292. številka.
Ljubljana, v četrtek 19. decembra 1901
XXXIV. leto
Izdaja vsak dan zvečer, izunßi aedelje in praznike, ter velja po poatl prejomau   m •vstro-ogreka dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
srez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za leden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa cfttcira — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b Se le ivakrat, in po 8 h, ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se i£vole frarikovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu SL 12. Upravnlštvj naj se'bla« dovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Vseučiliška debata
v poslanski zbornici dne 6. dec.
II. Govor dr. Ploja.
(Konec.)
Gospoda moja! Taji se, da bi bili dani znanstveni pogoji za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča. Glede Hrvatov in Srbov mi pač ni treba ničesar dokazovati, saj imajo že danes vseučilišče v Zagrebu, veliko šolo v Belgradu in v Zagrebu cve točo akademijo znanostij. Pač pa hočem glede slovenskega naroda dokazati, da so dani znanstveni pogoji. Pred vsem moramo povdarjati, da omika in kulturna stopnja, ki jo zavzemajo danes avstrijski narodi, ni produkt delovanja kacega posameznega naroda, ampak je sad skupnega delovanja vseh avstrijskih narodov. Jako dobro!) Tudi mi Slovenci smo pri tem kulturnem delu odlično sodelovali in sicer v večji meri, kakor je bilo to pričakovati po našem številu.
Omenil sem že, da zamore pri presojanju tega vprašanja biti merodajno samo razmerje mej avstrijskimi narodi in da se mora to vprašanje konkretizirati, če stori pri tem kulturnem delu Nemec v Avstriji več kakor Slovan v Avstriji. Samo tako se mora glasiti to vprašanje.
Vedno sklicevanje ubozih sorodnikov na. bogatega strica v Ameriki — in tako umevam sklicevanje Nemcev na visoko kulturo Nemcev v Nemčiji — tu ne pride v poštev. če pa vzamemo v poštev samo delovanje avstrijskih Nemcev, potem lahko mirno rečemo: delovanje avstrijskih Slovanov nikakor ne zaostaja za delovanjem avstrijskih Nemcev. (Medklici. Dr. Pommer: Pozabili ste Grillparzerja, Mozarta.) Samo malo potrpljenja; to sta menda jedina, ki jih poznate.
Ako me vprašate, v koliko so pri kulturnem delovanju sodelovali Slovenci, Vam naštejem celo vrsto imen in Vam ž njimi dokažem, da so Slovenci dali celo vrsto učiteljev ne samo srednjim šolam, ampak tudi visokim šolam. Začnem s sred njimi šolami.
Tisti izmej Vas, ki ste absolvirali srednjo šolo, se boste morda še spominjali, da ste študirali matematiko po učni
knjigi Slovenca Močnika. (Dr. Lemisch: Da, to je grozna knjiga.) Matematika je morda grozna, Močnikova knjiga gotovo ne. Tisti, ki so rabili logaritme, so rabili one, ki so bile vzete iz knjige Thesaurus logarithmorum učenjaka Vega. To je bil na K*anjskem rojen Slovenec. (Baron Hackelberg: Ali so logaritme tudi slovenske?) Mislim, da bi gospodje tovariši take medklice pač lahko opustili, saj se ž njimi samo kompromitirate.
Geografije ste se učili po učni knjigi Slovenca Kluna, kot pomoček ste rabili Kozenov zemljevid; naravoslovja ste se učili po učni knjigi Slovenca Vrečka, zgodovine po učni knjigi Čeha Gindelvja, avstrijskega domoznanstva po učni knjigi Čeha Hanaka, somatologije po učni knjigi Čeha Woldficha.
Sedaj mi pa, prosim, povejte: Koliko porabnih učnih knjig so pa spisali avstrijski Nemci? (Klic: Tako vprašanje je največja frivolnost. Smeh. Dr. Pommer: V katerem jeziku pa so vse te knjige spisane?) Seveda v nemškem, saj so jih pisatelji morali spisati v tem jeziku, da 60 se rabile in prodale.
Zdaj, gospoda, prehajam k vseučiliščem in opozarjam, da sta že v IG. stoletju dva Slovenca, neki Matija Grbec, imenovan slavni Ilirec, in neki Matija Vlasič bila profesorja na vseučilišču v Tübingenu in imela velik ugled. Opozarjam naj, da je bil neki Žiga, rodom Slovenec, profesor nemške zgevornosti in nemškega jezika na vseučilišču na Dunaju in da je ta mož Nemcem ustvaril izraz »Sternwarte«. Opozarjam naj, da je v začetku 19. stoletja Slovenec Dolinar na dunajskem vseučilišču učil oerkveno pravo in rimsko civilno pravo, da je spisal znanstveno knjigo o avstrijskem zakonskem pravu, ki še danes služi kot nedosežen zaklad, iz katerega zajema vsak, kdor se bavi z vprašanji avstrijskega zakonskega prava. Opozarjam, da je bil na vseučilišču v Lvovu Slovenec Matija čop profesor latinskega in grškega jezika, da je ta učenjak govoril 12 jezikov in pisal . . . (Dr. Pommer: Kako bi se mu bilo godilo, ako bi znal samo slovenski?) Mi smo tako pametni, da se učimo tudi
druzih jezikov. (Medklici.) Opozarjam na profesorja dra. Kranjca, rojenega Slovenca} znanega pisatelja sistema avstrijskega civilnega prava, ki je v novi, po prof. dru. Pfaffu in nazadnje po prof. dru. Ehren-zweigu prirejeni izdaji jedina sistematična učna knjiga vsega avstrijskega civilnega prava.
Dalje naj opozorim na to, da so zadnji čas na dunajskem vseučilišču delovali trije možje, ki slove daleč čez avstrijske meje radi svojih odličnih zaslug na polju znanosti. To so profesor Miklošič, ki je jezikoslovju odprl nova pota, profesor Ciž-man, ki je v stroki orijentaličnega cerkvenega prava razkril mnogo novega in profesor Štefan, ki je bil slaven fizik. Imenujemo Vam lahko se več imen, kakor Jagič, Krek, Klemenčič, Šubic itd,, a mislim, da sem naštel že dovolj imen in ž njimi tudi dokazal, da so Slovenci postavili mnogo, celo vrsto uglednih učenjakov, ki so sodelovali pri tem, kar vedno imenujete nemško kulturo in nemško znanost.
Gospoda moja! Contra-govorniki, zlasti tovariš dr. Wolffhardt so tudi povdar-jali, da slovenski jezik v svojem razvoju še ni toliko napredoval, da bi bil primerno sredstvo za znanstvena predavanja in za znanstveno delovanje. Tu naj omenim, da so bila od leta 1849. naprej na vseučilišču v Gradcu predavanja o avstrijskem civilnem pravu, o avstrijskem kazenskem pravu in o filozofiji. Prav interesanten je v tem oziru katalog o javnih predavanjih na c. kr. Karola Franca vseučilišču v Gradcu v poletnem tečaju 1. 1851.
Strmite gospoda! Jeden del tega lek-cijskega kataloga je spisan tudi v slovenskem jeziku in se glasi na trinajsti strani tako le:
Vaja v slovenskih pobožnih nagovorih v petkih popoledne 2 do 3, Dr. Robič.
Austrijansko deržavljansko pravo skoz 7 ur, dopoledne od 8 do 9 in popoldan o pondelkih in petkih od 4 do 5, docent Dr. Jožef Krainz.
Red kazenske pravde, četirikrat na teden, popoldan: pondelek in petek od 3 do 4, sreda in sabota od 4 do 5, Prof. Dr. Janez Kopač.
O austrijanskih kaznovavnih postavah
čož hudodelstva, popoldan: v pondelek (d 2 do 3, torek, sreda in sabota od 3 do 4, Dr. Josip Skedl.
