f ilSXaXXXUXXXXXM spomnite se slovenskih beguncev s kakim darom! AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY D©M©Y AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 23, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLV111 Ameriški trgovci odšli v Južno Ameriko za novimi odjemalci in materialom . , Indianapolis. — 16 trgovcev, oddelek je obvestil ame-1 večinoma iz Indianapolisa, se je Brijf6, ,?ice' cla bodo morale podalo z letalom v Rio de Janeiro °Qiijih neti h mesenih nre- in nd hm nn Hrne-ih mestih .Tu- * gospodarskega stališča 'eliat' o"J1U 1>etih mesecih pre" in od tam P° mestih Ju | * 80'000 vojnih ujetnikov žne Amerike. V tem imajo dvo-6Sec raznih pristanišč, j jen namen in sicer, da najdejo Vrti" y- * * * i novih odjemalcev za svoje blago službVS1 VOjaI s l0nStran morja malarije,1 izdelke. Potovanje je pod avspi-'biva P°habljeni in to tukajšnje trgovske zbornice, J.° radi tega $11 na mesec1 toda vsak delegat bo plačal svo-KOjm»e od.vlade. ! je stroške. Airier'M * * * I To potovanje je odobril trgo- ** trgovska zbornica'vinski tajnik Wallace, ki je po-iVoiitj'1^ na letni v aPrilu magal dobiti stike z južno ame-njetlj, lr?ktorje za 19 izpra-' riškimi uvozniki in izvozniki. ttlest- j Nekateri bodo skušali organizi- L * * * ■ rati v Južni Ameriki svoje po- Ek " " " predion » lata . načrt, po katerem - ^ustrije garantirale kuP°vale razne surovine. 2do v -VCem letno Plačo ali - leta delavski odbor je Hoo SVetoval predsedni- Sbov :'eveltu. "aj bi imenoval, v , , ... . ■ J:/' bi kaJ takega proučil V našem uradu so bih izroce- Vsakega ameriške-'1" sledeči darovi za pomoč slo- nu£Vca glavni cilj je, da bi venskim beguncem: Rt Rev rt ^ garantiral zaslužek. To1 Ms*r. Vitus Hribar je daroval «VWUdi dobr° zdravilo profi »20- P° *10. 80 daJ0Vah: dr"št™ . I Srca Marije, podružnica st. 49 ^■t Mauray Latimer ^užnice, ki bodo tam prodajale rf>r lr»y J 'rili, Ki o rrn nhonom nil tCIrvi 11 'A - Vlada zaseže mesno industrijo » Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te { okolice t Izredna seja Ampak kdo ga bo hotel h urada delavskega tajnika se poroča, da je vlada »a™**« * » • 1 . 1 v ■ ______ "___Ii__* ' „ J praznovati Washington. — Senator Pepper bi se menda rad prikupil starim ljudem, pa je prišel na dan s predlogom, da se praznuje v Ameriki 2. nedeljo v oktobru, kot "dan starih ljudi," kot se praznuje Materinski ali Očetovski dan. To je sicer zelo lepo od senatorja, ampak vprašanje je, kdo bo hotel priznat, da se čuti starega in bi hotel to še s posebnim dnevom praznovati, ženske že ne bo nobene zraven. tako zagotovi prebivalstvu meso. --------------0- ---„ A j I j tri večer ob 8 izredno sejo v šoli pripravljena danes zaseči mesno industrijo, da sv. vida. pridejo naj vse člani- ~ * ~ ' ce, ki jim je za napredek podru- žnice. Prečitani bodo računi o napredku v preteklem letu. Ob-Washington. — Baje je vse pripravljeno, da vlada pre- enem bo tudi volitev tajnice, ker vzame v obratovanje ameriško mesno industrijo, pri kateri prej ni bilo mogoče. Zaostale je stavka od zadnjega tedna Menda bo vlada napravila te naj poravnajo »segment ob tej korake še danes, vendar uradnega o tem ni še nič. Priliki- ^ zala^ati m<>goče. Ako bodo šli potem stavkarji nazaj na delo, še nj znano, člani Ameriške delavske federacije so izjavili, da bodo šli takoj nazaj na delo, čim vlada prevzame obratovanje klavnic. Unija CIO je pa izjavila, da ne bo po- I Odprtija kegljišča i Sinoči je bilo odprto novo mo-| derno Grdinovo kegljišče. Toli-; ko ljudi je prišlo k odprtiji, da ' skoro jri bilo mogoče videti na i kegljišča. Prvo kroglo je vrgel TrSovi . s" na [rtf' . J' )r»' Zanič* : i" et o-uči« ar* nik> Ar i-klis« »ne eafl [ary A«' sk o-Sirs' isrč' tvto-SaV" li več- 1, ki alm- izrc-jšeK Težka' op' i n»' trp' orali ogu» ji i" -o - y*■ ■ ^•ek Trumana, da anik P0stava, da sme pred-1;™11 Po svoji moči ' 0r 'Snovati preiskovalni - v delavskem 'njih blago, obenem pa tam na ZA POROKO BO MORAL ŠE DOKAJ ČASA ČAKATI Detroit. — Jennie Barak, stara 21 let, je po kratkem znanju poročila mornariškega praporščaka, ki je rekel, da je star 27 let. Kmalu po poroki ji je pa povedal, da ni v službi pri mornarici in da je star komaj 16 let. Seveda je, žena takoj vložila tožbo za razporoko, ki jo je tudi dobila. Zmotila jo je uniforma in pa ker je fant res izgledal pri /^Ciu UUViCWiU imuv JJUUIVV« * 1 . poročamo še drugim, da bi daro- teh letih, saj je nad 6 čevljev vise 1 . > .. ° sok in tehta 215 funtov. Sleparski praporščak je bil obsojen na 6 mesecev ječe, ker se je izdajal za mornariškega častnika. Slovenske ženske zveze, in 2 ne- 1 »H«?8ki tajnik Wallace ne imenovani, vsaka po $10. Iskre 3 Pred kongresni odsek,' ™ hva'a vsem fkup^. v razne priče, predno ^venskih revezev, ki so tako Pl'ed kongres priporočilo fzel° potrebni nase pomoč Pn- 1 ; /• vii/vim Ho l\l Ham » talf " Trumaou. ki pripo-' l^oti P03tavo- ali Pa CI0' ki VSTOPIL JE K VOJAKOM, DA BI VIDEL DEKLETA Syracuse, N. Y. — S/Sgt.1 Anton Grdina Sr., ki ni zadel nič 1)0- , , ... vl . j i Leonard Rogers, star 21 let, se jn je plačal za to $100, drugo je slala svojih članov nazaj na de- . . , . ... • „ je zopet vpijal k vojakom-potem, vrgel msgr. Pomkvar, ki je po- lo, tudi če klavnice prevzame,- 1 * . ' , f . . 1 , ,, , , • * -i ko ie bil po 3 letih službe odpu- drl štiri, v ada, dokler ne dobi zagotovila JC i., . , , ,, • . , . , • An a V, v,« &čen. Služil je kot topnicar pri p, j„zen obisk— za visio mezdo. Seveda, to se bo , . :„ ■ , , • , , , j , , 4 .v, 'bombnikih ter je bil nekoč iz- Včeraj sta nas obiskali prija-videlo, kadar bo vlada prišla na, •' .. v. . . , . ,, T , - " * 1 .t,.o um na/l II Vlinpiin NP (() r,„l OQotl', Mvo Tr\Vivl AriJiinlr 11 riko. —o- ne "»»^em sporu. Wal- Na tisoče železniških voz Se Pričal radi tega, ker j za Francijo lednih1 Pojaviti ali proti! Washington. — Francoska na-, KU Trnmanti vi nvmn- kupoyalna komisija uradno sicer ni ničesar naznanila, toda razume se, da so Farncozi podpisali, pri ameriških industrijcih naro-j v blagajni do $350,000, kar je čilo za 36,750 novih železniških, plača za delavce, ki se niso niko-vOZ 1 li zglasili zanjo.___ V 3 ladjedelnicah Henry Kai-serja v Portland, Oregon, imajo I A\ * * * " 0 bo odstopil poljedelski ■80n' bo Predsednik o?OVo nHjbrže imenoval na p^SiikSn"- CLEVELANDSKI SLOVENCI SO ZAČELI 'nhon'Verze in brat generala S PLEMENITO AKCIJO ZA DOMOVINO Milton -ie repu" Na letni delniški esji Sloven-l2 . stih Ohio. * * * Jeklarska stavka se vrši naprej. Unija CIO, ki je sklicala stavko, dolži jeklarsko industrijo, da hoče streti unije,'jeklarne pa dolže unijo, da hoče narekovati industriji Philip Murray I strel j en nad Francijo. Neko zni sestri Mrs. John Anžiček iz I francosko dekle ga je potem Girard, O. in Mrs. Johanna skrivoma vodilo skozi nemško Kromberger iz Racine, Wis. Bili linijo, iz Francije. Zdaj se je sta na obisku pri sestri Mary Ja-vpisal k vojakom v upanju, da vornik, 16204 Arcade Ave. Z bo poslan k okupacijski armadi Mrs. Kromberger je bil tudi in da bo tako lahko videl tisto njen čvrsti sinko Henry, ki z Stanleyem Centa, sinom Mr. in Mrs. Joseph Centa, 1175 Addison Ild. ženin .se je pred kratkim vrnil s častnim odpustom iz armade po 22 mesecih službe na Pacifiku. Poroka bo ob 10 zjutraj v cerkvi sv. Vida. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. Narasli k r družini— Pri družini Mr. in Mrs. J. Salomon, 1152 E. 63. St. so dobili krepkega sinkota. Materino dekliško ime je bilo Ann Škrbec. S tem sta postala Mr. in Mrs. Salomon že enajstič stari ata in stara mama. čestitke! Zaroka— Mrs. Antonia Zadnik, 807 E. 236. St. Euclid, O. naznanja, da se je na božični dan zaročila njena hčerka Agnes^Trhlen z Mr. Walter Rybka, sinom Mr. in Mrs. Stanley Wolinski, 3879 E. 93. St. Cleveland, O. Obilo sreče! Na okusno večerjo— St. Clair Rifle & Hunting klub prijazno vabi na srnjakovo in se kokošjo večerjo v soboto 26. ja-fralicosko rešiteljico, lo treh je pravkar vrnil s častnim odpu- letih službe pa upa, da jo bo stom iz armade, pri kateri je pripeljal kot svojo ženo v Ame- s]užil 3 leta in pol, od teh 13 me- ---—vj- Rusi bodo odprli v I secev v Franciji in Nemčiji pri | 94. diviziji. Nazadnje je bil v Berlinu. Lepa hvala za obisk. Prva obletnica— i V četrtek ob 8:15 bo darovana , v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Štefana Kovač v spomin Volitvah leta 1948. J resolucija, predložena po direk-; toriju, da se za čitalnico v Qori- lWn - Truman namera- ci daruje vse knjige, katerih je vladni proačun za' okrog 3,500 ki so last te usta-leto 1948, ko bodo precl- nove. ^volitve. To se pravi, da . ^zdatki ne presegali do-' men pobiralo prispevke, da se Sklenjeno je, da se bo v ta na- e- f i i-" — Tru a 1947 namerava b0 čitalnica tudi opremila oziro- Wliin znižati izdatke na ma nanovo zgradila kot kultur- c\°iarjev proti 26 bi- no prosvetni dar ameriških Slo- '°iri 1 ^'"ijev proii ui- { bi , °hodkov. Naslednje le-|ižalje.pa izdatki prav lahko Sljia,?6 Za 6 bilijonov, trdijo 0Vl ekonomski svetoval- ttgyv, * * * A da° s Tobacco Co. nazna-^ei :le leta 1945 prodala več I ^*ret, kot še katero leto delnica je napravici. 84, leto vencev. Akcija bo samostojno delovala in sicer direktno s staro domovino ter bo slonela na strogo narodni in nepristranski podlagi- Več o tem se bo v kratkem poročalo. Pri osnovni akciji so zainteresirani delničarji in delniška društva Slovenskega doma. Delniška seja je sklenila, da se daruje iz Domove blagajne v ta sklad $200. nuarja v Slovenski dom na Holmes Ave. Serviralo se bo od 7 do 10 zvečer Ples in prosta zabava pa kot po navadi. Nori uradniki— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ ima za letos sledeči mlbor: Predsednik Leopold T r o h a, podpredsedni k Frank Novoselc, tajnica Matilda Ro-pret, 19601 Kildeer Ave. tel. KE 2863, blagajnik Alphonse Sajo-vic, zapisnikarica Mary Meršhik, nadzornice: Frances Globokar, Mary Strukel, Mildred Skufca, zdravniki: Dr. Anthony §kur, dr. Carl Rotter, dr. L. Perme, duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bac.ii. Seje so vsako 3. sredo v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 8 zvečer. Sprememba seje— Društvo Waterloo Grove št. J10 WC bo imelo odslej seje vsak 4. četrtek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. in ne vsako 3. sredo kot doslej. Brata išče— George Kobetič iz Argentino dobička Pu ¥1.71 Razne vesli od naših borcev v službi Sirka Sama Cpl. joe Zabukovec, sin Mrs. Antonije Zabukovec iz 15634 Holmes Ave .piše iz Nagoya, Ja I to* * * * 'Hiuh CkiJe U?-fila f,la nK ponska, da prav z zanimanjem t ko'ip hn° , zasleduje v Ameriški Domovini VnsJe blla končana vojna jz župnije Marije Vnebo. I vzete ter o svojih prijateljih po * * * ' raznih delih sveta. Omenja, da h, rto7nske zbornice se zatr- mora iti človek po svetu, da zna ^lotr i v nekaJ dneh sprejet prav ceniti svoj dom. Komaj ča-^illt' H se omeji moč James ka, da bi zopet videl lepi Cleve-^ih J Jredsednika unije ame- land in svojo mamo na Holmes solira dbenikov, ki danes kon-' Ave. ^•ISr -VS0 g°db/ ^ Lt. Albert F^lntiiiar iz 1180 n, *ZnJeS°VT,d >E 61. St je bil povišan v nad-^ v UST radl?er poročnika. Nedavno je bil pri- Smerdel, 19202 Arrowhead Ave Tem potom se želi zahvaliti sorodnikom in prijateljem za da rila in poslana pisma ; enako tudi pevskemu zboru škrjancki za lepo darilo. mmm Sgt. Frank Zgonc, sin Mr. in Mrs. John Zgonc iz 15430 Calcutta Ave., prej živeč na 61. cesti, je bil častno odpuščen iz armade po 40 mesecih vojaške službe. Služil je 20 mesecev na Okinawi, kamor je redno dobival Ameriško Domovino, ki mu je bila v veliko razvedrilo. VBl univerzo na svojo roko Berlin. — Sovjetska vojaška - . . . . ,, " • u„ prve obletnice njegove smrti, oblast v Berlinu naznanja, da bo ' . odprla v svoji coni nemško uni- ^'-^dmu>a- '. , V petek ob 7:15 bo darovana v verzo. Ostalo tri vojaške oblasti, v i v. - cerkvi sv. Vida masa za pokoj- ameriška, angleška m tranco- . 1 ska, sicer protestirajo, napraviti nega^Albma Do enc iz 1131 E. i pa ne morejo nič proti temu, do- 63. St. za sedmino, predsednik lder bo unizerza v ruski coni in prodal- CIO, je včeraj apeliral na kon- vzdrževana od sovjetov. i Poznani farmar in vmski tr- gres, 'naj odpravi postavo iz' Prvotno je bilo sklenjeno, da ^vec Jack Lenarčič iz Rt. 534, 1942, ki daje pravico industri- bodo odprli univerzo, ki bo pod G^a. O. je prodal svojo lepo jam zahtevati povračilo pri dav- kontrolo vseh štirih zaveznikov, ^ejeno farmo z vsem skupa kih, kadar so prizadete po stav- Nis0 8e pa mogli zediniti radi obsega 106 akrov in je kal To; je rekel, daje industri- u{.nega načrta. Rusi so zahteva- lepo ena Kup i jo je jam potuho, da se ne boje stavk,'], d, se uči na univerzi politika, rgovec Tone Mihel.ch iz Bab- ker niso nič na škodi. Kar izgu- dočim so zahtevali Amerikanci, K( M;'- in. Leim 11 c bi jo pri zastoju v delu, dobe pal Angleži in Francozi, da se uči Ja bila na farm, 13let n s pn-v davkih povrnjeno. Murray je demokracija brez politične pri- dmm delom dobro "apieim la. izjavil, da jeklarski delavci ne'niesi. Ker zavezniki niso mogli ^ nekaj tednov Se l obodo odnehali in zdržali v stavki,! priti do sporazuma, bodo Rusi selila za stalno v Cleveland. | dokler ne dobe zahtevanega po-i odprli univerzo na svojo .roko in ^^^^ Zo^^ mojega brata Johna, doma viška v mezdi. j po svojem učnem načrtu, ki bo v obiskovali na farmi. i>; vasi Drežnik št. 6, občina Vi- Predsednik Truman je na pa- Vse prej kot demokratičen. v teh letih obusKovau pica okvaj C,rnomelj. Zadnji žnji in hoče ustaviti stavko v je- --o---.VoyVtoia očala— ,, njegov naslov je bil 146 Portland klarski industriji. Včeraj je na- IUAUP IčC U^TI ^a Donald Ave. m 71 cesta ^ Ce(Jarb Wisconsin, če roeil preiskovalnemu odseku, naj RAllllUVUbC VUI I so bila najdena očala. Kdor jih « j ^ ^ ^^ ^^ ^ bo pripravljen za vsak slučaj z PARIZ — Odstopli predsednik je izgubil, jih dobi nazaj na nasveti. Morda bo predsednik, francoske vlade, gen. de 1064 E. 72. St. prišel na dan s kakim novim po-j Gaulle, pride najbrže v Kana- Ubil ocl parflzaniw— sredovalnim predlogom. Unija j mi oddih za nedoločen čas. Father Baznik nam poroča, da vztraja na tem, da dobi za de- lqNDON — Veliki trije, Ame- mu je povedal Lojze Debevec, , • i i mjltprial lavce 18 V-j c priboljška na uro. ! rika> Anglija in Rusija, si bo- (Kranjč) doma iz Begunj pri Veierdlli UUU« IlldlClidl