134. »tevilka. Ljubljana, v soboto 13. jnnija 1896. XXIX. lete. SLOVENSKI NAROR Ishoja vsftk đan »re*«r, kiMli n«delje in prasnike, Ur vtlja po pofiti prejeimn sa avatro-ogerake de&ele ta vse loto 15 pld., r.n, pol leta 8 [;ld. za Mit M.t 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr.— Za Lj ubijano bras poiiljunja na dom sa vs« l«tr» 13 gld., za ftetrt leta 3 gld. 30 kx., sa jeden menoc, 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr ua metre, po 30 kr. za četrt Ut*. — Za t uj« d«£elo toliko Tofl, kolikor pofttnina sanfta. Za omanila plaftnfa ne od Stinntopnt petit-vrst« [u» A kr., 6« *« oruanilo jedenkrat tiska, po fS kr.t fi« te dvakrat, in po 4 kr., trn sa trikrat ali većkrat tiBka. Dopisi Daj se iicvolć frunkirati. — Rokopiii it ne vra£»jo. — Drtduifitvo in apravuiitvo je na Kongrtanem trgu Bt. 12. U pravnifltva naj ae blafrovolijo poiHjati narofinin«, reklamacije, omanila, t j. «• administrativne stvari. Klerikalna puhlica. Klerikalci imajo navado, da preplntnjo svoje govore in svoje spise z različnimi zvenečimi gesli, kateri sicer obiskovalcem misijonskih propnv«di močno imponirajo, kateri pa razpadejo v nič, čim se jih kritično premotri. Taka puhlica, s katero tuđi naši domačt klerikalci pri vsaki ptiliki renomirajo in katero bo zlasti od katoliškega shodn do nanih dni ža nebroj-nokrat s posebnim n.iglaaom poudarjali, jo ta, da 80 ee v obrambo katoliške vere organizovali kot politična stranka in da jo njih stromljenju smofer, obraniti naši državi nje „katolički" značaj, ozirotna j«j ga povrniti, v kolikor ga je izgubila po sodbi klerikalcev. Ni nam v mislili, dokazovali danes, da je naša klerikalna stranka b svojim postopanjem bodisi v javnib zantopih, bodisi drugod veri ia pravemu katoličanstvu doslej le škodovala, pać pa si hoćemo nekoliko ogledati geslo o oliranitvi in obnovitvi „katoličke države." Kakor vse drugo, tako so tuđi to geslo naši klerikalci izpoeodili Hi pri Hvojih uemakih sotnišlje-nikib, kateri so je skovali zopet po geslu „kršćanska država", a po našem mnenju je to navadna puhlica, katero ho klerikalci rnorda posnt-li, ker satni nišo vedeli, da nima nikakega pomena, ali pi so jo pre-vzeli, da ljudstvo ž njo laglje slepe. V prvi polovici načega veka se je o pojmu „kršćanska država" mnogo govorilo in razpravljalo. Prvikrat se zasledi nekaka definicija tega pojma v nekem pozivu ruekega carja Aleksandra I. na ce sarja Fianca I. in na pnii-kega kralja Viljenm III., v kateretn se pondarja, da je vladati narode po naukih kršćanske vere v zmislu svetega pisma. Ta ista misel se je naglašala tuđi v pruskem dežolnein zboru, kjer je Uismarck 1. 18-17. rekel, da mora država imeti religijozno podstavo, kar je znani jurist StahI v posebnem spisu „Der christlicne Staat und sein VorliiiHnisa znm Deismus u ml Judeothiim" obširno utemt-ljeval, v njem pa Ae najboljeg dokazoval , d;t naj se vsaka država vlada po naukih tište vero, kateri pripada većina prebi valstva. Vai tišti, kateri se poganjajo za „kršćansko državo", se zla gaj o v tem, da je država krščantika tedaj, kad.ir se vlada po nankih krščanske vere kakor ho precizovani v av. pismu, in kdor zahteva „kršćansko državo", zahteva v tem uveljavljenje teh naukov. Č« premotritno le površno zgodovino posamičnih držav od njih ustanovitve pa do naše dobe, spo znamo hitro, da ranki av. pisma Rploh nišo imrli n kdar popolae dejanske veljave. Tuđi najgorečcejAi klerikalac bi ne roogel določno odgovoriti na vpra-6ar>je, katera oblika države je priHtno kršćanska. Angle^ki kralj Karl I. je trdil, da je jedino cbso lutna monarhija primerna krščanski državi, Cromvretl je pa iz 8V. pisma dokazoval. da je demokratična republika jfdino kršćanska. StahI je v rtčenem svojem spisu cdloc'no zagovarjal s.bsolutno monarhijo, papeii in šUnfje so do najnovt jžega ča«a stali na iotem stališTu — sedaj pa je Leon XIII. priznal republiko za prav tako kršćansko obliko države, kakrn Qi-)jirgen, cino nackto, »ide, b:\iun-und Btrauchloao Stciinvi'isto, ilcren monotone totc Hoclitl-iclio mir hio umi da durch cino finatere n;ihiit>mto Schlucht untcibi'orhcii \vird — in diesoui guuzou trostlusen Gebieto nber als nioiiHchlicho He\votiner ciuz:£ uud nlleiti eino gorin^o Znlil htilhvoi'huugerter bohl.tu-gi^ei* vcrliimptci* lliiiiii, dio bei doi* ovsteu beston Oolegoiilicit Hicb in monlsiit-htiga Uri-ganton vcr\vaudeln, — dies ist das Bild iin-gcfiihr, dan bci đoni Worto .Monteiicgio" vor den Augon des doutselten Publiknms, vvetin nlcbt Europaa vibei'baupt, nufsteigt. Aber diea Bild ist vveiiigsti-n* mm grosston Tboilo cin falscbcB. Dr. Bernhard Schwara „Montooogro." Srce in pa ljnbezen du nadih bratov pnala *t\ me na jug. Hotela hrdi spoznati naše jtižee brate, želela sem se prepričati o njiti kulturi. Šla sem nrej cje, videla in spoznala f>em jih, a srce mi »-daj kcvavi, će pomislim, kolika krivica se godi njim, ki so vsoltako vrtdni, da jih štejnmo k omikanim narodom. Da, vidt-la mox kišno zemljo crnogorsko, fpo-snala čili rod, ki prebiva tara, nverila sero bv pa tuđi o njfg* kulturi in divila sd njega — plemenitosti src;i. Megla nejsniio>>t> je izginila, in pred mano se zrcali t» narolv cisti lu'i. Zsto pa ho^om *lavo njegovo ruzAirjati povso I-, os<-bito pri nas Sloveneih. Lnhko r«č«m : n;i tak bratski narod, kakor so ravno Crnogorci, sraeino biti ponosni. Takozvani „omikani" svet ne še vedno onćo otresti napaČnih pojmov o Crni gori. „Sovrnžni Bvct to le prezira, Prezira to in to zatim." Reanico teh besrd mora skušati tndi prosti sin semlje crnogorske. Hos je, Črnogorec še ni posebno itobražen, a pojdi iskat: poAterosti, zvestobe, gostoljubja in bratoljubjrt, pojdi iskat plemenitosti srca, tjekaj, potem šple dobiš prave pojme, kdo in kaj je priprosti črnogorec, poteaa Sele boš vedel ceniti ta mali, a občudovanja vredni nared. Rado h« očita Crnogorcem „ubojstvo* in Bno-nsmiljenost", a na to se ne misli, da ao ne nprav Crnogorci nad štristo let ceprenehoma borili proti V EJtlblJlttil^ 13. jnnija. Češke alavnosti t nemških meatih. ćeški „Sokol" namerava zopet v Toplicah prirediti slav-no«t. To je pa Nemce grozno razbnrilo. Nemška mesta sklepBJo reaolneje proti dovoljenju čeških slavnostij v nemškth meatih. Če pa vlada ne bi zabranila tacih slavnostij, naj pa nemški poslanci v državnem zboru proti njej začuo najstro/jo opozicijo. V deželnem zboru naj silijo na to, da se de-žela ruzdeli po narodnostih. če pa većina v to ne dovoli, naj pa nemnki poslanci ostavijo deželni zbor. Zakaj je pač v nemških mestih na Č^škem tak strah pred Čehi. Jedna ulavnoat neraškega mesta poslo-vaniti ne more. Dozdeva se nam, da ta mesta nišo tako nemška, kot ne zatrjuje. Ko bi ne v njih začete prir^jati Češke slavnosti, bi se jeli ondotni Cehi za-vedati svoje narodnosti in cisto nemški značaj mesta bi bil izgubljen. Nekaj teh mest j»^ pa še tacih, da bi Nemci ^e većino v obćinskem zastopu izgubili, ko bi se češki meščani jeli zavelati svoje narodnosti. Zato je pa tak utrah pred cVškimi slavuo.stmi. Raztrgana hrratska zastava V Oseku ja madJHr'zem precej raz$irj*n. Z navdušenjem za ma* djarstvo si mislijo Oieč.*ni dos^.'i razne ugodnosti. Jedtnkrat so c?lo upali, da n% k njim premesti hrvatska dež^lua vlada, ker j« bil Zigreb preveS opoticijonalea. vS«ved.i vfčinu Osečanov »e š« ma-djariEMia ni navzela temveć le ponaroičniki. Te dni je v oseAki i'itJtlnici bila n^ka alavnont Mrtdjaroui so pa mej elavnoatjo zvečer iztignli s čitalnice hrvatsko zastavo in jo raetrgsli. S t**ra fo Be menda hoteli osvetiti za to. dd se jh v Z«grebn bila sef ga'a uahd arska zastava. Maolume«ec. Ali je pol i-ni rudno, d.i »a Crnogorci nioO po-viprli do vedibeg kako vinoke stopinje izobraienosti ? Naj j»h \h tem kdo srr.e peniž«vali? Saj nnrod ni upal ampak dola!, delal ne. namo v potu svojega obraza, rui, ak tuli v krvi se je boril z:i ljubljeno očftnjavo, boril so za sveto stvar. Žtlib g n<-le tujci, ludi mi S'ovenci tako bo-dimo ta nid, će tn it j*1 i>jih zenlja zemlja naših bratov, Če ludi t?e v rjibovih ia nadih žilah pretaka kri ttloTHUKki. D.i odkritosrčno povem, tuđi jnz se»n se z ne-kakim strahom napotila v divno Čruo goro. Ttsno je bilo pri srcu meni in hćrrki, ki je potoval« z radnoj, ko sva zapusMli '2-i. oktobra lan-skega lota be!o Ljubljano, tfdnj kup razvaliu, ter se odp«lj«*li proti Trsta. Prnuuftljeva'a «era vedno le o cilju svojega potovanja. B( g \u, s kaki mi utisi SH bora vručala! Vlak je hitro vozil iu skoro urno biti v Trstu. Kako vrvenje ia drvenje Ijudij I Kak razloček mej Ljubijano in Trstom t Opazovaln sem đovolila Turčija. Potem pa odbor zahteva, da se za Makedonijo vpelje podobna samouprava, kot jo je pred plovdivskim prevratom imela Vzhodna Rume-lija. Generalnim guvernerjem makedonskim naj se pa imenuje Aleko paša (knez Vogerides) ali pa Gavril paša (Kreetić), ki sta bila vahoduorumelijska generalna gavernerja. Odbor pa obžaluje, da sedanja bolgarska vlada se premalo briga za Makedonijo. Te dni je pa v Varni bil velik tabor, na katerem se je govorilo o makedonskem vpraŠanju. Govorniki so vsi naglašali, da đovoljene reforme v Makedoniji ne zadoščajo in hudo grajali bolgarsko vlado, da se za Makedonijo nič ne briga. Us taj a na Kreti se vedno razširja. Turska vlada noće dovoliti Krečanom konceaij, katere «o jej priporočile velevlasti. V Carigradu pravijo, da poprej ee no more govoriti o nobenih reformab, da se napravi mir na Kreti. V (em so pa boji vedno Ijutejši. Ker so Turki požgali mnogo vaaij, je nad 5000 kristjanov moralo pobegniti v gore, kjer trpe veliko pomanjkanje. Turski vojaki grdo ravuajo a kriutijani. 10vropski konzuli so se taradi tega prito-žili pri vojaAkeiu poveljniku Abduto paši, pa nišo dosti opravili. Turki se za vse opomioe velevlasti) ne zmenijo, dokler vedo, da velevlasti nišo jedine in se šb ni bati, da bi katera začela ee posluževati sile. Turčija je žo poslala na Kreto 1G ba^alijonov, ki so že vsi do.sJi, kamor so bili naiuenjeni. Kristi-jani so skušali s strujanjem njih iz krcanje prepre-čiti, pa se jun ni posrećilo. Oeem batalijonov pa i majo Turki fco pripravljenih, da jih odpodljejo. Sedaj imajo na Kreti že .'>4 batalijonov. Novi nemaki državljanski zakonik ne tode seetavljen posebno na svobodoljubnib načelib. Posebno glede društev imel bode mnogo jako na-zadnjaških določil. Taka določila je želei a pruska vlada. Većina se je pa za ti je dobila, ker je vlada glede določb, ki se tičt-jo zakona nekaj prijenj;ila željam katoličkoga centra. Katoliki neiuškega držav-nega zboru se dajo zlorabiti za veake uazadnjaške namene, samo da v c**rkvt-nt>m oziru kaj dosežejo. Baš v tem slu'ajU ne nam dozdeva, di so predrago plaćali koncesijo v cerkveaem oziru. Vlada bode tuđi proti katoliški stranki izkoristila nazadnjaška dolocila o društvih. Posebno je od katoličku stranke lahkomiAljeno, da j« podala vladi roko, ker so vse same fonnalnoati, kar je vlada đovolila. Če državni zakonik govori o civiluem zakonu ali pa zakonu flploh, j« pač vse jedno, će pa država druzega zakona nu priznava, kitkor civilnega. Proti anarhistom h® je začelo na Španskem jako oštro pontopnti. V Madridu stražijo strogo vse anarhiste. Storile no se pa tuJi potrebne naredbe za varstvo obeh zbornic. Postavljene so straže zunaj in znotraj, da preprečijo vaak napad, ki bi se na-meraval. Pri glavnih anarhi&tih so bile hišne pre-iskave. Konfinkovali eo već pišem. Posebno skuša policija dognati, će imajo madridski anarhisti kake zveze z barcelonakimi. V Barceloni ja pa guverner ukazal zapreti vse tuje anarhiste, ki btvajo v mestu in provinciji. Kriveev poalednj-ga anrirhističnpgd atentata še nišo dobili, če tuđi imajo mnogo anar-bistov zaprtib. Visa preiskavanja po hišah v blizini, ltjer a« je zgodilo hudodflstvo, no bila zaman. Todaj je bila zmešnjava tako velika, đa se je hudodelec pravočasno odtegnil. Državljanske pravice duhovnikov. Pisatelj člankov „Cerkev - jednakopravnog-morala" je v „Soči" priobćil pod gorenjim naslovom članek, iz katerega prijavljamo nekaj odstavkov : Ako mi zagovarjamo politično svoboio nižje duhovščine, s tem nikakor ne izključujemo iz političnih in državljanakih pravic cerkvenih dostojanstveni kov. Kakor je vsak kapelan državljan in srne po najboljem prepričanju svojo državljansko pravico iivrdevati neodvisno, tem bolj srne tuđi vsak cerkven dostojanstvenik tndi kot državljan neodvisno se ten pravic posluževati v vaeh javnih zad*vah (Zaradi jasnosti — bodemo odslej rabili namesto beaede politika — javna zadeva). Ker pa sedaj obstoječe cerkvene razmere bijejo v obraz temeljnim načetom cerkvenega prava in so ćestokrat v velikem na-sprotju s cerkvenimi nauki, ni čuda, ako ni so glasja v javnih radovah mej nižjo in višjo duhov-ščino. M iniamo tega krivi. Kar so naši predoiki zapustili, bolje zagreaili, to imamo zdaj. Najboljša učiteljica je zgodovitm. Več stoletij nahajaino v cerkveni zgodovini, kjer so bili nauki sv. cerkve in določbe cerkvenega prava le na papirju. In prav v teh etoletjih se kaže resnica, da kadarkoli se je država ura>št*la v strogo cerkvene zadeve in ni bilo pri varuhih cerkvenih pravic odločnega upora, vedno in povsod se je pokazalo nesporazum Ijunje mej nižjo in višjo duhovš'ino. Kako je dandanos je vsem znano. Nekateri eieer tnlijo, da je bolje, kakor je bilo. No, vsak ima svoje prepriČanje. Mi lahko na Štujemo kršćanske socijologe, ki smatrajo stdinji cerkvenopolitični položaj za slabšega nego je bi. O tem se nočemo prićktti, vsak n-ij aod', kakor mu je ljubo in drago. Ako nam Bog da ziravje doživimo še britkih prv>var, in piide čas, ko ves opti mizem nadih katotičanov »plava po vodi. V javnih zadevah (v narodnom in gospodar skem vprašanju na jugu) bod-mo veilno zagovurj ili prosto in neodvisno isvrševanje državljanskih pravic nižja duhovšćine. Ako pa kdo hoće tuđi v tem oziru se podvreči avtoriteti cerkvenih doatojanstve-nikov, — prosto mu. Samo tak se mora sprija/.niti z mitilijo, da kdor atopi v javnost in hoče svojs pre-pričanje Siriti, raora biti pripravljen, da trči na nasprotnike s aamontojnim prepričinjem, ki bodo vskdar avoje poatopanje zagovarjali. In ako taka strati ka strelja eeoi — mora biti pripravljala, da se bcde tuđi t;a streljalo. Da je kdo duhovnik na oni strani, in zato ker je duhovnik, bi se ne smelo mu marsičesa očitati, tega mi no pripozaaino. Ako katohške stranka mečljejo kamenje na narodne stranke, s tam se odpovejo zasebnemu življenju in prisiljeni so sprejeti kritiko od nasprotue strani. Ali je kdo vohic ali pa kandidat, visok ali nizek, duhovnik ali lajik, je vhg jedno, na vse mora biti pripravljen. Da pa ne bodo mislili čitatelji, da to le mi zagovarjatno, naj pažljivo prečitajo naslednje beeede, katere je zapi^al „R mdki Katolik" 1. 1891. str. 50. Življenje se loči v zauebno in javno; jedno in drago ima svoje me je. Kar se zgodi v ozkena krogu zasebnoga življenja, ne spada v javnost; narava sama je zasebnost zakrila v tajnostno meglo, in vaak ima pravico ostati pred e.etom skrit v tf>j megli, Jokler hoče. Kakor hitro pa stopi kilo iz zasebnoga življenja v javnost, izgubi pravico zaseb-noatna tajnosti. Tako je tuđi z volitvenim kandidatom. Kot tak je stopil na pol tiško polje, ki je polje javnega delovanja, s tem se j« sam ob snbi odpovedal zas^bnoatnim pravicom. Govorimo z Ll-fledami temeljito i/.obražennga, raz-tvitlj'nega pi.in-t lja ; Kdor }h zapustil privatno življenje in i*M biti izvoljeu v katero zaatopstvo, se podvrže ves javni sodbi: on sam hoče to z vaemi prijetnimi ia neprijetnimi nasledki, nič dragače, kakor se godi pri takozvani konkurzni skušnji, kjer imajo sodniki pravico, proiskovati in preskuŠati prosilce. Kaj kandidat misli o pohtiki (kamor spada za nas narodno vprašanje. Op. ured.) o veri, o nravi, kake so njegove zmožnosti, kaj se da od njega upati, česa se bati — vse to srna raspravljati i a ražiska vati ča-sopisje kot glasilo javnega mntnja; da pa more opravičiti svojo sodbo, mora navesti dokazov in pozitivnih dejaaj. Res je eicer, da zna vsled tega trpeti dobro ime, katero je doelej uŽival kandidat, pred svetom, in more ćelo močno škodovati; (Licet ponere cauaam, boaam vel indeforentem ex qua 8tquitut duplex t-ffectu1?. Op. ured.) to Ja dokler se je pisatelj držal resnice, dokler ni imel druzega pred očmi, nego javno korist, ni gre^il niti proti pravici, ker kandidat sam se je, stopivši v javnost, ispostavit te nevarnosti, niti proti Iju bez ni, ker njej zakon Ztobtova, da se javna korist viŠje ceiii, nego z isebna ponaniezmkov, dolžni smo narnreč tuđi na svojo škodo, toliko bolj na fikodo drugih, skrbeti za to, da odvraća od občinstva vsh slabo, bodi si versko ali gmotno, katero bi zuali provzročiti nesposobni zlobni Ijudje..... Naravno je potom takem, da, se smejo o takih priložnostih spravljati v javnost tndi zasebne, doslej svetu nepoznane zadeve kandidatovo. Tako WR. Katolik". Ako to velja o kandidatu, mora tembolj ve-Ijati o celt stranki. Ako imamo pred očmi zadnje deželnozborsko zasedanje in ves cerkveno-političen položaj na jugu, vprašamo, ali ne slonijo vsi naši dopisi in znani članki na zgorajnavedenom nauku V Katoliške stranke hočejo uničiti narodne 8 tem, da jim očitajo različne hibe in da pjudarjajo narodnost na svoji atrani, da bi tem laglje slepili božjo volke. V ta namen upoiabljajo cerkvena sredstva. — Ali naj narodne stranke molčijo? Očitali smo „katoliški" stranki, da jako zavira slovensko uradovanje in uailjuje nemščino in da podpira protislovanski sistem. To je ono strašno hudodelstvo, katero smo izvršili in ki je vzdignilo toliko prahu. Zaradi očitanja uem škega u radova nj a in znanih ukorov nam je »pobožni" „Pr. Lu. očital krivoveretvo in „husitstvo", ne da bi uavedel le eden resničen razlog. Ves brup in trušč nas ne prestraši. Vkljub najhudobnejšema očitauju smo ostali hladnokrvni in nismo »gubili ravnotožja in nitke — pri vsem prepiru. V javnih zadavali hoćemo ostati neodvisni in prosti državljani; v tem oziru ne pustimo si od nikogar ukazovati. Sprejmemo pa dober svet, naj priđe od koder koli. Mi emo zagovarjali prosto delovanje dohovni-kov v javuHtn življenju in cbsojali uporabljenje cerkvenih sreJato? proti stranki, ki je vaelej pri poznavala katolička načela in je pripr«vlj«n» tuđi v državne tu zbom vedno glasovati za vse prudloge, tičoče se vero. Da amo imeli prav, dokazujejo na-nledoji citati: Dr Sjheicber pišo v zadnjem „Kath. VereinsblHtta" : BEi geachehnn vriedftr einmal gro«we DuuamheitHn in gewottm je bila moja eos^dinj* v uvojnm elementu. Pcalušati Rera morala vse: koliko sonat, koliko opernih dtl, nokturu Chopinovih je preigrula na glasoviru, koliko časa in s kako vnemo te peču z godbo in t»ko daljo. Shlndilo m je ozračje in N?mka je odšla s krova, Steurulo se je skoio in na morji jo rabliščalo nebroj lučić — bile bo ladije, ki so plule svejim potom dalje. Nekaj časa sem gledala ta prizor, potem H'-va pa šla i ja? notranj« prostore. K<*r je bila ladija nova, je umovno, da je bila opromljena e okusnim in novim komfor tora. — Kot brsoparmk, ni se ustavljala v manjših lukah, temveč jadrali ft ino kar mimo. Toda povsud, po vsnh postajah je btla svečana razHvetljava — naši ladiji na ča'it. Hitro smo se vozili in skoro smo bili v Pulju. Žo od daleč blišči brez fitovila lu*'ij — znamenju, da se bližamo mesta. Godba jo zaigrala in ustavili smo ee. Daleč na okolu je bilo razvetljeno, in na bregu ee j«» radovednih gledalcev kar trio. Nekateri so iz stopili, jaz sem ostala na krovu; ni me tu i kalo v mesto ob tako pozni uri. 7j\ kake pol ure se je parnik zganil, morje je zaHutniilo, in odpluli smo datjo. Prav dolgočavila snu! se, ko 8e začnn z mano razgovarjnti neki častnik. PovpraAeval me je, kaui som namenjena in ko je znBlišal bese do „Montouegro", začudil se je, kakor bi mu povcdala Bog ve kuj! Kar verjeti ni mogel, da bi si ženska sama brez večjpga spremslva upala v Crno goro. Na dolgo in široko mi je prnvil, kakim nevarnostim se ispostavljam, ćelo Bvetoval mi je, n»j se vrneui. Ježilo mo jo tako govorjenje tora Lolj, ka- je uurkun človek tako blebetal ter narnv- nost psoval S'ovane sploh. Skuhala sem ga prepričati, da ima popolnoma napačne pojme o crni gori. A zaman, on je le trdil svojo ter se skliceval na to, da je veliko potoval, da je imel opraviti tuđi s Crnogorci. Da bi izpoznala, kolika je njegova izobrazba, vprađam ga o Slovanih sploh in še posebej o Slovtncih O Slovanih ni vedel druzega odgovoriti, kakor da je nekoliko beaedoval o Ranih, o tako-zvanem rusofilatvu, o Slovencih pa ni vedel kaj poveduti. To me j* potolažilo, čoi, kakor malo je poučen o na«, tako malo ve" tuđi o Ćrnogorcih. No, potem ko som mu poved*Ia, da Bern Slovenka, umolknil je in se oddaljil, Prav uitregel mi je s tem, saj njegovo bescdičenje mi je res že presedalo. Tožne misli ao be mi porajale v glavi, ko sem premišljevala, kuko naa pristransko sodijo na^prot-niki. Nanlonila 8naa ne na ograjo ter gledala v temno* zelene valove, ki so pljuskali ob ste ne. — Voda se je penila, parnik ju pa brco sopihal dulje, pu'čajoč za Babo dolgo brazdo. Tu iu tam s« je v vodi pokazalo nukaj čruega. Motrila in gledala sem to, a nieem mogla spoznati. Povprašara zravnn mene stojećega niornarja in izvem, da so delfini. Mikajoči glnsovi so zvubili te morske živaii bližje. Kak upliv ima |>ač glaBba ce!o na žival! I;! Priloga „Slovenskeinn Narodii" St. 134, dnć 13, jnnija 1896. Giiogelbande gefiihrt >rerden nUssten, hat nach meiner Uebers*agnog ein Veibrechen (po slovensko se reče hudodelstvo . . . Op. dop ) begangen, dasa er zeitlebena nieht ilihnen kann* . . . Dr. Scheicher, atrokovnjak in profesor moral« in cerkvenega prava, piše to. (Prosimo ,P. List1*, da si dobro zapomni te besedel Torej: hudodelstvo, la katero bi bila potrebna pokora celega življenja, a še bi ne zado fičala! — O, koliko milejše je govorila „Soča", in vender — toliko ropota proti nj i! Uredn.) Dabovski list „Correepondenablatt11, ki ima 5—6000 naročnikov mej dahovniki, pifie v At. 10. 1. 1. str. 407.: „U«berbanpt, wtinn es wahr wiice, đass der Clerua so dnrch uad darch ub«rvracht, vfie ein Hampelmann an dem SchnUrl gezogen werden ni ii 98 te, đann wiiren die Spiiicha vom Sal« der Erde, vom Lehrer der heiharnen Botachsft etc. «ta, 10. junija. (NaSe ka-toliško rokodelako društvo.) Pred ka ci mi 9 leti je dr. Marinko ustanovi! tukaj rokodelsko društvo. Povedal nam je, da )• namen tega dra-žtva, zbirati rokodelske pomoćnike, dane« prostem časa učijo korist noga za življenje ter da se od »a dijo pijančevanja ter ponočevanjn Uvideli smo vBi, da bi bilo kaj takega jako kcrietno. Imeli smo tedaj đra. Mariukota za takega duhovnika, ki v tem društva ne bo v nemar pnščal kulturnih momentov ter društva ne bo zlorabljal za politična agttatoričue namene. Za učeć-o ae mladeč ee na Slovennkem še dosti stori, cg a tor i se pa nič za delavca, dasi postane ta knsaln sam svoj in se h njegovih vrst rekrutira meščanfltvo. Delavec je t&ko vožen del naše družbe kakor kmet ali duševni delavec. Prav všeč nam je torcj bilo, da ne je osnovalo rokodelsko društvo i rečenim namenoiu. Znčetek je bil dober. Naimali bo tuđi đarov, da dobi to društvo svoj dom, in nabmlo se je toliko, da ima društvo dane« hišo, viedno kacih 18 000 g'd., v njej prav lepe prostore za se in lepa stanovanja, katera neso lep denar. Pri zidanja te hiše pomagalo je vee naše meščanstvo in sploh vsa Doletijska. Fante rokodelce učili so gg. profesorji rieanja in marsikaj dragoga koristoega, g. pater Otokar pa petja. K veselicam tega društva hodili smo vai; politično mišljenje ni delalo tazločka. Več let šio je vse lepo in gladko in vsi smo imeli veselje z našimi funti, ki so se začeti lepo vesti in so popufič*li grdo pijančevanje ter ponočno rcgoviljenje. Meeto grđega vpitja slišalo se je lepo ubrano petje. Ali dolgo to ni trajalo. Ko se je v naši škofiji iadala patol«, da je aad-eti boj proti vsem, kateri ne pris«ž>jo na Mnhničeve nanke, fie je dru. Marinku cdvzelo uredništvo aDol. Novic", k&tere so dot.lej pametno pisale, namreč le kmeta utrokovnjaško pouSevalt* in pri-našale nežalilue druge spise. Dr. Marinko, ki je bil načelnik rečenoga našega rokodnUkega društva, je u vitle I, damu v £k( fijz nisu naklonjeni hcteč tn prikupiti ee taru, skočil je tuđi s svojim rokodelskim drufttvom v grdo politiko in zaćel rokodelce dre-itirati sa politine boje. Na^i rokodelct \m\ berejo tuđi kaj drucega, n« samo to, kttr jim da dr. Mh-rinko Čitttti ; tuđi slišijo govor ti druge pajdaše, ki so bili »rt Namftkem ali v Aiaeriki in ti inmjo vh« drugH nazoro o metn, kakor dr Mh rinko. Ti fantjp, ki 8O bili v rokodelnkem društvu, ho nvidcli, da gre v poslednjmn ča«u vodutvu tega društva v prvi vrsti za to, da i majo dubovniki neko vojaatvo, h katerim Ibbko udttrijo v političnih bojih na drugo meščan*tvo. Da si ljubazna teh faatov pridobi, bi 1 je dr. Mariuko preljubemjiv ž njimi. SčMRom se prijatno lice od tih fin tov ni drugače dobiti dalo, kakor z vrOkoai piva ali nek»j litri vina. Ako t«-ga vezila ni bilo, j« diucipliua jenjala in lani bo ti font]« dru. Murinka iz društvene sebe iztiruli. Ho žuti je moral pr«d njimi in niao ga hoteli v#č sa načelnika. Dr. Marinko se je potc>m za mojnlre in za g. proAta postavi! ter se moćno ponizni pred funtf, da po gn topet milobHjivo pogledali ter zop^t vzprejeli za načelnika. Bluogn stvari kažejo na to, da dr. Marinko nima nobenega ug'eda pri nj h Ti daj, ko bo ga iz društva izgnali, so g^ grdo psovali, katere psovko «o slinali tuđi n&ftt gimoa sijci. Dae 31. maja vodil je dr. Marilko te fautn na boj proti njih tovarišena. „Zmvgali smo", jim je rekel ter faote piJivahl in seveda tuđi pred ua skokom ter po njem nftgr&dil 8 pivom in vinom. Ćelo noč sa je popivalo in rjunakom" ao ne pridružili tuđi nekad ri moJHtri. Dadob vedo fautje, za kaj se jih rabi; daues so oni Marinkovi go^podurji. Fantje Bfi posmebujejo, ker bo v stana izkoridčati te gospode, ki imajo dosti d^narja na raspolaganja. Tako j« torej naže kat. rokodelsko društvo. Naj-lepši namen 86 mu je ob njegovecn začetka po-stavil, danes je pa to dmfitvo, v knterem se naši fantje dresirajo za ftzični boj proti političnim na* sprotnikom naše duhovščine in proti meš^anstva. Kulturna vprašanja so se popolnoma na stran postavila v tem društva, ki je obrtalo toliko dobrega, ee goji le še surovost Iz tega se vidi, kako je našim klerikalcem vse jedno, se-li narod omika ali ne. Z veatni sredstvi in tadi z D»j«urovejšimi eto-pajo na plan. Ker so sami brez boljo omike, sev«da drugače ne morejo. To je sicor žalostno, a kaj se hoče. Pred dvema letoma se je hifii našega rok, društva dozidal novi del, da dobi dijaška kuhinja v njem prostora. V ta namen dali smo denarja in mnrsikaj drugega. Dijaška kuhinja ae je ohnesla, dosti dijakov dobi v njej hrano, radi so Ijndje za isto donafiali, kar so mogli. Dr. Marinko je načelnik te kuhinje in ta isti dr. Marinko je 31. maja nastopil proti delavcem na čela pijani tolpi. Kdo bo zdfij njemu zaupal še, kdo bo zadovoljen 8 tem, da on konilo daje našim revnejčim gimnazijalcem? Ali ne bode vnakđo opravifieno vprnšal, da tadi ta naprava, dijaška kuhinja, le služi v to, da se mla-deniči v politične boje potegnejo, da se jim jesti da le s pogojem, ako etopijo v klerikalno armado? Tndi ta tako potrebni in tako nepolitični institut je ta katoliški duhovnik 8 svojo strantjo spmvil v nevarnost. Snj nimamo gotovosti, da dr. Marinko mej kobilom ne daje dijakom takih naukov, kakeršne daje rokodelskim pomočnikom in kateri to se tako sijajno obnesli na dan 31. maja v Brunerjevi go-stilni! Slovansko Sokolstvo. 0 telovadbinem vplivu na človeiko telo. Spisa! dr. Preiningr; prevod iz „Sokola". (Dalje.) Telovadba, posebno n. pr. vaje z ročki in na drogu, dobro upliva na hranitbo kosti in na njih dobro rast. Otrok, proet do 6. lfta, se dosti giba in i tfm poravnava grozeče skrivljenje. Tcda ko priđe v solo, se nenadoma neha njegovo prosto življenje. V prvi vrsti mu škodnje n?primerno sedenje pri pisanju, branju, ročnih delih itd. Obširnejo re morem govoriti o tem, vendar moram omeniti, da šolska d»ca ćentokrat boleha na hrbtanievi izboče-noflti, t. j. sakrivljenju hrbtenice na desno in levo. Največ trpe dekleta, ker upliva poleg sedenja, nunje su neugodna oble ugudno za pljuča. Čini bolje dih;ijO pljnča, tem l^pša je hriinitba; vsaj bivz tnln-- pribave moramo prebiti več dnij, ht*z zraka niti no nekaj minut. Dobro ntanj« pljui": pa upliva tuđi na src«, ustroj, ki izvuja kri v telo, kakor smo rekli zporaj, izvršujoč s tem izdatuo delo. Da je pa mcr«> vrSiti, mora ujppa iniSičj« h>ti mo':no. Mrče pa ravno nHj • več trpi, t*o fto pljućii *laba, č& je d h«ni« neza-dostno. Kri ne namreč pr*-t«ka iz srca v pljura in ko ae taua okisli^i, zoput Dazaj v srce, odkodrr s« poganja v telo. Č« j« dilcinje slabo, more srce pre inagati večji upor in oHl«bi; to opazujemo na pr pri plju^nvm ernft^mu. Poslodica oaUb^leg^ htch jz fainiko-v^ga poručila, j*» obiskovalo telovadbo lsnnko loto povprftčno 5'J4 telovadcev : telovadce«.-ir'nv 200. HrednjBŠolnkih dijakov 'MH), vnjencev 8.r). K uluip nim redovnim vaj.im vs^h praAkih „Sokolov« na „ljetne" ie pošiljal praški Sokol jeden zbor (kompanijo). IH vi*-flokolnkc^ t izleta so «e ndelofili H03 udje v ohleki, 2117 telovftdcev je bilo pri iz-letovih prostih vajah, lO.'J telovadci so sodwlovali pri redovnih vajah v pr»poru (batalijonu), 23 vrst t^lovadrtkib pri javni telovadbi na orodjih, B vrst, se je udfležilo tekmovalue tolovadhn. N;v sedmih društvenih izlutih jo bilo 408 udov, ki so preho-dili 193 km v 41 ur-h 2 min. Za godb^ni rb-ir dobiva praški „Sokol" J1O0O gld. priepevka trn tato. od rnestne občine za to, da prireja promenudue koncerte. Drs&lišoe za milijon. V Nfcw-Yorkn se je osnovalo društvo, kateremu je namen, postaviti ve-likansko palačo in v njpj umetao drsališče, ki bo stalo čez milijon. V odboru so znani amerikanski milijonnrji Vanderbilt, Astor, Balraont, in Gould. Na palAčini strehi bo kolesnrsko dirkališče. Polževa moo. Neki franeoski zoolog pripove-duje: Privezal sem polža na nit, katere drugi konffC sem pritrđil na kos železa. Na moje začudenje velik in težok kos Železa ni zadržnl polža, d\ ne bi sple-zal na ateno, lezel mirno navzgor in vlekel železa s seboj. Stebtal sem polža in žalezo. Polž je imel 7'/t <7'"i želozo pa 250 yr. Sestavni poskusi so pokazali, da bi mogel pnlž potegniti 2G5 f/r, to je 3Gkratno svojo težo. Kaj to pomeni, predstavimo si, ako pomislimo, da bi moral človek srednje teže nesti 55 centov. Dnevno vesti. V Ljnbljani, 13. junija. — (Đopolnilne volitve v odbor .Slovenske Matice".) Dne 24. juni ja t. I. se bo ob 5. uri popoludne v mestni dvorani ljubljanski vršil XXXI. občni zbor „Slovenske Matice". Na dnevnem redu so, kot običajno, tuđi dopolnilne volitve v odbor. Po § 12. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gg. Bar-tel Anton, dr. Janežič Ivan, dr. Jare Anton, Majciger Ivan, Pleteršnik Maks\ đr. Sket Jakob, Šukljo Franc, Vi I bar Ivan, Zupančič Vilibald in dr. Zupanec Jernej. Več društvenikov priporoča radi složne volitve vse omenjene gospode v topetoo voli te v. Vrh tega bo me&to pokojnega prosta dr. Šusta voliti še namestnika za Ć6bo dveh let. Pokojnik je bil v odboru zastopnik tržaskega mesta; la to m«sto bodi priporočen mnogoktni po-verjenik in zelo marljivi sotrudoik „SIov. Matice", prof dr. K. G laser v Tratu. — (Klerikalni vandalizera) Na na»lo notico glede bridke ueode Scht-yerjevih spomenikov je „Slovence" na krutko odgovoril, da se oddailo Hu-dolfinuma. Barbarskoga ravnanja s spomeniki s tem ni cpravičil, pač pa vspodbudil na«e zgodovinarje, da eo se zapeli zanimati za vpra^aaje, srni* li upravitelj stvo šenklavške cerkve ta spomenika sploh iz cerkvenoga zidu odstraniti. Nekateri najboljdih po-znavalcev kranjske zgodovine trde, da cerkveno uprav"t©ljstvo v to ni upravičeno, nego da morata spomenika za „večne čaše" ostati vzidana v cer-kveni zid. Sehfy»'rjeva rodbina si j^ neki to pravico z lepimi novci kupila in dokumentarno zagotovila. V zemljiški knjigi ni ta pravica vpisaua, menda zato ne, ker ilo naprave sedanje leruljiške knjige stolna cerkev sploh ni bila zap'sana v nobeno zem-Ijiških knjig. Stvar je vsekako važna in bi se mor.tl zanjo zlasti zanimati gospod et »Ini župnik, kateri je zBJedno tuđi — konservator! Pri tej priliki si dovoljujemo opozoriti čast. pospoda-knn-servatorja na protestantsko nagrobnike, ueid»ne v šentpeterake cerkve zunanji zid. Cerkev Be sedaj popravlja. Ali ho bode s temi spomeniki tndi tako barbarsko ravnalo kakor s Scbeverjevimu ? — (Umri) je danes zjtitraj po kra'ki bolezni občio«ki svetnik gospod Jornej Černe, poeeetnik in gostilničar, vri rodoljub in zvent prtBtaš narodne stranke. Hodi ma zemljica lshka! — (Stavbinsko društvo v Ljubljani) Debili smo nafilednji dopis : Pred dvema letom* spro-Žila ao jo bila vfiled chčutljivtg*% pomanjkanja pri-mern'h utRnovnnj mieel , zasnovRti v Ljubljnni urad niSko etavhinsko društvo. Da se to preko-ristno druStvo ni uživotvorilo, krive so bile tadanje razoiere, spleb pa tuđi nezaupnoat in bojaeljivost, da sa po>lj<-fje ne da linancirati. Lan%ka katastrofa premenila je pa naše lepo mesto skoro v razvaline. Ž« pnj veliko pomanjkanja stanovaoj postalo je po polr^su tfin ohtutljivojše. Nokuj let preteče gotovo, predno m zgrade vsa ona poslopja, katera so «e porušila, tem manje pa je pri eedanjih racmerah računati na to, da bi se v kratkem postavilo razvoju ra««ta priruerno fttevilo novih poslopij. Potreba, da s« osnnji podjetno stavbineko društvo v Ljubljani, postala je bolj pereca, kakor kdaj poprej. Fi-nančni krogi jeli so se zanimati la ta projekt in i s^daj j« najugodnejši čas, da se ta idejf* realizuje, j Mej drugimi je velik denarni zavod voljan to pod-i jetje pod prav ngodaimi po goji preakrbeti 8 potreb« ! nim kapitalom. UiuAtvo ue bode omejeno »amo na 1 nradniAke kroge, ampak so osnuje kot sploSuo stav-binuko društvo za vse stanovnike ljubljanske. Vabijo »e t«dnj tem potom vsi krogi ljubljanski, kateri se za to idejo zanimaju, na pogovor v nedeljo, dne 11, t. m. ob 10. uri dopoludne v zimnkem salonu hotela ppri Maliču", na kojom be podujo na tanani podatki glede osnovanja iu financiranja tega druStvft. — (, Ljubljanski Sokol") se udeloži korporativno k zastavo pogreba svoj-ga uinogolutnega (luna, đanetj ururlpg* hinuega poaesttuka in obć. 8/etnika g. J.-rneja Černeta. „tSokoli* se zbero jotri popoludae ob 1/af). uri v društveni telovadnici, od koder odkora-kajo skupno k pogrebu. — (Trgovsko bolniško in podporno društvo) bode imelo v nedeljo dne 14 t. m. ob 1/111 ari dopoludne svoj redni občni zbor v mestni dvorani. Nam se je poslalo samo nemško naznanilo, slovenska se menda niti izdala nišo I — (Stavbena kronika) S^. Medard jo na-piavil ta ted^n stavbeniua podjetnikom in delavcam s slabim vremenom mnogo briga : pri zgradbi novth kot pri podimnj etirth his so je moralu večkrat prenehi>ti, kar je prritn kot z.idnjini, niti manj pa tuđi gospodarjena v znatno akudo. Pret« kle dui so pod rati začuli rLivčnikovo h-fto v Vegovih ulicah flt. 12 Na „Gmajni" pričeli hU te grariiti dve uovi bi&i. Na av. Jakoba nasipu priče! bb je kopati temelj Bahovčevi biai. V Grad.sču, na Starem t*gu in Št. Peterakem nasipu *e gradnje poditib hiš še nišo pričelu. Pri fcJd»nt Peroraki cerkvi prieela s» ne zunanjii dt Ja pri kupoli in podirati Pe jela cerkvena stena v ozadji, ki je bila moćno razpokana Pri St. Jakobnki c< rit vi se stavbemi žude va. krha, in bodo dotična dola teJko do te zime uvi'H^ua. Nekatere bide, kojih zidarska dela bo že izvršena, čakajo 2o nekaj dni na tesar je, ki itoajo oskrbett strošne stolo. Ljubljuničinu nabrežje ob vznožju Trnovskeg* pristana podobno je loioH mali laki, kjer se od ranega jutra do mraka »klada, naloga in odvaža obilic*. stavbenega materijala: kn na 90 ja, desk, opeke, peska iu drv, ki ho v ćolmb dovaža po Ljubljan'c z Vrhuike cit li. SUvboni Bvt.'t postal je v Ljubljani drag — (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slaveo") priredi v tmdoljo dne 11. jnnija t. 1. veliko ljudsko veselico na Kodlerjevem vrtu s prijaznim sodelovanjem čantitib narodnih dam pod pokroviteljstvom preblag, gospe Franje dr. Tavčarjeve pod vodstvom druf'tveuega pevovodje g Al. Sachfla. God ha h). c, in kr. pešpolka Leopold 11., kralj Bal-gijcev. Vzpo^ed: I. Petju: 1. „Nh planine", zbor, Bendl. 2. „Hara", zbor z b is-eamoflp^vorn, Ivaan-but. 3. „Domovini", zbor 8 ti-nor- iu bariton samo-spevoru ter s spreroljevanjein orkestra Volarič. 4. „Vf-uec slovan^kih peHnij", zbor, Nedvčl. f>. „Na moru", zbor, 1). Jenko. II. Godba bo Bvirala 12 točk. 111. Ivrgljanje na dobitke je bilo na praznik ev. Ri\-Djega Tfleta dne 4. junija in bo v nedeljo dne 7. junija od 9. do 12. nre dopola in« in popoludne od 2. do 10. ure zveetr. 1. d jbitek 12 kron, 2. do-bitek ti kron, 3. dobitak (_> kron, 4. dobitak 4 krune, 5. dobitek 2 kion;, G dobitek 4 kroue za največ serij, 7. Šaljivi dobitek za najvm^krat vs^b devet. IV. Razue ljudske igre. Zvf-cer v rorakn gra^ki uuietalni ogenj. Po konran^ua vzportdu : Prosta zabava. Začetak ob 4. uri popolU'lue. V«topnina za onebo 20 kr., častiti podponii elani ao vstopnme prouti. — (Zveza slovenakib koleaarjev) imela bode dne li U. t. m. na av. Ptftra 't(iklo nedtiJjo, j« tuko lepo uapel, d* sme druAtvo puč ponosno biti nanj. Ko no ne bili iztat-niki iz Ljubljane pripeljali na postajo Sv. Lorenca in no He jun ondu pridružili vrli Trebanjci z lepim venetm dam, jih jfi prav prisri'no pozdravi! gospod Peter Pogačnik, učitelj na Čatežu, v imenu domaćih občin, tamnAuJH kmetijske podru^nicn in ondotnih „fiintov", katerih je privedol ćelo krdelo s s»boj. Društveni načelnik g. prof Orožeii na je zahvalil za Ijubeznivi Bprtjein, obt'tnjoč, d« bode društvo odslej pogofit^je pribajalo obćudovat dol^njska prirodne b:8*re. Pozdravu in odzdravu so sledili nav-du^eni klici: živio! iz ^il domačmov in izlftnikov. Oboji bo na to od poštuje, katere obl'žjn j* bilo okraAcno z zaHtavatni, odkorakali do bližnjo gostil niče go.spoda (.Sorca, raz katero so ri l.atertMii so hh vr«tiln primern« napitnic^. llarmoniliH ubrani glaHovi ho c»»Io razigrali vennlo mladino, da je zapitani.1. D.isi ni bilo nič kaj kazno, vendar so stopili izletniki po koailu na četrt ure oddaljeni Zaplaz, kamor vodi jako lepa in zložna pot mimo mladih trtaih nasadov. Iiuda ploha je pospešila bojo. Prišedši do imenitna romarake cerkve, so hitro stopili vanjo. Tu so si ogledali vse znamenitosti, so pomolili in zapisali svoja irmna v spominsko knjigo. Ko 86 je preveirilo, so stopili zopet na plano. Ž*l, da ni bilo jasno; kajti že to, kar so obzrle oči, je zadivilo izletnike. Na vrhu je daljnogled na ražpolaganje, ki kaj dobra kaže. Vi-deti je bilo Kum, Gorjance, Kočevske gore, a vse medio in nerazloćno: sovražne mogle in oblaki so zakrivali dulnji razgled. Vkljub tu mu je bilo vse prav veselo in je dalo duška svoji radosti a pre-pevanjem narodnih pesmi v gostilni na vrbu. Po kratkom pontanku so se vraili izletniki na ćatež. Društveni odbor ae je tedaj šel poklonit prečasti-temu gospodu župniku iu ne mu zahvaht za blago naklonjenost. Pri«el je čas slovesa in odhoda od go-stoljubnih Ć.»težanov, katerim bodi tuđi s teg:i monta izrečena prav prisrčna zahvala za prijazni vzprejetn in za priarčue izraze Ijubezni do Slovenskoga pla-ninskega druatva. Na veaelo svidenje jeseni ob trgittvi! NaposUd pa izrekamo željo vseh izlutniliov in ne obraćamo ž njo do blavnega ravnateljatva Djlenjakih železuic, naj blagovoli ukreniti, da bud-j vozni 1 »U l>c»Ij ugodeu Ljubljani j kajti po leti, ko je najialjši dan, pa se trtba vruiti okolo aeetth zvečer z vlakom v Ljubljar.o, tak vozni red pać ni pritneren prometu in morda tuđi ni pjtrebm pri železmci, ki jo po-polnoma lokal nega poiuona. U^lužuost sl.ivu^ga r.ivnt t^ljntva bo dobro do$U no lo Ljubljančanom, ampuk de bolj ŽHlpzaiuni bltgajuici — (Đraginjska doklada) izplHrTovaU se bode, kakor »e ćujh, ma-*tniuj ućitelj^m in uradai^tvu, do do konca tekočega leta, ker so razm« re v»led po-treaa v Ljubljani tako glede najemšoin kot Živil iu pomanjkanja ntaoovanj ir.id v«e neugodno. — (Nov atavbeni red za meeto Ljubijano ) ki je etopil ravnokar v veljsvo, dobiva ae v A. Klei novi tiskarni po 28 kr. iztis. Bilo bi uraestno, da si ga v pouk narm'i sleherni gospodar. — (Cirkus Guillamo.) JSinoijna High-life predstava je b la jnko elegnnt.no prirejena in so se vae to-'ike zvrsile z največjo j>reciznostjo ter atevilnemu občinstvu jako ugajaU. Na občuo željo se priredi današnja predstava po iatem programu. Jutri bodeta d ;e predstavi. — (f Matija Medved.) Kako spoštovan in čialan je bii pokoji), pokazat je nj^ga sijajnt pogreb. Danas z^utraj zbraja se je v prrazuom Zagorji ne-brojna množica, da spremi ra zadnjem potu nepo-zabnega ranjcega. Oljski in ljubljanski „Sokol* drtigi t zastavo, sta poslala deputaciji in položila venca na gr^b bratskegn staroste. „Zagorski Sokol" fli^re nil j« korporativno z zastavo svojega ustanovitilja, tstotako »ta bili korporativno zusto-pani gasilni društvi iz Litije in Šmartoa, posieinje ■ zastavo in razna druga društva Zagorakn in unanja. Nad 20 bi'o j« prekrasnih veucev, ki bo ae većinoma nosili. Kruto so nosili Zagorski Sokoli, npreved pa je vodil e mnogobrojnim duhovuinkim spremstvom g. župnik Groš 8, poleg njoga g. Župnik Berce M*j unanjimi odličnjaki omenjamo g. okr. glavarja Grilla iz L'tije, notarja Svetca, mnogo rodoljubnih dam iz Li lije io Šmartna itd. V csrkvi in na pokopal.šču je pel pomaožuii možki zbor žalu stinke. Na grobu pa sta govorila prav gioljivo odbornik Ijubljanflkega Sokola Jos. N o 11 i in g. Drag. H r i b a r iz Cnlja, povdarjajoča pokojnega vrline kot vzornega rodoljuba iu klic'oča: S'ava Hpominu M ti ti je Medvela ! — (Svinjska kugat raz^irja aa ua Kranjskem čedalje bolj in jh rnz^irjeva seduj že t ko^HVMknrn, novouieakem, kinkfm in Ijnbljanakt-m okraju. Povpnik j>ogine 95°/0 cbolelih pr^Sičev. V Ijubljansknoo okraju okužpniti je okolu 400 prešič^v. Izvoz prcAičov iz Krctnjskn, ki je prinaHal deželi okolo jed»n milijon goldinarjev na h'to, je sev^da prepovedan in kuj pomnui to zlaati za uhozega do^njskega kmeta, ni treba 3e pos-^bcj naglanati. N.i«nmu narodnomu gospodarstvu preti velika nevarnont in poklicanih fkako bodo to.ej tieba kontumac unrueruo po-daljšati, ob hrvatski mt'jt, kut ero popolnem z:ipr«ti je ako raj namogočn, pa ustmoviti jedno uli veČ opa-zoTalnih Atacij Kakor sliširno, h» b pouledrijiu tudi nmiisterHtvo roHuo bavi in bode z Duuaj* v tt^j zaderi kmalu prtAtd poseben funkcij(ni,ir na Dolnnj-sko, da se na licu tu^sta informire o tatnounjih razni *-rab. — (Volilni sbod na Ponikvi,) kateri je sklical drž. posl. dr. Gregorec je bil mnogodte-vilno obJHkiin. Volilci ho poslančevo porotilo 80-glasno odobrili iu izrekli svojemu za^topniku zahvalo in popolno zaupaujo. — (Imenovanje.) Poštni oiiotjal v Gradcu g. Matovž U r b a n i č je imenovan poAtnim kontrolorjem v Brucku ob M. — („SIov pevsko društvo v Pfcuji*.) Piša se nam iz odbora tega društva: Da se osigura utuet-niški uspeh letožnjega velikega koncerta na dan „Velske gospojnice" v Brežicah, sklenil je odbor BSlov. pevakega drufitva v Ptuji" v tsmiela § 13. društvenih pravil po nasveta priznaneg« venčaka najeti epretnega pevovodjo aa pevske eknsnje, skupno pevsko skudnjo in koncert sara, ter je do'oćil ra zd-ij Ljubljano, Br- žice, C^lje in Ptuj, kjer se bodo vršile prve dni me»eca avgnsta 1896. lvta eknpna pevske skušoje pooameenih pevskth ukupin v navedenih okrajih. Pri določitvi dneva in ure za pevsko skuAnje v C-lju in Brežicah sa hoče odbor kolikor raogoče na dotične krajevne rasmero, žtilje in rasne ugodnosti, ki bi prijale prizadetim Čestitim pevkata in poverm, blagovoljno otirati, »ato želi, d« a« dotični pevci in pevko moj seboj dogovore ter se cd boru v Ptuju kmalu in pravc&ifiuo gledo dneva in nre skupuih pevskih vaj od poklicaue stmui iz Celja iu Brežic najpriličnejde uaevetuje. Čestitim gospodom poverjenikom in u«katerim obi'eznanim rodo I; uhom in pi'iJAtoljnm pov«keg« društvu poslal se je poziv z ntibirnlno polo. Te gonpode in rse druge, ki s« %a-niaiHjo za društvo in l>*to£nji koncert, proui družtvei.i odbor, uhj no potrudijo in prizadevajo, da pridobe društvu 7.a tekoče leto 1896. naej slovensko čutečim in mistačtm obtMnHtvom evojog^ okraja mnego dru-dfTonikov- Pri nnbiranju društveni ne ni treba preveć t'H.inosrčaiai in flirogim biti I Naroduog^ darka je ren mnogo, a domoljub uaj bi ZTierom irnel odprte rok* ! Va.ikdo nnj žrtvnjo, kolikor tuore; kdor ima veliko, daj veliko, kdor pa m»lo, d»ruj tudi malo i» dabrega srca. „Moožina todi čekaj za^že; če ne teče, pa kaplja." Tudi mali pnvitovoljni don^ski (§ 23. dru-stvenih pravil) s«i z rodoljubno liTAležnoBtjo e >reje-majo. N*biralne polo z dennrj-m vrod je n»j Jalje do 5. avit-usta t. I. odborom v Ptnju vpo^lHti. Oaetit« pevke in p&vee, ki pe hoč^jo koncerta adeležtti, pa še niruajo not, uljudno oporarjamo, da že jim lahko postrtžemo. — (Prostovoljno gasilno društvo za Trgovišta in okolico velikonedeljsko) praznovalo bode v uftdeljo dn*» 28. juo'ja svojo obletnico h pri-mernimi vajaoii gasilcev, tombolo, pftjeni in prosto zabavo. Začetek ob 4. uri popoludne. — (No, no, kako Bmo oblaetni!) „Soča" piše: Dobri prijatelj dr. Mahnič se budaje v „Ilim. Kat.", da. ga je profesor Pleteršnik tako razžaljivo prezrl, k^r ni sprejel tudi „Rim. Kat." mej vire, po katerih je sestavljal Wolfov s'ovar; zato da je neki „v novem slovarju viAja znanstvena in filo-logična terminologija prepomanikljiva". In da bi neovrženo pohlevni gonpod d-ktor tem silu*je opo zoril na svojo užaljeno visokoet, kažo kakor nekdaj farizej na cestninarja — prav ponizno seveda — na ča8opi8ue siromake „Slov. Nar.u, „Pop.', „Učit. Tov." in „Vnetnik", rekši: „Ako so pr#birali in porabljali te liste, menimo, da je to zu&Iužil tudi „Um. Kat." Gospod doktor torej ne uineje tega „prt-ziranja", mi pa. Blagovoli Daj lo premioliti, kateri slovenski list se je ae tako da led izpozabil, da bi bil najboljAe slov. peanike tako ekrunljivo in nečuveno mrcvaril, kakor „Ilira. Kc»t u H.rostratom se meuda ne poitavijajo spomeni ki. Posebnoga joiiko-znanja pa tudi Ae ni pokazal g doktor. Ako ne zna ćelo svojega duAevnega deteta pravilno imenovati, potem pač ne zanluži, da bi ga naAi jezikoslovci posebno cenilt. Velečastiti pttter Škraboc mu je dokazat že I. 1888. na plataicah svojega „Cvretja", da .katolik" ni nlovenako ime. Ali je morda gospod doktor na-lašč izbral to nenarodno ime, katero ne dopušča žennke oblike, da je s tem nekako preroAko na-mignil na hvoJh poznejAe „jezikore-canje?' Hog ve, da ne? Mah-omet je velik, Muh-nič tudi. Ali si pa morda goHpod doktor domneva, da jo združeno v njegovi glavi vse ('lovt-Ako znanje? Mi bi rekli, da ne. Evo dokaz ! Za kaj je &VI gospod doktor iz ma-leg* 8fmeniAča? Ker je moral, ker jo doktizal, da nima potrebnih zmožnoHtij ne v gospodarstvu, ne v vzgajanju mladine. Te svoje nezmožnoAti je učeni go.spod doktor soveda prav učuno prikril z „gimna-ziJHkirni prof»>sorjiu, ki so mu bi*ju „i^podkopavali uglfd' pri mladini. „No, pom;*gaj, kar more." Vsi ljudje vse vedo, ne pa en sam Mahnič! Ti nadi uasprotniki so res čudni Hvetnik'! V svoji službi nam tako goreče priporočujo poh'evnost, a v prak-tičnem življenju se brigajo sami toliko za njo, kot zu hi uski fcrog. — (.Jadranska vila* na Sušaku,) mano hrvatsko pnvHko druAtvo, s'avilo bode due 28. in 29. t. m. dsvtletnico evojega obstaukn in z«j^dno se bodo blagoslovi!* draAtveua zastuva. Ob jednem boda zborovula BZ*ve^sa hrvatskih pevekih draštev. * (Tužen koneo slavnoga začetka.) Poro-("•nli smo že, d\ j« bivši nv.itrijski uh iporoi'nik lilauth^r v San Fruncisku izvrail ropHr«ki ntnor in pobegtnl najbrž v lwropo. Sedanji ropar in uiorileo Dalje v prilozi. Priioga „Slovenskemn Naroda" St. 134, đnć 13. junija 1896- imel je opatija na sijajno vo.'a^ko kn rij tro L. 1378. je kot kadet šd v vojno v Bjsno. Takrat 18!etni rnlattanič jfl im»l branili z malo Cttico n-ko važuo nvato. Ustali, stokrat številutj^i, so brus pr- stntka naskakovuli do* i £ no mi sto, a B'auther se s svojo četo ni atuaUiil. Naposltd sta od ćele četa oatfiht samo 3« Blautlior in narkit-setnik. Blauther je situ zafit-1 fctreljati u topov im sovražuika in posrećilo se mu j**, jih ptvgnati. Zt ta hrabri Čin dob'l jo lBletni mladenič red Železue krona, je bi p'jviSan za čsstuika ia zadob 1 viteSki stan. V isti vojski je fitoril še ve£ takil) činov in rcAil tuđi neko laske pcdanike, za kor mu je laftki kralj pod« lil neki red. Po kon aiiih boj h je Bliiuther prijel ni Duiaj. kjer si gn je dal ccaar predstaviti in tuđi nadvojvodo 80 ga na r«zlične načine odlikovali. Z Dunaja je pri&el kot nadporočmk v G liftko, zafiel v malo* vredno družbo in koneo je bil, da jo mora! kvitirat'. OJsel je v Amtr ko, kjer ga zdaj iščejo kot topirja in morilca. * (Tempora mutanturt) ČJUn avstrijske delegacije dr. Bareuther je razkril čudno dogodbo. V javni seji je poveđul, da je vojaSki ?-a**tni 8oi pri silil nekfga porotaika, da je moral kvilirati, ker je na dopustu cnuJeč se pri svojem bratu, lattniku većega posestva, temu pomagal orati. S tem, da je mol prijel za plug, je osramoti! cesarsko auknjo. Taki nazori nišo vedno vladali. Vaaj spominjamo «o, da so naa nafti učitelji učili v doli, da je cpsar Jožef II. sam prijel zn plug in je oral. Z*nj to ni bila sramota — dandanes pa je. „Tempora mu-tantor!" * (Potres ) Pcroča se, da se je ta dni v Crui gori primeril precej močan potres Ćutila sta se dvQ> sanka, sprt mljana od podzeinnkega grmenja. — Is Linča se porot-a, da se je v Spitalu ob Pyrnu pri m eri I pred 8 ocrnim precej mt Čan potres. Čntili so se 6tir je šunki; prvi je bil najmočnejči, ostali so bili rahle,Si. Tuđi podzem&ko grmenje Be je čulo. Zanirrnvo jf\ da je bil v tein kraju zadnji potres tato ooč ktikor Uni v Ljubljani. * (Hladnokrven obsojenec.) V včnrajSnji Ste-vilki našega lista amo priohčili brzojavko, katera je poročala, da je bil v Oseku obešen morilec in razbojnik Čonka. Ko so ga peljali k vežalim, je ravnodušno kadil in se rogal krvniku, naj dobro dela in naj se ne blamira. Obefieni morilec in ropar je bil jrden „najslavnejših,, nizbojnikov ogersk h. Svoj čas je bil tovarifl Rože Šandorja. Na vesti ima na stotine umorov. Prifiel je še-le lani iz zapora, kjer je prestal dvajsetletno kazen; a koj v prvih dneh svoje prostosti je storil nov umor. Čonka je bil star 74 let ko je atopil pod vefiala. * (V balona na eeverni teSaj) Minolo ne-deljo so odporovali ud«ležn ki AmJr^jeve ekspedicije na fieverni tečaj. OdSli so iz Gotenburga z ladijo, od Spicbergena pa bodo poskuaili v balonu priti na severni tečaj. Zi to znanstveno znamenito ekspedicijo zanima se ves omikani svet. * (Nesređen vojskovođjev pred svojim i eod niki) V Masavi se. vrfti pred vojnim sodim'em ob-ravnava proti laškenm generalu Haratieriju zaradi izgubljene bitke pri Aduvi. Generalni advokat je predlagat, naj bh Biiratieri obsodi na deset let v jeCo. * (Zemlja se odpira) Iz Italije Be javlja, da ■e je v proviuciji VicHnza, in aicer blizu tirolska meje, odprla zemlja. 0 Iprtina je krnje dva kilometra dolga in skoro jeden kilometer Široka Ko je zemlja počila. podrlo se je mnogo hi5 in je več ljudi po nesrečilo. * (Anarhistioni atentat v Barceloni) pri procesiji sv. ReAojega t»-lesa je vso ŠpanBko silno razburil. Vlada »tori kar mogoče, da prido storilcem na sled. Zaprla jn ž« blizu sto ospb, na khteri leti sum, da so t zvezi z anarhisti, mej temi tuđi ne kega Francoza, pri katerem se je nasla velika bomba, razglasilo ee je tuđi obaednn sfanje — a pravi storilec se Se vedoo ni nnšel. Zdaj je dognano, da je vsled atentata omrlo 12 oseb, ranjenih pa je 17. Storilec je vrgfl bombo iz neposredne blizine. 6.) Iavj^cm o V. glavni skupštini Rt-nogr:ifskof»A druAtva; 7.) St^noprif A« nov cp ; 8 ) Iz drugih de-4el; 10) O^bni. II. Knji.vev^i glasnik: 11.) T:i predice, z1-. žil A A$Wfn;; 12^ Majč.n*? ooi, 8p,evao Andr ja Palmov u; 13) Smrt, ajijevao Josip M la-ković; 14) R mi' ot IvanViziv; 15) Dubrovniku, od kne>a Nik-1« I ; 1G ) Jupfisliv.'anaka bibliografiji. III. HtHCoytaf-ki priloga: 17) Smrf, spjuv.-io Josip Milakivir; 18.) Otec l'ajisij; 10.) Grafolo^ija iu 8tem>L'r..fija; 20.) Itidu o jciku, «pj«vao P. Prera-dovć; 21) Dr. Ji-sip Zmugonlav R hič (Kohpc) ; 22) Velika noč v C rigradu. sps.il A. IWen?ek; 23) T.-vjnaoi Rikice; 21) Kr^tu. od V. VuVasiv'ć.i; 25.) Aforizmi; 26) L'atn'ca ur«fltii§t.va. — „Bihać", hrvflt-jko (Jružtvo za iztraživanjn d'.>rusić-» povjesti u S,>lituu y izdalo drngi s^švtek a/ojili izvMstij. o^rA^en z jtiinira zemljevidom in Sestiroi fino narejnnimi slikami. S'ftiiek prinaSa t.i.di članek „Unš^vino b hačkog polja", ka^erega je ftpi-sal odlični naS zgodovinar S Rntar. — „Cosmopolis". Te. vpl.k« revije jr izSla ftesta knj'g**, kjst'-ra ima sledero v^^bino: John Oliver H(.bb«w: 'Tis ao IU F ig- t without. W.n^^; Prof Edward Dowit»n: The Cisft jigainst Gifthp, Heniy Dnnckley (nVmxu): The Jubil^e if Treo Trade; Kln-.und G)RKe: Current Freuch Literatnre; D. S Me Coll Spring Exlnb tions in Pariš; Hnni-y Norman: The Gtob* hud th« Island;— E Estine : Pages U umnim-«; Paul L°rr>y Realifu: R chard Cobdeu; Franci^-m S«rcey: H nnck Ibsen; Vi-comte Sp-*lb"rch de Lovenjoul: La \t'*ritable Hi-stoiro de BKlle et Luitt ; Cornt*- de Gub'-matis: Un Romarci^r Italien (Antonio Fo^gnz^aro); Emilie Fagnet: Lh Livrp a Pnri^; F de Pref»pupe: R^'.Ud du Moi^; — Mari* Janitschek: Poverino; Theolor Birth: Ein Jabilaum dea FreihanleU und der De mokratie; C^rl Aldenboven: Kin Gang durch di*? Parintr Kunstnalons; 1 V. \Vidmam: Auf dem TraBirr.enii'chi'n S^p; Aloi« Brandl: Ryron und \Vord-s\vnrtli; M Pbilipp^on : Die B^giiindunp der UesellK-rnft Je^u ; H^inrich \\elti: Die Nachfolge Ricliard W»:gnprB ; Ignotus: Politisch^s in d^utscnfr BeleuchfuDg. — Naro'ila \z,ireJH.nia knjigotcŽeč A. Hartleben na Dunaju. Slovenci in Slovenke! ne z&bite družbe sv. Clrlla in Metoda! Davila i Družbi sv Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden postali : Uonp Josip Knnz 1 gld. in gospa Josipina Janša 1 pld. (po gilć. Antoniji Kadiv(*evi) ; slavno obrtno pomožno društvo v Ljubljani 10 gld ; po Ronppj dr. Tavcarjevi goapa Hnd-nikova 10 gld., gos;)ft Bartelnova 1 gld , t'ortuna pri g. Zajcu je vrgla 5 gld. 25. in pri g. Roztminu 8 gld. 50 kr., skupaj 24 gld. 75 kr.; podružnica sa Vuhred-Marcnherski okraj po fi. g. župniku Job. Černku 5 gld.; E P. D. 1 gld. — Prisrčua hvala! 2iveli naBledniki I Blagajniitvo družbe sv. Cirila in Me to da. Književnost. -, \ Jugoslavjanskefla stenografa i Glas nika1 je izsla letosnja 3. stevilka z uasUdnjo tsb bino: t. Stenograf: 1.) Grafolog'ja in stenografija; 2.) JoAte nefitu o slogotvornomu ,r", piše Golub in Dvorski; 3.) Životopisi zaslužnih Slovan v, Andrej Pri'protnik; 4.) in b) Jogoslovanika ■teDOgrnfi« Đunaj 13. junija. Začetkom današnje seje poštanske zbornice je predsednik Chlu mecky naznanil smrt kanonika Kluna in s pre srčniuii bescdaiui povdarjal nj*ga veliko marljivost. VUda je prtdložila nafrt 2akona glede naknadnih kredit«>v za nakup gozd >v /a kranjski verski zaklad. Ilir»>ld je nujno prtdlagal, naj vlada razveljavi naredbo, s katero se je pre povtdala sokolska slavnost v Teplicah Potem je zbornica začtla razpraOjati o davku na sladkor. Dunaj 13. junijA. V današnji seji kon servHtivneg* kluba se je grof II »hemv.irt spo-nainjal umrlega Mana kanonika Kluna in s toplimi bost'dami slavil pokojnikove zaslnge. Klub je pokojnikovi materi i/ra/.il svoje so žalje. Kons(M vativiuimi klubu sta kundolirala poljedelski m'uisttT grof Ledebur in v imciii Češkiga kluba dr. Tuček. Klub je za pokoj nika narobi I posebno maso zadušnico. Dunaj 13. junija. P*.slanska zbornica bode imela tuđi v ponedeljek sejo. D.ines ;n v poiudeljok bodeta tndi večtrni seji. Dunaj 13. junija. Protisemit S t e i n e r je koncem današnje seje poslanske zb >rnice nujno ptrdhgal, naj Tlada umakne svoj napanju pri dr>. uraduikih. Budimpešti 13. junija Današnja soja poslanske zbornice je bila jako burna. Halo je interpeliral vlado zaradi govorov dra. Lue gerja zoper Mudjare. Poslanci sa kar tulili. U gr on je interpeliral zaradi odstavka glide Turpije v tkspozeju ministra CJoltu'hoNvskt ga. Rim 13. jnmja. Listi javljaj«*, da \o vojno sodišČe generala lUratieiija oprostilo. najake tuestne žef^Ziiict*, oilJeltik dna i.sko kaaalika in dunaJBko-d'tliiiFiki progi na Dmuju IX VV.iiiea-hmsv'as^ 10, kj-^r ji vlo?,iti dot čno pomidbe do d;ip 18 juoij.t — Ni osrtbai cziroraii na tovorni promet omoje>i ni cei« vagoae vrftjono postij;ilt.š5e Lnhtn z^Iezniort P-an T.ioh-iu s^ je z dnetn 1. ju-nijem 18(.)G I. otvorilo tuli z \ bts >vozni in tovorni pi- m t a om^.ji^vijo, <1 i. b i vapiMJ-'mi hrz >vozno ia t,worno b'ag) do najve'j^ tež^ 200 k^. Hveženj, izvzeroSi žive živa'i in razstieljivne snovi, ako stranko p.nn\» prt-skrlia naklafUnj« i^i razklndaujt*. Narodno-gospodarsKe stvari. — FrancoBka razatava v Pragi Kako no na Češkom priljubljen«' ra/stive, dokazuju i'^ftka razstavnn statistika, po knteri je iuiela v nivejš. dubi Se vs;ika razstavrt v^l.k gmoten in moralen uspeh. To je iiHpotili tuđi z»stnpnike velikih pi-ris^ih tvrdk do sklepa, prirediti drug > leto v Prngi razstavo frauconkih iodtHtrj Itrh izd^lkov. Nimnn razslave bod**, povzd guiti lanimanje z* fr.inc(wko industrijo ter tako oživ« ti mFJsebojno trKOviusko sve«o. Prireditelji so prepričan*, di bnd.» Pragn drugo Uito cilj vs« h v inozemj * potujočih Francozov. Francoftka vlada j»> obljubila vnhko državno subvencijo. — Državne železnioe Prodaja se strojne naprnve n^ke tovarne zn umttno hiuovo iniiHlo, katero je kupili đunajska meotnii žeUznica in ka ter« se, pod^r« C«nj«ue no t«i napravo ua 10.000 gld Kuj vefi o tem pova o. kr. itavbttno vodstvo du- Razilrjeno doma&o zdravllo. Wduo vcč.jn po-praSevanja po „Miill-ovem frainiiirtk«'m i^iiuja in itoli" do-k.izujejo uspoSiii upliv toga zdmvila, zlasti koriHtuoga kot bolesti utoSujoCij, dobro 7.11-nin antivevm itiftno mazilo. V stoklenieah po W kr. l'o puittiem povzctji razpoSitja to mazilo leknr A. MOLIj, c. in kr. dvorni 7.alo^.nik 1111 DUNAJI, Turblaubon U. V zalupah po doželi je izvecno zahtevnti MOLIj-ov proparat, zazuauio.an z vuruostno ziuunk>) in pod-pisom. 4 ^ 17f>G — H) Hitirll so v Ijjii3t>5Jnta, tovaru, delavka, l>0 let, Hrenove ulice Sf. *ii), kap. Meteorologično poroČilo. a a 1-» Čas opft-zovanja Stanje baro-metrs v tom. lempc-ratura v C Voti-oti N«bo Uokrlna v mm. 1 24 urah » 13 ^>. uvečer 7. zjutraj 2. popol. <;><; r> 734 3 148 119 2fr3 si. vzhod brt'ZTctr. sr 7.a'iod skoro jas. megla dcl. obi. 0'2 Srednja vierajfinja temperatura 15'ž*, sa 22° pod B' # 4vttrijska kronska rcntA -i',', .... 101 t 2f> a Opei ska zla'a renta 4°,'t....... 122 n 70 t Ogei-bka krouska r.ala 4 ,...... *t8 „ 8f> , ^TBtro-ogeiiike ban^uo delmce . ... 901 , — m Kreditue dolnice......... 351 , 60 , London viBta........... 120 , 05 m Slem^ki dri. haokovci ia HK) mark , , f>8 s H21', *0 mark............ U , 75 t 10 frauk.v........... 9 „ 53'/t • (talijtitiski hankovci......., 44 „ f>0 , G- kr. cekini........... 5 , G5 , Dn6 12. juni a 1896. 1° „ državne srefke iz 1. lbf»4 po *^f>0 gld. 144 gld. — kr. Državne srefke iz !. 18ti4 po 1<>O gld.. . l«?0 . f>0 , Danava n-g. srefke fi° 0 po 100 gld. . . 126 , 60 , Zemlj. obč. avstr. 41 t*rQ zlati east liatt . — , — , Kreditne srećke po HX) gld...... 198 , 2f> „ Ljubljanuke srećke......... 22 . 75 , Budolfove srećke po !<) gld...... 23 . — t \kcije anglo-avntr. banke po 200 gld.. . IM n 25 m rramwuy-druftt. velj. 170 gld. a. v. . . . 481 „ — , Papirnati mbelj......... 1 „ 271/« • Izvirališe^: GiehHhuhl Nlalina. Zel^zniAka postaja. — Zdravil^će id vodozdravilnica pri Karlovih varili. Prospekti zastonj in fraiko. I---------------=-----T-----------------------------1 Hajboljša pitna voda liMtlttr proti it«>\Mrn<»Mt <>pttloutl|«', 1*1 \ triki . Hl .flljlll (IHtO skll.^iMiH. Dlt Ulflil- c'itiH^ih avtniitet vedno priporuči-vatm OL/VVNO IKLAOISTK f m ■ ^^_ -—------ .——"—nSćUrtU lubM \' l.jij ho iit1 iiHlDtJHJo nikako or^a ifnr Hiib-flhtncu tt*r }u zinuti v krnjili, kjur jo stu-(Icnf.tiii n!i vodovodna \o(1h dvoroljivtt ka-X. li ko\o»ti, imijiiikliulncjAn pijiii'H Hll'*) Goriška ljudska posojilnica ru/.p'iHUjc blužbo Zibteva no popnlnc) znanje dvo&tavnoga knjigovodstva in po moAmtHti zeuilj ftke knjigo. Plufa in v 11 r-&^ina po po^mloi. — I'rufinje do 1. JuUJa 11:1 ravnateljHtvo. V Gorici, 8. julija IH'.Ml. ('J.r):J8—1) Ravnateljstvo. primp« V bobovi ka Ti edfno zdrava kavlna pijaca. Dol.i •• poTsod, pol kil« %m H kl. Svarilo.' Ziiraili nlArradnih po- uurcJMiuh lulolkoT j» treb* p uli ti n* iiviru« inTojfi ■ i ni »11 om; Kathreiner V,lt>Ob—tt) C. \i glavno mnaleljstvo avstr. flrUeleHik Izvod iz voznega reda ■velja/rm-eg-a. ©d. 1. 3-a.n.ii*. 0.S©©. Nailopno omenjonl prihajalni io odliajalnl £asi označeni ao » •rediijeevrnpmkem «-n*u. 11705-134) OtllKMl Ib I,|ubl|ittie (ju?., kol.). Ob 12. uri f> min. po nočl osobni »lak t Trbii, I'ontahel, Beljak, Celovec, Kranj;<>iiHf..»t<>, Kjulmo, č*t K«lr.tlial r Amneo, Iiotil, (Iraunden, Holnotjrm), Ijfrul (instoin, /»11 na jamni, Inomont, St»yr, Ijlnc, DuuaJ Tla Amitolten — (>li fl. uri lf> min. rjntraj inMnnl tIuU t Kof-evja, Novo mcito — ()l> 7 uri li) min. ointml vlak t Trlili, IF«ntal>H, Hnljuk, Celoveo, Fran-srtiilMRtR, Ljubim, Dimni (>z Hntztlial v Sn)nui{r»Ot, Sti>yr, I/no, liiidnJftTlce, 1'1/fnj, Manjinu varo, Ileli, l-'r»nn»Tii »uro, Karloro Tar«, 1'rntfo, bijuko «':*>* Atnbtntti'ti n* l>utiaj. — l)l».ia. uri fi.'. min jin|>oliitjp, Noti- mentn. — (Hi U. uri 5u min. ilnpoliulne uiubni tltk t Trbii, l'mitahel, Hflljak, Celovec, Kraucflnafnitti, I.jubno, Helztlial, Dunaj. — Ob 4. uri pnpnliidne ORolitii Tlak t Trbii, HHJak, CrloTee, I.Jubno, ćp* Selr-ttml t Holn(>Kra 6. uri 3U min. r.rni:nr ni«*ani »lak t Kočerja, Noto msito. — Ob 7. uri 41 min. »Tećer ORobnl »lak t lj*ic»-lile (i. uri VJ min rjntriij onobui »Uk a Duiiaja Tla Amttntten, Bninograila, KrnRimra, ltiomoNta, Kelta na jnr.rru, Ijeml-OuMtoina, Iiinoa, Htoyra, (hnun H. uri rjutruj osulml Tlak U J.«*c-ltUft min. |><>]>ohiiltift OBiibui Tlak x Dunitja, ijuhn*, Holr.tliala, 1l«lj»ka, CcloTua, Fran/.eiiifaitn, l'untabla, 1'rliiia. — Ob 8. uri 3.r> miti. ritini motani Tlak i* Koćnvja, Nm Jfta mcata. — Ob 0. uri 4 min. aTei'er onobni Tlak c 1>unaja prpko AmittoUniia, ix liijnijn, l'ra«n, KraiH'UTih tmut, Karlorih Tirot, l[i»rr lllful«. Odliotl lm lijiil»l|i»ne (dr2. kol.) v Knmnik. Ob T. uri 33 min. rjutraj, ob 'i. uri ft min. pupolnUne, ob A. uri 60 min. btoOct, ob 10. uri U& min. cvočer. (t'oaleilitji Tlak I* ob uetleljab in praanlkih ) Prihod v Il|uno (drž. kol) iz Karantka. Ob «. uri r.n min rjutruj, ob il. uri 1'. min. tlopahultio, ob 6 uri 10 min. r.TdOer, ob U. uri (>r, mm r.TniJar. ^Poaloilnjl Tlak le ut> ueileljab In praiulkili.) I. najstarejša posredovalaica stanovao] in slnžeb Ljubljana Car. FXaXJX Breg št.6 lice nojno: zasebne In gostllnlike kaharloe za tukaj in i)ru;;od. jake dobni mestn; Ve6 dekel za T&znO-vritna dela; koćljaia zn v nhli^ju Ljubljane na neki kvm\ več natakario, konjiklh, volovskih ni poljskih hlapoev itd. it.l. (^f>41 j P. li. Svoj bogato ilustrovani ž-amal nakičeuih (2.J02—») ženskih klobukov razpošiljam poštnine prosto In zastonj. Henrik Kenda v Ljubljani. Trgovski pomoćnik izurjen v trgovini 8 »pecerijskim blagom in z želez-nino, vešć slovenfičine in nemfičine, vojaščine prost, želi »vojo Mliižbo !»reni«?iiltl. Poniulbf na) fl« hlagovolijo poslati upravnidtvu ^Slovenflkega Naroda". ('^35—2) Prostori lekarne ..Marija Pomagaj" (2,r,2T) 11a ^lentiiein trgu nI. ft (2) se dajo V Iiajeni; pripravni so za vaako trgovino. Več se poizv« pri hišni gospodinji v II nadatropji. steklo, porcelan, les itd lepl najbolje slavno znano v Ltibecku jedino pretnovano X=»l ^ « kateri nosi številko 508. (2545) Kdor vć kaj o njem naznani nnj lastnika na Trnov-skem pristanu St. 1 v Ljubljani, kjer dobi primerno nagrado. Spreten trgovski pomoćnik Slovenec, krepke postave in dobro izurjen v manufakturni ter specerijski stroki, VZprejme 8« takoj v večjo trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe pod difro S. K. poste restante Ilirska Bistrica. (2486 -5) pčaSr* 3P©g£o ^^nn odpravi t 7 dneh popolnonaa (2311-14) Itiy«-.Jtt. toluirtia v Hnl>l|nnl. Prodaja apna. Viakovritluo apno se dobiva po na]-nlžfl cenl na drobno in na debelo na DnnaJ« ■kl irangl li. it. 25. (2510—3) Podpiaanec ima v svojih dveh hitah t Topllcan n» Dol«ai(«k«iii veC lepo opravljenih sob p. n. kopaliekim gostom za oddati. Za iz vratna dolenjaka vina in okusna jedila je najbo'je skrbljeno. (2513—3) Toplice. n» Đolenjakem. 10 do 15 mož đobć takoj do zime trajajoo dober zaslnžek pri (2522—3) Filipa vit. Haas-a gozdnem osktbništvu v Kallwang-u na Gorenjem Stajerskem, Dnari, mm iiri Vožnji red c. kr. priv, južne železnice veljaven od 1. junija lbHG. Z X>i&iiajn v rJ7i»st. postaje J Bnovlak Po*tn1 vlak Mesa«) vlak ^Jjf"11 Dnnaj.......Odhođ ! 8*20 po noći 7-30 zjutraj 115 popsl. 900 po no6i — — MUrzznschlag..... „ 10 33 „ 1034 dopol. | 538 „ 148 , 625 ijntraj — (Jradac....... „ 1 29 „ 12o« popol. 9 21 po nofti ft'45 „ 1100 dopol. — Maribor....... „ 2 51 , 218 , 11'39 , 7-57 ijutraj 223 popol. — Celje........ „ 4 16 „ 3-42 , 1 153 „ 10 08 dopol. 5 40 „ 5-35 »jutral L,iŠkitrg....... „ 4-2H „ 3-56 , ! 2 08 , 1023 , 6 03 po noći 555 „ Kiniske toplice...... 43G , 4 05 „ i 219 . 10 33 , 620 „ 6-09 n Zidanimost...... „ 450 » 419 , 2 42 „ ll-Ott „ 657 m 628 , Hrastnik....... „ — - ^ . IM? . 716 „ 6 44 , Trbovljo...... „ — 434 , 302 1125 . 728 . 656 „ Zatrorje......... i — 440 ,, 310 „ Ila3 , 740 „ 705 . Sava........ ! — - 3 2* „ 11-46 „ b01 „ 722 , Litija........ , — 4 58 „ 3 36 1156 , 8 17 , 7-38 „ Kremice....... , — - 348 > I2'07 popol. 8-35 , 7 53 B Lazo........ — - 4-0« , 1220 9 00 _ 811 " Žalo«?....... — — 413 „ 1*30 , 917 ' 8-25 ! ,. ... Prihod 5-57 „ 5 30 zvofier 4 25 „ 1241 , 9 35 , 8 40 „ IJabljina . ... odhod 601 zjutraj , 5 34 „ 4-39 „ 1249 , 1018 , 7 35 po noći Borovnica ....... - ~ &1i « 123 • ll 13 * 8 10 » LoK»tec....... 6.55 „ 6 28 po no«i 5 58 jjutr»j 20i , 12 31 . 8 50 „ Rakek....... ; - 6 48 , 6 ?9 *° 233 , 1-30 J 9 21 Post.Sjina...... 7 30 , 1 7 04 . 651 2*54 „ 2 11 „ 9 42 „ St. Peter....... 7 54 m i 7-25 „ 810 J 3 22 „ 810 . 10 06 Divafa....... 8-21 . 7-52 \ 861 ; 8-68 „ 4-24 \ -Nabrežina...... , 903 „ 8 34 , 949 dopol. &™ 600 ajutraj — Trst........Prihod 9 25 „ 8 56 , iO-20 F 5-40 _ 648 ^ n J - Iz Trsta na T>unaJ. Fottaj« . Brz«rlak Pottnl vlak Melaal vlak Sek"|1,dktrnl Trst........Odhod. 8-05 po noći i 745 zjutraj 9'55 dopol. 6-2) po noči 10-00 po noftil — Nabreiina...... „ 8-50 „ ; 822 „ 10'5O „ 710 rt 11-26 ,, — Divama....... „ 943 „ 1 9 14 „ 1157 „ 8-23 1-21 „ — At, Pet«r......., 1025 „ 9 52 „ 1242 popol. 914 „ 250 , 6 30 zjutraj Postoina...... „ 1044 „ J010 dopol. 107 „ 9 39 330 „ 658 „ Rakek......... - 10-24 „ ; 125 „ 9 59 „ 4-02 „ 718 „ L()Katec....... „ 11 15 „ 1041 „ ! 148 „ !lO24 n 4-41 „ 7-44 „ Borovnica...... „ — — 2 14 „ 10 64 „ 6-18 „ 8*15 „ ...... Prihod 11-57 „ 1123 „ 244 „ 1125 „ 6-05 „ 846 „ LiublJall»..... Odhod 1802 1129 2-52 , 12 25 620 " 6-- po no«i Zalog........ „ - - 8 04 „ 12-38 „ 6-8« „ 616 po nofii I^e........ , - - 314 „ 12-49 6 54 „ 6 30 ,, Kresnice........ - - 3-27 „ 1-03 „ 712 „ 6-48 „ Litija........ „ — 1203 popol. 3-38 „ 115 „ 727 zjutraj 7-04 „ Sava........ - - 3-49 1-26 7 41 „ ^ 7-18 „ Zagorje....... - 12*21 „ 403 „ 1-40 758 „ 7-85 , Trbovlie....... - 1227 411 1-48 8-08 7*45 Hrattnlk....... - ! - 419 " 167 *, 8 19 '„ 7-56 , ZidanimoBt........f 114 „ 101 „ 4-40 „ 2-24 8 46 „ 816 „ Rimske toplice .... , I'« , Ml „ 4-52 „ 2-37 902 ,t 8-81 „ Laškitrg/...... ' 131 " 120 503 2-49 917 , 8-45 Celje........ 1*44 „ , 138 „ 628 »večer 810 /, 9 42 dopol »04 Prih. Maribor....... „ 821 „ ; 3 02 „ 741 po no5i! &**> „ 100 popol. — Gradec....... , i! 4 47 „ | 4 29 „ 1003 „ 806 »jutraj 4-45 „ _ Mttrzzuichlag..... „ 7 07 ijntraj 6-51 po nofii! 9*08 „ 11-57 dopol. 9*80pon.Prih. — Dunaj........Prihod 10-00 dopol. , 9-46 „ 1 6 40 »jutraj 4 00 popol. — — ] užnini srcem uu/tiunj;uno vsctn sorodnikom prijateljem in znaiHHin prclrcsljivo vest, ila je naa iskreno ljubljeni sopro^, oziroma oi!e, ^ospod Je 1*i^^j Cžgi*ne posefttnik In mesarski mojster, mestnl odbornik In načelnik mesarski zadrugl danes po noi'i v .[<}. letu svoje dobe po kratki a mučni bolezni izdahnil l>la^o svojo dušo. Po^rel) predra^e^a pokojnika pojilo jutri v nodoljo, dne 14. t. ni., popolinlne ol> polu (). uri iz hise žalosti na Sv. Petra cesti st 87 na pokopaliMe k sv. Kristofu. Sv. mase zadušnice opravile se bodo v domari fari pri sv. Petru v Ljubljani. Pokojnika priporoČamo vsein prijateljem in znancem v l>la« spotuin. (2546) V Ljubljani, dne 13. junija 1896 Marija Cara« mj Dlmnlk, M^propn — J«m«J, Mlol, Franjloa, Viđa in Ana O*rn«f on-oci. Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleoek iz izvrstnih gorskih zeljičd). Mnogo prenkuReno oMveftev«laio in okritptcvalno sredstvo po t«ikllt n»- porlb, tr*|utb Jt>it»h itd. — Najbolje se je obnesol pri vseh vnanjib bolesnih, kakor: proktu«, revniNUĆnriu otr|»ucn|n, mvllju in pret«KBeii|a ili itd. €emm stekla miči 1 gltt. *.f *t*. Karola Wolf-a redilni prašek za živino. Preskufifn pri vseh doraafiih in koristuih ftivalih, kakor pri bonjlb« govedlli, ovcah« preil^lh itd., te nrtrjv l^atl* Ce slabo pr«b«vljatjo, isvrstno vurovalno sredstvo proti kalvini botomstlHB. Cemm *mvi*km 43 *•% (1224—73) p^ 73r«xxxo^retn.o. ~M — Mnogobrojna pl»m«na priznanja. Doblvn »* t vaakl lektu-nl. Ulttva« Balog« pri |«*dlaesu ladelov«4«l|a HZ- "^^"olf-VL, lekarju v Vipavi, Kranjsko. Parni naj se na varstvano anamko. — R»apoillJ» •• VMk d»a po patiti. AAlClJVrAAA 39 «jf U,d> na vtC let s prav ngodnimi pogoji prodajalnica z vso opravo z leplnt •ttioovanjein in MkludlAfem (niH)cailiuiiii) vred. — Prodajalnica je jedina v veliki vani I^nk« pri Č)rnoiul|n, je tik deželne ceste, po kateri ie živahen promet. — Kaj vefi pove tastnik IVIHm. I£oll>«>vsou v Lokl At. »a pri ■■ 'SU90 aPziufeisj C . * • ' s 3Pla.6llxxI rj-a,ta,lsa,z neke kolodvorske reatavracijfi (oženjen) (2536-1) želi vzeti v najem gostilno ali hotel v prvi vrati na Kranjskem ali Štajerskom. — Vpra-Annja naj 8« po.šljejo: .Zahlkellner I. CI.U kolo-dvtrska restavracija v Št Petru na Krasu. Najcenejša na KriiNvIne, lif&e in ioTurii<> za krajno in daljšo dobo — do 2/3 fif*-ktiviifl c»Miiln« vrednoHfi — ponuja ttčno in kulantno (2i',)fj—3) „Ogrerslsi X-ilO37"d." Budimpešta, Kraljova ulica 70. i^1_-ii> | E^SiSBlii li—i__::i»—■—...... —=---------■-------r—':.___'— i; . _________________________ T-.-r-*. :i Zarezna stresna opeka, pre-Sana stresna zarezna opeka (marseljska) in navadne oblike s stroj i delana stresna opeka je za znižane cene vedno na prodaj v tovarili (-'-2IS8—9> Knez & Supančič 1 . jia !>! ju M3t. ^m^^^^^^^imt^^m^^^^.^ i: •^a, > muđ**±iB*kladi&ču. Nepreniočljive haveloke izdeluje po najnlijl. breckonkarendnl oeni. Gospodom nradnlkom se pripoio^a -/.a iz-dt-lav^ujc vsakovrstulh unlform ter pi^skrtuije vse zritven epadajoće predmete, kakot* sablje, mede, klobuke xa parado itd. (2i91—12) Št. 18.029. -i^vS^Z^'i-^^S- (2.vji—:t) V zmislu i; fiJi. obč'Jnskega reda za držehio stolno niesto Ljubijano se daje na znauje, da bo lo računi o prejemkih in stroških 1.) niestne blagajnice, 2.) ubožnega zaklada, 3.) zaklada meščanske bolnice in 4.) ustanovnega zaklada za 1895. leto Oil dnilCM lltt|ll*tkj fil «IlllJ javno ra>.griifi)i v tuknjšnjem ekspeditu občanntn n;i vpo^lcd. Pri |»r«hv8i*nji in konačni reAitvi toli računev vzel bode obuituki s\vt navedene opazkn o njili v pr<>u. njih posledlćnllt boleznth, jui iakli, nevralgiji, kožnih bo-lezuili in ranoJi, kronični Brigbitijovl boloznl, o trp ne nj u, kroničnom materničuem vnetja, eksudatlh poriutcrinulnili vt»7.m. Veliko basinake, polne, separatne kopell, kopeli v maraiornatih banjah in tatine kopeli, iiVTBtno arejene potilnloe, masaža, elektrika, Sveti, sdra-vllna gimnastika, rnložim stanovanja. Dobre in neilm-e g-ostllne; stalnu topliflka g-odba, kut ero oskrbuje godba o. In kr. peipolka nadvojvode LeopOlda At. 63. Ol>5:rni benzin sprehodl iti.Dd 1. nutjd vuzijo blodnji dan oimiibtisi v Zabok in Polćane. Kopu] fiki zdrikvnik dr. Pavel pl Oreskovlo. Urofiiue no dobo v vsoli knjigarnal). Pro-inokto in povodi* poiilja (-2214-») kopališčno ravnateljstvo. Naznanilo obrtovanja. "^31 Dovoljnjem bi uljuduo naznaniti, d:i sem po 2.r>leturm delovanju pri naj-boljfeih tvrdkali v velicih mcstih, mej drugim v (iradni, na Dtinuju, v Ulouincu, Zagrebu, v svojo domovino vrniv&i se, prifel Bninostojno i/.vrAbo sobnega in dekoracijskega slikarstva tt Xj5-o.1olja.aai- Pripor-^nm se na.juljmlix*'ji* zn nuriuNIa dol v vsaknjakora t>Io^u moderne ga Bobnega, «alonskeg:a In dekoraoljskega slikarstva v mestu in iKi :U-žoli, z zagotovilotn tiue izvršlio in m/.kih cen, S »poslovanjem udnni (1928—18) Ivan Terdan sobni in dekoracijski slikar, lij ubijana, Križevniško ulice 9. l\e iumIo ^»n» v linlli>riManu-ovi'iii «li-«'v->»r*'«lu v Izubijani. Otvoritev: v soboto dne 13. junija ob 4. uri popoludne. Nas led nje d n i od i*, ure zjutrnj do l(t. ure ivef er odprlo. llarlhopr-ii >*kliki muzej za umetnost in naravoznanske preparate. V 40 metrov dolgi, z 200 platneni raEsvoiljeni in proti vsakenm vremenu zavarovani ra/.stavini Inpi, obaepajoj: Aii.ttomtjn, živatstvo, meli. plastično Hktipino, zgoduvinsko skupine in oso>«e, uioh. avtoinatc, nieh kiiijcvno podobe dioi'Hina) s parno silo, prisilio onjentnlski sine-jalni kabinet itd, itd , pouCuega, zaniiuivo^a in zabuvr.ega v nnjobilnejsi mori ponujajoć. Novo: Sežiganjo vdove v Indiji, Novo; Najholj volikanska kroHiopl:t«(iOna sen/,acijsk>i skupina novela času. Vojskuvodje afričko vojne: Monobk II., krulj Abosinije, inteligentni hakrobar eui vladar Afrike v nitrodni tioSi iu general () este Uaratieri, prviiuiguuoc pri AJuvi. Ito-jififie v Afnki. y>0 podrobnojše na programih! VMlopiiluKt Odrasli 15 kr., vnj;iki in otnu-i 10 kr. V auato-rnldnl odđelek vstop samo za odrasle, 2O kr., vfitev&i katalog K obilnciuu obisku vabita najuljuibicjc ('J.">21—'J) I^ltllO%'ll< Kl-HUSH A> . llflft ll«>|>l tajnik. modelar in nu'banik. LLuser-jev obiiž za turiste. • J^ «;<»t<»\«i in Itllro npli- ^^Cv* J^'jr \, I^L vajorv f*i-filHt\o proti *^r$\ \*\ž^ V. liko prizr )ilu:li ogled v rlavni rai|>«>xi!j;ilnifi: . Schwcnk-a lekarna Meldlln^ ; a/.i zavrne vao tnanj vrodno ponaredbo. ii mru \ l:;ulM \\m\:,). M:tyr, Mardelsi-liliincr, U. pl.'l'nikocz}', (t.l')c-oli, L. (irtMS'l ; V ItUtlolfcMtMU S. pl Slailtivi^, F. llniku; % KtiiuiilUiiJ Hiićiuk; v < Vlovri A. Efftfor, W. Thurtmvald, J. Hrnbn-cIum; v Itr^mult A. Ah'!i-iji^i'r; v Trrfii (ni Kn-tiiAk«un) (;. Mentitir; v U«-I|itltu V. Scbolz, Dr. E. Kimijtf; v Uorl«l (i. K ]'«»nt(»ni; v WuII'm-bcr|{ii A. lludi; v Hm-uff K Suvnik; v ItMtl-H<><' Tnill^K Hl H Veliko zalogo fZ~\ I*«.«! 'l'r»ii«'-(i si< priporoča J. Soklič. „. {J^KXMX,H>m}mjmjmi*i lantnoga izdulka za dame, gonpode in otroka ju vedno na izbero. VaakcrAna naročita izvrfiujojo se točno iu po nizki ceni. Vne meru se shranju-joju in zaztmiuennjejo. Pri zntiunjih naročitih blagovoli nnj se vzoruc vposlati. I Kavama I. Lekan („Pri Virantu") Podpisanec se pripurofain si. občin- (1 stvn /a obi ten obisk inojo kavarnc tor |r zngntavljain dobre pijace ter točno po- [l strežbo. ^ volespofitovunjera Ivsm IjrUini, (17'J7) kavnrnar. J. Kunčič naznanja gg. gostilničai'jeni in p. n. obĆinstvu, da se je prosolll s svojo izdelovalnico soda-vode v lastno hiSo v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 49 ter se priporofa za đaljua naroftiltt z opomnjo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v Hvoji čega studenoa nad cesto pri Bledu. Zunanja naročila se točno izvršć. pŽk Albert Robida ,'Z, v Ljubljani, Rožne ulice št 5 izvrfiiijo po najnižjih cenah sobna slikarska dela v vsakem alogu in iraa tuđi na blago-voljni ogled veliko zbirko hajnovejfiih fl vzorcev. — Dela nn deže'i se vzprejoraajo , V ob vsakom času. — Narofiajo se dota V' 1 lahko tuđi pismenim potom. (1743) j a **"?>*—m4TKfpm7TLG mTK^p--------~----------- L.^rAlojzijErjavec/zirl ^ (i72H) Cevljarskt mojster w. Sj v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 f g< priporoća so prepast. duhovSf ini in slav. % £ obi'instvu za oblno nui'oOi'vunjo i*hzuo- fe. vrstnih ohnvnl. kivteru izvrSnje ceni't, ^ poSteiio in iz zuiiesljivi) trpežnega usnja fe« oil najtinojšft do nnjpriproatcjSo oblike. ^, Mero se shranjujejit. Vaunjrm naro£ilora 'f naj se blagovoljno pridene vzoroc. <$ 'fgf/V^r^'^ - J-^-> -J*3^yJr-mM^^*J«^^-*^«-^-*- >r^f &^J?*r~rr\ ^stpaet7r^ J- Slavko Gartner U}R?-, v Ljubljani, nasproti šentpeterski vojašnici se priporoča za naročevanje različitih vrst oblek (173»;) zagotavljaje točno izvrzbo. Razllčne uzoroe blftg^a ima na razpolago in nsoro« dostavlja tuđi na zalitiu-anii" na lom, — Ker iSčo Ic mali dobiček pri nizkih cenah, se nadeja, d* mu btido obila narnAila orno^o^ila, vsem zahtevam Cč. narofinikov nsfrezati. ■■ 7.Jr,.v^'VVVl"i^.-^fl jr»^r.j>L«vjT-.g.| r-i«r^.fJ--gLJ--*r WK*. *, JJ^^g^^^-t^VJJmHJW Ljubljana, Franfiškainke ulice 4. J Plcskarska raojatra c. kr. državne in * f c, kr. priv. južno železnico. ^ r Slilcarja napisov, A ? itftvbliuka in pohist/ona pleskarja. 4 ?, Tovarna za oljnate barve, lak — f" in pokost. (1744) ^ r* Zalogu ori Klimiii«*k«» lcnrl»ollne|». ^ a< Mašt'oba za konjska kopita in umije. <£ rtA#u>rtnnnni>*w>r%s>* »i AAAAAA JBk ^W ^ ^k ^W Jk. ^W Ljubljana. Gradišće st ti, Igriske ulicust. 3 W pripi.To^atH p. n. čiiHt. nbrinstvu svojo ^ vrlko znlogo vrtrtkovrntiiili w pečij in klinastih snovrj ^ kakor tuiii Tapetuiška tnpčija Jj ^^ «I«I. HHmo stano pri meni fin | ^| iiiimIimm: hm prre^lli (Fr«I«*r-III nirttrMlK«') iz najboljšega bla^a III Kn^'l"° n^rrjpi). Ne zamenjajte X ^J mojih kot najbolji /n;inib uio-^* tlroccv z onimi, kot jili tukajSnji mizirji nepopolncma izvršena ponujajo. '/liiiiii«-4> od 17 — .'iO (ibl.t divuni, oto- marii, garuitiu-c in vsa tapetm'6ka dela (17.57) po najnižji ceni. "V l,Jiit>l (tlu!, l^oleubiirKOTe ulice 1. NajTBčja zaloga elegantnih in moćnih otročjih vozičkov od B gld. naprej do 25 gld. -C3GE>1------L..JĆTUJ ' 'CfZ i lHehanlh (174>) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani Izilcliijc In iiopravlja Ji ^lvitlti*1« »«t<^ in -volocst- pedo ter se priporoCa p. n. ob^instvu za izviševsinje v njegovo uti-oko spndajo- čih del iu popravkov po nnjnižjih cenah. Vnanja nanuila He twmt izvršaj^jo. > št odil n i ko v ut vneb v to Blroko upatUjo^ih dol po ni/.kih c^nuli. (17,'iOi T 4r -v ^r "v -v ^r- ymr ^r -v ^vv *w ^ Ljubljana, lftiiiiaj*litt ees) '! ANTON KOSIR j % v Ljubljani. ▼ Kolodvorskih uli- » V oah *t. 39, pol«ff Ju*, kolodvora £ Jpriporoča hvojo ^^^^MHSRMM^^^t ^ z:ilc>(;o i^vrutnili^^^^^^Sg^^^^H ♦ J Ntroi« in |ei - lBBag^^^S^^J f 4 mriiitBitfelttfttl ^^SSgF^J^^^lB » ^ po ni/.kili c.en-U- ^^■■M^fii^"^^ J p fpE7~ Kovčeki ,,on grocs1* gg. trnovoam # ? po najnitjih tovarnlskih oonah. (1717) J G. Tdnnies v Ijjubtjani. Tovarila za stroje, ielezo In kovino- ilvnioa. v«e vrate atrojev ma le«orexnloe In žage. (I7:»'j, l>r«vr.»iu« cei" imjirav.' i ti oakrtmju |iHrtmlri>to iu Uoll«< |iu nn)>M>lj*i innlavl, tliM-ujiMi lurblii«« ni Tovarna poliištva J. J. NAGLAS Ljubljana, Turja*kl trg At. 7 in Ooipodake ulio* (Kneijl (17:t:t) dvoreo). >A^^NB^x^«s%»^^ ::*?' C^t / / Veliko zalogo mearam!^^ ostankov 40> prodam pod. ceno. Hugo Phl. Prod skotijo ^ 2, 174H Ign. F&sching-a, vdove kljnčavnicarstvo Poljanski nasip št. 8 (Kiiclm Uife») pripor< (■■a. t\wri[>«ro(*»m hvojh izvrstnn mImiii«i- reviiU'«* in mlat 1IdiI«*v, katore ne dobivajo vzliu nj i li iztioruofiti eenu. (1741) Oenlkl sastoDj In poitnlno proito. >y\^np^g[S> \% ^.r*nzyty^KfxS7^-n'''^£W^}rt!f& Kavama ; iđt&*t*đb>&*.diiskj,čt*Wkđin-,4g*4txuaAa£\9 \ Vozni lisfti ? Sei Amerike (21^7 — 30) pri nizozemsko-amerišk i parobrodni družbi. 1 Kolowratring 9 IV Weyringergas8e 7 •-DUNAJ. Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko 2222 parobrodno društvo v Reki. (io) Preko Reke najkraj&a in najrarnejfia, mej otoki se vijoča vozna Crta (elegantni, % nnjvecjim komfortom opremljeni, električno razsvetijcni parniki) :v v. Hitre vožnje: V nofti od 80-bote na nedeljo ob 1. uri v Kotor preko Zadra- Spljeta iu Gru£a. % Vsak tornk v Spljet-Metko-vič. Vaak petek v LoSinj-Zadar-Spljet. Vsako sredo poStni parniki v Zader-Spljet in na otoke do Kotora. Voini redi se nahajajo v Waldhelm-ovam „Kondukterja" itov. 593-604. (lioniiiožcnl re«tltii«'IJHkl tok) btckleoica 1 gld., b steklenic 4 gld. rabi se za dr^njenje 7 krepilo koaJ3kih udov. Ta cvt't, imio^n let po ifekuštMiih živiiiD/.drav-nikili in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepllen, lajaa otrpns-lost konjskih udov ter »luži t* kropilo pr*d i n v r©3titucijo (oiU-r-utctije) po kakem tru-dipolnem delu. 4 Vtiiik »o«4iJb mleko. >.-. -^r *m Zitmotek k labilnim ! ^ •■ - M"'?*- • n .vodom vred vi lja ?ry&'j£?.:': "IM "^' - - •-'•-' ~£*^r 60 kr , !"> za motko v ^^^^fT^^J'^T^—; z ntlnli)irn navodom ' "" ' samo a gld. Priporoia in razpo&ilja na vbi» s«r;im b prvo po£to lekarnar Ubald pl. Trnk6c2y Ljubljana, Kranjsko. (-2150-11) 100 do 300 goldinarjev na mosec lwhko zaslnžijo osobe vsacoga titann v vseh krnjih gotovo in pofiteno brez kapitala in rizike 8 prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk, — Ponudbe pod .Leicbter Verdieust" Rattolfn Itlosne nn Dunttja. (t2\b'2—2) Čudovito po ceni se kupi p^" samo %a sld. VIO. *^HI Ker moramo opustiti svojo podružnice in veliko za-lo<^o blaga, ko smo ustavili svoje veliko tovarne, oddamo zarudi toga 40 lopib, dohrih iu jako koristnih Btvarij po tuki slepi ceni, o kakoršni se £0 ni nikdar slifittlo, za U gld. IO kr, in sicer: (2437 — 5) 1 elegantno pozlaćena ura, ki točno gre, za kar se jamfci 4 lela, 1 elegantno pozlaćena zlata verižica, ki so jako tezko lofii 0 kr. Hiti naj ue naročiti, kolikor le mogo&e, ker se zaloga hitro razproda, in se nikdar vei no ponudi v življenju tuko ugodna prilika. Uazpo&iljn proti povzetju krakovska urna osrednja razposiljalnica F. Windisch v Krakovem, Vorka Joselovcrloza oeita ftt. IO C. NJl. Neugajajoče blago ne takoj nazaj vzatne. Mc«o«e9t**«9at ••••••«• «••• (lHj_1 Ljudevit Rorovnik (21J puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporofa v izdelovanje vmhUo« rMtnllt |»UN<>k za lovce in strci<*«• po najnnvcjSih sisteinih pod popol-nitn jamstvom. Tuđi pr«*«lelii}** staro samukresuice, V7.prejema vsnknvrstuti |>oprMvll>« iu jih točno in dobro izvr&ujc. \&e puške b<> na c. kr praskusevalnici in od mene preskufeene. — Hufltrovani Ceniki ZiltonJ. Štev. 533. 12490—H) Naravno dobro vino Kr. kinetljska in gozdarska dola v Križevcu na Hrvatske m 1 mu na proilaj 150 hektolitrov đobrega belega vina iz lastnih Vinogradov od lela 1802, 189:t, 18i)4 in 1895 po primernih t enah. Kupci morejo dobiti uzorce brezplačuo iu franko od pođpisanega ravnateljstva. Sa.-vaateljetvo kr. gospodarskog i šumarskog učilišta n Križcvcili (postaja oger. đrž. žel- na progi Zagreb-Zakany). "W» traverze, železniske šine, vsakovrstno S) železo za vezi, stresni papir, štorje za obijanje stropov, samokoiniče, cinkasto in poćinkano ploščevino, vsakovrstna kovanja za okna in vrata, 98 s pio li vse, kar m pri stutlialt potr clmjc ni priporoča po xelo xnižanlh conah JyJ Andr. Druškovič k traovec z železnino (-2173—19) /* >r 1 .Jiil>ljiLiii. uji H4M11 trgu Mt. IO. fti Kazg^las. Mesu Iri ia i Riici priuit1 } 0Mlov;tti dnć 15. junija 1896.1. na podlagi od vis c kr dež vlade za Kranjsko v imenu vis o. kr. rninisterBtva uotranjih btvarij potrjenih pravil v hiši gosp. Sittig-a, uradno potrjenega geometra, rasproti c kr. uradov na glavnem trgu ter hoilr inirl.i uradni dan vsak delavnik od 9. do 11., oTd nedeljah in praznikih pa od 9. do 10. ure dopoludne. Ta čas vzprpjemnle so bodo uloge, za katere jamči mestna obrtna H;nhivlj»Aka in katero h» l>odo obrestovale do znetskit 10.000 gld. po 4%, nad 1O.OOO pa po 3-6°/0. Nevztlignjene obresti prip aovale so bodo polnletno kapitalu. Ulopti ho brdo nporabljalo v prvi vr«ti za posojili na utpre-mii'na pcH^fttva pr«;d vs»m v lladovlji^kern okraju in v gorenjskih okrajih »pluh, potem pa tuđi v drugih okrajih ni lvranjskum in tuđi na vflH druge v Jj. 2f>. prsvil na.štete načine. Prošnje za posojlla se vzprejemajo vsak uradni dan iu rešujejo prav v kratkeiu. FOBOjila uh bodo obrcMfovala po pet Od Sto za mio hi(o in vrai'-hla m<* atalnimi anuitutami po navadi po tri Od Sto na pol leta, tako d.i izplara dol^mk pon-ijilo v H0 letih. S primerno v«u*jo aituiteto unići doižnik posojito v krajši dobi. IlavnatelJHtvo obstoji yodaj iz uledtvih gespodov : Al. ILoblek, mfnlni župan, lekarnar in poseatnik, kot predsed n i k. Alfr. Hlldescli, v. kr. notar, kot nameutnik in pisar nirni predstojnik. Andrej G-erčar, nadučitelj ; Oton Honiaun, trgovec in jiomHtmk in Mat ej Kosniač, |>O8estnik in goHtiluičur, kot član i. Pravila in pojasnila se dobivajo brezplačno. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici t25l2(J—2) dn6 y. junija 18UG. Predscdnik: PiBuruifini predstojnik: Al. Roblek 1. r. Alfr. Rude seli 1. r. ^JDanes u soboiofe tinin^hi hnnrprt v *»^°^u £log8(t. w dne tB. /unija 1896 UUJUOM nUMiLCM I Vsfopnina prosta. Lepo stanovanje 8 4 Kobami in pritiklnmmi o«l«lw n« h I. avgUMloin v II. iiHilMtroplu litAe kniiuioHt'kH Vodnika, v Kolodvornkili uli«;iili ftt. »4. (iJ4.r>l —!>) Kdor Ijnbi svojo gdravje, ta naj kupi „lliria"-kolo kijejedino na svetu previđeno 8 slovensko zaštitno tovarni&ko znamko in koje izdelujeta in prodaja tu Saiuii^ *V Blckleva ____________v Gorici (Gorz) po slcdeči CPtii : „Ilirii^-kolo I vrsto «ld. 200" —, II. vrate gld. 175—, III. vrsto ali takozwiuo „Luciferu-kolo* gld. 117-ftO. Itunta zattop dvokoles „Ssvift" iz prosltile orožarne v Stevi-n, potom zalogo vsakovrstnth givalniti strojev, puSk, immokresov, btrtljiva i. t. d. Popravljhta Bivulne htroje in dvokolesa. (*24il—!•) w \W w W W WW W FiF F Rokovice zz>&, gospode lan. dame iz sukanca, sv le itd rokovice izvreten fabrikat častniške rokovice priporoča I. (2054—1!>) Wr Recknagel 24ti8 3WT „Sidara". TBNE ll Za jedno lefienja Trinkkur) 7-ailostnjo 1 r.ahoj '» HG litri. Cena H3 kron franko od poštuje Slavonski-Samac. Naslov: 816*ra-nprava, poita Mođrlč (Bosna). Izurjenega pisarja z Inpo pisavo vzprejme a 1. julijem notarska pisama tukaj. — Ponudbo h apričevali naj se posljpjo upravntHtvu „Slov. Naroda". i2506—3} Izdelovanje perila Na debelo 1 ZS Q0Sp0d8, QOSpŠ Ifl OtfOke. Na drobnol Prevzemajo se opreme za neveite. (2158—12, Ustanovljeno leta 1870. ! Cen.ai in "clag"o orez lccnk:-j.reiice bel iifou, flmtkii |'i.», ).rri •iivmtnlk«. hri u inniitut, J7 trii, 1 k'inmd yo f^til. 1 10 •)<> 1 70 6 komad. „ „ B-8A „ 1« — Nrajro in Uet'K« t 4 rnlikontib, hftkur cuuraj 1 koiiiHil jio (,'lii. 1-— tlo I 40 t kumini n . 6'7ft H 7 76 N|t4i«lli.|f Itlnro (tfHto) Kit |T<o «lii. — t<{) tlu 1 *0 6 kom. „ B 4H0 „ T fto V2 uvrnliilkov Ifltl. 1 ^" lio Kl'l 3«0, 1)2 pnntv mmi«t>f Ld (rl'i 3 30 iio 4 ut>. IS konmdttv prcfitrHKailcuv utl tfJ'-l.S J.S do A — Prevzemajo se opreme za novorojence. CeniUi v nemškem, slovanskem in italijanskem jezika se nn rahtevanje poštnine prosto pošiljajo 7*\x brezhlben kroj iu najsolidnejso postrežbo jamCi tvrd ka C. J. Hamann v Ljubljani zalagatelj i>erila veC «. kr. Aastnifikih uniformovaliSĆ in uni-l'onnovaiija v na&i c. in kr. vojni mornarici. Mladenič vefift slovenskep«, nemfikega, i talijanskoga in hrvatakega jo-zika, ki je pojiolnoina isveiban v stroki roirodilničarja (dro-puiat.i"i in ki je v istej fitroki prestat sknSnjo, i«ll vato-piti kot koml v kako mlrodllnloo ali kot korea-pondeut v malo tvrdko. — Već pove upravniatvo „Slovenskoga Narod*". (2542—1> Pozor! Krajni šolski svfeti! Pozor! Ifajboljsa Čolaka klop, posebno za premajhne prostore, je higijenično in tehnično priznana, s c kr patentom zavarovana Flor. Rozman-o?a šolsfa klop. Na prostor fHih postavi se jih Inliko 6. Velja 2sede?.na lo 5 gld , 4sedožnH samo i) gld. — Narofibe vzprcjema in oddaja izdolke tudt na obroke priporoCnjoA se z odličnim spoStovanjem (2194-2» Flor. Rozman v Krškem. Nasl. za telegrame : Benedikt, Ljubljana. M Klcbuks za žalovanie ▼sakovrstne, vedno po zadnjih modelih (2539—1) dobavlja tak oj po pnljubni napovedi Prvi ljubljanski salon za dniisie modne iloMe J. S. BENEDIKT „pri p:ie<3.1ol pil Irrlži-u."-. rsUriovIji'iio lriliO. Nail. za telegrame: Benedlkt, Ljubljana. «3 Vsled podiranja hiše v Špjtalskih ulicah štev. 6 se pricne (■i)M-b) popolna rasprodaja iiiiiifla Idi i^i% Petrič=a. Prodajalo se IuhIo pod tovarniškimi cenaini. isrLe kratek čas!*®^ Prva gorenje-koreška parna pivovarna Ivana Keni-a v Beljaku pt'iporo^a hvoja pri luejuaroclnili razstavali ua Dunaju 1894. 1. v Eorolinu 1896. 1. z zlatimi svetiujauii iu v Bruselju 1896. 1. s častuo diplomo k zlati svetinji odlikovali a najfinejša piva v sodih in steklenicah v blagobotno odjerao. (2537—1) o00ooooQoooo«>oo0«a&aoo&<9 Natečaj. i ležišta plii ua iflu (kavama z mrzlo kuhinjo; vino, pivo in mrzla kuhinja) oddu kc* za čas od 15. julija t. 1. do 1. oktobra 1.1. ponudbenim polom v najem. Najnizja ponudim /.naša 20U jjfkl. Najciiinik ima sam skrbuti zn potrebni scrvi(;et namizno in kuhinjsko opravo. Jedila in pijaco smejo ho oddnjati Harno po drustvt'iR'in odboru doloiViu'in ccinku; za clrnjjci društveni inventar polo/.iti jo kav-cijc 2OO jrld. Pisnu'-no ]>onudbe naj se vlože pri druntve-lu'in načelniku ilv. .^Ifoai^d ia<>s€*BM;-i5B, odvetniku v Ljubljani, cio 33&. josiiifa !• I. za stavbo letoviškega poslopja na Bledu tlnć 10. junija 181M5. (2y>C>-2) UJujatoIj jo odgovoru« muduik: Josip Nolli Lastmna in ti»k .Narodne Tiskurneu,