenk in učencev.	Anton Šterman
12 Funkešnica 4/2013
:: šolski utrip
NAŠA ŽELJA JE ZDRAVJE OTROŠKIH ZOB!
Otroci se z bivanjem v vrtcu seznanjajo tudi z zdravstveno preventivo, s poklici v zdravstvu in s pomenom lastne skrbi za zdravje. Preko različnih vsebin, slikanic ali pravljic jih vzgojiteljice seznanjamo tudi z zdravim načinom prehranjevanja in jih navajamo na pravilno skrb in nego zob.
Zelo pomembno je, da se otroci že od malega navadijo skrbeti za ustno higieno in pomen zdravih zob v ustih.
Naš vrtec redno obiskujeta zobozdravnik in zobna asi stentka iz ambulante Zdravstvenega doma Križevci. Tako sta bila v vrtcu tudi letos in otrokom na prijazen način predstavila delo zobozdravnika. Spoznali so in si ogledali kako se pravilno čistijo zobje in kaj je za zobe škodljivo. Še posebej sta otroke opomnila glede škodljivosti dude in pitja sladkih tekočin.
Vsi otroci so zobozdravniku povedali, da se ga sploh ne bojijo in da ga bodo zagotovo obiskali v mesecu januarju, ko se bomo s kombijem peljali v Križevce!
Gabrijela Kuhar, vzgojiteljica
SREČANJE BIVŠIH IN SEDANJIH DELAVK VRTCA VERŽEJ
Vrtec je ustanova, kjer vzgajamo otroke, da bi se razvili v skrbne, odgovorne in prijazne ljudi. Pri tem smo otrokom velik vzor vsi starši in odrasli, še posebno vlogo pa imajo v predšolskem obdobju tudi vsi tisti, ki so zaposleni v vrtcu.
Od ustanovitve našega vrtca je minilo že nekaj časa, zato se je zamenjal tudi zaposlitveni kader v njem. Pred nekaj dnevi smo se zbrale bivše in sedanje zaposlene v Vrtcu Veržej, med nami pa je bil seveda tudi ravnatelj g. Borut Casar.
Druženje je bilo prijetno, ob pripovedovanju in poslušanju različnih življenjsko pomembnih izkušenj, dogodivščinah, še posebej pa anekdot.
Vsi zbrani pa smo imeli skupno to, da smo bili sodelavci z ga. Bernardo Fras, ki se je poslovila od na-
loge pomočnice ravnatelja ter od pedagoškega in organizacijskega vodenja vrtca in tako odšla na zaslužen počitek - »v penzijo«.
Bernardi želimo vse dobro v novem življenjskem obdobju - naj si vzame čas zase in za svoje najdražje, zmeraj pa je bomo veseli v naši hiši tudi mali in veliki iz Vrtca Veržej.
Alenka Belec, vzgojiteljica
13 Funkešnica 4/2013
: utrip marijanišča in župnije
Pregled dogodkov v naši župniji
18. - 19. 10. 2013
SEMINAR ZA SODELAVCE KARITAS
Sodelavci Karitasa so se zbrali v prostorih Zavoda Marianum na dvodnevnem seminarju, ki je letos potekal z naslovom »Verjamem vate«. Seminar je bil tudi priprava na Teden Karitas. Vsebina seminarja je bila osredotočena na poslanstvo Karitasa v letu vere. Prisotne so bile tudi članice naše župnijske Karitas.
8. 11. 2013
ŠTUDIJSKO SREČANJE ČLANOV ŽPS
V petek, 8. novembra 2013, je bilo v prostorih Zavoda Marianum študijsko srečanje članov župnijsko-pastoralnih svetov ljutomerske dekanije. »Pridite in poglejte« je naslov dokumenta, ki župnijske sodelavce uvaja v načrtovanje pastoralnega dela v župniji in kaže smernice, kako pomagati ljudem v rasti osebne vere. Izobraževanje je vodil dr. Vinko Potočnik z ekipo sodelavcev. Izobraževanja so se udeležili tudi člani ŽPS iz naše župnije.
23. 11. 2013
ORGELSKI KONCERT
Ob prazniku sv. Cecilije - zavetnice cerkvene glasbe in 20. obletnici župnijskega OPZ sv. Janeza Boska je bil v župnijski cerkvi orgelski koncert z glasbenimi gosti, na katerem se je na orglah predstavila Bojana Ivančič, v programu pa sta sodelovala tudi OPZ in MVS Žarek, ki delujeta v naši župniji. Prisotni so bili navdušeni nad predstavljenim programom, zbrani prostovoljni darovi od koncerta pa so se namenili Karitasu, ki bo z njimi osrečila ljudi v stiski. Župnijska Karitas se lepo zahvaljuje za darovana sredstva.
FRANČIŠKOVI OTROCI_
Septembra smo Frančiškovi otroci ponovno začeli s svojimi srečanji. Tudi novi člani so se nam pridružili.
4.10. 2013, na praznik sv. Frančiška smo pripravili sodelovanje pri večerni maši. Pri maši sta Matjaž Špur in Jure Šterman obljubila: »Obljubim, da se bom po vzoru sv. Frančiška in sv. Klare trudil spoštovati in ljubiti Boga, brate in sestre, ki jih bom v življenju srečeval, ter vse božje stvarstvo. Prizadeval si bom tudi vestno izpolnjevati svoje vsakdanje dolžnosti ter z marljivostjo in pridnostjo razveseljevati Jezusa mojega največjega brata.«
V	soboto, 19. 10. 2013 smo imeli svoje srečanje v naravi, kjer smo ob bratu ognju prepevali, se pogovarjali, se igrali in si pekli »MAR-SHMALLOWS - PENICE«.
26. 10. 2013 smo v cerkvi imeli molitveno uro za mir v DUHU ASSISIJA
Krompirjeve počitnice pa smo Frančiškovi letos preživeli malo drugače. V soboto, 2. 11. 2013 smo se ob 14.30 uri zbrali pri župni-šču in šli peš v Banovce, kjer smo se tri ure kopali, »tunkali«, plavali, igrali, zabavali se imeli super. Tudi g. župnik se nam je pridružil. Po kopanju smo šli peš nazaj v župnišče, kjer smo tudi prespali. Ob vrnitvi v župnišče se je dvorana spremenila v EGIPT, kjer so nas čakale razne igre, skrb za zastavo, večerna molitev, spanje in nočno srečanje z mumijo. Lačne želodčke smo potešili s »pajanim« kruhom in pečenim krompirčkom. Jutro smo začeli z molitvijo, z zajtrkom in zaključili s sv. mašo. Tako si še želimo preživeti počitnice.
V	soboto, 16. 11. 2013 smo imeli skupno srečanje s Frančiškovimi iz Slov. Bistrice. Srečanje smo začeli s Frančiškovo molitvijo in himno »SREČANJE«. Nato so nam Frančiškovi iz Slov. Bistrice predstavili življenje sv. Ludvika. Utrinek iz Frančiškovega življenja, so zaigrali naši animatorji, nato smo imeli katehezo »NAŠE UBOŠTVO V DUHU SVETEGA FRANČIŠKA« in delo po skupinah. Po plenumu smo imeli odmor in malico. Sledili sta dve delavnici, ki sta ju vodili in pripravili Sabina Kopun in Tamara Rajh. Srečanje smo zaključili pri sv. maši, pri kateri smo sodelovali s petjem.
Pri naših srečanjih pa bomo izdelovali adventne venčke, vizitke, delali jaslice, pripravili trikraljevsko akcijo, si ogledali jaslice ...
S. Zalika
24. 11. - 1. 12. 2013
TEDEN KARITAS
Letošnji Teden Karitas je potekal z geslom »Verjamem vate«. V letu vere Karitas spodbuja vsakega posameznika, da verjame v sočloveka,
14 FGnkešnica 4/2013
: utrip marijanišča in župnije
»KURJENJE SMOLEJOKOV«_
Veržejci ne bi bili Veržejci, če ne bi bili nekaj posebnega. To dokazuje tudi en čisto Veržejski običaj, ki se izvaja na večer 1. novembra, dneva spomina na mrtve. Takrat se na »brutif« prinesejo »smole-joki«, ki se kurijo pred grobi svojcev. Smolejoki niso nič drugega, kot tanke palice lesa, ki imajo veliko smole, npr. od smrek in borovcev. Te palice se namažejo z lojem in se počasi kurijo pred grobovi. Zgodbe, zakaj to Veržejci počnemo in kako se je to začelo se razlikujejo.
Nekateri pravijo, da so nekoč mladi fantje na dan vseh svetih pokurili lesene križe s slabo vzdrževanih ali zapuščenih grobov. Po tem izročilu, je torej šlo za vzdrževanje pokopališča in s tem čaščenje spomina na pokojne svojce. Napačno pa je mišljenje, da ima to početje kakšno koli vezo s kurjenjem čarovnic. Starejši trdijo, da je običaj star že preko 200 let.
Dejstvo je, da se ta tradicija izvaja že vrsto generacij. Tudi naše prababice in pradedki so že kurili smolejoke. Verjetno v Sloveniji to počnemo samo pri nas, zato je treba to ohraniti.
Priseljenci in obiskovalci se običaju čudijo, največkrat z zanimanjem, včasih pa tudi z neodobravanjem, saj ne vedo bolje. Kurjenje smolejokov je lepa tradicija, če se le upošteva nekaj osnovnih načel. To kar prineseš, tudi odneseš. Kuri se samo pred grobovi svojcev. Zraven ognja so vedno prisotni odgovorni odrasli, ki otroke učijo varnega ravnanja z ognjem. Loj se sme jemati samo od sveč, ki ste si jih prinesli. Ne uničuješ in ne skruniš podobe pokopališča.
Na tak način za teboj ostane le majhna črna lisa od pepela, ki jo prvi dež spere s kamenčkov ter nepozabni spomini v otroških glavah. KJ
PROSTOVOLJSKA IZKUŠNJA "MOZAMBIŠKE BANDE"
VKovačičevi dvorani Marianuma je 7. novembra skorajda zmanjkalo prostora za vse vedoželjne, ki jih je zanimalo pričevanje prostovoljcev, ki so mesec dni preživeli v Mozambiku. Debela ura anekdot, izkušenj, doživetij, iskrenih čustev in smeha je minila kot bi trenil in v navzočih pustila ganljivo sliko Afrike.
zaupa vanj in mu pomaga, da verjame v dobrodelnost in solidarnost ljudi. Članice župnijske Karitas so se vsem zahvalile v nedeljo, i. decembra 2013, s peko palačink po drugi maši. Ta dan so tudi zbirale izjave župljanov, da 0,5 % odmerjene dohodnine namenijo delovanju Župnijske Karitas. V tem tednu so se udeležile tudi 23. dobrodelnega koncerta Klica dobrote v dvorani Golovec v Celju in škofijskega Klica dobrote na Razkrižju, kjer je z glasbeno točko sodelovala tudi družina Ivančič iz Veržeja.
1. 12. 2013
BLAGOSLOV ANDVENTIH VENČKOV
V tednu pred začetkom adventnega časa so Frančiškovi otroci pri svojem srečanju izdelovali adventne venčke. Gospod župnik jih je v nedeljo blagoslovil, skupaj z venčki, ki so jih prinesli verniki. Adventni venčki s štirimi svečami nas spodbujajo k pripravi na božične praznike.
8. 12. 2013
MIKLAVŽEVANJE
Župnijska Karitas je skupaj z g. župnikom tudi letos pripravila tradicionalno miklavževanje. Otroci so si najprej ogledali priložnostni program, ki ga je pripravila ga. Marjeta Ivančič skupaj z otroškim pevskim zborom. Sveti Maklavž pa je v svojem pozdravu pohvalil pridne otroke, poredne pokaral, vse pa obdaril z darili.
