Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I.— Naročnina se pošilja upravniitvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi. iležniki katol. tis-društva dobivajo list brez po-Bebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni listi dob£ se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se sprejemajo do srede opoludne. Stev. 14. V Mariboru, dne 5. aprila 1900. Tečaj XXXIV. Volilci! Rojaki! Mi zastopniki slovenskega naroda v štajarskem deželnem zboru smo vložili v seji dne 15. maja 1. 1899. najodločnejši ugovor zoper pristransko postopanje nemške večine v deželnem zboru, ki z deželnimi sredstvi, h katerim pa morajo donašati tudi slovenski davkoplačevalci, vneto podpira ponemčevanje dežele, koje je zvito zasnovano za dalekosežne nemško-nacionalne namene, ter smo že takrat izjavili, da nam nikakor ni več mogoče udeleževati se nadaljnega posvetovanja v deželnem zboru. Nemško-nacionalna večina deželnega zbora postaja pa v svojem postopanju zoper vseskozi zmerno in popolnoma v postavnih mejah delujočo slovensko manjšino vedno brezobzirnejša in nestrpljivejša. Dosledno kaž$, da slovenskemu narodu ne pripozna tudi najbolj potrebnih pogojev za njegov prosvetni in gospodarstveni obstanek. Deželni odbor upravlja deželo, a se pri upravi jako malo ozira na neizogibne potrebe slovenskega prebivalstva. Za Spodnještajarsko, kjer zahteva služba neobhodno znanje slovenskega jezika, nastavljajo se uradniki, kateri niso zmožni jezika, ki ga govori ljudstvo. Za deželno sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru pridobili so se na pr. učitelji iz Prusije; domači prosilci pa so se prezrli, akoravno so izkazali večjo sposobnost in pa boljšo strokovno izobrazbo. Ako si slovenskega rodu, dovolj je vzroka, da te izključijo pri oddaji deželnih služb; zdi se, kakor da so deželne službe izključljivo nemškim sodeželanom prihranjena posest. Naši dijaki so izključeni od vseh štipendij, katere podeljuje deželni odbor. Vsi od dežele vzdrževani višji izobraževalni zavodi so brezizjemno nemški; celo z ljudsko šolo, ki je namenjena za izobrazbo slovenskega prebivalstva, se ravna kakor s pastorko in to mora tudi učiteljsko osebje, ki poučuje na teh šolah, nezasluženo čutiti, kakor se je to neoporekljivo pokazalo pri zadnjem uvrščenju šol v plačilne razrede povodom uravnave učiteljskih plač. V gospodarskem oziruse Spodnještajarska na obža'c-.anja vreden način zanemarja, posebna glede uravnave rek in potokov, kakor tudi glede cest. Celo pri dovoljevanju brezobrestnih posojil, kakor pri razdelitvi amerikanskega trsovja začenja se uporabljati načelo, da se nemško mislečim prebivalcem mest in trgov, celo takim, ki so premožni, daje prednost na škodo bednega in siromašnega slovenskega kmečkega prebivalstva. Naša beseda se v deželnem zboru ne posluša, naši predlogi, ki jih stavimo v korist naših volilcev in našega naroda, se proti vsakemu parlamentarnemu običaju ne pustijo niti do posvetovanja ali se pa kar brezobzirno preglasujejo. Mi smo na pr. opazili, da je v deželi nič manj kot 19 nemških meščanskih šol, katere stanejo deželo na leto okroglo 280.000 K, da se pa temu nasproti ne nahaja v deželi niti ena slovenska meščanska šola! Da bi se odpravila ta krivica, stavili smo predlog, naj se osnuje meščanska šola s slovenskim učnim jezikom v Št. Jurju ob južni železnici; a ta predlog se je kar kratkomalo z zasmehujočimi mejklici odklonil. Slabo stanje našega šolstva izvira pred vsem iz nesrečne sestave deželnega šolskega sveta. Tukaj odločujejo o slovenski šoli in njenih potrebah in težnjah možje, ki imajo že vsled svojega političnega in narodnega mišljenja za to šolo vse drugo, le zanimanja in ljubezni ne. Naš predlog, da se deželni šolski svet preosnuje po vzgledu češkega in tirolskega, tako da bi se slovenskemu narodu podelil primeren vpliv na njegovo šolstvo, ni prišel niti do obravnavanja v deželnem zboru; kajti poročevalec šolskega odseka, čeravno je imel nalogo predlagati, naj se predlog odkloni, je takrat, ko bi se imelo o tem predlogu obravnavati, nenadoma izginil ter se od leta 1898 s svojim poročilom ni več prikazal. Deželni red in deželni volilni red, ki ga imamo še iz prvih časov ustavnega življenja in ki zahteva nujno v vseh točkah temeljite premembe, zadržuje nezaslišane krivice zoper slovenski narod na Štajarskem; zadržuje določbe, po kterih na pr. pride v nemški mestni skupini Murau na 4471 prebivalcev že eden poslanec; v nemškem volilnem okraju Irdning, Grobming, Schladming na 25.933 prebivalcev ravno tako eden poslanec; na Spodnjem Štajarskem pa na pr. v slovenskem kmečkem volilnem okraju celjskem še le na 61.661 prebivalcev tudi le eden poslanec. Tako pride, da imajo Slovenci na Štajarskem, števši 400.480 prebivalcev, od 60 izvoljenih deželnih poslancev samo osem, Nemci pa, števši 847.923 prebivalcev, pa 52. Da bi se vsaj deloma že vendar enkrat popravilo to nezaslišano razmerje, stavili smo predlog, katerega namen je bil, doseči pravičnejšo razdelitev deželno-poslanskih mandatov in pa spremembo deželnega reda, ki bi slovenskemu narodu postavno zagotovila zastop v deželnem odboru. A preko tega predloga prestopila je nemško-narodna večina na dnevni red. Pač pa se trudi ista večina dognati spremembo volilnega reda v tem smislu, da bi se ljudstvu, katero tudi plačuje denarni in krvni davek, ne pomnožilo zastopstvo, ampak da bi se nemški stranki zagotovila nadvlada za nepregledno dobo, slovenskemu narodu pa odvzela vsaka nada, da bi kedaj mogel zadobiti toliko zastopnikov v deželnem zboru, kakor mu jih gre vsled njegovega števila in njegovih davkov. Ta nepravičnost in to brezobzirno postopanje zoper slovenski narod od strani deželnega odbora in deželnozborske nemško-nacionalne večine, katera se je pri čitanju neke interpelacije v slovenskem jeziku celo tako daleč spozabila, da je kakor prestrašena mož za možem zapustila deželno zbornico, ko so se začule slovenske besede, jezik ene tretjine prebivalcev dežele, in dejstvo, da deželna vlada mirno gleda, kako se krajšajo udanemu slovenskemu narodu od dne do dne pravice in postave, kako se slovenski narod gmotno, politično in narodno odriva in zatira: vse to nas je prepričalo, da morajo Slovenci opustiti vsak up, da bi se kedaj proti njim pravično postopalo v Gradcu; prepričalo nas je, da bi pod takimi obstoječimi razmerami daljna naša udeležba pri razpravah deželnega zbora štajarskega bila ne samo brezuspešna in brez vsake koristi, ampak, da bi bila zoper čast slovenskega naroda. To so bili torej vzroki, kateri so nas prisilili, da smo opustili svoje daljno sodelovanje v deželnem zboru štajarskem. V Mariboru, dne 27. sušca 1900. Dr. Ivan Dečko, Ar. Franc Jurtela, Miha Lendovšek, Franc Roblč, dr. Franc Rosina, dr. Jos. Sernec, Iran \osnJak. Josip Žičkar. Vabilo h narotbi. DC' Z mesecem marcijem potekla je naročnikom četrtletnikom naročnina. Prosimo torej, naj se podvizajo, nadaljnjo naročnino doposlati, da se jim dopošiljanje lista ne pretrga ali ustavi. List stane do 1. julija 1 krono, do 1. oktobra 2 kroni in do konca leta 3 krone. — Naročnina pa, nova in zaostala, naj se nam pošlje po poštnih nakaznicah. TJpravnistvo. Izstop slovenskih dež. poslancev. Izstop naših slovenskih deželnih poslancev iz deželnega zbora je naredil velik utis doma in pri nasprotnikih. Slovenci, posebno štajarski Slovenci, so veseli, da njih voditelji niso prestopili več praga deželne hiše, kjer itak niso nič druzega slišali nego zasramo-vanja in žaljenja, ampak so ostali doma ter razvili zastavo, na koji je zapisano naše geslo: »Proč od Gradca!