PRIMORSKI DNEVNIK
PoStruna plačana » gotovini /-y	<n >,
Abb. postale i gruppo - Lena 4U lir
Leto XXII. SL 248 (6535)
TRST, petek, 28. oktobra 1966
PRVI DAN IZREDNEGA KONGRESA PSI ZA SOCIALISTIČNO ZDRUŽITEV
De Martino: Začenja se novo razdobje političnih borb Danes bo govoril Lombardi, jutri pa Nenni
Prm komentarji: zadovoljstvo predstavnikov PSDI in PRI - Predstavniki KPI in PSIUP: Poročilo je dvoumno in protislovno - Kongres spremljajo delegacije socialističnih strank iz 17 držav
RIM, 27. — Danes je bil prvi dan 37. izrednega kongresa «1 pred formalno združitvijo s PSDI, ki bo v nedeljo. Izredni kongres spremlja 630 delegatov, ki predstavljajo čez 600.000
elanov stranke, dalje delegacije-----------------
socialističnih strank iz 17 dr-sav, med katerimi so predstav-Socialistične internacionale, jo zastopa njen tajnik Bruno Pittermann, dalje delegacije francoske SFIO, nemških socialdemokratov, angleških labu-
ristov, socialističnih strank Nor-s>S t’ ^vedske, Tunizije, Japon-jce, Izraela, socialistične delavske Španije v izgnanstvu, Ho-aaije, Socialistične zveze delov-i+®f.a. ljudstva Jugoslavije itd. Od '“"lanskih strank so na kongre-delegati KPI, KD, PSIUP, PLI,
«1 in delegati demokristjanske-«a sindikata CISL.
„J“a Predsedniško mizo sedita tudi toi teI^a PSDI Tanassi in Cariglia "“kor tudi voditelja leve struje PSI in Lombardi. Včeraj je pred-seaovai kongresu, ki je poslal brzo-iaviP pozdrav predsedniku republiki Saragatu, bivši tajnik Jacometti, jr J® po krajšem uvodnem govoru if besedo političnemu tajniku De Martinu. Njegovo poročilo je tra-jaio eno uro in pol. Jutri se bo za-„®.a razprava, med katero bosta !°v°nla voditelja leve struje Lom-ardi m GioUtti, medtem ko je tn nČUJev Sovor predviden za sobo-°> ko se bo kongres zaključil z o-
dobritvijo dokumentov za združitev s PSDI. Te dokumente bo nato v nedeljo odobrila «konstituanta» nove socialistične združene stranke.
De Martino je v svojem poročilu v glavnem obrazložil že znano listino za združitev; vsebina poročila, ki je zelo sežeto, pa se lahko razdeli na naslednje postavke:
1.. Zgodovina italijanskega socializma. — Naša preteklost ni bila brez napak toda ne moramo se kesati zaradi tistega, kar smo storili pošteno in po svoji vesti. Akcijska enotnost s KPI je kazala, da je avtonomija stranke zbrisana in to je kazala tudi strankina osla-bitev po razkolu leta 1947. Toda šlo je za prehodni dogodek, kj ie bil premagan že v letih 1955-1956 ter nato s kongresom v Benetkah, ko je politika združitve dozorela.
2.	Ideologija združene stranke. — a) Prvo idealno načelo nove stranke je ponovna potrditev veljavnosti in izkušenj nauka začenši z marksizmom. Toda paziti je treba, da ne bi tako imenovani modemi socializem skrival v sebi oddaljitve od socializma in odpovedi borbe proti kapitalizmu. Nova stranka pa nikakor ne zahteva pristanek na marksizem. Ona spoštuje svobodo misli in zahteva samo pristanek
*,«inii,„1i,milmllmillllI111|11|lllmiI111II11|1Itllllimilll|lm.,	n....
JOHNSON PRISPEL NA TAJSKO
Averell Harriman v indonezijski prestolnici
Severnovietnamski protest zaradi Johnsonovega obiska v Južnem Vietnamu
BANGKOK, 27. — Ameriški pred-,®onik Johnson je prispel dane3 iz i«*"1? na Tajsko. Njegovo letalo i.,Pnstal° v velikem vojaškem le-oporišču Utapao, ki so ga f«radili Američani. Od tu je pred-odpotoval s helikopterjem
o	jeni
Saen. Na letališču je pred-??®uka sprejel predsednik tajske _}z“® Kitikačom skupno z dru-člani vlade. Uraden obisk
Jr»K^ ****“• viauc. uittucn uuian.
u ”®0® se bo začel jutri popoldne, bo prispel s helikopterjem v icro1?- .ok> kjer ga bosta sprejela m kraljica. Njegov obisk na in ? , bo trajal tri dni. ZDA ima-J v tej državi 30 tisoč vojakov.
Johnson je registriral za ameri-w radio in televizijo izjavo, v biln P°navlia v glavnem, kar je n VL reCeno J uradnem sporočilu hianilski konferenci. Trdi pa, da f6 bbbena država udeleženka kon-nt jCe. “vztrajala pri brezpogoj-„„..Ydaji nasprotnih sil ali pri po-^kstni) ^ bi za te sile bili ne-
lpFiiiplnski predsednik Markos pa jLbanes izjavil, da je manilska dnK-erenca “izhodišče dolgega raz-• dela, da bi se začela po-dnnJa 0 Vietnamu«. Iz Manile je odpotoval tudi ameriški po-. joči poslanik Averell Harriman, v ai?er v Džakarto. Na letališču ,ja Džakarti je Harriman izjavil, da rSe_i bo pogovarjal o možnosti, Va],lndonezija nastopi kot posredo-iani za začetek mirovnih poga-DrgJ; Harriman bo obiskal več lnic- Iz Džakarte bo odpo-p'!a. ,na Cejlon, zatem v Indijo in don ■ in Pozneje v Pariz, Lon-. u in Bonn. 1. novembra zvečer Bn Pj/spel v Rim, kjer se bo po-rorn r,'al s Predsednikom vlade Mo-r„ ‘ j. 'n zunanjim ministrom Fan-Sprejel ga bo tudi pred-Pavei yjara®at ’n mort^a tudi papež
testhairni Yietnam je. da-nes Pr?T 2a al pri mednarodni komisiji g nadzorstvo zaradi včerajšnje-Yi nnnsonovega obiska v Južnem ]g„ bamu. Severnovietnamska de-rorinC1Ja za Povezavo pri medna-iavii1 nadzorstveni komisiji je iz-* a> da gre za zelo hudo krši
1^54 aanevskih sporazumov iz leta
severnovietnamske vlade Slte Han obsoja rezultate manil-Sim, 'bnference in pravi med dru-dla_' ,'^irna rešitev, ki so jo pre-ten*; ZDA na manilski konfe-sratv,1, ae bolj cinična in ne-Zua08 °d Pogojev, ki so jih bile skoU. Postavile še prej vietnam-odlnz« 'Jndstvu in ki jih je to •mir0 zavrnilo.» List dodaja, da Bali na rešitev«, ki so jo predla-PozivV danili, praktično pomeni vdajo Vletnamskemu ljudstvu na
konf^i?Ski radio pa je v svojem maniutarju uBOtovil, da je bila ni - ‘sl5a konferenca navaden voj-Pinta SV6t *er Je Pokazala, da ZDA čet ; 0 .namena umakniti svojih * ‘z Vietnama.
Vietnamu je skupina sever« ’b vojakov kakih 13 km PoiJio?!0 °d Saigona streljala «po civsu.l* na skupino vietnamskih PovečL?V ubila osem od njih, Pa iiuni z?nsk in otrok, sedem zas„Jj. ranila. Vo-jaki so čakali v so J*1 na Partizane in trdijo, da Arr,_ Pomoti streljali na skupino. bomhari-^0 letalstvo je včeraj Sa Vi=rairal0 več krajev Severne, ni den,°iaJna. in tud' kraje v bliži-^ mihtarizira-nega področja.
*eno^f«rn?vl?.tnam*ka tiskovna a-nad tr- Jf.vlja- da se je avgusta si. ri tisoč pripadnikov ameri-
Sg
[enlTf/npvietnamska tiskovna ia, da se je avgli -»e r« ^ Pripadnikov am... 0PoriS,°,rnSri®ke pehote uprlo v °dpoto n -Cu Laj in niso hoteli bodiiuiVatl -08 akcije proti osvo-
voj-siki ter so zahtevali,
j**.
Pred sestankom evropskih ministrov
DUNAJ, 27. — Kancler Klaus je na predavanju na dunajski u-ni verzi med drugim izjavil, da so zunanji ministri Belgije, Bolgarije, Danske, Finske, Jugoslavije, Romunije, Madžarske im Švedske sklenili na predlog avstrijskega zunanjega ministra Tončiča, da se bodo sestali v Bukarešti v zvezi s prizadevanji za izboljšanje sodelovanja v Evropi.
Klaus je dodal, da bo sestanek po možnosti še pred božičem. Tedaj bodo govorili tudi o možnosti konference ministrov vseh evropskih držav. Pripomnil je: «Iz tega zgleda se vidi, kakšna je lahko evro-pska funkcija današnje naše nevtralne države: biti posredovalka na poti sodelovanja in postati v celoti to, za kar je bila Avstrija določena, to je središče sestankov, sedež sporazumov.«
na njen politični program, b) Drugo načelo nove stranke je ustvarjanje družbe brez delitev na razrede, ki jo je rodil kapitalistični sistem.
3.	Odnos med socializmom in komunizmom. — že sami komunisti so ustvarili nauk o italijanski poti v socializem in svojo akcijsko linijo za njegovo dosego. Toda komunisti grešijo v tem, da ne izvajajo vseh političnih posledic, ki izhajajo iz priznanja načela o veljavnosti demokracije in dopuščajo dvom glede stvarnega izvajanja tega načela. Po dolgem času je moralo priti do priznanja obstoja «meje» s komunizmom kot teorije in prakse vladanja. Toda mi socialisti vemo, kakšno težo ima ta meja. Ne nameravamo je spremeniti v ograjo iz bodeče žice ali pa v vsakdanje spore.
4.	Program združene stranke. —-a) Ustanovna listina ne vsebuje programa nove stranke razen v splošnih obrisih. Program bodo določili prihodnji kongresi, ki bodo od časa do časa določili tudi katere reforme so možne in da bodo takšne, da jih omogočajo razmere v državi in odnosi sil. — b) Gospodarska politika — na poti izvajanja reform, tudi postopnih, ki bodo spremenile odnose med razredi in zmanjšale območje kapitalizma, za demokratično graditev socializma — bo predvidoma naletela na ogromne težave zainteresiranih, ki bodo prizadeti. Toda mi nimamo sredstev, da bi onemogočili velike gospodarske koncentracije, temveč bo šla akcija stranke za tem, da bo izvajala tiste reforme, ki naj dopustijo uporabo produktivnih sredstev in izvajanje oblasti, ki iz tega izhajajo, in sicer na način ki bo v skladu z vrednotami socializma. Gre za premostitev klasičnega gospodarstva in dela marksistič. ne ekonomije, ki iz njega izhaja. Vsekakor pa socializem ni isto kot etatizem, ravno nasprotno. Socializem se tudi ne naslanja nujno na nacionalizacijo.
5.	Reforma države. — Zastareli ustroj se ne more odstraniti samo s strogimi in pravičnimi zakoni. Nujna je politična nepopustljivost pred pritiskom in apelirati bo treba na najboljše energije v naših vrstah, da bi se odpravile težnje po «podvladju». Družbena reforma je potrebna in mora biti taka, da se bo izvajalo demokratično načelo enakosti med možem in ženo kakor tudi v vzajemnih odnosih z otroki. Ločitev zakona se mora u-vesti, toda tako, da sistem družine ne bo načet.
6.	Politika levega centra. — Ta politika je sedanja obLika izvajanja načela možnosti sodelovanja socialistične stranke z drugimi ne-socialističnimi demokratičnimi silami. To sodelovanje se bo nadaljevalo, če se bo izvajal sprejeti program, še do konca te zakonodajne dobe. Vsi bodoči sklepi bodo sprejeti po prihodnjih splošnih političnih volitvah. — Nova struktura italijanske levice, vključno s komunisti, prav gotovo obstaja, toda sedaj ni aktualna in nima možnosti rešitve. V sedanjih pogojih bi levo fronto dominirale prevladujoče sile komunistov.
7.	Zunanja politika. — Po dvajsetih letih se PSI vrača — po zdru žitvi — v Socialistično internacionalo. To pa ne ovira stranke, da bi Imele stike in izmenjavala mne-
nja s slehernim drugim delavskim . veljavljeeje svojih idej, ki so bi-m naprednim gibanjem v kate- stvena komponenta najširšega po-
mpskrn’ vzhodom.13Ghfvne' točke’	ita‘
zunanje politike PSI so: okrepi-
tev OZN in reševanje sporov s pogajanji; pomiritev: razorožitev; prepoved širjenja in uporabe jedrskega orožja; iskanje boljših odnosov med vzhodom in zahodom; spodbujanje nevtralnih držav; onemogočenje vojne in odstranitev blokov.
8.	Sindikalno vprašanje. — Kjer je — kot v Italiji — več delavskih strank — pomeni strankin sindikat sindikalni razdor z vsem, hudimi posledicami. Sedaj pa je bolj kot kdaj koli potrebna sin dikalna enotnost.
9.	Krajevne uprave. — Težiti je treba k ustanavljanju odborov levega centra. Hkrati pa se dopušča možnost drugih izbir, to je levičarskih, da bi se zagotovilo delovanje izvoljenih organov, da bi se ohranila avtonomija krajevnih uprav in onemogočile komisarske uprave.
10.	Notranja vprašanja stranke. — Vključitev manjšine v združeno stranko ima veliko politično veljavo. Ta vključitev je možna, ker manjšina ve, da ne bo v novi stranki le tolerirana in obrob-
imela v za u-
na sila, temveč da bo imi njej široko področje akcije,
lijanskega socializma.
Po De Martinovem poročilu so izrazili svoje zadovoljstvo predstavniki PSDI in PRI, Tanassi in Battaglia, ki Je poudaril zlasti trditev, da_ se »začenja s socialistično združitvijo novo obdobje politične borbe«. Predstavnika PSIUP in KPI Avolio in Berlinguer sta ugotovila, da je poročilo dvoumno in protislovno. Slednji je pri tem tudi poudaril, da so vendarle nekatere točke »zanimive«, kot na primer: vprašanje lokalnih uprav in kritika strankarskih sindikatov. Dodal pa je, da so De Martinove kritike odnosov s KD in njegova izvajanja glede reform kakor tudi glede zunanje politike v »polnem protislovju s politiko PSI v teh zadnjih letih«. Predstavnik PLI pa je takole ocenil De Martinovo poročilo: 1. V bistvu bo socializem PSI absorbiral socialno demokracijo; 2. nova stranka bo imela nenehno dvoumno stališče do komunizma in 3 nova stranka je odločno sklenila, da bo v sedanji zakonodajni dobi izvajala programa levega centra, in sicer njene najbolj pogubne točke: ustanovitev dežel in nacionalizacijo gradbenih terenov.
URADNO SPOROČILO V PEKINGU
Kitajci so včeraj izstrelili vodljiv izstrelek z jedrsko konico
Presenečenje v VVashingtonu - Sovjetski protest zaradi demonstracij pred poslaništvom v Pekingu
PEKING, 27. — Agencija «N ova Kitajska« je sporočila, da so kitajski znanstveniki z uspehom izstrelili vodljivi izstrelek z jedrsko konico. Izstrelek je re dno preletel določeno razdaljo in jedrska konica je z natančno st jo zadela določeno tarčo. Rezultat je bil jedrska eksplozija.
Uradno sporočilo pravi dalje: »Popoln uspeh tega poskusa so zagotovili kitajska ljudska osvobodilna vojska, znanstveniki, tehniki ter številni delavci in funkcionarji, ki so se z navdušenjem odzvali pozivu tovariša Lin Piaa in ob dviganju rdeče zastave Maocetun-govih misli, so postavili politiko v prednje vrste, so ustvarjalno študirali in uveljavili dela predsednika Maocetunga in ob podpori velike proletarske kulturne revolucije so odločno objeli revolucijo, so spodbujali proizvodnjo, so pokazali zaupanje vase in kolektivno modrost ter so trdo delali. To je velika zmaga za Maocetun-govo misel. Ta zmaga v celoti dokazuje dejstvo, da tedaj ko množice zajamejo Maocetungovo misel, razvije ta ogromno materialno silo in neizmerno moč.«
Izjava čestita vsem «poveljnikom in borcem ljudske osvobodilne vojske, ki so sodelovali pri poskusu z delavci, Inženirji, tehniki, znanstveniki in z drugimi, ki so prispevali k razvoju vodljivih raket in Jedrskega orožja«, ter nadaljuje: «Upa se, da bodo podvojili svoje napore ter bodo pripeljali proučevanje del predsednika Maocetunga

VČERAJ V SENATU
Zaključek debate o Agrigentu Odobren petletni šolski načrt
Mancini našiel deset ukrepov za Agrigento . Gui poudarja vaz-nost 1250 milijard lir za šolo poleg rednih proračunskih izdatkov
RIM, 27. — Danes se je v senatu z daljšim govorom ministra za jayna dela Mancinija (PSI) z; ključila razprava o Agrigentu. Minister je v imenu vlade napovedal sledeče ukrepe, ki jih bodo takoj izvajali.
1.	Predvsem bodo poslali Martu-scellijevo poročilo sodnim organom, da začnejo postopek proti vsem krivcem.
2.	Disciplinski postopek proti vsem državnim, deželnim in občinskim nameščencem, za katere so ugotovljena nedopustna in nepravilna dejanja. Nameščenci bodo takoj suspendirani, če gre za posebno hude primere
3.	Najemniki javnih del bodo
v hudih primerih izbrisani iz državnih in deželnih seznamov.	^
natelj^ler11 * * v VAgrigenm bodo" U-	samo'^igem
ključeni iz seznamov tistih, ki lah ko načrtujejo ali pa vodijo in ko-lavdirajo javna dela.