Ko je Kranjc odstopil vsled političnih diferenc in ker se ni ugodilo njegovi prošnji za profesorsko mesto na tem vseučilišču ter je dr. Kopač sledil njegovemu vzgledu, čitamo v katalogu za poletni tečaj 1854:
Vaja v krčanskim nauku o petkih popoldne 2 do 3, Prof. Tosi.
Knjigo kazenskih postav čez hudodelstva razlaga skoz 4 ure na teden; pondelek, torek, sredo i petek Dr. Jože Skedl.
Kar je bilo mogoče leta 1849., je, to boste menda vender priznali, mogoče pač tudi danes, saj priznavate sami, da se je slovenski jezik v zadnjih desetletjih prav posebno razvil. Mislim torej, da v tem oziru absolutno nobenih zaprek ni. Zapreke vidijo samo tisti, ki Jugoslovanom ne privoščijo napredka v kulturi in povzdige narodne zavednosti, ker prav. dobro vedo, da bi se vsled tega poslopje takoimeno-vane nemške posestni na Spodnjem Štajerskem podrlo, kakor iz kart sestavljena hiša. (Pritrjevanje.)
Gospoda moja! Ker je ura že pozna in je bila razprava dolga, nečem dlje govoriti. Mislim, da sem vprašanje o ustanovitvi jugoslovanskega vseučilišča na vse strani pojasnil, in laskam si, da sem same stvarnosti navajal, dasi me medklici k temu niso vspodbujali.
Predno končam, naj specijelno na gospode z leve strani izrečem apel. Vi ste — tega niti 14 dni ni — izdali razglasilo, da ste pripravljeni sodelovati pri uravnavi narodnostnih prepirov in v to svrho obljubili udeležiti se dotičnega posvetovanja
Mislim, da ne morete bolje dokazati, da je Vaš namen, sodelovati pri poravnavi narodnih prepirov, resničen, da ne morete bolje preludirati dotičnemu posvetovanju, kakor če ne delate težav zahtevi, ki ima zgolj kulturelen značaj, kakor ga ima zahteva glede ustanovitve vseučilišča na popolnoma slovenskih tleh.
če tega ne storite, potem pokažete, da ste mojstri v slogu, da sto mojstri v tem, kako se z jezikom prikrivajo misli, potem pokažete, da je ves Vaš fond na
Slovensko gledališče.
„Smiljana".
Opera v štirih dejanjih. V duhu narodne glasbe zložil F. S. Vilhar, besedilo spisal M. Krekovic.
Naš rojak F. S. Vilhar, dobroznani slovenski komponist, je uglasbil pred par leti opero »Smiljana«, katero so prvič uprizorili pred dvema letoma v Zagrebu z Jako lepim vspehom. Vkljub temu je pozneje skladatelj svojo opero temeljito predelal, razširil in mnogostranski, zlasti orkestralno izdatno izboljšal. V novi obliki se vprizori opera, umotvor domačega skladatelja sedaj tudi na slovenskem odru.
»Smiljano« preveva skozi in skozi pristno narodni duh, a tudi dejanje je slovansko, saj se vrši na hrvatsko - bosen-ski meji in sicer časa zasedbe Bosne. Smiljana (sopran) je hči krčmarja Gju-kana (bas), snubita jo Marko (bariton), bogat postaren kmet in njegov pastorek Nikola (tenor). Manjše uloge imajo: Božo,  mlad   kmet in  njegova sestra,
Marica, Marta, vaško dekle in sodnij-ski sluga.
Prvo dejanje. Zbor deklet prepeva pri vodnjaku sredi vasi. Marica jo otožna, zato jej to petje ne ugaja. Porogljiva in spletkarska Marta pa jo zbada, da je njena nevolja pač posledica dejstva, ker je Nikola več ne mara, temveč ljubi Smiljano. Pove ji tudi, da bi dobil rad Smiljano stari Marko, ki hoče njenemu očetu Gjukanu prodati se danes hišo, ker mu dolguje 600 gld. Potem bo konec Smiljanine gizdavosti. Marica zagovarja Smiljano ter ji želi srečo z Nikolo. Pozneje nastopita Nikola in Smiljana, katerima Marica razodene Markovo grdo nakano. Nikola prisega Smiljani, da ostane trden v svoji ljubezni kot hrast v gori, Smiljana pa ga zagotavlja, da mu hoče ostati zvesta na veke. Tedaj pride še Božo, Maričin brat, ki se zjedini s prijateljem Nikolo, da hočeta pregovoriti Marka, da opusti svojo sramotno namero. Ako pa se jima to ne posreči, skrbel bo Božo za Smiljano in njenega očeta Gju-kana, dokler ne dobi Nikola svojega premoženja, katero ima varuh Marka v varstvu.
Drugo dejanje. Gjukan pije pred hišo in zmerja hčer Smiljano, da misli le na ljubezen, a zanemarja hišo in očeta. Ukaže ji prinesti dolžna pisma in uveriti se, ali je sodnija res odredila prodati hišo, kar mu Smiljana s pismi potrdi. Tedaj pride Marko, katerega skuša Smiljana pregovoriti, da ne bi prodal njene rojstne hišice. A ko jo hoče zaljubljeni starec Marka objeti, mu da Smiljana zaušnico. »Moja bo še hujša«, pravi Marko in odide.
Začuje se boben. Notar, sodnijski sluga, ljudstvo, Marko in dr. pridejo. Začne se licitacija, a nihče se ne oglasi, da bi kupil hišo. Nikola prosi, naj bi se licitacija opustila ter ponuja v jamstvo vse svoje premoženje. Tega pa ne privoli njegov varuh Marko. Hiša ostane končno Marku za 601 gld. Ljudstvo graja Marka, da jemlje hišo lastnega sorodnika, a v tem trenotku začne hiša goreti. »Tu imaš hišo«, pravi Gjukan, toda predno ga more izročiti Marko sodišču, zbeži v gorečo hišo. Nikola ga hoče rešiti, a prinese že mrtvega nazaj.
Tretje dejanje. Nikola je v jutranji zarji zaspal. Vile rajajo okoli njega, a ko se  zdani, izginejo. Nikola se zbudi,
v stolpu zazvoni in mesto izginolih vil pride Smiljana. Zaljubljenca si obljubujeta večno zvestobo. Nikola, ki mora sedaj k vojakom, pa svari še zadnjič svojo ljubico pred Markom. Starec se dela blaznega, a nastavlja s tem Smiljani nove mreže. Smiljana poklekne pred kip matere božje in moli: »Majka božja, ti se smiluj !«
Mej tem se prikrade tiho Marko. Smiljana se mu hoče umakniti, pri tem pa pade skoro v prepad poleg kapelice, a Marko jo reši. Prisega ji, da jo ljubi, pripoveduje, kako je bogat, a da Nikola ne bo imel ničesar, ker je mati zapustila vse njemu; opisuje ji vse ugodnosti, ki bi jih imela na njegovi strani in ji končno da še zlato verižico, katera omami Smiljano, da se zaobljubi Marku, pobegniti z njim v Bosno. V zadnjem prizoru pa so pojavi v ozadju spletkarica Marta, ki je videla, kako so je prodala nezvestnica Smiljana starcu Marku.
Četrto dejanje. Marta izdaja Smiljanino izdajstvo Marici in Božu, ki gresta z drugim ljudstvom v cerkev. A Marica neče tega verjeti in hoče izvedeti od Smiljane same resnico. Smiljana prisega, da je Marku verižico vrnila.   A la-
čutilih narodne pravičnosti izčrpan v tistem trenotku, ko se Slovani oglase za izpolnitev popolnoma opravičenih in naravnih kulturnih zahtev.
