Poštnina plaCana ▼ mmiMi Leto X, št, 207 Lfubljand, četrtek 5 septembra 1929 Cen« 2 O n taoeemstvo 40 Dkk UrednBtroi UnftrfNn* Kmfl^cvt flBca 1 Tcteloi MMI 3123. >123, 3124. 91» ta »36. Haribor: Aleksandro*« aeata 13. Tekfaa k. 44tt Ceflet Koceoova ML X TaMo« ItOT. M Bofcoptt m m vračalo. • (Mul p* tarife Upravatitv*. uuMJmv«. ftetci* U Teletos U 1122. »123 >124. JI2&. 112« laseratnl oddelek: UiihUana Pre£eracw obe* 4 Teleh« 4t *492 Fodroiolca Maribor i tleksandrova ecat it 13 TeJel<» to IS6 Podružnic« Celiei Kaosom* ti t telefon fc I0U Kateiri ori (»iit Se* lavudib LJuN>a»« •t IIJM2. Praha ttsk. 78.180; Wle» Nr 105 241 Zasedanje DN v Ženevi Kitajska pripravljena za sporazum z Rusijo, odklanja pa odgovornost za nastali spor - Uruguay zahteva več razumevanja za potrebe latinske Amerike Ženeva, 4. septembra, s. Na zasedanju Društva narodov se je danes nadaljevala razprava o delu Društva narodov v preteklem letu. Pri tej priliki je izjavil kitajski delegat poslanik v VVashingtonu Čao Hu Vu o kitajsko-ruskem sporu, da je Kitajska pripravljena izvajati določbe Kelloggovega pakta in bi na tej podlagi likvidirala spor z Rusijo mirnim potom, čeprav je ne zadene odgovornost za nastali s nor. Kitajska popolnoma zaupa Društvu narodov. Poslanik je sklicujoč se na čl. 19 pakta Društva narodov zahteval novo ureditev pogodb, ki so jih evropske države sklenile na Kitajskem. Zastopnik Uruguaya Antuna je na-glašal, kako zelo se čuti latinska Amerika kot sestaven del Društva narodov. Ta Amerika se mora za svoj ma-terijelni in kulturni razvoj v veliki meri zahvaliti Evropi in ima zaradi tega dolžnost sodelovati za mir. Kot uslugo za to pričakuje latinska Amerika, da bodo člani sveta Društva narodov bolj upoštevali njena stremljenja in njene probleme. Ženeva, 4. septembra, a. Današnja seja Društva narodov je bila otvorjena ob 10.45. Seji je prisostvovalo ogromno občinstva. Predsednik danske delegacije Stauning je izjavil, da soglaša s predlogom Brianda o gospodarskem sodelovanju Evrope in zahteva, naj se ustanovi stalna organizacija za mirno poravnavo nastalih sporov, ki naj bi obstojala deloma iz članov sveta Društva narodov, deloma pa iz oseb, ki bi jih izbralo Društvo narodov. Pariz, 4. sept a. »Havas« poroča iz Ženeve, da se bodo po informacijah iz krogov Društva narodov v kratkem pričela direktna pogajanja med vodilnimi predstavniki Jugoslavije in Bolgarske, da bi se na ta način končno odstranili #rsi spori med ter" dvema državama. Preiskovalna komisija za Palestino Angleški tisk odobrava ukrepe vlade — Indijski muslimani pozivajo sovernike na sveti boj za ohranitev Palestine je zadovoljila vse one, ki so dobre volje, ne glede na to, ali so muslimani, židje aH kristjani London, 4. septembra a. »Daily Express« poroča iz Palestine, da so angleške čete tekom borb ujele okrog 1000 Beduinov. 12 oseb je bilo ubitih, število ranjencev je pri-lično. Bombay, 4. septembra a. Vodja indijskih muslimanov Mohamed Ali je objavil proglas na vse sovernike v Indiji, v katerem zahteva, naj se zaobljubijo, da bodo v primeru potrebe žrtvovali življenje in imetje za ohranitev svetih muslimanskih krajev v Jeruzalemu in v Palestini sol oh Zahteve bolgarskih zidov Sofijei, 4. sept. a. Sofijski židje, ki so bili pozvani na protestni miting, so poslušali govornike raznih židovskih organizacij ter se spominjali žrtev v Palestini. Na koncu je bila sprejeta resolucija, v kateri protestirajo proti malomarnosti in neuvidevno-sti palestinskih oblasti Zatem zahtevajo sodelovanje Židov v palestinskem orožni-škem koru in v vojski, ugodne pogoje za naseljevanje v Palestini ter doslovno izvršitev Balfourjeve deklaracije. Resolucija se završuje z apelom na Društvo narodov. Predsedstvo protestnega mitinga bo poslalo sprejeto resolucijo Društvu narodov ter jo izročilo angleškemu poslaniku v Sofiji in bolgarski vladi. London, 4. septembra s. Ministrstvo za kolonije objavlja izjavo, v kateri napoveduje imenovanje preiskovalnega odbora, ki naj prouči vzroke zadnjih dogodkov v Palestini. Kot predsednik tega odbora je izbran sir Walter Shavv. Ostali trije člani bodo imenovani iz treh političnih strank v spodnji zbornici Vest o sestavi komisije, ki bo vodila preiskavo o neredih v Palestini, je bila sprejeta v časopisju z odobravanjem. »Daiiy Chronicle* veli, da je to najboljši način, da se dožene resnica, ter odobrava stališče angleške vlade, ki je izjavila, da zaenkrat ne bo izvajala nikake ustavne izpremembe v Palestini in da noče odstopiti od Balfourjeve deklaracije. »Manchester Guardian« razpravlja o sestavi preiskovalne komisije ter navaja Macdonaldove besede v Ženevi, da so neredi v Palestini dokaj pojenjali. List zatrjuje, da spopadi, ki so bili mestoma uprav divji, ne bodo imeli nikakih hudih posledic. Priznati je treba, da obstoja med muslimanskim prebivalstvom neko nezadovoljstvo toda o kakih bojnih pripravah ne more biti govora. List pripisuje zadržanju velikega arabskega državnika Ibn Sauda, ki uživa med muslimanskim prebivalstvom velik ugled, ogromen pomen. On je prožil nedvoumne dokaze, da odklanja vodstvo pokreta, ki bi bil naperjen proti Židom ali Angležem. Njegovo stališče je v popolnem skladu s stališčem Macdonalda, čigar izjava v Ženevi Zaključek „Zeppelinove" vožnje okoli sveta Vsesplošno navdušenje v Nemčiji — Gradnja novih, še hitrejših zrakoplovov Friedrichshafen, 4. sept (Avala). »Grof Zeppeiin« je priletel davi med 8. in 9. uro nad Friedrichshafen. Pri svojem prihodu je bil sprejet z burnimi pozdravi nepreglednih množic, ki so prihitele z vseh krajev Nemčije. Zrakoplov je izvršil nekoliko krogov nad mestom in jezerom ter se nato malo čez 9. uro spustil v hangar. Mesto je bilo zavito v zastave. Vreme je bilo idealno, na obzorju ni bilo niti enega oblačka, ozračje je bilo popolnoma mirno. Po vsej Nemčiji so vele raz državnih zgradb m mnogih zasebnih hiš zastave v znak radosti nad prvim uspelim poletom okrog sveta, ki ga je izvršila nemška zračna ladja. Šole so bile zaprte. Ko je »Grof Zeppeiin« dospel na špansko ozemlje, je napravil nekoliko krogov nad mestom Santander, kjer je izmenjal pozdrave s španskim kraljem. O polnoči je letel nad Bordeauxom, odkoder je preletel Francija Berlin, 4. septembra, e. »Grof Zeppeiin« je to pot prevozil progo iz Lakehursta v Friedrichshafen v 67 in pol urah ter s tem ponovno dokazal, da pridejo za brzi promet preko Atlantskega oceana predvsem v po-štev le zrakoplovi. Pri poletu okoli eveta, za katerega je zrakoplov potreboval 20 dni in 4 ure, je postavil nov rekord. Že sedaj se lahko reče, da ta vožnja še ni višek onega, kar nameravajo zgraditi v Friedrichsha-fenu. Novi zrakoplovi, ki bodo predvidoma zgrajeni junija prihodnjega leta, bodo lahko vozili še hitreje. Ti zrakoplovi bodo ravno tako dolgi kakor »Zeppeiin«, toda bolj ploščati, tako da bodo imeli skoraj popolnoma obliko kaplje. Novi zrakoplovi bodo imeli tudi posebne kabine za kadilce, ker eo se potniki na dosedanjih vožnjah pritoževali, da niso smeli uživati nikotina. Zavezniški bojevniki na grobu kralja Petra Grandijozen izlet fidakovcev v Topolo - Spominska svečanost na grobu kralja Petra Beograd, 4. septembra, p. Danes dopoldne so člani riaaca posetili grob pokoinega kralja Petra v Topoli ter se poklonili manom velikega kralja, ki se je tako junaško boril z njimi ramo ob rami za osvo'bojenje in ujedinjenje ju-goslovenskega naroda. V dolgi povor-ki avtomobilov so krenili izletniki iz Beograda v Topolo. spotoma od prebivalstva povsod oduševljeno pozdravljam. Posebno lep je bil sprejem v Mla-denovcu, kjer jih je pričakovalo daleč izven mesta okrog 60 konjenikov v narodni noši. Pri vhodu v mesto so goste pozdravili mestni zastopniki, domačinke v narodnih nošah pa so jih obsule s cvetjem in pogostile po narodnem običaju. Inozemski gostje so bili zaradi te gostoljubnosti prijetno presenečeni ter so dali v daljših govorih izraza svojemu veselju, da vlada med jugosloven-skim narodom in nekdanjimi zavezniškimi sobojevniki še vedno ona srčna vez, ki jih je družila v težkih dneh svetovne vojne. Lz Mladenovca so fidakovci krenili dalje v Topolo. kjer so bili prav tako prijateljsko sprejeti. Odšli so takoj na grob kralja Petra, kjer je patrijarh Dimitrije, ki se mudi v Topoli, opravil cerkveno opravilo Predsednik angleške delgacije Fidaca je imel na grobu lep govor, v katerem je omenjal junaštvo in velike zasluge pokojnega kralja za zmago zaveznikov ter nato položil na grob krasen venec. Govorila sta še predsednik ameriške delegacije in voini duhovnik Gjorgjevič. nakar so se izletniki z avtomobili vrnili v Beograd. Popoldne sjd člani Fidaca. v kolikor niso bili zaposleni pri delu v posamez- nih komisijah, napravili izlet v Zemun. kjer so posetili Dom vojnih slepcev, nato pa so s parnikom, ki jim je bil stavljen na razpolago, napravili izlet po Dunavu in so se šele zvečer vrnili v Beograd. Jutri bo zaključen kongres Fidaca v Beogradu s sprejetjem referatov in resolucij, ki so jih sestavile posamezne komisije, nakar bodo delegati krepili v Zagreb, kjer bo kongres defimtivno zaključen. Pred odhodom iz Beograda bo jutri ministrski predsednik general Živ-kovič priredil na Topčideru na čast inozemskim delegacijam čajanko, na katero je povabljenih tudi okrog 20C predstavnikov beograjske družbe in zastopnikov oblasti. Belgijci vojvodi Stepanoviču Beograd, 4. septembra p. Deiputacjja belgijske delegacije za kongres Fidaika je danes izročila vojnemu ministru generalu tiadiaidu bronasto palmovo vejico, umetniško delo belgijskega invalida, s prošnjo, da )o položi na grob vojvod« Stepe Stepamoviča. Vetjica je okrašena z našo in belgijsko troibojnico. Francoski bojevniki v Sarajeva Sarajevo, 4. septembra, n. Danes je Sarajevo na svečan način sprejelo francoske bojevnike s solunske fronte, ki so se pripeljali s posebnim vlakom ob 16.45 popoldne. Gostov je prišlo 218, med njimi 65 dam. Sprejema so se udeležili zastopniki občine, Sokolstva, rez oficirjev, raznih kulturnih društev, dobrovoljci, četniki itd. Pri sprejemu je svirala vojaška godba, ki je goste spremila tudi do hotela »Evrope« kjer so bili nastanjeni. Francozi ostanejo preko noči v Sarajevu ter odpotujejo jutri ob 7. zjutraj dalje v Dubrovnik. Dva važna zakona iz ministrstva prometa Nabave pragov in lesenih mostnih konstrukcij na račun prihod ——<- - Službeno razmerje osobja njega proračunskega leta Beograd, 4. septembra, a. Nj. Vel kralj je na predlog ministra prometa v soglasju z ministrom financ ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal zakon o posebnem pooblastilu ministru prometa za nabavo lesenih pragov. Zakon se glasi: 01. 