5.	Finančni in občinski uradi bodo pohiteli z nadzorstvom, da bi ugotovili, kdo ne sme več uživati davčnih olajšav.
6.	Ponovno bodo pregledali dovoljenja za gradnje.
7.	Nezakonite gradnje bodo u-
NfiiiiiililitiilliuiimiiiiiiiiilillitiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili
POROČILO 0 RAZGOVORIH TITO-H. SELASIE
Za izvajanje sklepov konference OZN o trgovini Blagojevič o evropskem sestanku za varnost
Nedopustno pisanje grškega tiska ■ Ukinitev krivičnih kazni članom ZKJ - Odgovornost skupine Rankovič- Stefanovič
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Predsednik Tito, podpredsednik Koča Popovič, predsednik zyeznega izvršnega sveta Petar Stambolič in druge osebnosti so pozdravili danes etiopskega cesarja Haile Selasija ob odhodu iz Beograda. Včeraj je H. Selasie na večerji v odgovoru na zdravico-----------------
maršala Tita med drugim de-
jal, da je pobuda Jugoslavije s politiko nepovezovanja navdahnila mnoge druge države. «So sile,« je poudaril Haile Selasie, ♦katerim politika nepovezovanja ne ugaja, toda mi moramo hrabro naprej, ker verjamemo, da služi miru.«
V sporočilu o razgovorih se ugotavlja, da sta se Tito in Halle Selasie medsebojno seznanila z razgovori, ki sta jih imela zadnje čase z voditelji drugih držav. Oba izražata zaskrbljenost zaradi poslabšanja mednarodnega položaja, Istočasno pa ugotavljata, da so se v nekaterih drugih področjih razmere izboljšale in se je okrepilo stremljenje po miru in enakopravnem sodelovanju. Proučila sta tudi stanje mednarodnih gospodarskih odnosov posebno vprašanja pospešenega gospodarskega razvoja držav v razvoju in v zvezi s tem poudarila važnost izvajanja sklepov prve konference OZN o trgovini in razvoju in priprav za sklicanje druge konference. Voditelja obeh držav sta sporazumna, da so osnovni sklepi beograjske in kairske konference še vedno aktualni, in izražata pripravljenost svojih držav, da se skupno z drugimi nevezanimi državami zavzameta za njihovo uresničenje. Izrazila sta nadalje prepričanje, da bodo najnovejše tendence v razvoju na svetu potrdile vitalnost politike neuvrščenosti in njen I prispevek za ohranitev miru.
Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevlč Je na današnji tiskovni konferenci poudaril, da je v razgovorih med Titom in Haile Selasijem prišla do izraza enakost pogledov obeh državnikov na osnovna mednarodna vprašanja. Tudi na trojnem sestanku v Novem Delhiju se je pokazala velika enakost pogledov Indije, ZAR in Jugoslavije. Sestanek v Novem Delhiju je, po besedah Blagojevi-ča, izpolnil vsa pričakovanja Jugoslavije. Blagojevič je dejal, da se bodo verjetno v kratkem sestali mi. nistri gospodarskih resorjev treh držav, na katerem bodo razpravljali o možnosti napredka sodelova-vanja na tehničnem, trgovskem m industrijskem področju.
Nedavni obisk predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča v Grčiji Je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve ocenil kot zelo uspešen in koristen, pripomnil pa je, da pisanje dela grškega tiska, ki je napačno razla-, gal nedavno Izjavo tajnika CK ZK Makedonije Krste Crvenkovskega o makedonskem vprašanju, ni v skladu niti s sedanjimi grško - jugoslovanskimi odnosi niti z rezultati obiska.
Blagojevič je pozdravil Izjavo danskega zunanjega ministra He-kerupa zahodnonemškemu listu «Die Welt» o potrebi sklicanja evropske konference o varnosti. Dejal je, da je na isti liniji tudi pobuda zastopnikov parlamentov evropskih držav in poudaril, da na-
pori zadnjih dni v tej smeri dokazujejo, da je to vprašanje aktualno in da je vedno večje število držav, ki želi prispevati k rešitvi tega vprašanja. Jugoslavija se prav tako strinja z nedavno Izjavo avstrijskega zunanjega ministra Tončiča, da se odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo stalno izbolšujejo, da je ostalo nerešeno le malo število vprašanj, med katerimi je vprašanje vrnitve arhivskega materiala in drugih kulturnih dobrin, ki so jih Nemci odnesli iz Jugoslavije med drugo svetovno vojno, in izvajanje arhivskega sporazuma iz leta 1923. Jugoslavija vidi v izjavi ministra Tončiča pripravljenost avstrijske vlade, da se obe vprašanji ugodno rešita. »Glede sporazuma o arhivih iz leta 1923 se mora upoštevati,« Je dejal na koncu konference Dušan Blagojevič, «da je Avstrija po prvi svetovni vojni izpolnila ustrez-ne obveznosti do vseh držav razen Jugoslayije.
Kontrolna komisija Zveze komunistov Jugoslavije je danes popolnoma rehabilitirala nekdanjega člana CK ZK Srbije in bivšega veleposlanika v Bolgariji Predraga Al-tiča, ki je bil izključen iz Zveze komunistov in odstranjen s položaja samo zato, ker se je svoj čas zoperstavil smotrom Rankovič-Ste-fanovičeve frakcionaške skupine. Preiskava je dokazala, da je vso zadevo imel v svojih rokah Rankovič, ki je osebno podpiral netočne hude obtožbe proti Altiču. Slani komisije so zahtevali, da se pokličejo na odgovornost vsi, ki so krivi za neutemeljene obtožbe proti Predragu Altiču. Kontrolna komisija Je ukinila tudi kazni nekaterim drugim članom, ki so bili kaznovani, ker niso služili Ranko-vičevim smotrom.
B. B.
stavili, nezakonita dovoljenja pa odvzeli; zrušili bodo že začete gradnje, za katere so bila dovoljenja umaknjena in prekinili začete gradnje, ki nimajo dovoljenj.
8.	Porušili bodo že končane gradnje, toda le v posebno hudih primerih.
9.	Izvajale se bodo kazni za gradnje, ki so v nasprotju s pred. piši o zaščiti naravnih lepot.
10.	Spremenili bodo gradbeni pravilnik in program gradenj v občini Agrigento.
Minister Mancini je poudaril, da bodo vse te ukrepe izvajali z veliko naglico, tako da bodo v največji meri izkoreninili nezakonitost in zlorabe. Pri tem je izrazil željo, da bi prav tako naglo postopala sicilska dežela In vzpostavila zakonitost ter dodal: «Ta nered pri
grlgen-
ta in Sicilije, temveč je značilen za razvoj številnih drugih mest.« Nato je naštel devet sklepov, ki jih ,;e sprejela vlada, da bi se onemogočilo nadaljnje poslabšanje položaja.
Sledilo je glasovanje, med katerim je bila resolucija večine sprejeta; resolucija levice Je dobila glasove PSIUP ln PSI, liberalna resolucija pa glasove PLI in MSI. Tako je bila debata o Agrigentu zaključena, konec meseca pa se bo začela v poslanski zbornici. Med glasovalnimi izjavami je komunistični senator Buggalini izjavil, da ostane še vedno odprto vprašanje glede Imenovanja parlamentarne preiskovaloe knmisije.
Dopoldne pa so senatorji odobrili spremembe, ki jih je izglasovala poslanska zbornica v besedilu zakona za financiranje petletnega šolskega načrta od 1966 do 1970. Prosvetni minister Gui je odobritev z zadovoljstvom komentiral in poudaril, da je parlament dokončno odobril 1.250 milijard lir za izvajanje šolskega načrta, ki Jih je treba dodati šolskim izdatkom, ki so določeni v rednem proračunu prosvetnega ministrstva. «Gre za ogromen napor, ki ga odobrava tudi del opozicije«, Je dejal Gui in rekel, da so sicer komunistični parlamentarci glasovali prod, kar pa da »potrjuje pravilo, ker se Je tako zgodilo glede vseh velikih zakonov od leta 1948 do danes«. Vendar pa je priznal, da niti s tem zakonom še ni povsem rešeno vprašanje brezplačnih učbenikov za učence nižjih in višjih srednjih Sol. Napovedal je, da bo v prihodnjih tednih vlada proučila zakonske načrte, ki se tičejo višjih srednjih šol In strokovnih šol ter končno tudi nedržavnih šol
so še ostali pri življenju. Na pokopališču so bili številni venci, ki so Jih poslali iz vseh krajev Anglije in tudi iz mnogih drugih držav. Venci in cvetje so poslali iz Nove Zelandije, Francije, ZDA, Italije, Sovjetske zveze, Gibraltarja in iz drugih krajev.
Argentina izročila vojnega zločinca
FRANKFURT, 27. — Argentinska vlada je sklenila dovoliti izročitev nemškega advokata Gerharda Boh-neja, ki je bil med sodelavci pri operaciji nacistične vlade «T-62», ki je določala evtanazijo za umobolne in za neozdravljive bolnike. Bohne bo prišel v Frankfurt 5. novembra. Odgovarjati bo moral za smrt 15.000 umobolnih.
Pogreb 82 žrtev v Aberfanu
LONDON, 27. — Danes popoldne je bil v vasi Aberfan pogreb 81 otrok in ene ženske, ki so zgubili življenje pri nesreči v petek. Pogreba se je udeležilo deset tisoč ljudi. Obred je trajal trinajst minut. Navzoči so bili tudi vsi otroci, ki
Južni Afriki odvzet mandat nad Jugozahodno Afriko
NEW YORK, 27. Glavna skupščina OZN je sklenila odvzeti Južni Afriki mandat nad Jugozahodno A-friko.
Osemnajst mrtvih pri dveh nesrečah
v novo fazo in bodo še dalje razvijali revolucionarnost ljudske misli. Imperialisti pod vodstvom ZDA in revizionisti, katerih središče je vodstvo KP SZ, skupno delajo in skušajo doseči kupčijo o vprašanju tako imenovane preprečitve širjenja jedrskega orožja, zato da bi ohranili svoj jedrski monopol in sabotirali revoluoionarno borbo narodov raznih dežel. Smoter Kitajske pri razvijanju jedrskega orožja je upreti se jedrskemu monopolu in jedrskemu izsiljevanju ZDA in Sovjetske zveze, ki skupno delujeta. Vodljivi izstrelki in jedrsko orožje v rokah kitajskega ljudstva je velika spodbuda za junaško vietnamsko ljudstvo, ki vodi vojno odpora proti ameriškemu napadu.«
V	ZDA so zelo presenečeni nad sporočilom, da so Kitajci izstrelili vodljiv izstrelek z jedrsko konico. Jedrsko eksplozijo so sicer že napovedovali, toda niso niti zdaleč pričakovali, da bodo jedrsko bombo izstrelili z vodljivim izstrelkom. Sedaj se sprašujejo, za kakšne izstrelke gre in kakšno razdaljo dosežejo. Pri tem ugotavljajo, da bo glede tega težko dobiti zanesljive informacije.
V	Londonu pa je predstavnik zunanjega ministrstva obsodil novi jedrski poizkus in poudaril, da bo eksplozija okužila ozračje.
Sovjetska vlada je Izročila kitajski vladi noto, s katero zahteva takojšnje učinkovite ukrepe za konec demonstracij in vandalskih dejanj pred sovjetskim poslaništvom v Pekingu. Noto so davi izročili v zunanjem ministrstvu kitajskemu odpravniku poslov v Moskvi.
Sovjetska nota poudarja, da je bil vhod v sovjetsko poslaništvo blokiran od 23. oktobra dalje. Slo je tako daleč, da tuji diplomati ne morejo priti v sovjetsko poslaništvo, ali pa ga zapustiti, da bi od šli v svoje rezidence v avtomobi lih z diplotamsko tablico. 23. ok tobra so se ti morali vrniti v poslaništvo, ker so bili dohodi do poslopja blokirani. Ni prvič, po-udurjn nota, da so se odkrito protisovjetski neredi organizirali pred sovjetskim poslaništvom s sodelovanjem in podporo kitajskih funkcionarjev. Nota dodaja: »Nemogoče je zabrisati vtis, da so očitne kršitve splošno priznanih načel, ki urejajo odnose med državami, osnovnih določb mednarodnega prava, ki se tičejo nedotakljivosti diplomatskih predstavnikov, postale sedaj norma Kitajske ljudske republike.«
Iz Moskve Je danes odpotovalo zadnjih 41 kitajskih študentov. Na postaji so jih pozdravili funkcionarji kitajskega poslaništva v Moskvi. Skupno s temi je bilo še drugih 30 študentov iz drugih vzhodnoevropskih držav, ki se vračajo domov «na počitnice«. Ko je vlak odpotoval, so študenti zapeli «Vzhod je rdeč« in so mahali z rdečimi knjižicami, ki vsebujejo «Maoce-tungove misli«.
Sovjetski poslanik v Parizu Zorin se je včeraj pogovarjal z generalom de Gaullom v zvezi z napovedanim obiskom Kosigina.
Jutri bo imel de Gaulle v Elizejski palači tiskovno konferenco. Po mnenju političnih opazovalcev bo de Gaulla verjetno napovedal referendum v Džibutiju. Zatrjuje se, da bo prebivalstvo tega ozemlja moralo izbirati med naslednjima dvema rešitvama: 1. Mnogo širša notranja avtonomija od sedanje s francoskimi funkcionarji, ki bi bili odgovorni za odnose s tujino, za obrambo in finance. 2. Takojšnja in popolna neodvisnost. V tem primeru ne bi Francija dala novi drža. vi nobenega vojaškega jamstva. Francija noče biti vmešana v mejne spore, ki se ji zdijo neizbežni. Kar se tiče zunanje politike, domne. vajo, da bo general samo obrazlo-žil glavne mednarodne probleme in da ne bo povedal nič novega niti o Vietnamu niti o Evropi in tudi ne o atlantskem zavezništvu. Nedvomno pa bo poudaril dobre odnose s Sovjetsko zvezo in važnost svojega letošnjega obiska v Moskvi ter bližnjega obiska sovjetskih voditeljev v Parizu.
U Nu
izpuščen iz zapora
RANGUN, 27. — Bivši burmanski ministrski predsednik U Nu je bil danes po štirih letih, sedmih mesecih in 25 dneh zapora izpuščen na svobodo. Skupno z njim je bil izpuščen tudi bivši minister za obrambo U Ba Sve. U Nu je bil aretiran 2. marca 1960, ko je general Ne Vin zrušil njegovo vlado z državnim udarom. Od tedaj je bil v zaporu, ne da bi proti njemu uvedli kakršen koli postopek.


DANl
TUZLA, 27. sreči, ki se Je dogodila danes bli-
Pri prometni dogodila
zu Kladnja v Bosni, je zgubilo živ-
ljenje deset ljudi, drugih dvajset pa je bilo hudo ranjenih. Tovornjak, v katerem je bilo 45 študentov iz Tuzle, ki so se vračali z izleta v Sarajevo, je zletel s ceste in se prevrnil v prepad.
BONN, 27. — V mestu Kima v Vzhodni Nemčiji je tovornjak zavozil v skupino otrok, ki so se sprehajali s svojimi učiteljicami. Sedem otrok in ena učiteljica je bilo ubitih drugih sedem z eno učiteljico pa je bilo hudo ranjenih.
Kosigin pride v Pariz
PARIZ, 27. — Danes so uradno sporočili, da je predsednik de Gaulle med obiskom v Sovjetski zvezi povabil Brežnjeva, Kosigina in Fod-gomega na obisk v Francijo in ti so vabilo zelo radi sprejeli. Zatem sta se obe vladi sporazumeli, da bo Kosigin prišel v Francijo na uraden obisk v prvi polovici decembra. Brežnjev in Podgomi pa bosta prišla na obisk v letu 1967; točen datum bo še določen.
RAZBILA SE JE KOALICIJA V ERHARDOVI VLADI
v
Štirje liberalni ministri so odstopili
BONN, 27. — Štirje ministri liberalne stranke, člani vladne koalicije, so danes odstopili, in to kljub sinočnjemu sporazumu med demo-kristjanskimi in liberalnimi ministri glede kritja primanjkljaja v proračunu.
Liberalna skupina Je danes znova poudarila, da nasprotuje vsakemu povišanju davkov in je prisilila svoje ministre, da se umaknejo iz Erhardove vlade. Štirje ministri so: podkancler m minister za združitev Monde, finančni minister Dahlgruen, minister za gradbeništvo Bucher in minister za gospodarsko sodelovanje Scheel.
Z odstopom štirih liberalnih ministrov je Erhardova vlada zgubila večino v parlamentu, toda to ne pomeni, da mora avtomatično odstopiti. Na podlagi ustave se lahko imenuje novi kancler, samo če se večina v parlamentu sporazume o nasledniku
Uradno sporočilo liberalne parlamentarne skupine, ki so ga davi objavili, pravi da je po vsestranski proučitvi nastalega položaja skupina prišla do prepričanja, da v sedanjih političnih okoliščinah ni moč več pričakovati proračuna, ki bi zagotovil trajno gospodarsko ustaljenost. Zato so liberalni ministri sporazumno s parlamentarno skupino svoje stranke sporočili svoj izstop iz Erhardove vlade. Ukrepi, ki jih predvideva demo-kristjanska stranka za davčno zaostritev, ki so v nasprotju z zaželeno trajno gospodarsko stabilnostjo, ne morejo odstraniti nastalih političnih težav.«
Kancler Erhard Je ostavko štirih
ministrov sprejel. Po pogovoru s podkanclerjem Memdejem se je Er. hard udeležil kratkega sestanka z voditelji liberalne in demokristjan-ske stranke v Bundestagu. Takoj zatem se Je sestala demokrlstjan-ska parlamentarna skupina.
Podkancler Mende je v zvezi z nastalo krizo izjavil: »Sedanja vlada je manjšinska vlada.« Na vprašanje časnikarjev, ali je dobil nova navodila za začetek pogajanj, o vladni koaliciji, je Mende odgovoril: »O tem se sploh ni govorilo.«
Kancler Erhard je sklenil, naj ministri, ki pripadajo demokristjan-ski stranki, začasno prevzemajo vodstvo ministrov, ki so jih zapustili liberalci. Podtajnik za informacije von Hase Je izjavil, da kancler upa, da bo v kratkem času našel zadovoljivo večino za vlado.
Jutri bo Erhard navzoč v Bundestagu pri prvem čitanju zveznega proračuna, ki ga bo obrazložil minister za gospodarstvo Schmuecker namesto odstopivšega finančnega ministra.
Podpredsednik socialdemokratske stranke Wehner je v zvezi z ostavko liberalnih ministrov izjavil: »Žrtev novega razvoja v vladni koaliciji bo kancler Erhard. To ni neprijetno demokristjanski stranki, ker si ni upala sama izvesti spremembe na vrhu vlade, ki je bila že dolgo potrebna. Socialdemokratska stranka noče imeti vloge «ma-šitelja lukenj«. Socialdemokratska stranka bo v vsakem poskusu vlad. ne preosnove ali sestave nove vlade sprejela kot enoto mere nujnost, da se zagotovi stabilnost gospodarskega razvoja in sposobnost pobud v mednarodnih odnosih.«
V	Rimu se je začel včeraj Izredni kongres PSI, ki bo jutri odobril dokumente za združitev PSI s PSDI na nedeljski konstituanti nove socialistične stranke. Poročilo je prebral politični tajnik De Martino, ki je obrazložil že znano »listino o socialistični združitvi,« da« nes pa bosta govorila voditelja le-ve struje Lombardi in GioUtti. Na kongresu so navzoči poleg predstavnikov skoraj vseh italijanskih strank, tudi zastopniki socialističnih strank iz 17 držav, med katerimi tudi delegacija SZDLJ. Ker bo nova stranka vstopila v Socialistično internacionalo, je na kongresu navzoč tudi njen sedanji taj-
! nik, avstrijski socialistični voditelj ' Bruno Pittermann.