« Štajarski Slovenci posamezno in po društvih odobravajo in pozdravljajo izstop svojih poslancev. In te izjave bodo v prihodnjih dneh postale še številnejše, ko prečita slednja slovenska hiša oklic naših poslancev. Sploh pa menda ni tudi izven Štajarske Slovenca, ki bi ne soglašal z najnovejšim korakom naših poslancev. Vsaj izvenštajarski Slovenci nimajo grajalnega glasu, ampak nasprotno. Celo pošteni nemški listi, in to je za nas štajarske Slovence in naše slovenske poslance izvenredno pomirljivo in pomenljivo, brezpogojno odobravajo sklep naših poslancev, ki nočejo v graško deželno zbornico. Evo v naslednjem glasove o izstopu naših poslancev iz slov. Štajarja in drugih slovenskih dežel ter iz nemških krajev! Jareninsko politično društvo je imelo zadno nedeljo odborovo sejo, pri kateri je predsednik poročal o političnem položaju ter prečital oklic naših deželnih poslancev na svoje volilce, ki je naredil velik utisek na vse odbornike. Nato je bila soglasno vspre-jeta sledeča izjava: «Odbor jareninskega političnega društva navdušeno pozdravlja izstop slov. deželnih poslancev iz deželnega zbora štajarskega. Zajedno prosi in opozarja naše poslance in politična društva, naj začnejo po vseh krajih Južnega Štajarja prirejati politične shode, da izvš in se prepriča sleherna slovenska vas, kolike krivice se godijo slovenskemu ljudstvu na Štajarskem, ljudstvu, katero zvesteje kot kateri drugi narod služi svojemu cesarju in točno plačuje svoje davke Listek. Oče in sin. Spisal Jože Selški. (Konec.) IV. Delo jima je šlo urno od rok. Posebno Šimonu se je orodje v rokah tako hitro sukalo, da se je Matija, to opazivši, čudil in šel pogledat, kako je vse izdelano, ker ni verjel, da bi se v tej naglici moglo vse vestno in snažno izdelovati. A ker se je prepričal o nasprotnem, je dejal Šimonu: «Vidim, da Ti vse dobro stori, karkoli primeš v roke, vendar si mi malo prenagel; jaz Te ne morem dohajati. Le bolj počasi! Saj še ne menim jutri s tem mleti. Če pa dobim od cesarja podporo, potem Ti tako lahko plačam čas in delo.» «Kako pa hočete to storiti?» «Sam bi se peljal na Dunaj k cesarju in mu potožil svoje težave. Morebiti bi se mu smilil, in stisnil bi mi mogoče toliko v pest, da bi si napravil pet takih strojev. Mlel bi tedaj po letu in po zimi, da bi se vse kadilo, in služil bi denar, s kterim bi se polagoma otresel vseh sitnih terjatev in bridkih očitanj. v krvi in denarju, pa je kljub vsem jasnim državnim zakonom brez pravic. Vse naše slovenske občine in naša politična društva pa naj v najkrajšem času s posebnim sklepom ali izjavo pritrdijo edino pravilnemu in mogočemu postopanju naših deželnih poslancev.» Slovenska Bistrica, 30. marca. Rodoljubi slovenjebistriškega okraja popolnoma odobrujejo izstop slovenskih poslancev iz štajarskega deželnega zbora ter pričakujejo, da jim gospodje poslanci poročajo o svojem delovanju in o političnem položaju. Kozje. Z veseljem pozdravljamo abstinenco deželnih poslancev. Voditelji, ostanite odločni in vztrajni! Proč od Gradca! Glasilo katoliških Slovencev na Kranjskem »Slovenec« piše: »Mi poznamo štajerske slovenske poslance. Trezni so v svojih nazorih, miroljubni, skromni v svojih zahtevah. Ako pa se vkljub temu ti poslanci odločijo ne vstopiti v dež. zbor, ta sklep kaže v značilni skrajno usodni luči nezdrave razmere na Štajarskem. Tretjina prebivalcev dežele je brezpravna, izročena nemški prenapetosti na milost in nemilost. Od Gradca štajarski Slovenci ne pričakujejo ničesar razven udarcev, zato treba, da tudi v štajarske neznosne razmere poseže višja moč, da se tudi tukaj prično spravna pogajanja, po katerih bi se vsaj nekoliko oipogočilo dihanje Slovencem na Štajarskem. Na to delovati je sedaj dolžnost štajarskih slovenskih rodoljubov, vzlasti poslancev. Ako bi se pri teh obravnavah pokazalo, da ni mogoče skupnega delovanja, tedaj naj se loči Štajarska v nemško in slovensko samostojno skupino. Tako bo najbolje za Avstrijo, Slovence in Nemce!« Glasilo tržaških Slovencev ,Edinost' piše: »Slovenski štajarski poslanci so sklenili, da se ne bodo udeleževali zasedanja deželnega zbora. Dobro! ... Ali če so že poslanci sklenili, da bodo izvrševali politiko »proč od Gradca«, tedaj pa pričakujemo, da bodo tem vstrajnejše delovali doma po shodih, katere naj prirejajo nedeljo za nedeljo, da ljudstvo poučijo, kako more poslance podpirati ! Naj si vzamejo za vzgled nemške radi-kalce! Ljudstvo potrebuje pouka. Če je ljudstvo nevedno, se seveda da lahko tlačiti, a če se mu pove in razodene krivica, bo nastopalo z nepremagljivo silo. Nemci bodo morda seveda sedaj Slovencem očitali malomarnost, češ, v odseke smo jih volili, a nočejo priti. Zato treba povedati kmetu, da je to samo pesek v oči. Kajti ako je tudi kak Slovenec voljen v odseke, vendar Nemci Najboljšo moko bi delal, črnega kruha bi ne jedel več, same štruklje, pogače, mlince in take stvari bi morala moja žena peči. To bi bilo življenje!» Matija se je držal resno-veselo, pozabil je v tem trenutku vse svoje težave in se čutil najsrečnejšega na svetu. «Kaj je z Vašim Jurijem?» vpraša Simon. «Ko je šel k vojakom, sem delal v sosedni fari in ga nisem videl.» «Če še ne veš, kaj se mu je pripetilo, Ti bodem povedal.» Šimonu je bilo sicer vse znano, a hlinil se je, kakor bi ne vedel ničesar o tem. «Tisti dan, ko je moral oditi k vojakom, nisem imel časa, da bi ga spremljal. Šel je sam. Poklican je bil h konjikom. Prišedši v vojašnico zagleda tolpo vojakov pri hlevu, stopi k njim in jim naznani, da je prišel k vojakom ter pokaže pozivni list. Poredneži so pa dejali: «Pojdi domov! že mi nimamo kaj jesti, kaj hočeš še potem Ti tukaj?» Seveda je bil to najhujši udarec zanj. Obrnil se je in šel zopet domov. Kljubu vsemu prigovarjanju ga nisem mogel pripraviti, da naj gre nazaj. Čez osem dnij potrka orožnik na moja vrata. Vstopivši vpraša po Juriju. Poklical sem ga; bil je v skednju.» «Roke križem sem!» veli orožnik. «To je tisti ptič, zaradi kterega sem moral v tem s Slovenci ravnajo, kakor se jim poljubi. Štajarski Slovenci ne morejo delovati z dež. odborom poprej, dokler se za spodnji Štajar ne ustanovi posebni vladni oddelek kakor se je ustanovil za Italijane na Tirolskem. Torej na delo in med ljudstvo, da bo to samo tirjalo, česar potrebuje za svoj obstanek, gospodarski in narodni!» Dunajska »Information« piše: »Povsod med slovenskim ljudstvom se sliši glas: »Proč od Gradca!« Ta glas pomenja: upravno samostalnost Spodnjega Štajarja, kakor jo ima južno Tirolsko; razdelitev deželnega šolskega sveta, okrajna razdelitev in okrajni zbor, izločitev Spodnjega Štajarja izpod graš-kega nadsodišča in priklopljenje k ljubljanskemu nadsodišču, ki se naj ustanovi, razdelitev kmetijske družbe, narodne deželne odseke. Izstop slovenskih poslancev iz graškega dež. zbora pomeni proglasitev tega načrta.» Graški »Grazer Volksblatt« piše: »Priznati moramo, da se izstopu slovenskih deželnih poslancev nikakor ne čudimo. Kajti surovo je, kako se deželnozborska večina obnaša proti manjšini. .. Način, kako se vede naša narodno-liberalna večina, je1 vse druga, samo pošten ni. V nobeni zbornici celega sveta se ne ravna tako z manjšino, kakor v štajarskem deželnem zboru, kjer vlada nekoliko kričačev, a drugi, ki bi lahko trezno uplivali na kri-čače, hodijo zvesto za njimi . . . Tagespošta in Tagblatt pobijata oklic slovenskih poslancev. Naše mnenje je, da bi si liberalci in nacionalci že smeli tudi vest izpraševati. Naši (nemški) liberalci in nacionalci, ki za ljudstvo storijo tako smešno malo, bi radi bili sami med seboj; najljubše bi jim bilo, da bi tudi nemški konservativci zapustili dež. zbornico, kajti potem bi ne bilo nikogar, ki bi jim gledal na prste. Toda mi ostanemo, — sedaj še vsaj — na svojem mestu, a svarimo večino, naj se ne igra z ognjem. Za nami stoji ljudstvo, za večino stoji 170 velepesest-nikov, par veleobrtnikov in nekaj tisoč meščanov ter uradnikov. In ti ljudje nam komandirajo.» Tako piše nemški list! Hude, ostre, a popolnoma pravične besede! Te izjave kažejo, da so naši poslanci pogodili pravo, ker so izstopili iz deželne zbornice. Dolžnost volilcev je sedaj, da se ne umaknejo od svojih poslancev, dokler se nam naše pravične zahteve ne izpolnijo. Nemški poslanci že'naznanjajo, da bodo prirejali v bodoče shode po Spod. Štajar ju. Toda mi smo prepričani, da je naše ljudstvo dovolj zavedno, da bo njihove shode onemogočilo ali pa preziralo. grdem vremenu blato mesiti. Čakaj, Tvoje muhe Ti bodo že odpravili!» «Veriga je zarožljala. Oba sva jokala; nič ni pomagalo. Vse prošnje, naj ga izpusti, ker bo neuklenjen tudi šel z njim, so bile bob v steno. Odgnal ga je in dosihdob še ga nisem videl.» «Dober dan! dobro srečo!» «Bog daj, Bog!» odgovorita Matija in Šimon. Kako je pogrelo Matijo, ko je zagledal došlega moža. Bil je — eksekutor. Ti možje so pri davkoplačevalcih na slabem glasu. Tudi Čudak ga ni preprijazno