1. Minister prometa se pooblašča, da sme, ne oziraje se na čl. 95. zakona o državnem računovodstvu, opraviti licitacijo in skleniti pogodbe po predhodni odobritvi predsednika ministrskega sveta in ministra financ v svrho nabave pragov, mostovnih in specijal-nih lesnih gradb na račun prihodnjega proračunskega leta v znesku 40 milijonov Din pod pogojem, da odgovarjajočo vsoto osigura v proračunu za prihodnje proračunsko leto. Čl. 2. Za razpis licitacij, sklepanje pogodb in izvrševanje pogodb o nabavi pragov, mostovnih in specijalnih lesnih gradb veljajo v vsem določbe zakona o državnem računovodstvu. 3. Izplačila za nabavke do čl. 1 se imajo izvrševati samo. ako je proračun odobren. CL 4. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, in dobi obvezno moč, ko se objavi v »Službenih novinah«. • Beograd, 4. septembra, a. Kralj je podpisal na predlog ministra prometa in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta zakon o izpremembi čl 205. zakona o državnm prometnem osebju od 28. oktobra 1923. I. Novi zakon ima 2 člena: Čl. 1. čl. 1. V zakonu o državnem pomet-nem osebju se izpremend čl. 205 s svojimi izpremembami od 6. decembra 1926. takole: »Služba v državnih prometnih ustanovah lahko prestane tudi mimo predpisov zakona ^ državnem prometnem osebju.« Čl. 2. Ta zakon stopi v veljavo s 1. septembrom 1929. LJubljana, 4. septembra. Dolgotrajna, ponovno prekinjena, pa zopet pričeta neposredna pogajanja med Madžarsko in Rumunijo niso privedla do uspeha in so bila pred tedni definitivno prekinjena. S tem se zadeva zopet vrača Dred Društvo narodov, gotovo ne v veselje njegovih vodilnih krogov, ki so prav zato nasvetovali direktne razgovore med prizadetima državama, da bi se izognili kompliciranemu razsojevanju. Društvo narodov ima sedaj zadevo zopet na vratu, a ne bo tega prav nič veselo. Vsebina konflikta, s katerim se bo moralo zoi>et baviti Društvo narodov že v najkrajšem času, je prav za prav zelo enostavna. Rumunija je bila izvedla velikopotezno agrarno reformo ter pri tem razlastila velika agrarna vele-posestva; razlaščene veleposestnike ie odškodovala po posebnem, za vse enako veljavnem ključu, določenem po zakonu. Med veleposestniki je bilo seveda precej Madžarov, in sicer v onih pokrajinah, ki jih je Rumunija z izidom svetovne vojne dobila na račun Ogrske. Od teh je zopet precejšen del op-tiral za Madžarsko. In to je budimpe-štanska vlada smatrala za ugodno priliko, da poseže vmes in iz rumunske agrarne reforme reši za prizadete madžarske magnate, kar se največ da. Postavila je zahtevo, da se madžarskim optantom izplača polna odškodnina za razlaščene latifundije. Rumunija se je tej zahtevi odločno uprla, priznavajoč optantom-veleposestnikom samo ono mero odškodnine, kolikor je po zakonu gre vsakemu prizadetemu veleposestniku, brez razlike po narodnosti in op-tantstvu, češ da bi sicer madžarski magnati imeli prednosti pred rumunski-tni in drugimi, kar bi bilo absurdno. Madžari so spor gnali pred Društvo narodov, predlagajoč, da se prepusti razsodba posebnemu mednarodnemu razsodišču. Rumuni pa so dosledno za-nikavali, da spada spor pred mednarodno razsodišče, češ da gre le za interno rumunsko zadevo. V kolikor pa se tiče optantskega vprašanja, za katerega so postavljene norme v mirovni pogodbi, se morejo izvajati interpretacije samo na osnovi te pogodbe in samo od onih faktorjev, ki so pri tem kompetentiiL Društvo narodov se je že ponovno na sejah svojega Sveta pečalo z zadevo in iskalo srednje poti za solucijo, ki naj bi zadovoljila obe strani. Toda to se mu ni hotelo posrečiti in kakor običajno, je tudi to pot pozvalo obe prizadeti stranki, naj se sporazumeta v neposrednih pogajanjih. Ta sklep se je njem al z rumunskim stališčem. Pogajanja so se vršila v Opatiji, potem v San Remu in nazadnje na Dunaju. Spočetka so bile vesti s konference dovolj optimistične in bilo je videti, da bo vendarle mogoče premostiti nasprotja. Toda pričakovanega uspeha kljub temu ni bilo. čeprav je Rumunija v stvarnem pogledu precej popustila ta se pokazala napram madžarskim željam koncilijantnejšo. Spor pa se ni vrtel samo okrog vsote, ki bi jo bilo plačati razlaščenim optantom, marveč tudi glede načina, kako naj se plačuje. Rumunija je postavila zahtevo, da se odplačevanje spravi v zvezo z madžarskimi odplačili na račun voine odškodnine, na kar pa v BudimpeSti niso hoteli pristati. V celoti se mora reči, da je Rumunija pokazala mnogo večjo popustljivost nego Madžarska, da pa je diferenca med stališčem obeh držav ostala še vedno tako velika, da soglasja ni bilo mogoče doseči. Spor se vrača tedaj pred Društvo narodov, kar obe stranki z obžalovanjem — radi forme — naglašata. Stališče Rumunije se je med tem v toliko ojačilo, ker so se vršili dogovori s Češkoslovaško in Jugoslavijo, da bodo postopale vse tri države na enak način in se medsebojno podpirale v optant-skih zadevah. Novo zastopstvo Anglije bo gotovo po svoje pripomoglo v ru-munski prilog, saj se zastopniki labouri-stične vlade gotovo ne bodo pogajali za to, da zaščitijo pretirane zahteve madžarskih fevdalnih magnatov. ki jih je zadela rumunska agrarna reforma. Francoski parlamentarci na Poljskem Varšava, 5. septembra, a. Delegacija francoskih parlamentarcev, ki je diospela pred enim tednom v Varšavo, in ki je prejšnje dni obiskala razstavo v Poznanju, je sinoči krenila v Vilno. Na banketih in recepcijah, ki so ji bile prirejene od strani predsednika vlade, predsednika parlamenta in francoskega poslanika v Varšavi, so bili izrečeni številni nagovori, v katerih se je poveličevalo prijateljstvo med Francijo :n Poljsko ter izražale želje za čim tesnejše gospodarsko in kulturno sodelovanje med obema državama. Francoski parlamentarci so bili sprejeti od predsednika poljske republike in so sodelovali na seji parlamentarne francosko-poljske skupine. Francoski gostje ostanejo na Poljskem do 13. septembra. Prihodnje dni bodo obiskali Lvov, Krakov, Katovice in poljsko pristanišče Gd5» njo. Slabi izgledi za pomorsko razorožitev \Pashtngton, 4. sept. g. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje naziranje, da so sedanja pogajanja med Anglijo in Ameriko zaradi razorožitve na morju prispela na isto mrtvo točko, kakor svoječasna razorožitve-na konferenca v Ženevi. To naziranje utemeljujejo s tem,- da se oba dela ne moreta zediniti niti glede celokupne tonaže kri-žark, ki bi jo smele imeti posamezne države, niti glede razmerja med malimi in velikimi križarkami, kakor tudi ne glede celokupnega števila križark za vsako država Nad istimi tremi točkami se je leta 1927. razbila pomorska razorožitvena konferenca v Ženevi. Žrtev tajfuna Manila, 4. septembra, o. Parnik »Mazon<, ki vzdržuje poštno službo med posameznimi otoki Filipinov, je na vožnji zašel v strahovit tajfun in se potopil. Pri tem je vtonila celotna posadka 28 mož. Država s 523 državljani MIlan, 4. seipteimfora s. Te dni je bal izdelan seizmaim, tei vsebuje število državljanov nove va>-itikanske države. Vseh držaivilja.nov je 533, med katerimi je štetih tasdi 25 katndinakw. Kuga na Grškem Atene, 4. septembra, a. V Pireju so ee pojavili trije primeri kuge. Oblasti so izdale potrebne ukrepe, da preprečijo razširjanje te nalezljive bolezni. , Dogodki na Daljnem vzhodu Pariz, ■rapt. a. Iz Nankinga poročajo, da je kitajska vlada odklonila modifikacijo skupne kitajsko-ruske deklaracije, ki so jih predlagali sovjeti Po vesteh iz Muk-dena je guverner pokrajine Kirin izjavil, da so kitajske čete ponovno zavzele Tung Ning, sovjetske čete pa so se polastile Vang Ninga, London, rpt a. »Times« poročajo rz Mukdena, da so sovjetske čete tudi danes izvršile več vpadov na kitajsko ozemlje. Sovjetske čete, pomešane s kitajskimi razbojniki, so poskušale uničiti petrolejske vrelce v Nulihu. Ruski polet preko Tihega oceana Moskva septembra- a. Moskovska agencija Tas poroča, da je letalo »Sovjetska zemlja« pristalo v Habarovsku, kjer se bo opremilo s hidroavijonskimi deli, nakar bo nadaljevalo polet v Ameriko. Originalen samomorilec Sofija, 4. septembra, a. V Plevni je mladenič Petkov Vegov izvršil samomor ob nenavadno zanimivih okolnostih. Preden ei je pognal kroglo v glavo, je sam sebi napisal poemrtnico in jo objavil v listih. Natisnjeni ne-krolog je poslal lastnemu bratu, še »redno ie izvršil samomor. Rojstni dan prestolonaslednika Petra Beograd, 4. sept. p. Povodom rojstnega dne prestolonaslednika Petra se bodo 6. L m. vršile po vsej državi običajne slavnosti s cerkvenimi opravili in vojaškimi paradar mL Kraljevska rodbina bo proslavila ro;<=t-ni dan prestolonaslednika na Bledu. Skupščina pravoslavne duhovščine Beograd, 4. sept. p. Danes se je pričela letna skupščina pravoslavne duhovščine iz Srbije. S skupščine je bil poslan brzojavni pozdrav kralju in patrijarhu. Na današnji seji je skupščina razpravljala o cerkveni zakonodaji ter je v glavnem zavzela enako stališče, kakor ga je že svoječasno zavzel arhijerejski sabor. Na jutrišnji seji se bo skupščina bavila tudi s šolsko zakonodajo, v kolikor se tiče bogoslovja in poučevanja verouka. Glavni odbor je sprejel resolucijo v zadevi zakonskega prava, ki obsoja že samo misel, da bi se pri nas uvedla poleg cerkvenega še civilna poroka Srbska pravoslavna duhovščina se izreka izključno za cerkveni zakon in smatra civilni zakon kot absolutno protiverski za docela nedopusten. Kongres srbskih zemljoradni-ških zadrug Beograd, 4. septembra, p. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično vožnjo na vseh državnih železniških progah udeležencem kongresa srbskih zemljoradniškib zadrug, ki se bo vršil 18 in 19. L m. v Beogradu. Grški ten'ski igralci v Beogradu Beograd, 4. septembra, p. Dne 10. t. m. prispejo v Beograd grški teniški igralci, ki so zastopali Grčijo pri tekmah za Davisov pokal in ki so odigrali v zadnjem času na turneji po Nemčiji, Belgiji in Franciji več tekem. V Beogradu ostanejo par dni in bodo nastopili v dveh tekmah proti BTK. Seja vodstva PAB Beograd, 5. septembra, a. V Kabinetu ministra za poljedelstvo se je vršila danes dopoldne seja upravnega odbora Privilegirane agrarne banke. Seji nista prisostvovala predsednik upravnega odbora dr Bogdan Markovič in minister za poljedelstvo dr. Oton Frangeš, ki sta na Bledu. Zapisnik o prošli seji in referat o delu izvršilnega odbora sta bila potrjena. O vprašanju postavitve potrebnega osobja ni bij storjen nikak sklep ter bo to vprašanje rešeno šele po sprejetju službene pragmatf-ke. Odložena je bila rešitev tudi o nekih drugih vprašanjih, dokler ne bo sprejet pravilnik o bančnem delovanju, ker so ta vprašanja s pravilnikom v tesni zvezi. Ob 12. je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala jutri ob 8. dopoldne. Poljska svečanost na Jadranu Split, 4. septembra, n. Danes le bila na otoku Šol ti, na kraju, kjer je bival prvi hrvatski pesnik Marko Marulič. na svečan način odkrita spominska plošča v čast poljskemu kralju Boleslavu Hrabremu in sicer na zgradbi poljskega doma, ki je dobil tudi ime »Hrabrzin« po velikem poljskem kralju. Poljska kolonija na Šolti bo s časom še razširjena z nadalinimi zgradbami. Na proslavo je došlo iz Varšave 60 poljskih intelektualcev, ki so si dopoldne ogledali Split, nato pa odpotovali na Šolto^ Izletnike vodita predsednik poljskega doma prof. dr. HiIarowicz in blagajnik doma svetnik poljskega prosvetnega ministr« Sowinski. Proslave na Šolti so se udeležili tudi zastopniki naših državnih, samoupravnih in občinski,! oblasti. Pri odkritju spominske plošče so govorili dr. Hilarowicz, zastopnik velikega župana in zastopnik do* aiače občine. Nenaden nastop froplčne vročine Zlasti Zedinjene države so prizadete, pa tudi t Franciji se občutijo posledice -vročine Uewyork, i- septembra, o. Iz vzhodnih držav javljajo, da je nastopila za sedanji letni čas nenavadna vročina. V posameznih krajih je vročina naravnost neznosna. V New-yorku samem so zabeležili 92 stopinj F. London, 4 septembra, a. >Daily Tele-graph« poroča iz Newyorka, da je bilo na dan delavske proslave zaradi neznosne vročine 210 smrtnih primerov. Prometne nesreče so se iz istega vzroka nenavadno pomnožile. Mnogo oseb je izvršilo samomor. Tudi število umorov je poskočilo. Newyork, 4. septembra, g. Včerajšnji »La-bour Day< (Dan dela) je imel za posledico ogromno število nezgod. Kakor računajo, je bilo ta dan 210 6mrtnih nesreč; 40 oseb je utonilo pri kopanju, 130 pa jih je postalo žrtev avtomobilskih karambolov. Newyork, 4. septembra. 8. 2e nekaj dni traja v 6everozapadnih državah nenavadna vročina. Včeraj so v Newyorku merili 35 stopinj Celzija, kar j s bil najbolj vroč dan leta in najbolj vroč dan septembra v zadnjih 50 letih. Od povsod prihajajo vesti o smrtnih primerih zaradi solnčariee in o gozdnih požarih, ki so izbruhnili zaradi neobičajne suše. V državi Massachusets ograža velik gozdni požar več naselbin in se je razširil že sedem kilometrov daleč. Pariš, 4. septembra, e. Po vsej Franciji, posebno pa v Parizu, vlada tropična vročina. Ob 4. popoldne je kazal toplomer v senci 85 stopinj. Vodni rezervoarji v Parizu bodo morali poniagati predmestjem 7 vodo, ker grozi pomanjkanje. Nova elementarna katastrofa nad Skopljem V okolici je silna toča ©pustoši la pol ja, v mestu pa je zopet roda povzročila ogromno škodo Beograd, 4. septembra. Nocojšnji listi poročajo o katastrofalni toči, ki je sinoči padala v Skoplju in okolici. Okrog 6. zvečer se je nad Skopljem in skopsko Črno goro zopet utrgal oblak. Mid silnim viharjem se je vlila strašna ploha, nato pa je začela padati debela toča. V okoliški,i šefih ie toča uničila ves letošnji pridelek tobaka in drugih posevkov. Na zlokučan-skem, izimbegovskem in topanskem polju Je še danes ležala mestoma do četrt metra visoka plast ledenih zrn, ki pokrivajo vso okolico kakor sneg Po zimi. Na teh poljih je vse uničeno in ne bo ostala niti trava. Tudi Skoplju, ki ie bilo v zadnjem času fe ponovno prizadeto od katastrofalnih poplav, tokrat ni bilo prezanešeno. Zaradi iilnega naliva so znova narasle okoliške reke in potoki, tako da je voda vdrla v mesto, ki je bilo deloma zopet pod vodo. Več hiš, ki so bile že pri zadnjih poplavah občutno poškodovane, se je porušilo. Voda je vdrla tudi v one dele mesta, ki pri do-sedanjin poplavah niso bili prizadeti. Ulice so bile spremenjene v deroče hudournike in voda je odnašala vse, kar se ji je stavilo na pot Ker je bil včeraj sejmski dan, je bilo v mestu tudi mnogo seljakov iz okolice. Ljudje so z veliko težavo rešili živino, dočim je mnogim seljakom voda odnesla vozove, tako da so morali peš domov. Vse kleti in nižje ležeče stavbe je zalila voda s peskom in blatom, uničila za. loge Svil in več trgovskih skladišč. Skoda je zelo velika. Prebivalstvo ie zelo obupano in je nujno prosilo oblasti za pomoč. Dve hudi nesreči v Zagrebu Usodna eksplozija bencina — Žive baklje — Karambol avtomobila in tramvaja v centriram mesta Zagreb, 4 septembra n. Opoldne sta zadela na vogalu Gunduličeve ulice in Ilice, torej na najbolj prometnem kraju, skupaj osebni avtomobil in tramvajski voz. V osebnem avtomobilu sta se pripeljala iz Gunduličeve ulice neki kapetan in neki zdravnik. Ko je krenil avto na Ilico, je zavozil vanj tramvajski voz s tako silo, da je vrgel avtomobil na pločnik. Prvi del avtomobila se je popolnoma razbil, pri tem Pa Je počila tudi pnevmatika z močno detonacijo, kar je izzvalo veliko paniko med občinstvom, ki je pričelo bežati na vse strani. Ko sta kasneje prišli na mesto nezgode civilna in vojaška komisija, se je zbralo toliko ljudi, da je bil promet na Ilici skoro celo uro ustavljen. Pri nezgodi ni bil nihče težje poškodovan, samo šofer je dobil neznatne kontuzije na roki. Zagreb. 4- septembra č. Danes dopoldne se je v Vlaški ulici št. 96 v stanovanjski hiši Prve hrvatske štedionice pripetila tež- ka nesreča. Soproga uradnika Prve hrvatske štedionice ga. Irma Horvat in igralka Mira Laban, ki je pri njej stanovala, sta čistili z bencinom obleko, pri čemer sta pustili goreti v bližini plinovo luč. Naenkrat je steklenica z bencinom eksplodirala z močno detonacijo in goreči bencin se je raz-lil na vse strani po sobi. Pri tem so se vneli lasje in obleka obeh žensk. Na njuno vpitje so prihiteli hišni prebivalci v stanovanje v 4 nadstrooju, kjer so pogasili ogenj na obeh nesrečnih ženskah. Ker Pa se je v tem vnelo že tudi pohištvo, so pozvali ogntjegasce in rešilni oddelek. Po polurnem gašenju se je posrečilo ogenj pogasiti ter tako preprečiti nevarnost, da ni pogorela cela štirinadstropna hiša. Obe ponesrečeni ženski so prepeljali v sanatorij hudo opečeni in je zelo dvomljivo, ali bosta ostali pri življenju. Pogreb kapetana Ostanka Zemun, 4. septembra. Danes se je vršil pogreb tragično preminulega mornariškega kapetana Antona Ostanka, ki je bil pride-Ijen letalski eskadrili v Zemunu in ki se je včeraj smrtno ponesrečil Pogreba so ee udeležili vsi oficirji zemunske garnizije ter mnogoštevilno občinstvo. Preiskava o nesreči je dognala, da jo je zakrivil kapetan Ostanek sam, ker je izvajal presmele akrobacije s težkim vojaškim letalom, ki za to sploh ni primerno. Pomanjkanje duhovnikov v Dalmaciji Zadnji »Domoljub« poroča o velikem pomanjkanju duhovščine v hrvatskih škofijah, zlasti v zadrski, kjer je 30 župnij brez duhovnikov. Zato so svoje-časno odšli štirje slovenski duhovniki na pomoč in sicer v župnije Zman, No-vigrad, Ljubitovica in Žirje. Zaradi neznosno vročega poletja in nenavadno ostre zime s;ta dva izmed njih zapustila Dalmacijo, kakor poroča »Domoljub«, ter iščeta v Sloveniji namestnika. Nadalje piše »Domoljub* tudi tole: »Ker je v primorskih škofijah v navadi sta-roslovensko (glagolsko) bogoslužje, je nova glagolska mašna knjiga z latinskimi črkami nenavadno lajšala službovanje onim duhovnikom, ki se niso učili težke glagolice. S tem je Sv. oče zopet pokazal svojo nepristransko ljubezen do slovanskega bogoslužja, ki ima svoj po-četek od blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, in tudi pokazal, da nikakor noče kratiti starih zakonitih .pravic sta-roslovenskega bogoslužnega jezika — v nasprotju s pravoslavnimi, ki vidijo v latinskem bogoslužju strašilo za slovansko narodnost. K temu hi bilo pripomniti samo tole: Po prevratu 1. 