Senat pa je odobril včeraj najprej 1250 milijard lir za financiranje petletnega šolskega načrta (od 1966 do 1970). Popoldne so senatorji zaključili z debato o Agrigentu z govorom ministra Mancinija, ki je napovedal precej stroge ukrepe, med katerimi je tudi rušenje vseh tistih gradenj — toda le v hudih primerih — ki so nezakonite. Konec tedna se bo debata o Agrigentu začela v poslanski zbornici. Pri tem je — kot poudarjajo levičarski parlamentarci — še vedno odprto vprašanje imenovanja posebne parlamentarne preiskovalne komisije.
Čeprav so v ZDA napovedovali četrti kitajski jedrski poizkus, so zelo presenečeni nad sporočilom iz Pekinga, da ni šlo za običajen poizkus, temveč so bombo izstrelili z vodljivim izstrelkom. V Wa-shingtonu se sedaj sprašujejo, za kak en izstrelek gre in kakšno razdaljo doseže. Poleg tega je novi poizkus dokaz, da so Kitajci precej napredovali, da lahko že upo-rahljajo izstrelke z jedrsko konico.
Sovjetska vlada je včeraj protestirala zaradi demonstracij pred sovjetskim poslaništvom v Pekingu. Iz Moskve so včeraj odpotovali kitajski študentje, ki so bili izgnani iz SZ kot odgovor na podoben kitajski ukrep glede sovjetskih študentov.
Ameriški predsednik Johnson je prišel včeraj iz Manile na Tajsko. Njegov potujoči poslanik Hani-man pa je včeraj prišel v Džakarto, od koder bo nadaljeval pot po raznih prestolnicah, da obrazlo i sklepe manilske konference. Izjavil je, da bo predlagal indonezijski vladi posredovanje za začetek pogajanj o Vietnamu. Medtem pa je Severni Vietnam protestiral zaradi Johnsonovega obiska v Južnem Vietnamu.
V	Bonnu se je vladna koalicija razbila, čeprav se je zdelo, da so dosegli kompromis, štirje liberalni ministri so namreč izstopili iz vlade. S tem je Erhardova vlada zgubila večino v parlamentu. To pa še ne pomeni, da je vlada padla. Izpraznjena ministrska mesta so začasno zasedli demokristjanski ministri. Ni pa izključeno, da bo ta dogodek pospešil padec Erhar-da, proti kateremu se vedno bolj širi nezadovoljstvo tudi v sami demokristjanski stranki.
V	Parizu so včeraj sporočil), da bo predsednik sovjetske vlade Kosigin pri el v prvi polovici decembra na uraden obisk v Francijo. V prihodnjem letu pa bosta Francijo obiskala tudi Brežnjev in Podgomi. De Gaulle bo imel danes tiskovno konferenco. Ne pričakuje se nič posebno novega razen mo-rebitne napovedi referenduma y Džibutiju.
V	New Yorku je glavna skupščina OZN sklenila odvzeti Južni Afri-ki mandat nad Jugozahodno Afriko. Poleg tega so določili 21. marec «mednarodni dan za odpravo plemenskega razlikovanja«.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17.6, najnižja 12.9, ob 19. url 15.8; zračni tlak 10012 raste, vlaga 75 odst., veter severovzhodnik 4 km na uro, nebo oblačno, 02 mm dežja, morje mimo. temperatura morja 19.6 stopinje,
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 28. oktobra Simeon
Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 16.59, Dolžina dneva 10.20. Luna vzide ob 16.44 in zatone ob 5.24
Jutri, SOBOTA, 29. oktobra Ida
ZA POKRAJINSKE IN OBČINSKE VOLITVE V TRŽAŠKI OBČINI
Vloženi združeni listi PSI-PSDI ter listi Fronte za neodvisnost
L novembra otvoritveno zborovanje združenih socialistov v kinu «Riiz» z deželnimi govorniki ■ Odhod delegacij PSI in PSDI na kongres v Rim ■ V nedeljo v kinu Alabarda posl. Veccbietti za PSIUP
tudi delegati tržaške federacije PSDI, ki se bodo udeležili jutrišnjega kongresa PSDI. V nedeljo se bodo vsi skupaj udeležili združitvenega kongresa enotne socialistične stranke.
Včeraj je predložila kandidatni listi za občinski in pokrajinski svet tudi Fronta za neodvisnost. Kandidatna lista za občinski svet ima 45 imen in sicer: Marchesich Gio-vanni, Bare Giuseppe, Batich Cor-nelio, Bernich Gasparo, Bidovec Alessandro, Bozachin Giorgio, Bra-tovich Emilio, Bunz Giordano, Bu-rolo Virginio, Casalotti Guido, Ce-bohin Emilio, Ceriesa Carlo, Cie-mente Ferruccio, Degrassi Mario, Faidutti Giordano, Ferletta Giuseppe, Flego Vattovani Angelo, Giaco-mini Attilio, Glavach por. Poldrugo Carla, Gorella Giorgio, Karis Lu-ciano, Jankovich Paolo, Jerman Francesco, Laurenti Eugenio, Malalan Giovanni, Martiolich Federi-co, Mazzaroli Giuseppe, Minca Mar-cello, Morselli Oreste, Percovich
PSI in PSDI sta včeraj predložili na tajništvu tržaške občine in na volilnem uradu na sodišču združeni socialistični kandidatni listi za občinske volitve v Trstu in za pokrajinske volitve.
Za občinski svet kandidirajo:
Lonza prof. Lucio, profesor in dosedanji občinski odbornik, Pittoni Amaldo, stavec, pokrajinski tajnik PSI, deželni in občinski svetovalec,
Angelelli Femando, Apih prof. Elio,
Balzano prof. Tulilo, Barone Tom-maso, Benedetti por. Haglich Sabina, Benussi Riccardo, Benvenuto Luigi, Berti dr. Carlo, Bonetti Giovanni, Boniccioli Olaudio, Callega-ri Marcello, Callin por. Furlan Neva, Caristi geom. Salvatore, Catan--zaro Antonino, Cecchini Eraldo,
Cervi dr. Paolo, Cesare Giorgio,
Ciacchi prof. Aurelio, De Gioia Giuseppe, Del Tutto rag. Fulvio, Dras-sich Carlo, Dreossi Ferdinando,
Durissini iionello, Elleri Giorgio,
Fragiacomo Tullio, Ghersi Lucio,
Giorgi Ricciotti, Gomizel Palmira,
Gregor! Antonio, Hreščak Dušan,
Kermol Giorgio, Kervin odv. Roberto, Kolarič Pavla, Laboranti Araldo, Lovero Bruno, Luzzatto dr.
Tullio, Magajna Mario, Malipiero dr. Fabrizio, Medani prof. Paolo,
Miani odv. Silvano, Mislei Giordano, Mocchi Attilio, Padovani Ezio,
Pennestre Aldo (neodvisen), Petrac-co Bruno, Pulciani Claudio, Robba Aristide, Romano prof. Francesco,
Sartoretto Matteo, Savarino Gaspa-re, Senigaglia odv. Nino Manlio,
Škabar Marica, Sossi Stanislao,
Stasi dr. Luigi, Toši Pietro, Tran-quillini "•'loriano, Zanier Luciano,
Zotti Sergio.
Za pokrajinski svet kandidirajo:
Cravatari Renato Trst I, Piša Vit-torio Trst II, Rovatti Giuliano Trst III, Anastasio Giorgio Trst IV, Tei-ner dr. Salvatore Trst V, Catanza-ro Antonino Trst VI, Stasi dr. Luigi Trst VII, Fogher dr. Lorenzo Trst VIII, Gregori Antonio Trst
IX,	Caristi geom. Salvatore Trst
X,	Pesante dr. Livio (neodvisnež)
Trst XI, Apih prof. Elio Trst XII,
Padovani Bruno Trst XIII, Miani odv. Silvano Trst XIV, De Gioia Giuseppe Trst XV, Giacchetti Sa-verio Trst XVI, Fogher dr. Lorenzo Trst XVII, Elleri Giorgio Trst XVIII, Apih prof. Elio Trst XIX,
Apih prof. Elio Trst XX, Gabrovec por. Pahor Maria Trst XXI, Volk Lucijan Devin-NabffPŽina, Canova Pietro Milje, Volk Lucijan Dolina.
Znak združene socialistične liste bo tako na glasovnici za občinske kot za pokrajinske volitve na četrtem mestu
V torek, 1. novembra ob 11. uri bosta PSI in PSDI skupno priredili otvoritveno volilno zborovanje v dvorani kina «Ritz» (bivši Arco-baleno). Na zborovanju bodo govorili podpredsednik deželnega odbora Giacometti, podpredsednik deželnega sveta Devetag, federalna tajnika PSI in PSDI Pittoni (ki je tudi nosilec liste) in Pierandrei, ter drugi nosilec liste Lonza.
Včeraj zjutraj so odpotovali v Rim zadnji delegati tržaške federacije PSI na 37. kongres stranke.
miiuiiMmutiMiimmiiiiiiiiiiMiiiniiMMiMiiiiiiiiiiniiimmiiuiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiimiiHiHiiiiiiiiinio
ZASEDANJE STALNIH DEŽELNIH KOMISIJ
Odobritev zakonskega osnutka o zvišanju prispevka industriji
Vsako leto bo dežela prispevala za obresti na
pogojila za naložbe v industriji 850 milijonov lir
Danes zjutraj pa odpotujejo v Rim Antonio, Perper Giuseppe, Pestelli
Giuseppe, Rautrik Remigio, Senica Antonio, Settimi Fausto, Spetti Gu-glielmo, Stokel Gualtiero, Stoppari Ermanno, Tadeo Alessandro, Tor-cello Augusto, Tossi Emo, Urizio Giordano, Volpe por. Marchesich Viviana, Žago Carlo, Zorn Bruno.
Za pokrajinski svet pa kandidirajo: v 1. in 11. volilnem okrožju Laurenti Eugenio, v 2., 14. in 17. okrožju Tadeo Alessandro, v 3. in 20. okrožju Minca Marcello, v 4, in 19 okrožju Perper Giuseppe, v 5. in 9. okrožju Urizio Giordano, v 6. in 12. okrožju Jermann Francesco, v 7. in 8. okrožju Jankovich Paolo, v 10. in 18. okrožju Mor-selli Oreste, v 13. in 15. okrožju Volpe por. Marchesich Viviana, v 17. in v miljskem okrožju Marchesich Giovanni, v 21., v devinsko-nabrežinskem in dolinskem okrožju Bidovec Alessandro.
V nedeljo ob 10.30 bo v kinu Alabarda za PSIUP govoril vsedržavni tajnik stranke posl. Tullio Vecohietti.
Tiskovna konferenca bavarskega ministra za gospodarstvo in promet
Na pobudo deželnega združenja trgovinskih zbornic bo bavarski minister za gospodarstvo in promet dr. Otto Schedl imel v ponedeljek 31. oktobra ob 18. uri na tržaški trgovinski zbornici posebno tiskovno konferenco, na kateri bo govoril o temi «Bavarska in dežela Fur-lanija-Julijska krajina, dve perife-rični področji Evropske gospodarske skupnosti«. Minister Schedl se bo med konferenco dotaknil vrste aktualnih problemov z gospodarskega področja, med temi zlasti vprašanja cestnih in železniških prevozov, vprašanja uvoza in izvoza skozi Trst, vprašanja nujnosti okrepitve cestnih povezav med našim področjem in Južno Nemčijo ter vprašanja naftovoda Trst - Bavarska in plinovoda Jadransko morje-Bavarska.
Isti dan se bo bavarski strokovnjak sestal s skupino novinarjev iz dežele Baden Wuertenberga, ki bodo te dni dopotovali v naše mesto na ogled naftovodovega terminala. Naslednjega dne bo minister Schedel zaključil svoj obisk našemu področju, in sicer si bo pred odhodom ogledal najvažnejše pristaniške naprave.
ZBOROVANJA PSIUP Danes bo PSIUP imela naslednja volilna zborovanja: ob 12.15 pred čistilnico Aquila (Francesco Franco), ob 16,15 pred Tovarno strojev (Francesco Franco), ob 19. na Opčinah - tramvajska postaja) Ezio Martone).
iimiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiimMimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiimiiumiiiiiitmiiiiitiiiimiiMimiMiimmtmiiiimiimmtiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiittiiiii
TISKOVNA KONFERENCA PROF. DR. GILBERTA BERNARDINIJA
Danes se zaključi 521 kongres Združenja italijanskih fizikov
Prof. Bernardini je dejal, da je tržaški kongres pomemben tako zaradi velikega števila udeležencev kot zaradi kvalitete razprav
aj zjutraj je prof. dr. Gil-Jvil je še, da si dopisuje s števil-Bernardini, predsednik Ita- nimi predsedniki raznih državnih
Včeraj
berto Btiiiaiuuu, lijanskega združenja za fiziko (SIF) govoril tržaškim novinarjem na tiskovni konferenci, ki je bila v prostorih fizikalnega inštituta na tržaškem vseučilišču.
Kot smo že sporočili, se 52. kongres italijanskih fizikov, ki se prireja vsaki dve leti na pobudo SIF in AIF (Združenje šolnikov v fizikalnih vedah) bliža h kraju. Danes bodo dela kongresa zaključena.
Prof. Bernardini je dejal v uvodu, da so v teku obsežne pobude, da se čimprej ustanovi Evropsko združenje za fiziko. V ta namen so v Eisi ustanovili pripravljalni odbor. Vse kaže, da se bodo delegati raznih državnih združenj zbrali v okviru ustanove CERM 25 novembra v Ženevi ter ustanovili to mednarodno evropsko združenje. Prof. Bernardini, ki je predsednik tega pripravljalnega odbora, ima v tej zvezi zelo široke pojme. Zanj se Evropa ne o-mejuje samo na tisto majhno zahodno Evropo, ki za nekatere politične osebnosti predstavlja »resnično« Evropo. Po mnenju prof. Bernardinija gre Evropa o Urala do Atlantskega oceana. Prista-
Cetrta deželna komisija za industrijo, trgovino in obrtništvo, ki se je sestala včeraj popoldne pod predsedstvom svetovalca Metusa, je odobrila zakonski osnutek deželnega odbora, s katerim se zviša na 850 milijonov deželni prispevek za pospeševanje industrijskega razvoja. Prvi zakon o prispevkih od 11. novembra 1963 štev. 25 je namreč deioi al 400 m1' h nov Ur prispevka na leto za razdobje desetih let. Po tem zakonu je bila deteia pooblaščena, da daje posebne prispevke za plačevanje obresti na srednjeročna posojila, najeta za graditev, razširitev in obnavljanje industrij-kih objektov, ki so na področju dežele. Prispevek pa velja tudi za nakup strojev in opreme, ki služijo za povečanje proizvodnosti.
Zakon določa, da sme dežela prispevati tohko, da se obrestna mera za industrijce ne zviša manj kot na 3,5 odstotka. Dežela je zvišala celotni prispevek, ker se je že v prvih mesecih uveljavljanja prvega zakona pokazalo, da je pomoč za plačevanje obresti zelo ugodno vplivala na razvoj industrije, ter da so industrijci ta zakon zelo ugodno sprejeli.	,
Ustrezni odbor Je namreč doslej pristal na 119 prošenj, ki predstavljajo za deželo 172 miUjonov lir bremena. Na ta način so lahko industrijci najeli skupno 7 milijard in 625 miUjonov Ur posojil za naložbe v industriji. Z nadaljnjim nakazilom, ki ga zagotavlja novi zakonski osnutek, bo lahko deželna uprava sprejela toliko prošenj, da bodo industrijci z njenimi prispevki najeli skupno za 25 milijard lir posojil.
Na včerajšnji seji so poleg odbornika za industrijo in trgovino Mar-pillera, poročevalca UrUja in predsednika komisije Metusa spregovorili še svetovalci Bettoli (PSIUP), Ginaldi (KD) in Moschioni (KPI).
Pod predsedstvom svetovalca Co-ciannija se je včeraj zjutraj sestala tudi prva stalna komisija za zadeve predsedstva, finance in proračun. Komisija je izrekla, kolikor se njenih pristojnosti tiče, ugodno mnenje o zakonskih osnutkih deželnega odbora glede zvišanja deželnih izdatkov, t. J. prispevkov za deželni zakon v prid gradnji bolniš. nic ter za deželni zakon za industrijski kredit, ki ga je kot smo zgoraj omenili, odobrila četrta komisija na posvetovalni stopnji.
V razpravi so spregovoriU poleg deželnega odbornika Stopperja in predsednika komisije Cociannija svetovalci Bacicchi (KPI), Coloni (KD), Moro (PSI), Mizzau (KD), Pellegrini (KPI) in VirgoUni (KD).
Umrl je
dr. Fausto Pecorari
Včeraj je v Trstu v 64. letu starosti umrl dr. Fausto Pecorari, zdravnik in vidna antifašistična politična osebnost v vrstah KD. Pokojnik je bil že v mladih letih veh ditelj Katoliške akcije in Ljudske stranke, nato pa je sodeloval pri obnavljanju KD. Po 8. septembru 1943 je ostal v vrstah ilegalnega gibanja ter bil član CLN kot zastopnik KD. V CLN je imel funkcijo blagajnika, vzdrževal pa je tudi stike s tajno KD za zgornjo Italijo. Poleti 1944 so ga nacisti aretirali in obsodili na smrt, na škofovo posredovanje pa so smrtno obsodbo spremenili v deportacijo v zloglasno taborišče v Buchen-waldu, kjer je ostal do konca vojne.
Ko se je vrnil v Trst Je zopet bil aktiven v KD in je bil izvoljen za podpredsednika ustavodajne fjjcupščine. Od 1. 1958 do 1962 je bil občinski odbornik za higieno, nazadnje pa član pokrajinskega odbora KD. Bil je tudi ravnatelj Združenih tržaških bolnišnic.
združenj ter upa, da bo skupščina v Ženevi žela popoln uspeh.
Po teh uvodnih besedah (pripomniti pa je treba, da se o teh vprašanjih ni govorilo na 52. kongresu italijanskih fizikov) se je prof. Bernardini zelo laskavo izrazil glede vloge Trsta v tej širokopotezni dejavnosti evropskih fizikov. Trst ima bogato tradicijo, s katero ne razpolagajo druga mesta, je bil in bo še bolj postal pravo evropsko’ mesto.
Glede 52. kongresa je prof. Bernardini dejal, da je ta žel velik uspeh. Povprečno število udeležencev na prejšnjih kongresih je nihalo od 400 do 450, letos pa jih je bilo kar 650. Ta porast zanima, nja za .dela na kongresu je treba predvsem pripisati porastu zanimanja za fizikalne vede ter prebroditvi hude krize, v kateri so se znašle fizikalne vede v Italiji v nedavni preteklosti že dve leti sem je mogoče opaziti krepkejši razvoj ne samo pri znanstvenih raziskavah, temveč tudi drugačno moralno vzdušje.
Za nedavno preteklost so bile značilne finančne težave, ki so vplivale tudi na miselnost in na moralo italijanskih fizikov. Malodušje je zajelo velik krog ljudi, toda zdaj se zdi, da je kriza mimo.