sprejel, čeravno sta se že dolgo poznala. «Kaj je zopet novega?» «Če do jutre ne plačate najnujnejšega davka, dvajset goldinarjev, Vas pridejo čez dva dni rubit.» Čudak je bil sicer vajen takih poročil, a zdaj pred Šimonom mu je le postalo malo tesno pri srcu. «Danes nimam časa,» nadaljuje eksekutor, «da bi se malo pomenkovali, ker še imam dolg pot pred seboj. Na svidenje!» ter odide. «Hvala Bogu, da je zunaj!» meni mlinar. «Kaj mi je zdaj storiti? Morebiti bi bil Ti Šimon tako prijazen in mi posodil deset gld. Deset še jih imam sam, ktere sem namenil poslati Juriju. Kako smolo imam povsod!» Politični ogled. V deželnem zboru štajerskem so nemški liberalci in nacionalci jako poparjeni, ker so slovenski poslanci deželni zbornici obrnili hrbet. Vest jim pravi, da so res mnogo zakrivili. Posebno debelo gledali pa so, ko so prečitali oklic naših poslancev do svojih volilcev. Tega niso mislili, da jih tudi slovenski poslanci tako dobro poznajo. Sedaj so razkrinkani pred celim svetom. Nemški konservativci, zastopniki nemških kmetov, še so ostali v zbornici, vendar se nič kaj lepo ne gledajo z liberalci in nacionalci. Ker nacionalec posl. Vale ni hotel pri otvoritveni seji zaklicati cesarju živio, staviti so namerali konservativci interpelacijo zaradi tega. Deželnemu glavarju se je komaj posrečilo jih odvrniti od tega koraka. Vendar je vsa reč prišla na svetlo in sedaj je nemška večina s svojim Valcem osramočena, nemški konservativci pa v deželnem zboru večini jako neljubi tovariši. Da, v naših deželnih razmerah je mnogokaj gnjilega. Volilna preosnova. V štajarskem deželnem zboru so nemški konservativci predložili načrt za spremembo dežel, volilnega reda. Predlog se glasi: ustanovitev pete ku-rije, v kateri volijo delavci in oni, ki ne plačujejo na leto 6 kron davka in nimajo volilne pravice v drugih kurijah, vpeljava tajne in naravnostne volitve, znižanje cenzusa od 10 na 6 kron, izločitev industrijskih krajev iz skupine kmetskih volilnih okrajev, po-množitev mandatov za kmetske okraje in utesnitev vsega veleposestva v prvo kurijo. Goriški deželni poslanci so letos zopet vstopili v deželni zbor. Vlada sicer ni nič storila, da bi jim pozlatila pot, a v njihovih lastnih vrstah je nastal razkol, in stranka je imela pred stranko strah, da vstopi v deželni zbor ter stori kaj za volilce. Zato sta obe stranki poslali svoje poslance v deželni zbor. Rusija se giblje in Turčija se trese. Govori se, da so nastale med Rusijo in Turčijo napete razmere. Rusi so mobilizovali velik del svoje vojske in mornarice. 250.000 ruskih vojakov je neki pripravljenih in v Črnem morju čaka povelja mnogoštevilna mornarica. Med Srbijo in Crnogoro so pretrgane diplomatične zveze. Tega razrušenja je baje deloma kriv tudi avstrijski minister. Sploh je na Balkanu tako nemirno ozračje, da je že celo Avstrija ukrenila v Bosni in Hercegovini nektere varnostne priprave. V Nišu se je Milan nedavno izjavil pred zbranimi «Nimam jih pri sebi,» pravi Šimon, «pa pojdem lahko po nje.» «Stori mi to uslugo! Zdaj je ura deset, in lahko še pridem o pravem času v trg, da plačam dolg.» Čez četrt ure jo je že mahal Čudak po cesti s pipo v ustih in z zavihanimi hlačami, da mu je držalo hlačnico notranje čevljevo ušesce zgoraj, vnanji del mu je pa visel poševno po škornji. Okoli rame je imel veliko torbo, v kateri je nosil ribe, navadno ščuke v mesto, ki jih je bil na trnek vlovil. V. Bližale so se binkošti. Oče in sin sta se jih veselila. Juri pa še vedno ni dobil zvezdic, da bi se z njimi doma ponašal in posebno razveselil svojega očeta. Lagal bi tudi ne bil rad. Domislil si je po dolgem duševnem naporu rešitev iz zadrege. Pojdem v prodajalnico, kjer bom videl izložene «šterne». Med potom moram skozi dolg gozd; tam se skrijem v grmovju in si prišijera zvezdici na ovratnik. Vračajoč se, jih zopet porežem, predno dospem v vojašnico. Na binkoštni ponedeljek so vedeli že vsi farani, da je Čudakov sin Juri poddesetnik. Vse se je čudilo, kako je to mogoče. Umevno je toraj, da so ga izpraševali, kako oficirji: «Vedite, da če bi bil prisiljen zapustiti to zemljo, če bi ruske spletke (?) se pokazale močnejše kakor moje pravo, pod-palim pred svojim odhodom ves Balkan ter pripravim tako zmešnjavo, ki bo težko kdaj odstranjena.» General Joubert, vrhovni poveljnik Burov je 27. t. m. v Pretoriji umrl. Ves Transvaal žaluje radi smrti svojega odličnega rodoljuba in nadarjenega vojskovodje. Rojen je bil 1. 1831 v Kaplandiji. Spočetka je bil trgovec. Njegova smrt je za Bure velika izguba. Vendar pa ne bodo vsled tega vdarca ponehali, ampak nadaljevali boj do popolne zmage ali popolnega poraza. Na Joubertovo mesto je stopil general Louis Botha. Vojska v Južni Afriki. Pri Brand-fortu, kakih 40 angleških milj severno od Bloemionteina, ob železnici, ki vodi v Kroon-stadt, se je bila minuli četrtek bitka, ki je trajala tri ure, po drugih virih celo celi popoldan, in v kateri so izgubili Angleži blizo 200 mož. Koliko mož je padlo na burski strani, poročila ne povedo, le Roberts ve poročati, da so bile izgube na obeh straneh izredno velike. Vendar pa ni verjeti njegovemu poročilu, da so se Buri umaknili iz Brandforta, ker se na drugi strani trdi, da je Burom došla iz Kroonstadta nova pomoč z naročilom, naj vztrajajo na mestu. Dopisi. Maribor. (Gledališka predstava.) Dne 1. aprila se je vendar le predstavljal Cvrček. To Vam je bil večer, kakoršnega še nismo doživeli v Narodnem domu! Sijajen uspeh na vsej črti! Strogi presojevalci so pazili na vsako besedo, na vsako kretnjo, da bi jo črno zaznamovali, a zaman bili so prevarjeni, morali so oditi s papirjem brez črnih črt. Igra sama na sebi dobre vsebine, igralci popolnoma uglobljeni v svoje uloge, uprizoritev gladka, brez vsake zavire, uspeh torej ni mogel izostati! Največjo zaslugo na dobro uspelem večeru ima brez-dvomno požrtovalni gospod režiser. Njemu torej prvi poklon, največjo zahvalo! In sedaj k igralcem! Cvrčka, glavno ulogo, je igrala Stana. V nespretnih, neokretnih rokah bi postala uloga skrajno smešna, a Stana jo je dovedla s svojim spretnim igranjem do umetniške popolnosti. Kako je ugajala, kazalo je burno ploskanje po vsakem nastopu. Bila je mlado dekle, ljubezniv nagajivček, otrok pri-rode, nepokvarjen v svojih nazorih in svojem življenju. Težavna uloga starke Srdane je je dosegel to zanj tako visoko vojaško dostojanstvo. Na vsa takšna vprašanja si je bil Juri že prej skoval odgovore, predno se je napotil domu. Pritožil se je tudi temu in onemu, koliko je pretrpel začetkoma, ko se je učil jezditi: češ, noge so mu pod konjevim trebuhom z jermenom zvezali in podili žival v dir. Vsa čreva so se mu obračala in mešala po trebuhu. To je trajalo okoli četrt ure, in po kratkem odmoru se je začela ista reč z nova. Popolnoma utrujen je prijezdil vsakikrat domu v vojašnico. Najrajši bi bil legel k počitku, a tedaj je moral snažiti konja in sebe. Uboga žival mu je bila tako hvaležna, da ga je tu in tam s podkvo treščila v bedro ali celo v trebuh, da mu je sapo zaprlo. Dobro se je Juriju godilo doma na dopustu. Vsega je imel dovolj, kar mu je poželelo telo; rujnega vinca se je na dan svojega odhoda tako nasrkal, da še je sicer mogel stopati, a pozabil je samega veselja na svoje «šterne». Da ni bil ravno zelo «mirkiš» glave, smo že videli zgoraj, ko smo poročali o njegovih šolskih uspehih. Korajžen je stopil v kasarno, ko ga.sreča njegov stotnik. Juri ga je sicer pozdravil, a stotnik je imel ostre oči. «Hej, Čudak, kje si pa dobil zvezdice? Kdaj smo Te pa imenovali za poddesetnika?». bila istotako v najspretnejših rokah. Pretresljiv je bil posebno njen zadnji nastop, kjer neusmiljeno izprašuje vest ošabnemu Bujanu. Z eleganco, v nastopu in toaletah, se je igrala uloga Milunke. Ustvarila nam je z nedosegljivo dovršenostjo ošabno, visokoleteče kmečko dekle. Blaga, dobrosrčna, ljubezniva je bila mati Bujanka. Uloga očeta Bujana je bila v dobrih rokah, zato pa je bil tudi oče Bujan naraven, istinit. Sobin se je pokazal dovršenega, mislečega igralca. Želeli bi ga videti večkrat na odru v primernih ulogah. Borko je igral naravno in prikupljivo ljubezni-polnega, naivnega Sobinovega brata. Oče Nadej je splpšno ugajal. Tudi manjše uloge so se igrale spretno. Sploh je bilo