Postni** plačana v guiovini. PtMuneoa številka Din 1.—/» LETO IV. khajfc mk dam opoldne, ixvxMttt n*delj« ta prašnik*. Bftrofinina: V Ljubljani ta po pošti: Din 20’—, inoiematvo Din 80'—. Neodvisen političen iist. UREDNIŠTVO: g IM OH GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNI8TV0: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. Rokapirt M n* ▼raftajo. — Oglasi po tarifo. PiamaniB vpraSanje® na] m priloži mamka za odgovor. Račun pri pcitnem ček. uradu itev. 18.633. Proračunska razprava. yčeraj je naša skupščina pričela proračunsko razpravo, ki je sigurno naj-važnejša, ki jo sploh more imeti parlament. Ker lu gre za temeljito pravico Parlamenta in tu imajo stranke in poslanci prav posebno priliko, da pokažejo svoje sposobnosti. Zato se tudi splošno po višini proračunske razprave sodi višina parlamenta. Bojimo se, da pa naša skupščina ne bo pokazala pri proračunski razpravi Posebne višine, temveč da bo lepo krenila po stari poti, ki sicer že davno dokazana kol štaba, a je zato tem bolj izhojena. Kakor vedno, tako bo tudi sedanja proračunska razprava le navadna mehanika, ko bo opozicija kri-vladnšn > Zx^tevala nebesa na zemlji, v ,lf^ avtomatično glaso- ii hnH J?°~ Qvke proračuna, kakor |i bodo predložene od vta da bi se sedaj skušalo z ° lekfivnim sodelovanjem vseh ustva-vsaj relativno znosen proračun, bo opozicija samo grajala in očitala, vladna večina pa ravno tako enostavno prezirala vse predloge opozicije, pa na) bodo ti umestni ali ne. Opozicija bo govorila skozi okno, da apelira na nerazsodne volilce, vladna večina pa bo triumfirala, ko bo povdarjala, da ima večino m da sklene, kar hoče. Da pa je zlo tem večje, se je skoraj ravno tako postopalo tudi v finančnem odboru. Mislimo pa, da ni proračunska raz-va samo zato tu, da stranke za sebe 9iiira|o, temveč da vsaj nekaj urede T ayno gospodarstvo. V opoziciji je °s j hudi, ki so biti že sami ministri in ki morajo vedeti, kaj je za trenutek mogoče, ravno tako pa je tudi v vladni večini dosti poslancev, ki so sami preizkusili, kako škodljivo je, če vladna večina po vrsfi odklanja vse opozicio-nalne predloge samo zato, ker pridejo iz vrst opozicije. Proračunska razprava mora vendar biti razprava, mora biti diskusija, ne pa samo mehanično glasovanje ali pa šola za vpoii4i£ne deklaracije. In če naša ■poslanska zbornica ne zna razpravic Dače?rVKČ Samo Preglasovati, potem boto zS1 “W “° 7borniCO- ki 2e samo zaradi proračunske razpra-e bi morala dobili Jugoslavija še dru-9o zbornico, ki bi bila predvsem sestavljena iz gospodarskih krogov. V tej zbornici bi se nam bilo ne treba T^i, da bi se govorilo le skoz okno, lenivec gospodarski krogi, ki v glavnem Poračun plačajo, bi tudi skrbeli, da bo Proračun dober. Polem tudi ne bi do-*lvliali, da bi se vršile uradniške re-r^erje tako glupo in brez glave, kakor ^ ie to vedno godilo. Ce kdo, potem s^° gospodarski krogi, kateri uradi ho ^^re^n' 'n kafer' samo lenarijo, rav-kat •0 pa kr°9' tudi najbolje vedo, D Uradniki so dobri delavci. Zato treba tudi tem krogom dati be- bi rt 1 poslanci odločno odklanjajo, da ^ dobili še drugo zbornico, ker pač v Cei° imeli vso moč za sebe. Dobro, 1 )o imajo, toda potem naj tudi tako Seia zakonodajnega odbora. Beograd, 15. februarja. Včeraj popoldne je bila seja zakonodajnega odbora, k; se je nadaljevala razprava o načrtu zakona o vrhovni državni upravi. Takoj v začetku seje je dr. Spaho vprašal predsednika odbora, kaj je z načrtom zakona o kazenskem postopku. Predsednik Ljuba Živkovič je odgovoril, da je ta načrt že gotov, ali ni še izročen zakonodajnemu odboru. Živkovič je mnenja, da se za sprejetje tega zakona ne bo izgubljalo dosti časa. Odbor je prišel nato na razpravo o zakonu o vrir&vni upravi. Predsednik je dal v razpravo spreminjevalni predlog, ki ga je stavil dr. Krajač glede področja ministrstva za trgovino in industrijo. Minister za izenačenje zakonov Vasa Jovanovič je takoj izjavil, da tega predloga ne mere sprejeti. Gre namreč za to^ da se poštna hranilnica ter čekovni in klirinški promet vzameta iz pristojnosti prometnega ministrstva, kamor bi po načrtu imela priti, in se dodelita ministrstvu za trgovino in industrijo. Dr. Spaho izjavlja, da je Krajačev predlog popolnoma umesten, ker so vse ' važne kreditne ustanove pod trgovinskim ministrom, kakor n. pr.: Narodna banka, Hipotekarna banka itd. Zato se mora tudi poštna hranilnica podrediti trgovinskemu ministru. Poštna hranilnica nima s prometnim ministrstvom absolutno nobene zveze. V drugih državah je trgovinsko ministrstvo eden od najvažnejših resorov, pri nas pa se je uvedla praksa, da je to ministrstvo degradirano na razr meroma nizek nivo. Jura} Demetrovič se strinja z dr. Spahom. Dr. Polič sprejema Demetrovičevo naziranje. Vasa Jovanbvič pravi, da se z imini-strstvom za promet še ni domenil glede uredništva. Kar bo praktično, to se bo vsekakor sprejelo. Nato je govoril še Demetrovic. Za njim pa je povzel besedo dr. šuperina, ki je dejal, da bo nastala cela zmeda v pripadnosti uradnikov poštne hranilnice. Da se to prepreči, naj se vsa stvar še -enkrat revidira, ker bo sicer prometno ministrstvo preobsežno in ne bo moglo zmagovati vseh poslov. Vasa Jovanovič izjavlja, da je že definitivno odločeno, da pride poštno ministrstvo v prometno ministrstvo. Dr. Šuperina: »Mi smo pa vendar za -to tu, da to stvar popravimo.« Vasa Jovanovič: Stvar je rešena. Dr. 'šuperina: Jaz sem bil takrat proti. Ante Radojevič pravi, da mora poštna hranilnica biti pod tistim ministrstvom, kjer bo pošta. Po daljši diskuziji je to vprašanje ostalo nerešeno. Ministrstvu je dana s tem možnost, da se sporazume z vlado o njenem stališču, glede tega vprašanja. Pri naslednji točki ni bilo nobenih spreminjevalnih predlogv. Demetrovič opozarja na to, da se je že večkrat zgodilo, da se ni vedelo, kakšen sklep je napravil ministrski svel. Zato smatra za potrebno, da vlada sprejme v zakon posebno določbo, da se mora na sejah ministrskega sveta 1 voditi zapisnik. j PoBč ugotavlja, da člen 6. ne navaja \ izčrpno vseh kompetenc ministrskega sveta in je tam še mnogo pomanjkljivosti. Na koncu pristane Vasa Jovanovič na to, da se ta člen tako-le stilizira. »Ministrski svet ne izdaja nobenih administrativnih aktov v svojem imenu, temveč stavlja samo predhodne predloge za kraljeve akte ali pa daje pristanek za ministrske akte, kolikor posebni zakoni drugače ne odrejajo.