Prof. Bernardini se je pohvalno izrazil o izjavah sen. Caleffija, ki je dejal, da bo vlada pazljivo prisluhnila zahtevam fizikov. Spričo tega je 52. kongres potekel v bolj optimističnem vzdušju. Želeti je le, da državniki ne bi pozabili na obljube. Prof. Bernardini je na vsak način optimistično raz.polo-žen ter meni, da je bolje, če fiziki izpadejo kot nekakšni »Don Kihoti«, ki se borijo proti mlinom na veter, kot pa da se zabubijo sami vase.
Na vprašanje nekega novinarja je še dejal, da je preteklo že sto let, odkar je bila ustanovljena normalna visoka šola v Piši, in da so jo Tržačani in sploh študenti iz Julijske krajine obiskovali v velikem številu.
Na kraju je prof. Bernardini poudaril, da je bil 52. kongres u-spešen tudi zaradi visoke kvalitete znanstvenih prispevkov, ki so jih posredovali udeleženci. Zato odraža na splošno preporod italijanske znanosti na področju fizikalnih ved ter je upati, da bo vlada upoštevala 5-letni načrt, ki so ga predložili fiziki.
obisk prvemu predsedniku prizivnega sodišča dr. Malteseju. Ob 12. uri se je sestal z deželnim odbornikom odv. Marpillerom, ob 16.30 se je podal na univerzo, kjer je prisostvoval «Deželnemu dnevu ergonomije,), ob 18. uri se je udeležil maše v počastitev padlih v Afriki, ob 19. uri pa se je v krožku Italsider udeležil predavanja o temi «Zlindra kot dekorativni elementa.
ZBOROVANJA KPI
Dhnes bo KPI 'imela naslednja volilna zborovanja: ob 10. na Trgu Tra i Rivi (Jurissevich Mario), ob 11. na Trgu Cavana (on. Sergio Scarpa in Emilio Semllli), ob 11. pri glavni ribarnici (Claudio To-nel), ob 11. na tržišču v Miljah (on. Laura Diaz), ob 17. na Trgu Duca degli Abruzzi (Dom pristaniških delavcev) (Paolo Šema), ob 18. v Ul. Pitacco (Claudio Tonel), ob 18.30 v Ul. S. Pasquale (Giorgio Rossetti), ob 19. v Ul. del Prato (on Laura Diaz), ob 19.30 v Ul. Zorutti-Orlandini (on Sergio Scarpa), ob 18. Riostorto-Milje (Cico-gna Luciano).
Jutri ob 17. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 debata o temi «Politika za pravico do štu. dija in šolska pomoč«. Obrazložen bo deželni predlog za dopolnitev štipendij (presalario). Uvodno poročilo bo podal dr. Gianni Batticci, univerzitetni asistent v Trstu.
OBISKI VLADNEGA KOMISARJA
Vladni komisar prefekt dr. Cap-pellini je včeraj ob 11. uri vrnil
V OKVIRU MEDNARODNEGA SALONA ŽIVALI ZA DRUŽBO
Nad 1000 otroških risb s temo
v
«Zival, ki jo imam najrajši»
Natečaja se je udeležilo tudi^ mnogo učencev slovenskih šol - 22 filmov s temo cŽivali, prijateljice človeka^
Tretjega novembra se bo odprl prvi mednarodni salon živali za družbo ter naprav za vzrejo. V dvoranah pomorske postaje so že postavljeni paviljoni, v katere bodo namestili kletke za živali, ter nastajajo dvoranice, v katerih bodo razne razstave. Medtem je zapadel rok za predložitev del na podlagi raznih natečajev.
Za fotografski natečaj «Živali doma in na vrtu« so že objavili klasifikacijo, medtem ko so včeraj ustanovili žiriji za kinoamaterje in učence osnovnih šol v deželi. Za natečaj kinoamaterjev je bilo poslanih 22 filmov, ki so skoraj vsi v barvah in imajo zvočno spremljavo. Filme so poslali iz Italije in iz tujine. Tema natečaja je uživali, prijateljice človeka«. Iz prvega pregleda je razvidno, da je umetniška raven filmov dobra. Te dni bo žirija, v kateri so inž. Spaccini, Tullio Mainardi, Renzo Corazza, Nino Relli in prof. Natti, pregledala filme. Najboljšemu bodo podelili zlato kolajno, druge nagrade pa bodo dali naslednjim. Ko se odpre salon, si bo lahko ogledalo filme tudi občinstvo.
Kar se tiče natečaja za šolarje, je tajništvo salona prejelo nad tisoč risb, ki jih bo pregledala posebna žirija, v kateri so prof. E-stella Brunetti, Dino Predonzani, dr. Fulvia Costantinides, časnikar Danilo Soli, dr. Alfredo Denora in Giso Fior. Tema risb za učence je užival, ki jo imam najrajši«. Risbe so poslale skoraj vse šole v deželi. Iz njih veje globoka otroška poezija, pa tudi dar za opazovanje in risanje. Kdor prebira risbe, lahko odkrije v njih cel zoološki vrt. Zato pričakuje vodstvo salona, da si bo mnogo otrok ogledalo razstavo.
Natečaja za risbe se je udeležilo tudi mnogo slovenskih učencev.
Avtomobilist podrl motociklista na Padričah
Pred begunskim taboriščem na Padričah št. 60 se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 63-letni lovski čuvaj Valentino Radin iz istega taborišča. Okrog 8. ure je Radin sedel na svoje motorno kolo in izpred svoje barake zapeljal na cesto, ker je bil namenjen proti Trebčam. Ko je zapeljal na cesto, je široko zavil na desno, to pa je bilo zanj usodno. Prav v tistem trenutku je proti Bazovici, z avtom giulietta TS 33821, privozil 42-letni Dušan Sain z Opčin, Ul, dei Cardi 18, ki je nenadoma pred seboj zagledal Radina. Čeprav je hitro zavrl, se ni mogel izogniti trčenju in je Radina podrl. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek Zdraviti se bo moral 8 dni zaradi ran po čelu, desni obrvi in sencu ter levem palcu.
V kraški jami našli človeške kosti
Na opozorilo vodje skupine zasebnih pobiralcev vojnega razstre. liva i;z Trsta, so predvčerajšnjim agenti s komisariata v Devinu od šli v bližino Mavhinj, kjer so člani omenjene skupine našli preperele kosti, ki so verjetno človeškega izvora. Pobiralci razstreliva so se že dopoldne spustili v neko-kraško votlino označeno s števil ko «2000», v neposredni bližini ceste Gorjansko-Komen in v globini približno 50 metrov našli kosti. Hitro so obvestili policiste, ki so nekaj časa potem prihiteli do jame.
Ostanke okostja so včeraj dvignili iz jame in jih nato odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer so ona razpolago sodnim oblastem. O najdbi kosti so policisti obvestili tudi sodnega zdravnika dr. Nicolinija za morebitni pregled, ki bo služil policijski preiskavi v zvezi z zagonetno najdbo. Delo ne bo lahko in agenti se bodo morali precej truditi, preden bodo ugotovili identiteto mrtveca, če se bo res izkazalo, da so kosti človeškega izvora.
Trčenje dveh lambret
Sinoči se je v Drev. D’Annun-zio pripetila prometna nesreča. O-krog 21.30 je navzgor po omenjenem drevoredu 18-letni elektrome-hanik Claudio Covacc, iz Ul. La-go 6 vozil lambreto TS 34384, na kateri se je peljal tudi 26-letni delavec Giuliano Crevatin iz istoimenske ulice 4. Ko je Covacci privozil do stavbe št. 42, se je zaletel v zadnji del lambrete TS 34021, ki jo je pred njim vozil 21-letni študent Fabio De Giovanni iz Ul. Ghirlandaio 13. Di Giovanni je prav tedaj zavijal na levo, ker je hotel zapeljati v garažo »Junior». Zaradi sunka so vsi trije lambretisti padli in se le laže ranili. Vse tri ponesrečence so ?. rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jim dali prvo pomoč Vsak se bo moral zdraviti od 7 do 10 dni.
Zahvala
Narodne in študijske knjižnice
Narodna in študijska knjižnica se zahvaljuje g. Ani in Jakobu Semec iz Križa za večje število darovanih starih revij in knjig. Prav tako se zahvaljuje za darovane knjige g. Legiši iz Križa.
Ce ima v Križu še kdo kaj knjig in revij ali dokumentov, ki bi jih lahko odstopil knjižnici, jih lahko izroči Dragu Sedmaku v Križu.
Začetek sezone 66~67 krožka «Rodolfo Morandh
Kulturni krožek «Rodolfo Moran. di» v Trstu začenja svojo dejavnost za leto 1966-67 z razipravo o temi ((Demokratično načrtovanje«. Uvod v razpravo bo imel prof. inž. Roberto Costa, poverjen za tehnično arhitekturo na tržaški univerzi. Razprava bo danes, 28. t. m. ob 19. uri v dvorani krožka na Largo Barriera Vecchia 11.
Priprave za letošnji Moretti d’oro»
Jutri ob 17 uri se bo v Vidmu sestala študijska komisija za nagrado «Moretti d’oro», ki bo razpravljala o celi vrsti predlogov za okrepitev mecenske pobude comm. Lao Menazzi Morettija.
V študijski komisiji so: pisatelj j Elio Bartolini, Oliviero Hono-re Bianchi, Fulvio Tomizza in Do-menico Cadoresi; ravnatelj «Mes-saggero Veneto» Vittorino Meloni, direktor «Gazzettino Giuliano» dr. Franco Decleva, kiparja Dino Ba-saldella in Marcello Mascherini, slikar Giuseppe Zigaina, kritik Ar-turo Manzano, glasbenik Fabio Vidah in podpredsednik furlanskega filološkega društva dr. Luigi Cice-ri.
Med glavnimi argumenti, o katerih bodo razpravljali, bo izbor vrste imen za žirije za nagrado deželnim osebnostim, ki bo letos podeljena za glasbo in urbanistično arhitekturo.
Jutri, v soboto, 29. t. m. ob 15. uri bo v vaškem domu na Jami v Boljuncu otvoritev zadružne osmice, kjer bodo točili domača vina raznih boljun.ških vinogradnikov.
Izsiljeval je prednost
Neprevidnost in izsiljevanje prednosti sta bili krivi včerajšnje prometne nesreče, ki se je pripetila na vogalu Ul. Mazzini blizu trgovine «Donagglo». Okrog 15.30 je 43-letni uradnik Fulvio Cavallini iz Ul. Donadoni 1 privozil navzdol po Ul. Mazzini svoj fiat 1300 TS 59212. Na omenjenem vogalu pa je vanj treščil avto «NSU prlnz« TE 12-17 (YU), ki ga Je po Obrežju Tre Novembre proti Trgu Liberta vozil 36-letnl jugoslovanski državljan Dža-vlt Korbasrani iz Skoplja, Ul. Maršala Tita 15. Korbasrani ni dal prednosti Cavalliniju, ki je privozil z desne In trčenje je bilo neizbežno. Zaradi sunka se je Cavallini pobil po glavi in levem sencu ter se bo na nevrokirurškem oddelku bolnišnice moral zdraviti 8 dni.
Nazionale 15.30 «La battaglia del giganti« Todd A-O 70 mm. Technico-lor. Henry Fonda, Robert Shaw, Dana Andrevvs, Annamaria Pieran-geli.
Exnelsior 16.00 «11 grande col,po del 7 uomini d’oro» Technieolor. Phi-liippe Leroy, Rosanna Podesti.
Fenice 16.00 «Combattentl della not-te» Technieolor, Kirk Douglas, Frank Sinatra. John Wayne. i Eden 16.00 «La calda preda« East-mancolor. Jane Fonda Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattaclelo 16.00 «Spara forte, plu forte, non capisco« Technieolor. Marcello Mastroianni, Raquel Welsh
Alabarda 16.30 »Spi« contro II mon-do» Technieolor. Stevvart Granger, Agnes Spaak.
Fllodrammatlco 16.30 «7 dollarl sul rosso« Colorscope. Atnhony Stef-fen, Dernando Sancho.
Cristallo 16.00 «Arabesque» Technl-color. Sophia Loren, Gregory Pečk,
Aurora 16.00 «La caduta delle aqul-le».
Garibaldi 16,30 «Le calde notM dl Parigi« Technieolor. Prepovedano mladini pod 18, letom.
Capltol 15.30 «L’armala Bracaleone« Technieolor. Vlttorio Gassman, Ca-thertne Spaak.
Impero 16.00 «Rita ta zanzara«.
Moderno 16.30 «M 5 codlce diamanti« Technieolor. James Garner, Melina Mercouri, Sandra Dee, Tony Fran-ciosa.
Vlttorio Veneto 16.00 »Delltto perfet-to« Technieolor. Ray Midland, Gra-ce Kelly.
Astra 16.30 «1 gladiator! dl Roma«.
Ideale 16.00 «ll sole scotta a Cipro« Technieolor. George Chakirls, Dirk Bogarde, Susan Stroyberg,
Abbazla 16.00 «Si spogli infermiera« Norman Wlsdow.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235.
OB SEZNAMIH PREDSEDNIKOV VOLIŠČ
Danes ali jutri bi moral biti ob-i polnopravni državljani z vsemi pra-javljen seznam predsednikov 3901 vicami in dolžnostmi. Zato je za
«Dan ergonomijo na univerzi
V dvorani «G. Venezian« na tržaški univerzi je bil včeraj deželni dan «ergonomije» v organizaciji državne ustanove za preventivo proti nezgodam. Ergonomija je panoga, ki proučuje človeške sisteme z aplikacijo fiziologije, psihologije in industrijske higiene. Zasedanju so prisostvovali vladni komisar dr. Cappellini, občinski odbornik za zdravstvo Blasina, pokrajinski zdravnik dr. Scerino, šef pokrajinskega inšpektorata za delo Augeli in drugi. Poročilo o ((ergonomiji pri prevoznih sredstvih« je podal prof. Marzano.
volišč v tržaški pokrajini za pokrajinske in občinske volitve. Pred. sednike volišč izbere prvi predsednik tržaškega prizivnega sodišča predvsem iz vrst profesionalcev, vpisanih v tržaške sezname profesionalnih zbornic.
Za volitve na Tržaškem smo v zadnjih 12 letih bili priče diskriminacijam do Slovencev. V seznamu predsednikov volišč smo lahko našteli ob vsakih volitvah vedno manj predsednikov volišč slovenske narodnosti, medtem ko je za časa bivše ZVU bilo med predsedniki volišč precej več Slovencev.
Ne vemo točno po kakšnem kriteriju izbira prvi predsednik prizivnega sodišča predsednike volišč. Toda dejstvo, da je bilo ob zadnjih upravnih volitvah novembra leta 1964 od 390 predsednikov volišč le nekaj Slovencev, gotovo ni bil le slučaj. V seznamih profesionalnih zbornic v Trstu je toliko Slovencev, da bi jih lahko imenovali za predsednike volišč vsaj na voliščih, kjer je večina slovenskih volivcev. Sicer pa tudi to ne bi smelo biti merilo za imenovanje slovenskih profesionalcev za predsednike volišč, saj so ti polnopravni člani profesionalnih zbornic in
nje in za vso slovensko skupnost na Tržaškem žaljivo, da se pri ime-novanju predsednikov volišč namenoma puščajo ob strani Slovenci, kot da bi jim sodnijska oblast ne zaupala, da bodo pravično in po zakonskih predpisih vodili zaupana jim volišča.
Da bi na tržaški sodniji tako mislili o slovenskih profesionalcih ne moremo verjeti. Zato se nam tudi v tem primeru vsiljuje misel, da
v preteklih letih niso imenovali slovenskih profesionalcev v večjem številu za predsednike volišč le zato, ker so pač Slovenci.
Pričakujemo torej, da nam ne bo treba tudi po objavi letošnjega seznama ugotavljati tega, kar ugotavljamo že precej let, in sicer, da je bilo imenovanih zelo malo število Slovencev za predsednike volišč, kar bi nam še enkrat potrdilo naše dosedanje ugotovitve, da gre tudi v tem primeru za namerno dis-skriminacijo.
mm im I v cina
predvaja danes, 28. t. m. ob 18. uri barvni film:

AIUTO,
I BEATLES IN AIUTO
(Na pomoč, beatlesi na pomoč!)
Igrajo: LEO MC. KERN in ELEONOR BRAU
Pri prečkanju ceste jo je podrl avto
Včeraj zjutraj so v bolnišnici dali prvo pomoč 19-letni baristki Lauri Giuliani iz Ul. Orlandini 1, ki se bo morala zdraviti 4 dni zaradi udarca po desnem stegnu. Ponesrečenka, ki so jo prepeljali v bolnišnico z zasebnim avtom, je povedala, da je malo prej postala žrtev prometne nesreče. Giu-lianijeva je blizu stavbe št. 5 prečkala Ul. Ghega. Ko je bila sredi cestišča, je proti Trgu Dalmazia, z avtom giulia MI A 69771, privozil 2B-letni Alessandro Poltran iz Milana, Ul. Bianco Maria 3 ter jo podrl. Potrebne formalnosti na kraju nesreče je opravil mestni stražnik.
GLASBENA MATICA - TRST
KULTURNI DOM V TRSTU DANES, 28. oktobra 1966, ob 21. uri
Koncert orkestra Slovenske filharmonije
Dirigent: SAMO HUBAD Solist: DEJAN BRAVNIČAR (violina)
Spored:
A. SREBOTNJAK:
SUITA
KRAŠKA Bori
Lipicanci
Samota
Finale
F. MENDELSSOHN: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER v e-molu op. 64 Allegro molto moderato Andante
Allegretto non troppo — Allegro molto vivace
M. MUSORGSKI - RAVEL — SLIKE Z RAZSTAVE Promenada Spaček Stari grad Tuilleries
Bydlo (voz z volovsko vprego)
Ples piščancev v lupinah Samuel Goldenberg in Schmyle Sejmišče v Limogesu
Katakombe — Con mortuis in lingua mortua Koča Jage Babe Velika kijevska vrata
Vstopnine: parter — 1.000 lir, balkon — 600 lir, dijaki —400 lir Rezervacije in prodaja vstopnic od srede 26. t.m. dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančišk i ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni kulturnega doma.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
XXII. sezona	1966-1967
OTVORITVENA PREDSTAVA MAKSIM GORKI
NA DNU
drama v štirih dejanjih
V	nedeljo, 30. oktobra ob 16. uri
V	četrtek, 3. novembra oh 16. uri
V	petek, 4. novembra oh 16. uri
V	nedeljo, 6. nov. ob 16. uri
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
ABONMAJI ZA SEZONO 1966-1967 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure.
Slovenska prosvetna zveza P. d. «Prešeren» - Boljunec P. d. «S. Škamperle» - Trst
obveščajo, da bo v nedeljo, 30. oktobra svečan prenos po-zemsklh ostankov pokojnega slovenskega skladatelja
FRANA VENTURINIJA
s pokopališča pri Sv. Ani na pokopališče v Boljunec.