opaziti, da so vsi igralci z veseljem podajali svoje uloge. Občinstvo jim je izkazovalo hvaležnost z navdušenim ploskanjem. Kakor slišimo, se bo igra po Veliki noči ponovila. To je srečna misel! Mi bi dodali samo željo, naj pridejo takrat gostje iz vsakega kotička slovenskega Štajarja, da občudujejo spretnost naših dile-tantov in se divijo veliki nadarjenosti našega slovenskega naroda. Iz Celja. (Kako agitujejo katoliški Nemci.) Linški Bismarkovci so tudi hoteli imeti Bismarkovo ulico. Ko se je izvedel ta sklep občinskega zastopa mesta Line, se je takoj sestavila prošnja na deželni odbor, naj razveljavi ta sklep. To prošnjo je podpisalo čez 900 linških meščanov, med njimi čez 400 volilcev. Z dežele pa je v nekaj dnevih došlo od občin 200 protestov zoper Bismarkovo ulico. Posledica je bila, da je deželni odbor zgornjeavstrijski, ki ima le enega liberalnega člana, razveljavil ta mestni sklep. Ni čuda, da so katoliški Nemci zgornjeavstrijski tako delavni, tako navdušeni za katoliško vero in avstrijsko domovino, saj njihovo politično društvo «Katholischer Volks-verein» šteje 38.000 udov. Če se gre za kako versko ali domoljubno zadevo, se vzdigne za pravično, sveto stvar kar cela dežela in nasprotnik je takoj premagan. Kako malenkostna, slabotna je v primeri z zgornjeavstrijsko naša južnoštajarska slovenska politična organizacija! Zato so tudi vsi naši uspehi taki! «Katholischer Volks-verein-a» mesto pri nas zavzema «Slovensko društvo v Mariboru». Ali to društvo sploh kaj dela? Poprejšnje vodstvo se je grajalo od mnogih strani j. Kaj pa sedanje, novo?! Zastonj zasledujemo sledove kakega oživljenega delovanja! Ali mislite rodoljubi, ki sedite v vodstvu tega društva, da ob požaru zadošča, če pridejo gasilci na kraj nesreče, kadar je ' že vse pogorelo?! Resnici na ljubo bodi po- Juri je naenkrat obledel. Mahoma mu je izginila vsa dobra volja. Stotnik je zapovedal straži, naj ga takoj odvede v temnico. Če ga do sedaj niso izpustili, še piha kašo v ječi. Pripomnim še naj, da se je Matiji stroj ponesrečil. Napravil je le veliko kolo, ki pa se ni hotelo samo sukati. S cesarjevo podporo tudi ni bilo nič. Smešničar. Zanesljivo znamenje. Boštjan: »Kako te vzprejme žena, kadar prideš pozno v noč iz krčme domov? Luka: »To spoznam že v kuhinji, skozi katero hodim v sobo!« Boštjan: »Po čem?« Luka: »Po metli! Če je v kuhinji, tedaj je dobro!« Boštjan: »In če je ni?« Luka: »No, če je ni, tedaj jo ima žena pri sebi, in potem--!« * * • Pijače sit. Mož pride pijan domov. Žena se huduje in reče: »Nikoli nisi sit pijače!« — »Večkrat nego ti!« odgovori ji pijanec. vedano, da po mnogih krajih v zadnjih letih rapidno nazadujemo. Nasproti tem žalostnim pojavom pa je opaziti z vsakim letom več mlačnosti in vnemarnosti. Ali bomo čakali, tako dolgo, da nam bodo nasprotniki hodili že po naših glavah?! Ali svoboda ali smrt! To geslo Burov bodi tudi naše geslo. Če se tu ali tam ne moremo več vzdržati, pa saj umrimo v častnem boju, ne da bi se kar izročili nasprotnikom na milost in nemilost. Hudi časi in mnogi boji še nas čakajo. Vztrajali bomo le tedaj na dedni zemlji naši, ako bomo vsestranski politično organizovani vsikdar vsi kakor en mož po vsem Južnem Štajarju vstali za svoje pravice, da bo naš glas mogočno odmeval na vse strani in junaško branil našo pravdo. Budnica Davorina Trstenjaka, s katero je ta že pred 50. leti budil svoje rojake, je kaj umestna tudi za našo dobo: Bratje, kliče domovina, Vstan'te v njeno sveto službo, Dolžnost vsakega je sina, Da ustopi v sveto družbo, Ktera materi pomaga Eešit tujega se vraga! Iz Jarenine. (Hranilnica in posojilnica) naša je imela v nedeljo dne 25. marca svoj prvi letni redni občni zbor. Iz poročil posnamemo sledeče: Hranilnica in posojilnica je začela svoje delovanje dne 23. julija 1899. Udov je imela koncem leta 41, ki so vplačali 532 K deležnine; vlagateljev je bilo koncem leta 21 z vloženim denarjem 8303 K 24 vin., dolžnikov pa 24 s 7923 K izposojenega denarja. V kratki dobi 5 mesecev je imela posojilnica 25.495 K 43 vin. prometa. Čisti dobiček je znašal 11 K 91 v., pridjal se je rezervnemu zakladu, ki ima z ustopnino vred 93 K 91 v. Na mesto pok. župnika Fišerja je bil izvoljen v načelstvo jareninski župan Ig. Zupanič. Odbor hranilnice je sedaj sledeči: Čižek Jožef, dekan, načelnik, Ig. Zupanič, župan, namestnik, nad-učitelj Jožef Slekovec, tajnik, posestniki Jož. Polančič, Jožef Jager, Leopold Zupanič, Ivan Sekol v Jarenini, nadučitelj Fr. Šijanec in posestnik Franc Plateis pri Sv. Jakobu v Slov. gor., odborniki. Pregledovalca računov sta: župnik Ivan Kapler pri Sv. Jakobu in kaplan Fr. Sal. Gomilšek. Premenile so se nadalje nekatere točke pravil in se izrekla soglasno zahvala nadučitelju Slekovcu, ki brezplačno opravlja tajniški posel. Kakor priča to poročilo, stoji jareninska «Hranilnica in posojilnica» že na trdnih nogah. S kratkim svojim delovanjem je sijajno dokazala, da je za naš kraj potrebna in pre-koristna; da se ni treba bati za nje nadaljni obstanek, priča nje lepi začetek in jamči delavno načelstvo. Ljudstvu je zelo olajšana denarna pomoč, pa tudi lepo priliko imajo Jareninčani in Jakobčani, da tu obresto-nosno nalagajo svoje preostale denarje. Posebno mladina, nadalje posli, otroci kaj lahko sedaj skrbe za bodočnost, za stara leta. Prav umestno se je povdarjalo pri občnem zboru, naj bi vsi gospodarji pospeševali varčnost svojih otrok, hlapcev in dekel. Gospodar vprašaj posla pri izplačevanju, koliko zaslužene plače nujno potrebuje; to mu izplačaj, ostalo pa mu naloži v hranilnico. Stariši pa naj včasi napravijo otrokom kako veselje s tem, da jim nekaj kronic naložijo v hranilnico. Da bo teh kronic vedno več, bodo potem že skrbeli otroci po svojih močeh. Mladina še je vse premalo varčna. Dekleta dostikrat preveč izdajo za po nepotrebnem ošabno obleko, veliko rajši še fantje zapravijo po krčmah svoj zaslužek. Kdor pa hoče kdaj kaj imeti, mora že v rani mladosti začeti varčevati. Marsikdo težko začne; ko pa ima enkrat 1 gld. v hranilnici, pa dobiva vedno večje veselje do varčevanja. Hranilnica obrestuje vloge po 41/,% posojilnica pa posojila po 51/»°/o- Uraduje se ob nedeljah od 8—12 ure predpoldne v hiši nadučitelja Slekovca v Jarenini. Daj Bog, da bi se mladi denarni zavod obmejnih Sloven- cev tako lepo dalje razvijal, kakor je pričel lepo svoje delovanje in da bi prav veliko storil za narodni in gospodarski napredek obeh župnij: Jarenine in Sv. Jakoba v Slov. goriqah, za kateri je bil ustanovljen. Razne stvari. Iz domačih krajev. Rodoljubi, sklicujte shode! Živa beseda ima veliko moč. Prepričevalna, jasna beseda o žalostnem brezpravnem našem položaju naj vzdrami naše ljudstvo po vseh krajih lepega Južnega Štajarja, naj dokaže našemu narodu, da le po ločitvi od Gradca napočijo zanj pravičnejši časi. Proč od Gradca! Ta klic naj mogočno odmeva po celem Južnem Štajarju! Poseben namestniški oddelek v Mariboru, ločitev deželnega šolskega sveta v nemškega in slovenskega, mesto nemške kmetijske družbe posebni kulturni svet z nemškim in slovenskim oddelkom, slovenski ljudskošolski nadzornik, slovenske ljudske in srednje šole itd. to so naše nujne zahteve. Od izpolnitve teh je odvisna boljša naša bodočnost. Slovenci, vsi na noge za naše svete pravice, ki nam jih priznavajo državni temeljni zakoni, pa nam jih vlada ne da. Kdor se pusti teptati in zatirati, pa se ne gane za svoje življenje, ta ni vreden svobode, niti usmiljenja, niti življenja. Ganimo se, za naše življenje se gre! Po naših mnogobrojnih shodih, izjavah in protestih naj svet spozna, da smo Slovenci politično zrelo ljudstvo. Delajmo hitro, edino, goreče in navdušeno, da zagotovimo potomcem svojim zemljo očetov, jezik in vero očetov, da odvrnemo nadaljno skru-njenje naših svetinj, da trajno ohranimo krasni in rodovitni slovenski Štajar celokupni slovenski domovini! Delajmo z Bogom in Bog nam bo pomogel v tej pravični stvari do končne zmage! Imenovan je rečnim nadzornikom na Štajarskem g. Rafael Krušič, orožniški štraž-mojster na Planini. Birmovanje bo v dekani ji Maribor levi breg: 24. maja pri Sv. Petru pri Mariboru, 27. pri Sv. Martinu pri Vurbergu, 28. pri Sv. Barbari pri Vurbergu, 31. v stolnici mariborski (samo vizitacija), 4. junija pri