do razdelili vso preostalo nem- Cerknici, kako so bili zaprti v 7ulovn hi« ollKOm ško mornarico mdd seboj. Teharjih pri Celju. Z njimi je ^ Z,UdV0 Amerika bo rabila te ladje za bil tudi Jože Škerl, nečak ured- postave tarče, ko bodo preskušali moč nika James Debevca. Iz Tehar- atomske bombe. jev so pobegnili. Na begu jih je Washington. — Veterani gre- AKRON _ Kavčukasta indu- pa dohitela partizanska patru- do lahko v lokalni urad FHA ter strija v tem mestu izjavlja, lja, ki je začela streljati. Vsi so tam predlože načrt za zidavo no-da bo morala v 3 tednih usta- ušli, Jože škerl pa, ki je bil ves ve hiše. če dokažejo, da bo hiša viti ves obrat, če bo še nada- izčrpan od muk, ni prišel za nji- za njih uporabo in če jo lahko lje stavka v jeklarnah. Zmanj- mi in je bil najbrže ubit od par- financirajo dobe na razpolago kalo bo namreč žice, ki je po- tizanov. Jože je bil še samski in potrebni gradbeni material, trebna za kolesa. izučen sedlar. i Ravno tako lahko dobe dovo- ___o--Strice išče— ! ljenje za zidavo hiše stavbeniki, Tri ruske begunce bodo ' Glavan Ivan, po poklicu orga- če dokažejo, da jo bodo prodali obdržali tukaj nist, sedaj v begunstvu v Italiji, ali dali v najem veteranu. Taka Washington. — Ameriški na- bi rad zvedel za naslove svojih hiša pa ne sme stati Čez $10.000 je prošen, da ga naznani na J. Hrovat, 8911 St. Catherine Ave., ■ Cleveland 5, Ohio. ' 'ii&r N i nnV ------- ne sme-10 Pre noben^ , -nega glasbenega pro- Posadki na ot°kU Saipa" ( inozemstva, niti ver nit kakega drugega. ^^^NrS? SLOVENSKIH ev s kakim darom Po 18 mesecih službe v Burmi in na Kitajskem je bil častno odpuščen iz armade Cpl- Carl E. Smerdel, sin Mr. in Mrs. Karl NOVI GROBOVI; Anton Zakrajšek Danes zjutraj je umrl v Glen-ville bolnišnici Anton Zakrajšek, samski, star 52 let. Prebival je na 1063 Addistm Rd. V New-burghu zapušča sestro Caroline Hočevar. Pogreb ima v oskrbi Ferfoliatov pogrebni zavod, čas pogreba bomo naznanili jutri. -o--- , Več moških pod 30 leti kadi zdaj cigare New Yorš. — Ameriška legija zatrjuje, da se je povišalo število kadilcev cigar, ki so stari I pod 30 leti, za 3437". S tem ra-I čunajo, da bo dobila cigarna in-^ ^ ^ J dustrija za $250,000,000 več Sgt Frederick A^Orehek ima prometa, kot pa leta 1940. Nove nov naslov in sicer: Sgt. Frede-j kadilce je napravila 2. svetovna rick A. Orehek, Public Informa-J vojna, tion Service, Ilqts. 2nd Marine i —o—— Division, c/o Fleet, Post Office, | ^OVENSIU San Francisco, Calif. | NJK pomagajmo jim; selniški komisar Ugo Carusi je stricev in sicer: Miha, Franc m ustavil deportacijo treh'ruskih Anton Glavan, doma iz Skril j št. beguncev, ki so prišli lansko po- 5, občina želimlje. Ako to citat letje nepostavnim potom v Ame- jo ali če kdo ve za njih bivališče, riko. Zajeti so bili v Nemčiji, naj sporoči uredništvu tega li-kjer so se borili v nemški arma- sta. di proti Rusom. Zanje se je po- Poroka— gnala kongresnica Mrs. Clare Mr. in Mrs. Thomas Bi-char, Luce, ki bo vložila v zbornici 18700 Mohawk Ave. naznanja-predlog, da se dovoli tem Rusom ta, da se bo v soboto 26. janu-italno ostati tukaj. arja poročila njiju hčerka Julia in najemnina za veterane ne sme biti nad $80 na mesec. Nekateri kongresniki so mnenja, da je maksimalna cena $10,000 previsoka, ker povprečno veterani ne bodo zidali hiš za več kot $8,500. Kdor bi potem hotel tako hišo prodati, je ne sme pred 30 dnevi in ne za več, kot je on dal zanjo. ■ AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 23, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" american home SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAME2S DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEndersoa 0628 Cleveland 3. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland In Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4,00; za Cleveland In Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.60; za Cleveland in Kanado po Po60 četrt leta $2.75, Za Cleveland in oJcolico po raznažalcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00, četrt leta $2.50. _Posamezna Številka stane 5 centov._ SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year, u. S. $4.00 tor 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 tor 6 months, u. s. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. nastal, in po razredni osnovi. (!) Politično osnovo nove oblasti prdestavlja zveza delavcev in kmetov, utrjenih v borbi, ki jo je vodila naša partija že pred vojno (!), posebno pa v času narodno osvobodilne borbe, ki jo je vodilo nase ljudstvo na čelu z državo socializma — Sovjetsko zvezo. (H!)" Tu torej uradni komunisti sami izražajo svoje zadovoljstvo nad dobro opravljeno nalogo pred, med in po vojni. Kako so jo opravljali med vojno, o tem v naslednjih sestavkih. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 16 Wed., Jan. 23, 1946 Na dan otvoritve Kaj se je dogajalo v Jugoslaviji Zaradi dobrega poznanja razmre in uspešnosti nemškega vojnega stroja, ki je bil takrat na višku, so komunisti pač z. lahkoto izračunali, da tudi najboljša jugoslovanska vojska s kontingenti, ki jih je lahko postavila na noge, brez tuje pomoči ne bo mogla vzdržati navala zmag pijanih nemških čet; posebej, ker je tudi francoska vojska, ki je bila najmočnejša zavezniška vojska na kontinentu, morala kapitulirati. Jasno pa je tudi bilo, da takojšnje izdatne pomoči od zaveznikov ni bito mogoče pričakovati. 'K temu so na Jugoslavijo ob spopadu navalili tudi vsi sosednji nemški safeliti. Tako bi torej človek vprašal, kakšen interes so imeli komunisti na razkroju vojske, če je bilo jasno, da jugoslovanska vojska tudi v najboljšem stanju ne bo mogla vzdržati? Njihov interes na tem je bil prav tako velik kot na izgubljeni vojni sami! Zakaj komunisti so morali najti nekoga, na katerega bodo lahko zvrnili vso krivdo za poraz in si tako sami vzeli legitimacijo. Komunisti so morali jugoslovanski vojski že vnaprej vzeti ugled in kredit pri zaveznikih, ee so hoteli odstraniti njo in z njo kralja in demokratsko ureditev države, kar je bil njih glavni in končni cilj, ako so po zapovedi mednarodne komunistične centrale hoteli zasesti najpomembnejšo balkansko postojanko na vratih Sredozemlja! Prav zato so potrebovali tudi izgubljeno vojno. — Ni bilo težko uganiti, da bosta Nemec in Italijan s svojimi prenapetimi sateliti trda okupatorja, pod katerima bo narod neznansko trpel. Ker je bila v Jugoslaviji tradicija četniške gverile dobro zasidrana, tudi ni bilo težko uganiti, da se bo trpinčeni narod zatekel v gozdove. Ker je kraljeva vojska zaradi naglega poraza, h kateremu so komunisti na vse pre-tege pripomagali, diskreditirana, da bi prevzela vodstvo gverile, sestoječe iz beguncev pred okupatorskim nasiljem, komunistom ne bo težko prilastiti si vodstvo odpora. Ker pa prav tako ni bilo težko izračunati, da bo os spričo ogromne človeške in materialne premoči zaveznikov vojno morala izgubiti, čim bodo zavezniki uspeli to premoč postaviti na noge, bodo komunisti v Jugoslaviji prav tako kot po drugih balkanskih deželah edini, ki se bodo lahko zmagovalcem predstavili kot — osvobodilna vojska in zavezniki! To tem bolj, ker je bilo vsakemu političnemu abecedarju jasno, da bo prej ali slej moralo priti do konflikta med Nemčijo in SSSR, čeprav so komunisti narod vsiljivo prepričevali ravno .o nasprotnem. Komunisti so bili prepričani, da bodo po tej poti dosegli vse: 1. Revolucijo, 2. zmagoviti zavezniki jih bodo priznali, s čemer bo revolucija dobila svoje mednarodno priznanje, 3. osvojili bodo najpomembnejšo balkansko postojanko in postavili območje direktnega komunističnega vpliva na Sredozemlje. Tako bi jugoslovanski komunisti temeljito opravili nalogo, ki so jo dboifi v mednarodni komunistični organizaciji. Prav zato so bili komunisti v Jugoslaviji že pred vojno in med samim regularnim odporom jugoslovanske'kraljeve vojske tako delavni. Ne da bi pomagali pravični stvari demokratičnih zaveznikov, ampak da bi demokratskim zaveznikom na škodo izplonili nalogo komunistične stranke na jugoslovanskem položaju, ki dominira nad vsem Balkanom. Komunisti-so tekom minule druge svetovne vojne na Balkanu in predvsem v Jugoslaviji svojo nalogo zares temeljito opravili. Le da mnogi njihovih naporov niso prav ocenjevali. Kdor pa je poznal komunistično zakulisje že pred vojno, se ni prav nič čudil, kako je bilo to mogoče, da se je uradno komunistično vodstvo izrekalo za solidarno v vojnem nastopu na strani zaveznikov istočasno, ko so se komunistični agenti bratili z gestapovci in lepili lepake proti vojni z Nemčijo, silili tisoče idealne mladine, ki se je javila med prostovoljce, naj odvržejo orožje, katerega so komunisti navdušeno pobirali in spravljali. Kdor je komunistično delovanje poznal v bistvu, je razumel, zakaj so navdušeni borci v strelskih jarkih padali takorekoč goloroki, ker so dobivali za orožje enega kalibra municijo drugega kalibra. Ta je vede!, zakaj je v zabojih za sanitetni material prihajala do edinic samo lesna volna namesto obveznega materiala. Temu pa tudi ni bilo nerazumljivo, zakaj so komunisti gesta-povcem ovajali najboljše ljudi, da je narod bil brez vodstva, ki bi lahko narodu kazalo pravo pot, ko so komunisti po' vstopu SSSR v vojno z Nemčijo narodni odpor proti okupatorju spremenili nasilno v komunistično revolucijo, o čemer bo govora kasneje. Njaša izvajanja menda ne bi imela tolike verodostojnosti — komunistični satanizem v Jugoslaviji je namreč prekosil sebe samega! — če za konec tega odstavka ne bi citirali samega komunističnega glasila "Delavska enotnost" iz Ljubljane, ki v svoji št. 1-21 z dne 6. okt. 1945 na prvi strani piše dobesedno sledeče: "Stara Jugoslavija ie bila država, v kateri je vladal domači in tuji kapital. — Zmagoslavna ljudska revolucija, katere organizator in voditelj je bila Komunistična partija Jugoslaviji, je korenito spremenila državno obliko in državno oblast. — Novi tip države je svojevrsten po načinu svojega začetka (!), po času, v katerem je ČAS CELI RANE: Minilo je leto in tri mesece 20. tega meseca od strašnega dneva, ko so bili skicani vsi ognjegasci od blizu in daleč, da gasijo in rešujejo v sredi naše pionirske naselbine vse, kar se je še rešiti moglo. Na St. Clair ulici so se dvignili plameni tudi iz najvišjega, tri nadstropnega poslopja, kjer so dolga leta prihajali ljudje na razveseljevanje, v velike dvorane, v gostilno in v prodajalne mnogo nad 50 let. Ogenj je pričel ravno od vrha, kakor da je namenoma preuredil in pripravil to poslopje za nekaj drugega. Gospodar poslopja in z njim Grdinovi sinovi so si zamislili, da je sedaj prilika, da se na tem pogorišču upostavi tako zvani "ŠPORTNI DOM," kakoršen je dandanes najbolj zaželjen in potreben za razvedrilo mlajše generacije. Ker gre to na naše ime, naj mi bo tu dovoljeno, da izrazim moje .simpatije, ter da se.zahvalim v imenu našega podjetja, ki ima za seboj že nad 40 let skušnje sodelovanja z našimi ljudmi. Naj izrazim v zahvalo, vsem, ki so sodelovali, da se je ideja tako lepo in sijajno uresničila. Naj začnem od kraja: Mr. Frank M. Jakšiču, lastniku zemljišča in sodelovanji* z mojimi sinovi, ki so preskrbeli financo, da se je zamoglo kaj takega uresničiti. K temu gre zahvala Mr. George S. Voinoviču arhitektu, ki je izdelal tako izpeljive načrte. Za njim pa Mr. Joseph Dem-sharju, kontraktorju, ki je v teh tako težkih časih, ko ni lahko dobiti ne materijala in ne delavstva, z velikim trudom vse eno dodelal in izdelal kontrakt za celotno poslopje za: Kegljanje in prodajalne. V zahvalo in v priznanje štejem tudi firmo Brunswick Alleys, ki je znana ena najbojših v Ameriki in vsem delavcem za lojalnost, kakor tudi kompani-jam, ki so zalagale za materijal Kakor naša firma, tako bo vam vsem hvaležna mladina in narod ! DOBRODOŠLI! Sedaj in v bodoče ste dobrodošli vsi, da se poslužite tega športa V prijazno razved'rilo vsak čas. Naj Bog blagoslovi vaše razvedrilo. Vse, kar se v dobri volji stori, služi srčnemu miru, k zdravju in za dovolj no-sti srca. To je pa tudi največje bogastvo., V imenu našega podjetja vas pozdravljam in kličem: DOBRODOŠLI ! Za firmo A. Grdina in Sinovi, Anten Grdina Sr. Vabilo na prireditev "March of Dimes" Največje bogastvo tega sveta za vsakega državljana je zdravje; srečen je vsak človek, ki ima tekom svojega življenja zdrave urite. Vobče je znano, da .se prepogosto pojavi v človeškem življenju, zlasti pri malih otrocih, otroška paraliza, ki pride ko tat ter vzame otroku sposobnost in moč hoje. — Otrok, ki se je včeraj še veselo igral, rajal ter poskakoval s svojimi tovariši, nenadoma 0-hvomi in ne more več po svojih nogah. Lahko si predstavljamo, kako se počutijo ta- ki nesrečni malčki in kako potrta so njihova srca! . . . Vsakemu zdravemu človeku, ki vidi po zahrbtni paralizi tako težko prizadeto mlado življenje, se mora vsak tak otrok v srce smiliti. V Ameriki imamo organizacijo z imenom Narodna institucija za pobijanje otroške paralize, katera se bavi s preiskovanjem te bolezni in njenih vzrokov, katere skuša preprečiti in če mogoče že v kali zatreti. — Zdravniška veda je v tem oizi-ru že zelo napredovala in mnogo obolelih oseb ozdravila. Ker pa je vse to delo združeno z ne obhodno potrebo finančne pomoči, je razumljivo, da vod'i 0-menjena organizacija vsako letno kampanjo v to svrho, zn-, c _o_ > Kupujte Victorybo# ,-v \ Je fif s veri** ž; iT p>r kr£ i« MilK "Veste, fantje," sem ,t ) . prijateljem v kolibi svoj ^ vit roman, 'kar je mene Pri| ^ 5 nih vasovalcih, ki so prišli» ^ cu klicani v yizite, najbolj z«" j^8 lo je bilo to, da je nosil . * H . svoji taci trivoglate gnoj11' 11 Človek bi rekel, da so P^1' i' ,?k • ,, (ta gnoj." . "Pa menda s tem ne ^ našo spoštovano družbo?"2^ n vi vprašanje Jaka Mohorfr a 1 bil pri vsaki stvari zelo h cen. I akr, "Nisem nič rekel," jem svoje stališče, "atfr 'a 2 " hi8ic vi'tcg v stališče, "a smatraš našo patruljo gnoja, imaš za to vso pi'a Prosim, da bi cenjen«5 ki nekoliko bolj spoštljivo Je ti o naši družbi. Kot bodo&J a hi stavniki milega slovens^ M roda ne smemo ovijati s ] svojih besed z gnojeni in*L ,Vi»r mi vilami," je intonira' , 6 kov Tonček, ki je bil roj«", H fi, " kajži, pa je imel veliko» h v svetlo bodočnost ko se ]tn(l kočiji z dvema paroma kfjjj fe 'Medklici so vrženi iz ^ % (■ ga reda," poseže vmes kup; naš javno priznani vod^j ^ sarsko kraljevi založnik : vla hom, slanino in jajci, to 1 ta. t tak z veliko avtoriteto, j • "Naj so torej prišli W h - mena hočejo fakt je ; fHa^, da so prišli," zastavim JilZ hz j besedo. . nje "Samo tisti, ki je PJ'vlj hiš !8 greha na svetu. Ravno nisem skočil pokonci jazno rekel, da bi na§e' njegovih očeh: "Dobei'^ gospod profesor, kaj s° prilezli v hribe na sveži J Prav tedaj je oberkof^ je zapičil svoje žareče oči osebico, ki je vsega h'1 ^ nec jemala na dilah ob >slj meni je, mi je zaplesa10 m na vse kriplje sem st'jj da bi zavpil na pomoč. jji mogel vsaj stegniti nog" -j> jateljsko brco opozorit1 lja Jožo na strašno neva1 , nam preti od hudih ^ gpf da iz sebe nisem mo^' <' niti besedice, vam rečeflV o v kolibo in ki je bil tako r ^ sko visok, da je moral ^ vseh štirih skozi vrata-, D brez vil. Najbrže je bi! L ^ nik peklenske patrulja ^ , ^ 1 no pozabil kak madež L 1 monturi, ali če ne bi i"16' J "romarjev" pribitih na >. tih svojih komisnih Ška^ Pa grdo je gledal tis^jj nik hudobcev. Meni se J zdel podoben profesoi'.lll_| lmu, ki naše uboge štu(;e.I cvari s številkami in ki 'J • u njega najmanj polovic*, | la v šoli. Tako zelo se podoben profesorju, ^ prvem hipu ustrašil ^ nas je prišel zalezovat j če morda ne kadimo ci? JF če morda ne igramo | kartami, kar je, kot vfst^| govih hudih očeh Je IJiti % Ift h itf Goljuf Črtica. — Spisal Pavel Perko fiil I. f ihel v dubel in nele. S °m prostor okrog m polje in vsa po- 0 !t iltfi i jj! Pa nieg0v Stranske vasi, ki je bil edini da naj se vsi domobranci rešijo HoLton, Mich. — Mrs. Mary Deblock je prejela naslednji dve pjsmi od sestre Josephine Nered iz Št. Vida pri Stični: 9. novembra 1945. Draga sestra in družina! Tvoje pismo sem prejela po tolikih letih. Prav lepa Ti hvala. Poizdravljaš mojega moža, a vedi draga, da ga ni več med živimi, kajti umorili so ga 11. junija 1944 v gozdu pri Grosupljem. Ne morem Ti popisati vse žalosti in joka, ki sem ga storila od 11. junija pa do danes. Ravno zadnji teden smo ga pripeljali domov. Bil je dober in pošten oče šestih otrok. Koliko smo prestali strahu in skrbi Ti sploh ne morem popisati. Tako mi je bilo hudo, da da se lahko vrnejo domov, a ko so se vračale, so jih na poti u-strelili in v gozdu zakopali. Ko so pozneje hoteli domači, da bi jih pokopali pri cerkvi, niso mogli najti pravega groba, ker je tam v Brznici v Babni gori, kjer so jih ubili, več kot 200 grobov nedolžnih žrtev, ker partizani so ubijali vse križem, kdor jim ni bil po volji. Moj sin Franci, ki je izučen vrtnar in je delal v mestni vrtnariji v Ljubljani, je bil od partizanov obsojen na smrt in samo za to, ker je sodeloval v prosvetnem društvu in učil fante telovadbe. Rešil se je s tem, da je odšel v Ljubljano in bival tam do leta 1944, potem pa je šel k domobrancem. sem si dala robec v usta, da si Drugi sin, Albin, je mehanik nisem zob polomila. Sovražnik in je leta 1942 šel v gozd1 k par- v svoj dobiček El dobro lif^'e So [1'a n čije * na jm "JUU v resna pogaja- a ni j-* poznali in pravi je s na 12 »Jim d *Z lljiln • fcit;! el.kdo, spuščati se v In res se ni ki bi bil hotel •krt JJLUmrla soseda Bo"! meji" if la za'j. la Je vdova, ki je' MšiCo ajnim možem majh-if# 'cg Vo !n nekaj parcel sveta |0T' ki f/,\,Zslpustila je hčer - mrpj 1 ..Iv letih. ^ a hišic POstala za njo last-} 111 nekoliko sveta. # er .^de Pa je bi} Anin vHrij. enem postavljen I lenega premoženja. Vjj0i, reJ> ko je umrla >2»hj^^ka, je Rogljanov Sosed Ben- nP1 le; ¥ iie jy koi" if 9 U J o-'1 i lisi'i g •tla ! takole: Sosec *el0 malo sveta okrog iko, eni strani komaj K:', bije na njegovo; se bliža, mitraleze pokajo, hiše gore, civili padajo itd. Draga sestra, veliko bi Ti pisala, cel roman, pa ne vem, če tizanom. Bil je tam en teden in potem pa je prišel domov in mi je rekel; ata, k tem ljudem pa nikdar več, raje smrt, kakor boš sploh prejela. Sestra Mal-' pa živeti pri teh ljudeh . . . či je tudi ob moža. Tudi ona Sam je bil priča, kako so po- sin, Robidovčevega Jožeta in sina Jurjevčevega Jožeta. Nas druge, kar nas je ostalo (krog 200) pa so odpeljali v Ljubljano in od tam pa čez dva dni na otok Rab v Dalmaciji. Živeli smo na malem z mrežno ograjo ograjenem prostoru, kjer smo ležali kar na zemlji pod šotori. Za hrano smo imeli 7 dek kruha, nekaj čiste juhe — to je bila vsa naša hrana vsak dan. Bilo nas je tam o-krog 12,000 in med nami tudi žene in otroci. Od septembra Pa do aprila jih je vsled mraza in lakote umrlo 4,800. Tako sem bil shujšan, da me je bilo kar strah pogledati — sam o-kostnjak. Umrlo jih je več kot deset na dan. Koncem decembra pa jih je umrlo po 170 na dan. Iz Stranske vasi sta tam umrla Tišlar in Zotlar in še dva druga delavca. Potem so nas Italijani nekaj odpeljali v Remicci, to je drugi logar, kjer pa je bilo malo bolje in tam jih je umrlo še 300 od teh kar nas je prišlo z Raba. Tukaj so pa imeli, kakor na Rabu, vso kuhinjo v oskrbi ko- žaluje, saj ji je pustil eno pun- ipolnoma nedolžne ljudi kar s. . . TT čko in enega fantka; oče so tu- krampom pobijali. Gfo&pv Ja- m"msrt?- Vodlh flno pro' di že lani umrli, bili so zelo nez iz Dvora je ubil s krampom "Veš, kaj sem premišljeval," je. začel Janez — "stara Bolantačka, Bog jej daj mir, je bila dobra ženska, a zelo trdovratna." "Trmasta je bila!" je pri-, tcgnil sosed Bende. "Na mar mi pride, kako seirf jo obdeloval zavoljo. sveta, ki sem ga mislil prikupiti. Pa je bila ( v.;aka beseda bob v steno. — j Vrag je to, če se mora človek prepirati z ženskami." "Res je. Toda mlad'a bo boi.j-! ša." I "Tudi jaz bi mislil tako . . . Veš, prišlo mi je zopet upanje, da bi se dalo dekle preprositi I' bi]- ^UeV prilika> da Ben-^čevg sveta od Ane Bo- \ in ^ra je bila svoje-1 in bi mi prodala tistih par me_ ' Mad, , t6la prodajatl trov sveta ob mojem voglu. Da \tq in a bo menda boljša L. čl(jvck vsaj toliko svojega i_ , SaJ je Bende boter | j (]a b- koko§ šla brez gkr. i o w • , .. i bi okrog hiše." Mislil Roljanov Ja- i J6' da bo no, leto j,, , Ujeg 111 dan Bendevina i ^i dr.- In bolje bo, da se da i- "Boter si ji in čudno bi bilo, da bi je ne mogel pregovoriti. — Veš, sosed, ako drugače ne '»a C* nekaj sveta! Iz ti- gre, jaz ti prodam polovico par- i H»K. d iz hišp hi SP Halo' cele tam DOd iarkom. Ta svet ■•aiie? ■ g*1 lcal ok3e čez dalje hitreje ;„iif il p0 svoje hiše ter se U it ice S gorelo; v očeh pa napetih laktih. Zabu- Je bliskalo veselo upa- Vfti 0\le mlada hotela kaj i iji?!" ilf^ 1 8a je zaskrbela. In rokaV HjiJ2valavila bela koža Ho"^ ZaPičil konce prstov je u.r°}cave svoje srajce, | meji na Bolantačkino njivo. Ako se dekle drugače ne da pregovoriti, potem zamenjaj z njo. Ti ji daš magari par metrov več sveta, ker svet ob jarku je nekoliko močviren. Ona pa naj ti odstopi par sežnjev ob tvoji hiši. Tako bo obema prav. Ona bo imela prav za prav še več sveta pri hiši; a tvoja hiša bo vredna toliko več . . . Kaj misliš?" (Dalje prihodnjič) o žalostni za našimi možmi. Draga sestra, veliko več Ti bom popisala drugič, glej d'a šparaš in bodi pridna in če nam boš hotela kaj pomagat s kakšno stvarjo, saj smo ostali brez obleke in obuvala, posebno moški nimajo. Imam tri fante in tri dekleta. Najmlajši je star sedem let in pol. So vsi zdravi, le jaz sem živčno uničena. Dela imam veliko, ne dobi se pa nikjer nič, ker je še vse razbito. Naj končam, Ti bom pa še druič kaj več popisala. Sprejmi najlepše pozdrave in vsa Tvoja družina od Tvoje sestre Josipine Nered. Mrs. Lizi A lic, 6717 Bonna Ave., Cleveland. O., je prejela od svojega bratranca' Antona, ki se sedaj nahaja v begunstvu v Lienzu, naslednje pismo : Lien z, 28. X. 1945. Draga sestrična! nekega moškega in neko žensko iz Ljubljane, napol živa so pokopali. Italijani namesto da bi bili branili nedolžno ljudstvo, so ga še šikanirali, češ, da podpira partizane. Vse noči smo prestali v strahu, kdaj bodo pridrli partizani in tega ali o-nega odpeljali v gozd ali pa ga kar doma pobili. Tako so pri Bertu na Brezovici ubili očeta in tri sinove; Koglarjevega Andreja, Andrejčevega in Matij-čevega Albina so na Turšem čelu mučili in nato ubili. Pri Martinovcu na Hruševem so pobili vso družino 3 moške in pAgando zoper Angleže in Ame-rikance. Kar nas ni bilo za komunizem, smo se vsi zanašali na Angleže in Amerikance, da nas ti kaj kmalu rešijo. Mene so tudi imeli na listi za ubit, ker sem zagovarjal svobodo prepričanja. Tam sta bila tudi Jurjevčeva Milan in Jernej, s katerima smo si bili dobri prijatelji. Šele po enem letu, ko je bila Italija poražena, smo se vrnili domov. Ker pa doma n' ' Ho rr-i, so fantje sami prosili za orožje da bi se branili pred partizani in tako se je ustanovila toliko zaničevana "bela garda." Kar je bilo dobrih fantov in mož so 4 ženske in še več drugih. Podr- vsi PriJ'eli za 01'0Žje in varovali domove. Tudi naša dva — li in požgali so cerkev v Gaber-ju, na Hruševem šolo, na Dobrovi župniski hlev in še mnogo drugih poslopij. Oropali in požgali so grad Bokalce. Italijani so pa požgali Dobrovo, Gabrje, Razore, Brezje in Vr- Mnogo prisrčnih pozdravov hovce ter Brdo zato, ker so pošiljam Tebi, Tvojemu možu in otrokom. Zapustiti sem moral svoj domači kraj ter bežati v tujino, kjer živim sedaj v logarju v Lienzu na Tirolskem. Težko je naše življenje v begunstvu in še posebno težko za to, ker ne vemo, kdaj bo zopet možno vrniti se domov. Tam v svobodni Ameriki si ne morete predstavljati težkega življenja, ki ga je živel slovenski narod v tej vojni. V letu 1941 so naše kraje zasedli Italijani in do konca leta smo še nekam mirno živeli. Nato pa so se že pričeli pojavljati partizani v gozdovih, to je, najslabši ljudje — delomrzneži, postopači — ki so samo dražili Italijane ter pobijali nedolžne lj.udi. Pri Gli-narju v Stranski vasi so od Miri tri hčere v starosti 17, 19 in 20 let 1. maja ponoči odpeljali v gozd, kjer so jih obsodili, češ da so govorile z Italijani. Spoznali so jih, da so nedolžne in te vasi prihajali partizani. Tudi so zaprli veliko število popolnoma nedolžnih ljudi ter jih tam mučili in tudi pobili, češ, da so pomagali komunistom. Tako, da pošten človek ni bil pred nikomur več varen ne življenja ne imetja. Dne 12. septembra 1942 so pa Italijani v občini Dobrova, Polhov Gradec in Horjul pobrali vse moške v starosti od 16. do 55. leta, samo partizane in terence ne, ki so bili pravočasno obveščeni, ker so imeli edno dobre zveze z Italijani. Italijani so jih tudi podpirali z orožjem, obleko in tudi hrano, samo da so imeli vzrok u-ničevati poštene Slovence. Od- Alibin 18 in Vinko 17 let stara sta se prva-p'ridmK'iia tem fantom. Pri meni doma pa so partizani trikrat pokradli živino, obleko, živila, kuhinjsko o-pravo, denar in sploh vse kar se je dalo odnesti. Žena je z malo hčerko v sami nočni srajci presedela na strehi za dimnikom nad dve uri, med' tem pa so partizani razsajali po hiši, grozili in kradli. A nikjer pa niso tako do čistega pobrali kot ravno pri nas. Ko so se pdzneje ustanovili domobranci, sta tudi moja dva sinova stopila v njih vrste. Tako so ti potem skrbeli, da je bil mir in red v občini. Sin Franci je tudi pomagal ameriškemu častniku, ki je padel iz letala, da ni prišel v roke Nemcem ali partizanom (ker ti so vse pobili), da se je potem srečno vrnil k svojim četam. Jurjevčeva dva sta tudi bila hali so nas vse na Dobrovo v pri domobrancih. Jerneja je žutpnišče, kjer so imeli kosamo, smo pa slovesno pokopali na Roboti je pa hotel dati vse po- Dobrovi. Ivan je bil pa poro- streliti. Na prošnjo nekega maršala in našega župnika jim je prizanesel, dal pa je ustreliti Grahca občinskega slugo, Bajtovega Joška 20 let star iz čen na Podpeči in je moral s partizani v hribe, kjer so ga Nemci ustrelili, enako tudi Pavlovčevega Franceljna. Koncem vojne je prišlo povelje, C3« P iz Amerike. — Trije francoski dečki iz pred,-aViza zro veselih obrazov na nove čevlje, ki so jih J'otom Rdečega križa in relifne akcije iz Amerike. x___»„•. / -•t.. na Koroško, kajti vsi so se zanašali na pomoč Amerike in tudi več tisoč civilistov je bežalo z njimi, da si vsaj življenje rešijo. V Ljubljanski pokrajini so komunisti pobili nad 30,000 ljudi, češ; da so izdajalci. Na Koroškem so pa vse naše vojake razorožili in jih poslali nazaj v domovino. Kakšno razočaranje od tem, od-kjer smo vedno pričakovali pomoči, pa so naše najboljše ljudi poslali v trpljenje in smrt. Roka se mi ustavlja, da bi ti mogel popisati vse mučenje in pa trpljenje naših sinov in fantov, katere so po groznem mučenju končno postrelili ali pa še žive pometali v kočevska brezna. Žena mi je sporočila, da so ji doma zopet vse pokradli in da o sinovih ne more ničesar zvedeti kje so. V tem sem Ti hotel samo malo popisati naše gorje, cele knjige bi Ti lahko napisal, kakšno gorje je prinesla naši domovini Osvobodilna fronta. Tukaj živim z drugimi Slovenci \ taborišču. Manjka nam vsega, najhujše pa nas muči skrb za naše domače, ki morajo živeti pocl strašnim terorjem* — Zaupamo pa v Boga, da bo tudi za nas prišel čas, ko bomo mogli brez skrbi in mirno živeti v svoji domovini. Priloženo Ti pošiljam sliko cerkve v Ga-berjah, da boš videla, kako je uničena, in pa sliko moje družine, ki je bila posneta ravne en mesec prej predno smo morali bežati. Izmed sinov najbrž ni noben več pri življenju. Ce prejmeš to pismo, Te prosim, da mi odpišeš. Prisrčne pozdrave pošiljam tudi Matavžkovemu Jošku in njegovi družini ter vsem Do-bravčauom in bratu Francetu, če je še živ. — Bratranec Anton. -o- Banka ima dobro vero v ameriške vojake Anchorage, Alaska. — Pilot Tom Dorothy iz Sacramento, Kalifornija, je prišel v tukajšnjo banko, da izmenja ček za $1,000. Blagajnik je pa bral "1" za "7" in mu ročno odštel 7 tisočakov. Pilot je parkrat preštel denar, videl pomoto, potem pa odštel od kupa $1,000, ostalo pa porinil nazaj pred blagajnika rekoč, naj denar tudi on prešteje. Ta je pa spravil denar v predal, ne da bi ga preštel z izjavo, da kdor je toliko- pošten, da vrne denar, ki ni njegov, si gotovo ni nič pridržal. --o- Možu je zapustila le $10, psom pa $3,000 St. Louis, Mo. — Mrs. Agnes Dejters je zapustila v oporoki $3,000 okrajni, organizaciji za varstvo živali, največ iz ljubezni do psov. Svojemu možu je pa volila samo $10. Zapisala je, da je možu dovolj pomagala v življenju, po smrti hoče nekaj storiti pa še za zveste živali. ALI OGLASI" Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je IN M-URIN 1'oiskusite enkrat. Dobi se le pri MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. 0EL0 DOBIJO Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY, potrebuje žensko sa hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 p J. Zglasite »e v Employment Office 700 Prospect Ave. a oba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-ar zanima, naj se zglasi na 160 E. 185. St. (x) Moške se sprejme Sprejme se moške za lahko punch-press delo, drugi Šift. Plača od ure in od kosa. Stalno delo The Superior Die Casting Co .17325 Euclid Ave. (19) ženska za likanje Delo dobi ženska za likanje in lahko čiščenje; samo 2 v družini; dobra plača. Zglasite se na 482 E. 129. St. tel. GL 7279. (16) Za kuhanje Sprejme se ženska, da bi kuhala za 2 odrasli osebi in bolno mater ter pomagala pri oskrbi matere; nič hišnega dela ali pranja. Dobra plača, soba in hrana. Zglasite se na 12212 Park-bill Ave. tel. W A 6650. (17) MALI OGLASI Kupimo Rad bi kupil lot za dva groba na pokopališču sv. Pavla. Ce kateri rojakov želi prodati, naj pusti naslov v uradu tega lista. (16) Furnezil Popravljamo vsake vrste Resetting $15. čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1183 Addison Rd. ENdlcott 0487 (X) Dober kup Naprodaj je hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, ter za 1 družino 5 sob, 3 garaže, lot 80x135, en blok od Euclid Beach ulične železnice, severno od St. Clair Ave. Cena za vse skupaj .je $7,500. B. J. Hribar 954 E. 144. St. GL 2500 (17) STEEL VENETIAN BUNDS; °tr.ok Parov čevljev je bilo razdeljenih med najpotreb- e pariškega predmestja. Dva mrtva v železniški nesreči. — Dva potnika sta bila ubita in 20 ranjenih, ko je Seaboard Air Line vlak zadel v Silver meteor na poti iz New Yorka v Miami. Vlak je skočil s tira v bližini Blaney, S. C. štir je vagoni so zleteli preko nasipa. zastori za okna, cloth window shades J. L. VENETIAN BLIND SALES & SERVICE ENdicolt 0418 od 3 do 7 P. M. Harmonika naproda j Prodam čisto novo piano harmoniko na 120 basov. Za nadalj-r,a pojasnila se zglasite pri Joe Russ, 1557 E. 65. St. Cleveland, Ohio, ali pokličite HE 4837. Tam lahko dobite tudi vse slovenske polke in valčke za piano harmoniko. (Jan.21,23,25,28,30>Feb.l) Soba se odda Odda se opremljena soba slovenskemu dekletu. Vprašajte na 1119 Addison Rd. zgorej. (16) Pralnik naprodaj Naprodaj je rabljen Western Electric pralnik v dobrem stanju. Pokličite EN 4818. (16) Lepa prilika Naprodaj je dobro urejena po-pravljalnica pralnih strojev, cvijalcev, čistilcev, likalnikov. Naslov pove urad tega lista. (17) Radar potrebujete zavarovalnino proti oun.iu, viharju, za avtomobile, šipe itd. se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 K1LDEER AVE. Pokličite EN 4808 ŽIVI VIRI IVAN MATlClČ Zunaj čaka ženin. Dostojan- daj odpet, da se vidijo na vra-stven .stoji Tilen in velik. Na- tu nanizane rdeče steklene ko-g ukini škornji mu segajo cezraldc in dve d obeli kit.i las, ki kolena p rok temnih irhastih visita spredaj prek ram pa se-hlai. Obieoen je v temen suil-'gata ob grudih prav do pasu. nen jopič, a oprsje mu krasi Na čelu ima okrog las zavezan rdeč t. lovnik s svetlimi gumbi, širok črn šapelj, v ušesih zla-Izpo.l širokega klobuka mu j Le mu reko, a sredi glave devilling! j a mogočen čop, izza o-'ski venec iz zimzelen j a z rož-k raj cev mu visi kita roŽenkrav- 'marinom in suhim cvetjem. V ta z rožmarinom in suhim eve-1desnici lušči bel nazobčan ro-tjem. Okrog njega stoji v ko-ibec. lobarju zbrano bratstvo Visi-j "Bog daj srečo!" Starešina nja. V spodobni tišini čaka tu, toči vino, napije zbranemu strmi v zalega ženina in poslu- bratstvu. Nevesta Liza sega v ša godce, ki natezajo ovčja ere- j roko vsem od kraja: "Zbogom, vesa in napihavaj o dude. Danes j zbogom! Naj ji odpuste, ako je za Višinjce velik praznik. ije bilo kaj žalega med njimi!" Zdajci se začuje glasen jok j Višinjci so ginjeni do solz. Ško-in iht- starešina se prilomi ven .da Liže, po,:lej bo zanje mrtva, z majoliko, in za njim privede- - "Zbogom!" "Srečno!" -jo nevesto iz hiše. Tilna kar j Svatje- »e urejajo k odhodu, presune pogled na zalo nevero, Spredaj godci, za njuni velmo-a njo samo zalije rdečica, kojži kožuharji, za temi voji s nl-uzre njega in vso zbrano vas nom, petem Tavžljeve spleten-pred sabo. Vse utihne, vse oči'ke imajo tudi kite prek ram, se upro v godno jarčico, ki jo,v kitah vpletene rdeče trako-vabi Je i us pred cltar. Zala je j ve pa šapi je okrog glave; ujne Liza Ima modro, široko nagu-dn tete imajo na glavi dolge oe bano krilo in nizke rjaVe skor-'le platnene poče. od ušes jim nje rdeč pas, belo platnenojbin-gljajo temni murčki. oplečie. dolg rjav jopič je spre- j In se pomikajo k Svetemu I Vidu. N e (k a te r i vriskaj o drugi si z glasnim pomenkom ! i duši j o žalost. Od treh strani i gazijo v hrib. Tu svatje, tam j tropi zijal. Cim se bližajo sve-itišču, postajajo tihi, zaverova |ui v svetost in silo zakonske ve- zi. _ V svetišču je popoln mir vse je zatopljeno v obredne molitve in modre nauke duhovnega pastirja. Tilen in Liza sta čisto zmedena, samo soho sve tega Vida vidita pred sabo, gospoda Matevža in njegovo što lo. Šele zunaj se zavesta, da sta si postala mož in žena. Starešina jima seže v roko, potem Pa vsi po vrsti. Okrog Budinove hiše pleše dirh v vetru. V dimu vonj pe cenja, gorkega kruha* mlečne !p gače, cvrtja. In ko se je za-jčul vrisk prihajajočih, so go Jspodinje onemogle od neizmer-j nih priprav in dela. Svatbeni i.sprevod je tu. Pred ženinom in 'nevesto stopa gospod Matov: i med velmoži. Na -pragu jih sprejmejo domači, hišna mati stopi naprej in objame hčer, j poročeno ženo, nato še Tilna, i njenega zakonskega druga | "V ime božje, bilo srečno inu j zdravo!' | Hiša se polni, zunaj se zgri-! nja ljudstvo. Starešina napije ! mladima zakoncema: na mno-iga leta v milosti božji! Nato 'se zamaje z nevesto nekajkrat i po sredi hiše, potem se posadi v kot. Zdaj se zasučejo z ne vesto voji, zadnji zapleše z njo ženili. Gc^pcOinje netijo n; mize velike sklede kurje in te lečje zakuhe in svatje sedajo, i Okrog starešine možje in hišni oče, na sredo f.enin in nevesta med nju gospod Matevž, potem voji in spletenke, ujne in tete, svojci ženina in sorodniki, na kraj Bivdincvi domači. Starešina vstane, se prekriža in slovesno na^ne očenaš, in glasno in stoje poprime vsa zbrana hi-| ša. Prvega za srečen dan, dru-!gega v čast svetemu Vidu za zdravje Matevž četrtega v čast , . . .. .v. Mariji Dvici za čistost svetega k, je za vedno »trnul svoje oci ^^ fcnina Jn neveste. V BLAG SPOMIN oktiQK ■ Obi-fi'l^lC'E SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA; IN DOBREGA OČETA Joseph Jakse lt! je K»' vedno zatisnil svoje oči 23. januarja 1944. Sniva.i tamkaj sladke sanjo v tuji zemlji, v Boku tam, da se vidimo v ncbes:h, pa izprosi milost nam! Žalujoča: JENNIE, soproga; JOSEPH, sin. 1946. Cleveland. O. 23. jan v/-* • wfljrj? y-• ■: - .K..- U/iiv'rr i* & •'V >v Vtfv C™ ,V 1 v ■ ' veliki peharji narezane pegače, kruha medenjaka, cvrtja, a krog in krog krožijo kupe in maj olike kislega domačega vina pa medice. Na lesenih plad-njih so prinesli razsekano pečeno jagnjetino. Gneča okrog miz, okrog peči, gneča v kuhinji. In po veži se gnetejo ljudje in zunaj pod okni se peha-jjo. Otroci vse vasi so tu, zunaj na okna se spenjajo, noter se plazijo na peč, pod peč, da, celo pod mizo. Ti hočejo gledati svatovščino čisto od blizu. Svatje so se počasi razmaja-i. Gospod Matevž je postajal zgovoren, in je pravil o dolini, o Nedelji, o daljnih krajih, o graščaki, o nekdanji tlaki in o puntih. Vsa zbrana svatovšči-na ga je verno poslušala, kajti govoril je prepričevalno. Ko je prenehal, se je odkašljala Pol a j en ova ujna pa hripavo zavižala: "Med nami pa Marija in sveta je Lucija—." Vsa hiša je pritegnila. Potem se je razpršil starešina, on ima tu najjačjo besedo. Hvali Budi-na, modrega gospodarja, njegovo trdno hišo in grunt; njegove hleve, hišno mater in pridne sinove. Potem pohvali Po-glajnov grunt in pokaže na Tilna: naj ne zavrže očetove dediščine, naj bo gospodar ne baba. Možato govori starešina, na gosto stresa z glavo, da mu dolgi čop kar poskakuje okrogel obuka. Budin je gin jen. Izgnete se izza mize pa gre in seže v skrinjo na dno. In privleče mošnjo. Prav poleg gospoda Matevža se vstopi, izvleče iz mošnje zlat in ga položi na mizo Vsa hiša umolkne. Nekateri si potisnejo klobuke načelo, drugi na tilnik. Budin seže ponovno v mošnjo in privleče drugega. Počasi, z drhtečo roko polaga zlat k zlatu: vsi naj vidijo, vsi naj pričajo! Vse napeto šteje: tri, štiri, pet, šest. Ko položi na mizo sedmega, se mu roka docela trese. Sedem zlatih klasov! Uu! Vsa hiša strmi v cekine. Nekateri se kar obesijo prek mize; na oknih se iztezajo glave prav noter, dia bi bliže videli zlato. "Sedem jih je — Urina dota," _ reče Budin, dostojanstveno zro{- zdaj starešino, zdaj Poglajna, , stresaj e s čopom pod klobukom. Nato moško potrka z mošnjo P o mizi in jo zvije. .— "Preštejte!" reče, potiskajo cekine pred možake. Zdaj se jih loti Strajnar; dvakrat, tiikrat pretiplje vsakega posebej., jih obrača: na eni strani vtisnjen klas, na drugi glava bivola. Zlato zveni na hrastovi mizi, hiša posluša kakor samo nebeško godbo. Potem jih potisne starešina pred. Poglajna: "Sedem klasov, i prav jih je," reče važno in si popravlja klobuk. Zda j jih orešteva Poglajen. Tiplje jib In boža, potem izvleče mošnjo, počasi spravlja drugega za drugim. Zvenk, zvenk, padajo v mošnjo. Ko je spravljen zadnji, si potisne klobuk daleč nazaj, si obriše pot, a vsa hiša kar nekako zavdihne: škoda da lie štejejo več, vso noč bi šteli! Sedem zlatih klasov! Mi- Kje imajo Klaro? Zakaj je ne spravijo v hišo Sram jih bodi! — Ženske so se prekrižale, pripomnile do tal: Hvaljen Jezus! Gospod Matevž je šel, spremljal ga je Melhar z leščerbo in gorjačo- doli je nevarno, volčje pritiskajo iz gošč. lost božja! Kdo jih je kdaj videl toliko na kupu? Zunaj pod okni je gneča in prerivanje. Ljudje so bili kar j iz sebe. Ti-,ti, ki so iztegnili j glave noter, pripoved'ujejoi zdaj vse natanko, koliko jih je| bile na mizi, na lastne oči soj jih videli, bliskali so se ko sa-i mo sonce. Nekateri so jih vide-j li še več, polna miza je bila! klasov, prešteval jih je Straj-j nar, Budin razmetaval, niso .jih mogli niti prešteti, Poglajeni jih je komaj stlačil v mošnjo.j Prav verjetno, da jim je zdrknil kateri pod mizo, izplačalo bi se pogledat. Ljudje so izte-zavali ušesa, ako bi ujeli še kaj zvenka. Nu, pri Budinovih je bogati j a! Nekateri so bili že pijani, Maruša jim je bila dala polno majoliko vina ven. Zdaj bi hoteli več in več. Klase! Srebrnce! Vina! Noter so prinesli oljenice. "Hvaljen Jezus!" Gospod Matevž je vstal, odmolil angelsko češčenje, potem se poslovil. V veži in pred vrati so mu žene I poljubljale roko, proseč ga, naj! še ostane med njimi. Gospod Matevž je zarezal nad Marušo: Kot vojni zločinec japonski, general Masaharu Horii-ma, ki nam ga predstavlja gornja slika, bo v kratkem stopil pred sodišče radi zločinov, ki jih je zagrešil v Manili, ko je bil poveljnik japonskih čet na Filpinih. OLAJŠA BOLEČINE HRBT0B9LA Tukaj jo čisti, moderni način olajSati navaden hrbtobol. Johnson's Back Plaster 1 OlajSa bolečine, otrpje, nategnjenost. — Vpliva prijetno! V vseh lekarnah. Zahtevajte Johnson & Johnson kakovost. Zastonj pridemo iskat in dopelje m o nazaj lltK 24-URNA RADIJSKA POSTREŽBA na vseh izdelkih • Mi smo povečali svoj radijski oddelek, da lahko ustre- žemo vašim zahtevam. POPRAVLJAMO PRALNIKE. GLAQ1L-NIKE IN ČISTILCE V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA OČETA Andrej Vidergar 20. januarja, 1945. Počivaj v miru v grudi tej ti ljubi oče, dragi, spomin na tebe za vselej ohranjen nam bo blagi. žalujoči OTROCI. Cleveland, O., 23." jan., 1946. J Spodobno poprimejo lesene žlice in sežejo v vroče sklede. (Gospodinje in mladinke prinašajo in odnašajo, v zapečju j drgnejo gtfdci, možje modruje-1 jo o lepem vremenu in o blagu, i voji cu strani pogledujejo aple-,tenke, te sramežljivo povešajo | glave; mlada zakonca zmedena poslušata modre besede gospoda Matevža o spoštovanju očeta in matere. Na mizah stoje Predsednik Truman,, kp je govoril poslanico ameriškemu narodu iz Bele hiše, v kateri je posebno xularil po kongresu, da po nepotrebnem zavlačuje predloge, ki so bili podani za poravnavo delavskih sporov. V tej poslanici je apeliral no. narod, da podpira njegov program. (p) Memorial Cancer Center Between the ages of 5 and 19 years, cancer kills more children than all of the following diseases combined: Scarlet Fever, Infantile' Paralysis, Typhoid Fever, Meningitis, Peritonitis, Diptheria, Dysen-1 tery, Diarrhea and Malaria. The American Cancer Society states that, contrary to- common I misconception, cancer is not solely a disease of middle or old age. j Guard those you love from this scourge of childhood. V starosti od 5 do 19 let pomori rak več otrok kot pse naslednje bolezni skupaj: škrlatinka, otroška paraliza, tifus, vnetje možganskih mren, vnetje trebušne mrene, da-vica, griža, driska in malaria. Ameriška organizacija, ki se bori proti tej bolezni, poroča, da bolezen rak ni bolezen samo starejših ljudi. Zato čuvajte svoje — svoje otroke že v zgodnji bolezni. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB tem potom vabi vse člane, prijatelje in znance na letoJ srnjakovo in kokošjo večerji katero priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. v soboto 26. januarja 19A6 Serviralo se 6lo od 7 do 10 ure. Ples in prosta zabava do štirih zjutraj ozir^' kot po navadi. Pridite in veselite se v krogu svol1 prijateljev in znancev. ODBOR RUDOLPH BOZEGLAV WINERY „ JE SEDAJ ODPRTA OD PONEDELJKA P0 PETKA od 8. ure zjutraj do 10:30 ure zvečer OB SOBOTAH od 8. ure zjutraj do 12. ure polnoči 6010 St. Clair Ave. - EN 0282 V NAZNANJE delničarjem in delni škim društvom SDD Direktorij Slovenskega delavskega ^ ma, 15335 Waterloo Rd., Cleveland, Oh»° naznanja vsem delničarjem, da se vrši le na delniška seja Slovenskega delavski doma v sredo 30. januarja 1946, pričat® UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVEfff MAD kateremu je znižana cena in stane samo: »1?" _ j« $2.00 Naročila'sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA ^ 6113 St. Clair Ave. Cleveland, 0> AMERIŠKA DOMOVINA. JANUARY 23, 1946 ob 8 uri zvečer. DIREKTORIJ S. D. p OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, P0(^fr(i'! ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. ™ se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 1146 E. 61st St.