15 FGnkešnica 4/2013
:: društveni utrip
KULTURNO DRUŠTVO »SLAVKO OSTERC
Kulturno društvo »Slavko Osterc« Ver-žej, ki ga sestavlja 6 skupin in sicer, moška vokalna skupina, tamburaška skupina, glasbena skupina Zadnji moment, starejša folklorna skupina ter vokalna in folklorna skupina Leščeček, je bilo zelo aktivno tudi v letu 2013. Skupine kulturnega društva so sodelovale na številnih nastopih v občini Veržej, kakor tudi izven nje, pripravile so samostojne koncerte ter se udeležile območnih srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, nekatere izmed njih pa so se uvrstile tudi na regijska in državna srečanja ter tam usvojile posebna priznanja.
Ob vseh nastopih in samostojnih koncertih, ki so jih skupine organizirale, pa smo uspešno realizirali tudi projekte, ki smo si jih zastavili za leto 2013. Folklorna skupina Leščeček je za svoje potrebe nabavila omare in škatle za folklorne kostume ter kontrabas. Potekajo pa že tudi aktivnosti za nabavo oblek za vokalno skupino Leščeček. Za potrebe moške vokalne skupine smo nabavili obleke za pevce in zborovodkinjo, nekaj finančnih sredstev pa smo namenili za ozvočenje kulturnega doma.
Člani kulturnega društva »Slavko Osterc« bomo aktivni tudi v naslednjih mesecih. V mesecu decembru prirejamo božični koncert, ki bo v soboto 28. 12. 2013 ob 18. 00 uri, oziroma po večerni sveti maši, v cerkvi sv. Mihaela v Veržeju. Na koncertu bodo sodelovale skupine kulturnega društva ter gosti.
Aktivni člani društva želimo z dejavnostmi v društvu, prireditvami, koncerti, ki jih organiziramo oziroma se jih udeležujemo pobližje seznaniti tudi vas, občanke in občane občine Veržej, ter po dolgem času »osvežiti« članstvo v našem društvu. Društvo zadnjih nekaj let ne pobira članarine od svojih članov in tako bo tudi v prihodnje. Zato bomo v začetku leta 2014 obiskali tudi gospodinjstva naše občine s ciljem, da se nam pridružite tudi vi, spoštovane občanke in občani. Veseli bomo vaših pobud, pripomb, komentarjev, pohval in dobronamernih kritik, hkrati pa bo obveščanje o aktivnostih, ki jih izvajamo in organiziramo lažje. V kolikor pa imate željo po kulturnem udejstvova-nju, bomo naše delovanje z vašimi predlogi tudi z veseljem razširili.
Ksenija Seršen, predsednica KD »Slavko Osterc«
Moška vokalna skupina
Starejša folklorna skupina
Folklorna skupina Leščeček
Zadnji moment
16 Funkešnica 4/2013
: društveni utrip
USPEŠNO LETO ZA FS LEŠČEČEK_
v
Ce je jesen čas, ko se berejo sadovi dela, je za FS Le-ščeček (KD Slavko Osterc) bila pozna jesen vsekakor plodna. Tudi letos se je skupini uspelo uvrstiti na na Državnem srečanju odraslih folklornih skupin, ki je potekalo soboto, 19. 10. 2013, v Sežani. Umetniško vodja skupine, Marko Rus pa je iz rok strokovne komisije Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti prejel zlato priznanje s pohvalo za kvalitetno delo skupine. Vsekakor veliko priznanje, ki mladim plesalcem daje novega zagona in tudi obveze za dobro delo naprej. Tisti, ki ste se udeležili letnega koncerta v Veržeju, ki je potekal 30. 11. 2013 ste se o tem lahko tudi prepričali. Zgodba 7. Večera folklore: »Tak smo fčosih ...« je temeljila na prepletu delavnega in prazničnega dne na kmetiji. Tako smo spoznali nekatere pomembne dogodke,
ki zaznamujejo kmečko življenje - veselje in srečo, ljubezen in hudomušnost, trenutke dela in trenutke radosti -petek in svetek. Spoznamo, »kak so fčosih ... praznuvali, mlotili slamo, kožuhali in se mele radi«. Folklorniki so se predstavili v štirih spletih: »Jožefovo, Kak je hlopec deklo suka, Kožuhaje in Na sejmu«. Zanimive plesne postavitve je dopolnil izbor ljudskih pesmi, ki so zgodbo le še podkrepili. Sicer pa so se skozi večer predstavili tudi člani Vokalne skupine Leščeček, kot gostje pa še člani Folklorne skupine Metla, KTD Miklavž pri Ormožu, Tamburaška skupina KD Peter Dajnko Črešnjevci, ljudski godci »Stori čehoki«, KD Podgorci, zaplesala pa je tudi Otroška folklorna skupina OŠ Veržej. Tudi letos pa so Leščečki svoj letni koncert ponovili v Ljutomer, 7. 12. 2013.
		n^KS M 0 pj
		
	■L . ^HEvj^a	
Ha y		
		/ j «Bi
ČLANI VOKALNE SKUPINE LEŠČEČEK NASTOPILI NA DRŽAVNEM ODRU V ZREČAH
Člani Vokalne skupine Leščeček (KD Slavko Osterc Veržej), so se po napotilu strokovnih ocenjevalcev, uspešno predstavili na Državnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom »Pevci nam pojejo, godci pa godejo 2013«, ki je potekalo v nedeljo, 24. 11. 2013, v okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Zrečah. Pevci so se predstavili s slovenskima ljudskima: domoljubno »Popotnik pridem čez goro« ter hudomušno »Takša kak je moja žena«.
Jernej Rudolf Lešer
PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI DRUŠTVA UPOKOJENCEV VERŽEJ
V prejšnji izdaji občinskega glasila Funkešnica, sem vam predstavil novo izvoljene člane upravnega in nadzornega odbora društva, tokrat pa se podrobneje seznanimo z dejavnostmi, ki se dogajajo v društvu.
Že sam namen, da se ustanovi društvo upokojencev, je bil, da se združijo člani, ki so sličnega mišljenja in imajo slične poglede na druženje, na medsebojno pomoč, se radi veselijo, katero domačo zapojejo, si skupno ogledajo kakšno znamenitost doma ali širši okolici, se družijo na športnem in kulturnem področju, pa še kaj bi se našlo.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1987. Da toliko let uspešno deluje, se moramo zahvaliti predsednikom, njihovim sposobnostim in članom društva poverjenikom, ki so zadolženi, da o vseh dejavnostih obveščajo ostale člane društva. Da
lahko uresničujemo naloge, ki jih sprejmemo za tekoče leto na občnem zboru, imamo delo organizirano po sekcijah, ki jih uspešno vodijo mentorji. Tako je za šport, kulturo in izle-
17 Funkešnica 4/2013
:: društveni utrip
tništvo zadolžen g. Arih Ernest, za ročna dela gospa Šterman Štefka, za pikado gospa Brunec Marija in g. Metličar Janko, šahiste vodi g. Sukič Franc in »kartaše« g. Puhar Branko.
V tem tretjem četrtletju, je bila glavnina naše dejavnosti usmerjena na področje druženja, izletništva in športa. Tako smo se 23. maja odpravili na izlet v Škocjanske jame, ki so pod Unescovo zaščito. Območje slovi po izjemnih arheoloških najdbah in po bogati naravni in kulturni dediščini. Mi smo si ogledali, pred dvema letoma ponovno odprt del jame pod Škocjanom. Sprehodili smo se skozi
naravni vhod reke Reke, ki jo večinoma osvetljuje naravni prodor svetlobe iz številnih skalnih odprtin. Po ogledu udornice Mala dolina in naravnega mostu, pod katerim se reka Reka po ozkem koritu v visokih slapovih izlije v jezero, smo si ogledali še Veliko dolino in Tominčevo jamo, znano po številnih arheoloških najdbah.
Po prihodu iz podzemlja nas je pričakalo bogato kosilo in nato sta nam podplate nabrusila naša folklorna muzi-kanta g. Zoran Damijan in g. Mirko Rozmarič. Veselo razpoloženi smo sev nočnih urah vrnili domov.
V sredo, dne 29. 5., so bile naše »pikado« tekmovalke, povabljene na regijsko srečanje upokojencev Pomurja, ki je bilo v Ljutomeru. Tudi tokrat so bile uspešne, saj je tretjo mesto in bronasto medaljo dobila gospa Tončka Koroša. Čestitamo.
Napočil je mesec junij in naši šahisti so se udeležili tekmovanja na pokrajinskem prvenstvu društev Pomurja, ki ga je organiziralo DU Moravske Toplice in je potekalo v Sebe-borcih. Osvojili so četrto mesto. 12. junija smo organizirali medgeneracijsko srečanje s krajšim kulturnim programom. Srečanje je bilo v prostorih gasilskega doma v Bunčanih. Udeležilo se ga je 112 članov. Kaj se je tam dogajalo, ste prebrali v septembrski številki Funkešnice.
Ernest Arih, predsednik DU Veržej
AKTIVNOSTI ČLANOV DU VERZEJ V POLETNO-JESENSKEM DELU LETA
Člani društva upokojencev, smo tudi v omenjenem obdobju bili aktivni na več področjih našega življenja. Tako smo se v poletnih mesecih udeležili shoda upokojencev pomurske regije v Moravskih Toplicah, kjer je po kratkem kulturnem programu spregovoril podpredsednik ZDUS-a in predlagal, da se na vse grožnje, glede zmanjšanja pokojnin, odzovemo z množičnim protestom pred vladno palačo.
V mesecu avgustu smo prejeli vabilo UO DU TURNI-ŠČE, da se udeležimo tretjega srečanja članov upokojenskih društev pod naslovom »TURIZEM NA KOUŠTO«, ki pa se ga zaradi premajhnega števila prijavljenih udeležencev nismo udeležili.
Na sestanku pa smo se dogovorili in sprejeli plan dela v jesenskem terminu. Tako smo že pričeli z aktivnostmi organizacije jesenskega družabnega srečanja v Bunčanih, izleta v Maribor in na Mariborsko Pohorje, izvedbo slavnostnega kosila za starejše občane (nad 70 let), ki ga že tradicionalno vsako leto prirejamo pod donatorstvom občine Veržej. V mesecu oktobru bomo organizirali martinovanje s krajšim kulturnim programom in krstom mošta, da bo postal vino. Svoje dobro namerne recepte pa bosta povedala doktor Vinoslav in njegova sestra Vinoslava Alkoholska.
Za zaključek leta pripravljamo slovesnost, kjer gostimo naše člane zlatoporočence in se pripravimo na dela, ki se bodo odvijala v letu 2014. Ernest Arih, predsednik DU Veržej
PRIPOVED Z DRUŽABIH SREČANJ UPOKOJENCEV OBČINE VERŽEJ
V tej številki Funkešnice objavljenemu planu dela članov DU Veržej, smo si zadali in uresničili družabno srečanje članov v Bunčanih. Srečanje je potekalo v veselem vzdušju ob dobri glasbi, hrani in pijači. Za kulturno popestritev pa je tokrat poskrbela, s kratkim postankom pri nas, »Prvakinja mednarodnega maratona od šanka do šanka«, gospa Stojka Maratonovic, katere vlogo je odigral g. Stanko Štarman. Srečanja se je udeležilo 105 članov in trije povabljeni gosti. Končalo pa se je v prijetnem vzdušju in pesmijo v poznih večernih urah.