Sveti Marjeti na Pesnici, 5. v Selnici, 10. v Kam-nici, 11. pri Sv. Križu nad Mariborom, 13. v frančiškanski cerkvi v Mariboru (samo vizitacija). V dekaniji šmarski: 16. junija na Ponikvi, 17. pri Sv. Juriju na juž. ž., 18. v Dramljah, 19. na Kalobju, 20. v Slivnici, 21. pri Sv. Štefanu na Žusmu, 22. v Zibiki, 23. na Sladki gori, 24. v Šmarju, 25. pri Sv. Vidu. V dekaniji celjski: 30. junija v Te-harjih, 1. in 2. julija v Celju, 3. v Galiciji, 4. v Žalcu (Pletroviče), 5. v Grižah, 6. v Št. Petru, 7. v Polzeli. V dekaniji braslovški: 8. julija v Braslovčah, 9. v Šmartinu na Paki, 10. na Vranskem, 12. v Št. Juriju ob Taboru, 13. v Rečici in na Gomilskem, 14. v Št. Pavlu. Štajarska kmetijska družba. V sredo dne 28. marca je imela štajarska kmetijska družba v Gradcu občni zbor. Govorili so tudi o Slovencih. Podpredsednik Poš je rekel, da kmetijska družba skrbi tudi za Spodnjištajar. Mi vprašamo vse slovenske kmete: Kaj pa Vam je že dala kmetijska družba ? Odgovor: nič! Kmetijska (!) družba skrbi le za spodnje-štajarske nemške meščane (!), ne pa za slovenske kmete. Evo koj dokaza! V sredo je družba odlikovala naslednje spodnještajarske kmete (!): Viteza Haupta, slovenjebistriškega župana Štigerja in mariborskega živinozdrav-nika Haagena. To so spodnještajarski kmetje! Nazadnje pa je izjavil podpredsednik, da bo odslej težko kaj več storil za spodnještajarske kmete, ker nočemo pripoznati zaslug kmetijske družbe. Za Boga, kaj pa naj pripo-znamo, povejte nam vendar gospod Poš! Kmetijska družba doslej ni nič storila za nas in tudi odslej ne bo po izreku g. Poša! In vendar hočejo, naj ljubimo kmetijsko družbo?? Francelj Girstmajer je pri občnem zboru kmetijske družbe izvajal, da slovenski kmetje ne stojijo za slovenskimi poslanci. No, no, morda pa stojijo za Franceljnom? Ali se ne spominja več, da jih je pri zadnjih volitvah tako malo stalo za njim, da je ravno sijajno propadel. Sicer pa je to lepa kmetijska družba, v koji se napadajo slovenski poslanci, v koji se tira politika. Ali se tako skrbi za kmetijstvo? — Ali naj Slovenci spoštujemo tako družbo, v koji se govori proti našim poslancem? Ptujski župan Ornik je zatrjeval v sredo v kmetijski družbi, da Slovenci nočejo samouprave za Spodnji Štajer. Mi smo jako radovedni, kje je Ornik to izvedel. Mi poznamo malo boljše štajarske Slovence, a kaj takega še nismo slišali. Gospod Ornik ima menda mnogokrat tudi politične sanje. Sicer pa tudi take opazke ne spadajo v nepolitično kmetijsko družbo! Političen napad v kmetijski družbi. V sredo dne 28. marca je pri občnem zboru štajarske kmetijske družbe neki Malik iz Lipnice ostro napadel spodnještajarske odvetnike ter jih imenoval «windische Hetz-advocaten, die das Land zu Grunde richten.» Tako se govori v nepristranski (!) kmetijski družbi. Predsednik govornika ni zavrnil. Vprašamo, ali bodo slovenski odvetniki pustili te besede na svoji časti? Tega ne smejo, to so dolžni ugledu svojega stanu. Slovenci pa lahko vidijo, kaj se vse dogaja v kmetijski družbi! Kako skrbijo za Slovence! V osrednji odbor štajarske kmetijske družbe se zopet ni volil noben Slovenec, pač pa naši znani nasprotniki kakor Lenko, Stiger, dr. Leušner in Pistor. Dvojezične poštne tiskovine. V Muti pri Marenbergu si pošta ni hotela omisliti slovenskih poštnih tiskovin. Mlad ondotni rodoljub se je vsled tega pritožil na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradec. Kmalu na to je imela mutska pošta dvojezične tiskovine. Pritožitelju se je to tudi naznanilo. Kjer je potrebno, naj se posnema! Iz Ormoža. Veliki Nemec in glavni Wolfianec G. Fuchs, asekurančni uradnik v Ormoži je izstopil iz sv. kat. cerkve ter postal luteran. Ta mož je doma iz Cerovca in njegova očetova hiša slovi zavoljo narodnosti in krščanskega duha daleč na okrog. Iz Crešnic. Zadnje dni januvarja t. 1. je bil na kratek čas za župana izvoljen M. Laubič, p. d. Pušnik. Pričakujemo od njega, da bo po postavah od cestnih oskrbnikov odločno terjal, da prav pridno popravljajo do zdaj strašno zanemarjene ceste. O Veliki-noči nas zapusti gosp. Franc Brinar, učitelj. 7 let je tukaj mladino pridno podučeval, bojeval se v konjiških in celjskih učiteljskih zborih za narodnost ter si ohranil krščanski duh. Božja milost ga naj vodi tudi v Zibiki, da ostane zvest sv. veri in narodu. Gospod naslednik mu bodi podoben! Tretjo spremembo bi si bili želeli. Dežela bi naj bila tudi našo od sveta in trgovine daleč odločeno šolo postavila iz 3. v 2. plačilni razred, pa vidimo, da slovenskim učiteljem v Gradcu ne rastejo zlo rožice. — V ponedeljek po Devici Mariji je že toča na ogled prišla in v 10 minutah vse pobelila, od četrtka 29. t. m. pa imamo snega za dolgo ped na visoko. Na župnijskem polji in pri 2 sosedih so plazovi veliko škode naredili. Podsreda. Veselje in radost je navdajalo srce vsakemu, ko so se naši odborniki razšli po dokončanej seji ter povedali, o čem je zboroval občinski zastop na čelu mu vrli župan gosp. Fr. Levstik. Jednoglasno in navdušeno je bil sprejet predlog, da se izvoli častnim občanom oziroma tržanom č. g. A. Lednik v Ločah, bivši župnik v Podsredi. S tem lepim činom odzval se je naš odbor že večkrat izrečeni želji in tudi lepo pokazal, da ve ceniti premnoge zasluge, koje si je pridobil č. g. A. Lednik za Podsredo. Osebna vest. Sekcijski svetnik v finač. ministerstvu dr. Globočnik pl. Sorodolski je dobil naslov in značaj ministerskega svetnika. Šoštanjskega okrajnega zastopa načelnik Ivan Vošnjak in njega namestnik V. JeSovnik sta dobila najvišje potrjenje. Slovenski odvetnik v Mariboru. Odvetniški koneipient dr. Karol Grossman bo v Mariboru otvoril lastno odvetniško pisarno. Za občino Brezje in Senovo v polit, okraju Brežice se je sprejel v seji državnega zbora dne 17. marca t. L sledeč predlog po nasvetu poslanca J. Žičkarja: «Občini Brezje in Senovo, ki sta bili leta 1899 po toči hudo poškodovani, sta sprejeli sicer nekoliko podpore v žitu na podlagi postave z dne 17. novembra 1899. Ker pa tamošnji prebivalci še veliko silo trpijo, se zahteva od visoke vlade, naj se jim podeli živež in seme za setev.» V isti seji se je sprejel nadaljni predlog istega poslanca: «Občina Kapela v brežiškem političnem okraju je trpela, kakor prejšnja leta, tako tudi 1. 1899. veliko škodo po preplavljenju Sotle. Akoravno je pa prosila na podlagi postave od 17. nov. 1899. za brezobrestno državno posojilo, se njej je prošnja odbila. Radi tega se pozivlje visoka vlada, da se imenovani občini podeli to posojilo». Iz Ptuja. V št. 12. «Slov. Gosp.» smo žitali o mnogih požarih v Domovi. V tej zadevi še moremo omeniti posebno veliki ogenj pred kakimi 21 leti, ki je okoli 52 poslopij upepelil. Ptujski Slovenci Vas, bratske Dornovčane, ob tej priliki opozarjamo na velevažno reč, in to bi bilo, ustanovite si «požarno brambo,» kakoršnih imamo že mnogo po Slov. Štajarju in tudi v bližini na pr. pri Veliki nedelji, v Trgovišči, pri Sv. Janži na Drav. polju in pa v Ljutomerskem okraju. Združite se in skličite svoje veljavne može na zborovanje. Gasilna društva so velikega in koristnega pomena posebno za velike vasi. Iz Šmartna tik Slovengradca. Naše bralno društvo je imelo 25. marcija zborovanje. Udeležilo se je veliko ljudstva. Dosti novih udov je pristopilo. Čeprav je društvo mlado, vendar prav pridno napreduje, na kar smemo biti ponosni Šmarčani. Iz zapisnika se nam je povedalo, koliko knjig in časopisov se je prečitalo in izposodilo na dom. Društvo je v tem oziru že mnogo koristilo. Slovensko ljudstvo ima posebno veselje za čitanje lepih koristnih knjig. Lepa hvala vsem, kateri ste društvu kaj darovali! Iz Solčave. Dne 28. marca predaval je tukajšnjemu občinstvu znani in priljubljeni potovalni učitelj g. Martin Jelovšek, posebno o pravilni vzgoji krepke in zdrave plememske živine, t. j. da mora biti bik kakor tudi krava le potomec zdravih, dozorelih roditeljev. Razlagal je pravilno napravo gnoja in gnojenja, da se more dobra živina tudi dobro rediti. Seznanil nas je z deželno postavo o bikorejskih zadrugah, tako da bo mogoče tudi solčavskemu osamljenemu kmetu po pravilih te postave zadružnikom že obstoječe zadruge prirediti živino, s katero, upamo, se bomo mogli dobro izkazati pred občinstvom, naj se pride iskat klavna