Spored celotne svečanosti:
Ob 15.15 krene sprevod izpred pokopališča pri Sv. Ani v Boljunec.
Ob 15.30 na pokopališču v Boljuncu nagovor, položitev krste v grobnico in petje nagrob-nic.
Ob 16. uri odkritje spominske plošče na rojstni hiši na Gorici (trg) v Boljuncu.
Ob 17.30 v kino dvorani KONCERT pevskih zborov iz Brega. Sodelujejo zbori:
((VODNIK« — iz Doline «SLAVEC» — iz Ricmanj ((SLOVENEC« — iz Boršta ((PREŠEREN« — iz Boljunca
Vstopnina za koncert: 200 lir odrasli, 100 lir otroci. — Prodaja vstopnic pol ure pred začetkom.
Cenjeno javnost opozarjamo, da se bodo svečanosti vršile točno po napovedanem času. Vabljeni!
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 27, oktobra se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 15 oseb.
UMRLI SO: 554etni Romualdo I vancich, 54-letni Ezio Longo, 90-let na Anna Maria Danev vd. Germani 84-letnl Riccardo Doria( 54-letna Rji-monda Marini por. Lupini, 55-letni Teodoro Bosiglav, 55-letni Pietro Ma-covic, 70-letnl Luigi Mahnir. 77-letna Maria Tonit vd. Stazedonig, 79-letnl Teodoro Cortese, 73-letna Maria Ca-terina Toieh, 66Hletna Lucia Cragliet-to, 53-letni Angelo štor, 67-letna Antonia Puzzer vd. Devescovl, 83-letnl i Giuseppe Sossi.
Smrtne posledice nenadne slabosti
Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice je predsinočnjim izdihnil 83-letni upokojenec Josip Sosič iz Doberdobške ulice 11 na OPČimah. Sosiča so v bolnišnico sprejeli na zdravljenje 24. septembra. Tistega dne ga je doma napadla nenadna slabost, da se je zgrudil na tla, se ranil in pobil po glavi, zatilju ter začel krvaveti iz levega ušesa. Ob sprejemu v bolnišnico so si zdravniki pridržali prognozo, kasneje pa so nastopile komplikacije in predvčerajšnjim je nesrečnik podlegel poškodbam.
Svojcem izrekamo naše sožalje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
D’Ambrosi, Ul. Zoruttt 19-c, Croce Verde, Ul. Settefontane 39. Ravasini, Trg Liberti 6, Testa d'oro, Ul. Maz-zini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alta Salute, Ul. Gluha 1, Benussi, Ul, Cavana 11, Plcciola, Ul. Orlani 2, Vernari, Trg Valmaura 11.
Po končanem tekmovanju IX. Sšl vsi na
veliki
športni ples
ki bo v soboto, 5. novembra od 21. do 4. ure v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7.
Igral bo orkester « M O D S »
Mali oglasi
trgovina pohištva Bruno — oprema za kuhinje m dnevne sobe iz for-mlke. Lastna izdelava. Fonderla St. 3 (blizu bolnice).
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina dragega svaka Frana Venturinija darujejo Edka Kraljič In Milka z družino 3000 lir za prosvetno društvo Prešeren.
Ob priliki odkritja plošče na rojstni hiši skladatelja Frana Venturinija v Boljuncu daruje Mirko Mavef s Part 1000 lir za prosvetno društvo Prešeren,
V	počastitev spomina pokojnega o-četa daruje Milena Sila 1000 lir M Dijaško matico.
Tržaška občina globoko žaluje ob smrti someščana
on. dr. Fausta Pecorarija
bivšega podpredsednika ustavodajne skupščine in odbornika tržaške občine.
Pogreb bo na stroške občine.
Za vedno nas je zapustil naš predragi oče, nono in tast.
Alojz Mahnič
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, dne 28. t. m. ob 10.15 url iz kapele glavne bolnišnice.
Prisrčno zahvalo izrekamo dr-Pincettiju za njegovo požrtvovalno zdravljenje.
Žalujoča hčerka SILVANA * možem Giovannijem Šeguli-nom in sinom Igorjem
Trst, 28. oktobra 1966
26. t. m. nas je za vedno zapustil
Jožef Sosič
Pogreb bo danes, 28 t. m. o}’ 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice k cerkvi na Opčinah.
Žalujoča hči Angela
in drugo sorodstvo
I.T.F. Ul. Zonta št, 3. tel. 38006
Sporočamo žalostno vest, da nas je v starosti 90 let zapustila naša mama in nona
ANA GERMANI roj. DANEU
Pogreb drage pokojnice bo danes, 28. t. m. oh 16.30 iz cerkve na Opčinah na domače pokopališče
Žalujoči: sinovi in hčere z družinami
Trst - Opčine, 28. oktobra 1966
OB STOLETNICI
Prešerni v Kanalski dolini
“Pravijo, da ste Prešernov potomec,)) sem koj spočetka pobaral uglednega trgovca Simona Prešerna iz Trbiža, brž ko sem sto-v njegovo trgovino.
Malce se je nasmehnil, toda ta-■i sem videl, da sem le našel pot do človeka, ki nekaj pomeni “ Kanalski dolini, človeka, ki ne bživa samo ekonomskega ugleda tomveč tudi ugled kot zaveden Slovenec, česar nikdar in nikoli wti ne zataji ,
“Vse kaže, da smo Prešerni iz tlkev, od tam sem namreč doma, zares potomci našega velikega Pesnika. Kot vam je znano, je rt v Prešernov brat Jurij nekoč ouhovnik v Ovčji vesi, kjer je tu-o- Pokopan. Zal so se vse matične knjige in dokumenti izgubili, ako da direktnega pričevanja o našem potomstvu nimamo. Toda to sam priimek in naj večja ver-J®toost, da je Prešernov brat Ju-J poklical k sebi v župnijo svoja najbližje sorodnike, vse to, se n?1 zdi, dovolj priča o tem, da iz-“to tudi naš rod iz Vrbe.»
Ko sva tako ugotavljala rod in "“or Prešernov iz Ukev, sem ne-ote pomislil, kakšna razlika je Pravzaprav med Benečijo in Kanalsko dolino. Ta razlika ni opaz-a samo v pokrajini, temveč tu-1 v ljudeh. Slovenci, ki sem jih rsčal tod, so me vsi spominjali a Gorenjsko, tako po značaju P" tudi po večjem nacionalnem bčutku tn pripadnosti. Sicer pa k vsemu temu precej prispe-aie tudi povsem drugačne zgo-ovlnske okoliščine, saj sta bila analska dolina in Trbiž do le-1918. pod Avstrijo in sta še-
0	P° razsulu Avstro-Ogrske pri-Pafla Italiji. Poleg tega pa je
ralo in še živi v Kanalski doni dokaj Avstrijcev, oziroma ii efncev> kar vse daje tej pokra-ito, ki leži ob treh mejah, še po-ebno značilnost in poseben raz-°J- Predvsem bi bilo treba mor-a Inkaj omeniti dejstvo, da to Področje ne pozna v tolikšni me-ekonomskega problema in mo-^ ^ol3ivati delovno silo celo od rugod, kar seveda v nobenem P inieru ne velja za Beneško Slovenijo.
O vsem tem in podobnem mi je Pripovedoval Simon Prešern, še Posebej pa se je ustavil ob vpra-anju, ki še dandanes boleče za-e]*Lk9nalske Slovence. Slo je za- opcijo prebivalstva Ka-talswr doline za Nemčijo im -J«..
ob znanem sporazumu med n® erAem In Mussolinijem glede Kalij1**1 r'ciona*nih manjšin v
“Ni res,» je odločno pribil rn, « da s0 optirali
*	Kanalske doline za , rajK nacizma, saj ga sploh po-st a niso. Poznali so namreč le
1	aro Avstrijo in so v svoji na-
*	ostli- ko so optirali za Nemči-’ toislili, da jim ho tam vse-0 bolje kot pod italijanskim fa-toorn. Seveda pa so kaj kmalu
kav11811, Je nemški nacizem, j. A1 Nemci so jih takoj mobilizi-97 q V v°jsko- Res Je sicer, da je ska 0^srotkov prebivalcev Kanal-
vp rt dol'ne optiralo za Nemčijo, endar pa ^ jih je jzselila ko.
sam Po’ovica- Tako sem tudi jaz n«mr. kar trikrat prejel poziv za nk k° vojsko, a se nobenkrat ®rr* Pozivu odzval. Naj pripom-B Pri tem še to, da so me skn1Va^ * i v italijansko voj-P . ’ Pa tudi ti pozivi so naleteli meni na gluha ušesa.» v v kak0 je trenutno s Slovenci Kolški dolini?« me je zani-o v naslednjem vprašanju.
! ffjvečji dotok Slovencev Je buta ftV v Naborjet, kjer je tre-Prei dost* veS Slovencev kot hies ^al pa PrlhaJa pogosto do anih zakonov, kar seveda ni
Pre-prebival-Nemčijo
I dobro. Se posebej je to za nas dvakratna zguba, takrat kadar se Slovenka poroči z Italijanom ali Nemcem. Tako ne izgubimo samo žene, temveč tudi otroke, saj pri nas ni slovenskih šol, niti ni v šolah vsaj nekaj ur slovenščine na teden, kot je bilo to nekoč pod Avstrijo. Tako pa prav otroci iz mešanih zakonov zavoljo vsega tega zasovražijo svojo mater in seveda tudi njen jezik. Tu bi se dalo seveda marsikaj storiti, čeprav v župnijah, kjer so slovenski duhovniki, se opravlja bogoslužje tudi v slovenščini. Sicer pa je glede tega najbolje ,če se obrnete na kakega našega župnika, ta vam bo utegnil povedati prav glede tega mnogo več. Mi pa gojimo žal, trenutno .slovensko besedo samo pri cerkvenem petju.«
«Ali imate v Trbižu na občini kakega slovenskega občinskega svetovalca,)) sem ga prekinil.
«2al ne, v občini imamo samo kmečko zadrugo, v kateri so zastopniki posameznih vasi in tako seveda marsikateri Slovenec v tej organizaciji zastopa svojo vas, saj so vasi slovenske.))
«Ko sva že pri ekonomskih problemih, se vam morda ne zdi, da so ti problemi v bistvu politični problemi, ali pa celo nacionalni?))
“Vsekakor. Sam kot trgovec to morda bolje vidim kot drugi. Ce bi imeli naši ljudje tukaj močnejše ekonomske temelje, bi vsekakor ne prihajalo do takšnih težav, kot jih imamo Slovenci, že prej sem omenil cerkveno petje v slovenščini, ki je žal, za zdaj, naša edina nacionalna manifestacija. Tako je, na primer, prejšnji monsignor pri nas prepovedal v cerkvah tako nemško kot slovensko cerkveno petje. Tudi v Ukvah so na ta način poskušali zatreti slovensko cerkveno petje, vendar pa smo to preprečili.))
«Na drugi strani pa se mi zdi, da tudi matična dežela v nekem smislu morda premalo skrbi za nas, čeprav ni od Trbiža do Jesenic več kot pičla ura z avtomobilom po kar dobri cesti. Skratka, tu je cela vrsta vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti.«
“In kako jih nameravate rešiti?« je bilo moje zadnje vprašanje.
“Tudi nas same tare vprašanje, kako bi se dalo pri nas organizirati vse na novo, toda, žal, nimamo- pravih elementov. Kakor vidite težave so, so končno tudi tu naši ljudje, toda samo, kako jih mobilizirati, pridobiti za našo stvar. Jaz sam, kot posameznik, tu ne morem nič, vendar pa sl na vse načine prizadevam, da bi zadevo le nekako premaknili naprej in kot sem že dejal, tudi iz matične dežele bi nam bila potrebna pomoč, čeprav se zdaj, zavoljo odprtih meja in dobrososedske politike med Italijo in Jugoslavijo stvari le zboljšujejo. Vendar pa bi se, po mojem, dalo storiti še mnogo več. Samo volja je potrebna. Z vseh strani.«
Nisem ga hotel več zadrževati. Že prej sem videl, koliko dela ima v svoji trgovini in to sem mu tudi povedal. “Nič zato, rad se pomenim s slehernim našim človekom, sicer pa imam tudi dobre stike z njimi,_ saj ste sami videli, koliko ljudi onkraj meje prihaja k meni nakupovat. Vsa Gorenjska. Pa oglasite se še kaj,« mi je dejal ob slovesu.
Ko sem zapuščal njegovo trgovino, sem videl pred njo številne avtomobile s slovenskimi registracijami. Prešerna zares poznajo od Gorenjske do Trsta. In ne samo kot trgovca, temveč predvsem kot zavednega Slovenca. Zato sem bil tudi vesel razgovora z njim.
dž
Le kdo je ta debeluh? Fotokamere bi mogle nakazovati, da gre za kakega turista. Pa ni niti debeluh niti turist, celo moški ne. Je to »nagačena« Laura Betti sredi Rima, seveda kot igralka v nekem filmu
Tri skladbe na nocojšnjem koncertu Slov. filharmonije
Na nocojšnjem koncertu v Kulturnem domu bo orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Sama Hubada izvajal skladbe: Alojza Srebotnjaka “Kraška suita«, Mendelssohna Koncert za violino in orkester s solistom Dejanom Bravničarjem ter Mosurgskega “Slike z razstave« v inštrumentaciji Maurica Ravela.
Menimo, da je prav, če te skladbe nekoliko približamo manj poučenim poslušalcem z opisi, ki smo jih povzeli po koncertnih listih Slovenske filharmonije:
SREBOTNJAK:
“KRAŠKA SUITA«
Kraška suita je Srebotnjakov dolg; napravil ga je bil pred leti, ko je zapustil predavalnice ljubljanske Akademije za glasbo in se odpravljal študirat v tujino. Toda ostal je pri skicah: nekaj zapisanih misli, ki so obležale v predalu. Miniti je moralo dobrih pet let, preden se jih je lotil znova.
Nemara se bo komu Kraška suita zdela anahronizem. Sredi del, kakršna so Antifona ali Mi-crosonas, je videti nekam tradicionalna... Prosta atonalna govorica, tu pa tam nekaj bitonalnih in politonalnih prvin ter značilni interval zvečane kvarte, ki povezuje harmonije (prijem, znan iz muzike k filmu “Balada o trobenti in oblaku«) — vse to pač ne more nadomestiti stroge dva-najsttonske fakture, njene domiselnosti, bleščeče kombinatorike
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO PODATKIH DRŽAVNEGA STATISTIČNEGA ZAVODA
Kljub vidnemu napredku se v Italiji še zmeraj razmeroma premalo bere
Skoraj dve tretjini italijanskih družin brez ene same knjige
Ce se človek sprehodi po mestnih ulicah in opazuje izložbe knjigarn in kioskov, bo imel vtis, da se pri nas in v Italiji nasploh veliko bere. Oglejmo si le večje kioske, ki so dobesedno prekriti s platnicami revij in,, listov in še posebej malih resnično vsakomur dostopnih knjig žepnega formata. Posebno kar zadeva publikacije žepnega formata je izbira ogromna, saj se več založb vsak teden pojavi «na trgu« z novim delom. Čeprav bi se o tej sicer dobro zamišljeni pobudi dalo tudi kaj pripomniti, kaže da so žepne izdaje vendarle pripomogle k temu,1 da začenja čtivo prodirati tudi v domove, ki nekoč knjige sploh niso poznali.
Ce na eni strani dajemo takšno, rekli bi pozitivno sliko, je obračun glede branja v Italiji vendarle nekoliko drugačen in še ne ustreza povsem željam in načrtom. Državni zavod za statistiko je po naročilu informacijske službe ministrskega sveta izvedel anketo z vprašanji, v koliko italijanskih družin prihaja dnevnik, v kolikih družinah berejo periodični tisk in koliko italijanskih družin kupuje in bere knjige. Državni statistični urad je anketo izvedel lani in sicer z nekim namišljenim fiksnim dnevom — 15. aprilom. Podatki. Id jih je tedaj zbral, so naslednji:
Le 11,3 odst. italijanskih družin bere izključno dnevnik, prav toliko italijanskih družin bere in-ključno periodični tisk. 18,2 odst. italijanskih družin bere dnevnik in periodični tisk, en odstotek italijanskih družin bere izključno knjige, torei ne dnevnega tiska kot tudi ne periodičnega tiska. 22,5 odst. italijanskih družin pa bere tako knjige kot periodični in dnevni tisk. Skratka 71 odst. italijanskih družin — bere. Iz te-
ga bi mogli sklepati, da je še 30 odst. italijanskih družin, v katere ne prihaja niti dnevni niti periodični tisk niti knjiga.
To so podatki, ki nam dajejo le relativno sliko o tem stanju, za absolutno merilo pa imamo naslednje podatke: 15. aprila lani je 7,5 milijonov Italijanov izjavilo, da berejo knjige, nekaj manj kot 16 milijonov se je opredelilo za periodični tisk, 13 milijonov pa za dnevni tisk. To se pravi, da 36,5 milijona italijanskih državljanov — bere. Ta slika bi bila zelo dobra, kajti upoštevati moramo pri tem dejstvo, da šteje Italija 52 milijonov prebivalcev, pri čemer so upoštevani tudi otroci do osnovne šole in a-nalfabeti, skratka tisti odstotek državljanov, za katere je pisana beseda še nedostopna. Potemtakem je 36,5 milijona bralcev izredno visoka številka. Toda v teh 36 milijonov ljudi je pretežna večina takšnih, ki bere tako dnevni kot periodični tisk in tudi knjige, to se pravi, da je število 36,5 milijona “stalnih bralcev« previsoko, ker se posamezni “bralci« v tem razčlenjevanju — ponavljajo.
Podrobnejši podatki o razširitvi tiska v Italiji nam to potrjujejo. Naklada dnevnega tiska znaša v Italiji 7 milijonov izvodov, kar 40 milijonov izvodov pa znaša naklada periodičnega tiska. Pretežna večina ljudi bere po en dnevnik, toda mnogi nabavljajo tudi po več periodičnih publikacij. Hkrati pa je tudi res, da gre posamezni izvod dnevnega časopisa tudi v več rok. Iz tega sledi, da dnevni tisk bere več kot 7 milijonov državljanov, da pa hkrati 40 milijonov izvodov periodičnih publikacij ne gre med 40 milijonov bralcev, pač pa da je to število mnogo nižje.