V mesecu oktobru smo se z velikim pričakovanjem odpravili na izlet v Maribor, kjer smo si ogledali življenje prebivalcev v akvariju in terariju, se z vlakcem Jurčkom popeljali po starem delu mesta na ogled stolne cerkve in stare trte, kjer smo se v Pristanu vkrcali na »Dravsko vilo«, se popeljali po Dravi in si z reke ogledali znamenitosti starega dela mesta Maribor. Nato nas je pot vodila na Pajkov, oz.
Andrejev dom na Pohorju, kjer nas je pričakalo obilno kosilo. Po zaužitju kosila se je večina udeležencev odpravila na iskanje gob. Po vrnitvi, smo pričeli s športnim tekmovanjem v streljanju z zračno puško v tarče, pikadom, metanjem kopit in krogcev na količke ter tekmovanje na ruskem kegljišču. Vsi zmagovalci, so iz rok donatorja g. Vinka Kapuna, prejeli skromno darilo. Ves čas našega bivanja na Pohorju nam je bila dana možnost, da smo se ob zvokih muzikanta g. Jožeta lahko naplesali do onemoglosti.
Kot je že nekaj letna praksa, smo v mesecu oktobru, na pobudo občine Veržej, organizirali svečano kosilo za vse občane (stare nad 70 let), ki je bilo v prostorih Marijanišča. Slovesnost se je pričela z uvodno pesmijo, pozdravnimi govori in kratkim kulturnim programom malčkov iz Vrtca Veržej. Ti so pod vodstvom svojih vzgojiteljic, izdelali in poklonili skromna spominska darilca vsem prisotnim. Kot vrhunec prireditve smo tokrat v program vključili samostojno raz-
18 Funkešnica 4/2013
:: društveni utrip
stavo g. Andreja Tomca, letošnjega nagrajenca Božične vasi Banovci, z opusom devetih slik z imenom »HARMONIJA V CVETJU«. Poleg slik je postavil na ogled tudi maketo pomurske vasi. Vse to, je bilo na ogled do 3. oktobra. Program smo zaključili z občutkom zapetih dveh pesmi, ki jih je spesnil g. Brunec Ludvik. Vse pesmi je pod vodstvom gospe Maje Nosan, zapel »VERŽEJSKI KVINTET«.V tem mesecu pa smo že pričeli s pripravami na Martinovanje.
Martinovanje je potekalo na turistični kmetiji Benko, 12. novembra. Ob prihodu nas je pričakal veseli muzikant in s hrano in pijačo polno obložene mize. Po zaužitju dobrot, je naša igralska skupina izvedla »Krst mošta«. V vlogi škofa sv. Martina je bil g. Ernest Arih, Mošteka je prikazal g. Vinko Kapun, za ministranta pa je bila gospa Danica Kapun. Veselje se je nadaljevalo s pesmijo in plesom, vmes pa sta ne-
kaj svojih receptov in priporočil za zdravo življenje, prebrala strokovnjaka s tega področja, Dr. Vinoslava in Dr. Vinoslav Alkoholski. V vlogi Dr. Vinoslave je nastopila gospa Milica Skuhala, Dr. Alkoholskega pa je predstavil g. Ernest Arih.
V	tem mesecu smo bili povabljeni na sodelovanje na Martinov pokal v pikadu, ki ga je pripravila PPZDU MS pod organizacijo DU Radenci, kjer se je tekmovanje tudi izvajalo. Tekmovali sta obe naši ekipi. Tokrat je bila uspešnejša moška ekipa, ki je osvojila tretje mesto.
V	mescu decembru bomo organizirali obdaritev socialno šibkih oseb, obiskali bomo stanovalce v domu starostnikov v Ljutomeru in Lukavcih, katerim pripravljamo kratek kulturni program. Za zaključek leta bomo v gostilni Zorko pripravili pogostitev zlatoporočencev, prihod Božička in veselo rajanje.	Ernest Arih, predsednik DU Veržej
NOVICE TD VERŽEJ
Miholov sejem - nedelja, 29. 9. 2013
Društvo se je predstavilo na stojnici pred Centrom DUO. Kljub slabemu vremenu smo vztrajali do konca in obiskovalcem, ki so se ustavili pri stojnici, ponudili domače pecivo in suho sadje ter predstavili znamenitosti Veržeja v obliki sodelovanja v igri »za pravilen odgovor nagrada«.
Dodoliada v Puconcih - nedelja, 6. 10. 2013
Članice društva so kuhale dodole po verženskem receptu in jih ponudile obiskovalcem. Sodelovale so tudi na razstavi peciva in drugih dobrot.
Pohod po UGP - sobota, 26. 10. 2013
Na pohod je prišlo veliko ljudi. Sprehodili smo se po poti in po pohodu sedli na klopi pri hišici, kjer smo pripravili za pohodnike ribe, pekli kostanje ter si pajali kruh. Druženje se je nadaljevalo pozno v noč.
Ples pritepencev - sobota, 9. 11. 2013
Srečali smo se tisti, ki smo si Veržej izbrali za drugi dom. Ob klepetu in plesu smo preživeli prijeten večer. V oktobru smo očistili in pokosili narcisne travnike.
Napovedujemo
V petek, 20. 12. 2013, bomo ob 15. uri krasili jelko v parku in prižgali lučke na njej. Vabljeni.
Povezali smo se s TD Ptuj in povabili so nas k sodelovanju na božični razstavi, ki bo v Minoritskem samostanu na Ptuju od 21. do 27. 12. 2013. Naše članice in člani bodo z veseljem predstavili svoje izdelke, ki so povezani z novoletnimi prazniki in nas spominjajo še posebej na božične praznike.
Božena Kosi, predsednica TD Veržej
KOŽUHANJE V BANOVCIH
Kljub suši, ki je prizadela naša polja, smo TD Banovci natrgali koruzo za kožuhanje. S košarami smo se odpravili na njive našega domačina Romana Škrleca. Koruzo smo obirali ročno, saj smo s tem obudili spomine iz našega otroštva.
S pobratenimi člani TD Oplotnice in z gosti Term Ba-novci, smo na škednju pri Skuhalovih prikazali običaj ko-žuhanje koruze, kot je bil nekoč. Kožuhanje koruze, seveda tudi ročno, nam je šlo hitro od rok. Tega dela smo vajeni, saj nas je večina odraščalo na kmetiji. Naše goste pa smo poučili, kako se to dela in delo so z veseljem opravljali.
Koruzo smo pospravili, "lipije" pa smo moškim "napha-li" v hlače. Po opravljenem delu smo se v gasilskem domu pogreli. Pogostili smo se z dobrotami naših gospodinj. Seveda ni manjkalo dobre kapljice in zvoka harmonike.
Obujali smo spomine na čase, ko je delo na kmetijah potekalo tako, kot smo ga prikazali.
Jelka Klement, predsednica TD Banovci
19 Funkešnica 4/2013
:: društveni utrip
ADVENTNI VENEC V BANOVCIH
:: športni utrip
LUKA PIHLER PRESTOPIL V NK DOMŽALE
Na dan pred prvo adventno nedeljo smo člani TD Banovci že štirinajstič po vrsti spletli adventni venec. Postavili smo ga pred vaško kapelico, kjer bo krasil našo vas v adventnem času, ki se vsako leto prične na četrto nedeljo pred božičem. To pomeni, da se bližamo rojstvu Jezusa. Adventni venec simbolizira neskončnost in popolnost. Štiri sveče, ki ga krasijo, pa predstavljajo štiri letne čase in štiri strani neba. Plamen simbolizira človekovo življenje. Vaščani Banovec smo s prijetnimi pripravami na praznike in z druženjem začutili, da se začenja božični čas.
Vsem želimo vesel in miren božič!
Jelka Klement, predsednica TD Banovci
GASILSKA VAJA V BUNČANIH
Mesec oktober je že tradicionalno mesec požarne varnosti. V tem mesecu gasilci še posebej veliko delajo na preventivnih ukrepih, ki zmanjšujejo možnost za nastanek požara. Poleg tega pa svojo usposobljenost preizkusijo tudi na osrednjo občinski vaji. Ta je letos potekala v Bunčanih. Taktična predpostavka je bil požar na gospodarskem poslopju družine Svetlik v Bunčanih. Vaja je potekala v nedeljo, 27. oktobra , na njej pa so sodelovali člani prostovoljnih gasilskih društev iz Veržeja, Banovec in Bun-čan. Gasilci so pri izvedbi vaje pokazali veliko mero znanja in usposobljenosti, saj so bili postopki gašenja in reševanja izvedeni pravilno in natančno, kar je na analizi vaje potrdil tudi poveljnik Gasilske zveze Ljutomer tovariš Andrej Trstenjak, ki si je vajo ogledal v družbi župana Občine Veržej Slavka Petovarja, poveljnika štaba civilne zaščite Občine Veržej Branka Vršič in Občinskega gasilskega poveljnika Marjana Rajnar. Ob pripravljenosti, ki so jo na vaji pokazali naši gasilci, smo občani lahko mirni in varni pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami.
Slavko Petovar
Mladi Luka Pihler dokazuje, da so Bunčani še naprej prava valilnica talentiranih nogometašev. Pri rosnih petnajstih je tako že prestopil v znan slovenski prvoligaš NK Domžale.
Vse se je začelo že zelo zgodaj, pri komaj petih letih. Ob spremljanju brata Uroša, ki je igral pri Muri, je tudi njega zamikal trening nogometa, na prigovarjanje Uroševega trenerja pa se je dokončno odločil. Najprej je začel pri domačem Veržeju, kjer je igral dolgih sedem let. Pri dvanajstih ga je premamilo vabilo takrat najmočnejšega kluba v regiji, soboške Mure. Tam je ostal tri leta in bil lani s petnajstimi zadetki najboljši strelec svojega kluba v prvi slovenski ligi za fante mlajše od 14 let (U14). Pri Muri je lani igral tudi Verže-jec Žan Kolmanič, ki pa se je letos preselil nazaj v domači NK Veržej, saj je Mura po nekaj letih delovanja spet zašla v črne številke in klavrno zaprla svoja vrata.
Luka je že pozimi, še preden je bila Murina usoda dokončno znana, prejel klic iz NK Domžale, katerega ogledniki so opazili njegov talent. Po premisleku se je mladi napadalec odločil, da je za njegovo nadaljnjo športno kariero to prava odločitev in se tako letos julija podal novim izzivom naproti. Podpisal je petletno pogodbo in se hkrati vpisal na srednjo računalniško šolo Domžale, dobro zavedajoč se, da šport in izobrazba hodita z roko v roki. V letošnji sezoni je tako zaigral v prvi slovenski kadetski ligi in svoj prvi zadetek dosegel proti Iliriji. Klub po petnajstih odigranih kolih zaseda odlično drugo mesto na lestvici.
Luka je, preden je svoje mesto našel v konici napada, kariero začel kot igralec sredine, torej na poziciji, na kateri za mladince NK Veržej trenutno igra njegov starejši brat Uroš. O prihodnosti Luka še ne upa preveč na glas razmišljati, med vrsticami pa že namigne, da si nekoč želi zaigrati nekje v tujini, v kakšnem uveljavljenem nogometnem klubu.
Za bodoče nogometne generacije in naslednike legendarnega Jagode se tako Bunčančanom ni treba bati. Kdo ve, mogoče bomo pa čez nekaj let na svetovnem prvenstvu spet gledali nogometaša iz naše občine .