ali plemena živina. In tako kličemo iz snežnih solčavskih planin: kmetje! združimo se, opazujmo z bistrim očesom premembe časa, da ne ostanemo celo v valovih časa in prememb, v katerih nam je živeti. Podučen shod je bil napovedan za nedeljo dne 25. marca pri sv. Jakobu v Slov. gor.. Napovedal je namreč učitelj gosp. Belč, da bo prišel in obljubil je govoriti marsikaj podučnega in za naše kmetovalce celo posebno potrebnega. Pa žal, zbolel je v zadnjem trenutku in napovedan shod je vsled tega izostal. Iz Kozjega. Zunanji napis pri« naši sodniji je še vedno samo nemški, sodni okraj pa samo slovenski, bode pač treba pri mi-nisterstvu povprašati, zakaj se na prošnjo okrajnega zastopa ne naredi dvojezični napis. — Nemška Kragorova gostilnica na Zabjaku, ktera se je pred letom z godbo in «hajla-njem» otvorila, je zaspala. Nihče ne žaluje! V Slov. Gradcu so v četrtek 29. sušca starotrški preč. g. dekan slovesno blagoslovili novo kapelo v deželni bolnišnici. Pri obedu v bolnišnici je raz ven preč. duhovščine bil svetovalec deželne sodnije in okrajni sodnik pl. Sokol, vodja okr. glavarstva Capek in mestni župan Goli; stregle pa so usmiljene sestre grofica Šafgoč iz Gradca in prednica Roza Napotnik iz Maribora. Cerkvene. V Cadramu se je devet-dnevnica v čast Kristusovemu trpljenju od 17.—25. marca obhajana v novi cerkvi v kljub nujnega dela prav dobro obnesla in je bilo vsaki dan pri vseh 3 opravilih veliko ljudi. 1100 vernikov bilo je pri sv. obhajilu. Peli so domači pevci prav lepo. Hvala vsem, ki so k tej lepi pobožnosti kaj pripomogli! — Na Ponikvi se je obhajal sv. misijon od 25.—31. sušca. Vodili so ga z velikim uspehom čč. kapucini iz Celja. — V Celju smo končali duhovne vaje v farni cerkvi. Udeležba je bila velikanska. Izborni in temeljiti govori preč. misijonarjev so privabili toliko poslušalcev, da je bila cerkev pretesna. Vsak stan je imel zase poseben pouk. Jako gin-ljivo je bilo v nedeljo 25. sušca. Fantje so se zbrali v farni cerkvi ob poldrugi uri popoldan. Bilo jih je okoli 600. Od tod se podajo v procesiji, na čelu jim apostolski misijonar gosp. Macur v kapucinsko cerkev, ter so imeli zase poseben nauk. Po potu tje in nazaj so tako navdušeno molili in po-pevali, da je bilo veselje. Spovednice bile so vsak dan obložene od 4 zjutraj do 8 zvečer. Sv. obhajilo jih je prejelo samo v farni cerkvi okoli 4000. Ker se je tudi mnogo molilo in Bogu v čast popevalo, gotovo božji blagoslov ne bo izostal. Vsa hvala pa Bogu in milostnemu gospodu opatu, ki skrbč tako po očetovski, da, reči moramo, z apostolsko gorečnostjo za izveličanje svojih ovčic. Velikonočna darila. V Kat. Bukvami v Ljubljani je izšia nova Spillmanova povest v slovenskem jeziku »Marijina otroka«, okrašena s štirimi podobami. Obsega 72 strani, stane 40 h, kartonirana 60 h. Spillmanove povesti so priznano velikega vzgojevalnega pomena, zato posebno ne bi smele manjkati v šolskih in ljudskih knjižicah. — »Pomladnih glasov.« je v Katolšiki Bukvami ravnokar izšel X. zvezek. Posvečeni so slovenski mladini. Izvod stane krasno vezan 90 kr., celoplatnen 55 kr., kartoniran 40 kr., broširan 30 kr. »Pomladni glasi« so pri mladini in in mladinoljubih na dobrem glasu, zato jih ni treba še posebej priporočati. Letošnji zvezek ima tudi sliko in životopis Slomšeka. Zato naj Štajarci z vnemo segajo po zvezku. — Za duhovnike je izdala Katol. Bukvama za letošnjo Veliko noč »Duhovski poslovnik« v drugem popravljenem natisu. Obsega 358 strani in 42 strani obrazcev in stvarnega kazala v 8°. Broširan izvod stane 4 K, trdo vezan v polšagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h, po pošti_30 h več. V Šmartnu pri Slovengradcu je okrajni zdravnik šolo zaprl, ker. je ena gospica učiteljica na influenci zbolela. V Braslovčah snujejo prostovoljno gasilno društvo. Rodoljubi, držite skupaj kot pri zadnjih občinskih volitvah, sicer vas znajo spraviti Nemci pod komando. V Savinjski dolini boleha še zdaj veliko ljudij za hripo in kašljem. V Tirnavi pri Gomilskem je pogorela hiša z gospodarskim poslopjem. Utonil je v Sotli blizu Klenovca Flor. Vrhovnik. V Rogatcu se je napil prej špirita. V Ljutomeru je umrl dne 2. aprila županov namestnik, Jožef Steyrer. Umrl je 1. aprila č. gsp. Anton Pučko, župnik na Polenšaku v 65. letu svoje starosti. Naj v miru počiva! Poštne zadeve. Poštni kontrolor Karol Keiter pride iz Celja v Gradec in poštni kontrolor Alojzij Koveindl iz Gradca v Celje. Duhovniške vesti. Župnijo v Dolah je dobil č. g. Anton Veternik, kaplan v Bra- slovčah, župnijo sv. Ruperta nad Laškim č. gsp. Anton Mojzišek, kaplan pri Veliki nedelji. Provizorja sta postala kaplana čč. gg. Franc Gartner v Ormožu in Franc Trop v Vitanju. Iz drugih krajev. Burom na pomoč ! Iz Amerike je odšlo pet kompanij Slovencev in Hrvatov v južno Afriko Burom na pomoč. Preje so se dali fotografirati in je slika razstavljena v Zagrebu. Ogenj v Vatikanu je nastal minolo soboto v takozvanem Quattro Cancelli. Stražniki in gasilci so o pravem času zapazili ogenj in ga v udušili. Nesrečen konec botrinje. Posestnik Gmajnar iz moravske fare na Kranjskem in njegova žena sta nesla v Moravče h krstu otroka nekega okoliškega cerkovnika. Po opravljenem krstu sta šla v neko gostilno in tam pila do večera. Ob odhodu pa se je Gmajnar spri z nekim drugim pivcem. Spri-jela sta se in o tem oba padla po strmih stopnicah v klet tako nesrečno, da si je Gmajnar pretresel možgane ter na mestu umrl. Ruski jezik v čeških srednjih šolah. V češkem deželnem zboru vložč mladočeški poslanci v kratkem samostalni predlog, naj se uvede v čeških srednjih šolah ruščina kot obligatni predmet. Pričakovati je tem povodom zelo burnih razprav, ker bodo nemški poslanci napeli vse sile, da pridobé v tem vprašanju češke veleposestnike, brez katerih predlog ne more prodreti. Za slučaj, da prodre mladočeški predlog, smemo pač biti radovedni, ali bo osrednja vlada tako »priporočilno« spremljala dotično zakonsko osnovo, kakor tedaj, ko se je odreklo potrjenje jednakemu sklepu kranjskega deželnega zbora. Mož z „Bavarskega," ki se je nahajal v Gorici v zaporu in trdil, da se piše Mihael Fürst, je sedaj moral priznati svoje pravo ime. Tiček je res Miha, ne piše se pa Fürst z Bavarskega, nego je Karnič, rojen na Sladki gori pri Spielfeldu. V Gradcu je lani meseca novembra izvršil ulom ter pri tem podjetju jedno osebo usmrtil, jedno pa ranil. Društvene zadeve. Za dijaško kuhinjo v Mariboru je daroval č. g. L. Janžekovič, žnpnik v Ver-ženju iz hvaležnosti za storjeno dobro delo 10 K. Družba sv. Cirila in Metoda zopet trka, Slovenci, na Vaša vrata. Zmiraj nove šole; zmiraj več učnih močij — to stane! V Tržiči smo odprli ravnokar velevažni vrtec — in kako že lepo prospeva ! Na Šta-jarskem, ob najnevarneji postajanki za naš narod — na Muti — pa o bližajoči se Veliki-noči kanimo otvoriti družbino šolo. — Brez-dvomno prihodnji mesec pridete v posest novih pet\kron. Prva vsacega premožnejšega Slovenca bodi naše družbe posest. Pričnite, Slovenci — prosimo Vas — agitacijo za nas s parolo : »Prvo petMcrono družbi sv. Cirila in Metoda!« Jareninsko politično društvo je v svoji zadnji seji sklenilo, da društvo priredi meseca aprila in maja zopet kar zaporedoma štiri politične shode, na katerih nam bodeta naša deželna poslanca poročala in nas podučevala, kako se moremo otresti Slovenci suženjskega jarma naših krivičnih sosedov ter si zagotoviti svoj nadaljni obstanek. Križevci na Murskem polju. Kmetijska zadruga v Križevcih ima svojo prvo redno glavno skupščino dne 22. aprila (belo nedeljo) ob 3. uri popoldne v šolskem poslopju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev letnega računa. 