« DANES ODLOČILNA SEJA RADIKALNEGA KLUBA O SPREJEMU JO V ANO VICEV CEV. Beograd, 15. februarja. Včeraj popoldne je imel Uzunovič v svojem kabinetu dclgo kcnferenco z ministrom za agrarno j reforme Milanom Simonovičem. Do te I konference je prišlo po seji odbora za dalmatinsko agrarno vprašanje. Kakor trde politični krogi, je Milan Simonovič pojasnil Uzunoviču svoje naziranje v tem vprašanju. Politični krogi menijo, da imajo radikali tendenco, vprašanje dalmatinskega agrara čimbolj zavlačevali, da se končno sploh ne bi rešilo, kakor je bilo prej določeno. Politični krogi so opazili, da i V el ja Vukičevič ne želi udeležiti se sej odbora za zakonski predlog o srednjih šolah. S tem v zvezi so se širile vesti, da se Vukičevič smatra v ostavki vse dotlej, da radikalni klub ne edloci, kaj bo s sprejemom Jovanovičevega kluba v radikalni klub. Ta seja se bo vršila danes dopoldne. V političnih krogih se za njo zelo zanimajo. Radikali bodo današnji pravoslavni praznik, ko ne bo skupščinske seje izkoristili v likvidacijo .tega vprašanja. Uzunovič je včeraj v ta namen imel konference z večjim številom delajo,, ker tudi pravico do moči je treba zaslužiti. Da do danes naša skupščina te pravice, da samo ona odločuje, še ni zaslužila, je jasno, če pa jo bo zaslužila že v sedanji proračunski razpravi, pa je veliko manj jasno, da ne rečemo — neverjetno. , svc;ih ministrov, .posebno pa tudi s pod-1 predsednikom radikalnega kluba Ilijo Mihajlovioem. Vladni radikalski krogi mislijo, da bo to vprašanje v radikalnem klubu brez večjih težav likvidirano. Toda vsi radikalni poslanci niso tako razpoloženi. ŽELEZNIŠKE OLAJŠAVE ZA POPLAV-LJENCE. Beograd, 15. febr. Generalna direkcija državnih železnic je na vse načelnike postaj izdala odredbo, da se bodo pošiljke za oškodovance od povodnji brezplačno prevažale na naslednji način: 1. Olajšava velja samo za gradbeni materijal, selitveno blago, obleko in obuvalo ter za živila in sicer od vseh krajev do kraja povodnji. Ta olajšava pa ne velja za tiste, ki so bili oškodovani ob navadnih poplavah, temveč samo tedaj, kadar gre za katastrofalne povodnji. 2. Olajšava velja samo na osnovi nakaznic, ki jih izdaje direkcija na podlagi potrdil krajevnih oblasti. 3. Pošiljatelj in naslovnik mora biti odbor Rdečega križa. 4. Olajšava velja do preklica, a naj-dalje do 1. julija 1927. DR. PERIC PRI KRALJU. Beograd, 15. februarja. Sinoči ob pol ki je nadaljevala razpravo o načrtu Perič in je kralju poročal o zunanji politiki. Voioike priprave sovjetov. SOVJETSKA VOJSKA ODHAJA V POLNI BOJNI OPREMI NA MAN-DŽURSKO IN RUMUNSKO-POLJ-SKO MEJO. Varšava, 15. febr. V Rusiji se opaža veliko gibanje vojske, ki se odpravlja deloma proti Madžuriji, deloma proti poljsko-rumunski meji. Vojaki, so v polni bojni opremi. Sovjelski listi prinašajo ostre vojne članke in pišejo, da mora biti Rusija pripravljena na napade evropskih imperialistov pod vodstvom Anglije. Naknadno se je izvedelo, da je pri konferenci vrhovnega vojnega sveta sodelovala tudi komisija generalnega štaba kanlonske vojske. Po gibanju sovjetske vojske se ne da sklepali, ali se pripravlja Rusija na vojno proti Evropi ali proti daljnjemu vzhodu. BETHLEN NE POTUJE V RIM. Budimpešta, 15. febr. Včeraj se je v političnih krogih razširila vest, da bo #rof Bethlen opustil svoje potovanje v Rim. Kakor smo izvedeli od dobro poučenih krogov, je madjarska vlada v zadnjem času vodila pogajanja v zadevi madjarskega izhoda na morje. Ta pogajanja so se končala s takim uspehom, da je dosežen sporazum in da ni več potrebe za to, da bi Bethlen potoval v Rim. Bethlen tudi ne odide v Ženevo, ker se to pot ne bo tam reševalo nobeno vprašanje, ki bi se tikalo Ma-djarske. NAPADI NA FAŠISTOVSKE ODDELKE V PRIMORJU. Trst, 15. febr. Pred tremi meseci je bil izvršen atentat na vojašnico fašistovske milice v št. Petru ha Krasu. Takrat sta bila ubita dva legionarja. Pred nekaj dnevi se je zopet izvrši! atentat in sicer v Podgradu na lamoš-njo vojašnico fašistovske milice. Podtaknili so zabojček dinamita, ki je eksplodiral. En legionar je bil pri tem usmrčen, dva pa sta bila težje ranjena. Tudi vojašnica je bila poškodovana. Prijeli so nekaj oseb. V noči od sobote na nedeljo je bila med št. Petrom na Krasu in med Kalom napadena patrulja fašistovske milice s streli iz pušk. Patrulja je zahtevala pomoč. Po kratkem času je vsa posadka fašistovske milice, ojačena še s karabinjerji, prišla na lice mesta, kjer pa niso ničesar našli, razen avstrijske karabinke. Vsi napadalci so pobegnili. Sodijo, da so te atentate izvršili komunisti. Poveljstvo narodne milice v Trslu je za vzdrževanje varnosti poslalo na mejo med Št. Petrom in Ilirsko Bistrico močno četo fašislovskih legijonarjev. SPORAZUM MED KITAJSKO IN ANGLIJO DOSEŽEN. London, 15. febr. Med Kitajsko in med Anglijo je dosežen sporazum v vprašanju koncesij in sicer na osnovi pogojev, ki jih je postavil Chamberlain v spodnji zbornici. Ustanovila se bo skupna evropsko-kitajska uprava. Evropejci bodo plačevali enake davke kakor kitajski državljani. POSLANCI NE PRIHAJAJO K SEJAM. Beograd, 15. febr. Včeraj popoldne so se imele vršiti tudi seje treh odborov, ki so bili zadnjič izvoljeni v skupščini :odbora za tolmačenje čl. 103. invalidskega zakona, odbora za zakon o izdajanju industrijskih obveznic in odbora za zakon o kontroli mer. Vsi ti odbori so bili odgodeni, ker ni bilo dovolj poslancev navzočih. Morocutti — Anton Lajovic. (K člankom o sporazumu a Nemci.) II. Gospod svetnik Lajovic pripominja pod črto, da pozna dr. Morocuttija le po tem, kar je od njega in o njem izšlo v slovenskih listih, a članek v »N. D.« mu je dal gradivo za analizo menlalno-sti naših Nemcev in Morocuttija. Ali to se mi zdi kakor izrek tistega francoskega državnega pravdnika, da mu zadoščajo tri zapisane besede in spravi pisca na vislice. — O dr. Morocutliju in njegovem delu, kakor tudi o dosedanjem manjšinskem gibanju je treba vedeli nekoliko več, nego so prinašali slovenski listi, zlasti glasila naših strank, ki lezejo okoli teh vprašanj kakor mačka okoli vrele kaše. Ni dr. Mo-rocutli edini, ki je pisal o manjšinskih problemih v obče in naših posebe, ali o dr. M. je treba vedeti nekoliko več nego nam more nuditi članek v »N. D.«. Obžalujem, da g. L. ne pozna njegovega članka v »Cillier Zeitung« z dne 10. aprila 1924 ali vsaj njegovega referata na panevropskem kongresu; in poznati bi moral dosedanje delo manjšinskih kongresov, na katerih so bili naši znani manjšinski voditelji sramotno zapuščeni prav radi v nebo kričeče brezbrižnosti naših slovenskih vodilnih krogov, kakoršna odseva tudi iz odgovora g. Lajovca. Toda v nepoznanju najvažnejših faz v našem manjšinskem boju pisati v slovenskem dnevniku take članke, kakoršen je Lajovčev odgovor, to je nov žalosten dokaz o lehkomiselno-sti, ki jo naši napredni krogi izkazujejo danes najvažnejšemu slovenskemu vprašanju. »Najprej treba živeti, potem filozofirati«, a danes dere tretjina slovenskega naroda v narodno smrt, do-čim g. svetnik L. hladno filozofira v slovenskem dnevniku in se postavlja v pozo srečnega Slovenca, ki v imenu naroda odklanja pomoč od tiste strani, ki edina-nam jo more nuditi. Ali ne pove ene besedice o kakem drugem izhodu iz sedanje naše bede, sama negacija ga je brez sleherne pozitivne misli. Razdirati, kar drugi delajo, je pač lahko, ali zidali, ustvarjati itd., to je pač precej težje! — Kot delavec na najtežjem polju naših narodnih bojev moram pač prosili slovensko napredno inteligenco: Ako nam že ne morete ali nočete pomagati, vsaj ne mečite nam polena pod noge! To je najmanj, kar smemo od Vas zahtevati. Želeli bi, da se »Jutro« ne identificira z odgovorom g. Lajovca! Negacija, nezaupnost, mala fide, sumničenje neodkritosrčnosti, razne absurdnosti, ki jih od Nemcev zahteva, so vsebina Lajovčevega odgovora. Bilo bi zares žalostno, ako bi bili taki nazori’-1 onega dela našega razumništva, ki mir je »Jutro« politiško glasilo. Gospod Lajovic je pristen liberalec predvojnega kova, ki mu je prvo vodilo: svetovni nazor, in meni, da brez njega ne moremo voditi niti manjšin-‘ skega boja. Zato pozivlje Nemce, naj se posamič pridružijo že obstoječim našim strankam, s katerih svetovnim naziranjem soglašajo. Lepa hvala za nov recept, ki ga tu slovenski inteligent podaja našim zati- 'j ralcem! Ali ni še dovolj dosedanjih 1 vzorcev, ki ste jih iz Slovenije pošiljali preko Snežnika, kako treba strune napeti proti našim rojakom? Ne bom jih našteval, ker zašel bi predaleč na nevarno polje. Rečem le toliko, da se ne smemo niti kdo ve kako energiški pritoževati o krivicah in metodah v zatiranju vsega našega narodnega žitja, kajti vse se vrši po vzorcih iz Slovenije. Kaj hočete več, ako se je slovenski dnevnik hudoval, da je neki mariborski Nemec napisal »Wilhelm« in ne Viljem na svojo tablo. (Ako bi imel jaz kaj besede, bi Nemcem prepovedal, pisati svoja imena po slovensko!) Lepa hvala za milostno dopustitev, da bi nam Slovencem bile dovoljene edino organizacije glede strogo manjšinskih vprašanj, kakor zahteva Lajovic od naših Nemcev. Kaj, še to nam hočete pokvariti?! Kaj bi rekli, ako bi nekdo kaj podobnega zahteval od našega naroda tam preko? Gospod Lajovic je privlekel za last na površje nekako desinteresiranost Nemcev na naši državi. Strašna je logika, kako je prišel do tako absurdnega zaključka. Ker so se namreč Nemci za minule volitve priključili v Sloveniji SLS, drugod pa NRS, ki sta si idejno različni, tedaj je neizprosna logika g. L. taka, da so pokazali ebsolutno desinteresiranost na idejni usmerjenosti navedenih strank in s tem torej desinteresiranost na vprašanjih, kako se ima urediti ta država, torej: desinteresiranost na tej državi. Taka licitacija je sicer jako zanimiva, ali se prilega kakor bunka na oko. — Ali ima g. L. Nemce za tako neumne, da ne bi umeli, da v državi, ki se imenuje kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, oni ne morejo prav nič vplivati na njeno notranjo uredbo itd., marveč da jim mora biti prva skrb, kako sebi olajšati narodni obstanek in gospodarski napredek. Smešno je prazno besedičenje, naj naše stranke akceptirajo sodelovanje Nemcev kot posameznikov v strankinih vrstah, da pa odklanjajo za tako sodelovanje kakoršno nagrado ali koncesijo. — Kar zona me obhaja pri misli, da bi zahtevali isto od naših rojakov drugod ... V kolikor se kaj takega godi po Lajovčevem vzorcu, mi to z indig-nacijo odklanjamo; česar pa ti ne želiš sebi, tega tudi ti drugim ne delaj! Sicer pa so Nemci pokazali popolnoma dovolj zanimanja za notranjo uredbo in upravo te države prav s tem, da so volili kandidate dveh domačih strank, ki danes vodita usodo države in bosta brez dvoma še dolgo imeli vplivno mesto na daljnjem razvoju naše notranje in zunanje politike. In govorimo le odkrito: meni je povsem naravno, ako Nemce zanima edino to, kake koncesije bodo oni dobili od onih strank, katere bodo imele moč v svojih rokah. — Za božjo voljo, saj je taka skrb od manjšinskih narodov prva in poglavitna, ako ne edina. Kdor jim kaj takega zemerja, ta nima niti pojma o današnjem manjšinskem boju v Evropi. Ali potem naj tudi ne moli vode, ki je itak že dovolj kalna! — Hudomušna in v polemiki o manjšinski politiki neprimerno je pripomnja, da je kupnina Nemcev deloma že likvidirana, zakaj nemškemu Kulturbundu je zopet dovoljeno delovati. Pogrešek je bil takrat narejen, ko so ga prepovedali. Nikar ne dajajte za vse slučaje zatiranja narodnih manjšin pripravne vzorce ravno iz Ljubljane! (Konec prihodnjič.) Politične vesti = Na včerajšnji seji Narodne skupščine se je pričela generalna proračunska razprava. Za sejo je vladalo precejšnje zanimanje. Opozicija je nastopila pri včerajšnji razpravi s svojimi pr-virni govorniki, ki so tudi naredili precejšen utis. Seja se je pričela ob pol 11. dopoldne. Predsednik skupščine je uvodoma sporočil, da je umrl poslanec Aladar Astanovič, član radikalnega kluba. Počastil je njegov spomin s krajšim govorom in poslanci so zaklicali ob koncu govora slavo njegovemu spominu. Ko je bil prečitan še zapisnik zadnje seje in druge formalnosti, je prešla skupščina na dnevni red in pričela se je generalna proračunska razprava. Kot prvi je govoril član demokratske stranke Voja Veljkovič. Poudarjal je, da je proračun fiktiven in ostro kritiziral delo vlade. Za njim je govoril v imenu HSS bivši trgovinski minister dr. Krajač. Njegov govor je bil skrbno sestavljen. Govoril je nad eno uro. Poudarjal je, da z ''ojnimi reparacijami in državnimi dolgovi znaša proračun 14 milijard, ki jih pa od gospodarske krize težko prizadeto prebivalstvo ne zmore. Davčni dohodki so pro-računjeni previsoko. Krajačev govor je napravil v skupščini močan vtis. = Napredovanje hrvatskih klerikalcev. Čeprav je pri oblastnih volitvah udeležba volivcev v primeri s skupščinskimi leta 1925 po vseh hrvatskih pokrajinah silno padla, je vendar povsodi Hrvatska pučka stranka močno napredovala. L. 1925 ni dobila HPS niti 12.000 glasov, sedaj pa 26.000. V Dalmaciji je narasla od 3886 leta 1925 na 9387, v Hercegovini od 400 na 2778, v Medjimurju od 800 na 1962 glasov. V drugih oblastih pa je dobila: v zagrebški skoraj 5000, v osješki 4200, v primorsko kraji-ški 1700 in v sremski 700 glasov. — Zdi se nam, da pričenja slovenska šola vplivati in morda je tudi v tem eden glavnih vzrokov, da je vstopil dr. Korošec v vlado. = Upravna reforma na Češkoslovaškem. Nepričakovano je vlada predložila parlamentu novelo k prejšnjemu zakonu o razdelitvi države na okrožja. V resnici pa ni to samo novela, temveč popolno iz-prememba uprave na Češkoslovaškem. V glavnem obstoji reforma v tem, da se samoupravni in državni uradi strnejo v en urad. Šel uprave v eni deželi bo opravljal posle, ki sta jih preje vršila deželni predsednik in deželni glavar. Vsa Češkoslovaška se deli na 4 dežele: Češkoslovaško s sedežem v Pragi, Moravsko z glavnim mestom Brno, Slovaška s sedežem v Bratislavi in Karpaturuska s sedežem v Muhačevem (dosedaj v Užhorodu). Vsaka dežela ima svoj deželni zbor, ki sestoji iz dveh tretjin voljenih in ene tretjine imenovanih poslancev. Poslanci ne uživajo imunitete in imajo tudi sicer le malo pravic. Predseduje deželni predsednik, ki je uradnik in podčinjen notranjemu ministru. Dežela se deli na okrajna glavarstva, ki imajo tudi svoje zastope. Tem predseduje okrajni glavar, ki je uradnik in podčinjen notranjemu ministru. Okrajni zastopi so dejansko le posvetovalna organ in imajo manj besede ko naši srezki zastopi. Sploh je tendenca vse reforme la, da se da uradnikom čim večja moč. la ko se uvaja nanovo znani Priigel-patent in notranje ministrstvo ter poli-tični uradi smejo vsakogar, ki bi se pogrešil proti javnemu redu in miru, nravnosti in slično kaznovati z globo do 30 tisoč čeških kron in z zaporom do 14 dni.. Tudi glavarji smejo iz tega vzrcka vsakogar kaznovati, toda le z globo do 5000 čeških kron in z zaporom do 1 tedn* del« ali ki bi poslal »nedostojne vloge* — Nova upravna reforma na Češkoslovaškem je torej le malo svobodouniB* in bo ugajala le birokratom. Deloma Pa ima reforma to dobro stran, da bo v precejšnji meri izločila vpliv strankarstva na upravo. Ravno na češkoslovaškem pa je bil ta vpliv že škodljivo močan, kar so zlasti dokazovale razne afere, ki jih je bilo vedno več. — Z upravno reformo se je obenem tudi znova uredilo jezikovno vprašanje. = Konflikt med Nemčijo in PoljsA# Na seji poljskega parlamenta je podal predsednik vlade Bariel izjavo, v to' leri izraža upanje, da bo nemška vlada po prekinjenju nemško - poljskih trgovskih pogajanj stremela za tem, da se pogajanja definitivno ne ukinejo. Poli' ska je storila vse, da se doseže sporazum. V slučaju, da stremljenja Poljske ne dosežejo uspeha, pada vsa odgovornost na nemško vlado. Nemško ča~ sopisje ostro napada poljsko vlado radi vprašanja nemških državljanov v gornji Šleziji in zahteva, da poljska vlada takoj umakne naredbo o izgonu Nemcev, če ne, bo prekinila nemška vlada pogajanja o trgovski pogodbi. S poljske strani pa se trdi, da je bilo pre-kinjenje trgovskih pogajanj sklenjeno že iedaj, ko so vstopili nemški nacionalci v vlado. Nemčija hoče, kakor trdijo Po' Ijaki izzvati veliko ofenzivo proti Polj' ski na finančnem, ekonomskem in poli' tičnem področju. Nemčija hoče baje preprečiti pogajanja o poljskem posojilu v Ameriki. Pravi kancelar v Nemčiji je po poljskem mnenju Westarp in ne dr. Marx. V izjavi, ki jo je dal novinarjem, demantira Bariel vse vesli, da goji Poljska agresivne namere proti Ru' siji, s kalero želi živeti v prijateljskih odnošajih. Da se pomirijo narodne manjšine, namerava odbor strokovnja' kov zahtevati čimprej amnestijo poli' ličnih zločincev. Zveza bivših poljskih upornikov v Nemčiji je sprejela resolu' cijo, da bo podpirala Pilsudskega. — Kitajski dogodki. Zmagovito stališče kantonske vlade se v>idi tudi v tem, da so vsi kitajski poslaniki v tujini odklonili, da bi bili še nadalje zastopniki pekinške vlade in so se ponudili kanton-•ski. — Govori se tudi, da je Zveza rodov pripravljena priznati kantonsk0 vlaodo, če pošlje ta svojega zastopnika v Ženevo. — Bcji na Kitajskem so se zoj pet začeli in stoji kantonska armada že 160 kilometrov južno cd Šanghaja, Ofen-i7va čangsolina proti kantonskim četam se še ni pričela, ker je general Wu prepovedal prehod Čangsolinovih čet preko njegovega ozemlja. Ch. Lucieto: 56 Spomini francoskega vojnega detektiva. Kot sem pričakoval, je bil rojen Nemec in je kot tak odslužil v Nemčiji svojo vojaško službo, kot sem spoznal iz fotografije, ki se je nahajala med njegovimi listinami. Kohr je bil sin nemških starišev, ki so se priselili v Francijo, v okolico mesta Metza. študiral je v Nancy-ju. Bil je izboren kemik in bil pred vojno v inozemstvu v službi znamenite nemške družbe I. G. (Ineteressen-Gemeinschaft), ki tvori kartel sledečih tovarn: 1. Badische Anilin- und Soda-Fabrik; 2. Bayer A.-G.; 3. Agfa (Aktien - Geselschaft fiir Anilin - Fa-brikation); 4. Hoechts A.- G; 5. Casella v Frankfurtu na Menu; 6. Kali - A. G. v Biebrichu. Vse te tovarne tvorijo zvezo nemških tovarn za kemične proizvode. Kohr je bil tor«yj najprej nemški trgovski špijon, predno je postal vojaški špijon. Začel sem preiskavati, kje je pred vojno delovni v Franciji in našel sem njegovo sled v tovarni za barvila v Tremblayju pri Creilu, kjer je kradel fabri- kacijske tajnosti in jih izdajal nemški družbi I. G. Teda med njegovimi listinami sem našel še čisto druge stvari: Kohr ni imel samo misijo potovati po Franciji, temveč tudi preštudirati dohode in prehode v Švico, kar naj bi dovolilo nemški armadi, da v potrebnem slučaju udere preko Švice in tako napade francosko in italijansko armado za hrbtom. Mene je kar za bolelo! Ali je bilo mogoče, da nismo do tedaj ničesar vedeli o tako nevarnem špijonu? In kako je bilo mogoče, da ga je pustila švicarska policija, ki je bila silno plačljiva, da se svobodno kreta? Zaenkrat nisem mogel odgovoriti na ti dve vprašanji. Sklenil sem, da jih razjaslnim pozneje in nadaljeval sem pregledovanje njegovih listin. 35. p o g 1 a v j e. Načrt nemškega generalnega štaba za vpad v Švico. Predno nadaljujem z odkritji iz Kohrovih listin, moram prositi švicarske zvezne oblasti, naj mi oprostijo, če sem prisiljen, biti nekoliko indiskreten, da pokažem čitateljem, kako nevaren je bil ta špijon. Omeniti pa hočem tudi to, da so ta moja razkritja nalašč tako pisana, da v nobenem oziru ne morejo škodovati švicarski deželni obrambi, kajti skrbno sem se v svojih izvajanjih izogibal vsem potankostim. Dokazati hočem, da je ob nekem gotovem času veliki nemSki generalni štab vzel v pretres možnost, ponoviti v Švici isto, kar mu je tako dobro uspelo * Belgiji, namreč udreti v nevtralno državo. Dokaz za to je dejstvo, ki samo na sebi že dokazuje resničnost mojih izvajanj. Poprej si moramo pa staviti še eno vpr«*an^' Ali je bilo v vojaškem interesu Nemčije, da napade ozemlje Švice? Točen odgovor na to vprašanje tiči v sledečem dejstvu: L. 1916 so skušale centralne države pregnati itali-jansko armado iz njenih postojank na Krasu na ta način, da so skušale udariti v ozadje tega defenzivnega sistema preko Trentina in višavja Sette Communi. To je zgodovinsko dejstvo, ki se ne da zanikati-Znano je pa tudi, da se ta načrt Avstrijcev in Nemcev, udreti v italijansko nižino za hrbet italijanske armad®’ ni posrečil, in zato je veliki nemški generalni štab i*' delal drug načrt, kako udreti v Italijo in ob enem Francijo. Glavne poteze tega novega načrta sem našel Kohrjevih listinah. Naravno je, da taktične in strete-gične strani tega načrta tu ne morem izdati, vendar P lahko objavim njegove glavne poteze: (Dalje prihodnji«-* NAPAČNO POSTAVLJENO VPRAŠANJE. K včerajšnji naši istoimenski notici smo prejeli od priznanega šolnika še tole pojasnilo. Anketno vprašanje o prioriteti francoske ali nemške kulture, kakor ga je zastavilo >Jutro«, res ne odgovarja izvajanjem, ki jih podaja g. Wester v svoji knjižici: Kriza naše srednje šole. Kdor razpravo pazljivo čita, najde, da naj bi po Westerjevem načrtu poučevala na naših realnih gimnazijah oba moderna kulturna jezika, nemški in francoski, na } humanističnih gimnazijah pa poleg klasičnih jezikov kot moderni jeziih nemški, i vseh srednjih šolah bi se v nižjih razredih, počenši s I. razredom, pouče-vala nemščina, v višjih razredih realnih šo1 Pa poleg nemščine tudi francoščina, *n sicer v izdatnem številu učnih ur. Ta-ko bi se učenci, ki dovrše IV. razred, DWgU dovoljno priučiti nemškemu jeziku, kar bi jim bilo velike koristi, naj si Potem nadaljujejo svoje študije na srednji šoli ali pa če prestopijo v kako strokovno šolo (trgovsko al ademijo, tehnično srednjo šolo, ' učiteljišče), kjer se nemščina že sedaj poučuje kot obvezni predmet. Absolvent (maturant) srednje šole pa bi bil poleg nemščine zmožen tudi francoskega jezika v vsaj toliki meri, da bi se megel nadalje izobraževati s pomočjo obeh kulturnih jezikov. Pro-tivniki nemškega jezika so v javnem razpravljanju Westerjev načrt po svoje zavili, kakor da bi se po njem naši učenci morali učiti le nemščine, ne pa tudi francoščine. Gre torej le za to, katerega teh jezikov naj se prične prej £fniu’ ?uvažuje J f>e našega naroda, ne ozi-! 6 se m sentimentalne razloge, gre brez dvoma prednost nemščini Javno zastavljeno vprašanje bi se moralo torej glasiti: Katerega modernega jezika naj se naša mladina najprej uči? OBČNI ZBOR »UDRUŽENJA REZERVNIH OFICIRJEV«. Snoči, ob 8. uri zvečer, se je vršil v restavraciji »Zvezdi« občni zbor »Udruženja rezervnih oficirjev«, organi-zacije v Sloveniji. Ob še dokaj dobri udeležbi je otvoril občni zbor predseduj1 Q. Bevc, ki je podal predsedniško poročilo. Iz poročila je razvidno vse ve-delo, ki ga je organizacija napravila tekom^ društvenega leta. Dosegla je Za svoje člane ugodnosti z ozirom na nošnjo orožja, polovično vožnjo za člane neuradnike in glede podeljevanja podpor bolnim rezervnim oficirjem. Dalje je sodelovala ljubljanska organizacija pri manifestacijskem kongresu rezervnih častnikov v Zagrebu, pri raznih rugih svečanostih itd. Odbor organi-cije |e prevzel funkcijo izvršnega od-p/tr Z\r Pos*avitev spomenika kralju . Vecl> znesek je nakazala organi-... za poplavljence v Sloveniji. V ciia° u!?h -Se 'e osnovala krajevna sek-„i r -. uženja. Mnogo je organizacija emla Uidi glede dobave potrebnih umtorm rezervnim časlnikom. Predsedniškemu poročilu je sledilo poročilo sekcije v Celju, iajniško, gospodarja in blagajniško poročilo. Sprejet je bil blagajnikov predlog, da se v svrho saniranja finančnega stanja organizacije poveča letna članarina na 60 dinarjev, plačljivih po potrebi v dveh obrokih. Organizacija ima iudi svoj avtonomni fond, ki je dosegel že znatno višino in \z katerega namerava orga-tam Pozneie dajati vdovam in siro-NaH Zer?*h oficir»ev podpore, nn ortnKr? ' odbor je po svojem čla-SfdniL- P°r°čila ter predlagal pred- Začetek ob 20. uri zvečer. 15. februarja: Zaprto. 16. februarja: »Gobsek.« — Red C. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 0rek, 15. februarja: Zaprto. reda, 16. februarja: »Sevilski brivec.« - Red D. Dnevne vesti. »NEPRILIKE MINISTRA«. V reviji »Novi život« čitamo pod gornjim naslovom: Narodni poslanec g. D-uč pripoveduje o nezgodi nekega ministra ob priliki zadnje prisege na dvoru. Ko so vsi ministri iz zadnje vlade prisegli, je stopil kralj k ministru, ki je v vseh vladah vedno v demisiji in ga je vprašal, kateri resor da ima. — Ministrstvo za šume in rude, Vaše Veličanstvo, je odgovoril. — Motite se, dragi kolega, ta resor je dodeljen meni. — O, prosim, oprostite, jaz sem v ministrstvu socialne politike. — V zmoti ste, spoštovani g. kolega, jaz sem prisegel kot minister socialne politike, ga popravi g. dr. Gosar. — O, da, da! Vaše Veličanstvo, jaz sem minisler za trgovino in industrijo in poleg lega čem delati tudi v agrarnem. Pravijo, da je sedaj končno pogodil. »Novi život« dostavlja: Se non e vero, e ben trovato. — Komemoracija Pašiča. V noči od sobote na nedeljo je bila v hotelu Pariš v Beogradu komemoracija za Nikolo Pašičem. Razen ministrov Nikole Uzunoviča, Bože Maksimoviča, Miše Trifunoviča, Krste Miletiča in Milana Simonoviča je manjkalo pri lej svečanosti tudi veliko število radikalnih poslancev. Od uglednejših radikalov pa sta bila navzoča Marko Trifkovič in Aca Stanojevič. Večer je otvoril Marko Trifkovič, ki je z nekaj besedami opisal pomen tega slavja. Nato je delegat glavnega odbora Pera Ivaničevič pre-čital dolgo govor. Za njim je v imenu krajevnega odbora radikalne stranke za Beograd govoril Svetozar Tomič, ki je opisoval Pašičeve zasluge za Beograd. Na koncu se je Marko Trifkovič zahvalil udeležencem za udeležbo. — Občni zbor »Jadranske straže« v Splitu. Včeraj je bila glavna skupščina centralnega odbora »Jadranske straže«. Prišli so delegati iz Beograda in drugih mest. Skupščina je otvoril bivši minister Biankini. Nato je tajnik Al-firevič poročal o organizacijskem delu. Dr. Smolčič je konstaliral, da ima »J. S.