če danes tudi ne dosežemo namena našega nujnega predloga, zato še ne bomo obupali. Naše zahtevanje, da se ustanovi jugoslovansko vseučilišče, ne izgine, obnavljali je bomo pri vsaki priliki, in upamo, da v ne predolgem času doživimo, da se v naši metropoli, v naši lepi Ljubljani ustanovi vseučilišče ter razvije uspešno delovanje v blagor duševnega razvoja Jugoslovanov. S tem končam. (Živahno odobravanje in ploskanje. Govorniku se čestita)-
V I Juhljttiil. 19. decembra. Političen položaj.
Avstrijska zbornica je bila te dni čudovito delavna; v enem samem dnevu je dognala konec debate o kmetijskih zadrugah in debato o zakonu glede zavarovalnic ter sprejela še 9 manjših zakonov. Ali je provzročila to delavnost Koerberjeva grožnja z razpustom zbornice in z absolutizmom ali je poslancem tako nujno na počitnice, se ne ve. Gotovo je, da je zbornica s svojo predbožično nalogo pri kraju. Toda vzlic temu se položaj ni izboljšal. Delajo se sicer že na vseh straneh priprave za spravna pogajanja med Čehi in Nemci, toda upanje, da se kaj odločilnej-šega doseže, je šlo malone že po vodi. Vsenemci se pogajanj niti ne udeleže, s tem pa je pomen in uspeh pogajanj že naprej izjalovljen in onemogočen. Vsenemci so danes vendar odločilen faktor med nemškimi strankami na levi. V nedeljo bo imel češki izvrševalni klub v Pragi sejo radi notranjega položaja in bodočih pogajanj.
Trozveza in Italija.
Francoski politiki in najuglednejši listi so začeli odločno delati za to, da se ne sklene več dosedanja trozveza, nego da se Italija oddruži Avstro-Ogrski in Nemčiji ter pridruži Franciji. Listi dokazujejo, koliko škodo je imela Italija od trozveze in koliko koristi bo imela od zveze s Francijo, ki ji Tripolis naravnost ponuja. Baje so tudi italijanski odločilni krogi za zvezo s Francijo ter je zunanji minister Prinetti odločen nasprotnik zveze z Avstro Ogrsko in Nemčijo. Nemški listi pa strašijo Italijo, da more priti na Francoskem že v kratkem na krmilo jezuitsko-klerikalna večina z Melinom ali Dupuyem na čelu.
Bulgarsko ministrstvo odstopilo.
Karavelov in njegov kabinet sta de-misionirala. Demisija se je sporočila sobranju. Povod demisiji je dejstvo, da je pariška banka svoja pogajanja radi posojila 10 miljonov frankov pretrgala. Pogodba bi se bila morala skleniti do 10. t. m., ker pa sta bila proti visokim pogojem banke opozicija in del večine, je banka izjavila, da pogodbe ne sklene. Bulgarija pa rabi začetkom leta 1902 brezpogojno 10 miljonov frankov. Radi mnogih dolgov in velike revščine v kneževini pa nima niti pri svojem glavnem upniku, pri imenovani pariški banki nobenega kredita več. Banka je hotela imeti skoraj absolutno upravo tobačnega monopola, nadzorstvo in vod-
gala je. Tedaj pride Nikola, ji od zadaj zatisne oči, a Smiljana vsklikne: »Marko!« ter se izda. Nikola ostrmi, toda Smiljana laže iznova. Nikola ji ne verjame in se hoče nad Markom krvavo maščevati. Ljudstvo, ki se vrača od maše, najde Smiljano in Nikolo pred cerkvijo, Marica pa se poslovi od Nikole, ki pa je poln ljubosumja. Tudi drugi vojaški novinci pridejo, vse zapleše kolo, samo Nikola in Smiljana sedita. Marta pa se roga Nikoli in mu pove, da je obdaril Marko Smiljano z zlati. Nikola plane kakor lev pokonci, zgrabi Marto in zakriči: »Dokazi mi to!« Marta iztrga Smiljani iz nedrij verižico, češ: »Zvoni, izdajniško zlato.'« »Končano je !« vsklikne Smiljana, misleč, da jo Nikola umori. Toda Nikola se je ne dotakne, ker se kot mož neče skruniti s krvjo nezveste nesramnice. Vrže ji le verižico pod noge ter zavpije : »Pojdi mi izpred očij, nesramnica!«
Tedaj pride tudi zmagonosni Marko Nikola ga hoče ustreliti, toda v tem hipu priskoči Marica in vdari Nikolo po roki, da sproži strel v zrak. — Marko se mu izvije  in  hoče  napasti Nikolo s palico,
stvo tobakovega razprodajanja, vrhu tega pa je hotela od posojila kot poroštvo odtrgati Se 2V, miljona frankov. Tako hudih in ponižujočih pogojev seveda niti stranke večine niso mogle sprejeti. Ker pa je bila glavna naloga ministrstva, dognati to nujno posojilo ter so se pogajanja razbila, je Karavelov s tovariši odstopil. Kaj se zgodi sedaj, ni gotovo; morda sestavi Karavelov novo ministrstvo ter razpusti sobranje. Govori se tudi že o Gešovu in o Cankovu. Vsekakor je Bulgarija v hudi krizi. Vojna v Južni Afriki. Bivši vodja angleške liberalne stranke, lord Rose b ery, ki se je leta 1896. odtegnil političnemu delovanju, je v Ches-terfieldu nastopil z znamenitim političnim govorom, v katerem je razvil svoj program ter se predstavil nekako kot kandidat za novega ministrskega vodjo. Rosebery je apeliral na vse angleške stranke ter jih povabil, naj se osnuje nova stranka liberalnih unionistov, ki zapusti sedanjo Cham-berlainovo politiko surove in brutalne nestrpnosti ter sklene pošten mir z Buri. Tudi Rosebery ni za to, da se da Burom popolna neodvisnost, pač pa, da se jim da amnestija in najmilejša angleška uprava, v kateri pa bodo imeli sedež in besedo tudi Buri. Z dobroto in milimi pogoji naj se pridobe Buri za trajen mir, odpusti naj se jim dosedanji odpor ter sklene z njimi najliberalnejše razmerje. V to svrho naj se predvsem prekličejo vse žaljive in te-rorizujoče odredbe Kitchenerjeve ter naj se poskuša čim najhitreje pomiriti tudi druge evropske narode, ki so radi vojne v Južni Afriki razburjeni in Angliji sovražni. Vsekakor pa naj se vojna konča čim preje. Roseberyjev govor je dogodek največje važnosti, zlasti zategadelj, ker je kralj Roseberyju posebno naklonjen ter je Rosebery popularen politik in ima mnogo pristašev tudi med Chamberlainovoi. Tisti se nadejajo, da se zgode v kratkem v angleškem kabinetu važne izpremembe ter trdijo, da se poveri vodstvo vlade Roseberyju. Razni listi sodijo, da so Buri danes miroljubnejši, saj so se jim pripetile v zadnjem času velike nesreče ter so kapitulacije burskih oddelkov skoraj na dnevnem redu. Vsekakor je za Bure hud udarec, ako je bil pri Lüneburgu nadpoveljnik Botha res težko ranjen. Čudno in sumljivo pa je, da Kitchener o tem ni sporočil še ničesar.
Dopisi.
S Štajerskega, 15. decembra. Čujte in strmite! — Slučajno so me pota pripeljala v moj rojstni kraj — v Sv. Lovrenc na Dr. p. Človek še vedno rad gre pogledat tja, kjer mu je tekla zibelka, zlasti me pa še sedaj bolj mika, ker se vendar malo vidi, da moji rojaki vsaj počasi napredujejo. A sedaj h kratu glej!
— hočejo »gospodje« tudi ta kraj osrečiti. Nekaj imenitnega se je pojavilo v njih »bistrih« glavah. S strahom in z žalostjo sem poslušal novico, da dobi Sv. Lovrenc
— nune. Neki »gospod« iz Maribora — jako ljubezniv in prijazen mož — jim hoče pozidati samostan, v katerem bi bila tudi dvorazredna šola za deklice, kako je prišel on do te misli, mi  ni znano, a ču-
množica pa mu to zabrani ter ga odpelje. Božo privede Smiljano k Nikoli, da ga prosi odpuščanja. Nikola ji odpusti, a vi deti je neče več. Tedaj se vrže obupana in osramočena Smiljana v prepad. Ljudstvo poklekne in zapoje: »Majka božja, ti se smiluj !«, isto molitev, ki jo je pela v 3. dejanju Smiljana, ko je bila še zvesta, nedolžna in poštena.
Vilhar je prvi slovenski skladatelj, ki je izdal svojo opero v tisku. Knjigo je posvetil skladatelj svojemu strijcu, g. Iv. Vilharju. Slovenci imamo le par opernih skladateljev, zato je bila narodna dolžnost dramatičnega društva, da vpri-zori čim najskrbnejše tudi to lepo operno delo dičnega rojaka, ki si je pridobil za slovensko glasbeno slovstvo že toliko neminljivih zaslug.
Preverjeni smo, da sprejme slovensko občinstvo opero svojega odličnega skladatelja z veseljam in navdušenjem. »Svoji k svojim !« je naše geslo; spoštujmo in negujmo svojo domačo umetnost, le potem bomo smeli zahtevati, da nas spoštujejo tudi tujci.
Per aspera ad astra! P.
diti se mu vendar morem, da on kot moder mož, ki je že marsikaj videl in slišal po svetu, hoče na tak način osrečiti, — ali boljše rečeno onesrečiti Sv. Lovrenc. Za vso to stvarjo pa menda kaj posebnega tiči.
Razmere stoje pa tako-le: Sv. Lovrenc ima sedaj 3razredno ljudsko šolo, katera je pa sedaj pretesna in treba jo je razširiti. Deželni šolski svet je menda to že storil pred par leti. Sedaj je torej treba zidati. Seveda je to za občino nekaj neprijetnega, kajti pred kratkim je morala staro župnišče spremeniti v pravi — grad, kar jo je stalo mnogo denarja. Sedaj pa zopet šolo dozidavati, to je res hudo. In vendar so kmetje kmalu privolili v to, rekoč: Če mora biti, pa mora biti, bomo pa naredili, čeravno težko. Tako je moško! (Seveda, jaz nisem bil zraven, ampak slišal sem od drugih tako.)
Vsa stvar je bila torej lepo v redu in tudi načrt je bil že gotov, krajni šolski svet ga je moral tudi — seveda — plačati. Sedaj pa pride nekdo (?!) z novico, da šole ne bo treba razširiti (aha!), ker bode neki dobrotnik (glej, glej!) napravil tukaj samostan in dekliško šolo. Seveda kmetje so se razveselili in h kratu tudi jezili, zakaj se jim ni to prej povedalo, da ne bi dali načrta delati. Torej za nekaj so potem že opeharjeni.
Ljudje so bili torej veseli, da jim ne bo treba šole zidati. Reveži pa ne vedo, kaj jih še vse čaka. En primer: V Celju imajo tudi tako šolo, a sedaj bodo zidali 5. dekliško šolo. Počemu to? Menda jim že ne ugajajo več šolske nune? Pa vzemimo, da pridejo res tiste osrečevalne nune k Sv. Lov. Taki ljudje, čeravno so obljubili vedno uboštvo, potrebujejo mnogo. Od česa bodo živele, s čim kurile pozimi itd.? Bojimo se, da se bode dala občina vjeti na limanice, da bode imela potem s tistimi nunami več troškov, kakor pa sedaj z javno šolo. Sicer se pa javna šola itak ne more odstraniti, ker imamo tudi dečke. Nune bodo skoraj gotovo pobirale šolnino in bero, kajti drugače jim ni mogoče živeti; občina bo jim morala kupovati drva in vse drugo, kar se bode potrebovalo. Nekje, kjer imajo tudi slično nunsko šolo, daje občina vsako leto črez 3 000 K! V pokritje stroškov lovrenška občina tega ne more. Sicer so pa tam še tudi razni meceni, ki vsako leto darujejo za ono šolo precejšnje svote; nadalje pri-rejujejo razna društva veselice v ta namen itd. Vsega tega v Sv. Lovrenc* ne bo mogoče. Svota 3000 K pa znese v 6 letih toliko, kakor bi stala nova stavba za šolo. Ali bo v 6 letih konec stroškov s samostanom? Gotovo je, da ne. Kmetje, ■edaj pozor! Stroški bodo torej na dve strani. — Pa še nekaj ne pomislijo Lov-renčanje. Od tam gre namreč vsako leto nekaj učencev v srednje šole. Sedaj, ko je bila šola trirazredna, so šli lahko ti učenci brez posebnih težkoč v omenjene šole, samo v nemščini jih je bilo treba še malo podkovati. Potem pa, ko bi bila šola trirazredna, bi šlo vse še veliko ložje. Sedaj pa pride zopet ena velika dobrota. Če pridejo šolske nune sem, se bode sedanja šola razdelila v dve dvorazrednici. (To bi bila pač sramota za Sv. Lovrenc, da bi prišli od tri- na dvorazrednico!) Otroci se bodo torej mnogo manj naučili, kakor so se pa do sedaj, in v srednje šole bodo mogli prestopiti le tisti, katerih stariši bodo posebno premožni, da bodo plačevali posebnega učitelja, kateri bi jih eno ali dve leti pripravljal zato. Vsega tega naši ljudje ne pomislijo in dobro bi bilo, da bi jim kdo to pojasnil. Gosp. kanoniku Mlakarju pa nazadnje priporočamo, da — če ga že tako tisočaki teže — naj raje namesto samostana pozida kako sirotišnico ali kaj enakega ali pa naj da občini nekaj tisočakov za šolsko stavbo, da bode občino manj zadelo. Cerkev je tudi potrebna popravljanja. S tem bi občini veliko več koristil in sebi postavil veliko lepši spomenik, kakor pa z nunami. Sicer se mu pa zna pripetiti, da bode veljalo tudi njemu: »Te nune semkaj pripeljavši, Si kriv, da kolne kmet te ugledavši!« ali kako že pravi Prešernova zabavljica.
Shod za vseučilišče.
Na shod, ki se je vršil v nedeljo, 1. decembra, v »Mestnem domu« so došli še naslednji brzojavni pozdravi:
Sv. Ivan pri Trstu. Kulturni dom diči skoro mesto vaše, da vrag naš očital več ne bo nam bede naše. — Rodbini: Ponikvar, Bartol.
Trst: Navdušeno pozdravljamo manifestacijo Ljubljanske metropole z željo, da bi se vzvišene zahteve slovenskega naroda po najvišjem kulturnem zavodu kmalu realizovale s ustanovitvijo slovenskega vseučilišča. — Črkostavci tiskarne »Edinosti«.
Trst: Shodu za slovensko univerz žele popolnega uspeha. — Barkovljani
V etri nje: Le pogum! Živio! — Kotmaravas pri Celovci Vad-n a 1 o v.
Krä lovsko Vinohrady: Vefejnä schüze lidu, svolanu slovanskvm klubem v Praze, vyslechnuvsi s nadšenim feči poslancu bratrskeho naroda slovinsk«'>hi>. vola kulturnim snaham Vašim hfimav a »Na zdar !«
Krälovsko   Vinohrady. Zdar kulturnim   snaham  bratfi  Slovincft! Jen pevn^m üsih'm dobudete univeraity a gym naši! slovinsk^ch. Živeli Slovinci! — Profesor P r u s i k.
Vojni k: Današnjim sklepom žel; najboljše uspehe! — Vojniška posojilnica.
V o lovsko: Pozdravljam kulturno preznameniti današnji shod za slovensko sveučilište u Ljubljani, želeč brzo ostva renje zaključaka. — Dr. Stanger, načelnik. (Konec pnü )
Dnevne vesti
V Ljubljani, 19. decembra.
— Osebne vesti. Poštnimi ofici-jali so imenovani poštni asistenti gg.. Pavel Pogatschnigg, Artur Ghez, Robert Ogri s, Viktor Zischk a, K Tišina v Trstu; Mihael Palčič, Jot Krištof, Alfons Ravnikar v Ljub ljani; Ivan Mermolja, VirgilLussin v Gorici; Otmar Klamt v Pulju in Iv Širni k v Rudolfovem. — Ravnatelj dež. bolnice, vladni svetnik gosp. dr. Alojzij pl. V a len t a, je prosil za umirovljenje.
— Za vseučilišče v Ljubljan>
so potom mestnega magistrata vložile peticije na ministrstvo občine: Biljana. Grajska vas, Tolsti vrh in Zibika ter »Cerkveno predstojništvo v Z i b i k i.«
— Občinski svet ljubljanski
ima prihodnji ponedeljek, 23. decembra t. 1., ob šestih zvečer v mestni dvoran: izredno javno sejo.
— Kazenski zagovornik. Gosp dr. Fran Novak, odvetniški koncipijent je vpisan v listo kazenskih zagovornikov za Kranjsko, Koroško in Štajersko.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes se igra Hauptmannova drama »H a niče pot v nebeaa« in na to francoska veseloigra »Ž e n s k i j o k«. — V soboto, 21. t. m., je premijera Vilhar jeve opere »Smiljana«. Prihodnji predstavi bodeta šele na dan sv. Štefana, dne 26. t. m. Zunanje rodoljube opozarjam' da bodeta po dve predstavi 2G. in 29. t. m in sicer popoldne dramska in večer operna predstava.
— Splošno slovensko žensko društvo priredi v nedeljo zvečer v »Mestnem domu« predavanje in sicer b govoril drž. posl. gosp. dr. Ivan Tavčar Predmet njegovega predavanja je »Žen-stvo in politik a«.
— Potres v Zagrebu. Danes došli zagrebški listi poročajo prav obširno o predvčerajšnjem potresu. Zabeležena je vsaka malenkost. Iz teh poročil je raz vidno, da je tu in tam odletela s strehe in z dimnika kaka opeka in da je počil tu in tam omet. O kaki večji škodi noben list ne poroča. »Agramer Tagblatt« pravi »Von irgend wie emgfindlichenden Schaden kann nicht die Rede sein.« Olicijozna »Agramer Zeitung« pa piše: Beschädigungen an Hausern kamen nur in geringer Masse vor und diese sind belanglos.« 0 kaki katastrofi torej še govora ni. Potres se je čutil po vsem Zagorju, dalje tudi v Brežicah, v Kapeli pri Brežicah v Raj-henburgu in v Celju, nasprotno pa ga na pr. v Radečah niso čutili.
— V obrambo Radovne. Župan stvo blejsko je doposlalo okrajnemu glavarstvu v Radovljici naslednji protest: Na ukaz z dne 29. novembra 1 901. št. 16157
in z ozirom na ukaz visoke deželne vlade na Kranjskem z dne 26. novembra 1901, št. 20356, vlaga podpisano županstvo sle deči protest. Glede stavbe oziroma naprave, katera se misli za pridobitev vodne moöi v potoku Radovna napraviti, da se porabi za elektriko pri zidanji predora skozi karavanke itd. dovoljuje si podpisano županstvo sledeče navesti: Na vsak način je šum »Rothweinklamm« s slapom jeden najlepših biserov Gorenjske. Skozi dolgo vrsto let se je od strani društva za promet tujcev na Gorenjskem z velikim i udom in denarjem delalo, da se je omogočilo priti od slapa skozi Sotesko in nazaj. Tako po dovršenem trudapolnem delu je postal šum vsem izletnikom na Bledu in okolice, kakor tudi turistom, ki so prišli iz daljnih krajev si Brce in duh okrepčati, najljubši izlet. S tem je postal šum in slap tako rečeno najdražji zaklad za Gorenjsko. Ta biser naravnih čudežev Gorenjske za industrijske namene porabiti, se pravi deželi, posebno pa zdravišču Bled najlepši lišp odvzeti in mu nenadomestljivo škodo provzročiti. Tudi ni ab solutno potreba, da bi se porabila voda iz Soteske za industrijske naprave, ker je lahko drugače dobiti vodno moč za take naprave. Zaradi tega protestuje podpisano županstvo proti nameravanemu projektu in si pridržuje nadalnje korake v tem smislu. Županstvo Bled, dne 16. dec. 1901. J. P eter n el. — Opomba županstva. Cenjeni gospodje deželni poslanci se naprosijo v pomoč!
— V korist družbe sv. Cirila in Metoda! Bližajo se lepi božični prazniki in novo leto. Takrat se pač vsak človek spomni najljubšega. Nam Slovencem naj spada med najljubše tudi naša velevažna šolska družba sv. Cirila in Metoda in kakor dobijo tisti, ki so nam dragi darila, tako naj ne zabimo te potrebne, gotovo najbolj potrebne slovenske naprave. Odkupujmo se njej v korist voščil za praznike in novo leto in če že vendar pošiljamo darila in čestitke, po-služujmo se v ta namen v prvi vrsti tistih reči, ki se prodajejo v ta namen, da se družbi pripomore. Dobijo se lepe razglednice, milo itd. in letos tudi lepi stenski skladni koledarji, ki jih je izdala tiskarna Slatnar v Kamniku. Naj bi ga pač v nobeni slovenski hiši ne pogrešali! Zakaj bi podpirali tuje, večinoma nemške tvrdke z nakupom še celo nemških koledarjev. Dičimo stene naših stanovanj le z našimi napravami, zlasti še, če s tem podpiramo koristno narodno stvar. Torej naj ne bo Slovenca ali Slovenke, ki bi te praznike ne založil vsaj mali dar na altar družbe sv. Cirila in Metoda. Da je v stiskah se pač lahko prepričamo vsak mesec, ker g. blagajničar pri vsakem naznanilu darov izkaže dohodke in stroške, kateri poslednji so, žal, vedno večji kakor dohodki. — Naj bi ne bile te vrstice glas vpijočega v puščavi ! — Opomniti pa moramo, da naš list absolutno ne more priobčevati imen dotičnih, ki so se odkupili, ker nam tega prostor ne dopušča.
— Podravska podružnica slovenskega planinskega društva priredi v zvezi z »Žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda« 26. t. m., t. j. na praznik sv. Štefana veselico z jako zabavnim vsporedom v gostilni gosp. Josipa Muleja v Rušah, h kateri se uljudno vabijo vsi udje in prijatelji omenjenih društev. Začetek ob 6. uri zvečer.
— Vodstvo društva »Gospodinjska šola" vljudno vabi k letnemu občnemu zboru, ki bo v nedeljo 22. t. m. ob ! 411. uri dopoldne v društvenih prostorih, Rimska cesta 9.
— Naučno ministrstvo je obrtni nadaljevalni šoli v Toplicah pri Zagorju dovolilo 450 K podpore za 1. 1901.
— Iz Kranja se nam piše. Došla mi je dopisnica iz Dovjega. katera pa ima samo nemški pečat: »Lengenfeld« z dat. 3. dec. 1901. Ali poštni urad na Dovjem nima dvojezičnega pečata, če ga pa ima, čemu ga ne rabi? In ali ni ob Čino sram, da še vedno trpi samonemški pečat ?
— Plesni venček Rakovskih samcev 4. januvarja 1902 obeta biti tudi letos zelo zabaven. Vršil se bode v lepih prostorih gosp. A. Beleta na Uncu pri Rakeku (posestvo nekdaj »De Redange«). — Ker je namenjen čisti dohodek družbi Sv. Cirila in  Metoda je pričakovati,
s osebno od okoličanov, lepe udeležbe. Za dobro postrežbo skrbel bode sam gostilničar, pri posameznih vlakih bodo pa vozovi na razpolago.
— Vjet ropar. Tistega človeka, ki je 13. t. m. pri Mošnjah oropal in smrtnonevarno poškodoval 50-letno Marijo Mulaj, so orožniki že dobili. Zove se Peter Sten p. d. Purč in je doma iz Sp. Dupelj.
— Nesreča v premogokopu.
V Kočevju je 14. t. m. ponesrečil 171etni Fran Zadel iz Babinegapolja. Padel je v 68 m globok rov in se ubil. Kriv je te nesreče nadzornik Ivan Mate, katerega je dal preiskovalni sodnik takoj aretirati.
— Na semnju v Kamniku je posestnik Fr. Hriberni k od Št. L enarta pri Gornjem Gradu izgubil listnico, v kateri je bilo 840 kron. Mož pravi, da mu je bil denar mogoče tudi ukraden.
— Utopljenca so našli v Savi v pondeljek na Vrhovem pri Radečah-Mož je približno 40—50 let star, velike, močne postave, na glavi ni imel več las, pač pa še nekaj kratke brade in brk. Okrog vratu je imel obvezano pisano ob-vratnico, na obeh nogah ostanke spodnjih hlač, črne nogavice in elegantne gosposke rumene črevlje, sicer je bil nag. Poškodbe ni sodnijska komisija nobene našla. Do sedaj se ne ve, kdo je utopljenec. Ležal je pa morda že 2—3 tedne v vodi.
— V Št. Vidu nižje Ptuja se je vršila 17. t. m. volitev novega občinskega odbora in so vkljub vsemu naporu nem-škutarji s svojim dosedanjim občinskim predstojnikom Schoschteritschem propadli. Izvoljen je čisto nov slovenski odbor.
— Ponarejale! denarja pred sodiščem. Pred porotnim sodiščem v Celju je bila po dvadnevni obravnavi obsojana cela družba ponarejalcev denarja. Obtoženi so bili: 761etni Ivan Drenek, pleskar, doma iz Mekin pri Kamniku, ki je bil zaradi ponarejanja denarja že trikrat kaznovan, potem 621etni Jos. Curhalek, 261etni Fran Curhalek, 601etna Marija Curhalek, 371etna Josipina Curhalek in 211etna Urša Curhalek, vsi iz Zamosteca. Ta družba se je že od leta 1900 bavila z izdelovanjem ponarejenega denarja. Delali so v kleti, v vinogradu Josipa Curhalka, a potrebno orodje so kupili deloma v Brežicah, deloma v Zagrebu. Ženske so stale na straži in skrbele za hrano. Od letošnjega poletja so imeli delavnico na posestvu Nikolaja Radamoviča, ki leži deloma na Hrvatskem, deloma na Kranjskem. Tej družbi so prišli 25. avgusta t. 1. na sled. Ta dan je neki Franc Medolj v Krškem izdal ponarejen desetak, v Brežicah pa je Josipina Curhalek poskusila zamenjati ponarejen desetak pri knjigotržcu Umku. Temu se je zdel desetak sumljiv. Josipina Curhalek je rekla, da ga je dobila od nakega hrvatskega kupčevalca s prašiči ter odšla. Šla je potem z bratom in s svakinjo v Mat-ljasovo trgovino, tam nakupila raznega blaga in zopet plačala s ponarejenim de-setakom. Pomočnik je imel ravno tedaj toliko opravila, da bankovca ni mogel natančno pogledati; sprejel ga je, iz previdnosti pa ga zaznamoval. Pozneje se je izkazalo, da je bankovec ponarejen. Stvar se je ovadila sodišču, ki je odredilo hišno preiskavo, katera pa ni imela uspeha, kakor tudi ne zaslišanje rodbine Curhalek. Ker je Josipina Curhalek tudi v preiskavi trdila, da je dobila ponarejeni desetak od necega hrvatskega kupčevalca s prešiči, je sodišče stopilo v zvezo s hrvatskimi oblastnijami, katera so tudi začela obsežne poizvedbe. Dne 23. septembra je neki Marko Zemljanič pri graverju Justizu v Zagrebu naročil več črk in številk. Graver je spoznal, da se gre za ponarejanje denarja in je stvar ovadil. Zemljanič je nekaj dni pozneje, namreč 30. septembra, pisal graverju, naj pošlje naročene reči na naslov Frana Curhalka, a predno je graver to storil, je Zemljaniča videl v Zagrebu in ga pustil aretirati. Na podlagi njegovih izpovedeb izvršena hišna preiskava pri rodbini Curhalek je imela po-polen uspeh, samo da glavnega krivca, provzročitelja vseh falsifikacij, necega Iv. Krkovca ni bilo dobiti. Krkovec jo je baje v Ameriko popihal. Obsojeni so bili: Ivan Drenek na dosmrtno ječo, Josip Curhalek na dve leti, Josipina Curhalek na tri leta in Marija Curhalek na jedno leto. Koliko falsificiranih bankovcev je družba spravila v promet, se ni dalo dognati.
— V snegu obtičal je pri Ukvah na Koroškem dne 16. t. m. poštni vlak in so se popotniki morali več ur vaditi v potrpljenju, predno so bili rešeni iz neprijetnega položaja.
— Umetna dela s šivanko. V najnovejšem času se povsod kaže težnja, da se uporabljajo umetniška načela pri opremi stanovanj, oblačil, sploh pri vsem, kar prihaja v življenju s človekom v do-tiko. Tako so bili že opetovano na umetniških razstavah razstavljeni izdelki, napravljeni s šivanko. To so bili dozdaj pač samo ročni izdelki, kar so mogle izvršiti le nekatere spretne ženske. V našem času se bo gotovo vse predrugačilo, kadar se bo vobče upeljal v uporabo šivalni stroj. Veliko lepše umetniške izdelke s šivanko se izdelujejo s Singerjevim strojem. Prav poseben užitek finosti, okusa in domišljije zadobivamo pri ogledovanju umetniških izdelkov, napravljenih s šivalnim Singerjevim strojem. Zato tudi vsakdo občuduje vsestransko uporabo Singerjevih strojev. Pravi umetniški izdelek je na pr. ravno v tem času slika »Othello«, ki se lahko pogleda pri zalogah Singerjevih strojev. — In tak Singerjev stroj, ki, recimo, danes aplicira debelo sukno za zavese, more koj jutri izgotavljati najfinejša dela celo z mušelinom, in vse to jako hitro. Singerjevi stroji so jako praktični, posebno oni, kjer je električna razsvetljava, kajti ondi se more uporabiti motor, ki se spoji z električno žico. Tudi v našem mestu je skladišče Singerjevih strojev na sv. Petra cesti štev. 6.
— Električna železnica. Voz
z južnega kolodvora v mesto in na dolenjski kolodvor in retour počaka odslej pri prvoimenovanem kolodvoru do 10. ure tržaškega vlaka, če ima pa vlak 10 minut zamude, odide voz od tamošnjega postajališča.
— Ljubljanica je vsled zadnjih nalivov narasla za 1 80 m nad normalo.
— Zaradi 60 vinarjev sta se
včeraj zvečer pri večerji sprla Iv. Novak, hlapec in Ivan Dolinar, dninar, oba pri Martinu Lampertu v Kolodvorskih ulicah št. 21 in je v prepiru Dolinar zagrabil za nož na mizi in sunil Novaka v levo oko. Poškodovanec, ki bode najbrže izgubil oko, se je oddal v deželno bolnico. Dolinarja je policija danes zjutraj aretovala in izročila na Žabjek.
— Mlad tat. štirinajstletni postopač Josip Oblak iz Gline je bil včeraj po-poludne na skladišču kranjske stavbne družbe zasačen, ko je kradel staro železo. Nabral si ga je bil že 40 kg. in ga je že hotel odnesti. Prijel ga je strojevodja Jernej Lotrič. Tatiček je imel v Hilserjevih ulicah pripravljen ročni voziček, da bi bil na njem ukradeno železo odpeljal.
— Aretovanje. Policija je zaprla nekega Vincenca Orešnika iz Gotovelj pri Celju, katerega zasleduje sodišče po policijskih listih zaradi tatvine.
— Tatvina. Dne 15. t. m. zjutraj ulomil je neznan tat v hišo Nikolaja Nach-tigala v Ihanu št. 2 in je ukradel iz skrinje 83 kron.   Domači so bili takrat pri maši.
— Nepoboljšljiv tat je tesar Fr. Klopčar iz Dobrunj. Bil je nad šestkrat zaradi tatvine, pa tudi zaradi goljufije kaznovan. Danes pa je bil spet v mestu zaradi tatvine prijet in sodniji izročen. Policija ga je za vselej izgnala iz mesta.
— Našel je mizarski vajenec Josip Karlinger v Slomškovih ulicah št. 14 srebrno žensko uro in srebrno verižico, kar je oddal na magistratu.
* Atentat na carsko družino.
Carska rodbina se preseli iz Carskega Sela v Gačino. Neznan zločinec je vodo pokvaril baje celo zastrupil ter je zato okoli 100 ljudij obolelo. Cevi vodovoda so bile navrtane in se je voda kvarila z neko maso.
* Mesto Kanton — gori. Iz Be-rolina javljajo, da je mesto Kanton od torka ponoči v plamenu. Ogenj se je že strašno razširil. Pogorelo je že na 800 hiš. Števila ljudi, ki so našli v plamenu smrt, doslej še ni bilo možno določiti; vsekakor pa je to število jako veliko.
* Vstrajen samomorilec. V M aram or os Si getu se je ustrelil 16. t. m. Jurist Fr. Menczer. Ustrelil se je najprej v levo prsno stran. Ker se ni zadel smrtno, se je ustrelil v vrat, a ker še ni bilo dosti, se je ustrelil še v levo sence.   To je
zadoščalo. Mladenič je bil znan v vseh odličnih krogih mesta. Gospodinja je omedlela in ležala par dni v omedlevici. Ustrelil se je radi dolgov.
* Vslod lakote izmrl ves narod. Amerikanec Jesup je poslal tako-zvano Jesupovo ekspedicijo v Azijo, da bi prepotovala in preiskala zlasti severne dežele. In ta ekspedicija je prišla na sled zapuščenemu, neznanemu narodu, ki bode kmalu izmrl, in sicer radi pomanjkanja živil. Ljudje umirajo vsled lakote. To spominja na poročila Nordenskiolda, ki je tudi raziskaval severne kraje ter našel nekje razpadle koče, orodja, človeška in živalska okostja, iz česar je sklepal, da je izmrl dotični narod radi lakote ali pa vsled kake epidemije.
Književnost.
— „Roza Jelodvorska". Lepa povest za mladino. Spisal Krištof Sc hm i d. S 6 podobami v barvotisku. Založil L. Schwentner v Ljubljani. 1902. Cena fino vezane knjige 2 K, po pošti 2 K 20 h. Med najlepšimi in mladini najprimernejšimi didaktično - pripovednimi povestmi klasika nemških mladinskih pisateljev Krištofa Schmida je gotovo »Roza Jelodvorska«. Povest je poučnozabavna ter nudi odrasli mladini mnogo plemenitega užitka. Zategadelj jo slovenskim starišem najtoplejše priporočamo, da jo kupijo za božične praznike svojim otrokom. Knjiga je lepo ilustrovana.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 19. decembra V včerajšnji seji poslanske zbornice je bil sprejet predlog poslanca dr. P1 o j a, da se vštejejo državnim uradnikom vsa leta, kar so službovali neposredno pred name-ščenjem kot diurnisti pri državnih uradih. Tudi zakon o avskultantih je bil sprejet. Pri ti priliki je govoril posl. P lan t an Izrekel je svoje prepričanje, da sedanjemu parlamentu ni pomagati, ker je neozdravljivo bolan za centralizmom, potem pa se bavil z razmerami pri sodiščih. Prihodnja seja bo najbrž dne 20. januvarja
Dunaj 19. decembra. Vsenemški poslanci so sinoči sklenili zahtevati, naj pride njihov predlog zastran Burov v prvi prihodnji seji na razpravo.
Dunaj 19. decembra. „Vaterland* prijavlja pastirsko pismo, s katerim se prebivalstvo poživlja na delo za ustanovitev katoliške univerze v Solno-gradu.
Dunaj 19. decembra. Znani preiskovalec Afrike, dr. Emil Holub, je smrtno nevarno bolan in ni več upanja, da bi okreval.
Dunaj 19. decembra. Policija je aretovala odvetnika dra. Schemeka zaradi poneverjenja.
Dunaj 19. decembra. Eskompter Oskar Neu mann, ki je ponaredil več menic ter prevaril razne denarne zavode za 100.000 K, je pobegnil.
Beligrad 19. decembra. Sin bivšega ministrskega predsednika Gjor-gjeviča je bivšega naučnega ministra Marinkoviča na cesti klofutal. Marinko vič se je branil z revolverjem, in ustrelil dvakrat. Gjorgjeviča ni zadel, pač pa nekega dečka težko ranil.
Sofija 19. decembra. Knez ni sprejel demisije ministrstva. Sodi se, da ostane sedanja vlada v celoti na krmilu.
Berolin 19. decembra. Pruska vlada je vsem češkim in poljskim društvom zaukazala, da se mora odslej na vseh njih zborovanjih izključno samo nemški govoriti. Jednak ukaz je izdala tudi saksonska vlada. Nemški burši so imeli tu velik shod, na katerem sta znani profesor Adolf Wagner in Ljubljančan dr. Samassa z velikim sovraštvom nastopala proti Slovanom.
Madrid 19. decembra. Buri so pri Menemgiriju presenetili neki angle ški oddelek in ga pognali v beg. Angleži so zbešali na portugeško ozemlje, a niso odložili orožja nego se lotili boja. Več portugeških vojakov in jeden častnik so bili ubiti.
London 19. decembra. Poročila o atentatu na japonskega cesarja so docela izmišljena.
40.000 kron znaša glavni dobitek loterije v k o rißt ogrevalnim sobam. Opozarjamo svoje čitatelje, da se srečkanje vrši nepreklicno dne 16. januvarja 1902.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 16. decembra: France Ule, kurilöev sin, 27s leti, Radeckega cesta &t. 1, vnetje sapnih *ej. — Jožefa Gobatto, majorjeva vdova, 61 let, Zabjak St. i\ želodCni rak. — Jožef Gruden, natakar, 43 let, ErjavCeva cesta St. 26, jetika. — Marija Cot-man, gostija, 77 let, Ilovica St. 38, ostarelost — Terezija Kainer, železniškega uslnžencs hči, 3 mes, Martinova cesta št. 26, črevesni katar.
V deželni bolnici:
Dne 12. decembra: Ivan Hutter, kostanjar, 19 let, jetika. — Pavla Krajaek, delavče»a bči, ll'/t mes. vnetje sapnih vej.
Meteorologiöno poročilo.
Vtitn* u»a morj.m B06S m. Si »on; I srkoml t!»k TSCO mm
Stanje Čas opa-l baro-zovanja ! metra
,v mm.
te		»
	Vetrovi	Nebo
		
!l
18 19
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
729 0     5'2 si. ssver dat jasno d
7290, 0*4 ar.svzhod megla j j-726 0 ;    3 9 si. ssvzh. i oblačno ; g
Srednja včerajšnja temperatura 56°, normale: —19°.
Dunajska borza
dne 19 decembra 1901
Bkupni državni dolg v notah 9915
Skupni državni dolg v arebra 90 05
Avstrijska zlata renta .   .   .   , 118*75
Avstrijska kronska renta 4V/,   .... 9695
Ogrska data renta 4°/0..... 118 70
Ogrska kronska renta 4*7,,    .... 9415
Avatro-ogrske bančna dalnice '            . 1687 -
Kreditne delnice   .      ....... 65176
London'vista.......... 239 25
S»em£ki državni bankovci za 1GJ cnan. 117 20
80 mark.....*            ... 2344
BO frankov    .... 1905
Ita'jjanaki bactovci ... 9355
O kr. neJcin'..... 1132
vešč trgovine b špecerijskim blagom in z železnino, se sprejme v večjem trgu
na deželi. (2749—3)
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Dva dijaka
ali dva druga gospoda sprejme se v prijazno stanovanje in na dobro hrano blizu realke in gimnazija. (2761—2) Več pove upravništvo »Slov. Nar.«,
V poslopju meščanske bolnice.
Y»(o|» ■ tadnrfM tr*u. PoKararJrv trg.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplastično potovanje po celem svetu
v polni istini. Razstavljeno samo se do sobote 21. decembra s
Lepi Neapelj
z izbruhajočim Vezuvom.
Kdor želi sebi in svojim ctrokom pripraviti poseben v2itek, naj ne zamudi ogledati si to prekrasno serijo.   Na tisoče častilnih priznanj od
odličnih izgojiteljev. Otvorjeno tnak dan« tucll ob nedeljah In  praznikih,  od  S. ure zjutraj do O. ure zveeer. (2761)
Vstopnina za odrasle -tO h, za otroke, dijake in vojake do narednika 90 h.
Žrebanje nepreklicno 16. januvarja 1902!
Grl**-trni dobitek
kron
40.000
vrednosti
MU za ogrevsloe sobe
(Wärmestuben-Lose)
Srečka ä 1 krono
priporoča (2659—8)
J. O. MAYBR
v Ljubljani.
F^rajna darilci $©žie ln Jiovc, leto
priporoča v najrazncur^tncjli izberi
L. 5ebu,cn*ner y LjuWjcmi
knjigarna
in trgovina j mu^i^alijami in umetninami
ßucrsltf trg, Zidci^Ke ulice.
Božič I21 noxr© leto!
Josip Hochstädter in sinovi, Zagreb
Uraškovičeva ulica 24, 26
priporočajo svoje Iznorne vrste piv v Hodekih In steklenleah, in sicer:
Gössko pivo yiznski praizvor
iz Gossa pri Ljubnem iz meščanske pivovarne v Piznu
Monakovsko avguštinsko pivo.
Za udobnost p. n. občinstva razvrščajo se omenjena piva Iv zaboje po 25 ali 50 litrov, kakor kdo zahteva, vendar se morejo oddati le kompletni zaboji. — Zagrebškim odjemalcem se vsako naročilo od 5 steklenic naprej dostavi franko na dom.
SSSS Ceniki zastonj. (2707-3) Z velespo&tovanjem
Josip Hochstädter in sinovi, Zagreb,
Draškovleeva ullea rit. «4. ««.
IVIonnhovsko avguštinsko pivo.
9E£äÜ£&,
vsakovrstne fine in priproste nože in škarje, gumi cevi in vse v to stroko spadajoče predmete
priporoča si. občinstvu po nizkih cenah 62 let obstoječa tvrdka
Jf. ^Coffmann.
(2691-3)
Jfajnovejša oblika
klobukov
Iz dlake, volne In avlle
za gospode in dečke
Izdelki   e.   kr.  dvornih zalaa*atel|ev Viljema Plesa-a, J. lliiekel-a In Jo«. Plehler-Ja alnov,
kakor tudi
(2747—2)
kravate
vsake vrste in barve
od najpriprostejše do najfinejše in najelegantnejše
priporoča v veliki izberi in za cene, kakeränih se ne* najde drugod,
trgovina s perilnim, pletilnim in modnim blagom
C. 3. iKamann
Ljubljana, Mestni trg štev. 8.
trgovski pomočnik
zeli premeniti svojo službo. Izurjen je v galanterijski in špecerijski stroki.
Ponudbe   sprejema  V.   D. poste restante, Ribnica. (2736—3)
cvetlični med
iz čebelnjaka Babnlho* e«a v   Drat IJah,
z jamstvom pristnosti in čistosti, prodaja v steklenicah po «/4, •/« in V, kilo
Edmund Kavčič
trgovina delikates, v Ljubljani, Prešernove nlice. (12—253;
priporoča (2T59—2)
pekarna in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Ljubljana, Stari trg št. 21
različna našla dna peciva, kakor tudi fine potvice, medene, rozi-nove in mandeljnove, ter fine šarkeljne in pince.
Nadalje priporoča
^ raznovrstne okraske ^
«M za <f) </%>
f\^> božična drevesca M
po nizki ceni.
Naročila se sprejemajo in izvršujejo točno.
T. št. S 15 —IG/1/1.
(2762-1)
Na premoženje pod tvrdko ,,Josef G-rosslercher & Comp." za promet tovarne za slamnate klobuke na Viru, registrovanega komanditnega društva, kakor tudi na privatno premoženje osebno jamčečega družbenika Jožefa G-rosslercherja, tovarnarja slamnikov na Viru, je bil dne" 16. decembra 1901 (trgovinski) stečaj objavljen.
Konkurzni komisar: c. kr. sodnik dež. sodišča g. Franc Vedernjak v Ljubljani.
Začasni upravitelj mase : g. J. dr. Maksimilijan pl. Wurzbach, advokat v Ljubljani.
Ustanovitev roka: dne* 30. decembra 1901 predpoldne ob 9. uri pri podpisanem sodišču, soba št. 22 (pred konkurznim komisarjem). Rok za oglas : do duš 17. februvarja 1902.
Likvidacijski in poravnalni dan 3 marcija 1902 predpoldne ob 9. uri pri podpisanem sodišču, soba št. 22 (pred konkurznim komisarjem).
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani,
oddelek III., dne 16. decembra 1901.
ič in novo leto!
Stojala za božična drevesca in primerna  darila,  kakor: draallee, meiioreznlee, tehtnice, stroje za ribanje kruha, sladkorja itd, mož-narie, modelčke, likala, mlinčke za kavo, samovarje ter vse druge v to stroko spadajoče predmete po Jako ugodnih eenah priporoča
Samovar.
Stroj za ribanje kruha itd.
(2760-1)
Andr. Druškoviča naslednik
Valentin Golob
trgovina at ufcar.na Mestnem tiagn.
n;
PARIŠKA RAZSTAVA 1900: „GRAND PRIX".
IV«, j vi «je odlikovanje! Na 7 prejšnjih razstavah odlikovano s prvimi darili.
pristno
toMT
t.ra.p.m: 'C.nETEP&yprb\
podplatu.
Vsak dan se izdela
v tovarni 4O.00O parov! Samojedini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I.
V IJiiblJani se dobivajo pri znanih tvrdkah: J. 8. Benedikt, Krneat Jleunlker, A. kuHt-li, Henrik 14 e uda, Iv. Kordlk, Ant. iieutgeb, Marl Rrrknagel, Albert Sehäffer, V. M. Sehmltt, Fran Kzantner itd.      (2608 -10)
Izdajatelj in odgovorni urednik: J o a i p Noll i
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
S/^Y
63