1918. se je ves jugoslo-venski episkopat izrekel za splošno uvedbo slovanskega bogoslužja v katoliški cerkvi Jugoslavije. Pozneje se je ponovno zagotavljalo, da ga ni mogoče uvesti, ker še niso tiskane potrebne knjige, za kar da je potrebno dalje časa. Sedaj so knjige že tu, kakor je razvidno iz pisave »Domoljuba«, ki mu pač ne moremo odrekati v tem oziru verodostojnosti. Ž njimi je torej odpadel poslednji izgovor glede na to. zaktj se še ni uvedlo slovansko bogoslužje povsod. Ali se bo morda rešilo to vprašanje pri prihodnjih pogajanjih za zaključitev konkordata med našo državo in Vatikanom? Ker Sv. oče nikakor noče kratiti pravic staroslovensk^ga bogoslužnega jezika, kakor pravi »Domoljub«. mislimo, da tudi od domače strani ne bo več nobenih zaprek za uvedbo starosfovenskeea katoliškega bogoslužja v vseh jugoslovenskih Škofijah. Zato obstoia tndi nnatrje, da ju-goslovenski episkopat ne bo pozabit kaj je sklepal pred 11 leti. Požar v Subotici Sbotlca, 4. septembra, n. Včeraj kasno ponoči so opazili požar, ki je izbruhnil v občinski hiši, v kateri se nahajata policijska ekspozitura in knjigarna Mamuzič. Stražniki so k sreči še dovolj zgodaj opazili, da se vali dim iz knjigarne, in so takoj alarmirali ognjegasce. Plameni so objemali že streho ter so tudi že prodrli v občinsko posvetovalnico. Ogniegascem se je po požrtvovalnem trudu posrečilo ogenj proti iutru pogasiti. Zanimivo ie, da ie v knjigarni že pred dvema letoma izbruhnil ogenj in sicer na istem mestu ter prav tako ponoči. Povzročena škoda Je precejšnja, ker je tudi voda uničila mnogo knjig. Ko je pred dvema letoma nastal požar, ie bila knjigarna zavarovana za 1,400.000 Dii». in je lastnik preiel izplačane 1 milijon dinarjev zavarovalnine. Sedaj je bila knjigarna zavarovana za milijon dinarjev pri družbi »-Union«. Vrši se stroga preiskava, da se ugotovi, kako je ogeni nastal. Falska elektrika v hrvatskem Podravju Koprivnica, 4. septembra, č. Na včerajšnji seji mestnega zastopstva je bilo sklenjeno, da se v svrho elektrifikacije železniške postaje zgradi od mestne električne centrale do kolodvora poseben priključni vod, ki bo veljal 130.000 Din. Obenem je bil tudi pre-čitan dopis elektrarne v Fali, ki sporoča, da namerava razširiti svoje podjetje v svrho oskrbovanja Podravja z električnim tokom. Občin6ko zastopstvo je sklenilo, da stopi v pogajanja z elektrarno v Fali zaradi dobave toka. Idilični zapori za ameriške bogataše Washingt(m, 5. septembra, a. Tu je izrva-la veliko senzacijo vest, da se je petrolej-ski magnat Harris Sinclair, ki je bil obsojen na zaporno kazen zaradi razžaljenja sodnega senata, svobodno vozil z avtomobilom po washingtonskrh ulicah. Upravnik kaznilnice je odgovoril novinarjem, da je odšel Sinclair v spremstvu kaznilničnega zdravnika v kaznikrično kliniko, ki je v bližini kaznilnice, da pa je to poslednji primer, roftMko radiu čestita1! Ni Vis. prestolonaslednike Peterčku zu rcjv.iu, dan. * Tragedija Ljubljančana v Karlovcu. Včeraj smo poročali, da je v Dubovcu pri Karlovcu ustrelila straža pri vojaškem skladišču trgovskega pomočnika E. S. rodom iz Ljubljane, češ, da ie v pijanosti zašel pred skladišče ter ni hotel slišati poziva straže. Kakor smo sedaj doznali. ne. srečni mladenič, ki je poškodbam že podlegel, ni bil pijan, nego je, kakor je povedal tik pred smrtjo, v Karlovcu zašel. Vojakovega klica ni slišal. Ko ie korakal okrog skladišča, ničesar hudega sluteč, je nenadoma počilo. S. se je zgrudil na tla in ko je ležal na tleh, je vojak še dvakrat ustrelil m ga enkrat zadel v trebuh. Krogla mu je obtičala v trebuhu in povzročila smrt. Vojaška oblastva so uvedla strogo preiskavo, da doženejo, koga zadene krivda. Pokojnik je bil star šele 27 let in je bil iz ugledne ljubljanske rodbine. Uslužben je bil v Črnomlju in ie usodnega dne napravil s svojimi tovariši izlet v Kar-lovac. * Tatovi v šoli. Pišejo nam: V Št. Jurjn v Slov. goricah stanujejo v šolskem poslopju učiteljice, ki pa so sedai vse odsotne na počitnicah. Učiteljica Lina Cončeva izvršuje znano lepe vezenine in razne izdelke ženskf.i ročnih del. Še nedavno so romali pri njej naročeni slični rokotvorl celo v Ameriko. A ravno ta niena spretnost ji je prizadejala hud udarec. Tatovi so nedavno noč vlomili v šolo in oplenili sobo učiteljice čončeve. Onesli so ji vse vezenine, perilo in obleko v vrednosti nad 10.000 Din. stanovanja ostalih treh učiteljic in učitelja pa so pustili nedotaknjena. Gospodična je kakor mravlja marljivo delala in izpopolnjevala svoje vezenine, a zaman je bil trud dolgih dni. Ako bi se kie seznala kaka sled, naj se to blagovoli sporočiti prizadeti gospodični. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. ITO — zobna pasta najboljša! * Če si želite res dobro in trpežno kolo z jamstvom, si naročite le kolo »PUCH< pri tvrdki Ign. Vok. Ljubljana. Tavčarjeva ulica, v podružnici Novo mesto. 1086 * Ugoden nakup perila! Moško perilo, delavsko in finejše vrste, cefir, popelii., prodaja na drobno pod tovarniško ceno tovarna perila »Triglav«, Kolodvorska ulic-« 8. nasproti hotela Štrukelj. 1087 P v, Trdovratni / kašelj 6 je pogosto vzrok ? težkih obolenj. Ne / bodite Iahkomišlje-y. ni, temveč odpra-'/ vite Vaš kašelj j brzo in temeljito s Ž Kresival -om. Iz Liubljane n— Rojstni dan Nj. Visočanstva prestolo-nasdlenika Petra se bo dne 6. sept. proslavil v vsej državi na svečan način. V ta namen se bo vršila tega dne ob 10. v stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna maša, po kateri se bodo opravile svečane molitve za Nj Vel. kralja, Nj. Vel. kraljico. Nj Vis prestolonaslednika in ves kraljevski dom. V pravoslavni kapeli bo istega dne slovesno blagodarjenje ob 9., v evangeljski cerkvi pa ob 10 uri Po pon-tifikalni maši v stolnici bo ob lepem vremenu parada vseh trup ljubljanske garnizi-je m nato defiliranje pred komandantom dravske divizije pri Narodnem domu na Aleksandrovi cesti Drugačno praznovanje tega dne se ne bo vršilo n— Admiral Priča v Ljubljani Včeraj popoldne se je pripeljal v Ljubljano admi. ral Priča in nadaljeval pot v Planico na Gorenjskem, kjer biva njegova družina na letovanju. u— Akademija »Udruženja gledaliških igralcev«, ki se bo vršila 14. tm. v Unionu ob sodelovanju najboljših moči našega gledališča, bo po svojem pestrem in izbranem i repertoarju čisto svojevrstna prireditev, j Prav' tako zanimiv bo drugi, umetniško bohemski večer, ki se bo vršil pri pogre-njenih mizah. Vstopnina za qj3a večera je zelo zmerna. Predprodaia vstopnic bo za oba večera v Matični knjigarni na »Kongresnem trgu, na dan prireditve pa pri večerni blagajn} v »Unionu«. u— Povodom železničarskega kongresa, se bo vršila v soboto ob 20. v unionski dvorani slavnostna akademija, na kateri bo nastopilo tudi Nar. žel. društvo »Sloga« iz Ljubljane pod vodstvom pevovodje g. Svetla. »Sloga« je izredno agilno naše na cijonalno kulturno društvo, ki goji glasbo vsen panog. Ima prav dober in številen moški in mešani zbor, dalje glasbeno šolo ter kompletno godbo in orkester. Godba »Sloge« se je širom Slovenije silno priljubila ter je izvrstni sodelavec pri vseh naših narodnih prireditvah. Prireja pa tudi stalne koncerte z izbranimi novejšimi programi Tudi za svoj sobotni zbor je določila program, ki je vreden vsega uvaževa. nja. Nastopi z Amadičevimi belokranjskimi svatovskimi pesmimi in Mokranjčevim »Kožarjem«. Poleg Sloge nastopi zbor mariborske »Drave» ter solista Zivko in Pre-melč. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Nov slovenski tenor. — Drevi bo pel v ljubljanski operi prvokrat večjo glavno tenorsko partijo gosip. Josip Gostič, član našega opernega zbora. Gosipod Gostič je izredno mwz.ilka.lno nadarjen, iana lep glas, katerega je izobraževal več let na tukajšnjem ko n-serva toriju, v zadnjem času je bil gojenec ravnatelja Hubada. Njegov gilas le Jako prijeten ter polnodoneč, in trdno pričakujemo, da se bo razvil v prvovrstnega pevca, ki bo delal čast zavodu, na katerem že deluje več let. Prva njegova velika tenorska partija bo v »Evgetiijn Onjegirau*, kjer bo pel mladega Lenske-ga. — Gledališke interesente opozarjamo na razrois abonmaja za sezono 1929-30. v ljubljanskem Narodnem gledališču Priglasi se sprejemajo dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. v veži dramskega gledališča. Lanskim abonentom so rezervirani sedeži do sobote 7. t. m. Sprejemajo se pa tudi novi aibonenti za abonma A, B C. D in E. Premijerski abonma odpade. Cene iste kakor lani. u— Tamburaško društvo »Krim« vabi vse člane in prijatelje društva na izlet v Kamniško Bistrico v nedeljo 8. tm. z jutranjim vlakom ob 5.40. Zbor na glavnem kolodvoru. u— Konji, ki ovirajo promet. Čudno se sliši, a je vendarle res. V mestu se mno-že primeri, in to ne samo na asfaltiranih in močenih ulicah, da cepa vprežena živi-na po tleh in imajo vozniki dosti posla, preden spravijo sestradanega konja zopet pokoncu. Trpi zlasti živina, vprežena v težke vozove, ki kažejo včasin vse znake hude utrujenosti in zgaranosti. Včeraj okrog 17. je padel po tleh neki konj, očividno ne predobro hranjen. Zgrudil se je na eni naj-prometnelših točk. In sicer na Dunaiski ce sti pred Kreditno banko. Bilo ie treba precej truda, da so spravili ubogo žival, okros katere se je zbrala množica ljudi, zopet na noge. Zaradi na tleh ležeče živali je bil kolikor toTiko oviran tudi promet in je bilo čuti iz vrst ljudi ne baš premile opazke na račun gospodarjev, ki vse preveč izrabljajo vpreženo živino. u— Sprememba posesti. Kakor izvemo, je Delniška tiskarna v Ljubljani kupila impo-zantni kompleks treh Bambergovih hiš ob Miklošičevi cesti. Dalmatinovi in Kolodvorski ulici. V teh hišah se že sedaj nahajajo tiskarska podjetja Delniške tiskarne. Hiše so bile kupljene za štiri in pol milijona Din. u— Mala nezgoda. Na križišču Miklošičeve in Sv. Petra ceste se je predvčerajšnjim zaletel Edvard R. s kolesom v že-lezniškega uradnika Štefana Gorjanca iz Most in ga podrl na tla. Gorianc je pri padcu zadobil manjše poškodbe na životu, zaradi česar je moral iskati zdravniške pomoči. Kakor je izpovedala neka priča, je vozil