« okrog 2 milijona imovine. Izvedena je bila reorganizacija. Nova izpitna komisija za inženjerje m arhitekte. Ministrstvo javnih del je imenovalo novo izpitno komisijo za inženjerje in arhitekte. Predsednik je generalni direktor državnih železnic v p. Mihajlo Ilič. Član komisije je med drugim tudi šef inšpektor gradbene direkcije v Ljubljani inženjer Rudolf Zajec. — V ministrstvu agrarne reforme se pripravlja večji ukaz o premestitvah, upokojitvah in napredovanju državnih agrarnih uradnikov. — Evropska konferenca železniških direkcij. V drugi polovici meseca oktobra se vrši v Pragi konferenca železniških direkcij, ki bo razpravljala o voznem redu in o direktnih vagonih v potniškem prometu v letu 1928. Konference se bo udeležilo 250 delegatov iz vseh evropskih držav. Predsedovala bo Češkoslovaška. — žene in otroci ameriških priseljencev ne dobe priselitvenega dovoljenja. Ameriške oblasti so pretresale v zadnjem času vprašanje zakonskega predloga, po katerem naj bi dobili bližnji sorodniki žene in otroci v Zedinjenih državah bivajočih Neamerjkancev, ki so si pridobili že državljanstvo, pravico priselitve izven kvote. V poštev bi bilo prišlo okoli 35.000 žen in otrok. Kot poročajo iz NewYorka, je House-Immi-gration-Commite predlog z 8 proti 2 glasovoma odklonil, vsled česar ni nobenega .zgleda, da bi bil zakonski predlog od kongresa sprejet. S tem so uničene nade tisočev ljudi. — Ze generalnega direktorja pošte in brzojava v poštnem ministrstvu je imenovan dosedanji pomočnik N. Gjorgje-vid. Dosedanji generalni direktor Deka-nič je upokojen ter obenem imenovan za ravnatelja Poštne hranilnice v Zagrebu. — Iz sodne službe. Sodnik dr. Josip Sfiligoj je premeščen od okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi k okrajnemu sodišču v Radovljici. — Za pravne praktikante v področju višnjega deželnega sodišča v Ljubljani so imenovani absol-virani pravniki dr. Stojan Bajič, asistent na juridični fakulteti v Ljubljani dr. Hinko Lučovnik, Vladimir Kraut, Andrej Miškot, Vladimir Punčuh in Anton Šporn. — Iz državne službe. Za pisarja v zunanjem ministrstvu je imenovan pripravnik Avgust Bukovec. — Veterinar pri okrajnem glavarstvu v Kastvu dr. Franjo Jerina je premeščen k okrajnemu glavarstvu Laško. Upokojen je vodja zemljiške knjige pri deželnem sodišču v Ljubljani Ivan Benkovič. — V Subotici 10.000 na gripi bolnih. Po uradnih podatkih je prekoračilo v Subotici število na gripi obolelih 10.000; od teh je prijavljenih samo nekoliko nad 1000. Na predlog mestnega fizikata so bile zatvorjene vse šole. — Spalna bolezen v Beogradu. Kot posledica gripe se je pojavila v Beogradu spalna bolezen. V splošnem bolezen ni nevarna. Traja navadno kake tri tedne, nakar bolnik zopet popolnoma ozdravi. Vendar pa so se pripetili tudi že nekateri težji slučaji. — Nevarne vlačuge v Zagrebu. Ne mine skoraj dan, da ne bi bilo aretiranih v Zagrebu par žensk radi nemoralnega življenja. Večina deklet mora romati najpreje v bolnico. Nekatere imajo kar po tri ali štiri betežni hkratu. Po poklicu so večinoma natakarice, služkinje in modeli. — Strašen ciklon y Avstraliji. Iz Londona poročajo: V Brizbanu v Kigslandu (Avstralija) je divjal te dni strašen ciklon, ki je povzročil nad 250.000 funtov šterlingov škode. Vse brzojavne in telefonske zveze so pretrgane. Več poslopij je porušenih. Nekatere reke so prestopile bregove ter povzročile velike poplave. — Senzacionalna aretacija v Leningradu. Te dni je izsledila in aretirala leningrajsko policija znanega Razputino-vega prijatelja Ivana Zinojeviča Osipen-l:a. Aretiranec je tvoril dolgo časa s pe-trograjskim metropolitom Pitirinom in z Razputnikom triumvirat, ki je takore-koč komandiral vso Rusijo. Takoj po revoluciji je vstopil Osipenko v komunistično stranko ter živel devet let v popolni sigurnosti. Pred dvema letoma je postal celo poveljnik leningrajske milice. Sedaj so ga zaprli v trdnjavo, kjer čaka svoje nadaljne usode. — Svojemu nezakonskemu otroku odrezal glavo. Iz Monakovega poročajo: V GGggingenu pri Augsburgu se je pripetil te dni zverinski zločin. Neki poročeni gostilničar je šel počakat svojega nezakonskega otroka pred šolo, ga spremil v stanovanje svoje nekdanje, sedaj poročene ljubice ter mu v odsotnosti žene in njenega moža odrezal glavo. Zločin je izvršil zato, ker ga je preganjala otrokova mati radi neplačanih alimentov ter mu je delala radi tega njegova žena očitke. I reprezentančni ples pod najvišjim pokroviteljstvom Nj Vel kralja Aleksandra I prirede slušatelji ljubljanske univerze v hotelu »Union« v sredo 16. februarja 1927. Vstop strogo proti vabilu. Velika dvorana izključno za ples; dalje so publiki rezervirani vsi restavracijski prostore, male dvorane in srebrna dvorana. Vstopnina za akademike 10 Din. L]uM]«uul 1— Mestno drsališče pod Tivolijem je do nadaljnjega zopel otvorjeno in sicer vsako dopoldne in zvečer od 17. ure dalje. — Predavanje v Radio klubu. V torek 15. 1. m. ob pol 9. zvečer bo preda-, val v prostorih Radio kluba na velesejmu gospod cand. ing. Stegu o temi »Kako moderniziram svoj prejemni radio aparat.« Gospod Stegu izvrstni praktik na polju prejemnih radioapara-tov, bo razložil, kako si lahko vsak amater, ki ima prejemni aparat starej- šega tipa, istega z malenkostnimi slroški preuredi v moderni aparat. (Reinartz, Wigeand). Po predavanju bo gosp. ing. Eržen nadaljeval sprejemanje na svojem »Elstree Six« aparatu, ker je bil zadnjič sprejem začetkoma slab. — Radio klub. 1— Ponovno naprošamo vse, ki so bili pri vabljenju na I. reprezentančni ples prizadeti po kaki zmoti, da nam blagovolijo oprostiti. Oni, ki vabila še niso prejeli, naj jih reklamirajo pri tajniku Kmelu, Gledališka ulica št. 2 odnosno pri najbližjem znancu akademiku. 1— »Predpustna otroška čajanka Atene«, ki se bo vršila 27. t. m. vzbuja po priglasih sodeč, po mestu živahno zanimanje. Prisrčno otroško rajanje, preljubo, neprisiljeno veselje, kdo bi si ne poželel, da preživi par uric med vami! 1— Tatvine v Ljubljani. Neki R. je ukradel mesarju Blatniku za 100 Din govejih vampov, pa je bila pri preiskavi ugotovljena njegova krivda, nakar je bil mož aretiran. — Dva pokvarjena paglavca sta ukradla gospe Ani Maru-šičevi 10 Din. Še predno sta si ta ogromen plen razdelila, ju je prijela policija. — Mesarskemu pomočniku širjaku Alojziju je bila ukradena ura in verižica v vrednosti 250 Din. — Policija je izgnala iz mesta neko Marijo G., ki si je pa spotoma še na goljufiv način preskrbela 150 Din vredno košaro za žalostno pot iz Ljubljane, policiji je napravila novo skrb, kako naj privabi go-ljufico Marijo nazaj v Ljubljano. 1— Policijski drobiž. Policija beleži štiri aretacije in sicer radi tatvine, radi beračenja, nedostojnega vedenja in eno radi nevarne grožnje. Prijavljenih je več manjših tatvin, 2 prestopka pasjega kontumaca, 2 prekoračenji polic, ure, 1 ples brez dovoljenja in 9 kršitev cest. pol. reda. Radi kaljenja nočnega miru in sličnih ekscesov je ovadenih 5 veseljakov. — Gluhega možička P. J. je ugriznil v Trnovem pes, ker ni slišal — mož namreč, ne pes — svarila. MOČAN POTRES V BOSNI, HERCEGOVINI IN DALMACIJI. Skoraj po vsej Bosni, Hercegovjpi in južni Dalmaciji so čutili včeraj zjutraj okrog 5. ure močan potres. Vse posameznosti še niso znane. Gotovo pa je, da je povzročil potres ogromno škodo in zahteval tudi par človeških žrlev. Epicenter potresa je bil pri Ljubinju, kjer je porušil potres 10 hiš. Več hiš je porušenih tudi v drugih krajih. Najbolj je trpel Stolac. V vasi Berkovič se je podrla hiša nekega kmeta. Pri tem sta bila dva otroka ubita, pet oseb pa še pogrešajo. V Splitu, Mostarju in Sarajevu potres sicer ni povzročil velike škode, pač pa je izzval med prebivalstvom veliko paniko. Tudi v Šibeniku potres ni napravil posebne škode, dasi so trajale oscilacije celih 42 sekund. IZ URADNEGA ZDRAVSTVENEGA POROČILA ZA LETO 1926. Ljubljanski mestni fizikat je izdal poročilo o zdravstveni statistiki in giba-.iju mestnega prebivalstva v letu 1926. Prebivalstva šteje mesto Ljubljana približno 57.000. Porok je bilo tekom leta 1926 667 (leta 1925 688). Otrok se je rodilo; 1516 (všteto 61 mrtvorojenih), leta 1925 1588), od ro-jencev je bilo 1157 rojenih v porodišni-ci, od teh 347 takih kojih matere stalno bivajo v Ljubljani; druge matere so prišle z dežele v ljubljansko porodišni-co. Zakonskih novorojenčkov je bilo 1259, nezakonskih 257, dečkov se je rodilo 805, deklic 711. V Ljubljani zadnja leta število porok in porodov pada. Izmed stalno'v Ljubljani stanujočih je umrlo 1926 684 oseb (leta 1925 687). Umrljivost Ljubljančanov je bila torej 12% na tisoč prebivalcev. Splošno zdravstveno stanje v kolikor se kaže v umrljivosti je prav ugodno, umrljivost zadnja leta stalno pada in jo dosegajo le najbolj zdrava mesta, ta je' utemeljena s tem, da so izostale večje epedemije. V starosti do 1. leta je umrlo 153 otrok, od 1 do 5 let 223 otrok, v dobi 5do 15 let 44 otrok, v dobi 15 do 30 let 171 oseb, od 30 do 50 let 246 oseb, v dobi 50 do 70 let 285 oseb, nad 70 let 216 oseb. Gospodarstvo OBRTNA BANKA. V sobe to je bila v Beogradu seja ustanoviteljskega odbora »Obrtne banke« pod predsedstvom g. Milana Stojanoviča, predsednika »Obrtne zbornice« v Beogradu. Seja se je začela ob 10. dn je trajala do 6. popoldne. Navzoči so bili: Milan Stojanovič, poslanec DuSan Živoji-novič, 'tajnik »Obrtne zbornice«, predsednik »Zveze hrvatskiih obrtnikov« v Zagrebu, Ramnšč&k, predsednik zagrebške »Obrtne zbornice« OskaT Hain, zastopnik zagrebške »Obrtniške zbornice« dr. Kovač, tajnik ljubljanske »Zbornice za’trgovino, obrt in industrijo« dr. Pless, podpredsednik »Trgovsko - obrtniške zbornice« v Osijeku Klein, predsednik obrtnikov v Novem Sadu Citlich, iz Sarajeva šeberdžija in Marič in iz Bihača Dodek. Predsednik je sporočil, da je bilo 1*200 delnic preveč podpisanih. V Srbiji je bilo podpisanih 150.000 delnic, v Hrvatski 17 tisoč, v Sloveniji in Dalmaciji 10.633. Sama Ljubljana ima 549 delničarjev, Maribor 52, Split 100 in Šibenik 16. Pred- sednik Stojanovič predlaga, da se ne reducira kapital, ker je v današnji gospodarski krizi treba še več sredstev. Poročilo Stojanoviča se je vzelo na znanje ter mu je bila izražena zahvala. Prišlo je na vrsto vprašanje upravnega odbora. V tem odboru je 20 članov, od katerih jih mora biti 9 stalno v Beogradu. Sklenjeno je bilo, da se izvoli 1 član za Južno Srbijo, 1 za Slovenijo, 1 za Banat, 1 za Bačko, 1 za Bosno, 3 za Hrvatsko in 2 za predvojno Srbijo. Eno mesto naj bi ostalo prazno za Dalmacijo ali Črno goro. V Zagrebu se bo ustanovila glavna podružnica, ki bo imela 8 do 12 članov. STATISTIKA HIŠ IN HIŠNIH DAVKOV. Finančna delegacija uradno objavlja, da izide v Uradnem listu z dne 15. februarja (kos 171) statistika hiš in hišnih davkov za leto 1926 na teritoriju Slovenije. Iz statistike je razvidno, da je vseh poslopij v Sloveniji 189.681, od katerih spada 172.838 pod hišno razredarino in 16.843 pod hišno najmarino. Davka, pribitkov in doklad popolnoma prostih je 2.330 razredarinskih in 490 v najem oddanih poslopij. ' Samo osnovnega državnega davka prostih poslopij je pri razredarini 338, pri naj-marini pa 117. Davku, drž. pribitkom in avtonomnim dokladam zavezanih hiš je pri razredarini 170.019, pri najmarini pa 15.981. V vsi Sloveniji je znašala odmerna osnova v najem oddanih hiš (najemnina -4- najemna vrednost) 38,615.000 Din. Od te vsote je 3,722.000 Din prostih vsakega plačevanja najmarine, državnih pribitkov in doklad; od zneska od zneska 628.000 Din pa se plačujejo samo državni pribitki in avtonomne doklade, tako da ostane z najmarino, pribitki in avtonomnimi dokladami obremenjene odmerne osnove 24,265.000 dinarjev. Erar dobi na davku in državnih pribitkih od razredarinskih hiš 1,275.501 Din, od v najem oddanih hiš pa 9 milijonov 230.172 dinarjev, torej skupaj 10^505:673 Din. Iz tega je razvidno, da je od celokupne svete ugotovljenih najemnin in najemnih vrednosti (38,615.000 Din) znašal ves državni davek s pribitki 23.9%, od najmarini, pribitkom in dokladam zavezane vsote pa 26.93%. (34,265.000 dinarjev) BORZE. Ljubljana. (Prve številke povpraševanje, druge ponudbe in v oklepajih kup-čijski zaključki.) Vrednote: invest. pos. 83—84.50, Vojna škoda 340—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska pos. 195 — 197, Ljublj. kred. 150—0, Merkanfilna 99—100, Kreditni zavod 170—180, Praštediona 920 —0, Strojne 85-0, Trbovlje 415-0, Vevče 120-0. Split cement 725—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. — Blago: Zaključeno 5 vagonov lesa. Tendenca za hrastove hlode čvrsta, za deželne pridelke nespremenjena. Zagreb, 14. febr. London izplačilo 275.97-276.77, Pariz izpl. 56.75-56.95, Curih izpl. 1094—1097, Dunaj izplačilo 801—804, Berlin izplač. 1348.6—1351.6, Praga izpl. 168.3—169.1, Milan izplačilo 244.735-246.735. Curih, 14. febr. Beograd 9.1325, New-york 518.875, London 25.22, Pariz 20.455. Berlin 128.225, Dunaj 73.245, Praga 15.40, Milan 22.50, Bukarešta 2.93, Sofija 3.75, Budimpešta 91. Jaroslav Hašek: Zaroka v naši družin Papa je zakričal s postelje: »No to mora biti pa zelo imeniten hotel!« Mama je neprestano jokala in govorila o nekaki beli liliji, gospod Syrovatek pa je neprenehoma klical: »Gospa, pomirite, se jaz sem poštenjak in sem spal drugje.« Mama ga je zagrabila, stresla in zakričala: »Ne, jaz poznam take reči, imam že skušnje!«, gospod Syrovatek pa se je le vseknil in dvignil z roko robec v zrak in rekel, da je bilo le prijateljsko na-gnenje, ki sta ga sklenila na izletu, tako malo prijateljstvo, kakor je n. pr. med njim in njenim papanom. Papa je zakričal s postelje, da se zahvaljuje za tako prijateljstvo. Mama je nahrulila papana, naj molči in je prijela gospoda Syrovatka, da mora pred nedolžnim dečkom, namreč pred menoj priseči, da bo Liduško poročil. Syrovatek je zardel in zaklical, da Liduške ne more poročiti, ker je že poročen in ločen. Ko je papa to slišal, je zakričal, naj mu damo pištolo, da ga potem takoj odpeljejo na Pankrac*. Mama se je krčevito grabila za spodnje krilo, kakor da se vsak trenutek onesvesti. Gospod Syrovatek se je grizel v bTado, v tem trenutku pa je prišla Liduška, vsa blatna in objokana in kričala, da je bilo to prvič in zadnjič, kar je napravila sedaj, da je gospod Syrovatek poštenjak * Pankrac — ječa v Pragi. in da je spal v sobi poleg one, kjer je spala sama. Gospe d Sy rova tek je zaklical: »Popolnoma res je, kar govorite gospodična, na to se nisem niti spomnil. Jezus, Marija, gospa, ali ije bilo stenic tam! Klanjam sem!« In še predno.,je končal, je pograbil klobuk in že je bil na hodniku. Liduška je hotela steči za njim, toda mama jo je prijela in jo porinila v kot, kakor dela to navadil« s pap:t-nom ter ji rekla, da je trapasta in da dela vsej družini sramoto, da moramo sedaj najti ženina in kako težka stvar bo to, ker se bo o tem okrog govorilo. Tako si je iskala Liduška ženina in našla je nekega »čuka«, kakor mu je pravil papa. Toda ni bil noben »čuk« temveč silen premetenec. Ime mu je bilo Vavronšek. Nosil je ščipalniik na črni vrvici in se je pri nas vedno tako nabasal s kruhom, da je skoro počil, kar smo vsi opazili, toda on je že akrbel, da se ni prepetila nikaka nesreča. Nekega dne je prišel k nam in prosil, če sme iti Liduška v nedeljo z njim na izlet. Papa ni rekel nič, nago je samo požvižgal predse, mama ipa je pomembno potffedala Liduško in dejala, da hodi LUluška zetone-rada na izlete. Toda Liduška je prosila, čes, da ni bila še nikoli v Ričanyh in da mora ■vsaj enkrat pogledati, kako je tam. Nato je mama imela dolg govor o značuj-nosti, dokler ni potegnil gospod Vavronšek robca iz žepa in se začel vseka vati, kakor je stori! to tudi gospod Syrovatek zatrjevali, da je popkoma pošten mož in zlat značaj. Slišal sem, kako je oče zagodrnjal predse: »Oni nam je govoril, da je iz srebra, ta pa, da je iz zlata, Bog nam pomagaj!« Toda dovolili smo Liduški, da je šla na izlet, ker je papa dejal, da je gospod Vavronšek tako neumen »č-uk«, toda zapovedali so mu, da mora biti Liduška ob pol devetih doma, da ne borno dvakrat greli večerje. Toda bilo je deset, bilo je pol enajstih, mama se je praskata in rekla : »Menda vendar ne bo tako, kakor zadnjič!!« Ob dvanajstih je vzel papa vozni Ted v roke in rekel kar na pamet: »Zadnji vlak iz Ri6an$ odide v Prago ob enajstih, torej čakam še pol ure, nato pa skočim skozi okno.« Odšel je v kuhinjo in zopet popil ves rum iz steklenice. Ko pa je bila ena, je pričel peti: »Za to lepo noč s teboj, cekin si dekle vzemi moj . . .« Mama ni niti zakričala nanj, nego je samo jokala, da se bo to za Lidijo slabo izšlo. Nato je papa zlezel v posteljo to reto* predno je zaspal: »-hm bom že zjutraj poštene povedal!« Zgodaj zjutraj ob devetih sta srečno prispela. »Cuk« je vodil Liduško za roko in je rekel: »Gospa, poštenjak sem in zlat značaj. Proti moji volji se je utrgal velik oblat«, nastala je grozna nevihta s točo, vihar, b’ i-aki so švigali, grmelo je na levi in na desni, tako, da sva morala ostati v hotelu, toda povsem dostojno kajti spal sem na levi strani in Libuška na desni.« Papa se ni mogel več vzdržati, da bi tako 12. Dunajski mednarodni velesejem 13. —tO. marca 1027 (Tehnični - velesejm: 13.—20. marca) Mednarodna razstava automobilov in m«tornih koles. Posebna razstava za Po-ljsk«. »Tehnične novosti in iznajdbe« •kaw)s7«.£ uuunrinoH Poljedelski vzorčni ogled Domača žival (Razstava za rej« in negovanje živine) Razstava za hrano in živila Brez vizuma! Z velesejmskim iz.kazom in potnm listom prost prehod čez mejo v Avstrijo. Znatno znižanje voznih cen na jugoslovanskih, ogrskih, čehoslov., in avstrijskih železnicah na donavskih in jadranskih ladjah. Vizum za prehod Ogrske kratkim potom pri prekoračenju meje. Brez vizuma pri prehodu ČStU Sejemske izkaznice po Din 40.— se dobe pri-“Wiener Meose A.-G. Wien Vil. kakor pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4-» Tujsko-prometna zveza v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8. Jožef Zidar, Dunajska cesta 31 • £lll]lllli™ MalboRšI Hvalni stroj In kolo j« edino le M 3 Z m ■a dom, obrt In Industrllo vMh opremah. Istotam plaIHni strol DUBtlO t dolgo molčal, dvignil se je v postelji in rekel: »Torej eta bila zopet v tistem hotelu, . kjer je bila Lidija zadnjič z gospodom Lyro- vatkom?« Mama je skočila na papana in ga .pričela daviiti, gospod Vavronšek pa je zakričal: »V lepo družbo sem torej zašel!« in planil i* sobe. Lidija je nato cvilila celih štirinajst dni, nihče ni govoril z njo, le papa ji jo rekel : »Jaz ti najdem ženina«, nato pa je ‘teiJr- Sostanovalca :*** -^db- Proda se kompletni nemiko-angle-ški »lovar in nekaj angleških knjig. — Naalo" **"-ve uprava Nag. Dnov Sostanovalca « ^Tpravo lista pod iščem. 170 Din mesečno.\ »Točna«. EK p.™ I.E. UUgte)n,s Welt geschichte lista Drva - Čebin Wollova 1/11. - Tele!. 5* mm ! i. 1 n HM* 6 knjig, elegantno ve®ane. za Din 1200. —na prodaj. Naslov v upravi Ec priporoča za tisk vseli trgovskih, obi tnih, industrijskih in uradnih tiskovin. Lastna knjigoveznica TELEFON ŠT. 552 TISKARNA TRGOVSKO.»NDUSTRliSKA D. O. LJUBLJANA* Simon Gregoržiževa ulica 13. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t. d. TELEFON ŠT. 55 Andrej Sev«. Val v Ljubljani Urejuje Vladimir Svetek. - ?•» tiakarao »Merkur« odgo a ja