Vito Šadl
Luka v dresu prvoligaša NK Domžale
20 Funkešnica 4/2013
: športni utrip
ALEKSANDER STANKOV PO PRESTOPU MED PROFESIONALCE ŠE NEPORAŽEN
Enaintridesetletni Stankov je po izjemnih rezultatih v
amaterskih borbah, med drugim je osvojil kar 5 državnih naslovov v različnih kategorijah, letos presedlal med profesionalne borce. V obeh dosedanjih borbah je svoja nasprotnika gladko premagal in dokazal, da ga ob nadaljnjem kvalitetnem delu čaka svetla prihodnost v tem športu.
Vse se je začelo pred devetimi leti, ko je kot dvaindvaj-setletnik začel s treningom taekwandoja v Mariboru. Naslednje leto se je preusmeril v kickbox in dvema tedenskima treningoma dodal še enega. Vsako leto resneje, z vedno več treningi, je po petih letih dokončno pristal v disciplini Muay Thai (tajski boks). 8 tedenskih treningov je začelo rojevati sadove in leta 2009 je Aleksander Stankov postal državni prvak v Muay Thai-u. Kljub uspehu je ohranil visoke cilje in sledil svoji poti proti profesionalni karieri. Tudi iz tega razloga se je naslednje leto preusmeril na disciplino K-1, ki temelji na kickboxu in je svetovno prepoznavna predvsem po svoji težko-kategorni različici. Črka K bi naj izhajala iz besed »karate«, »kickboxing« in »kung fu«, med bojem pa je dovoljena vsa t.i. ročna tehnika, razen komolcev, hkrati pa tudi vsa nožna tehnika, vključno z uporabo kolen.
Dve leti po osvojitvi prvega državnega naslova je leta 2011 Aleksander v svojo zbirko dodal novega iz državnega prvenstva v »low-kicku«, naslednje leto pa še dva - poleg low-kick naslova še naslov v K-1. Letos je še enkrat več osvojil naslov najboljšega v državi v disciplini K-1 ter tako še dopolnil svojo bogato bero uspehov.
Največji prelom v karieri nadarjenega borca pa je bil zagotovo prestop med profesionalce. Želja po tem je tlela že vse od začetka kariere, a pot si je Aleksander natančno začrtal in se je dosledno držal. Želi si postati najboljši borec K-1 v tem delu Evrope ter biti prepoznaven v športu, v katerem tekmuje, hkrati pa upa, da se bo tako udejstvovanje odrazilo tudi v finančnem smislu. Zase pravi, da ni dolgočasen v ringu, zmeraj
je namreč njegov cilj ta, da občinstva ne uspava, da je v borbi zmeraj prisotne dovolj akcije in da si občinstvo njegove boje zapomni kot zanimive ter se rado vrača gledat njegove tekme.
Svojo prvo borbo v profesionalni konkurenci je Aleksander prikazal junija na WFC (World Freefight Challenge) dogodku v ljubljanskih Križankah. Že v drugi rundi je s tehničnim nokavtom zanesljivo porazil Hrvata Ilijeviča in na noge dvignil prepoln avditorij, ki je navdušeno pozdravil zmago domačina. Oktobra je na Ptuju na dogodku imenovanem Noč gladiatorjev premagal mnogo izkušenejšega Madžara Vidovicsa (ima že več kot 20 profesionalnih dvobojev) in poskrbel, da po dveh dvobojih ostaja neporažen.
Trenutno trenira 8 do 10-krat tedensko, od tega trikrat v Mariboru skupaj s svojim trenerjem Alešom Povhetom, ki ga spremlja že vse od začetka kariere. Pravi, da je obvezno vsaj tri treninge na teden opraviti s trenerjem, da oceni tehniko, opozori na napake in usmerja borca. Tamkajšnja Muay Thai legija, ki šteje približno 100 članov je pred tremi leti dobila svojo podružnico v Murski Soboti. Aleksander je prevzel vlogo glavnega trenerja in po treh letih mursko-soboška Legija šteje že 50 članov, kar je izjemen uspeh, saj med klubi borilnih veščin v tej regiji takšna številčnost sicer ni poznana. Trenutno dela z dvema skupinama, začetno in nadaljevalno, ponuja pa tudi individualne treninge.
Vsako leto z novimi tečaji začne v septembru, k vpisu pa vabi vse zainteresirane, ki bi se želeli pod strokovnim nadzorom preizkusiti v kakšni izmed borilnih veščin, ali rekreativno, ali pa tudi malo bolj resno. Aleksander opozarja, da so borilne veščine še kaj več, kot zgolj pretepanje, zato se novinci kaj hitro znebijo predsodkov in ponavadi treninge zapuščajo pozitivnih misli. Za v prihodnje pa pravi, da želi še naprej uspešno nadaljevati tekmovalno kariero, hkrati pa širiti svojo Muay Thai legijo tudi v Prlekijo, verjetno tudi v Veržej.	Vito Šadl
Izjemna tehnika je ena izmed Aleksandrovih glavnih odlik
Navdušeno občinstvo na Aleksandrovem debiju v profesionalni konkurenci
TINA JUREŠ TRETJA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V ŠPRINTU NA 200 METROV
Naša najboljša atletinja Tina Jureš, ki trenira v atletskem klubu Poljane Maribor pod vodstvom trenerja Roberta Herge, se trenutno intenzivno pripravlja za naslednjo sezono. Naslednji teden odhaja na priprave na Hrvaško, še prej pa je strnila vtise o pravkar končani sezoni in
razkrila načrte za v prihodnje.
Z lansko sezono, pravi, je zadovoljna, kljub temu da časi, ki jih je dosegala, niso bili odraz dobrega dela na treningu. »Imela sem ogromno smole z vetrom. Ali je bil veter v prsi ali pa premočan veter v hrbet za veljaven rezultat.
21 Funkešnica 4/2013
:: športni utrip
Kljub temu sem s sezono več kot zadovoljna. Dobro sem trenirala, dobro tekmovala, težave s poškodbo iz zimske sezone se niso več pojavljale in optimistično zrem v naslednje leto,« pravi odlična šprinterka iz Bunčan.
Lansko zimo je namreč zaradi sicer manjše poškodbe, nastopila le na dveh tekmah, saj so se v njenem štabu odločili, da se raje posvetijo pripravam na poletno sezono. Odločitev je bila prava. Tina je odlične rezultate kronala konec julija na članskem državnem prvenstvu v Celju, kjer je osvojila bronasto medaljo v teku na 200 metrov.
Poleg številnih tekem se je udeležila tudi dveh izjemno močnih mednarodnih mitingov v Ljubljani in Velenju. Na obeh so nastopale tudi povabljene tuje tekmovalke, nekatere so recimo že tekle v finalih svetovnih prvenstev. Tina je v Ljubljani osvojila peto, v Velenju pa sedmo mesto, kar je sijajen rezultat.
S slovensko reprezentanco se je junija udeležila tudi Evropskega ekipnega prvenstva »druge lige« v Kaunasu v Litvi. Tekla je v štafeti 4-krat 100 metrov in ekipi pomagala do zmage. Premagale so celo favorizirane domačinke in s presenetljivo, a vendar zasluženo zmago Sloveniji priborile pomembne točke za uvrstitev v prvo ligo.
Z letošnjim najboljšim rezultatom 24.10 v teku na 200 m je Tina svoj za to sezono zastavljeni cilj izpolnila. Za naslednjo sezono pa pričakuje, da bo osebni rekord resno ogrožen, na državnem prvenstvu želi vsaj medaljo, čeprav upa, da bo žlahtnejšega sijaja kot letošnja. Med drugim spet načrtuje nastope za reprezentanco, po tihem pa upa tudi na kakšno uvrstitev na največja tekmovanja. »Pozimi ne nameravam resno tekmovati, nastopila bom le na treh, mogoče štirih pripravljalnih tekmah, vse z mislijo na poletno sezono. Tekme v pripravljalnem obdobju rada izberem tudi zato, da se malce razbije monotonost treninga,« sklene Tina.	Vito Šadl
USPESNA SEZONA ZA NASO NAJBOLJŠO IGRALKO SQUASHA SARO ROJNIK
Igralka Squash kluba Point Veržej, enaindvajsetletna Sara Rojnik, je z zmago na turnirju na Bledu, 30. novembra 2013 vstopila v novo sezono sijajno pripravljena. Dobra forma seveda ni naključje, saj je odlične predstave kazala že v lanski, v kateri je med drugim osvojila tretje mesto na Državnem prvenstvu in jo zaključila na tretjem mestu na slovenski jakostni lestvici v ženski konkurenci.
Lansko sezono je začela prav tako kot letošnjo na Bledu, kjer je v ženski konkurenci turnir za slovensko jakostno lestvico zaključila kot tretja, nato pa januarja in marca v Škofji Loki dodala še drugo in tretje mesto. Aprila je na ekipnem državnem prvenstvu, prav tako v Škofji Loki, z veržejskim klubom osvojila drugo mesto, maja pa se je s slovensko reprezentanco udeležila Evropskega prvenstva v Amsterdamu, kjer jim v močni konkurenci žal ni uspel odmevnejši rezultat. Istega meseca je na Državnem prvenstvu v Ljubljani osvojila tretje mesto in tako potrdila, da brez dvoma spada med najboljše tri igralke squasha v Sloveniji. Junija je na mednarodnem tekmovanju - Grand Prix finale v Beogradu - osvojila fantastično drugo mesto. Septembra so s slovensko reprezentanco osvojile še drugo mesto v Bolgariji
na Balkanskem prvenstvu, čeprav so odkrito ciljale na sam vrh. Razočaranja tako na koncu niso skrivale.
Sara o sezoni pravi, da je izjemno zadovoljna s prikazano igro, v kateri se vidi ogromen napredek, še posebej pa z doseženimi rezultati. Na državnem prvenstvu je tako v enem letu pridobila tri mesta (2012 - 6. mesto), praktično na vseh turnirjih, ki se jih je udeležila pa se je zavihtela na stopničke.
Za v bodoče se bo intenzivneje posvetila študiju na športni fakulteti, zato je že zmanjšala število tedenskih treningov iz šest na tri. Kljub temu načrtuje udeležbo na nekaterih velikih turnirjih tudi letos - maja je Evropsko prvenstvo v Zagrebu, tekom sezone pa se namerava še naprej udeleževati turnirjev za slovensko jakostno lestvico (čeprav je mnenja, da je sistem pozicioniranja napačno zastavljen in ne daje realne slike o trenutni formi igralk), cilja pa tudi na turnirje v Avstriji in seveda Grand Prix turnirje širom Balkana.
O vstopu med profesionalne igralke govori dokaj zadržano, saj je tak preskok pogojen z več dejavniki, predvsem problematičen pa je finančni vidik. Kljub temu to možnost dopušča.	Vito Šadl
SQUASH KLUB POINT VERŽEJ PO DOLGIH LETIH ZNOVA ODPRL SVOJA VRATA
Po kar nekaj letih nedelovanja je Squash klub Point Veržej znova postal aktiven. K temu je, po besedah predsednika Zorana Repije, precej pripomoglo dejstvo, da so v Murski Soboti zaprli dve igrišči, soboški klub pa je nekaj časa nato gostoval v Veržeju. Ker Sobočanci niso kazali več pravšnjega interesa, se je naš najboljši igralec squasha Zoran Repija odločil, da znova obudi veržejski klub. Nekaj igralcev je prišlo iz starega soboškega kluba, ostali so pa stari-novi ali novi člani Point Veržej a. Tako klub šteje že okrog 50 članov, od tega približno 30 igralcev, od katerih
jih je 8 tudi registriranih pri Squash zvezi Slovenije.
Letos oktobra je novi klub že organiziral prvi turnir za slovensko jakostno lestvico, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev, od tega 5 žensk. V absolutni konkurenci je zmago pobral domači adut Repija, drugo mesto je osvojil še en igralec veržejskega kluba Gorazd Zelko, tretje pa Rok Pod-gornik. V ženski konkurenci je naša najboljša igralka Sara Rojnik komaj v samem finalu žal morala priznati premoč Mojci Blažič in se zadovoljiti z drugim mestom. Zoran Repija, sicer aktiven kot igralec v avstrijski prvi ligi, na turnir-
22 FGnkešnlca 4/2013
: športni utrip
jih v Sloveniji pa tudi na Hrvaškem, kot trener pa v drugi avstrijski ligi, se je letos udeležil tudi evropskega prvenstva v Pragi, kjer je v svoji konkurenci nad 50 let zasedel odlično 7. mesto izmed 123 prijavljenih tekmovalcev. Na slovenski jakostni lestvici je trenutno uvrščen na visoko četrto mesto.
Vizija novega kluba je privabiti čim več novih članov, ki lahko rezervirajo igrišče kadarkoli po vnaprejšnjem dogovoru. Klub si sicer prizadeva tudi organizirati turnirje za najboljše slovenske igralce, a težava je predvsem v tem, da je omejen zgolj z enim igriščem, kar časovno precej obremeni izvedbo turnirja. Repija spomladi načrtuje tečaje, tako za osnovnošolce kot tudi starejše, praktično za vse, ki bi se želeli seznaniti s tem čudovitim športom. Tistim,
ki se želijo resneje ukvarjati s tekmovanji se Point Ver-žej trudi pokrivati prijav-nine na razne turnirje tako doma, kot v tujini.
Letos oktobra je bil v sodelovanju z DAM Veržej že organiziran prvi občinski turnir, katerega namen je prav tako privabiti čim več domačinov k igranju squa-sha.	Vito Šadl
Zoranov prijatelj, soigralec v avstrijski ligi ter reden obiskovalec turnirjev v Veržeju, Thomas Maringer.
V KASASKI SEZONI 2013 NAJUSPEŠNEJŠI RENE HANZEKOVIC
Tudi kasači so sklenili sezono 2013, ki je še enkrat več Veržejcem prinesla solidne rezultate. A kazalo je še veliko bolje. Začetek sezone je bil res sanjski - na prvih dveh tekmovalnih dneh so namreč zbrali kar 5 zmag in 4 druga mesta. Izstopali sta predvsem odlični kobili Perlina iz hleva Miroslava Antoliča in Melissa lastnice Tamare Rajh. Po zbranih treh zmagah pa sta obe hitro zaradi poškodbe končali sezono, zato vprašanje kakšna bi bila njuna skupna bera brez zdravstvenih težav ostaja odprto.
Miroslav Antolič je dosegel svojo prvo zmago v karieri že na prvih dirkah v Ljutomeru, potem ko mu je kobilo Perlino za abrahama podaril prijatelj in dolgoletni kasaški zanesenjak Jože Osterc. Zares sijajno sezono je letos prikazal devetletni nemški kasač Vic Attack, lastnika Alfreda Hossmanna, sicer pa v treningu pri letos našem najuspešnejšem tekmovalcu Reneju Hanžekoviču. Zbral je sijajnih sedem zmag, od tega tri v Sloveniji, kar štiri pa v Budimpešti na Madžarskem. Iz hleva Hanžekovič je letos spet dobre predstave kazala tudi Lady Luna, ki je v devetih štartih zbrala tri zmage, od tega eno iz Madžarske.
Med rejci je prvo mesto statistično spet pripadlo Mirku Šonaji s štirimi zmagami, isto sta jih zbrala tudi Jože Osterc in Rene Hanžekovič. Rene Hanžekovič je ponovno tudi naš najboljši voznik z devetimi zmagami, kar je pomenilo tudi, da se je v vseslovenski statistiki uvrstil na četrto mesto. Na vrhu je tudi med trenerji z enajstimi zmagami. Več statistike sezone 2013, najdete v priloženih tabelah. Vito Šadl
Lastnik	Štarti	Zmag	2. mest	3. mest
Meso-coop d.o.o.	9	3	1	1
Tamara Rajh	4	3	0	0
Miroslav Antolič	7	3	0	0
Vito Šadl	3	2	0	0
Jože Osterc	15	1	3	1
Vsi lastniki iz občine Veržej skupaj	111	14	10	9
Voznik	Štarti	Zmag	2. mest	3. mest
Rene Hanžekovič	26	9	4	4
Vito Šadl	28	3	5	4
Miroslav Antolič	9	3	0	0
Brane Seršen	19	1	3	4
Jože Osterc	13	1	3	1
Vsi vozniki iz občine Veržej skupaj	146	18	20	17
Trener	Štarti	Zmag	2. mest	3. mest
Rene Hanžekovič	39	11	4	5
Vito Šadl	26	3	4	4
Miroslav Antolič	7	3	0	0
Jože Osterc	15	1	3	1
Mirko Šonaja	19	1	2	1
Vsi trenerji iz občine Veržej skupaj	160	20	19	19
Rejci	Štarti	Zmag	2. mest	3. mest
Mirko Šonaja	67	4	4	6
Jože Osterc	22	4	3	1
Rene Hanžekovič	14	4	1	1
Franc Cimerman	18	1	3	1
Slavko Jureš	10	0	0	2
Vsi rejci iz občine Veržej skupaj	134	13	11	13
■■jjuiH
is ninacra s® s
Konji (lastnik ali trener iz občine Veržej) Vic Attack (trener: R. Hanžekovič) Lady Luna (lastnik/trener: R. Hanžekovič) Melissa (lastnica: Tamara Rajh) Perlina (lastnik/trener: M. Antolič) Hand Right (lastnik/trener: V. Šadl) Vsi konji iz občine Veržej skupaj
Štarti Zmag 2. mest 3. mest
15	7	2	2
9	3	1	1
4	3	0	0
7	3	0	0
3	2	0	0
177	23	19	20
Vic Attack je najuspešnejši kasač iz občine Veržej v letu 2013 Perlina je Miroslavu Antoliču prinesla prvo zmago na kasaških stezah
23 Funkešnica 4/2013
: športni utrip
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA SEZONA 13/14
LESTVICA							
Mesto	Klub	Tekem	Z	N	P	Goli	Točke
1.	Roltek Dob	15	13	1	1	31:12	40
2.	Kalcer Radomlje	15	9	2	4	37:18	29
3	Aluminij	15	8	5	2	25:12	29
4.	Farmtech Veržej	15	7	1	7	28:33	22
5.	Šenčur	15	6	3	6	32:26	21
6.	Šmartno 1928	14	5	5	4	21:19	20
7.	Krško	14	5	3	6	22:22	18
8.	Ah Mas Teh	15	5	3	7	24:28	18
9.	Šampion	15	2	2	11	21:43	8
10.	Bela krajina	15	0	3	12	5:33	3
REZULTATI NK FARMTECH VERŽEJ
Krog	Domači : Gosti	Kraj	Datum	Rezultat
1.	Farmtech Veržej - Roltek	Veržej	10.08.13	0:3
2.	Šmartno - Farmtech Veržej	Šmartno	18.08.13	3:1
3.	Farmtech Veržej - Ah Mas Tech	Veržej	24.08.13	3:1
4.	Farmtech Veržej - Bela krajina	Veržej	31.08.13	4:3
5.	Kalcer - Farmtech Veržej	Radomlje	07.09.13	5:0
6.	Farmtech Veržej - Krško	Veržej	14.09.13	2:0
7.	Šenčur - Farmtech Veržej	Šenčur	21.09.13	0:3
8.	Farmtech Veržej - Šampion	Veržej	28.09.13	3:2
9.	Aluminij - Farmtech Veržej	Kidričevo	06.10.13	0:1
10.	Roltek - Farmtech Veržej	Dob	12.10.13	1:0
11.	Farmtech Veržej - Šmartno	Veržej	19.10.13	1:1
12.	Ah Mas Tech - Farmtech Veržej	Ankaran	26.10.13	6:2
13.	Bela krajina - Farmtech Veržej	Črnomelj	02.11.13	0:3
14.	Farmtech Veržej - Kalcer	Veržej	09.11.13	3:4
15.	Krško - Farmtech Veržej	Krško	16.11.13	4:2
2. SLOVENSKA KADETSKA LIGA SEZONA 2013/14
REZULTATI NK FARMTECH VERŽEJ	LESTVICA
Krog	Domači : Gosti	Kraj	Datum	Rezultat	Mesto Klub			Tekem	Z	N	P	Goli	Točke
1.	Dravinja - Farmtech Veržej	Sl. Konjice	25.08.13	0:1	1.	Krško		12	11	0	1	38:6	33
2.	Farmtech Veržej - Drava	Veržej	28.08.13	2:4	2.	ND Dravinja		12	8	2	2	36:11	26
3.	Šmartno - Farmtech Veržej	Šmartno	01.09.13	0:1	3.	Farmtech Veržej		12	8	0	4	37:24	24
4.	Farmtech Veržej - Malečnik	Veržej	08.09.13	4:0	4.	NŠ Poli Drava		12	7	1	4	39:17	22
5.	Jarenina - Farmtech Veržej	Jarenina	15.09.13	1:2	5.	Gummi M. Jarenina		12	6	4	2	29:16	22
6.	Farmtech Veržej - Krško	Veržej	22.09.13	3:1	6.	Šmartno 1928		12	6	2	4	34:20	20
7.	Zreče - Farmtech Veržej	Zreče	29.09.13	0:8	7.	Malečnik		12	5	3	4	30:18	18
8.	Farmtech Veržej - Pohorje	Veržej	06.10.13	2:2	8.	Železničar MB		12	5	3	4	24:22	18
9.	Žalec - Farmtech Veržej	Žalec	13.10.13	0:3	9.	AHA EMMI Bistrica		12	4	3	5	22:23	15
10.	Farmtech Veržej - Bistrica	Veržej	20.10.13	2:1	10.	Žalec		12	2	3	7	11:27	9
11.	Železničar - Farmtech Veržej	Maribor	27.10.13	2:0	11.	IC Prah Šmarje pri Jelšah.		12	1	4	7	8:34	7
12.	Farmtech Veržej - Šmarje	Veržej	03.11.13	3:0	12.	Pohorje		12	1	1	10	14:59	4
13.	Nafta - Farmtech Veržej	Lendava	10.11.13	0:3	13.	Nafta 1903		12	0	2	10	8:53	2
													
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA SEZONA 2013/14													
REZULTATI NK FARMTECH VERŽEJ					LESTVICA								
Krog	Domači : Gosti	Kraj	Datum	Rezultat	Mesto Klub			Tekem	Z	N	P	Goli	Točke
1.	Dravinja - Farmtech Veržej	Sl. Konjice	25.08.13	5:1	1.	NŠ Poli Drava		13	11	0	2	51:11	33
2.	Farmtech Veržej - Drava	Veržej	28.08.13	3:5	2.	Krško		13	10	1	2	49:8	31
3.	Šmartno - Farmtech Veržej	Šmartno	01.09.13	4:2	3.	Farmtech Veržej		13	10	1	2	34:11	31
4.	Farmtech Veržej - Malečnik	Veržej	08.09.13	2:1	4.	Gummi M. Jarenina		13	9	2	2	47:12	29
5.	Jarenina - Farmtech Veržej	Jarenina	15.09.13	4:1	5.	Pohorje		13	8	2	3	30:8	26
6.	Farmtech Veržej - Krško	Veržej	22.09.13	1:0	6.	Nafta 1903		13	6	1	6	28:34	19
7.	Zreče - Farmtech Veržej	Zreče	29.09.13	-	7.	Železničar MB		13	5	3	5	32:29	18
8.	Farmtech Veržej - Pohorje	Veržej	06.10.13	7:0	8.	IC Prah Šmarje pri J.		13	6	0	7	24:45	18
9.	Žalec - Farmtech Veržej	Žalec	13.10.13	0:2	9.	Malečnik		13	4	2	7	12:30	14
10.	Farmtech Veržej - Bistrica	Veržej	20.10.13	4:2	10.	Žalec		13	3	3	7	17:22	12
11.	Železničar - Farmtech Veržej	Maribor	27.10.13	2:4	11.	ND Dravinja		13	3	3	7	14:23	12
12.	Farmtech Veržej - Šmarje	Veržej	03.11.13	5:0	12.	AHA EMMI Bistrica		13	3	1	9	16:33	10
13.	Nafta - Farmtech Veržej	Lendava	10.11.13	1:5	13.	Šmartno 1928		13	2	3	8	14:25	9
					14.	Zreče		13	0	0	13	4:81	0
SKUPNA LESTVICA PO 13. KROGIH													
Uvrstitev Klub Tekme Z		N P	Goli Točke		Uvrstitev	Klub Tekme	Z	N		P	Goli Točke		
1.	KRŠKO 25 21	13	87:14	64	8.	POHORJE 25	9	3		13	44:67		30
2.	DRAVA 25 18	16	90:28	55	9.	ŠMARTNO 25	8	5		12	48:45		29
3.	VERŽEJ 25 18	16	71:35	55	10.	BISTRICA 25	7	4		14	38:56		25
4.	JARENINA 25 15	64	76:28	51	11.	ŠMARJE 25	7	4		14	32:79		25
5.	DRAVINJA 25 11	5 9	50:34	38	12.	ŽALEC 25	5	6		14	28:49		21
6.	ŽELEZNIČAR 25 10	6 9	56:51	36	13.	NAFTA 25	6	3		16	35:87		21
7.	MALEČNIK 25 9	5 11	42:48	32	14.	ZREČE 13	0	0		13	4:81		0
24 Funkešnica 4/2013
: športni utrip
1. SLOVENSKA LIGA STAREJŠIH DEČKOV U-15 SEZONA 2013/14											
REZULTATI NK FARMTECH VERŽEJ				LESTVICA							
Krog Domači : Gosti	Kraj	Datum	Rezultat	Mesto Klub		Tekem	Z	N	P	Goli	Točke
1. Farmtech Veržej - Aha Bistrica	Veržej	10.08.13	12:0	1.	Maribor Branik	17	16	1	0	75:6	49
2. Farmtech Veržej - Pobrežje	Veržej	17.08.13	1:2	2.	Krško	17	16	0	1	83:7	48
3. Farmtech Veržej - Kovinar	Veržej	20.08.13	9:1	3.	Aluminij	17	13	0	4	70:16	39
4. Rudar - Farmtech Veržej	Velenje	24.08.13	1:2	4.	Farmtech Veržej	17	11	1	5	60:28	34
5. Farmtech Veržej - Jarenina	Veržej	27.08.13	3:0	5.	Robert Koren Dravograd	17	11	1	5	44:23	34
6. Žalec - Farmtech Veržej	Žalec	31.08.13	2:1	6.	Korotan Prevalje	17	9	3	5	42:24	30
7. Farmtech Veržej - Celje	Veržej	07.09.13	3:2	7.	Šampion	17	9	2	6	45:30	29
8. Krško - Farmtech Veržej	Krško	14.09.13	3:0	8.	Celje	17	8	1	8	41:36	25
9. Farmtech Veržej - Korotan	Veržej	21.09.13	3:3	9.	Dravinja	17	7	4	6	23:36	25
10. Drava - Farmtech Veržej	Ptuj	28.09.13	1:3	10.	Rudar Velenje	17	7	0	10	35:51	21
11. Farmtech Veržej - Aluminij	Veržej	08.10.13	3:2	11.	Pobrežje	17	5	1	11	14:36	16
12. Dravinja - Farmtech Veržej	Sl. Konjice	13.10.13	2:1	12.	Poli Drava Ptuj	17	4	2	11	18:54	14
13. Farmtech Veržej - Dravograd	Veržej	23.10.13	2:0	13.	Žalec	17	4	1	12	12:59	13
14. Farmtech Veržej - Maribor	Veržej	26.10.13	1:5	14.	Kovinar Tezno	17	3	0	14	15:74	9
15. Šampion - Farmtech Veržej	Celje	02.11.13	1:6	15.	Nissan Ferk Jarenina	17	2	2	13	7:37	8
16. Aha Bistrica - Farmtech Veržej	Sl. Bistrica	09.11.13	2:4	16.	Aha Emmi Bistrica	17	1	1	15	10:77	4
17. Pobrežje - Farmtech Veržej	Maribor	23.11.13	1:6								
:: naša dediščina
NOVI ZELEZNIŠKI MOST V OBČINI VERZEJ
V zadnjih letih tečejo intenzivna gradbena dela na obnovi, nadgradnji, rekonstrukciji in elektrifikaciji proge Prager-sko - Hodoš. Proga je na podlagi evropskih prometnih potreb uvrščena na čezevropski prometni koridor št. V., ki poteka od Barcelone (Španija) preko Lyona (Francija), Torina, Milana, Benetk in Trsta (Italija), Sežane, Ljubljane, Pragerskega in Hodoša (Slovenija), Budimpešte (Madžarska) do Kijeva (Ukrajina). Predvideva se, da bodo glavna gradbena dela na progi Pragersko - Hodoš končana do konca leta 2015. Da bi nam sedanje aktivnosti na tej progi bile bolj razumljive, si bomo najprej ogledali zgodovino proge Ormož-Ljutomer-Murska Sobota. Še posebej so za področje Občine Veržej zanimivi posamezni objekti na delu proge med Veržejem in Dokležovjem.
V tokratni številki predstavljamo zgodovino mostu na poplavnem področju med postajo Veržej in reko Muro, ki so ga v letošnji jeseni porušili in na tem mestu zgradili novega.
Zgodovinski listi (Ljutomer, 2002), avtorica Andreja Rustja: MOST V KM 27,510
»Prvotno na tem mestu ni bilo mostu, proga je tekla čez mrtvi rokav Mure po nasipu. Ob poplavi 13. novembra 1925 je Mura pred nasipom tako narasla, da je ogrozila Veržej. Zaradi tega je občina Veržej zaprosila progovno sekcijo Ptuj za soglasje, da na tem mestu predrejo nasip v širini enega metra in omogočijo pretok vode ter preprečijo poplavite Veržeja. Prošnja je bila nemudoma rešena. Ker pa je bil nasip iz peščenega in neutrjenega materiala, je voda, ko je dobila možnost pretoka skozi odprtino, kljub opažem odnesla nasip v dolžini 22 metrov. Most je bil nujno potreben, zato so hitro zgradili začasni most; na lesene koze so položili jeklene nosilce (pajnarje). Nov armiranobetonski s most s svetlo odprtino 5,2 metra je bil predan prometu 10. J decembra 1935. Oporniki slonijo na lesenih pilotih, arma- | tura pa je iz starih tirnic. Most do sedaj ni utrpel omembe | vrednih poškodb.«	Milan Rus
Armiranobetonski most pod železniško progo iz leta 1935.
Novi most pripravljen za namestitev pod železniško progo (na progi so vidni začasni nosilci).
Novi most nameščen pod železniško progo.
25 Funkešnica 4/2013
: naša dediščina
ROKODELSKA ŠOLA V NARAVI - NOVA PRILOŽNOST CENTRA DUO?
Zavod Marianum Veržej - Center DUO je v projektu Rokodelska akademija razvil in preizkušal prve programe rokodelske šole v naravi. Programe uspešno izvajamo tudi v projektu Rokodelska akademija 2 (oba projekta JR OP SI-HU), zanimivo, vedno več je zanimanja udeležbe pri srednjih šolah. Tako smo v tej jeseni (v oktobru) izvedli kar tri programe rokodelske šole v naravi s Srednjo frizersko šolo Ljubljana. Dijaki, ki so sicer vešči dela z rokami in imajo razvite določene ročne spretnosti, prav tako pa jim ni tuja kreativnost, so z zanimanjem sprejemali nova znanja rokodelcev ter z njimi ustvarjali bolj ali manj tradicionalne izdelke. Pri tem so seveda sami najbolj uživali, saj ob navodilih strokovnjakov lahko vsak, ki se vsaj malce potrudi, izdela čudovit izdelek, ki si ga po zaključeni delavnici lahko vzame tudi domov. Tako odnese pristen delček iz naše pokrajine - delavnice se namreč izvajajo z materialom in znanjem, ki ga človeku ob Muri daje narava in tradicija. Vsi programi rokodelske šole v naravi pa so obogateni še z drugimi aktivnostmi, ki jih ponuja naše okolje - tako so tudi frizerji okušali zdravilne učinke termalne vode, se spustili z raf-tom po Muri in še kaj. Vsekakor je bilo vedno premalo časa, da bi doživeli vse, kar nam Pomurje nudi. Tako dijaki kot mentorji so bili s programom zelo zadovoljni in prepričani smo, da se bodo v naše kraje še vračali.
Poleg omenjenih aktivnosti šole v naravi, pa se vztrajno povečuje tudi obisk šolskih skupin, ki v našem centru preživijo le nekaj ur - v obliki tehničnih oz. naravoslovnih dni. Pomembno je, da otrokom in mladostnikom privzgajamo ročne spretnosti in omogočamo razvoj kreativnosti, ki se v vseh rokodelskih delavnicah odraža v končnih izdelkih. Udeleženci, ki se udeležijo naših delavnic se tako zavedajo, da je za končni rokodelski izdelek potrebno veliko znanja in truda ter tako takšne izdelke tudi znajo ceniti. Vzporedno s tem pa se seznanijo s kulturno dediščino naših predhodnikov in se zavedajo, da je veliko stvari možno izdelati iz preprostih, naravnih materialov. Tudi uporabnih, ki bi v na-
šem vsakdanu lahko zamenjali potrošniške izdelke. Tako skupaj odkrivamo to, kar so naši dedki in babice že vedeli - živeti v sožitju z naravo.	Ivan Kuhar
26 Funkešnica 4/2013
: izobraževalni utrip
KAJ IN KOLIKO ZAHTEVATI OD OTROKA? (2. DEL)
Tudi prenizko postavljene zahteve vplivajo na otrokovo slabo samopodobo.
Zadnjič sem pisal o tem, kako lahko otroku škodujemo s tem, ko mu postavljamo previsoke cilje, ki so pravzaprav cilji, želje ali celo zahteve staršev. V teh primerih starši gradijo lastno samopodobo s pomočjo uspehov lastnih otrok, ne pa na lastni uspešnosti. To so starši, ki "posiljujejo" otroke s tem, da bi njihovi otroci dosegli tisto, česar sami niso zmogli ali bili sposobni. Ne uvidijo, da tudi njihovi otroci tega niso sposobni oziroma ne zmorejo, zato otrokove neuspehe doživljajo kot lastne neuspehe. Ne na zadnje pa za svoje občutke neuspešnosti in manjvrednosti obtožijo druge - šolo, uradnike, državo.