R. popolnoma pravilno po desni in tudi ne prehitro in je nezgodo pač pripisovati velikemu prometu na omenjenih ulicah. Marijin trg je v splošnem kot križišče znana opasna točka in so tamkaj slič-ne nezgode na dnevnem redu. u— Razne tatvine. Delavec Jože Štok, stanujoč na Poljanski cesti št. 13 je pred nekaj dnevi, ko se je povrnil iz bolnice ugotovil, da mu je med časom njegove bo-lezni nekdo odnesel iz sobe več obleke in par čevijev. Oškodovanec je stvar prijavi! policiji. — Na dvoriščih pod gradom se je pojavil predvčerajšnjim popoldne neznan drzen tat perila. Okrog 13.30 ga je opazil hišnik hiše št. 7 na Mestnem trgu, ko je snel z vrvi 3 srajce in nekaj drugih ko sov, nakar je preskoči! na sosednje dvorišče in odnesel še tamkaj modro srajco ter dvoje spodnjih nlač. Nato ie zbežal na Grajsko planoto. Stranki sta oškodovani skupno za okrog 500 Din. — Predvčerajšnjim je nekdo ukradel s hodnika stanovanja na Rimski cesti št. 3 trgovki Ani Vel-kavrhovi 6 posteljnih riuh v vrednosti 600 dinarjev, snažilki Mariji Mežnarievi je neznan tat odnesel ročno torbico s šopon. ključev in okrog 200 Din gotovine. — Na velesejmu sta bili ukradeni iz paviljona Vinka Bitenca 2 steklenici oranžnega in ci-tronovega soka v vrednosti 60 Din. — Pri kopanju na Savi v bližini Šmartnega je nekdo odnesel Idi R. zlato zapestno uro znamke »Elma« ter ovratno verižico v vrednosti 1100 Din. — Slikarskemu mojstru Josipu Stariču iz Zelene jame št 15 je pred neko gostilno na Sv. Petra nasipu ukrade] kolo neznan kolesarski tat. Okra-deno kolo znamke »Peugeot« je vredno okrog 2000 Din._ •Javen nastop Sokola M. D. t Poljn se bo vr&i! l!03l/a v nedeljo dne 8. t. m. ob pol 4. ari popoldne na prostranem vrta Sokolskega doma. Po nastopil velika veselica, pri kateri bo sodelovala priznana Vrhniška godba. Vabimo brate ln sestre ter Sokolu naklonjeno občinstvo od blizu in daleč. Zveze z vlaki in avtobusi prav ngodne. iflMBHnBHI Ob 4., pol 6., po' 8. in 9. uri INlctiAa Hotda v filmu razkošja, elegance in ljubezni ■v Siena mucenica Elitni kino Matica. Telefon 2124 Kvid&a 3udo (fflleini uvoz kave m čaja priredi v svoji podružnici Šelenburgova ulica 3 dne 5. sept. poskušnjo kakao-a, 6. sept. poskušnjo kuhane čokolade in 7. sept poskušnjo kave, na katero Vas vljudno vabi. 11025 Novost! Slav. občinstvo vljudno opozarjamo na veliko izbiro najmodernejših električnih svetil, lestencev, krasnih svilnatih in porcelanskih senčnikov, električnih aparatov ie prvovrstnega Radio • materij ala. ff£Cektxoindu&ttiiau družba z o. z. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 3 ia « Telefon 2314. Velesejmska izložba: Paviljon »H« št. 443—<47. Krasni t akovi za veže, cerkve ... Cementarna GOSTINCAR — Dol pri Ljubljani. — — Ve lese jem: Paviljon H. — — Iz Celja e— Celjskemu meščanstvu! V petek 6. t. m. bo tudi Celje proslavo na običajni svečani način rojstni dan Nj. Vi v prestolonaslednika Petra. Meščanstvo narodnega Celja se poziva, da tazobesi d.iav.ie in narodne zastave. e— Novi in adaptirani obrati. Šamotna tovarna v Štorah pri Celiu je svoječasno zaprosila za obrtno - oblastveno dovoljenje za adaptacijo tovarniškega poslopja. Celjsko sresko načelstvo je odredilo komisijo-nelno poizvedbo in obravnavo v torek 3. septembra ob 8. na licu mesta. Pri celjskem sreskem načelstvu je zaprosilo vodstvo mehanične pletarne »Manot« v Žaicu, ki je last g. Manojlovida, za komisijonelni ogled obratnih prostorov. Ogled bo v četrtek 5. septembra ob 14.30 na licu mesta. e— Zadnii dnevi za obnova srečk! Vsi lastniki srečk državne razredne loterije, ki obnavljajo svoje srečke prj podružnici I Kino Ljubljanski dvor! | __Talefon C730 j r Krasen ijubavni ii)m pretresljive vsebine Goreča ladja V gl. vlogi Kathe von Nagy Danes ob: 4^ K na 7., lA 8. in 9. 3 »Jutra« v Celju, Kocenova u .ca 2. se nuj no poživljajo, da obnove svo.e srečke za igranje v III. razredu či.nprei. ks>- ho žrebanje že 10. t m., srečke pa ie mogoče obnoviti le nekaj dni pred žrebanjem. Na zamudnike se zadnji dan ne bo moglo ozirati. e— Napojil ga je in okradel. Pri nekem posestniku v Šmartnem ob Paki sta obirala med drugim hmelj tudi 14-Ietni Karel Pelko iz Zgornje Poljskave in 18-letni France Rifl, ki je brez stalnega bivališča V soboto sta bila po končanem delu obad\3 izplačana in sicer je prejel Pelko Din 200 Rifl pa samo 70 Din. Polakomnil se ie zl a-di tega Pelkovega denarja in ga sklenil okrasti. Mladega in neizkušenega dečka je z litrom vina popolnoma opijanil, nato pa izvabil pod lažnjivo pretvezo od nata--karice v gostilni, kjer sta prvotno pila in k2teri je dal Pelko denar v snrambo oba stotaka. Nato !e izgii# v Velenje. Pelko je naletel na tatu šele predsinočniim v Celja in bežečega Rifla s pomočjo nekega po sestnika s Frankolovega prijel. Rifl je tar-vino na policiji priznal in povedal, da si je za ukradeni denar kupil nar čevljev, ki jih je imel na nogi. Oddan je bil sodišču. e— Prijet krošnjar. Na peronu celjskega kolodvora ie bil aretiran dalmatinski krošnjar Ivan Pavic iz Imotskega. ker ie rreda-jal med potujočim občinstvo n svojo roba, dasi je dobro vedel, da je n na omenjenem prostoru prepovedano. Ker je bil peron nabito poln vračaiočih se hmeijskih obiialk, bi seveda mož napravil sijajno Kirpčijo, da mu je nista pok»ariii železniška uprava m poklicana do'!c a P-eprnsta kmečka dekleta, ki si z večtedenskim celo dnevnim obiranjem hmclia prislužijo pat desetakov, zna namreč us (tr^štiiar s slad' kim in gostobesednim ^ov .-jeniern tak« p-emotiti, da si brez pomisiekj za težko onslužene dinarje nabavijo vsakovrstno malovredno ropotijo. e— Primarij dr. Ivan Raišp ne ordinir3 do 23. septembra. Iz Maribora a— Priključitev mariborskih' telefonskih naročnikov na avtomatsko centralo. S pri ključitvijo telefonskih naročnikov se bo pričelo dne 5. t. m. ob 19. Po navedenem času se smejo uporabljati samo avtomatski aparati. a— Kmetijski učiteljski tečai. Na vinarski -in sadjarski šoli v Mariboru se je •» ponedeljek pričel tečaj za učitelje kmetijskih nadaljevalnih šoj na deželi. Obiskuje ga 33 učiteljev. p— Pisatelj Kostanjevec ponesrečil. Popularni pisatelj Jože Kostanjevec si je na-lomil levo nogo. Prepeljali so ga v kirut--gični oddelek splošne bolnice. a— Riziko dela. V delavnicam državnih železnic se je ponesrečil 40-Ietni ključavničar Peter Grande. Drobec železa mu ie priletel v desni bok. Ker je rana resnejšega značaja, so ga z rešilnim avtomobilos prepeljali v bolnico. a— Smrtna kosa. V torek je umrl v bolnici v Gradcu Jakob Kersnik, posestnik v Pobrežju. Truplo pokojnika so nrejoiiali » Maribor ter bo pogreb danes ob 16. na pes. kopališče v Pobrežju. a— Skrbstvena sestra, lri bo obenem gospodinja in nadzirateljica otrok, doH službo v mestnem mladinskem domu v ljudskem vrtu. Služba je pogodbena z 9000 dinarjev letne plače, hrano in stanovanjem v zavodu. Prošnie naj se vlagajo do 15. t m. na mestni magistrat s potrebnimi osebnimi podatki, dokazilu o dosedanjem službovanju, šolski izobrazbo in uspešno dovršenem sociialno-frigiienskem in gosp<»-diniskem tečaju. Iz Kranja r— Zadnja pot trgovca Anderwatda. V torek smo spremili na poslednji poti nt mestno pokopališče tukajšnjega uglednega trgovca g- Bineta Anderwalda. Krasen pogreb je pričal, kako je prebivalstvo cenilo njegovo možatost in poštenost. Pokojnik je bil vedno odločen naprednjak, v mlajši/T letih navdušen telovadec-Sokol. nekaj časa tudi zastavonoša pri Celjskem Sokolu. Med vojno je bil preganjan od avstrijske solda-teske ter bil skupno s starosto JSS Engel-bertom Ganglom in pokojnim dr. Gregorjem Žerjavom interniran v Ljubljani in v Grazu. Pogreba so se udeležila razna na-rodnokulturna društva kot Sokol, Narodna Čitalnica z zastavama, gasilno društvo, nadalje mestni občinski zastop z županom gospodom Cirilom Pircem. čitalnični pevski zbor mu je zapel pred hišo in ob odprtem grobu. Naj mu bo lahka kranjska žemljica! r— Loterija ročnih del Tukajšnja agilna podružnica Kola jugoslovenskih sester priredi koncem septembra loterijo ročnih del ter prične v prihodnjih dneh s prodajo srečk po 2 Din za komad Občinstvo s« naproša, da pridno sega po srečkah, ker ja čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene. Dobitki, ročna dela in drugo, bodo poslednji teden razstavljeni v izlo?ben;h oknih tukajšnje podružnice Jadransko-po dunavske banke na Glavnem trgu. f? ! J>«Vocrg I— Odlikovanje. Na predlog ministrstva rrravde je bil odlikovan z redom sv. Save IV. vrste predstojnik okr. sodišča v Laškem g. dr. Arnold Pernat. Kot sodniku in zaslužnemu javnemu delavcu nase iskrene čestitke! I— Prijavljanje tujcev in letoviš*ariev. Ne bo škodovalo ne za letos ne za prihoda nje leto, ako naše občinstvo ponovno opozorimo, da se mora vsaka v Laško došla oso ba, ki tu prenočuje, v 24 urah prijaviti ia KDOR TRDI da je knijenje velika skrb in da je kurivo drago, gotovo še ni poskušal kurili • ZEPHIR PEČJO 10 . , 24 kg. drv. greje eno 801,0 VeSji tipi grejejo 3 do 4 sobe enako. Tfa rahiero brezplačni popis: Zephir tv^uica peči d. d., Snbitica LJUBLJANSKI VELESEJEM Paviljon »F« št 247'250. Samoprodaja za Ljubljano: Breznik & Fritsch. odjaviti, pa naj bo to tujec ali sorodnik, naj plača prenoonino aJi ne in naj prenočuje v hotelu aH privatno. Držite se predpisov in ne delajte po nepotrebnem sitnosti županstvu. 