3. Slučajnosti. Načelstvo. Za družbo duhovnikov vplačali so meseca januvarija, februvarija in marca čč. gg. Plešnik M. 4 K, Ulčnik M. 2 K, Frece M. 2 K, Eferl M. 2 K, Vraz A. 2 K, Cerjak J. 2 K, Čebašek J. 2 K, Brglez J. 2 K, Voh J. 2 K, Musi J. 4 K, Gaberc S. 2 K, Zabukošek G. 2 K, Šijanec Al. (star.) 2 K, Berglez Fr. 24 K (ustan. dopl.), Majcen Jožef 6 K, Ivan Rotner 18 K (ustan. in letn. dopl.), Lom Fr. 46 K (ustan. in letn. dopl.), Šijanec Al. (ml.) 26 K, Frangež J. 2 K, Kovačič Fr. 2 K, A. Šebat 4 K. Mili darovi za družbo vednega če-ščenja: Zreče K 64 90, Pernice K 2170, Sv. Vid na Planini 24 K, Podsreda 10 K, Negova K 840, Sv. Jurij na Pesnici 5 K, Sv. Martin pri Vurbergu 20 K, Selnica 18 K. Od Sv. Ana na Krembergu. Odbor bralnega društva pri Sv. Ani se najprisrčnejše zahvaljuje za obilno poslane knjige, in sicer: Slavni družbi sv. Mohorja, Matici slovenski ter blagemu rojaku c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku gosp. Josipu Šuman-u in rojaku gosp. Fr. Perku v Novem Mestu. Lepa Vam hvala! Prosimo še na dalje drage Slovence za kak dar v knjigah, ker naše bralno drušvo na slovensko-nemški meji je velike važnosti. Delavsko podporno društvo v Celju skliče na cvetno nedeljo ob 3. uri popoldan v Narodnem domu svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Pozdrav predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo gostilniškega odseka, volitev novega odbora in slučajnosti. Obilne udeležbe pričakuje odbor. «Bralno društvo na Frankolovem» priredi v nedeljo dne 8. aprila 1.1. po večer-nicah v šolskih prostorih društveno zborovanje, pri kojem bo govoril potovalni učitelj gsp. Ivan Bele o sadjarstvu in vinarstvu. K prav obilni udeležbi vabi tem potom prav uljudno predsednik. Gospodarske stvari. Deset pravil našim gospodarjem. 1. Spoštuj ime, ktero imaš, in opravilo, s kterim se pečaš. Pridobi si spoštovanje pri sosedih s pridnostjo in poštenostjo. Bodi pošten, zvest in vesten. 2. Bodi uzor hišnega očeta. Dolžnost naj ti bo, otrokom in hišnim prebivalcem v dober izgled biti. Kakoršni gospodarji, taki hlapci; kakoršen oče, taki otroci. 3. Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo. Moli zjutraj pred delom, moli pa tudi po končanem delu. Ako si sam brezbožen, tudi drugi ne bodo pobožni. 4. S svojo ženo ravnaj, kakor želiš, da bi ona s teboj ravnala; s tvojimi otroci pa kakor z od Boga izročenim darilom. Čuvaj, da pridno molijo, da cerkve ne opuščajo, in da se slabe tovaršije ogibajo. 5. Kar prislužiš, prihrani za dom; bodi priden rednik svoje družine, a ne zaprav-ljivec, ki ženo in otroke v nadloge tira. Z zaslužkom moraš shajati. Uredi si stroške tako, da ne bodo večji od dohodkov. Kdor znaten del zaslužka v gostilni požene, je tat lastne družine. 6. Bodi delaven in varčen — ti in tvoja žena. Ako si ti varčen, bo tudi tvoja žena. Težko se denar prisluži, pa hitro zapravi. — Uči svoje otroke varčnosti, in naj tudi včasih pomanjkanje skušajo. Zgodaj naj se naučš spoznavati, kako trdo je, si živež in obleko prislužiti. Ako otrokom nikdar ničesar ne pomanjkuje, ne bodo znali vrednost denarja ceniti. 7. Ne trati nikdar drazega časa, in tudi nedeljski počitek pametno uživaj. — Računaj, koliko en potratni dan zapraviš, in koliko to znese na leto. Nikjer ni zapisano: «Hodi pogosto v gostilno.» 8. Varuj se igre; to je silno nevarno ter postane strast. 9. Brez gospodarske potrebe ne delaj dolgov, za vse na svetu ne; dolgovi se kaj lahko store, a grozno težko poravnajo. 10. Imej svoje sinove in hčere vedno pred očmi. Na tebi je ležeče, ti li prineso čast ali sramoto v hišo. Kdor se ti noče pokoriti, naj gre rajše daleč od hiše, kolikor ga noge poneso; bolje, nego bi ti sramoto kedaj delal. Ako se po teh naukih ravnaš, boš spoštovan mož in časti vreden gospodar, in božji blagoslov kraljeval bo nad tvojim pohištvom. D. N. r—..............—i Slovenci, Slovenke! podpirajte „Našo stražo"; pristopajte k „Družbi sy. Cirila in Metoda". Štajarski Slovenci, # darujte z«. šolo v Miiti^ Loterijske številke. Dunaj: 31. marca 1900. 87, 26, 32, 59, 60 Gradec: » » 16, 86, 84, 78, 71 FotograJijsUi zarod r Mariboru je najstarejši v Fritscli-evi vili >•> IBsMlg-assc št. II. Dohod k vili skoz Grabengasse, Bad- in Fabriksgasse. | Priporoča fot°grafijska dela vsake vrste od medajlonove do ? človeške velikosti, ter vse najboljše m najhitreje izvršuje. Kdor hoče za bližajoče se Velikonočne praznike kaj kupiti, naj nikar ne zamudi obiskati mojo trgovino. Blago je vse sveže, ker je ravnokar došlo. V vsaki reči ima kupec veliko izbiro po priznano najnižji ceni. Za gospode: lepe bele srajce, ovratnike, naročke (manšete), žepne rutice, velika izbira zavratnic (kravat), volnene srajce (Jägerhemd) z ovratnikom ali brez njega, svitice (Unterhosen), nogovice, pasovi. Za gospe: lepe črne in pisane predpasnike, suknjiče (bluze), nogovice, rokovice, nederce, usnjate pasove, oramnice (pelerine), in zavratnice po najnovejši modi, otročja oblačila, kakor tudi za dečke. Posebno opozorim šivilje na moje najnovejše okraske, čipkaste trakove, svileno robo in žamet. Šivilje, ki kupujejo večjo množino blaga in kupujejo vedno pri meni, dobijo vsakokrat 10°/o popusta. — Velika izbira blaga je tudi za krojače. Za mnogobrojni obisk prosi Kajetan Murko, trgovec v PTUJU glavni trg v PTUJU. Velika noč 1900. Vosek ali prazno satovje kupuje po najvišji ceni in vsako množino Fr. Gert, medičar, Maribor. Čebelarji ali trgovci, ki imajo kaj tacega blaga na prvdaj, naj povprašajo po dopisnici, koliko se bo dobilo za blago in kako naj se dopošlje. Odgovor takoj. 1-3 ttttttttttttttttttttttttttttttttttttt Vožnje karte in tovorni listi v AMERIKO Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie, Antverpen. vozi naravnost v Nori Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od visoke c. kr. avstr. vlade. — Natančna pojasnila daje:: Red Star Linie, Dunaj IV. Wiedenergiirtel 20 ali pa 8 Anton Rebek v Ljubljani — Kolodvorske ulice 34. Julij Popper, Innsbruck — Bahnstrasse 8. <91 ntcn Maióezz&ezyez okrožni in redni 0 • ® • ® • • © • O • @ bolniški zdravnik v Krškem ordinuje od 8—10 ure dopoludne v Franc-Jožefovi bolnici, pozneje pa v mestu na domu. Peča se tudi s zobozdravništvom, ss- m » -e* plombira zobe ter izdeluje zobovja po najnovejšem načinu. 3-3 Tozni red Dravograd - Velenje. 12« 348 Odide Spodnji Dravograd Pride 1203 822 1268 358 1 1 Št. Janž S p. i k 1153 812 101 406 Sv. Jedert 1146 805 115 420 Slovenji Gradec 1133 752 125 430 Turška vas 1123 741 135 440 Dolže 1113 731 146 451 Mislinje 1103 721 159 504 Gornji Dolič 1053 711 202 508 Huda luknja S. p. 1044 702 212 225 517 530 1 r Paka S. p. 1 1 1035 1022 6£3 640 Pride Veleni« Odide 505 720 Celje 740 410 Umetno-obrtna delavnica cerkvenih kamnoseških in podobarskih del prisežencga izvedeneca kamnoseka J. F. PEYER-ja v Mariboru, Moscbtnegg-MlGe, Hilarinsstrasse, Garuoristrasse. Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd. Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte. Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih Mlf jn^h' tßk ÍM ' kamenov od peščenega kamena, mra- ---—• " M morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene, Karol Tratnik, izdelovatelj cerkvenega orodja in pa posode Stolne niice Št. 1. v Mariboru, Domgasse Nr. 1 Priporoča se preČ. duhovščini za naročila cerkvenih orodij : monštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, križev, svečnikov, itd. v različnih zlogih, katere prav lepo in trpežno izdeluje. Staro rn Ai cjio oratljr /trav ttabro ftoitrarljant, jioi/nfim „ti ponrebritn v ognji. Za vse svoje Izdelke jamčim, prlznalna pisma naročnikom na razpolago. Svoji k svojim. -rt Pristava! Lepa pristava obstoječa iz zidane hiše in zidanega gospodarskega poslopja, kritega z opeko, 8 oralov njiv, 25 oralov travnikov, velikega sadunosnika in zelinjaka, 6 oralov gozda vse v najboljšem stanju, pol ure od Ptuja v lepi ravnini v župniji Marija Novaštifta se proda zavoljo starosti in bo-lehnosti lastnice po ugodnih pogojih po sodnijski cenitvi za ceno 16.000 gld. Vpraša se pa pri posestnici Marjeti Wetzelmeier, v Tur-niču pri Ptuju. 1-3 Kari Kertli stavbeni in umetni ključar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela za cerkvene in zasebne stavbe: kakor omrežja za oltarje, za mostovže, zastopnice, za vrtove in slemena, za grobove, strelovode itd. po najnižji ceni pri vestni izvršitvi. Oskrbi tudi kar najhitreje vsa v svojo stroko spadajoča popravila. Delavnica: 1-5 Koroška ulica 37, poprej Sirak Na prodaj! Lepo posestvo blizo farne cerkve in državne ceste, med Mariborom in Slov. Bistrico na Zgornji Polskavi. Lepo zidana hiša in zidano gospodarsko poslopje vse obokane shrambe. Okoli hiše 11 oralov najboljših njiv in travnikov, lep sadunosni vrt in vinske brajde za 3 polovnjake vina preša za grozdje in sadje in 2 vodnjaka eden tik hiše drugi pri hlevu. Več se izve pri lastniku Anton in Jožefa Brgles na Zgornji Polskavi. 1-3 tTcenee ki ima veselje do lončarije se sprejme pri Jožef Posinger-ju lončarju pri Sv. Trojici v Slov. goricah. 1-3 Na prodaj je realiteta z več stanovanji, gostilna, tobakarna, gospodarsko poslopje, lepo polje in vinograd. — Vpraša ne naj v Studencih 63, (Brunndorf) Lembaška cesta. 3 Službo orgljarja in cerkovnika pri Sv. Magdaleni v Mariboru se razpisuje do 20. aprila. Prošnjiki naj se oglasijo osebno ali pismeno z dotičnimi spričevali sposobnosti in nravnosti pri cerkvenem predstojništvu. Vnajemjišče se dobro obiskovana gostilna, blizu trga ali vasi, obstoječa z malim vrtom. Ponudbe naj se pošljejo uprav-ništvu tega lista. Kdor hoče 400 mark''7 garantirano mesečno lahko in pošteno zaslužiti ? Naj pošlje naslov z znamko: V. 21 Annonoen - Exped. K. F. Wojtan, Lelpzlg-Lnd. .............t»» itazfjla*. Da bi se premagala prava medena rosa na trsju (Oidium Tu-cheri) prodaja deželna poskuše-valna postaja v Gradcu (Heinrich-strasse Nr. 39) in deželna posku-ševalna postaja v Mariboru za isto ceno kakor stane njo blago: 1. žvepleni prah v vrečah 50 kg. za 8 kron. Pod 50 kg. se blago ne oddaja. 2. Nahrbtni žvepljalni pristroj, Flika sestav (z leseno brento), komad za 11 kron. 3. Nahrbtni žvepljalni pristroj, Nehvilov sestav (z brento iz železne pločevine), komad K 20 70. Cene obsegajo blago in spravo kakor tudi vožni list. Naročniki se naj obrnejo s predplačilom in z natančno naznanjenim naslovom (zadnja pošta, zadnja železniška postaja) na de-želno-poskuševalno postajo v Gradec ali pa v Mariboru. Deželni strokovnjaki so preiskali žveplo glede čistote in drob-nosti, pristroje pa glede porab-nosti. Naročnikom se dopošlje tudi kratek navod o porabi žvepla. Žveplo pomaga le proti oidiju in ne tuidi proti peronospori, zato se mora trsje žveplati, pa tudi škropiti. Gradec, v lebruvarju 1900. Štajarski deželni odbor. Poziv. Gospa Marija Schramml, ki je umrla v Mariboru, namenila je v poslednji volji volilo v gotovini vsem, kterim je bila krstna ali birmska botra. Zato se pa po-zivljejo vsi ti volilojemniki, da predložijo svoje tirjatve opremljene s primernimi dokazi ustmeno ali pismeno vsaj do 20. aprila 1900. pri c. kr. okrajnem sodišču v Mariboru ali pa pri c. kr. notarju gospodu dr. Antonu Reidingerju v Mariboru, delegovanem sodnem komisarju, ker drugače bi se razdelila zapuščina ne oziraje se na njihove zahteve. 2-3 C. kr. okr. sodišče v Mariboru Odd. V. dne 16. marca 1900. Kapun m. p. 1 vina je pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. na prodaj starega in novega, ki ga imajo posestniki lastnega svojega pridelka, vino je prav dobro. Cena je staremu liter 20 kr. in novemu 16 kr. Kupci naj se oglasijo pri Janezn Šuen, posestniku v Gaberniku, pošta Juršinci pri Ptuju. 2-2 ............ Slovenci "3NE pozor! Kdor želi fini in zelo trpežni klobuk po nizki ceni dobiti naj ga kupi pri vitanjskemu klobučarju Franc Jankovič Vitanje (Weitenstein.) 1 Vabilo na redni občni zbor Posojilnice v Celjn registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v petek dne 13. aprila 1900 ob polu 12 uri dopoldan v sejni dvorani »Narodnega doma» v Celju Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva in 5. Razni predlogi. Načelstvo. Proda se! Posestvo ob Ptujski cesti v Teznu je na prodaj in sicer: no-vozidana hiša s 4 stanovanji in kuhinjami, perilnica, kravji hlev in 5 svinskih hlevčkov, 2 in pol oralov zemlje od kterega se lahko prodasta dva zidališča, zelinjak in studenec za 7000 gld. pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Potem prav dober vinograd in sadunosnik, 5 oralov zemlje in vinogradniško poslopje v Pernicah pri Sv. Marjeti ob Pesnici za gld. 3000; prav dober travnik v Vil-komu pri Sv. Marjeti ob Pesnici za 800 gld. Proda se posebej ali pa tudi vse skupaj. — Pojasnila daje gsp. Simon Ševeder, kolar v Teznu pri Mariboru. Učenec ne pod 16 let star, krepke rasti se takoj v moji usnjariji sprejme. Karol Kirbiš, usnjar, Sv. Trojica pri Mariboru. 2-3 itazglas ! Syndikat nemškega viteškega reda, kot inštanca zapuščinske razprave poživlja tiste, ki imajo kako terjatev kot upniki zapuščine gosp. župnika Vilibald-a Venedig-a, duhovnika nemškega viteškega reda avstrijske balye in župnijskega upravitelja v Ormožu na Štajarskem, ki so 23. marca 1900 brez oporoke umrli, naj pridejo k podpisanemu syndikatu (Dunaj I. Sin-gerstrasse 7) samemu ali pa k rentnemu oškrbništvu nemškega viteškega reda pri Veliki Nedelji na Štajarskem, ki je od syndikata deligirano, da naznanijo in dokažejo svoje terjatve 30. aprila t. 1. ob 10 uri dop. ali pa naj do tistega časa svoje prošnje pismeno vložijo; v slučaju da upniki tega ne storijo in se vsa zapuščina za naznanjene terjatve porabi, ne morejo več ob-veljave svojim pravicam zadobiti, tudi, ako imajo kako zastavno pravico. Syndikat nemškega viteškega reda na Dunaju, 26. marca 1900. Gustav Bandiau, m. p. svetovalec nemškega vitežkega reda. KUVERTE s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru Y, r------aop;—" lioiAin iščem hišo za ndjem trgovino ali branjarijo. Ponudbe naj se blagovolijo poslati upravništvu tega lista. 2-2 Semena za peso kakor tudi raznovrstna semena za vrtnarijo in poljedelstvo, vzlasti za različne trave čista ali mešana, priporoča M. Berdajs, trgovina s semenom in mešanim blagom v Mariboru. 2-12 Zaloga uradno potrjenih tiskovin. Pozor! Kedor potrebuje gotovo dober gumi za ceplenje trt naj si ga naroči v trgovini J. N. Peteršič-a v Ptuj-n zraven okraj, glavarstva. rrfr Cena primerno nizka Trgovina s papirjem in galant. blagom. Za syeti postni čas najbolj primerna molitvena knjiga arija žalostna Mati Božja Spisal Fr. Bezjak, župnik pri Sv. Marku. "VI. EL&tis. Obsega pouk o češčenji žal. matere Božje, pobožnost sedem petkov v čast žal. materi Božji, razne molitve in pobožnosti za god sedem žalosti Marije Device, zbirko molitev za očitno in domačo službo Božjo in precejšnje število svetih pesmij. Vezana v polusnje 60 kr., v usnje z zlato obrezo 1 gld. 20 kr. mt" po pošti 2.0 -vež. *2M Znesek se lahko pošlje v poštnih znamkah ali po poštni nakaznici. 80%ocetni cvet!! Ako hočete dober ocet sami narediti, vzemite od mojega 80% ocetnega cveta 1 kg., pomešajte ga z 30—40 litrov sveže, stu-denčne vode, vse dobro zmešajte in izvrsten ocet je gotov. Prepričali se boste, da niste nikdar še imeli tako okusnega octa (jesiha), in vendar po ceni. 1 kg. ocetnega cveta velja 2 kroni. 10-6 R. Bračko v novi poštni hiši v Ptuju. ]fa prodaj posestvo, obstoječe iz travnikov, ki se 3 krat kosijo, sadunosnika, lepe njive, loga, gospodarskega poslopja, dveh blizu vkup stoječih zidanih hiš tik farne cerkve; proda skupaj, ali pa na parcele Marija Orthaber, Spodnja Polskava, p. Pragarsko. 2-3 JWa proiMaj! Jedna stara in jedna nova hiša in poleg 1 oral 500 sežnjev sveta je v Radvanjih (Rothwein) pri cerkvi št. 48 takoj za 2300 gld. na prodaj. 2-3 Razne uradne pečate priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. NADUClTELJ! Želim si službe v kraju, kjer bi se dalo storiti kaj več za sadjerejo. Kateri gospodov tovarišev je voljen menjati s službo ? Sv. Anton v Slovenskih gor., dne 25. sušca 1900. v Franc Sijanec, nadučitelj. ad št v. 3000. C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti ognju v Gradci. Oznanilo. Po § 92 pravil se obhaja redno letno društveno zborovanje v ponedeljek 7. dne majnfka meseca 1900 ot> lO. uri p r« idpoldn e v zborni sobani lastne hiše gospodske ulice štv. 18/SO v Gradcu. To se daje po § 94 pravil na znanje, zraven osebno povabljenih odposlanikov, ki vse društvo zastopajo, in tudi p. n. gg. društvenikom z opomeno, da je zborovanje za-nje po § 99 pravil javno in le vsled sklepa zborovega posvetuje se o posameznih točkah tajno. Vspored za ta občni zbor je ta-le: I. Računsko poročilo in računski sklep za 71. upravno leto 1899 in nasveti o denarnem gospodarstvu. — II. Poročilo računskih pregledovalcev in o pregledovanju in stanju letnega računa za leto 1899. — III. Proračun za upravno leto 1900. — IV. Volitev treh računskih pregledovalcev in njih namestnika. V Gradcu, dne 1. aprila meseca 1900. (Ponatis «e ne plačuje.) Upravni svet.