Popolno nasprotje temu pa je, kadar so starši preveč zaščitniški, kadar se "bojijo" za svoje otroke in jih poskušajo obvarovati pred vsako slabo ali neprijetno izkušnjo. Prepričani so, da vsaka neuspešno opravljena naloga povzroča otroku čustveno škodo in da vsak poraz otroku škoduje. Zato mu dajejo take naloge in zadolžitve, da je zmeraj uspešen. Otroku ne dovolijo, da bi kdaj doživel tudi poraz, da bi bil neuspešen. Pri njegovem delu in učenju ga ne spodbujajo, temveč mu veliko pomagajo, velikokrat naredijo namesto njega kaj, saj je po njihovem preveč učne snovi, preslaba razlaga, prezahtevne naloge in podobno. S tem mu onemogočajo, da bi se sam nečesa naučil, ustvaril. Otroku ne dovolijo, da bi sam našel in spoznal meje svojih sposobnosti in zmožnosti. Dajejo mu takšne zadolžitve in od njega zahtevajo samo tisto, za kar vedo, da bo naredil. Zato je zmeraj samo pohvaljen, nikoli grajan.
Če svojemu tri ali štiri letnemu otroku, kadar bo hotel splezati na tobogan, vztrajno ponavljate, da je še premajhen za to, da je to zanj pretežko ali prenevarno, mu hkrati sporočate, da je nesposoben, da temu plezanju na tobogan ni kos. Če ne dovolite, da prosto teka in kdaj tudi pade, se ne bo naučil varovati samega sebe. Kadar kot malček, ki je še neroden pri hoji ali teku, vztrajno pada, starši pa mu vztrajno pomagate postaviti se nazaj na noge, mu že zelo zgodaj sporočate, da se mu za dosego njegovih ciljev oziroma želja ni potrebno potruditi, ampak so za izpolnitev vseh njegovih želja odgovorni zmeraj drugi. Enaka zadeva je pri pospravljanju igrač. Otrok je že zelo zgodaj sposoben pospraviti igrače, vendar tega ne mara. Starši s prenizkimi pričakovanji bodo igrače pospravili namesto njega. Če se to ponavlja, otroka naučite, da mu neprijetnih opravil ni potrebno opravljati. Tako ga odvračate od temeljne lastnosti v razvoju njegove osebnosti, od samostojnosti, vztrajnosti in radovednosti - kako bo, če poskusim tako ali drugače.
Vrstniki takega otroka pa počasi, a vztrajno, zmorejo zmeraj več. Zato otrok že zelo zgodaj ugotovi, da zna in zmore manj stvari, kakor njegovi vrstniki in zato sebe v primerjavi s svojimi vrstniki začne doživljati kot neuspešnega in nesposobnega. To je pa zelo slaba popotnica za njegovo samostojnost.
Če je otrok večino svojega otroštva obvarovan pred neprijetnimi izkušnjami oziroma neprijetnostmi, ga oropamo za izkušnje, ki so v njegovem nadaljnjem življenju izredno pomembne. Otrok, ki mu starši postavljajo prenizke cilje, se bo kasneje težko spoprijel s situacijami, kjer bo potrebno
vztrajati, doživeti neuspeh, vložiti napor in začel bo dvomiti v svoje spsobnosti.
Otrok namreč z izkušnjami, da zmore premagati neprijetnosti, utrdi samozavest in samopodobo, da se je sposoben spopasti s težavami ter da jih je z vztrajnostjo in voljo mogoče tudi premagati. Ne obupa pred težjimi nalogami, ne obupa po prvem neuspelem poskusu in ne išče že ob najmanjši težavi pomoč drugih. Nauči se, da je sam odgovoren za to, da določene naloge opravi sam in da je sam tisti, ki si zna postavljati uresničljive cilje, za katere pa se je potrebno znati potruditi. Pridobi si delovne navade, izkušnje in samozaupanje, kar je za dobro samopodobo nujno.
Tak otrok z zaščitniško vzgojo nikoli ne bo vedel, kaj je za samostojnost nujno. Vedel bo samo, kaj je njemu prijetno. Otroci se po naravi lotevajo takih nalog in igrajo take igre, ki so jim všeč in prijetne. Vsem aktivnostim, ki so jim neprijetne, se poskušajo izogniti. Vendar v življenju ne bo samo užitkov. Zato je otroka čim prej treba naučiti, da je užitek, zadovoljstvo in sreča predvsem posledica premaganih težav, vloženega truda in proslavljanje uspeha po napornem delu. Za to, da mu bo v življenju lepo in da bo zadovoljno živel, se bo moral naučiti narediti marsikaj neprijetnega. Moral se bo naučiti vzdržati v naporu, premagati strah, se spopasti s težavami.
Za razvijanje samostojnosti so nujne tudi zahteve, ki niso prijetne. Otroka pripravljamo na življenje, ko ga učimo opravljati tudi tiste naloge, ki mu trenutno povzročajo nelagodje in neprijetnosti. Zmeraj, ko premaguje neprijetne stvari, mu neprijetne postajajo čedalje bolj prijetne. Iz dneva v dan se jih bo lažje loteval, jemale mu bodo manj energije. Postopoma to postane navada - delovna navada. S tem bo tudi sebi olajšal delo in življenje, ker bo izgubljal vse manj energije za priga-njanje k delu - učenju.
Naučimo otroka shajati z neprijetnostmi!
Navaditi otroka, da opravlja neprijetna, a koristna dela, je nujno. Ne samo zaradi razvoja delovnih navad, predvsem ga bomo s tem naučili razlikovati med podrejenostjo in ponižnostjo. Otrok se bo razvil v takšno osebnost, ki bo vsak trenutek vedela in se zavedala svojega položaja, zmožnosti in sposobnosti. S težavami se bo znal spopasti, jih reševati, za neuspehe ne bo iskal stalnih izgovorov in vzroke iskati zunaj sebe. Postal bo gospodar samega sebe. In to je največ, kar lahko posameznik s svojo osebnostjo postane.
Borut Casar, ravnatelj OŠ Veržej
27 Funkešnica 4/2013
: izobraževalni utrip
MERJENJE TEMPERATURE ZRAKA
Pred nami so dolge zimske noči. Pogosta jutranja in dopoldanska megla po nižinah, ki lahko vztraja tudi čez dan ... Slana v primeru jasnega neba in brezvetrja. Ja, mrzla jutra v teh dneh niso redkost, še posebej, če pokrajino pobeli sneg in so noči jasne. Spet bolj postajamo pozorni na temperature, na tiste nizke in najnižje, ki se ponavadi pojavijo ob jutranji zarji. Nekateri o jutranjih temperaturah poslušajo kar po radiu, spet drugi odčitajo temperaturo z zunanjih termometrov ali pa v avtu na poti v službo. Včasih ali pa velikokrat se temperature, katere izmerimo sami, ne skladajo z »uradnimi« vrednostmi, ki nam jih poročajo preko radia. Ali pa se zgodi, da je sosed oz. prijatelj z iste vasi izmeril drugače kot je pokazal moj termometer. Odstopanja so predvsem posledica napačno izbrane lokacije izvajanja meritev. Veliko termometrov je postavljenih preveč blizu hiše oz. objekta nasploh, ali pa se nahajajo pod kakšno streho, skratka tako, da nam je podatek hitro pri roki. Velikokrat nam za odčitek sploh ni treba zapustiti toplih prostorov; vrednost temperature pridobimo kar s pogledom skozi okno. V takih primerih se moramo zavedati, da bomo zagotovo izmerili višjo temperaturo, kot je v
■ _IL
&
C
resnici. V avtomobilu se bomo dejanski temperaturi najbolj približali, ko bo le-ta nekaj časa v gibanju. Elektronski termometer se v obtekajočem se zraku hitro prilagodi na temperaturo okolice.
V meteorologiji so se dogovorili, da bodo temperaturo zraka merili na višini dveh metrov v meteorološki hišici (ki omogoča dober pretok zraka in preprečuje, da bi na termometre sijalo sonce), in če je le mogoče, nad travnatimi tlemi. Le tako bodo podatki primerljivi, saj bi bila pravilna fizikalna meritev odločno prezahtevna, termometer pa meri le posredno, ko je njegova temperatura v ravnovesju s temperaturo zraka.
Kako si bomo temperaturo izmerili sami in brez meteorološke hišice? Termometer obesimo na višino dveh metrov, v senco na severno in dobro prevetreno stran, in hkrati dovolj daleč od objektov. Če lege, ki ustreza vsem zgoraj opisanim kriterijem, doma na dvorišču ne najdemo, se lahko znajdemo tudi drugače. Termometer privežemo na vrvico, se z njim sprehodimo do najbližje sence dovolj daleč od objektov, in ga zavrtimo nad glavo. Pri tem moramo paziti, da je med samim procesom termometer ves čas suh. Kapljice na bučki termometra sprožijo proces izhlapevanja vode v okoliški zrak, kar bučki jemlje toploto in jo hladi. Izhlapevanje je namreč fizikalen proces, pri katerem se tekoča faza spreminja v plinasto, pri tem pa se porablja energija. Podobno, kot nas najbolj zebe takrat, ko zapustimo morje oz. bazen in se sprehodimo do našega ležišča. Voda s površine telesa med izhlapevanjem jemlje energijo telesu. Drgetanje telesa enostavno preprečimo tako, da odstranimo vodo s telesa (brisanje z brisačo).
Velikokrat pa nas poleg trenutnega stanja predvsem zanimata najnižja (pozimi) in najvišja temperatura zraka (poleti). Prvo izmerimo s t.i. minimalnim termometrom, drugo pa odčitamo s pomočjo maksimalnega termometra.
Minimalni termometer je napolnjen z obarvanim alkoholom, saj živo srebro zmrzne pri -38°C. Ko temperatura pada, se volumen tekočine zmanjša, površina tekočine
Termometri so postavljeni v vremsko hišico.
28 Funkešnica 4/2013
:: razvedilni kotiček
pa zaradi površinske napetosti s seboj povleče plavač. Če temperatura narašča, se volumen tekočine poveča, tekočina pa steče mimo plavača.
mometer v roki nekajkrat močno stresemo (povzročimo centrifugalno silo), s tem pa potisnemo stolpec živega srebra nazaj v bučko.
Maksimalni termometer je napolnjen z živim srebrom. Ko temperatura narašča, se volumen tekočine veča, tekočina pa se širi v cevko. Ko temperatura začne padati, se zaradi tekočinskih lastnosti živega srebra stolpec v zoženem delu pretrga, tako da živo srebro ne more nazaj v bučko. Maksimalni termometer npr. uporabljamo, ko si merimo
vročino. Pred začetkom merjenja moramo spraviti stolpec živega srebra na kakšnih 36°C. To dosežemo tako, da ter-
Maksimalni termometri so v meteorološki hišici vedno postavljeni z rahlim naklonom, tako da se bučka nahaja v najnižji legi. S tem onemogočimo kakršnokoli pretakanje živega srebra iz bučke v zoženi del.
Postavitev maksimalnega (zgoraj) in minimalnega termometra (spodaj) v meteorološki hišici.
Marko Rus, univ. dipl. meteorol.
MEDOSEBNI ODNOSI_
v
Človek je bitje, ki vedno teži k odnosu. Nihče ni rojen, da bi bil sam. Morda nezavedno, a vselej bomo iskali stik z okolico, družbo, prijatelja, partnerja.
Intimnega partnerja iščemo na podlagi nezavednih kod, ki se zapišejo v del možganov, imenovan amigdala. Ta je razvita že ob rojstvu in shranjuje organski oziroma implicitni spomin. Sem se zapišejo najbolj temeljne kode odnosnosti. Lahko bi rekli, da amigdala uporablja telesne senzacije, da nam pokaže, kdo je privlačen. Se pravi, kakšno podobo imaš v sebi, v takšno osebo se zaljubiš, takšno osebo iščeš. Telo (in ne psiha) je tisto, ki nam pove, kaj je privlačno in kaj ne. Niso tako pomembni skupni interesi, inteligenca, temveč čustvena diferenciacija. Običajno se najdeta partnerja, ki sta na isti stopnji čustvene dozo-relosti. Na izbiro bodočega partnerja zelo močno vplivajo nerazrešene psihične vsebine z vsakim izmed staršev. In nekega partnerja si izberemo ravno zaradi tega, ker le-ta partner predstavlja naše potlačene psihične vsebine. V globokem intimnem odnosu imamo možnost, da razrešimo svoje travme. Vendar, dokler se ne odločiš za odnos, se ta proces razreševanja travm ne more začeti. V intimnosti se vedno odigravajo stvari, ki so nam že poznane iz nekega preteklega odnosa (odnosa s starši). Intima pomeni, da si sposoben deliti ranljivost. Ranljivost pa je, da si priznaš, da te je strah biti v odnosu, sploh ko je v tem odnosu pomanjkanje pozitivnih doživetij. Namreč nihče nas ne more tako globoko raniti, kot človek, ki nas ljubi, seveda pa nas najbolj lahko osreči prav tako le-ta oseba. Ljudje s podobnimi
stiskami se srečujejo, povezujejo. Skratka, tudi če končamo nek odnos se nam v naslednjem, ko zaljubljenost mine, ponovijo iste stvari - nezavedno ima tukaj močno vlogo. Te bolečine se nam ponovijo, vse z namenom, da bi jih tokrat razrešili, oziroma, da bi se tokrat vse odvilo drugače. To je možno, ko se zavestno odločimo za to. Vsak odnos bi naj bil zavesten proces nenehnega odločanja, da bosta dva živela tukaj in sedaj (in ne v preteklosti), da bosta drug drugemu vir sočutja in razumevanja, ter da bosta vedno sodelovala. Če se glede neke stvari ali osebe ne moremo odločiti, je smiselno odnehati seštevati pozitivne in negativne lastnosti, ampak se v tistem trenutku raje vprašajmo, kaj čutimo.
[Podrobnosti na to temo lahko najdete v knjigi Christiana Gostečnika, Neprodirna skrivnost intime.]
Tadeja Puhar
29 Funkešnica 4/2013
:: razvedilni kotiček
STARE FOTOGRAFIJE GOVORIJO ...
Dere sen jas mali bija, te je lušno blo, kolca sen po hiš potaka, varva mačkico ...
Tudi pevska dejavnost je bila v Veržeju že nekoč dobro razvita. Skozi zgodovino je delovalo veliko pevskih zasedb, ki so bile tudi številčnejše od današnjih. V tokratni reviji Funkešnice prikazujemo fotografiji pevskih zborov.
Prva fotografija prikazuje pevce Prosvetnega društva Veržej z zborovodjem Franjem Kožarjem. Nekatere pevce smo prepoznali:
LiHS
in Marijan Vinkovič. Izmed žensk smo prepoznali le Elico Kapun in ga. Zrinski.
Druga fotografija pa prikazuje cerkvene pevce. Fotografija je iz leta 1958 in je nastala po novi maši g. Jožefa Cimermana na izletu na Kapeli. Župnik g. Jožef Cimerman je v sredini.
V1. vrsti od leve proti desni je najprej gospa, ki je nismo prepoznali (X), poleg nje je Micka Rojnik, Ivica Kapun, X, Danica Mohorko, Franjo Kozar, Marija Puhar, ga. Kosi, Marija Ros, Pavel Rojnik.
V 2. in 3. vrsti od leve proti desni pa je Alojz Vrbajn-ščak, Mihec Fras, Jakob Seršen, Tunek Farkaš, Franci Ko-roša, Ciril Koroša, Ciril Kosi, Franc Rauter, Franc Ropoša
V1. vrsti od leve proti desni pa sedijo Rajmond Topolo-vec, X, X, Anica Farkaš, Micka Rojnik, župnik, Jožko Štra-kl, Ljudmila Novak, Micka Rojnik, X.
V	2. vrsti pa so Pavel Rojnik, Elica Kapun, Alojz Vrbajn-ščak, Franc Ropoša, Milena Šonaja, X, X, Marija Marinič, X, X, X, Ciril Kosi, Mirka in Slavko Topolovec, Marica Rus, Tunek Farkaš, v belem plašču je šofer, za njim pa Jožef Šonaja.
V	3. vrsti so Alojz Hanželič, Ciril Koroša, X, X, Vinko Rojnik, g. Balažic, hčerki od organista g. Štrakla, Franc Novak, Prelog Alojz in oseba, ki je nismo prepoznali (X).
Fotografiji sta iz arhiva g. Franca Novaka iz Banovcev. Tudi poimenovanje oseb je po spominu g. Franca Novaka. Nekaterih oseb g. Novak ni prepoznal ali se ni spomnil njihovih imen. Morda pa jih boste prepoznali vi. Ksenija Seršen
VABILO K SODELOVANJU
V kolikor boste v zaprašenih omarah in albumih našli kakšne stare črno-bele fotografije, ki prikazujejo življenje ali zanimive dogodke (praznovanja, dejavnosti, slovesnosti) v naši občini, ste vljudno vabljeni, da utrinke delite z nami. Slikovno in vsebinsko gradivo zbira Ksenija Seršen (tel. 031-312-120), lahko pa nas obiščete tudi na sedežu TIC Veržej.
JEDI VERŽENSKIH BABIC
V rubriki »Jedi verženskih babic« (projektna naloga podmladkarjev TD Veržej, 1997) vam predstavljamo zbrane recepte s področja Veržeja, po katerih so kuhale naše prababice, babice in po katerih kuhajo še nekatere mlade gospodinje. Pa dober tek!
AJDOVE ZLEVANKE Potrebuješ:
-11 mleka -1 jajce
-	7 zvrhanih žlic ajdove moke
-	5 zvrhanih žlic bele moke -1 žlico raztopljene masti ali margarine
za mazanje pekača -1 žlico maščobe za pomastitev med peko
%
Jajce stepeš. Vse sestavine dobro zmešaš in razžvr- f kljaš. Velik pekač izdatno namažeš z mrzlo maščobo.
Nanjo vliješ pripravljeno testo in pečeš v vroči pečici. Proti koncu peke zlevanke pokapljaš z žlico tekoče maščobe.
30 Funkešnica 4/2013
:: razvedilni kotiček
»JAS PA TAK PROVIN!«
V rubriki »Jas pa tak provin« želimo spodbuditi občane, bralce in obiskovalce naše občine, da z nami podelite vaše misli, pobude, predloge, pohvale in kritike glede ži-
Drage bralke in bralci lokalnega glasila Funkešnica! Vabljeni, da z nami podelite vaše misli, pobude, pohvale ali kritike, nam postavite kakšno vprašanje ali nas seznanite z novostjo, ki bi jo bilo zanimivo vključiti v naše glasilo. Dosegljivi smo na elektronski pošti ticverzej@gmail.com ali telefonski številki 051-654-778.	Uredništvo
vljenja v naši občini. Tokrat vam predstavljamo rezultate spletne ankete, ki je bila objavljena na spletni strani TIC Veržej. Naše bralce in obiskovalce smo povprašali, kako so zadovoljni z obnovo starotrškega jedra v Občini Veržej:
V	69 % Zelo zadovoljen
V	16 % Zadovoljen
V	7 % Niti zadovoljen, niti nezadovoljen
V	8 % Nezadovoljen
NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBČINI VERŽEJ :: DECEMBER 2013 - MAREC 2014
DATUM	URA	DOGODEK	VSEBINA	LOKACIJA	ORGANIZATOR
6. 12. 2013 - 3. 2. 2014	9.0017.00	Razstava jaslic	6. razstava slovenskih jaslic in rezbarskih jaslic Marijana Vodnika	Center DUO Veržej	Zavod Marianum
19. 12.	17.00	Kulturna prireditev	Že bližajo se prazniki	OŠ Veržej	OŠ Veržej
20. 12.	9.00	Prihod Dedka Mraza	Dedek Mraz med nami, obdaritev otrok, pogovor in druženje z njim	Vrtec Veržej	Vrtec Veržej
20. 12.	15.00	Okraševanje jelke	Okraševanje jelke v parku	Osterčev park	TD Veržej
20.-21. 12.		Betlehemska luč miru	Mladi SMC prinesejo luč miru na domove	Občina Veržej	SMC Veržej
21. 12.	19.00	Z glasbo v praznične dni	Večer svetovnih jazz in pop uspešnic	Dom kulture v Veržeju	Aljaž Ferenc s prijatelji
23. 12.	popoldan	Zaključek starega leta	Zabavna prireditev s kulturnim programom	Vzgojni dom	Vzgojni dom
24. 12.	8.00	Šolska proslava	Proslava pred dnevom samostojnosti in enotnosti	OŠ Veržej	OŠ Veržej
24. 12.	8.30	Jelkovanje	Šolska prireditev ob zaključku leta	OŠ Veržej	OŠ Veržej
26. 12.	9.30	Blagoslov konj	Maša in nato blagoslov konj	Cerkev sv. Mihaela	Župnija Veržej
26.-28.12.	Ves dan	Koledniki	Obisk treh kraljev, ki zbirajo darove za misijone	Občina Veržej	Frančiškovi otroci
28. 12.	18.00	Božični koncert	Božični koncert sekcij KD Slavko Osterc Veržej z gosti	Cerkev sv. Mihaela	KD Slavko Osterc Veržej
24.-26.1.	vikend	Pevski vikend	Pevsko duhovni vikend za otroke	Marijanišče	ZAO in SMC Veržej
25.1.		Praznični oratorij	Oratorij ob prazniku sv. Janeza Boska	župnišče	SMC Veržej in župnija Veržej
Februar		Mesec F. Prešerna	Dejavnosti posvečene pesniku in nagradni kviz	Vzgojni dom	Vzgojni dom
7. 2.	11.00	Šolska proslava	Ob kulturnem prazniku	OŠ Veržej	OŠ Veržej
7. 3.	10.00	Delavnice s starši in socialnimi delavci	Ustvarjamo in ob druženju preživimo dopoldan; otroci in vzgojitelji, skupaj s starši in pristojnimi delavci CSD-jev	Vzgojni dom	Vzgojni dom
23.-25.2.	vikend	Srečanje ministrantov	Duhovne vaje za ministrante	Marijanišče	ZAO in SMC Veržej
26.2.	9.00 -16.00	Zimski oratorij	Celodnevno počitniško druženje otrok	župnišče	SMC Veržej in župnija Veržej
Marec	ves mesec	Mama-oče-starši...	Dejavnosti posvečene materinskemu dnevu, očetu, rejnikom, skrbnikom, partnerstvu.	Vzgojni dom	Vzgojni dom
21. 3.	18.00	Kulturna prireditev	Ženam in pomladi	Dom kulture v Veržeju	OŠ Veržej
28. 3.	18.00	Kovačičev večer	Kulturni večer ob spominu na FrancaKovačiča	Marijanišče	Zavod Marianum
Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TIC-a Veržej (pon-pet: 9.00-15.00, sob: 9.00-12.00).
TIC Veržej
Puščenjakova 1	T: +386 51 654 778	E: ticverzej@gmail.com
SI - 9241 Veržej	F: +386 2 588 90 61	W: www.centerduo.si
31 Funkešnica 4/2013
Mašna slovesnost ob praznovanju farnega praznika. Obiskovalci navdušeno spremljajo nastop domačih kulturnikov.
V kulturnem programu so nastopili tudi učenci OŠ Veržej. Povezovalca programa Micika in Mihec.
Sejem rokodelstva, domače kulinarike in lokalnih proizvodov. Koncert vokalno-instrumentalne zasedbe Ethnotrip.