'"I"iliitiiiiiil„llllmi|||||||||||||||||mi||||l||||||llll|||l||l|l||l|l|l,lllll„l,„„liili,llliiil„„..........................................................................................................................................................................................................................................................................................m,..........................i...........nuni,............................mil
Se vedno se nadaljuj e jo polemike o letošnjih Nobelovih nagradah
čnM6? dobrim tednom smo poro- I akademije se skuša odkriti, kdo je ripl-.da je 20. oktobra švedska aka- kriv za ta vškandah tošn’,a .v Stockholmu dodelila le-Nobelovo nagrado za knji-cevnost i,________ —
rnupi " *zraelsk.emu pesniku Sa-Trtitu- Josephu Agnonu in njegovi Hkrni'1^ Pisateljici Nelly Sachs, sklon Sno omeniii todi motivacijo rt„ Pa švedske akademije. Nakna-ne ,,pa,.so Prišle na dan neke čud-Pri rt j * .k* £lovore o tem, da tudi ne „elievanju Nobelovih nagrad ,vse tako, kot bi si človek 2onrt-i kot bi človek pričakoval. dtiin.fe ie namreč, da se je dva letnE- objavo sklepa o dodelitvi žennf Nobelove nagrade za knji-na °* nekje že zvedelo, komu bo Korada podeljena.
je^»kor smo °b času že omenili, dodpft6-^ radio že dva dni pred de ej letošnje Nobelove nagra-za čestital novima nagrajencema rarii čast. Toda ne le izraelski Pač pa je tudi «Stockholm veltiadet" dva prej objavil t0s1'. oa bo Nobelova nagrada le-mu jf.fljena 78-letnemu izraelskemu Knllzevniku Agnonu. Ko pa je nan* j oktobra vest o podelitvi Pisci/ ,f objavljena, je isti list za-non je w vrstah uglednih čla-"ern;	akademije zavladalo
ohi„~pol°ženje zaradi prezgodnje mve te vesti*.
svetu Vedskem in tudi drugod po viniU se, zatrjuje, da se v zgodo-a-,,rt Pode}jevanja Nobelovih na-nrnh se, n\ Pripetilo, da bi se tako je 7 ,ršila diskretnost akademi-afcorto ° Ae razumljivo, da so člani aenuje razburjeni in v okviru
Ta zadeva, ki je že sama na sebi neprijetna, posebno za švedsko akademijo, postaja še bolj neprijetna, če upoštevamo tudi za-pletljaje v zvezi s kandidaturo Pabla Nerude za letošnjo Nobelovo nagrado. Neki švedski list za trgovino in pomorstvo, ki izhaja v Goeteborgu, je že več dni pred 20. oktobrom, pred objavo sklepa akademije, zatrjeval, da so možnosti Pabla Nerude za letošnjo Nobelovo nagrado «skrajno neznatne ali jih celo ni», ker da je njegova kandidatura «kompromitirana zaradi velike publicitete, ki jo vodijo neki čilski krogi*. Po pisanju tega lista «nekakšni protesti čilskih diplomatskih in političnih krogov spominjajo na obnašanje <iženitnih me-šetarjev», ki hočejo za vsako ceno zagotoviti Pablu Nerudi doto milostljive Akademije Švedske, doto, ki letos znaša 3CJ.OOO švedskih krom. Poleg tega je bila v Stockholmu pripravljena tudi razstava del velikega čilskega pesnika, kar je, po pisanju istega švedskega lista, prav tako kompromitiralo možnost, da bi lahko Pablo Neruda dobil Nobelovo nagrado.
Pariški list «Le Monde» se je v zvezi s tem spraševal: «če je švedska akademija tako občutljiva na razne pritiske, kako to, da se je tako neelegantno obnašala in dopustila, da je vest o dodelitvi Nobelove nagrade letos prišla v javnost pred rokom?*
Prav tako ni jasno, kako je za vest o dodelitvi Nobelove nagrade
«velikemu starcu izraelske književnosti* zvedela polne tri dni prej izraelska radijska postaja, saj je bila po izraelskem radiu vest objavljena že 18. oktobra ob 8. uri zjutraj, torej praktično tri dni prezgodaj.
V letošnjih prognozah, komu naj se podeli Nobelova nagrada za književnost, se je govorilo o več znanih književnikih, vendar so v ožji izbiri ostali le Samuel Beckett, Mi-guel Angel Asturias, Simon West-dijk in, seveda, Nelly Sachs in Joseph Agnon. Že 11. oktobra je bilo sporočeno, da sta Beckett in West-dijk izločena, štiri dni nato se je število še bolj skrčilo, ker je izraelski radio sporočal, da je gvatemalski pesnik in pisatelj Miguel Asturias prav tako izločen iz kroga kandidatov. Praktično sta ostala kot resna kandidata le pesnik A-gnon in pisateljica Sachs.
Samo ob sebi se razume, da napadi na švedsko akademijo niso v nikakršni zvezi z mnenjem o pomembnosti avtorja ^Zapuščenih žena*. ‘s.Nočnega obiskovalca» in *.Poročne obleke», torej o delih Samuela Josepha Agnona. Temu torej nagrada pripada, ker jo je zaslužil.
Po podatkih švedskega tiska ni izključeno, da bo posebna disciplinska komisija švedske akademije temeljito proučila letošnji «škandab> v zvezi s prezgodnjo objavo tajnih podatkov o nagrajevanju letošnjih nobelovcev za književnost. cStock-holm Aftobladet» je v zvezi s tem zapisal, da bo to storjeno «tiho in elegantno, vendar pa tudi odločno«.
SODOBNA POLIANDRIJA
Omožila se je s štirinajstimi možmi
SAN DIEGO (Kalifornija), 27. oktobra. — Devetindvajsetletna Pandora Cooke, mati treh otrok in “artistka« v nekem nočnem lokalu, v katerem strežejo gostom dekleta v skrajno skopi obleki «monokini», je morala pred sodišče v San Diegu pod obtožbo goljufije. Po tem, kar piše v obtožnici, se je Pandora Cook omožila z najmanj 14 ameriškimi vojaki, ki so bili na poti v Vietnam. Omožila se je z njimi zato, da bi kot zakonita žena dobivala družinske doklade. Ko je eden izmed njenih 14 mož, podčasnik Harold Thomas Cooke, padel v Vietnamu, je Pandora izterjala zavarovalnino za njim v znesku šestih milijonov lir.
Vsa ta čudna zgodba o ženi štirinastih mož je prišla na dan, ker je neki mornar Pandoro obtožil, da ga je najprej napila, nato pa ga navedla na to, da jo poroči.
Zenska vse to zanika, njen pravni zastopnik pa je ubral povsem drugačno pot: odvetnik pravi, da gre za zelo siromašno vdovo in da je njen zadnji, 11 mesecev stari sin, otrok pokojnega Ha-rolda Thomasa Cooka.
Kar zadeva periodične publi kacije, jih največ berejo ženske Računi pravijo, da kar 90 odst žensk-bralk bere periodično čti vo. Moški pa so manj nagnje ni k temu tisku (samo 60 odst.) Zato pa se je le 35,7 odst. žensk izjasnilo, da. berejo dnevni tisk, proti 70 odst. moških.
Do tu smo navedli podatke, ki se nanašajo na anketo. Izvedeno 15. aprila lani. Da bi mogli pravilno oceniti, koliko se v Italiji bere, odnosno ali se v Italiji veliko ali malo bere, bi morali najti ustrezno primerjavo le pri kakem drugem narodu, toda državni statistični urad nam tega ne posreduje, pač pa navaja podatke, koliko se je v Italiji bralo pred osmimi leti. In kar zadeva to, smemo reči, da je Italija vendarle napravila krepek korak naprej.
Leta 1957 je čtivo — dnevno, periodično in drugo — prihajalo v 59,2 odst. družin, sedaj prihaja v obilnih 71 odst. To je absolutna številka. Nadaljnja analiza podatkov pa nam pove, da je ta velik korak treba pripisati predvsem razširjenju tiska med podeželskim prebivalstvom ter med prebivalstvom italijanskega Juga. S tem pa smo že prišli na tako imenovano “zemljepisno razdelitev« branja v Italiji :največ berejo v severozahodni Italiji, to se pravi na področju Lombardije, Ligurie in Piemonta, kjer pride kakršenkoli tisk v malo manj kot 85 odst. družin. Na drugem mestu je severovzhodna Italija, kamor spada tudi naše področje, kjer bere vsaj 82 odst. družin. V srednji Italiji pride čtivo v 77,2 odst. družin, na otokih (Sardinija in Sicilija) znaša ta odstotek obilnih 51, za južno Italijo pa podatki kažejo, da ne pride čtivo niti v vsako drugo družino.
Prej smo ugotovili, da se Je število bralcev v Italiji od 1957 do 1965 povečalo za malo manj kot 12 odst. Oglejmo si, katero čtivo se je več in katero manj razširilo. Leta 1957 je prišla knjiga v 17,5 odst. italijanskih družin, lani pa že v 42,5 odst., periodični tisk pa kaže razmerje 60,9 in 78,7 odst. Dnevni tisk je v tem času zabeležil «umik», kajti 1957. leta je prihajal v 82,4 odst. družin, sedaj pa le v 77,1 odst.
Ko že govorimo o tem, koliko italijanskih državljanov v povprečju bere, ne bo odveč pogledati, koliko italijanskih družin razpolaga z domačo knjižnico. Glede tega ne jemljemo v poštev le resničnih knjižnic, pač pa si zamišljamo kakršno koli pa četudi skromno zbirko knjig, ki si jo družina omisli. Kaj pravi o tem statistika?
V Italiji Je kar 64,4 odst. družin, ki nima doma niti ene knjige. Tako pravi poročilo državnega zavoda za statistiko. 27,7 odst. italijanskih družin ima manj kot 50 knjig. Komaj 3,9 odst. italijanskih družin razpolaga z domačo knjižnico z manj kot 100 knjigami in 4 odst. družin razpolaga s knjižnicami z več kot 100 knjigami.
Ce nam ti relativni podatki še ne povedo vsega, bomo dodali, da je v Italiji 9 milijonov družin, v katerih nimajo niti ene knjige, celo niti kake detektivke, ali najbolj preprostega romana.
Za zaključek bomo navedli še to, da so italijanski državljani lansko leto potrošili za knjige, dnevnike in revije 344 milijard lir, kar je 24.500 lir na družino. Ce to povprečje razčlenimo po “stanovih«, bomo ugotovili, da so družine podjetnikov potrošile po
70.000	lir v ta namen, uradniki, nameščenci in delavci pa v povprečju 19.000 lir. Pri vsem tem pa ostane 4 milijone italijanskih družin, ki v letu dni niso potrošile niti lire za nakup kakršnega koli čtiva.
in obratov, če naj presojamo glasbo po kompliciranosti partitur ter strankarski pripadnosti temu ali onemu sistemu. Srebotnjaku je taka pot tuja. Prav dobro ve, da si kot skladatelj ne more in ne sme zastirati oči pred sodobnostjo — vendar ga nanjo ne priklepa papirnati avantgardizem, temveč kompozicijska ideja, ki jo skuša uresničiti kar najbolje in najbolj popolno. Ve, da izbrana tehnika ni stil in da je v dodekafoniji mogoče pisati bolj zaprašeno kot v kateremkoli tonalnem sistemu. Srebotnjak je izklesal skice za Kraško suito tako, kot je terjalo njihovo bistvo, kot jih je doživljal. Glasba ne slika, čeprav so njena vsebina impresije ob značilno kraških temah. To ni impresionizem niti katerikoli njegovih podaljškov, tudi ne ilustracija Kosovelovih verzov, ki so Srebotnjaku že od nekdaj blizu — Kraška suita je rčsume njegovih mladostnih liričnih spominov na domači svet.
Partitura je nastala v zadnjih treh mesecih minulega leta in obsega štiri stavke. Prvega, Bore, je navdihnil kameniti Kras. Brez trdne oblike je in značilnih tem; zgolj razmišljanje, meditacija z dramatičnimi viški. — Drugi, Lipicanci, je tridelen, vendar ga ponavljanje misli ne veže v zaključno celoto. Posamezne dele namreč spaja tremolo na malem bobnu, tako kot cirkuške točke, ali če hočete, baletne slike Petruške. Prvi del je miniaturni pastorale, drugi paradna polacca z značilnim ritmom poloneze, tretji banalni cirkuški galop; vse je deformirano (bitonalno, politonalno), ritmi so razcefrani, spremenjeni. Vzpon treh različnih ritmičnih gibanj, ki jih srečamo v kraški Lipici. — Samota, tretji stavek suite, je pisana za godala. Forma je spet prosta, fantazijska. Pričenja jo fugato v pianissimu, višek doseže nekaj pred koncem, kjer se tudi ponovi motiv z začetka stavka. Ob tej intimni meditaciji na temo samote je videti finale še bolj razigran, še bolj nezadržen v svojem plesnem utripu. Po obliki nekoliko spominja na rondo prve stopnje. Osrednjo misel ustavita dve medigri: prva je grajena na istrski lestvici in zato nekoliko folklorno obravnava, druga prinaša motiv iz Borov, kar daje suiti značilno vsebinsko enovitost.
MENDELSSOHN:
KONCERT ZA VIOLINO
IN ORKESTER
Mendelssohn je bil rojen komponist. Njegova melodična inven-cija je bila izredno pestra in bogata. Zapleteno tematično delo je izpeljal z največjo lahkoto. V razliko od dramatičnih osebnosti Beethovna, Berlioza ali Wagner-ja, je znal svoje glasbene misli odeti v — često sicer varljivo — oblačilo lahkotne gracioznosti in nežne očarljivosti. Skladatelji izza Beethovna so v klasično obliko koncerta skušali vnesti nekaj novih prijemov; že Spohr in Weber sta združila dosedanje ločene stavke v neprekinjen glasbeni tok. Tudi Mendelssohn se je poslužil take oblike, razen tega pa je zgostil glasbeno maso tako, da je uvedel solistični inštrument takoj v začetku skladbe in s tem opustil doslej običajno orkestrsko ekspozicijo. S tem seveda razvoj koncerta v enotni, zgoščeni formi še ni bil zaključen. Mendelssohn je ustvaril osnovo, ki jo je dokončal Liszt s svojima klavirskima koncertoma, Schumann in Brahms pa sta iz romantičnega koncerta odstranila še zadnje sledi naslajanja nad virtuoznostjo, kateri je Mendelssohn kljub svojemu okusu še nekajkrat podlegel.
Koncert za violino in orkester
v e-molu je sad prijateljstva in sodelovanja med violinistom Ferdinandom Davidom in Mendelssohnom, ki mu je komponiranje tega koncerta začelo rojiti po glavi že v začetku leta 1838, toda 66 folijskih strani partiture je dobilo svojo zadnjo taktnico šele 16. septembra 1844. Prva izvedba je bila 13. marca 1845 z Davidom kot solistom. Skladatelj je bil tedaj v Frankfurtu, zato je orkester leipziškega Gevvandhausa dirigiral danski skladatelj Niels Gade. Uspeh je bil tolikšen, da so Mendelssohna, ki se je jeseni vrnil kot dirigent v Leipzig na začetek nove sezone, sprejeli z nepopisnimi ovacijami. Odtlej je njegov edinstveni koncert, eno najpomembnejših in največ izvajanih del te vrste, preživel več kot stoletje zdravega življenja ter pri tem ohranil, kot je nekdo zapisal, »privlačnost večne mladosti«.
Koncert je značilen za Mendels-sohnovo uglajeno in svežo umetnost, klasično je odtehtan v vseh svojih treh neposredno povezanih stavkih, muzikalno je neproblematičen in tehnično zahteven. V njem se skladatelj pokaže kot glasbeni gentleman — a ker za ljudi njegovega kova in rodu ni bilo prostora v nacistični vladavini, ga je arijski “nadčlovek« zavrgel ter vrsti narodov prepovedal poslušanje njegovega trdnega in krepilnega glasbenega izročila.
MUSORGSKI - RAVEL:
“SLIKE Z RAZSTAVE«
Leto dni po smrti ruskega slikarja in arhitekta Viktorja Hartmana so v Moskvi priredili razstavo njegovih slik, akvarelov in arhitektskih osnutkov. Umetnik je bil intimen prijatelj Musorgskega in viden član skupine mladih ruskih umetnikov, ki so se zavzemali za pravo rusko umetnost brez tujih vplivov.
Zamisel Musorgskega, da z glasbo opiše nekaj teh slik, je gotovo v veliki meri mogoče pripisati v tedanji Evropi zelo priljubljeni programski glasbi. Njegova zbirka klavirskih skladb z 'naslovom «Slike z razstave» je vzbudila mešanico občudovanja in začudenja — kot vsa dela tega najbolj samosvojega zastopnika mlade ruske šole, čigar sloves med ljubitelji glasbe ni nastajal prav nič bolj zaradi priporočil kritikov in učenjakov kot zaradi navdušenja posameznikov. Pomembni ruski skladatelji, predvsem Rim-ski-Korsakov in Glazunov,. so skušali ublažiti, kar so splošno imeli za grobost v ustvarjalnosti Musorgskega ; nekatere njegove skladbe so predelali in preinštru-mentirali, a pozneje se je izkazalo, da sta samosvoja moč in izvirni način izražanja Musorgskega mnogo bolj učinkovita.
Bogata domišljija Musorgskega je v «Slikah z razstave» ustvarila očarljiv kaleidoskop čudovitih idej in spreminjajočih se, čeprav pretežno temačnih barv. Klavirski izvirnik za inštrument ni preveč primeren, kljub uporabi vseh klavirskih možnosti; niti skrivnostni akordi v «Cum mortuis in lingua mortua» niti neznanska zgradba zvokov v uVelikih kijevskih vratih» na tem inštrumentu ne more zadovoljivo zveneti. Delo je kar klicalo inštrumentatorja, a le pravi mojster bi mogtl vdihniti življenje v osnutke, ki jih skriva klavirski izvirnik Musorgskega. Leta 1929 je uspel Maurice Ravel; njegova inštrumentacija «SIifc» ni delo spretnega obrtnika, temveč izraz velikega umetnika. Bistvo originala je ostalo skoraj nedotaknjeno in le podrobni študij more razkriti nekaj malih razlik med izvirnikom in Ravelovo partituro.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Lahka glasba; 12.15 Med tržnimi stojnicami; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.00 Ansambel «The Jets«;
17.20	Zabavali vas bodo; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost;
18.30	O glasbi govorijo skladatelji; 19.00 Tielman Susato: Iz «16 Danserye»; 19.15 Moj prosti čas;
19.30	Najnovejši uspehi; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Veseli utrinki; 21.00 O-perna glasba; 21.50 Zvočna paleta; 22.45 Magija glasbil.
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Juke box; 14.00 Malo poezije; 14.10 Schoenbergove skladbe.