1— Veselica Gasilnega društva se je pro- Slo nedeljo prav imenitno obnesla in bo v gmotnem oziru imela prav lep uspeh. Prihodnje leto bo to agilno društvo praznovalo svojo 70 letnico v velikem obsegu ter ee bo vršil v Laškem ob tej priliki tudi iirpni izlet. Iz Hrastnika h— Zatekel se je preteklo nedeljo pes ovčje pasme, star okrog 2 leti, ki sliši najbolj na ime »Rolf« oz. AVolf«. Lastnik se naj oglasi pri g. Fricu Kavšku, rudniškemu vlakovodji v Hrastniku, kjer se sedaj nahaja pes. Iz Kamnika ka— Nivelacijska dela za moderno vremensko hišico so gotova. Hišica bo stala ob Čitalnici. Potrebni aparati so naročeni od znane tovarne Lambrecht v Goetingenu v Nemčiji. Skupna cena bo 5000 Din. Nivelacijska dela sta iz naklonjenosti izvršila gg. Šmuc in inž. Skala. Poslednji je napravil tudi osnutek in načrte za moderno vremensko hišico, ki se bo izdelala najbrže v tukajšnji tovarni »Titana. Proračun za napravo znaša 5500 Din in bo treba to vsoto v najkrajšem času zbrati. Prispevke sprejema g. Koželj v Čitalnici. ka— Svarilo. Po Kamniku sta pretekli teden hodila dva popravljalca in uglaše-valca klavirjev. Izdajala sta se za zastopnika tvrdke Ehrber iz Dunaja. Ker oba nista upravičena popravljati na ime omenjene tvrdke in ker tudi nista vešča popravil in uglaševanja, pač pa znata računati naravnost horendne vsote za popravilo, se opozarjajo posestniki klavirjev, naj ne nasedejo. Na graščini Sovan sta možaka, ki uta se legitimirala za Teodorja Turina, Jos. Felbingerja, eden iz Celja, drugi zi Belo-varja, popravljala ter računala preko 1000 dinarjev. Seveda jima niso izipdačali zahtevane vsote, ampak so ju napotili v Ljubljano do gospodarja, kjer sta se zaradi energičnega nastopa zadovoljila z 200 Dn. Iz Trbovelj t— Rezervnim oficirjem. V petek 6. t m. ob 9. služba božja v farni cerkvi povodom rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Zbirališče kakor običajno. t— Sokolsko gledališče v Trbovljah otvori sezono v soboto 7. t. m. z burko »Martin Smola« v režiji g. Plavšaka ter s sodelovanjem gdč. Paradiževe, Grabnarje-ve, Rotarjeve ter Feštajnove in gg. Oblaka, Plavšaka, Pintariča, Semeta, Klančnika in Tratarja. Igra, ki sta jo spisala slovita nemška komika O. Blumenthal in E. Ka-delburg in katere vsebina je plepletena s takimi prizori, da spravijo gledalcu od smeha solze v oči, bo sigurno naši publiki zelo ugajala. Sokolski oder si je nadel nalogo, da spravi to sezono čim več predstav na oder, in upa, da bo za to svoje delo našel zadostni odziv s strani občinstva. Predprodajo vstopnic je prevzel iz prijaznosti trgovec g. Hlastan Slavko. t— Člani, ki bi imeli čas in veselje do dva dnevnega izleta v Kamniške ali Julijske Alpe (7., 8. t. m.) naj se javijo tajniku oziroma načelniku. Sokol Nastop vojakov na župnem zle tu na Viču Vsem je 5e gotovo v spominu impozantni nastop naše hrabre vojske na I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Ljubljani leta 1922. Dovršen in precizen nastop 3500 vojakov v polni vojni opremi je zadivil takrat ne le domačine, marveč tudi zastopnike tujih držav, ki so ee oficijelno udeležili zleta. Ni ga bilo večjega zleta od leta 1920. dalje Sirom naše domovine, da ni nastopila tudi naša armada. Vojaške vaje 6 puškami so bile ena najlepših točk vsega sokolskega zleta in vojaštvo, ki je nastopilo, je bilo predmet viharnih ovacij. Tudi na župnem zletu ljubljanske sokolske župe na Viču, . dne 15. septembra nastopi naša narodna vojska, in sicer vojaštvo 16. artilerijskega polka, ki mu stoji na čelu navdušen Sokol polkovnik br. Čedo Jovanovič. Vojaki 16. artiljerijske-ga polka nastopijo pri javni telovadbi v polni bojni opremi z dvema točkama, in sicer: z vajami s puškami pod vodstvom podporočnika br. Habian:ča, ter v mraku s simbolično vežbo »Mrtva baterija« pod vodstvom poročnika br. Piletiča. Pro6te vaje s puškami je sestavil poročnik br. Ratej, simbolično vežbo pa poročnik br. Piletič. Pro=te vaje s puško bo na zletu izvajalo nad 150 vojakov. Simbolična vaja »Mrtva baterija« se bo izvajala po zatonu sOlnca, oziroma z nastopom mraka na letnem telovadišču. Pri izvajanju nastopijo vojaki s tremi topovi, bombami, ročnimi granatami itd. Pokanje topov, bomb, granat, pušk, šviganje raket visoko v zrak ob bengalični razsvetljavi in siju reflektorjev bo gotovo vzbudilo občo pozornost vse!i posetnikov. Vojska se udeleži tudi povorke na dan župnesra zleta izpred Mestnega doma v Ljubljani na Vič. Ljubljansko prebivalstvo, kakor tudi na Viču pozivamo, da pozdravi na pohodu svojo armado, ki je danes ponos in dika naše države. — Ker bo to letos zadnji nastop pred zimsko sezono, vabimo vse So-kolstvo in cenjeno občinstvo, da v nedeljo 15. t. m. pohiti na naš župni zlet na Vič. Bratom načelnikom Ijublanskih in okoliških sokolsk'h društev. Brate društvsne načelnike Ljubljanskega Sokola. Sokola I., Sokola II., Šiške, Most, štepanje vasi in Viča obveščamo, da se bo vršila skupna vadba župnih prostih vaj za moško deco v četrtek, 18. t. ni. ob 9. popoldne na telova-dišču ljubljanskega Sokola. Ker je potrebna skupna vadba pred nastopom na župnem zletu, je udeležba dece omenjenih društev strogo obvezna. Ob deževnem vremenu se bo vršila vadba prostih vaj v telovadnici v Narodnem domu. Šport HSK Concordia : ASK Primorce Kakor je bilo že objavljeno, bo nastopila Concordia v kompletni sestavi proti slovenskemu prvaku. Zaradi tega je pozvala nekatere svoje igralce, ki so na dopustu, za soboto v Zagreb. Radi tega nam še ni znana definitivna postava; gotovo pa ne bodo manjkali ▼ moštvu zagrebški reprezentanti. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu. V predtekmi bo nastopila rezerva ASK Primorja proti kakšnemu zunanjemu klubu. Športni drobiž O športnih prireditvah pretekle nedelje na deželi nam poročajo še iz Sevnice: Tukajšnji agilni SK Sava je priredil preteklo nedeljo VIIL športni dan z veselico, ki je uspel nad vse lepo. Dopoldne je starta!« 10 kolesarjev, izmed katerih je v času 1:24:23 zmagal Ivan Jesenšek iz Senova. Zelo dobro se je držal Gabrič, član SK Sar ve, ki je moral šele po ponovnem defektu zaostati. Popoldne se je vršil stafetni tek, v katerem je v krasnem finishu zmagal SK Sava v 1:33. Proga je bila dolga 1400 m. Po bazenski tekmi z Ateno iz Ljubljane, ki je končala z visoko zmago gostov in o kateri smo že poročali, je igralo nogometno moštvo SK Ličanina iz Zagreba in zmagalo nad1 SK Savo z 8 : 3. Čisti dobiček veselice, ki je bila izredno dobro obiskana in aranžirana, je namenjen za zgradbo športnega kopališča. — V Novem mestu je gostoval SK Jadran, ki je izgubil tekmo proti Elanu s 4 : 9. Elan se stalno dviga in obeta postati šibkejšim ljubljansk;m klubom resen tekmec. — Dunajski Rap;d je dcfini-trvno izstopil iz tekem za srednjeevropski pokal, kar je gotovo hud udarec za sodelujoče klube, ker so bile tekme z Rapidorn med vsemi najbolj obi-skane. ASK Primorle (nogometna sekcija). Daives od 17. dailče trening H. skrapne. — Seja ®eJcc£Wkftga odbora danes ob 20. v tajništvu. — Načelnik. SK Jadran. Vabkn vse £Ia«wbvo na strogo obvezem sestanek, ki se bo vršili danes 5. t. rru ob 20. v Narodne kavarni. Obenem pieaivairo gg. odbornike, posebno še podpreds. "S al LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 763 3 762-6 7c20 18 20 21 21 80 70 70 70 WSW 2 N 4 SE 4 mirno 6 1 1 6 Skoplle 7. 761-2 20 70 mirno 8 Split 760-3 26 30 NNE 4 8 Padavine Vrsta dedt r mm do 7. ure NajviSja temperatura danes v Ljubljani: 28.6 C, najnižja 14.7 C. Solnce vzhaja ob 5.25, zahaja ob 18.31, luna vzhaja ob 7.28, zahaja ob 19.4L ■Dunajska vremenska napoved za četrtek: Vreme se ne bo spremenila v vrv fr i * vasi postanejo lafiko tako lepi. da iih bo vsakdo občudoval. Seveda morajo biti nuhki 6> + 50% HrvatsVa in Slavonija 58 (58) 0 „ -Slovenija in Dalmacija 43 (63) — B2 „ Vojvodina 38 (45) —15 „ Bosna in Hercegovina 10 (13) —23 „ Povečanje števila konkurzov odpade torej edino na Srbiio in Črno goro, kjer opažamo napram lani 50% prirastek konkurzov enako lanskemu, v vseh ostalih pokrajinah pa je nazadovalo, naiboli v Sloveniji in Dalmaciji, in sicer za 32 %. — Seja npravnega odbora Privilegirane agrarne banke. Včeraj se je v kmetijskem ministrstvu vršila seja upravnega odbora Privilegirane agrarne banke, na kateri se je razpravljalo o vseh vprašanjih, ki eo v zvezi s skorajšnjo otvoritvijo rednega poslovanja. Lokali v palači Zemaljske banke, ki jih je Privilegirana agrarna banka vzela v najem, bodo v nekaj dneh ur^ieni, tako da bo banka pričela 15. t. m. redno poslovati. = Nova emisija kolekov. Finnačni minister je odločil, da ee imajo s L oktobrom Pustiti v promet novi koleki po 100 in 250 Din in da se do 29. decembra potegnejo iz prometa koleki i6te vrednosti stare emisije. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubi :ani sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave pločevine in angleškega cina: strojni oddelek pa do 14. L m. ponudbe glede dobave maš:la za pralne odprtine (Ardienz - Packung). Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju 6preiema do 12. t m. ponudbe glede dobave 130 m3 jamskega lesa. Direkcija državnega rudnika Vrdnik 6preiema do 12. t. m. ponudbe glede dobave 50 kg terpentina, 100 kg kleja, 150 steklenic sidola in 80 m3 jamskega lesa. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave žebijev za lepenko in raznega drugega železnega materi'ala. Dne 19. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu licitacija glede dobave 1900 m' hrastovih desk, 581 komadov gred in 2400 kg karbolineia. (Predmetni oplasi so na vpo-tzled v Zbornici za TOT.) Dne 15. t. m. ee bo vršila pri komnndi 40. pešpolka »Triglavskega« v Ljubljani licitacija glede dobave uenia. (Pogoji eo na vpogled v pisarni skladišča omenjenega polka.) Borze 4. septembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet 6rednji. Največ potrebe je bilo v devizah na Citrih, Dunaj in Berlin. Tečaji deviz so os'ali v glavnem nespremenjeni. De-viza na Newyork je zopet nekoliko popu-etila. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes obdržala včerajšnje tečaje. Prometa ni bilo ter je za aranžma in za kaso notirala 405 5 — 406.5 in z december 416.5 do 418. Investiciisko je bilo zaključeno po 895. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki samo v LjubPanski kreditni po 123 in v Poljodelski po 15 75, Med industrijskimi vre^nobmi ee je Slaveks trgoval oo 97 in 98, Narodna šumska pa je bila zaključena po 40. Devize In vaMe. Ljnbliana. Amsterdam 22.8175, Berlin 13.54—13 57 (13.555). Brnseli 7.9134. Budimpešta 9 937 Curin 1094.4—1097.4(1095.9) Dunaj 8 0025 -8.0325 (8.0175). London 275 66- 276.46 (276.06). Newyork 56 83. | Pariz 222.85 Praga 168.2^-169 03 (168 63) Zagreb. London 275.66 — 276.46, Newyork 56-73 — 56 93, Pariz 221 85 — 523.85, Milan 286.736 — 298.736, Curih 1094.4 - 1097.4, Amsterdam 22.7875 — 22.8475, Berlin 13.54 do 13 57, Dunaj 8.(3025—8.0325, Praga 168.33 do 169.13, Budimpešta 9.922 — 9.952. Cnrih Zagreb 9.1295, London 25.19. New-york 519 55, Pariz 20.3325, Milan 27.1325, Ber lin 12366, Dunaj 73.18, Praga 15 385, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.65, Sofija 3.76, Varšava 58.28. Efekti. Ljnbliana. Celjska 170 den.. Ljubljanska kreditna 123 d.. Praštediona 850 d., Kreditni" 170 d., Vevče 130 d.. Ruše 260—270. Stavbna 50 d.. Šešir 105 d. Zngreb. Državne vrednote: Vojna škod? aranžma 405.5 — 406.5, kasa 405 5 — 406.5, za december 416.5 — 41S, investicijsko 89.5 do 89.75, agrarne 53 — 54; bančne vrednote: Praštediona 856 — 859, Union 202 den. Srpska 155 — 160, za december 168 — 185, Jugo 81 — 83, Narodna 8150 — 8500, Zemalj ska 124 — 127. Ljubljanska kreditna 123 do 123 5; industrijske vrednote: Narodna šum eka 40 — 45, Našička 1630 — 1750, Gutmano 190 — 200, Slaveks 98 — 99, Slavonija 85 do 100, Drava 430 — 460, Sečerana 405 do 440, Vevče 130 den.. Dubrovačka 400 _ 430. Oceanija 205 — 210, Trbovlje 467-5 — 475, Brod vagon 132.5 — 145. Beograd. Vojna škoda 404.5 — 405, investicijsko 89, Narodna banka 8150. Blagovna tržišča Živina 4- Živinski sejem v Ljubljani (4. t. m.) Dogon: 265 konj, 50 volov, 72 krav, 32 telet in 126 prašičkov. Prodanih je bilo 35 konj, 30 volov, 40 krav, 24 telet in 90 prašičkov. Promet je bil srednje živahen. Nekaj klavnih konj je bilo prodanih za izvoz v Italijo. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Za kg žive teže notiraio: voli I. 11 Din, II 10 Din, III. 9 Din, krave debele 5.50—7.50 Din, krave klobaearice 4—5 Din, teleta 14 do 15 Din. + Dunajski svinjski sejem (3. t. m.) Dogon: 15.507 komadov, od tega 8143 iz Poljske, 2969 iz Jugoslavije in 2413 iz Madžarske. Pri zelo miačnem prometu eo se pitane svinje pocenile za 15 grošev, mesne pa za 10 — 15 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.2o — 2.25. angleške križane 2.25 — 250, kmečke 2.05 — 2.25, stare 2 _ 2.10, mešne 2 — 2.75. Les + Ljubljanska borza (4. t m.) Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona tramov in 23 vagonov bukovih drv. Žito 4- Chirago (4. t. m.) Pšenica je danes pri mlačnejši tendenci nekoliko popustila, iir sicer za september od 134 na 132 centov, za december pa od 142 in eedem oemink na 140 Vk centa. + Ljubljanska borza (4. t m.) Tendenca za žito mlačna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška stara, 80 kg, 2 % po 252.5 de 255: nova. 80'81 kg, 1 % po 252.5 _ 255, 79'80 kg, 2 % po 247.5 — 250; sremska, 80 kg, 1 % po 242.5 _ -45; 77 kg, 2 % po 237 5 — 240; slavonska, 77 ks 2 %, po 2:^5.5 do 237-5; rž: 72/73 kg po 222.5 — 225; moka »0«, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 335 — 370; koruza: baška, slov. postaja, mlevska tarifa po 237.5 — 240: navadna tarifa po 240 — 242.5; oves: baški, slov. postaja 215 — 217. 4- Novosadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca nespremenjena. Cene fižolu eo ee ponovno nekoliko okrepile, ostale cene pa so v glavnem nespremenjene. — Pšenica: baška 195 — 200: Potiska 207 5—212.5; sremska 190 — 195. Ječmen: baški 137.5 do 142.5. — Oves: baški 157 5 — 160. _ Koruza: baška in banaška 180 — 185. — Moka: baška >02< 300 _ 305; »2« 280 do 285; >5« 260 - 265; *6< 235 — 240. Otrobi: baški in banaški 112.5 — 117.5. Fižol: baski beli 395 — 405. + Dunn;ska borza za kmetijske proizvod* (3. t. m.) Glede na prijazne še držanje ino zemekih borz je bilo tudi razpo1 oženje na dunajeki borzi živahnejše. Kupčije so ee razviiale po starih cenah. Uradno notiraio vključno prometni davek in carina fco Dunaj: pšenica: domača 32 5 — 33.5, madžarska potiska 36 — 3675; rž: marcMeldeka 26.25 -i- 26.75. madžarska 25 — 25.5; korn-za: podunavska 30.25 — 30.75. laplatska 32.25 — 32.75. Iz življenia in sveta Trikrat z avtomobilom okolu sveta Bogm« to nI Sala, ki Junak teb voženj ie ameriški svečenik Krrk, ki Je te dni dospel s svojim vozilom v Haag. Njegova potovanja imajo zaačaj mirovne propagande, zato so posebno danes aktualna. Kirku služi avtomobil tudi kot bivališče, zastava, ki jo vihti v rokah, pa nosi emblem njegove misije. »Čudodelni doktor" Zelleis iz Gallspacha Teorija o parenhimskih in mezenhrmskih celicah. — Visoko frekvenčni toki in radijevi žarki. — Zeileisova umetnost v razlagi finskega zdravnika. Tudi pri nas poznamo gallspaškega »čudodelnega doktorja« Valentina Zeis leisa in njegovo zdravilno metodo vsaj po imenu in iz časnikov, ki so ponov« no poročali o hudih polemikah v zdravs oiških in znanstvenih krogih proti tej metodi in zanjo. Nekateri so ga srna* trali za genija, ki se je pojavil v blagih njo človeštva, drugi so ga označili že od vsega početka za šarlatana, ki je dosegel kakšen morebiten uspeh le za* radi tega. ker je znal svoje pacijente t veliko gesto in še večjo skrivnostjo prepričati, da je res nekaj na njem. Med tem so raziskovalci košček za ko* ičkom odkrivali bistvo njegove meto« de, ki si pomaga z elektriko in radiie* vimi žarki, in ni manjkalo resnih gla» sov, ki so ooozariali na njene nevarnosti Zato bo morda zanimivo vedeti, kaj pravi o te i metodi Zeileis sam oz. nje« gov najvplivnejši pristaš. h"!sioroki je torej s to najds bo potrjena. »Konjska" pojedina Ameriški milijonar Wine, katerega konj »Custero je zmagal pri letošnjih angleških dirkah, je živali na čast pri« redil svečano kosilo za 40 gostov v naj* boljšem londonskem hotelu. Miza je imela obliko podkve. Povabljenci so dobili zlata darila: moške ure in dam« ske obeske s Custerjevo glavo. Nata« karji so nastopili v obleki jahačev in so rožljali z ostrogami. Na žalost je moral zmagovalec sam ostati v hlevu, kamor so šli naposled s šampanjcem. Londonska policija ni dovolila »obno« viti navade cesarja Kaligule« in pripe« Ijati konja v hotelsko dvorano. Custer« ja so kupili dediči belgijskega milijo« narja Lowensteina, ki je tako žalostno izginil iz letala nad Rokavskim preli« vom. Sejalec iz seroplana Kakor javlja pričujoče poročilo, so našli novo polje za koristno udejstvo« vanje aeroplanov. Farmer R. C. Gra« ham iz Bellingham Washa je one dni sedel v letalo in posejal iz višine nekaj desetin metrov svoje zemljišče v Al« falfi Opravil je delo v 40 minutah. Kakšen bo uspeh setve, bo mogoče po« ročati šele ob žetvi, ko se bo videlo, kaj je pognalo iz 64 ha zemlje. Hotie I« Žganje&ufio vseh domačih in ttjih s st< m v dobite v vsaki ve ikos>i najceneje v las ni izde ovalnici i i Tlova 3ugonteiaCija Kolodvorska 18. Oglejte si ferasno t*azsiavo no d^clese/mu na levi strani zunanji paot/Jcn St cetfer •rednji pisalni stroj ta potovanje in pjsar« no, konstrukcija in materijaI prvovrstna Plačilne olajšave. CimL Soroda jCywfc/fano, šetenburgcva ulica štev. € Telefon it t v 2980 Naznanjamo, da je 3. t. m. v Spflitu nenadoma preminul naS ljubi soprog in oče, gospodi Josip veletrgovec Dragega pokojnika prepeljemo v Ljubljana, Uro pogreba javimo pravočasno. Rrosimo tihega sožalja. Judita Medved roj. Schuha, Ivo in Joško, sinova Cirila Škerlj m Mirni Sn?n^<5 hčere Bres posebnega obvestiti. Autokaroserile vseh vrst in modelov najboljše, najso-Iidneie in naihitreie izdeluje Matija Perko, Ljubljana 7, telefon 2372 Tvornica za mizarstvo in autokarose-rije. Plačilne olajšave. 10347 Mizarska zadruga Št Vid nad Ljubljano r. z. z o. z. se cenjenem« občinstvu priporoča za izdelovanje raeličroiih mizarskih de-l, stavbenih in pohištvenih. Naročila se »delujejo točno in po zelo solidnih cenah. 10381 iVa veleseftnu OPEL najboljši najcenejši (Din 3CCCC ieontplet. so. En gros SpeCijallia En detafl trgovina vozičkov in koles Pleskanje koles »DOKO«, ponikljanje novih prečk (sprikljev) za 250 Din. Ceniki franko. ZKMELROK OTON Tržaška cesta — Giince Marijin trz 8 Kdor oglašuje, ta napreduie Oglas. Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 23. septembra 1929: U komadov razdelilnih baterij llow Natančnejši podafck-' se dibe pri pod- : pisani direkciji. Ponudbo ie kofkovat s 5 Din in predložit' najkasneje do 23 septembra 1929 dopoldne. iz pisarne Direkcije drž. rudnika Vele nje. S5R2 11. ZAHVALA. Ob težki ih nenadomestljivi izgubi našega predobrega pa-pana, gospoda Bine Anderwalda se najprisrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse izraze sožalja ter za mnogobrojno in častno spremstvo. Posebna zahvala prečastiti duhovščini in g. Simončiču za zadnjo tolažbo, gg. dr. Globočniku in dr, Virantu za dolgoletno požrtvovalno nego, g. županu Cirilu Pircu, »Nar. čitalnici« za ginljive žalostinke, »Sokolu«, »Prostov. gasilnemu in reševalnemu društvu« ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja. ' Kranj, 5. septembra 1929. Žalujoče rodbine: \nderwald, Čolnar, Palovec in ostali sorodniki. 'aoh?Nfiaiai« 83{OjqO BO BfBpoJJ 05JUBI) IJjjaa^) 'B5J1| noiAand uj n»P 'AOjaporu q!§faAourBn ^fcujg qinjB/\ig >jUIFQ2 lEOjBZ A IJjDIZOA UlJBjg' /gm*. »r» pod šilro »Mirno osrnjiščp«. '31170 OUk s4\ fii^lftrfSji« Gramofon (kovčeg) skoraj nov poe» ni naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gramofon«. 31104 Pinček 6 mescev star, poceni na prodaj. L. Stih, \ er.-tovžko va ulica 14 a/I. 31013 Doberman 4 mesece ^tar poceni na prodaj v Škofji ulici 9/1 31099 Kozo in kozliča sanske pasme, za rejo —« prodam na Strmi poti 4 31074 Ptičarja kratkodlakega, v hišni dre-suri dobro izučenega._ starega 10 mft=ecev, p r"o d > Anton Keršič, Frani. 31047 mfEsmm Kompleten motor za žaganje drv kupim. —• Pismene ponudbe na poštni predal 19. 29543 Šivalni stroj 6koraj nov prodam po zel« nizki ceni. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 3111» Šivalni stroj »Wertheim« dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov V oglasnem oddelku »Jutra«. 31131 Elektro-motor 1 HP. istosmerni tok. 22t volt, kupi Ivan Zlebnik v Domžalah. 31127 Prazno sobo veliko ali manjšo, soinčno. parketirano in z elektriko oddam med gl-avnim kolodvorom in sodnijo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 31100 Sobo s posebnim vhodom, v bližini pošte išče g. Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj vselitev«. 31083 Opremljeno sobo majhno, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam v novi vili na Domobranski cesti ši. 17/31. 31074 Prazno sobo solnčno, parket in elektrika, v pritličju, oddam v Jenkovi ulici 18. 31123 2 gdč. oz. 2 gospoda aH enega gospoda sprejmem na stanovanje. Poseben vhod in v sredi mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3UU Drugar 35 Dvignite pismo v oglas, oddelku »Jutra«. — 0. Z. 31111 »Sigurno« Prosim, dvignit« pismo. — I. K. 31125 Ivo Srčna hvala! 8. nemogoče. Pozneje kakoi želiš. — Ozračje nečisto — bolna. Vroče polj-ubel — M. 31050 šumar — Vrhovine, Hrvatska Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 31139 Damo blondlnko katero sem drugič ozrl 4. t. m. ob 5. uri popoldne v Selenburgovi ulici, proflm za sestanek na ogla&ni oddelek »Jutra« pod značko »Pol modra — pol bela«. 31153 Lapad Do 14. Makarsk«. 1<5. nasai B. Okoli 20. D. Dobila ml.? Poslal 26. Mm — še sem Tv. 31179 AiOJLMUUIM Gospodična stara 30 let, z nekaj premoženja, ee žeH poročiti z obrtnikom ali drž. uslužbencem. — Resne ponudbe pod »Lepa bodočnost 30« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 31064 t. Jtfiknš Mestni trg št. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic — — Pozor ženini in neveste! ŽIMN1CE (matrace), posteljne mreže, železne postelj« (zložljive), otomane, di« vane, io tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg St. 7. < Opozorilo Radi družinskih razmer opozorim vsakogar — tudi posojilnice, da moji ženi Matildi Arzenšek, roj. Jerman v Zidanem mostu, n e dajo nobenega posojila, katerega bi hotela imeti s kritjem moje hiše, katero sem zgradil v Sv. Jurja ob juž. žel., vas Vrbno 30, ker je hiša moja lasa in nisem plačnik dolgov, katere napravi moja žena. -1— Franjo Arzenšek, vlako-vodja, Zidani most. 31149 Damska torbica je bila najdena, na Velesejmu. — Dobi 6e v paviljon« »Chabesa«. 31073 Oglas. 11011 Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 23. septembra 1929: 1 kmd. trofaznega oljnega transformatorja 25 KVA, 500/230/135 Volt. 50 per-sek. 1 kmd tropolno oljno sklepalo z amper-metrom. 1 kmd. tropolno oljno sklepalo brez am-permetra. Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani d rekciji. Ponudbe je kolkovati s 5 Din in predložiti najkasneje do 23. septembra 1929. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Vele nje. št. 8582, IL JKchel Zčvaco: 217 V krempijih inkvizicije Zgodovinski roman »Z enim očesom sem spal... z drugim sem gledal, saj veste!« Pardaillan se je zasmejal. Možičkovi odgovori so bili včasi res Imenitni. Ura je bila nekaj več ko pol osmih. Videč, da ima dovolj časa, Je Pardaillan sMenil dati svojemu malemu prijatelju še eno lekcijo. Pritlikavčeva radost nad to ponudbo se je izpremeniJa v vzhii-čenje, ko je zagledal prelepi mečefk, ki ga. je bil kupil vitez, da mu ga pokloni. Pardaillan je krafiko prektafl njegovo zalivaBevanje: »Saim razumeš, da se ne moreš oborožiti tako kakor drugi ljudje. Zato boš zmerom slalbejSr, ne glede na to, kakega nasprotnika boš imel pred seboj. Treba je, da izravnaš to neenakost z večjo spretnostjo in okretmostjo. Poizkusiva tedaj, kako se boš s to šivanko v roki branil zoper moj dolgi rapir.« In vežba se je pričela. Kakor prejšnji dan, je učenec tudi danes pokazal čudovito sposobnost in vnemo. In Pardaillan ga je spet pohvalil, češ da bo postal sčasoma vrl mečevalec. Po vežlbi sta naglo pospravila zajtrk, se poslovila od užaloščene Ju ari e in odrinila proti Bib-Aizarju. Juan a je žalostno stala na pragu in gledala za njima. Ko sta ii izginila izpred oči, se je vrnila v svojo sobico in tiho zajokala. Toda mala Juana je imela glavico na pravem mestu. Zgodaj se je bila naučila naglega sklepanja in premislijenega ravnanja. Ko je nekoliko pojokala, je naslonila glavo med dlani in se zamislila. Zaključek njenega premišljevanja je bil tak, da je neutegoona poiskala hlapca Joseja, ki Je oskrboval gostilniške Meve. Četrt ure po razgovoru, ki ga je imela z njim, je Jose zapustil gostilno, vodeč za uzdo krepkega konja, vpreženega v majhen voziček. Na Letalski pribočnik polkovnika Ch. Lindbergha je spisal letalski kriminalni in ljubavni roman im ii § a r t oblakih Drzni letalec Donald E. Keyfooe }e spisal po svojih bogatih fe-kusitvih prvi ve!«zaniimivi roman o skrivnost-njih zločinih v zraka, ki prične te dna izhajati v »Jutru« pod naslovom: Polkovnik Lindbergh je priznal Keyhoejevo izredno spretnost in neustrašeno st s tem, da sd ga je izbral za pribočnika na svojem velikem poletu po vsej Ameriki Zmagalec Atlantika je tako izkazal Keyhoeju visoko čast, za katero se je ta oddolžil m. dT. ruda s tem, da je spisal »GUSARJA V OBLAKIH«. Keyhoe ni sa-mo pionir v zavojevanju zraka, tej najnovejši veliki prigodi sveta, ampak tuda prvi, ki je poklican, da spiše povest o skrivnostih višav. Letalski pribočnik poJkovmska Lmdberzha je napisal brifliamtncv, velenapeto zgodbo, polno romantike, skrivnosti, požrtvovalnosti in groze. Ne zamudite užitka, kii vam ga obeta že prvo nadaljevamije fin§arja v oblakih vozičku sta sedeli mala Juana in njena dojilja Barbara, do oči zamotani v svoji črni mantilji In konjar Jose jo je z vso naglic^ ubral proti Biib-Alzarju . . . Grad Bib-Alzar je bil čokata kamenita zgradba, nalikujoča ja» strebjemu gnezdu. Sezidali so ga bil za časa veSčkih bojev z Mavri ki so silili v deželo. Po pravilih tiste dobe je bil zgrajen na višini. Njegovi zobčasi} stolpi so preteče štrleli proti nebu ter oprezali na vse strani. Odkar so bili Mavri pregnani, je bil prešel ta utrjeni grad T kraljevo last, čeprav ga Filip II. ni baš pogosto počaščal s svojo navzočnostjo. Kakor v vsaki kraljevski rezidenci, je bila tudi v Bib-Alzarja nastanjena majhna posadka in veliko slug. Vojniki kakor sluge so se radi okoriščali s priliko in hodili v Seviljo, ki je bila tako blizu gradu. Kdor sd ni mogel privoščiti te zabave, si je preganjal čas s tem; da je popival in igral. Tega pustega življenja n'so nikoli prekinjali veliki dogodki. Dokaj časa ie biilo že minilo, odkar je zadnjikrat stal na stolpu stražar in gledal, ali se bliža odkod sovražnik. Bodi si zato, ker je biva! kralj v Sevilji, bodi s; zaradi kakega izrečnega povelja je bilo v tem trenutku pod smrtno kaznijo prepovedano zapustiti grad; in tako je bilo v Bib-Alzarju še bolj pusto nego po navadi. Razume se, da je ta prepoved zadevala samo vojruike, ne pa tudi slug. Velika cesta se je vila ob vznožju griča, na katerem je sta! grad. Tam se je od nje odcepljaila pot, baš dovolj široka za kraljevo nosilnico, in se vzpenjala po griču navkreber do dvižnega mostu. Ta pot je bila edina, po kateri je bilo moči priti s ceste v grad. Mannfaktarita trgovina Vrane fSouTan Mestni trgr štev. 24 se priporoča ob priliki začenše se Jesenske sezije. Izredno bogata Izbira vseb Trst Jesenskega in zimskega blaga. Ustanovljeno L J835 tl&iancvCjeno i. ?835 , d^tfe prodafal/ci, starejši in dva trgovsica pomocnitca verzirana v že ezninski stroki sprejme trgovina m že/ezmno v Hjuhljatii. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra" pod »Marljive moči" 11032 silolitni tlak polaga „MATERIJAL.tk dr. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Hudimo naše prvovrstne proizvode Malinov matični sok, konserviran Malinov matični sok, pasteriziran Malinova mezga (Fruchtmark) Malinovec z raf. sladkorjem Malinova aroma v vseh koncentracijah Mezge (marmelade) Malinova marmelada (Jam) Marelčna marmelada, svetla (Apriko-sem) Nektar marmelada iz jabolk in malin Jabolčna marmelada, svetla Češpljeva marmelada (slive) Brusnice Soki: oranžni (orangeada) 10373 limonov (citronada) kopinka bezgov sadni grogi (Punsche) različni Esenci, dišave za slaščice in kuhinjo (Potniic in drug, £}e*htjat»a, •HeteHecva ulica stev. 13. _ -V-- ■ Človeški muzej anatomična razstava 32 metrov dolga ogledna dvorana, lastnik Felix Rudiger iz Maribora. Umotvori prirodtne velikosti izdelani iz voska. Anatomija in nauk o obvezavanju. Novo! I. oddelek: Novo! Pri rodne velikosti iz voska Julia Pastrana, opičja žena, ki jo je ugrabila gorila v pragozdu. • 1 < i Zenora, ženska z veliko brado.1 ! 1 Orientalska kuga ali črna smrt. Normalna anotomija, II. oddelek: Pristop samo odraslim osebam dovoljen. Razstava v pouk vsaki odrasli osebi i 11033 1. Ljudske bolezni". i 1 2. Moške in ženske boleani, o katerih zalbtrani in zatiranju traj bo vsakdo poučen. Velikomestna beda in posfedice ponočnega življenja se rid5 v figurah prirodne velikosti iz voska. Namigljaj za vaše življenje, pojasnila za katera nam je na ti oče lju di hvaležnih. 3. Pomoč pri rojstvu, običajen in neobičajen po.rod, o takoj nadvse zadovoljeni Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani