41. štev. Izhaja tedensko. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Narodni dom, Tajništvo Narodno - socialistične stranke. Telef. št. 77. Inserati po dogovoru. V Uub!jani, sobota 29. oktobra 1921. Uto II. Posamezna šfeula stane R 1*60. Upravništvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. Telefon št. 77. Milina: Mesečno 6 hran. Glasilo NSS v Jugoslaviji. Disorijenfacija uradništva. Vsakdo danes ve, kam spada. Celo naša krona ve, da ne spada v Curili in beži brzili nog v domovino, da se ali odpočije, ali pa — pogine. Le uradnik, Robot in Faraonski suženj blodi brez cilja, brez glave, brez misli in razuma okrog, se zaletava zdaj v to, zdaj v ono stranko, zdaj v posojilnico, zdaj v banko, zdaj v ptice Krokarje in Žerjave, zdaj v kapitaliste in verižnike »berače« itd. Ko pa se oglasijo v njegovem želodcu rezko breneče strune lakote, tedaj zgrabi za svojo študirano glavo, jo potrka in strese, kakor telefonist mikrofon, kadar mu noče funkcijonirati in liajdi v Mestni dom, Union ali kamorkoli že, da v zadnjem trenutku y vsej nagoti mrzlice razodene z resolucijo merodajnim faktorjem, da je lačen, tako lačen, da bi srčno želel jesti... Ko dobe merodajniki tako resolucijo v roke, skličejo takoj — seveda iz formalnosti — protidraginjsko anketo — obstoječo iz njih gospej dam in različnih nikdar lačnih (tudi nikdar sitih bi bilo prav — če poslana resolucija odgovarja dejstvu. Določi se odbor (ki je pa še bolj tajen), če romajo — kaj? — zahteve v koš ali v humorističen register ... Razglasi sc pa, da se bo storilo vse, karkoli bo mogoče, za — no, za koga? — za izvozničarje in verižnike ... Saj mi ne boš oponiral, dragi čitatelj, kajneda ne? Protesti, shodi, grožnje itd. se ne vrše vsakih šest let; tekom treh let jih imaš povprečno vsakih 14 dni; z duševnega stališča sploh govoriti ne moremo, ker tu je revolucija; ne iz naše duše prerojena, temveč le posledice naših »talentov« — voditeljev in državo-tvorcev. Tako je! mi boš pritrdil, če si malo samsvoj; če pa ne, pa boječe in plaho v svojem srcu. Lahko pa poveš na glas. Poln želodec se in se mora ozirati na red in zakon, prazen, t. j. lakota, ta ne pozna gospoda nad seboj, ta je popolna nihilistitija. Kadar greš v knjigovodstvo po predujem poglej tri leta nazaj uspeh svojih rok, ki se «lasi: minus, minus, minus. V opombi: v maju mi je umrla žena na -sušici, v aprilu istega leta, otročiček, del mojega srca, v avgustu drugi, v decembru tretji, vsi na sušici... O jojmine! Pa sem čital cel kup protijetičnih brošur in se tudi zdravim po teh. Od renomiranih zdravnikov so. Jaz jim zaupam. Prav in lepo od tebe, dragi čitatelj! Poznaš tudi zdravniški recept? Saj ga gotovo vsebujejo protijetične brošurce. Zgodaj spat, pozno vstati. Zajuterk jajčka in čez nekaj časa mleko (ena četrtina do ene tretjine litra), drugi zajuterk ob 10 uri: ena četrtina do pol litra mleka ali kakao, bel kruh z maslom, 1 jajce. Obed ob pol 13: juha — meso ali pečenka — eventualno še druga mesnata jed — prikuha in krompir — kompot ali salata — močnata jed in sadje. Ln četrt litra piva ali kozarec vina z mineralno vodo. Mala južina ob 16. uri: Kava, čaj ali kakao z mlekom (ena četrtina ali pol litra), bel kruh z maslom, d jajca. Prva večerja ob 19. uri: Juha — mrzlo ali pa toplo meso — jajčnata jed ali pa sir s kruhom. Kozarec vina. Druga večerja ob 21. uri: En četrt ali eno tretjino litra mleka ali pa kakao. Poleg tega zdravilo: I. Kreosot, gua jacetin, arzenik, ribje olje. 3. gvajakol, «irolin, thiokol, enzytol. 2. Kreosotal, duotal, krepolgan. Vse po brošurici M. LJ, Dr. Pečnika, če sem kaj spustil tudi mogoče. Se ti slino cedijo pri tako krasnemu receptu, kajne? Se tudi meni in še marsikomu zdravemu. Ce pa začneš računati in še morda za več oseb, tedaj dobiš lepo vsotico, ki daleč, daleč presega tvoje mesečne prejemke. Torej zaključek recepta bi bil: če si bolan pogini, tvojo delavno moč smo kar najbolje izrabili ... Interesantna bi tudi bila statistika uradniške umrljivosti, ki bi pa že neprijetno dregnila naše voditelje. Žalostno sicer, pa kakor smo si postlali, tako ležimo. Če nam je dober ciganski šotor, bo tudi Beograd skrbel zato, da nas nihče ne drami. In posledica tega, t. j. naše indolentne zaspanosti iu malomarnosti bo, da nas bodo začeli pravomočno prodajati verižniki, kakor vsake druge pridelke, kakor vsa druga špekulativna sredstva, ker mrtva stvar je brez zaščite, je pač blago. Naši predstavniki, tako prejšnji umrle Avstrije, kakor današnji, so izrabili čas, da so nas še bolj razdvojili in oslabili od preteklosti; umetno so nam vrgli krinko idealizma in patrijotizma na obraz in jo namazali z najpestrejšimi obljubami. Pa vkljub zaspanosti in malomarnosti, sem vendar našel živo iskro, iskro, ki je zmožna, da vzgori in vzplamti v svetel, zareč plamen, plamen, ki bo osvetlil majko — Jugoslavijo z svetlobo, pred katero bodo popadali bledi in prestrašeni vsi čuvaji — verižniki, špekulanti, izvozničarji, goljufi in oderuhi, kakor straža ob Kristusovem vstajenju. Ne samo upam, trdno sem prepričan, da ta iskra ne bo in ne more več ugasniti, temveč zbudi vse, ki se šele dramijo ali pa še trdno spe. Iti ta iskra bo pokazala tudi uradniku, jasno in razločno pot do cilja, ga dvignila iz cestnega jarka, kjer ga je prehitela noč in ga vrgla v njega salonsko oblečenega, z rokavicami in cilindrom in samo dvignila, jih že dviguje, že vstajajo, že gredo, že sledijo cilju, ki je edina rešitev za njih, za narod, za državo. In ta cilj je, vzbujajoča se zavest, da je človek, da je delavec, da ga je več, kot gospodarjev, ki mu niti drobtinic iz svoje bogatoobložene inize ne privoščijo in jih rajši vrže psom in perjadi ali jih da pomesti v smeti. Zaveda se, da je član človeške družbe in vreden vsega njenega dostojanstva, da mora tudi on uživati pridnost svojih rok in žeti njihov uspeh, zaveda se vedno bolj: in bolj — socijalizma. To je rešitev za vse, to je bodočnost — strah in groza kapitalizma. Pa to še ni popo-len strah, ker še vedno upa, da ima tako močne vajeti, da ne bo našel pot med manuelne delavce. A tudi ta up, mislim, da ga kmalu pusti, kajti precej si že segata v roke in vedno bolj osuplo se vprašujeta, kako da že prej nista prišla do prepričanja, da sta oba delavca, da oba nosita življenje v rokah in z rokami, da so njih težnje povsem jed-nake in cilj isti. Manuelni delavec, ki je bil v preteklosti še bolj izkoriščan, kakor danes, sc socijalizma že celo vrsto let zaveda, dočim inteligenti niso mogli iz slepila kapitala, posedujočih. Danes pa so se razmere temeljito zasukale; skupno z manuelnim delavcem sta osvobodila našo zemljo rob-stva, v najtežjih urah in najslabšem položaju sta se našla, vzklilo je prijateljstvo, postala kolegijalnost, ki prehaja v ljubezen. Ko pa povesta svetu, da sta eno, da sta srčna žila države, da se razgrne na vse državljane jednake pravice, jednake dolžnosti, tedaj bodo farizeji zbežali s svojimi mošnjički iz templa, se skrili in noč jih bo pobrala. -- Tedaj je konec rapallskih pogodb, koroški plebiscit neveljaven, Banat jugoslovanski in vsak košček slovanske zemlje vrnjen materi Slaviji. Naša krona ne bo več strahopetna na tujih borzah, ampak bo kazala tako samozavest, kakor njen narod v domovini! Naš delavec, tako duševni, kakor manuelni bo gospod, tujec hlapec, svoje pridelke bo sam spravljal, sam delil ter z sokolovim očesom čuval svojo mater Jugoslavijo pred zločinci... Moramo pa biti z ozirom na imperi-jalistične težnje in kapitalizma naših sosedov narodni in izbegavajmo mednarodnost iz zgornjih vzrokov. Nismo še presejali naših prebivalcev; premnogim pa je mednarodnost najboljši povod, da porabijo, oziroma skušajo porabiti vsako priliko, vsako vladno slabost, da ji kar najbolj nagajajo in škodujejo, seveda na račun nas vseh. Socijalizem je naša bodočnost in v ohranitev in konsolidacijo naše osvobojene države smo in ostanemo Narodni socijalisti; sem spada duševni in manuelni delavec korporativno. Tu je naša moč, naša rešitev, naše življenje in z njim moč države in njenega gospodarstva. Uradnik. Razkraij Kari s Žito drugit na Madžarskem. Blazno, smešno, a tudi resno, vse ob enem, vse v eni točki. Blazno, ker se ‘»veličanstvo v eksilu« buta z glavo ob /.id: smešno, ker mu njegova žena ne more verjeti, da je bil prvič resnično izgnan iz dežele njihovega hrepenenja in najpobožnejših želja; resno pa, ker ravno na tej točki leži svetovni ali bolje rečeno evropski mir. To je lahko komika enodejanka v razvedrilo in zabavo ali pa tragedija večde janka, v kateri lahko pogine evropski mir. Pa kako je bilo mogoče, da se je Karol zopet /muzal iz pregnanstva in razburja duhove? (Op. Kadar govorimo o Karlu, si seveda vedno mislimo Žito kot odgovornega činitelja, ker mož je le orodje v njenih rokah.) . Ze prva avantura je bila tako silno opasna, da se mora zahvaliti le izredni sreči, da je še prišel k družini. Ker se je že tedaj silno težko zabranilo mali ententi, da mu enkrat za zmerom prečrta njegove račune, bi bila morala velika ententa preskrbeti vse, da mu je vsak povratek in pustolovščina onemogočena. Se je to zgodilo? — — S težavo so nam sicer zaprli oči, da je njegov povratek nemogoč. in mnogo, mnogo črnila se je prelilo za to sigurnost. Mala ententa pa. ima sokolovo oko in ji je težko uiti. Premolrimo! Žita voa Parma. Sorodstvo, sva-štvo. Ni mogoče preboleti! Karlova zapora v Švici je bila take preventivne kontrole, da je bil mož več nego svoboden. Egalno je bilo to veliki ententi; toraj sumničenje, da simpatizira ž njim, je resnica! Mogoče bi bilo, da je v svoji oholi domišljiji prepričana, da se je vse boji in da za strah že samo njeno ime zadostuje? Bolj 'verjetno in sigurno pa je naše mnenje, če mislimo, velika ententa stori in dovoli vse, da se drži Slovane v šahu. In to bo istina. Poglejmo. Komaj se je naša država začela konsolidirati znotraj, imamo že zopet Albance na vratu. To še ni največje hudo. A v njihovih četah se opažajo italijanski častniki; bojni materijal vkrcavajo iz laške strani in njihova obrambna sredstva niso po albansko) ampak najmodernejših tehničnih naprav, ki so overovljeno italijanskega izvora. Sedaj se pripravljajo Albanci na napad in kar naenkrat Karel s Žito? Kako lepo gre to skupaj v potrditev našega mnenja. Kal sredstvo za različne jedi in pijače. \ 16. stoletju pričenja stopati med v ozadje. Takrat so namreč pričeli uvažati trsni sladkor iz Indije in pozneje iz Amerike in za sladila jedi in pijač sc je rabil odslej mesto medu sladkor. Tudi v zdravilstvu sc je pričel takrat med podcenjevati. V zadnjih desetletjih pridobiva med kot živilo in kot zdravilo zopet na veljavi. Do po- polnega ugleda mu je pa pripomogla šele svetovna vojska. Da se prepričamo, da pristoji medu med vsemi živili 111 sladili prvo mesto, si ga hočemo malo bližje ogledati. Pravično oceniti zamoremo namreč le to, kar nam je docela znano. Če kemično preiščemo različne vrste medu najdemo: 70% do 80% sadnega in grozdnega sladkora, 10% do 15% vode, \% do 10% trsnega sladkorja, 0.1 % do 1 % mineralnih snovi (železa, fosforja, apna, redilnih soli) do 0.8% beljakovine, 0.2% do 0.3% ’ mravlinčje kisline in eteričnih olj in 2% do 10% dekstrina. Naš organizem rabi veliko sladkorja, saj tvori % naše hrane sladkor. Med je po večini sladkor, torej krepko, redilno živilo. Med je pa tudi zdravo živilo. Navadni trsni ali pesni sladkor, kakor ga dobimo po trgovinah, ni prebavljiv. Da postane prebivljiv, ga morajo želodčne kisline kemično pretvoriti v sadni in grozdni sladkor. Ta kemični proces pa porabi izredno veliko želodčnih kislin in oslabi, če se večkrat ponavlja, delovanje želodca. Zato bolehajo ljudje, ki zavživajo veliko sladkorja navadno na želodcu. Sladkor, ki ga vsebuje med, je pa sam na sebi prebavljiv. Ni ga treba kemično pretvarjati. Z medom nima želodec prav nič opravka, med ne porabi prav nič želodčne kisline, med f^re takorekoč naravnost v kri. To daje medu velikansko prednost pred navadnim sladkorjem. 7.ato prenesejo med tudi taki ljudje, ki bolehajo na želodcu, ali imajo oslabljen želodec. Sladkor povzroča želodčni in črevesni katar, med ga ozdravi. Zato je med najboljša in najprimernejša hrana za otroke in za starejše ljudi, za vse, ki bolehajo na želodcu in prebavilnih organih, za vse, ki so slabokrvni, za bolnike in rekonvalescente, za vse, ki žele okrepiti zdravje in telesne moči, sploh za vsakega, ki si hoče na prijeten način podaljšati življenje. Sladkor je in ostane edinole nepre-bavni sladkor. Med pa vsebuje poleg prebavnega sladkorja tudi še železo v prebavni obliki, nadalje redilne soli, apno in fostor. Celo nekaj radija so našli v medu. Slabokrvnim, ki ne prebavijo železnih preparatov, je med edino zdravilo. Za ljudi, ki opravljajo naporna telesna ali duševna dela so opojne pijače strup, med pa zdravilo. Telesno in duševno utrujenost, prežene med hipno. Pri vojakih planincih sc je med po napornili turah imenitno obnesel. Med na mizo delavcu, uradniku, turistu in vojaku, pa bodo krepki m zdravi in vstrajali bodo. Med na mizo otroku, pa bo imel zdravo kri in zdrave zobe. Sladkor je postal prava nesre- KAKO DALEČ STA AMERIKA IN BEOGRAD? V letu 1919 mi je umrl v Ameriki moj brat in zapustil svoji ženi v Sloveniji prihranjeno vsoto. Ker je ta za časa vojne pač radi ženskega gospodarstva zelo obubožala, sem se obrnil na sodnijo v Mihvankee, ki je bila oskrbnica prihrankov, z utemeljeno proš-njo, naj po možnosti naredi uslugo in pošlje prihranke na ženo umrlega. V sredi februarja 1919 je odšla po srečo prošnja; sredi aprila istega leta je že bil denar tu in kratko nato sem dobil obvestilo od češk. sl. konzulata (!) v Ameriki čez Prago na češk. sl. konzulat v Ljubljani, da je denar odposlan. In ko sem mu povedal, da je denar že tudi izplačan je bil ves vesel tega uspeha. To je bilo v onih časih, ko je bila Amerika za nas najmanj leto dni oddaljena, kar bodo ziiale naše slovenske žene, ki so čakale nestrpno denarja od svojih mož in sinov, še danes povedati. ča za človeštvo, ker jc odvrnil ljudi od medu. Zdravniki priporočajo že dolgo .časa mesto sladkorja med kot sladilo kas e; čaja itd. Zato jc nerazumljivo in neodpustno, da so nam nudile naše* kavarne v nezdravih časih, ko s> n.is butnile različne aprovizačno oblasti z žaganjem in vsakovrstnimi drugimi nadomestili, naravnost strup: saharin kot sladilo kave in čaja, ko bi nam lahko dajale za denar še vedno dostopni med. Ce se aprovizačne oblasti za to niso brigale, poseglo naj bi zdravstvo vmes. In če molči zdravstvo, govori naj jasno besedo javnost, zahteva naj odločno mesto sladkorja, posebno pa mesto saharina med. Med je različnih barv. Navadno se smatra med temne barve za med sla-bejše kakovosti, pa po krivici. Med temne barve ima več mineralnih snovi in jc tudi bolj aromatičen. Med svitle barve ima pa več sladkorja. Boj sladkorju, nazaj k medu! Gospodarska vrednost medu je velika, pa še premalo upoštevana. Kranjska ne pridela medu niti za lastno porabo, pa bi ga, ker ima medonosne lege, lahko izvažala, če bi bilo čebelarstvo modernizirano in bi se čebela-rilo vsaj po listih krajih, po katerih je zgodnja spomladmi in dobra poletna paša ali po katerih večkrat medi jelka, malo več na med in malo manj na čebele. In Beograd? V juliju tega leta so radi svojih pičlih prejemkov in skrbi za zimo prosili nekateri uradniki za predujem, ki je po predpisih dovoliti v iznosu 3-mesečne plače; in kaj se je zgodilo? O nič, nič! — ------- Danes je od tega časa šele oktober in ker daljava iz Ljubljane v Beograd še ni dognana, ne moremo trditi in računati na hiter in siguren prihod. Lahko pa danes rečemo, da je Beograd najmanj 2 krat bolj oddaljen, kakor Amerika. V Avstriji je taka rešitev trajala 14 dni, pa seveda je bil Dunaj v Ljubljanskem predmestju. Pač nič zato; se je pa toliko manj intenzivno delalo . . . Prosimo pristojna ministrstva, ki imajo kaj sličnih prošenj, da bi pospešila delo, če Vam bo mogoče ta naš klic kaj hitrejše povedal, kakor zamorejo to sporočiti naša nadrejena oblastva? — Toliko na željo v bedi se nahajajočega. —1—r. OTVORI OČI! Nekaj čudnega leži v ozračju. Tesno prihaja onemu, ki biva med maso naroda, ki pozna vse njene tajne, ki čuti z njo, potem pa čita gotovo časopisje in vidi, da vodilni, vladajoči krogi plavajo v devetili nebesih, ne da bi videli oblake, ki se resnično zbirajo nad nami. Slepi so naši voditelji, slepi za one, ki v ovčjih kožuhih oku-žajo narod, slepi za nakane naših sosedov neprijateljev. Nezadovoljstvo raste; žal, da se isto obrača proti državi, mesto proti onim činite-ljem, ki so povzročili s svojim nekvalificiranim ravnanjem sedanje razpoloženje med narodom. Pravijo, da je konsekvenca neobhodno potrebna pri vzgoji mladine; koliko večja pa mora biti konsekvenca, če se hoče vzgojiti narod. Vsak dan imajo vladajoči krogi vzgled pred seboj, kako vztrajno Koroščeva klika stremi za ciljem, odtujiti narod državi, zanetiti v njem najgloblje sovraštvo do rodnih bratov, ter mu staviti vero kot končni in edini cilj življenja. Zal, ne vidijo naši voditelji vsega tega, menda nočejo videti in tako upropaščajo narod in sebe. Dober gospodar loči garjevo ovco od zdravih. Naša vlada, ki nam gospodari, pušča garjeve in zdrave ovce v istem hlevu. Zakaj ne zabrani izhajanje listov, ki pišejo v protidržavnem smislu? Zakaj vlada dopušča, da postaja razpoka, ki jo je napravilo protidržavno hujskanje in protidržavno ro-varenje med prebivalci države, globlja in večja? Nimamo dobrih gospodarjev! Brezglavi so! Danes izdado ukaz, naj se stori to in to, par dni na to se isti ukaz predrugači; za kratek čas, pa ukažejo ravno nasprotno od onega, kar je vseboval prvi ukaz. Vso to metamorfozo pa spremljajo kazni, občutne kazni za onega, ki morda teh brihtnih ukazov, ni pojmil. Sivolasi možje, ki so vse življenje pazili, da se ne pre-greše proti zakonu, se prijemajo za glavo, ker se jim je diktirala kazen za nepojmo-vanje nejasnih, nekonsekventnih ukazov. Stara Avstrija je bila birokratska država, pri nas pa imamo birokratov še za 100 odstotkov več in vendar ni skoro odredbe in ne postave, ki bi ne bila tekom treh let obstoja države prenaredila že bog ve kolikokrat. Zdi se nam, da delajo tam pri vladi tako, kakor mi, ki obračamo obleko, ker sl nove kupiti'ne moremo. Nekonsekvenca vladnih krogov jc privedla narod, poleg protidržavnih hujskačev, ki so ravno posledica nekonsekventnosti vladnih krogov, do najhujšega nezadovoljstva. Vojni dobičkarji, krščeni in nekrščeni judi, bankokrati pa izžemajo narod kakor citrono neovirano, saj vlada ni za narod; skrbeti mora v prvi vrsti z.i žepe onih, ki izkoriščajo sedanje žalostno stanje države. Pri nas dosežeš vse kar hočeš, če imaš le denar, ker. kupčuje se mnogo dražje, ko v prejšnji Avstriji. Doma ječimo pod nznos-niini cenami živil, ker ista postajajo redka vsled izvoza; pa merodajni krogi se ne ganejo, ker bi s tem oškodovali one, ki si danes delajo milijone na škodo prebivalstva. Naša vlada ne vidi, da sc skupljajo mesarji, kupujejo za minimalno ceno živino od kmeta, ter isto za horendne cene pro- dajajo Italijanom, da bodo lažje besneli proti natn in kovali načrte, kako nas ugo-nobe. Naša vlada dopušča, da si verlžniki delajo milijone s kupčevanjem z valuto, ne gane se resno; narod pa obubožava in ječi pod neznosno draginjo, ki je deloma posledica tega veriženja. Vlada sama ne spoštuje sebe, ker drugače ne bi dovolila, da se odpravlja vse, kar je zdravega iz države. — Manj sej, manj posvetovanj, pa več dobrih, odločnih, vsakemu jasnih odredb, izvedenih neizprosno konsekventno, to nam ie treba. Otvori oči! Jadramo v prepad! Še je čas, da se rešimo! Možje, ki čutite ljubezen, pravo ljubezen do države, katere postanek je zahteval toliko truda, toliko trpljenia, toliko potokov junaške krvi, na plan, pomagajte narodu! Tedenske vesti. Protestni shod proti habsburškim pustolovščinam. Skupen javen shod vseli strank v »Unionu« proti prevratnim poskusom razkralja Karla je znova dokazal našim neprijaznim sosedom, da smo proti vsakemu, ki bi se drznil dotakniti naše s krvjo osvobojene Majke Jugoslavije; ena misel, en klic, ena duša, eno srce polno idealne domovinske ljubezni. Naši »intimni« prijatelji, ko so čitali naše notranje politične boje, so si mislili, da je ta borba njim v prilog. Svetujemo jim, da se ne dajo v kratkem slikati, ker bi jih na eni strani močno kazil'nos, na drugi strani pa bi jim umazana in naga požrešnost ne delala estetične lepote, v kakršno se silijo predstavljati. Sacro egoizmo in Magyarorszag po »Schub« bosta šla vsak v svoj konec. Pri Filipih se pa vidimo!______ Razširjenje mariborske bolnice. Zbor primarijev mariborske javne bolnice pošilja članom občinskega sveta okrožnice, v katerih opisuje potrebo, da se prepusti Dijaški dom zdravstvenemu odseku za Slovenijo v svrho provizoričnega razširjenja splošne bolnice. Vodstvo bolnice pravi, da se izdelujejo velikopotezni načrti za zidanje oziroma razširjenje bolnice. Proračun znaša 50 milijonov kron. Z mariborskega stanovanjskega urada. Mariborski stanov, urad pride kmalu pod vodstvo občine. Država bo prepustila občinskemu svetu, da prevzame celo vodstvo te komisije v svoje roke. Tako je izjavil župan Grčar v seji dne 11. t. m. Za 4 zlatnike je obljubil bivši član stanovanjske komisije v Mariboru P. neki go-spej, da ji potoni stanovanjske komisije preskrbi udobno stanovanje. Tako je zapisano in podpisano od prizadete v nekem uradnem aktu. Dotični P. je vtaknil zlatnike v žep, a obljubljenega stanovanja ji ni — preskrbel. V disciplinarno preiskavo prideta uslužbenca stanovanjske komisije neki Ho-fer in znana Dora Javoršek, ker sta osumljena, da sta jemala »nagrade«. Disciplinarno preiskavo je sklenil uvesti proti njima obč. svet v seji dne 11. oktobra na predlog person. in discipl. odseka. Zlatniki g. P. in nagrade g. Hoferja in gospodične Dore pričajo o čednih kupčijah, ki so se uganjale na stanovanjski komisiji. Beograjska akademijska omladina in Udruženje vojnih invalidov, sta sestavila ožji odbor, ki se bo bavil z bojkotom vseh onih bankirjev, bogatašev in trgovcev, ki niso podpisali državnega posojila, ali pa prav malo. Ako bodo te ljudi bojkotirali študenti in invalidi, ne bo bojkot nič hudega. Radovedni smo, ali se bo ta bojkotski ožji odbor lotil g. Pašiča, ki ni podpisal niti ficka državnega posojila. Pri Pašiču bi morda študenti in invalidi več opravili kot pa pri velekapitalistih — no, pa saj je tudi Pašič milijarder. Ptuj. Tujka se šopiri! V trgovini: (se veda nemški!) Slovenski učitelj: Habe die Lhre! Ich bitte geben Sie mir Federn und Farben! Slovenski profesor: Outeji Morgen! Ist das Buch x von y—z schon geschickt vvorden? Jugoslovanski orožnik: Wie vlel betriigt die Kechnung? Jugoslovanski podčastnik: VVohin gest d u? Zena slov. uradnika pri mesarju: Bitte 'A- Kilogramm Fleisch! To je slika Ptuja! Gospodarstvo. Regulacija rek In potokov. V proračunu za leto 1922 je za Slovenijo za regulacijo rek in potokov določeno le 5,400.000 K, kar je mnogo premalo. Od tega odpade na regulacijo Save, Mure, Drave, Kamniške Bistrice, Pesnice in Ljubljanice skupaj 3 milijone kron, za ureditev hudournikov 1 milijon kron, za dela na Savi in Savinji za olajšavo vožnje s plavi 400.000 kron. Smešno nizke postavke!! Za vse vodne zgradbe regulacije itd.) v celi državi je določeno le 128 milijonov kron, za kasarne pa 516 milijonov kron, dočiin bi moralo biti narobe. Poleg Drave, Mure, Save, Pesnice je še nujno potrebna regulacija Mislinje, katera je mnogokrat napravila ogromno škodo v okraju Slovenjgradec. Ministrstvo za promet je izdelalo nov pravilnik o ureditvi potovanja in plačila potniških zahtev. Po pravilniku sme v vozovih 1. razreda potovati samo določeno število potnikov. Ako potnik višjega razreda ne dobi mesta, more potovati v nižjem razredu* ter se mu povrne preveč plačana voznina. Potnik ima tudi pravico, da odstopi od potovanja in mu mora železniška uprava vrniti denar za kupljeni vozni listek. Ta pravilnik bo stopil v veljavo dne 1. novembra. •••••••••••••••»»•••O Prepričajte se In videli bodete, da so oglasi v našem listu „Nova Pravda" najcenejši! — Dasl so cene fiksirane, vendar priznavamo pri večkratnih objavah in drugih okolnostlh izvanredne popuste. Posebnim Inserentom dovolimo po* leg tega Se brezplačno reklamo v uredniškem delu Eista. : • : : Podlistek. Ali so iiudje manjši in slabši ? Vsak narod ima vse polno pravljic o velikanih prejšnjih časov, povsod mislijo, da so bili naši pradedje silno veliki, dosti močnejši kakor smo mi in da so živeli veliko dalje kakor živimo mi. Pa je vse skupaj izmišljeno, nikdar ni bilo celili rodov-velikanov, ljudje včasih niso živeli tako dolgo kakor sedaj in tudi slabejši so bili. Bile pa so izjeme, o teh nam govorijo pravljice; močnega iu velikega človeka so takrat ravno tako občudovali kakor ga zdaj. Pa tudi sicer ni čuda, da govorimo o velikanih. Strašne živali prejšnjih časov zahtevajo v naši domišljiji tudi močnejše ljudi, ki jih pobijajo. Kaj bomo mi s svojo postavo! Pa poglejmo malo naokoli. Starost. Neki učenjak nam pripoveduje, da so rabili stari narodi grško besedo »etos« v dveh pomenih, prvič za naše leto, drugič pa za trinajsti del leta. Saj je tudi danes beseda j-dan« zelo različna, enkrat nam pome- rja del časa, drugič pa svetlobo v onem času; če vzamemo drugi del in ga prenesemo na sever in jug naše zemlje, dobimo popolnoma drugo vrednost kakor jo imamo mi, saj je na severu in na jugu dan skoro pol leta dolg. Ce računamo »etos« kot trinajsti del leta, potem je bil Metuzalem star nekaj nad 75 let, Adam pa okoli 70. In to so bili najstarejši ljudje! Kako je vendar to pri nas drugače! Koliko je ljudi, ki so s 70. letom še popolnoma pri močeh in delajo kot mladeniči! Pa če pustimo Adama in si ogledajmo po zgodovini bližjega Sokrata, ni nič drugače. Sedemdeset let je dosegel in vsi nam ga slikajo kot jako častitljivega starčka najvišjih let. Povprečna starost človeštva se je vsled napredovanja higiene itd. podaljšala v zadnjih 50. letih od 33 na 38 let. Moč. O starem atletu Milonu iz laškega Krotona nam pripovedujejo zgodovinarji lepe zgodbe, kako je bil močan, koliko je dvignil itd. Kot najvišji izraz moči nam navajajo dejstvo, da je nesel po celem stadiju (185 metrov) do-rastlo govedo. No in kaj je to? Najprvo moramo vedeti, da je bilo starogrško govedo ravno tako kot je danes, torej znane balkanske buše, mislim, da nese tako govedo pri nas vsak močnejši mesar na razdaljo dvesto metrov. Grki so bili pač slabši kakor smo mi in njim je bilo omenjeno delo že pojem najvišje moči. Tudi danes še so narodi na jugu veliko šibkejši kakor narodi severnih zmernotoplih pokrajin, vzroki so v naravi. Koliko je danes atletov, pred katerimi bi se moral Milon kar skriti, pa je bil najmočnejši Grk. Steinbach in Svoboda na Dunaju sta dvignila dvesto kilogramov nad glavo, z iztegnjenimi rokami, nekateri atleti dvignejo devetdeset do sto kilogramov z eno roko! Neki Steyrer je dvignil enkrat z enim samim prstom 264 kg od tal, za 30 cm visoko. Leti je nesel 600 kg precej daleč in je dvignil od tal 800 kg itd. Vse to v dokaz, da nismo slabejši. Pač pa naši atleti Milona v eni stvari ne dosežejo, v moči jedilnih organov in želodca. Pripovedujejo namreč, da so mu ono govedo na koncu stadija zaklali in da je celo pojedel. V tem mu pa ne bo kmalu kdo kos, če ie namreč res. Velikost. Velikost in moč sta navadno v zvezi in če govori kdo o močnem človeku, si ga navadno predstavlja velikega. Čisto naravno, v velikem telesu bo nakopičena navadno tudi večja moč. Kaj je pa s tem? Francoski zdravnik Manouvier je dokazal, da pračlovek ni bil nič večji kakor so današnji ljudje. Preje so imeli izkopanine prastarih živali za človeške kosti in ni čuda, da je navidezno tudi veda podpirala vero v predzgodovinske velikane. Najznamenitejšo tako izkopnino so dobili 1. 1613 v francoski pokrajini Dauphinc; neki delavec je privlekel iz zemlje nad osem metrov dolgo okostje. Tam blizu so pa baje dobili tudi kolajno s podobo rimskega poveljnika Marija in rekli so, da je ono okostje, okostje tevtonskega kralja Tevtoboha. Sklicevali so se tudi na to, da Rimljani vedno omenjajo velikansko rast severnih narodov. Z Rimljani je pač isto kakor z Grki, manjši so bili kakor severni rodovi in to tudi omenjajo. Prozaična akademija znanosti v Parizu je 1. 1835 uničila lepo pravljico o osem metrov dolgem Tev-tobohu; dokazali so, da je to okostje isto kakor ono, ki so ga dobili tudi v Ameriki ob reki Ohio in ki ne pripada Strokovni pregled. Nova ureditev delovnega časa v rudnikih na Nemškem. Socialnopolitični odsek nemškega drž. gospodarskega sveta je v sporazumu z delavstvom soglasno sklenil zakonski načrt, s katerim sc ureja delavni čas v rudnikih. Zakon določa, da velja kot najvišji delovni čas doba, ki je določena v zadnjih tarifnih pogodbah temeljem dogovora med delavci in delodajalci za posad (Schicht). Kjer tarifne pogodbe ne obstojajo, znaša delovni čas, vštevši prihod v jamo in odhod iz nje, na splošno 7 ur, ob posebnih gospodarskih potrebah pa 7-in pol urč. Pri višjih temperaturah se mora delovni čas urediti po stopnjah. Zdravstvo. Kolikokrat na dan je treba umiti obraz? Odgovor na to vprašanje je odvisen povsem od okolnosti. Delavec, ki dela v sajastih tvornicali, se bo naravno moral umiti vedno tedaj, kadar gre od dela ali kadar gre jest, A tudi pod navadnimi okolnostmi se da na stavljeno vprašanje različno odgovoriti in sicer po tem, koliko izločuje koža maščobe, ali veliko ali malo, Obrazna polt, ki se prav kmalu mastno sveti, za tako polt je potrebno pogostega umivanja in ga bo tudi dobro prenašala. Drugače pa je, ako koža ni tako bogata maščobe; v tem slučaju ne kaže prepogosto umivati je, zlasti ne z milom, kajti milo odteguje mast. Ako tako kožo^ pogosto umivaš z milom, postane raskava in prali se usede v njene razpoklinice; potem dosežemo ravno nasprotno, kar smo nameravali: namesto čistega, nesnažen obraz. Na splošno kaže umivati se zjutraj, opoldne in zvečer, in sicer vsa-kikrat.pred jedjo. A nikakor ni vedno potrebno rabiti milo. Ljudem s suho, raskavo kožo je najbolje priporočati, naj si včasih odrgnejo obraz raje s kako toaletno maščobo, namesto, da ga umijejo z vodo in poslužujejo naj sc pri tem le mehke brisalke. Higiena pitja kave (Kofeina prosta kava). Ni je na svetu pijače, ki bi jo vsak dan velik del človeštva užival tako redno, kakor kavo, ki se je priljubila zlasti zaradi svojega prijetnega okusa in primeroma nizke cene. Zdravniki so pa že od nekdaj opozarjali, da nezmerno uživanje kave škoduje, oso-bito še bolnim na srcu in nervoznim. Prav priporočati bi pa bilo kavo, ako bi se mesto nje dobil neškodljiv nadomestek, ker surogati, ki se uživajo mesto kave, največkrat ne ugajajo, pa tudi niso vselej brez hib, škodljivo pa dela kavo samo kofein 411 zato so poizkušali ljudje, spraviti ga na tak način iz kavnih zrn, da bi dobrota kave nič ne trpela. To se je sedaj tudi posrečilo s paro, pri čemer ostane kava ravno tako okusna in prav tako lepo diši, samo škodljivih sestavin nima nič. Vplivni zdravniki so dokazali, da tudi močno uživanje kofeina proste kave ne škoduje. Ker se taka kava dobiva že v vsaki boljši trgovini, se lahko o tem vsakdo sam prepriča. nobenemu drugemu kakor stari živali tnastodon. Na smeh nam gre, če beremo o prizadevanjih učenjakov, kako bi rešili vprašanje o velikosti ljudi v prejšnjih časih. Z velikanskim znanstvenim aparatom je dokazal Henrion še pred dvesto leti, leta 1718, kako je človeštvo pešalo, in podal nam je kar celo tabe-lico: Adam je bil visok 40 metrov — kakor sedaj kak cerkven stolp — Abraham samo še 9 m, Herkules tri in tako gre nazaj, Aleksander meri samo še dva metra, Cezar pa samo 1:62 m. Samo cezarja je zadel. Mohainedani kažejo v Džidi grob Eve, po katerega velikosti sodeč bi morali pripisati naši materi 300 m višine. Ubogi Adam! Morda pa tudi on ni zaostal, saj kažejo na otoku Cejlonu odtis njegove noge, ki ga je zapustil pri odhodu v nebesa. Podplat mu je dolg nad 1 meter! Kaj vse so govorili o Herkulesu! Pa so sedaj natančno merili ostanke starih kipov in videli so, da ]e bil ta »največji in najmočnejši polbog« visok 1:74 m, torej nič posebnega. Za Grke je bilo to seveda dosti. Ce odpremo stare egiptovske mumije, niso nič večje kakor so Zdravljenje živčnih bolečin je za zdravnika jako hvaležno polje, radi česar jih je cela vrsta sredstev in metod v to svrho priporočanih. No, to je tudi dobro: kadar eno ne pomaga, pomaga drugo. V »Ne\v-York Medi-cal Journal« hvali zdravnik dr. Goldon neko starejšo metodo, namreč vbrizgavanje kloroforma v boleče kraje telesa. On je dosegel s tem pri celi vrsti slučajev trajne uspehe, in sicer kakor pri bolečinah obraznih živcev, tako pri bolečinah medrebresnih živcev in pri ischiasi zloglasni živčni bolezni v kolkih. — Pri tej priliki moramo opozoriti tudi na električni tok kakor izvrstno sredstvo proti živčnim boleznim, seveda le, ako je v rokah v elc-ktroterapiji vseskoz izkušenega zdravnika. Iz stranke. SHOD NSS V KOČEVJU. Preteklo nedeljo se je vršil pri nas jako dobro obiskan shod Narodnu-socijalistične stranke. Shod je otvoril tov. Miklavčič, ki je po kratkem nagovoru podal besedo tov. Fakinu iz Ljubljane. Tovariš Fakin je v stvarnem govoru podal današnjo sliko življenja delavnega ljudstva in pokazal prave vzroke draginji in sredstva, ki jih v interesu delavnega ljudstva mora uporabiti vlada, da odpomore njegovemu neznosnemu stanju. Nato je obravnaval razmere v kočevskem premogo-kopu, ter odločno obsojal protežiranje tujerodnih elementov, ki nikdar ne bodo imeli srca za naše delavstvo, temveč ga pri vsaki priliki šikanirajo in zapostavljajo. H koncu je najostrejše protestiral proti novi Karlovi pustolovščini in poudarjal, da jugoslovansko čuteče delavno ljudstvo ne sme nikdar pristati na to, da bi se na Madžarskem vgnezdili Habsburgovci in od tam skušali zanesti svoje reakcionarne težnje v druge osvobojene narodne države. Za svoja stvarna in ognjevita izvajanja je žel viharno odobravanje in soglasje vseh navzočih. Na njegov predlog so bile nato sprejete tri resolucije. Prva proti draginji, druga proti razmeram, ki vladajo v kočevskem premogokopu in tretja proti dogodkom na Madžarskem. Resolucije prinašamo na drugem mestu. Vse tri resolucije so bile sjnejete soglasno in z velikim navdušenjem. K besedi sc je oglasil še g. Pleničar iz Ljubljane, ki je živahno zagovarjal pravice delavnega ljudstva in protestiral proti protežiranju, ki jih uživajo od naše vlade tako bogati posamezniki, kot tudi cele kapitalistične skupine. . Njegovim besedam so zborovalci živahno pritrjevali. Nato je tov. Miklavčič po kratkem zaključnem govoru ob velikem navdušenju za NSS shod zaključil. — Upamo, da se kmalu zopet oglasi kak tov. iz Ljubljane in nas pouči o primernih korakih, ki jih moramo storiti v obrambo svojih interesov. Resolucija I. Zborovalci zbrani na javnem shodu Narodno-socijalistične stranke v Kočevju, dne 23. okt, 1921 odločno zahtevajo, da telesa današnjih egiptovskih kmetov, 1 nasprotno, še manjše so. Rajni cesarici Elizabeti na čast so hoteli Tirolci napraviti srednjeveški turnir, viteško borbo. Za to je bilo treba natakniti viteške oklepe, pa jih niso mogli, pretesni so jim bili. Torej nekdanji vitezi, ki so se vendar vedno vadili in se dobro gostili, so bili šibkejši in manjši kakor današnji tirolski kmetje. Manouvrer je pregledal vsa znana okostja prazgodovinskega človeka in je uničil vse one tako lepe pravljice. Leta 1892 so dobili tiste znamenite kosti, ki jih je Haeckel tako veselo pozdravil in ki so povzročile toliko razprav in prepira. In kaj so videli? Manouvrier je meril in meril in ni bilo več kot 1:65 m, torej nekaka povprečna velikost današnjih Evropejcev. Tako je šlo naprej; dognali so, da so bili vsi naši predniki, živeči toliko tisočletij pred Kristom, tako veliki kakor smo mi ali pa še manjši. Najznamenitejši najdba kvartrne dobe, neanderdolec meri 1:61 m; druge višine iz tiste dobe se menjajo od 1:61 do 1:72. Vse to so oni ljudje, ki so rabili samo orodje iz kamna in sicer jako slabo prirejeno in izdelano. 1. Vlada vodi najstrožjo kontrolo nad trgovino z devizami in valutami in vsak tozadevni prestopek drako-nično kaznuje. Trgovina z devizami in valutami naj se obdači. 2. V lada naj deloma ali popolnoma ukine izvoz najvažnejših živil, dokler ne bo z njimi po primernih cenah preskrbljeno domače prebivalstvo. Vse nase izvozno blago se mora plačevati 7 našo valuto. 3. Vlada naj prepove uvoz vsega nepotrebnega luksuznega blaga, pri čemur naj se ozira na resnične petrebe ljudstva. 4. Za najvažnejša živila naj se takoj uvede državna aprovizacija. Poleg tega naj vlada s vsemi mogočnimi ji sredstvi podpira samopomoč ljudstva v okvirju občin. Resolucija II. Zborovalci zbrani na javnem shodu Narodno-socijalistične stranke v Kočevju, dne 23. okt. 1921 odločno zahtevajo od vlade, oz. od podrejenega ji rudarskega glavarstva, da trajno posveča pozornost tujerodnim nastavljen-cem kočevskega premogokopa, ter Vsako izzivanje in krivico storjeno našemu delavstvu od njihove strani ostrejše kaznuje. Prepove naj sc samovoljno določevanje denarnih kazni za prestopek delavcev od strani paznikov in drugih nadrejenih nastavljencev ter se naj kaznovanje in njegova odmera prepusti posebnemu, zato ustanovljenemu odboru, v katerem naj bosta zastopana tako podjetništvo kakor delavstvo. Takoj naj se popolnoma ukine nemško uradovanje, ki je ponižujoče za vsakega slovenskega čutečega nastavi jenca. Resolucija III. Zborovalci zbrani na javnem shodu Narodno-socijalistične stranke v Kočevju, dne 23. okt. 1921 odločno zahtevajo, da centralna vlada takoj ukrene energične korake proti poizkusu Karla Habsburga motiti mir v srednji Evropi. V to svrho naj vporabi vsa sredstva, po potrebhtudi orožje. Vojnik. Že z vseh strani prihajajo poročila o napredku krajev, org. NSS in je torej umestno, da se tudi mi oglasimo. Bomo nekoliko kratki za enkrat, obljubljamo pa v kratkem daljši dopis. Pri nas smo v zadnjem času šele pričeli s pravim delom. Sedaj smo ravno v teku dela in se pripravljamo na občni zbor, ki se bo vršil že 30. t. 111. Za enkrat smo sklenili, da začnemo z reorganizacijo in z intenzivnejšim delom. Na občnem zboru bo poročal celjski podžupan tov. Žabkar. O občnem zboru sledi posebno poročilo. Narodno - soci-jalistični pozdrav. Kr. Žalec. Sporočamo Vam, da se vrši v nedeljo 30. oktobra ustanovni občni zbor kraj. org. Nar. soc. stranke za Žalec. Naše vrste so se že znatno pomnožile in se še vedno množijo. Ljudstvo pač uvideva, da je v narodnem socija-lizmu spas in se našim vrstam pridružuje. O občnem zboru pošljemo točno poročilo. Vk. Poznejših najdb je še več, tudi ti ljudje so rabili kamen, a že boljše pripravljen, imenujemo jih neolitijce. Od 429 mož, ki so jih merili, znaša povprečna velikost 1:654 m, od 189 žen pa 1:526 m, torej vse, tako kakor danes. Seveda so bili tudi med njimi večji in manjši in govorili so o velikih in pritlikavcih tako kakor mi. Splošno ostane višina ista, če se narod preveč ne pomeša. Pa tudi med posameznimi rodovi razlika ni tako velika, kakor so mislili preje. Antropologi razlikujejo štiri razrede. Prvi razred obsega »velike« narode; Padagonci povprečno 1:78 m, Bošnjaki 1:70, Poli-nezi 1:76, gvinejski črnci 1:72, Skandinavci 1:71, Škoti 1:71, Angleži 1:70 itd. Drugi razred ima narode »»nekaj nad srednjo višino«; Irci skoro 1:70, Belgijci 1:684, Nemci 1:677, Rusi 1:66, Francozi 1:65 do 1:60; Italijani, Peruanci, Indijci, Kitajci itd. V zadnjem razredu so »maj’* hni« narodi, pod 1:60 m, Malajci, Ja-ponej itd. Škoda, da pri nas o tem oziru ni še dosti preiskano. Po našem mnenju je Jugoslovan v drugi, če ne celo v prvi skupini. Laško pri Celju. V nedeljo 16. t. 111. se je vršil pri nas občni zbor krajevne organizacije Narodno - socijalistične stranke za Laško in okolico. Na občnem zboru je poročal celjski podžupan tovariš Žabkar o strankinem programu. — Njegova izvajanja so bila večkrat prekinjena z navdušenimi aplavzi. Po poročilih se je izbral nov odbor, in sicer: Predsednik tov. Blaž Zupanc, brivec v Laškem; odborniki: Jančič, železničar, Mlakar, železničar, Medvešček, pis. uradnik in Križnik, rudniški delovodja v Hudijami; kot zaupniki so bili izvoljeni .za Jurklošter: tovariš Šoti; za Rimske Toplice: Balan Karl in za Tremerje: tov. Bregar. Novi odbor si je nadel nalogo, da reorganizira in razširi »Kraj, org. NSS« v njegovem okraju. Želimo mu pri tem delu mnogo sreče in ga poživljamo na vztrajno in plo-donosno delo. Tovariši! Le naprej! Naše ideje morajo prodreti v najširše mase. Organizirati moramo vse, kar je našega. Naša organizacija mora prvačiti! Na delo! Lepo nagrado dobi vsak, kdor nam preskrbi kak nov inserat. Pojasnila daje Uprava „Nove Pravde" LJUBLJANA, Gradišče štev. 7. Razno. Zena, ljubezen in drugo. Koketne žene se ne vesele zmage, temveč zmagoslavlja. Prva ljubezen ima le nekako spominsko vrednost. Mnogokrat je ljubezen že zdavnaj umrla, ko ljubosumnost še vedno živi. Zene in sreča imajo največ kapric. Mnoga žena je odkritosrčna le takrat, kadar se potvarja. Mnogo je žen, ki store več nego so obljubile. Zena pravi vedno pred »da« — »ne«! Kdor si je v ljubezni enkrat osmodil prste, išče še vedno ognja. Zene zmagujejo s smehom ali s solzami. Navidezna ljubosumnost je pogosto zadnja udvoruost umirajoče ljubezni. Vlomilec, ki krade poljube. Ema Morgan, mlada in lepa deklica iz Nev/ Yorka je bila na posetu v mestu Detrat. Ponoči pri čitanju zaspi, kar jo zbudi šum vlomilca, ki je prilezel skozi okno. Ema je skušala upiti, toda bala se je, da je vlomilec ne zadavi, kakor ji je obljubil. Po kratkem parlamen-tariziranju je sedel vlomilec na posteljo in je začel lepi Emi krasti poljube. S tem plenom je bil zadovoljen in je odšel, kakor je priš«! skozi okno. Inteligentna opica. Dva slučaja, ki dokazujeta izredno inteligentnost opice, sta privedla nekega raziskovalca Afrike na misel, da bi se opico uporabljalo za domača opravila. Neko opico je videl namreč, ko je opravljala službo premikača na železnici, seveda pod kontrolo svojega gospodarja, železničarja,, kateremu je vlak odtrgal obe nogi, ter ga je opica vozila v malem vozičku, a tudi v vlak mu je pomagala, kot najboljši sluga. Ko je imela opica čas, je bila služila v gostilni kot natakar. Druga opica pa je bila nekega poljedelca, ki mu je obdelavala grede na vrtu , a tudi razna poljska opravila je znala opravljati. Mogoče nas čaka še konkurenca dela od strani opic. * Število zakonskih ločitev v naši državi vedno narašča in čuje sc, da imajo pravoslavna duhovna sodišča toliko tožb za ločitev zakona, da jih komaj zmagujejo. Med tem pa, ko katolikom, ki se poročajo po pravoslavnem obredu, kaj rade delajo neprili-ke civilno-pravne oblasti, ki so po avstrijskem sistemu že precej zastarele, imajo pravoslavni še to odprto pot, da enostavno pristopijo v turško vero, kjer jih liodža brez vseh neprilik prav rad in hitro nanovo poroči. * Drag rokopis. Dr. Kilijan von Steiner v Berlinu ima veliko zbirko dragocenih in redkih rokopisov, med njimi tudi Goethejev rokopis »Biogra-phisches Sdiema«iz knjige »Iz mojega življenja«. Ta rokopis je bil cenjen na 150.000 mark. Na dražbi je bil nuden ža 100.000 mark, toda našlo se je toliko kupcev, da mu je končno narastla cena na 250.000 mark. Rokopis je kupil neki založnik iz Leipziga. Kralj republikanec. Po letu 1871., ko so Nemci premagali Francoze, je povabil italijanski krali Viktor Emanuel I. v Florenci na kosilo nekega francoskega diplomata, ki je zavzemal v času cesarstva zelo visok položaj. Kralj je z velikim zanimanjem izpraševal diplomata o tem, kako se godi bivšemu cesarju Napoleonu in bivši cesarici. »Reveža!« je rekel kralj. »Obžalujem ju od srca. Radi njene nesreče sem resnično žalosten, ker ne morem pozabiti onega, kar mi je cesar dobrega storil.« Po teli besedah jc kralj nekaj časa molčal, potem jc pa rekel: »V ostalem, tako se bo godilo slej ali prej vsem nam. Meni je to sicer popolnoma vseeno, ker sem že zdavnaj republikanec, ali drugim to ne bo ravno prijetno!« Za kratek čas. HABSBURŠKI CIRKUS. A: Zakaj je ekskralj Karel o Veliki noči letošnjega leta pobegnil iz Mažarske in je danes zopet tam s Žito?« B: »Ker je čul o mali ententi in se je zbal, da po njegovih cesarskih oz. kraljevih plečah ne pade gorjanska grčevka. Žita pa ga je šikanirala do sedaj in mu dala ukaz, da odleti ž njo, da popravita storjeno sramoto. A: »Kaj hoče ekskraljeva dvojica na Mažarskem?« B: »Da jim Budimpeštanska klinika preišče njihove možgane in če ta ne bo dognala, se ji svobodno pridruži specijalist za umo-bolne »mala antanta« . . . * A: »Zakaj je Žita z ekskraljem Karlom odletela?« B: »Ker Mažari ne pripoznajo ženi jed-nakopravnosti in spoštujejo le hlače, ki sta jih pa v družinski sreči v Švici zamenjala.« * A: »Kateri izmed ravnateljev cirkusov it najbolj renomiran? B: »Ekskralj Karel oziroma Žita.« A: »Zakaj, gospod?« B: Ker so njihova specijalna izvajanja najbolj vratolomna. 0—0 Bog ohrani, Bog nas oiivari! In Žita je še spala in sanjala sladko, da kralja je spremljala tja dol na Ogersko . . . Se Žita prebudila, uzrla je mož& — močno se zveselila, ker v sanje mnogo da. Ko mož ji vse razložil, kako je moral dam?, ji roko je položil: »S’ il vous plait madame?!« .le Žita prebledela, ošinila moža: »Seveda taka šleva, ostane naj doniš!« Pol leta je minilo . . . v dvorani sta sama: »Kadar se bo zmračilo, jo brž odjadrava!« Jc Žita ukazala, poslušen Korel.je. Na noč sc odpeljala 'z dežele Švicarske. Z letalom sta letela, čez hribe iii dole. — Šopronjčan: »Gromska strela! letalo tukaj je!« Letalo pada, pada . . . Ze Fridrih tamkaj je: kraljici še dopada to staro laskanje. Napravi brž opazko: »Tu Karol zraven je. Ne maram več, fiasko, tu treba je žene------------« Pa Fridrih jto zavrne: »Pripravljeno je vse in vojska, naj se strne, oh! malo čakajte!« Tako je Karol s Žito že drugič zopet tam. A skoraj je pribito, da bo oba še sram. 0-0. PUŠČICE. »JDS« in »NSS« sta si bila, kakor Farizej in cestninar. Mal dar cestninarja pa je bil gospodu bolj dopadljiv, kakor bahatega in puhloglavega J*arizeja . . . »Jugoslavija« in »Jutro« s »Pondelj-I kom« so si, kakor Marija in Marta. Gospod I pa je rekel: »Marta, Marta skrbna si in si ! veliko prizadevaš: pa le eno je potrebno, j Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo I odvzet.« »Pondeljk« in »Jutro« sta navila gramofon, ki svobodno lahko drdra vse mogoče neistinite lumparije, ne da bi ga mogla zgrabiti roka pravice. O O. Tone: »Kaj pa ti je rekla včeraj tvoja stara, ko si prišel tako pozno v noči ' domov?« Janez: »Ne vem še ni končala.« Nek zaljubljenec vpraša svoje dekle, ali bi ga ljubila punčara tudi v tem slučaju, če hi imel le eno obleko. Poredno dekle ga zaljubljeno pogleda in pravi: »O pač, če bi vedela, da si vso drugo svojo obleko zato žrtvoval, da mi moreš kupiti nov klobuk«. 1* Jaz sem na grob mojega moža nasadila same vijolice; vijolica mu je bila naj-Ijubša vseh c\*etlic. - Jaz bom pa na grob svojega moža nasadila brinje. Ker mu je bil brinjevec najljubši vseh šnrmsov. Sodišče je malopridnega fanta, zaradi težke telesne poškodbe, obsodilo na več mesecev zapora. Pri obravnavi je navzočen tudi malopridnežev oče. Ko je sodni dvor razglasil obsodbo, se je oče obrnil k svojemu sinu: »Zdaj si iztaknil, kar si iskal! vedno sem te svaril. A ti nisi poslušal. Samo kvartal si, ženske lovil, popival in se pretepal. Zdaj pa poglej okrog sebe v k a k š n o d r u ž b o si prišel. • »> Študentka: Ze več let imam svoj dnevnik in zapišem vanj vse, kar je vredno, da si zapomnim. Ali spisujete vi tudi dnevnik? Študent: Ne! Kar je treba, da si za- pomnim, to si vse zapiše natakar. * Zakonska dvojica je /. velikim trudom in naporbm dospela na Triglav in občuduje ogledava veličanstvo planin. Zenu: Ni čuda, da sc v hribih zgodi toliko nesreč. Povej, ljubi Joško, kaj bi ti storil, če bi jaz zdaj padla v kako brezdno in se ubila? Mož: Oh veš da znorel bi, gotovo bi znorel. Zena: Meni se pa zdi, da bi se kmalu spet oženil. Mož: Ne — tako hudo pa ne bi znorel. »Nova Pravda« je prvoboriteljiea jednake pravice za vse! »Nova Pravda« je zastopnica realnosti in poštenosti! »Nova Pravda« je človeška pravica, ki ne sme hiti od nikogar in nikdar okrnjena! »Nova Pravda« ima bodočnost,, ker je socijalistinja! »Nova Pravda« je narodna in mora postati državna misel! Na »Novo Pravdo« je naročen vsak človek, ki je narodnjak! »Nova Pravda« je ogledalo vseli nerodnosti, birokratizma in korupcij, zato je dolžnost vsakega poštenega človeka in narodnjaka, da jo podpira in širi in tako pomaga zatreti zlo, narodu pa do blagostanja. Dialog. Janez Korenina čitajoč »Novo Pravdo« v železniškem vozu: »Izborno! 1 .e na ta način zamoremo živeti! . . .« ‘ Franc Prhač njegov vis-a-vis radoveden : »Kaj pa čitate, gospod?« Janez Korenina: »Novo Pravdo« najreeinejši list današnjega časa! Izvolite prečitati, kako se gospodari!« Franc Prhač. . . . »Res je, sam sem se prepričal o tem ob volitvah ljubljanskega »Kasinovereina . . .« »Gospod, koliko stane naročnina za list.« Prhač: »Samo 6 kron in vsak teden? Takoj si jo naročim. Gospod, I oprostite, da vas nadlegujem, imam pa opravke. Da hi ne zamudi! prihodnjo, številko, hi li bili tako prijazni, I pa mi na ta naslov (mu da vizitko') | naročili list za pol leta. I n imate 30 kron in evenluelne stroške mi takoj spi>ročite !« Korenina: »Drage volje, gospod, mene to nič ne stane, naslednje dni že sigurno dobite list.« Prhač: »Me zelo veseli in oprostite mojemu nadlegovanju! Zdravo!« Korenina: »Prosim, prosim. Zdravo !« Priporočamo slaščičarno liogoslav Kalaš, Ljubljana, Zidovska ulica 3. —- Ima vsaki dan sveže blago, bogato izbiro in zelo j solidne cene. Ker daje pri blagu za društvene prireditve znaten popust, jo posebno raznim društvom najtopleje priporočamo! | JSTN1CA UPR A VNIŠVA: Tovarišu K. Jesenice fužine. — Ker ste v zadnji številki našega lista poročali, da deluje tamošnji kraj /. vso vnemo za našo stvar, da sc bo vršil v kratkem občni zbor tamošnje krajevne organizacije in da j se bo 6. nov. vršil ustanovni občni zbor NSZ j za Dobrovo pri Bledu, Vas prosimo sledeče: ! Izrabite vsako priliko, zlasti pa občne zbore 1 za to, da bodete 1 vpisovali naročnike za »Novo Pravdo«. Na ta način borno utrjevali | naše postojanke, ker bodo ljudje uvideli za j kaj se borimo in kako poštena je naša I stranka. Ne pozabite tega poziva in delajte v tem zmislu! Naročnike pa nam javljajte sproti. Ako nimate blokov za nabiranje naročnikov nam javite, da Vam jih pošljemo! Tako bomo razširjevali našo idejo. Tovarišu V., Log pri Brezovici. —• V zadnji številki ste poročali, kako da se naše vrste širijo tudi pri Vas. Prav nič čudnega, ker poštenost mora zmagati. Taki glasovi prihajajo od vseh strani. Zato Vam polagamo na srce isto kot tovarišu K. Jesenice Fužine! Skličite sestanke in agitirajte pri tem za nove naročnike. Tovarišu Kr. v Prevaljah! Le tako naprej! Skličite ustanovni občni zbor prej ko mogoče. Kot prva naloga naj bo, da bodete pri tej priliki nabrali novih naročnikov, katere nam javite takoj! Porabite v to vsako priliko! Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik Vladimir Kravos. Hopla« Kalaš LJUBLJANA. Zidovska ulica 3. priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo urejeno slaižižamo. Vsak dan sveže blago Velika izbira vsakovrstnega blaga. Točna in prijazna postrežba. Za društvene priredit ve znaten popust. h------- Alojzij Šinigoj Ljubljana, Sv. Florjana ulita 1/. trgovina z mešanim blagom. Vino, žganje, moka, riž, kava, olje itd. se cenjenemu občinstvu najtopleje priporoča. Najsolidneje cene! Točna postrežba! aasHeBaatBaBHBBBiBBaa Inserirajte v ,Novi Pravdi*! IBHaaBBBBBBBBBBBBBB VELIKA IZBIRA OTROŠKIH VOZIČKOV DVOKOLES IN ŠIVALNIH STROJEV PO [ENI: F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg št. 28. Sprejme bo v polno popravo za einajliranjo z ognjem in po-niklanje dvokolesa, otroški vozički šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica Karlovška cesta 4. „Tribuna“ tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta. riporočajoč dobro postrežbo, vedno sveže pivo, domača pristna vina in dobro kuhinjo po zelo znižanih cenah, prosim za obilen obisk — FRANJO STIKLER Restavracija ju?., kolodvor Maribor. : Slovenska banka : □UBLMIlfl, Hov try 10, nasproti .Mestnemu domu1. Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. — Tel. št, 567. Ček. račun 12.205. <11 Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekoCem računu. —• ■- Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. . _: Franc Brumat ^ Ljubljana ^ ,-12 ^ # Mestni trg ^ štev. 25, I. n- Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne isšsss edino le na domačo tvrdko jiSmT Tone Malgaj 13—14 pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6. Pnevmatike za avto in kolesa v vseh de-mizijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah il—15 M. KUŠTRIN Ljubljana Dunajska cesta št. 20 Telefon štev. 470. Fadnižnica: Marto Jurčičeva ulica št. 9. Kapital: ZO,000.000 hran. Hezerve okrog 6,000.000 H. LJUBLJANA Šelcnburpa ul. 1. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Interesna sbupnost s ..Hpuatsho esbomptno banho1* in (,Srbsho banho'* v Zagrebu. _______ _________ ________________________________ Denarne vloge - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut - eskompt menic, terjatev, faktur - Akreditivi - Borza. 20