Koper
6.30,	7.30, 12.30, 13.30, 14.30,
17.30,	19.15 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL;
10.15	Pesem in ples; 10.45 Turistične beležke; 11.00 Celentanov klan; 11.15 Ansambel “Gleason«;
11.30	Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.40 Melodije; 14.00 Baletni odlomki; 15.00 Vasilij Mirk; 15.45 Domači ansambli;
16.00	Kulturni zapiski; 16.20 Današnje teme; 16.30 Simf. koncert;
17.40	Popevke; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Delgado;
PETEK, 28. OKTOBRA 1966 Nacionalni program
7-00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Jesenske pesmi; 9.20 Strani iz albuma; 10.05 Operna antologija; 11.00 Popevke; 11.30 Tradicionalni jazz; 11.45 Pesmi, ki so v modi; 13.30 Dva glasova, en mikrofon; 15.10 Solisti; 15.45 Nove pesmi; 16.00 Spored za najmlajše; 17.45 Y. Chatelain: “Večerja v dveh«; 18.15 Komorna glasba; 19.18 Oddaja za delavce;
20.20	Primitivni svet And; 20.40 Simf. koncert; 22.20 Plesna glasba.
//. program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 8.45 Poje Little Tony;
9.20	Gigliola Cinquetti in Bruno Martino; 9.40 Orkester; 9.55 Vesela glasba; 10.20 Ansambel «Les Surfs«; 10.35 Kvartet Cetra; 11.40 Skladbe za orkester; 12.00 Filmska glasba; '1.05 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošče; 15.35 Violinist R. De Barbieri; 16.00 Rapsodija; 16.58 Glasbeno-govorni spored; 17.35 Enciclopedija; 18.15 Teden v New Yorku; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 21.00 Anketa;
21.40	Ameriška lahka glasba; 22.10 Jazz.
III. program
18.30	Frescobaldijeve skladbe;
19.00	Bachove skladbe; 19.15 Koncert; 20.40 Lobos in Delius; 21.25 Kultura v Indiji; 21.50 Veretti in Petrassi.
Slovenija
7.00, 10.00, 13.00,
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
E. Zenari v prostorih francosko-italijanskega združenja
Preteklo soboto so v prostorih Francosko-italijanskega združenja otvorili razstavo plastik in slik Ernesta Zenarija, ki jo je občinstvu tolmačil dr. Firmiani z inštituta za zgodovino umetnosti na tržaški univerzi. Čeprav smo po kak primer Zenarijevih ustvaritev iz drevesnih delov že videli na nekaterih skupnih razstavah, pa nam jih ta, po lanski razstavi v Milanu, v Trstu šele sedaj prikazuje v večjem številu.
Kdor je skozi 27 let sledil razvoju Zenarijevega ustvarjanja, ve, da je dospel do sedanjega izraza preko zgledne oblikovnosti v sliki in tolkljani pločevini. Zlasti obdobje nadvižno iztolkljanih bakrenih listov z lovskimi in nabožnimi prizori je trajalo dolgo, Zenari si je torej zgradil trdno podlago, da lahko sedaj na njej postavlja te čudovite tvorbe iz delov neobstruženih hrastovih vej in debel. Z umetniško, prefinjeno pretehtano izbiro teh delov, od drobcev lubja do razpredenih korenin hrani svojo domišljijo, da
i
Ji l	£
Zennarijev «Golob»
potem tako ustvarja pravljično učinkujoče kipe mitoloških bitij, zmajev in živali ter ljudi, ki niso iz naših časov. Če Zenarijevi kentavri, himere in minotavri, v svoji pol človeški, pol živalski ob likovnosti, po svoji barvi in kepasto razriti hrapavosti površin varljivo pristno sličijo ravnokar izkopanim predzgodovinskim bronom, ki se jih še drži zemlja, pa, nasprotno, orli in druge ujede, ptied feniks ter jelen z vihrajočo grivo, pred nami nadvse presenetljivo zažive, kot zlasti prešerni petelinček, Priznati moramo, da to ni več le sestavljanje, temveč kiparsko oblikovanje. Enako, kot je pred 2400 leti Lizistrat odkril modeliranje v gipsu, tako je Zenari sedaj tisto novo z lepljenjem koščkov lesa in lubja na osnovne oblike, ki jih je njegov umetniški čut izsledil že delno predoblikovane r prirodi gozda. Mikalo bi nas sko ro trditi, da je Zenari ponovm odkril praumetnos4. naših daljnil prednikov, ki niso imeli na raz polago drugega kot to, kar jim j< nudil gozd, da bi zadostili svoj težnji po umetniškem izživljanju
MILKO BAMBIČ
^7
6.00, 7.00, 10.00, 18.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.05 Operna mati-
22.35 Pianistka Dubravka Tomšič, neja; 8.55 Pionirski tednik; 9.25
Majhni ansambli; 9.40 Otroški zbor; 10.15 Skladbe za razne inštrumente; 10.35 S. Novak: Noč z Madono; 11.00 Turistični napotki; 11.15 S koncertnih odrov; 12.05 Jug. pevci; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Cveto Demšar — viola; 15.40 Mladinska aktualna oddaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Vaši priljubljeni orkestri; 18.50 Kulturni globus;
19.00	Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Zborovske skladbe; 20.20 Zunanjepolitični pregled; 20.30 Mojmir Sepe; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Hindemith in Lutoslawski; 22.50 Krsto Špoljah: Pastorale; 23.05 Mozaik jazza.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 šola; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 TV zgodba “Trojanski konj«; 19.15 Violinist A. Ferrare-si; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 J. Racine: «Fedra»; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Socialistično zedinjenje; 22.15 “Giochi in famiglia«.
Jug. televizija
9.40	in 14.50 TV v Soli; 10.35 in 14.45 Angleščina; 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.55 Poročila; 18.00 Oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Brez parole:
19.30	Iz otroške poezije; 20.00 Dnevnik; 20.35 Para sv. Janeza — madžarski, film; 22.00 Poročila.
©oriši	ko-beneški di	ucfiij	ik
VELIČASTNA POVORKA 1RAK10RIST0V PO MESTU
Kmetovalci goriške pokrajine so opozorili oblasti in javnost na svoje številne težave
Počasnost izplačevanja za razlaščeno zemljo in po toči povzročeno škodo - Odkupna cena mleka pri proizvajalcu naj se dvigne na 100 lir - Dohodek v kmetijstvu ne dosega polovice dohodka delavcev - Deželni svetovalec Jarc je spregovoril v slovenščini
Zborovanje kmetovalcev goriške pokrajine slovenske in italijanske narodnosti včeraj dopoldne na Trgu Battisti v Gorici predstavlja pomembno javno obsodbo razmer na. Sega kmetijstva. Povprečni letni dohodek ljudi v kmetijstvu je izredo nizek ter naj bi po predvidevanjih odgovornih organov dosegel Sele čez pet let 53 odstotkov dohodka, ki ga imajo ostale kategorije delovnih ljudi. Nič čudnega torej, če italijansko kmetijstvo izgublja svojo gospodarsko moč in če se ne more kosati s kmetijstvi ostalih držav v Evropski gospodarski skupnosti. Okvir našega kmetij, stva Je na zborovanju kmetov orisal podpredsednik vsedržavne Al-leanze Contadini odv. Gaetano Di Marino.
Kmetovalci so se včeraj okoli
10.30	z okoli 70 traktorji pripeljali iz raznih krajev naše pokrajine v Gorico, kjer so se jim pridružili tudi kmetovalci slovenskih vasi, ki so pritrdili na svoja vozila pozive v slovenščini, naj se plačuje proizvajalcem liter mleka po 100 lir, naj se jim takoj izplačajo odškodnine za razlaščeno zemljo, naj se ustanovi osrednja mlekarna, nudijo sredstva iz «zelenega načrta« za kmete itd.
Sprevod traktorjev Je najprej prevozil oba Korza ter zavil na Trg C. Battisti, kjer je kmete najprej pozdravil pokrajinski tajnik Alleanze Contadini Marizza. Nanizal je osnovne težave, ki jih nahajamo v kmetijstvu, kot za primer zavlačevanje izplačila odškodnine po toči, ki je uničila pridelek že pred 16 meseci, in odškodnine za razlaščeno zemljo za javna dela, priznanje družinskih doklad za kmete kot jih imajo delavci, in sicer 220 lir za otroke, 160 za ženo in 90 za starše, zvišanje cene mleka pri proizvajalcu na 100 lir, spoštovanje kmetijskih pogodb, ustanovitev deželne ustanove za razvoj, nadzorstvo nad cenami zemlje (zakon 590 od 26. maja 1965) Itd.
Za "Jim Je v slovenščini spre-
liorica
VERDI. 16.30-22: «11 grande colpo dei sette uomini d’oro», Rossana Podesta, v barvah.
CORSO. 17.15—22: «Nevada Smith«, Steve Mc Queen in Karl Malden; ameriški film v kinemaskopu in barvah; prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO. 16-22.30 «Le pia-cevoli notti«, V. Gassman, Gina Lollobrigida in U. Tognazzi. Italijanski kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 17.15—21.30: «La strana guerra del capitano Grant«, C. Grant. Ameriški film.
CFNTRALE. 17.15—21.30: «La con-quista del West». Film C. de Mil-la. G. Cooper in J. Arthur. Ameriški film.
Tržič
AZZURRO. 17—22: «L’Armata Bran-caleone«, V. Gassman in C. Spaak. Kinemaskope v barvah.
EXCELSIOR. 16—22:	«Fuochi di
notte«.
PRINCIPE. 17.30—22: «Jonny cbi-tar», E. Borgnine, v barvah.
Honke
EXCELSIOR. 19—22: «Tutti insie-me appassionatamente«, J. An-drews. Barvni film.
RIO. 19—22: «Dal peccato alla glo-ria«.
Traktorji kmetov, ki so se udeležili manifestacije v Gorici
V SOBOTO V PARKU FORMENTINI V ŠTEVERJANU
Tekmovanje v oranju s traktorji in razstava kmetijskih strojev
Za udeležence je na razpolago 140 tisoč lir za denarne nagrade in več nagrad v blagu - 40 podjetij bo tekmovalo z 81 stroji in jih razstavljalo 116
Danes bodo v parku Formentini v števerjanu zaključili še zadnje priprave za tekmovanje v oranju z goseničarji, ki ga je organiziral poseben pokrajinski pripravljalni odbor, kateremu predseduje dr. Marsano, tajnik pa je dr. Marco Sanchietti od ustanove UMA iz Gorice. Obenem s tekmovanjem bodo uredili tudi razstavo poljedelskih strojev in orodja. Vsa prireditev bo jutri, v soboto (in ne v nedeljo, kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno).
Tekmovanje se bo začelo jutri zjutraj ob 8.30, razstava po bo trajala ves dan, do večera. Ob 11.30 bo imel predsednik dr. Marsano pozdravni nagovor na tekmovalce in druge udeležence in na predstavnike oblasti.
Udeležencem tekmovanja in razstave bodo razdelili častne diplome, zmagovalci v tekmah pa bodo dobili posebne nagrade. Med temi je zlata kolajna, srebrna kolajna, šest denarnih nagrad po 5000 lir; več drugih nagrad v denarju za skupni znesek 140 tisoč lir, ter nekaj
nagrad v blagu. Te bodo razdelili kdaj pozneje z uradno svečanostjo na sedežu trgovinske zbornice v Gorici.
Svojo udeležbo je prijavilo 40 podjetij z 81 poljedelskimi stroji med katerimi je 16 goseničarjev, za praktične demonstracije in 40 podjetij s 116 raznimi stroji za razstavo.
Štipendije
za poliomielitiene dijake
Državna ustanova za borbo proti otroški paralizi je dala za tekoče šolsko leto 1966-67 na razpolago dvajset milijonov lir za podporo revnim dijakom, ki so podvrženi tej bolezni, pa bi želeli dovršiti svoje študije. Izplačali bodo 100 štipendij po 100 tisoč in 200 podpor po 50 tisoč lir. Prizadeti naj naslovije prošnje do 10. novembra na «Lega italiana per la lotta con-tro la poliomielite« — Roma — Via Toscana 10.
govoril deželni svetovalec Jožef Jarc, ki je tako postal prvi Javni delavec, ki je skoraj po 20 letih znova spregovoril v slovenščini na javnem prostoru v mestnem središču. Navedel je težave kategorije kmetov, razlaščanje, težka bremena vojaških služnosti, krivice pri trgovini z mlekom in druga vprašanja, ter je zaključil svoj govor s sledečimi besedami:
«Za rešitev vseh teh vprašanj je potrebna moderna kmetijska politika z obširnimi reformami, ki naj zagotovijo kmetom socialno in ekonomsko varnost. K dosegi takšnega cilja bo pripomogla tudi najširša sindikalna enotnost med slovenskimi in furlanskimi kmeti«.
Svojo podporo je zborovalcem nudil tudi tajnik Delavske zbornice Fulvio Bergomas, ki pa je poudaril predvsem težnjo med delavskimi sindikati po ustvarjanju enotnosti, medtem ko se skušajo sindikati kmetov «preštevati». Pri tem je mislil na bonomijansko Coltivatori diretti, ki noče nič slišati o kakršni koli obliki enotnega nastopa kmetov za svoje pravice.
Vsedržavni podpredsednik Alleanze Contadini odv. Di Marino je v uvodu ugotovil, da predstavlja zborovanje kmetov v Gorici odraz nezadovoljstva s sedanjim stanjem, ki ga je priznal tudi bivši minister za kmetijstvo Medici, ko je govoril o nujnosti povečanja kmetijskega dohodka. Govornik je nadalje omenil pomanjkljivost zakonov, njihovo izigravanje ter «ze-lenega diktatorja« (Bonomija) v ita. lijanskem kmetijstvu, ki je ustvaril oblast nad tem sektorjem z verigo ustanov in nadzorstvom nad njimi ter s tem tudi krizo v našem kmetijstvu. Navedel je težave, ki se bodo pojavile za naše kmetijstvo prihodnje leto z izenačenjem cen v Skupnem evropskem gospodarstvu, in našo nekonkurenčnost z razvitejšimi državami, kar bo še bolj prizadejalo naše kmetijsko gospodarstvo.
Po zaključku manifestacije so se traktoristi disciplinirano vrnili po glavnih mestnih ulicah v svoje kraje.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprla v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, na Travniku št. 14, tel. 29-72.

IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI
Po presenetljivem zavrtljaju v polfinalu košarkarskega turnirja SŠI DOBERDOB in ŠKAMPERLE za letošnji naslov
Tudi košarkarski turnir v okviru 9. SŠI je kmalu pri kraju. Odvijali sta se že polfinalni tekmi. Finalista sta torej že znana: to sta ekipi Doberdoba in Skamperla.
Kaj pa so nam do sedaj tehnično povedale tekme?
Nedvomno se je košarkarski nivo znatno dvignil, toda žal le po
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 16 stopinj ob 12.50; najnižjo 10,2 stopinje ob 6.40; povprečne dnevne vlage je bilo 82 odstotkov, dežja je padlo 9,6 mm.
Razprava proti trgovcu z vinom ponovno odložena za nedoločen čas
Šoferja na zatožni klopi pod obtožbo šofiranja v vinjenem stanju - Sitnosti s čekom brez kritja
Včeraj bi se morala pred gori-škim okrajnim sodnikom dr. Bas-sijem nadaljevati in zaključiti razprava proti goriškemu vinskemu trgovcu Giacomu Curciju, ki ima svoje skladišče vina na debelo v Ul. Paolo Diacono št. 100. Kot smo že pisali je v obtožnici rečeno, da je v dobi enega leta od marca 1964 do marca 1965 dal v
prodajo in prodal nad 16 tisoč hi vina, povečini iz srednje in južne Italije, pod oznako naših domačih izbranih vin kot n. pr. tokaj, merlot, rizling itd. Zadnjič je sodnik odložil razpravo za 14 dni, da bi medtem pregledali dokumente in zapiske pri občinskem trošarinskem uradu. Včeraj pa je razpravo ponovno odložil in to-
PRI ŽAGANJU V PODJETJU ZULLI
Mlada delavka iz Števerjanu izgubila prst na desni roki
Nesreča delavke v podgorski tekstilni tovarni - Padec trgovca iz Standreža
Pri delu so se včeraj dokaj poškodovale tri osebe. Ob 9.30 si je pri žaganju vezanih plošč v lesnem podjetju Zulli v Ul. Fatebenefra-telli odrezala prst na desni roki 15-letna Sava Makuc iz Sčednega 10 v Števerjanu. Lastnik podjetja jo je s svojim vozom takoj prepeljal v bolnišnico, kjer so mladenko pridržali na zdravljenju za 20 dni.
V podgorski tekstilni tovarni se je poškodovala 21-letna Natalin Gra-ziella iz Ronk, Ulica S. Lorenzo 70. V predilnici ji je padlo na glavo vreteno ter jo spravilo v nezavest in ji prebilo lobanjo. Mladenko so z rešilnim vozom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico. Z njo se je peljala tudi mati, ki dela z njo, ter je opisala okoliščine, v katerih se Je zgodila nesreča. Mladenka ne govori ter so jo nekaj po 15. uri pridržali na zdravljenju za 20 dni.
Trgovec 66-letni Anton Makuc iz Ul. Matajur 1 v Standrežu je o-
poldne delal v svojem skladišču zelenjave. Stal je rtieter visoko na lestvi, kjer mu je zdrsnilo ter je omahnil; pobil se je po desni rami, desnem komolcu in trtici. V bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Ob 2.30 ponoči je na poti domov padel motociklist 27-letni Renzo Gu-gliatti iz Ul. Lunga 48 ter se pobil po nosu in ustnicah; izjavil je, da mu je zdrsnilo v Ul. Duca d’Aosta.
Nesreča delavca v tržiškem pristanišču
Včeraj se je ponesrečil pri delu v tržiškem pristanišču, kjer je pomagal pri razkladanju lesa 38-let-n: Mario Brigante iz St. Petra ob Soči. V tržiški bolnišnici so mu ugotovili udarec v križu in na desni nogi ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju.
krat celo za nedoločen čas. Ni nam znano, kakšne izgovore, odnosno dokaza je prinesla tokrat obramba obtoženca, da je dosegla ta odlog.
zaslugi borovcev. Tako je Savo Spacal pokazal svoje izredne re-alizatorske sposobnosti. Barkovljan je namreč v dveh tekmah dosegel skupno 97 točk (v prvem srečanju s Cankarjem B kar 65, 32-krat pa je bil uspešen v polfinalni tekmi s peterko Skamperla). Njegovo povprečje je torej skoro 49 točk na tekmo. Zavadlal se je izkazal v prodorih., Prinčič v metih z razdalje itd. Novih sil praktično nismo videli. Razen nekaj izjem seveda. In te izjeme so v glavnem člani nabrežinskega Sokola. Radovič ima več kot zadovoljive naravne darove, da bi se lahko sorazmerno hitro uveljavil v tej športni panogi. Atletsko in fizično pa sta dotirana tudi »velikana« Sokola Carli in Kante, ki bi s strenira-njem izpilila lastno tehniko.
Druge izločene ekipe pa niso pokazale izrednih individualnih sil in so v glavnem skušale z agonizmom nadoknaditi velike tehnične pomanjkljivosti Vseeno pa so lepo skupno ivro prikazali košarkarji Barkovelj B, ki bi tudi atletsko lahko konkurirali s polfinalisti. Uršič je v odbitih žogah nadvladal vse nasprotnike, Kafol pa se je več kot solidno odrezal v napadu. Slednji pa je že borovec. Skoro eno tretjino ekipe Rojana sestavljajo igralci Bora.
Toda oglejmo si polfinaliste.
Svetoivanska ekipa Skamperla je j pripravila največje presenečenje turnirja. Premagala je Barkovlje A, ki so bile daleč glavni favorit za končno zmago. Plesničar in dru. gi pa so agonistično popolnoma nadoknadili nasprotnike ter tako postavili resno kandidaturo, da ponovno osvojijo prvo mesto v košarki na športnih igrah.
Kje naj iščemo vzroke sijajnega podviga svetoivanske ekipe, so nam pojasnili sami igralci Skamperla in Barkovelj A, katere smo vprašali za mnenje glede nepričakovanega vzpona Svetoivančanov.
Najprej smo se približali Sveto-ivačanom.
Plesničar: «Po mojem mnenju so nas Barkovljani preveč podcen.ie-
sprotno, takoj od začetka tekme borili za vsako žogo in ustavili vse napade Barkovljanov, ki so trmasto podajali le Savu Spacalu, za katerega smo pripravili posebno past in v katero je tudi vsakikrat padel.«
Drasič: ((Zmagali smo tato, ker smo znali ustaviti njihovega najnevarnejšega mota. Sava Spacala.«
Mijot: ((Borili smo se za vsako žogo, zato smo zmagali.«
Jurkič: ((Zmago moramo pripisati izključno svojemu agonizmu.«
Kaj pa o tem menijo «veliki poraženci«, Barkovljani.
Savo Spacal: »Nismo odvijali hitre igre, kar pa je bilo naše najnevarnejše orožje proti Cankarju B. Vse se je ustavilo. Ne vem zakaj ni šlo.«
Vodopivec:	«Poraz moramo iz-
ključno pripisati slabemu razpoloženju vseh nast ki smo bili neverjetno pomanjkljivi predvsem v strelih na koš. Nekoliko pa je odvisno tudi od tega, da smo bili prepričani o zmagi. Svetoivančani pa so nas presenetili dve minuti pred koncem tekme. Ko je bilo stanje neodločeno 44:44, se nam je nudila še ena velika prilika za zmago,
toda tudi v tem primeru nismo izkoristili trenutka in tako so nas nasprotniki premagali.«
Iste napake pa niso zagrešili Do-berdobci, ki so od začetka do konca tekme dali vse iz sebe, da so lahko ukrotili nevarne cankarjaše.
Mnenje prof. Pavletiča o tekmi Doberdob - Cankar A. ((Doberdob se je uveljavil, ker je odvijal široko igro in je tudi izvedel nekaj zadovoljivih skupnih akcij in tako spravljal vedno v težave nasprotnika. Cankarjaši so zaigrali bolj shematično in niso bili kos Dober-dobcem v fantaziji.«
Med igralci:
Košuta (Cankar): «V naših vrstah je bilo premalo sodelovanja«; Švara (Cankar): »Preveč važnih odsotnosti je bilo v naših vrstah, da bi lahko računali na zmago. Manjkali so namreč Neubauer, Saražin, Veljak in Cesar. Menjav nismo imeli in igrati smo morali praktično skozi v petih.«
Prinčič (Doberdob): »Mislim, d* smo zmagali, ker so tudi nasprotniki dobro zaigrali. Postavili so se v obrambo, kot je treba, in to nam je gotovo prijalo, kajti tako smo jih lahko presenečali z meti z razdalje.«
To so mnenja. Sedaj pa je na vrsti osrednja točka finale, ki bo 1. novembra, in sicer med Doberdobom in Skamperlom.
—edson—
Pri včerajšnji razpravi se je mo-1 ya** ’n -ie ^il glavni vzr°k nh' J J ^	J	hovega poraza. Mi pa smo se, na-
ral med drugimi zagovarjati tudi 57-letni Giordano Cumar, po rodu iz Gorice, ki pa živi sedaj v Padovi, Ul. Bruno 27, kjer je telovadni učitelj. Policija ga je dne 24. aprila letos ustavila v Ul. Aqui-leia in ga prijavila sodišču, ker da Je vozil avto, ko Je bil vinjen. Sodniku Je obtoženec ob tej priliki hotel pokazati svoj patriotizem v povojnih letih in je v ta namen prinesel s seboj neko knjigo, ki govori o CLN v Gorici in v kateri omenjajo tudi njega. Bil je oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je dr. Karlo Primožič.
Pod enako obtožbo se je moral zagovarjati tudi 57-letnl Anton Dru. fovka iz Grojne št. 1, ki ga je prijavila cestna policija ker je v Ul. Brigata Casale pri manevriranju tovornjaka trčil ob neki avto, ki je bil tam ustavljen. Takrat so menda ugotovili, da je bil vinjen. Sodnik ga je obsodil na 15 dni pripora, 25 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je dr. Portelli.
Pri prizivni razpravi Je bil obsojen na plačilo 50 tisoč lir globe 39-letni Silvio Nardini iz Vidma,
iiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiMiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiittiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiM
Menichelli, Mazzola, Picchi, Fac-
tiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiaiiiiiiiuiiiiiiiiimili; chetti in Burgnich.
Valcareggi seveda še ni sestavil
OD DANES DALJE
Trening Italijanov za torkovo tekmo s SZ
V reprezentanci plavih največ igralcev Interja?
APPIANO GENTILE, — 27. Danes so se v športnem centru Interja zbrali kandidati za državni dres. Med prvimi so se začasnemu tehničnemu komisarju Valcareggiju predstavili Guarneri, Juliano, Bian-chi, Sarti, Albertosi in Bertini, medtem ko so kasneje prispeli v Appiano še Corso, Domenghini, Ri-va, De Paoli, Bercellino, Castano,
VESTI IZ TRŽIČA
Tri interpelacije tržiškemu županu
Občinski svetovalci KPI v Tržiču so poslali županu Romaniju tri interpelacije, v katerih so zahtevali pojasnilo občinskega izvršnega odbora glede ukrepov za obnovo Rimskih toplic, ureditve staleža občinskih uslužbencev in nekaterih občinskih cest in poti.
Živilski urad tržiske občine sporoča, da bo v torek, 1. novembra zelenjadni trg na Trgu Cavour ves dan zaprt. V ponedeljek bodo branjevci lahko prodajali do 19.30 ure. Enak umik bo veljal za praznik 4. novembra in za predvečer v četrtek.
v iuiua, •
okrajni I
Ul. Muratti 24, ki ga je sodnik v Gorici na razpravi dne 16. septembra letos obsodil na plačilo globe 100 tisoč lir, ker je izdal bančno nakazilo za 300 tisoč lir, ne da bi imel dovolj denarja na svojem tekočem računu. Obtoženec se je izgovoril, da je omenjeni ček izdal samo za jamstvo «in bianco« tako glede datuma kot glede vsote in da bi ga imetnik ne smel predložiti v inkaso. Branil ga je odv. Montaruli iz Vidma.
Poplave v Ajdovščini
Na Vipavskem se je utrgal oblak ter povzročil za okoli 200 milijonov lir škode v industrijskih obratih v Ajdovščini. Zaradi hudih nalivov je Vipava prestopila bregove. Voda je vdrla v tekstilno tovarno, v tovarno testenin in traktorjev v Ajdovščini, kjer Je škoda zelo velika. Reka je prestopila bregove tudi v drugih krajih na Vipavskem ter prekinila cestne zveze med Vipavsko in Krasom ter med zgornjo in spodnjo Vipavsko dolino Med včerajšnjim dnem je voda večidel odtekla.
Na Goriškem sta narasli obe reki, Soča in Vipava, vendar nista dosegli nevarne višine.
reprezentance, ki bo v torek 2. novembra nastopila na stadionu San Siro proti Sovjetski zvezi. Predvidevajo, da bo v reprezentanci največ igralcev Interja. Sicer bo postava znana šele po treningih, ki se bodo začeli že jutri zjutraj. Vsi igralci so dobro razpoloženi in so trdno prepričani, da se bodo oddolžili za poraz, ki ga je Sovjetska zveza zadala med svetovnim nogometnim prvenstvom Italiji.
Jutri bo moral Valcareggi določiti tudi kapetana moštva. Zaradi večjega števila prisotnosti v državni reprezentanci bi moral ta pripasti Facchettiju, vendar predvidevajo, da bo «čin» pripadel, ker bo v obrambi največ Milančanov, kapetanu Interja Picchiju.
KOŠARKA
Drevi v Ul. della Valič Hausbrandt-Lcsonit
Danes ob 21. uri bo v telovadnici Ul. della Valle zanimiva prijateljska košarkarska tekma med domačim Hausbrandtom in peterko Lesonita iz Ilirske Bistrice.
SAR
OLIMPIADA V HAVANI
HAVANA, 27. — V prvem kolu predtekmovanja šahovske olimpia-de v Havani Jugoslavija vodi proti Turčiji 2,5:0,5 (1). Gligorič je premagal Suera, Ivkov Biljafa, Par-
ma je remiziral z Onatom, partija Matanovič - Ibrahimogiu pa je bila prekinjena. Ostali rezultati skupine, v kateri igra Jugoslavija, so: Avstrija - Indonezija 0,5:0,5	(2).
Mongolija - Mehika 1:1 (2L Jutri igra Jugoslavija proti Mongoliji,,
tllimiiitiiiiliiiilimlliiiiiiiiiiiimiMiiiMiiiiiniiilil111
Spored SŠI
Danes, 28. t. m.
NAMIZNI TENIS. Ob 20.30 ženske in mešane dvojice Ob 21. člani in ženske Ob 21.30 moške dvojice
V	nedeljo, 3(1. t. m.
KROS. Start ob 10.30 v Nabrežini ODBOJKA. Ob 15.30 finale mladincev KRAS ■ SOKOL.
Ekipi se morata predstaviti najkasneje ob 15. uri.
KVIZ. Ob 16.30
V ponedeljek, 31. t. m. NAMIZNI TENIS. Ob 20 30 finalne tekme.
V	torek, 1 novembra NOGOMET. Ob 8. uri finale mladincev za 3. mesto.
CANKAR SOKOL
ob 9.40 finale članov za 3 mesto REPEN . PRIMORJE Ob 11.30 finale Članov za l mesto BREG - ZARJA
Ob 13.15 finale mladincev za L mesto BREG . PRIMORJE KOŠARKA. Ob 20.30 linale za 3.
mesto CANKAR BARKOVLJE Ob 21.30 finale za 1. mesto DOBERDOB - ŠKAMPERLE V četrtek, 3. novembra ODBOJKA. Ob 18. finale žensk za 1 mesto CANKAR ŠKAMPERLE Ob 19. finale moških za 1 mesto CANKAR - ŠKAMPERLE Ob 20.30 zak')učna slovesnost W nagrajevanje.
W. S0MERSET MAIIGHAM
ČUDOVITA ZENSKA
Julija je v sredo na popoldanski predstavi igrala izredno slabo. Soparica je utrujajoče vplivala na občinstvo v gledališču. Bilo je zaspano in apatično. Tudi Julija je bila povsem ravnodušna. Z bolestjo, ki jo je glodala v srou, se ni mogla, kaikor zmeraj, vživeti v igro. («Hudiča, le zakaj prihajajo na takšen dan, kakršen je današnji, v gledališče?«) Ko je zadnjikrat padel zastor, se je srečna oddahnila.
((Pričakujem gospoda Fennella,« je rekla Evie. ((Dokler bo on tu, ne želim biti motena.«
Evie ni odgovorila. Julija jo je mimogrede pogledala in opazila, da je vsa namrščena.
(«Naj gre k vragu! Ni mi mar, kaj si misli.«)
Tom bi pravzaprav moral biti že tu. Kazalec je kazal že precej čez peto uro Vseeno bo prišel, saj je tako obljubil, mar ne? Oblekla si je domačo haljo, ne tisto, v kateri se je običajno šminkala, temveč moško krojeno, iz temnomodre svile. Evie je potrebovala celo večnost za pospravljanje.
«Za božjo voljo, nehajte že, Evie. Pustite me samo.«
Evie ni odgovorila, pač pa je molče nadaljevala s pospravljanjem po toaletni mizici. Delo je hotela opraviti tako, kot je Julija zmeraj zahtevala.
tiHudirja, zakaj ne odgovarjate, če govorim z vami?«
Evie se je obrnila in zapičila oči vanjo. S kazalcem si Je zamišljeno brskala po nosu.
«Vi ste mogoče res velika igralka, toda...«
«Glejte, da se čimprej izgubite.«
Ko si je Julija zbrisala z obraza šminko — razen lahkega modrega tona pod očmi — se ni nič več nalepotičila. Imela je gladko, svetlo polt, ki je bila brez šminke in rdečila nekoliko bledična. V temni halji je bila videti brhko in sočutje vzbujajoče bitje s preračunano merico izzivalnosti. Od pričakovanja ji je srce burno bilo in bila je čisto zmedena. Ko se je mimogrede ogledala v ogledalu, si je zadovoljna sama s seboj zamrmrala: Mimi v zadnjem dejanju »La Boheme«. Nehote je nekajkrat celo suho zakaštljala. Medtem Je ugasila svetilko ob toaletni mizici ter legla na divan. Kmalu zatem je nekdo potrkal na vrata in Evie je napovedala gospoda Fennella. Julija mu je ponudila svojo belo, prozorno roko. «Malce sem legla. Na žalost se ne počutim najbolje. Prosim, sedite. Lepo, da ste prišli.«
«Ne počutite se dobro. Kaj se je zgodilo?«
«Ah, nič.« Šiloma se je nasmehnila z bledimi ustnicami. ((Zadnji dve noči sem spala izredno slabo.«
Uprla je vanj svoje lepe oči in ga nekaj časa gledala brez besede. Izraz njegovega obraza je bil trd in mrk, toda nekaj ji je govorilo, da je Toma tudi strah.
((Pričakujem pojasnila, kaj imate proti meni,« mu je naposled rekla s tihim glasom.
Narahlo je drhtela, toda povsem nehote, kot je to opazila.
(«Moj bog, skoraj bi verjela, da se tudi jaz bojim.«)
«0 tem nima smisla spet govoriti. Edino, kar vam želim povedati, je to: na žalost mi ni mogoče naenkrat vrniti dvesto funtov, ki sem vam Jih dolžan. Preprosto rečeno: nimam jih: toda izplačal vam jih bom v obrokih. Strašno mi je, ker vas moram za to prositi. Toda ne preostaja mi nič drugega.«
Julija je sedla na divan in z žalostnim Izrazom pritisnila roke na srce.
«Ne razumem. Dve noči sem premišljevala o vsem tem, kar je prišlo med naju. Mislila sem, da bom zblaznela. Posku
šala sem razumeti, pa nisem mogla, nisem mogla.«
(«V kateri igri sem že to govorila?«)
«Ne, ne. Vi to zelo dobro razumete: bili ste jezni name in želeli ste se maščevati. In to ste dosegli. Posrečilo se vam je sijajno. Svojega prezira mi niste mogli jasneje pokazati.«
«Toda zakaj bi se vam morala maščevati? Zakaj bi morala biti jezna na vas?«
»Ker sem se z Rogerom odpeljal v Maidenheat, čeprav ste vi želeli, da grem z vami.«
«Pa saj sem vam sama rekla, da lahko greste, celo zaželela sem vam, da se čim bolje zabavate.«
«Že, toda v očeh vam je besnelo ogorčenje. Jaz nisem hotel iti, toda Roger ni hotel popustiti. Rekel sem mu, da bi se morala odpeljati z vami in z Michaelom domov, kot bi se spodobilo, toda Roger Je menil, da bosta srečna, če se naju za kako urioo odkrižata. Potem nisem hotel več o tem govoriti. In ko sem opazil, da ste vi užaljeni, je bilo že prepozno.«
((Nisem bila jezna. Ne razumem, kako ste prišli na tako misel. Bilo je povsem razumljivo, da ste tudi vi odšli z njimi. Kaj me imate za tako sebičnico, da vam ne bi privoščila malce zabave? Ne, ubogi moj mišek, iz vsega srca sem želela, da uži jete čimveč veselja v svojih kratkih počitnicah.«
«Zakaj ste mi potem poslali denar in napisali tisto žaljivo pismo?«
Julijin glas je zadrhtel, brada se ji je začela tresti in bilo jo je ganljivo videti, kako izgublja oblast nad seboj. Tom je kakor neprizadet gledal vstran.
«Nisem hotela, da bi zapravljali za napitnino svoj denar. Vem, da niste ravno bogati in da ste že brez tega imeli dovolj nepotrebnih izdatkov. Mrzim ženske, ki hodijo okoli z mladeniči in dopuščajo, da jim vse plačujejo. To je skrajno brezobzirno. Z vami sem ravnala tako kot bi z Rogerom. Nikoli bi mi ne padlo v glavo, da bi vas utegnila s tem razžaliti.«
((Lahko prisežete?«
((Seveda lahko Moj bog, kaj je mogoče, da me po vseh teh mesecih niste bolje spoznali? Če bi bilo to, kar trdite, resnično, bi bila zares do kraja pokvarjena in podla ženska, hladna, okrutna in nizkotna zver! Kaj res tako mislite o meni?*
Težko vprašanje.
«Ne govoriva več o tem Nikdar ne bi smel od vas sprejemati dragocenih daril in si izposojati denarja. To me je spravilo v zelo neprijeten položaj. Lahko bi vedel da me prezirate Seveda je nemogoče živeti z ljudmi, ki so toliko bogatejši od tebe. Bil sem pravi norec, ko tega nisem upošteval Kljuh temu je bilo lepo, preživel sem čudovit čas, toda zdaj mora biti temu konec. Ne bova se več videla.«
Julija je globoko vzdihnila.
«Do mene niste čutili ničesar. Niti najmanj. To je tisto.*
«Vi ste mi vse na svetu. Vi to veste. Tako sem osamljena in vaše prijateljstvo mi tako veliko pomeni. Obkrožena sem s samimi priskledniki in zajedalci, a vi ste bili tako nezainteresirani. Imela sem občutek, da vam lahko zaupam Bili ste edini človek na svetu, ob katerem sem lahko pokazala svoj pravi jaz. Kaj ne morete razumeti, kakšno veselje mi je to povzročalo, da sem vam lahko vsaj malce pomagala Zgolj za radi lastnega užitka sem vam darovala vse te malenkosti; tako sem bila srečna, ko sem videla, da uporabljate te stvari, ki sem vam jih darovala če ste me le malo imeli radi, se ne bi čutili ponižanega. Ali vas je to motilo, ker ste imeli občutek, da ste moj dolžnik?«
Se enkrat je dvignila pogled k Tomu. Nikdar ji ni bil° težko jokati, toda zdaj se je resnično počutila tako nesrečna, da ji to ni povzročilo nobenega napora Tom je še ni videl jo-kati. Jokala je brez ihtenja, široko razprtih, čudovitih, temnih oči, nepremičnega, skrepenelega obraza. Velike težke solze so j' tekle po licih. Mir in otrplost njenega sključenega telesa sta ustvarjala videz nečesa nepopisno pretresljivega.
(Nadaljevanje sledi)
iiki< I1NI4TVO- TRST — UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1, il Telefon 33 82 — UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA št 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, * rti tr ” 2 250 lir polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za rpr G aDIT n-,s ’ Mubliana Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani - 503 3 85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, finančno-icrtvru 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške 1» SeKJ:	u ,	goriške pokrajne se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubblicitš Italiana« - Odgovorni uredniki STANISLAV RENKO — Izdaja !i. tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst