Letnik 1914.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CXLIX. — Izdan in razposlan 4. dne oktobra 1914.
Vsebina: (St. 264 in 265.) 264. Uka?, o z glasovanju rudniških obratov za zavarovanje proti nezgodam. — 265. Ukaz, s katerim se prepoveduje izvažati in prevažati več reči.
264.
Ukaz ministrstva za notranje stvari v ponizumn z ministrstvom za javna dela z dne 22. septembra 1914.1.
o zglaševanju rudniških obratov za zavarovanje proti nezgodam.
Na podstavi § 18 zakona z dne 28. decembra 1887. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1888.) o zavarovanju delavcev proti nezgodam se zauka-zuje tako:
§ 1.
Tiste obrate, ki jih bo po cesarskem ukazu z dne 7. aprila 1914. 1. (drž. zak. št. 80) o zavarovanju rudarjev proti nezgodam zavarovati pri zavarovalnici rudarjev proti nezgodam, ustanovljeni na podstavi § 2 imenovanega ukaza, naj podjetniki naznanijo pri tem zavodu do 15. dne novembra 1914. ].
Za obrate, novo začete po preteku ozname-njcnega roka, je podati naznanilo v 14 dneh.
§ 2.
Naznanilo se podaje s tem, da se izpolni ustavu zavoda pridejani obrazec v dveh izvodih, in poslati ga je zavarovalnici za obrate, podrejene nadzorstvu rudarskih oblastev, po okrožnih rudarskih uradih, za ostale obrate pa po političnih oblastvih prve stopnje.
Za državne in deželne obrate naznani obrat predpostavljeno službeno oblastvo naravnost zavarovalnici.
Obrazci naznanila se dobivajo pri zavarovalnici rudarjev zoper nezgode in pri okrožnih rudarskih uradih.
§ 3.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Heinold s. r.	Trnka s. r.
(Slovpnl^l» )
249
305.
Ukaz ministrstev za notranje stvari, finance, trgovino in poljedelstvo z dne 2. oktobra 1914. 1.,
s katerim se prepoveduje izvažati in prevažati več reči.
Na podstavi člena VII z zakonom z dne
30.	decembra 1907. 1. (drž. zak. št. 278) razglašene pogodbene carinske tarife obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije se v porazumu s kraljevo ogrsko vlado ukazuje, oziroma razglaša naslednje:
§ 1.
Namesto določil ministrstvenih ukazov z dne
25.	julija 1914,. 1. (drž. zak. št. 169), z dne
1.	avgusta	1914.	1.	(drž. zak.	št.	192),	z	dne
4.	avgusta	1914.	1.	(drž. zak.	št.	197),	z	dne
6.	avgusta	1914.	1.	(drž. zak.	št.	201),	z	dne
4.	septembra 1914.	1. (drž. zak. št. 236) in
z dne 11. septembra 1914. 1. (drž. zak. št. 244) naj stopijo naslednja določila:
§ 2.
Izvoz nastopno imenovanih reči sploh in njih prevoz na Belgijsko, Francosko, v Veliko Britanijo, na Japonsko, v Črno Goro, na Rusko in Srbsko se prepoveduje:
I.
1.	Kakao va zrna in kakaove lupine,
2.	kava, sirova in žgana,
3.	čaj,
4.	poper,
5.	žito (pšenica, napolica, pira, rž, ječmen vsake vrste, oves, koruza, ajda, proso),
6.	sočivje (fižol, grah, leča, grašica, bob),
7.	riž,
8.	moka in mlinarski izdelki vsake vrste t. št. 33,
9.	slad,
10.	krompir,
11.	posušene zelenjave in konserve iz zelenjave, izvzemši konserve za luksus,
12.	jedilne masti vsake vrste, vštevši slanino,
13.	sveže in pripravljeno meso, mesene klo-basu, konserve iz mesa in konserve z mesom in zelenjavo,
14.	divjačina in divja perutnina,
15.	ribe, sveže, nasoljene, prekajene, posušene, konserve iz rib,
16.	armadni in ladijski prepečenec (cvibak),
17.	kruh in testenine,
18.	šokolada, kakaov prašek,
19.	konserve iz kave, sladna kava,
20.	jajca.
Izvozna prepoved se ne nanaša na tako imenovani mali obmejni promet med prebivalci ne-posrednje ob carinski meji ležečih občin, da si preskrbé navedene reči za vsakdanjo potrebo.
II.
1.	Goveda, svinje, ovce in koze,
2.	konji, mule, mezgi in osli,
3.	golobi,
4.	seno, slama in rezanica,
5.	repica in repno seme, izvzemši seme cukrove pese,
6.	laneno in konopljeno seme, bombaževo seme, sezam, oreški, palmino zrnje, kopra, soja,
7.	kožuhovine in kože, sirove, zlatoklepne
kožice,
8.	tehniške masti in mastene kisline,
9.	mastna olja,
10.	rudniški les, sirov les za držaje za ročno strelno orožje, železniški pragovi in telegrafski stebri,
11.	premog, vštevši koks, brikete,
12.	rude,
13.	železni kršeč,
14.	žlindra od obratovanja kovinskih plavžev,
15.	asbest, grafit, kaolin,
16.	barvila in izlečki barvil ter barve vsake vrste, tudi kotranske barve,
17.	strojila in izlečki strojil,
18.	navadna smola, kolofonij,
19.	terpentin in terpentinovo olje,
20.	mastiks in mastiksovi preparati,
21.	premogov kotran in vsi za narejanje raznesil in kotranovih barvil porabni organski izdelki, izvzemši benzojevo kislino in njene soli. Med nje spadajo zlasti naslednji izdelki in njihove soli:
a)	formaldehid, fosgen (klorov ogljenčev oksid), klorov metil, klorov etil, koncentrirana octova kislina, anhidrid octove kisline, klorove octove kisline, oelov ester (octov blip), acetov octov ester,
b)	bencol, toluol, ksilol, naftalin, antracen in njihove nitro-, amido- in klorove spojine, ter njihove sulfokisline, karbonove kisline in substitucijski izdelki:
anilin, toludin, ksilidin, kumidin, nitra-nilini, naftilamini (alfa in beta), sulfani-lova kislina, metanilova kislina, naftionova kislina, naftijonat, Freundova kislina, feni-lendiamini, toluilendiamini, naftilendianhni, bencidin, tolidin, nadalje monometilovi, monoetilovi, monobencilovi, dimetilovi, di-etilovi, dibencilovi, metiletilovi, metilbenci-lovi, etilbencilovi anilini in toluidini, dife-nilamin, nitrobencol, di- ali binitrobencol, di- ali binitroklorbencol, nitrotoiuol, di- ali binitrotoluol, trinitrotoluol,	nitronaf talini,
ftalna kislina, antranilova kislina, bencil-klorid, bencoilkloridi,
c)	fenol (karbolova kislina), krezoli, dioksiben-col (resorcin), alfa- in betanaftol, njihove nitro-, amido- in klorove spojine ter njih substitucijski izdelki (na primer naftolsulfo-kisline [Neville-Wintherjeva kislina, kroceinova kislina, Schäfferjeva kislina, F-kislina, kro-motropova kislina], amidonaftolsulfokisline [gamakislina, J-kislina, //-kislina, /'-kislina, SS1-ki slina], anizidini, fenetidini, dianizidin, acobencol, amidoacobencol, amidoacotoluol, acetanilid [antifebrin], amidoacetanilid, ami-dofenoli, amidokrezoli, dimetil- in dietil-amidofenol, diamidostilbensulfokislina, salici-lova kislina, nitro- in amidosalicilova kislina, naftolkarbonova kislina),
d)	aldehidi, ketoni, hidroli in njih subsitucijski izdelki (bencaldehid, nitro-, klor- in amido-bencaldehidi, tetrametil-,tetraetildiamidodifenil-ketoni in -hidroli).
22.	Rudninska olja in vsa iz njih narejena olja, zlasti bencin, petrolej, plinova olja, težka olja vsake vrste,
23.	bombaž, sirov, grebenan, beljen, barvan, mlet, odpadki,
24.	bombaževe preje št. 12—36 angl.,
25.	bombaževe tkanine, navadne, gladke, tudi enostavno križema tkane, sirove ali beljene,
26.	lan, konoplje, juta in druga n. p. i. rastlinska prediva, sirova, pražena, trena, gre-benana, beljena, barvana in v odpadkih,
27.	lanene, konopljine, jutine preje in preje iz n. p. i. rastlinskih prediv,
28.	tkanine iz lanenih, konopljenih, jutinih prej in prej iz n. p. i. rastlinskih prediv, ne-vzorčane, sirove, beljene ali pepeljene, barvane ali pestro tkane, impregnirane, do 80 niti v snutku in votku na 2 cm v kvadratu (izvzemši preproge,
blago za pohištvo in zastore), nadalje iz teh tkanin konfekcijonirani predmeti,
29.	prazne vreče vsake vrste,
30.	odeje za vozove in druga pregrinjala iz grobega blaga, tudi impregnirana, izvzemši tiste odeje, ki se rabijo v rednem železniškem in plov-stvenem prometu, nadalje šotori in platneni cvilhi za šotore t. št. 207 a, 2 v teži 500 do 550 jr za kvadratni meter,
31.	vrvi debele od vštevši 10 do 25 mm,
32.	volna, sirova, prana, česana, barvana, beljena, mleta, v odpadkih,
33.	drage iz volne št. 12—29 metrsko,
34.	volnene odeje in koci,
35.	blago za uniforme in gotove uniformske sorte vsake vrste,
36.	polsti za stroje,
37.	grobe krtače (krtače za konje [kardače]),
38.	jerbasi za omote in nošo,
39.	strešna lepenka,
40.	papir za tiskanje,
41.	kavčuk, gutaperča (tudi balata), sirova ali čiščena, tudi njeni odpadki, faktis (kavčukov surogat),
42.	kavčukovo blago t. št. 305 — 320; opomnja: Pod prepoved izvoza ne spada drugo blago v zvezi z neznatnimi deli iz kavčuka,
43.	usnje vsake vrste izvzemši galanterijsko usnje,
44.	sedlarsko, jermenarsko in torbarsko blago, kolikor je pripravno za vojaško rabo,
45.	moški čevlji in škornji, par težji od 600 g, nadalje opanke,
46.	kožuhovina iz navadnih kož,
47.	barake in sestavine barak, lesene ladjice, vesla, nadalje kuhalni zaboji in samokolnice,
48.	obločja in stojala za sedla,
49.	nosila za transporte na konjih itd.,
50.	izolatorji za gradnjo telegrafov in telefonov, montirani ali ne montirani,
51.	lomljeno železo, staro železo (zrna),
• 52. železni odpadki vsake vrste, odpadki bele pločevine,
53.	ferosilicij, feromangan in druge zlitine železa,
54.	specijalno jeklo (kromovo jeklo, nikljevo jeklo, wolframovo jeklo, jeklo za orodje i. dr.) v ingotih ter valjano, kovano ali iztezano,
55.	železna in jeklena žica, tudi pokositrena ali pocinkovana, debela 0-3 do 6 mm,
56.	J-nosači, težki 16 do 186 kg in |~-nosači, težki 8'7 do 50’5 kg na meter,
57.	železna in jeklena pločevina, 0'7 do 2 mm debela, 1000 do 3700 mm dolga in 360 do 850 mm široka, dalje taka pločevina, če je debela 10 do 12 mm,
58.	bela pločevina,
59.	cevi iz kovanega železa,
60.	bodičasta žica vsake vrste, žičnate vrvi 8 do 35 mm debele,
61.	konstrukcije mostov, tudi razložene,
62.	kotli (lagve), za prevažanje zgoščenih plinov,
63.	baklje za vihar, potem porečne in pomorske mine in posode za mine,
64.	pušice, hišno in kuhinjsko orodje iz bele pločevine,
65.	šine in pritrdila za šine, izogibalne priprave in kosi križišč, menjala, zaviralne priprave in odbijači,
66.	„kozje noge“ (pralica) in groba drobila za kamenje,
67.	krampi in lopate,
68.	sekire in kladiva, kos težek več nego 500 g, črno ali navadno obdelana,
69.	uzde, kandare, stremena, ostroge, okovi in drugi železni deli oprave za ježo in vožnjo,
70.	konjska česala iz pločevine,
71.	podkve, štole in žeblji za podkve,
72.	sidra (z dvema ali več kavlji),
73.	ogeljniki (fasonirano železo), 25 X 25 do 60 X 60 dolgi in 3 do 7 mm debeli,
74.	večji merilni traki v kapicah,
75.	pile, izsekane v dolžini 250 mm ali več,
76.	svedri vseh vrst, vzvodi in dleta, dolbila, ključi za vijake, ki so težki več nego 250 g,
77.	žage, izvzemši žage za rezljanje,
78.	železne verige s členki, debelimi 8 do 10 mm,
79.	nagibni vozovi in podstavki zanje za poljske železnice,
80.	obrambne mreže zoper torpeda,
81.	obrambni oklepi in njihove sestavine, konstrukcije oklepov topov,
82.	kavlji za ladjice, krampeži za gradnjo telegrafskih vodov,
83.	torpeda in njihove sestavine, na primer: zračni reservoarji, okrovi raznosilnih patron, pro-mikalni mehanizmi, propelerjevi vijaki,
84.	orožje, stojala za orožje in sestavine orožja vsake vrste, izvzemši lovsko orožje in orožje za luksus,
85.	navadne kovine in kovinske zlitine, sirove, stare, zlomljene ali v odpadkih, ter ploce, pločevine, drogi, palice in žice iz njih,
86.	blago docela ali deloma iz svinca, kositra, bakra, niklja ali aluminija, ako niso te kovine v njem le v povsem neznatni množini, tiskarske črke,
87.	kovinske rute,
88.	parni cestni valjarji, vozni lokomobili, lokomotive, tudi razložene v sestavine,
89.	vsakovrstni motorji na gorenje,
90.	sesalke vročega zraka, pulsometri,
91.	zabijala vsake vrste, koloturniki, škripci, vinte, vozni žerjavi, stroji za obdelovanje kovin, stroji za narejanje lesovine in papirja, tudi razloženi,
92.	vozne lestvice,
93.	mehovi tarifnega razreda XL, poljske kovačnice in poljske peči za peko,
94.	električni kondensatorji,
95.	telegrafski (tudi radijotelegrafski), telefonski aparati in mikrofoni, obrambne naprave zoper strelo, antene (sestavine jadrenikov in vodilni stvori za radijotelegrafe),
96.	galvanski elementi vseh vrst, akumulatorji ter njih sestavine,
97.	izolirane žice,
98.	telegrafski in telefonski kablji,
99.	električno oglje,
100.	tovorni vozovi, vozne kuhinje in vozne peči za peko, vozovi za prevažanje bolnikov, tudi razloženi,
101.	kolesa (biciklji), avtomobili (tudi motorna kolesa) in avtomobilski motorji, nadalje zračna plovila vsake vrste, vštevši sestavine za prej imenovane predmete, blagovni in osebni vozovi za železnice,
102.	stanice in stanično blago za zračna plovila in balone,
103.	ladje, lesene in železne, parniki, motorne ladjice,
104.	kirurgiški in medicinski instrumenti,
105.	instrumenti za niveliranje, planimetri, kotni bobni,
106.	kukala, daljnogledi, reflektorji in merila za razdaljo, optiški znamenilni aparati in njihove sestavine,
107.	aeronavtiški in navtiški kotomerski instrumenti, navtiški merniki vožnje, globinski merniki, kronometri, opazovalne ure, kompasi in pritikline kompasov, vrtalkasti kompasi in njih prenosi, aeronavtiški merski instrumenti, fotografski aparati z več nego 180 mm daljine gorišča,
108.	merila za raztečino in merila za vsekana mesta na pragih za gradnjo železnic,
109.	bakterijološko orodje,
I	10. antimon, živo srebro, žveplo in žveplena kislina, soliter in solitrova kislina, solna kislina, kalijev klorat, kalcijev karbid, milarski podlug. glicerin, sirov in eiščen, aceton, anhidrid žveplene kisline, žveplasta kislina in pikrinova kislina,
111.	komprimiran ali v tekočino pretvorjen vodik in kisik,
112.	kalcinovana glina, vinska kislina, srešna kislina, limonina kislina, ciankalij, cianatrij, ecetno-kislo apno, solitrovokisli barit, natrijev oksalat, žveplenokisli amonjak, paraformaldehid in formal-dehidove raztopine,
113.	tiskarski valjarji in masa tiskarskih valjarjev,
114.	sledeče zdravilne tvarine in zdravilno blago: antipirin, aspirin, atropin, voda iz grenkih mandeljnov, brom in njegove spojine, katgut, kinin (solnokisel in žveplenokisel), kinozol, kirur-giška svila, kloroform, kokain in njegove soli. kodein (solnokisel in fosforovokisel), formalin, fuksin, jod, jodov kali, jodov natron, jodoform. jodova tinktura, jodovo živo srebro, morfij in njegove soli, hlip za narkozo, opij, opijeva tinktura, fenacetin, Pyrazolonum phemjldimethylieum in njegovi derivati (piramidon itd.), soli živega srebra, salipirin in njegovi nadomestni preparati, slrofan-tusovo seme in strofantusovi preparati, strihnin in njegove soli, sliraks, sulfonal, vazelin, veronal, vizmutove soh, potem vata za obvezila, gaza za obvezila in druga obvezila v vsaki obliki,
115.	tvarina za bakteriološka redilna tla (agar-agar, želatina, pepton), snovi za obrambno cepljenje, obrambna sera in zdravilna sera za nalezljive bolezni, poskusne živali,
II	G. municija in sestavine municije vsake vrste, izvzemši patrone s svinčenimi zrni,
117.	raznesilne snovi, streliva, raznesila in užigala vsake vrste,
118.	fosfati in umetni gnoj vštevši gnojila, narejena iz zračnega dušika,
119.	otrobi, ter krepka krmila vsake vrste (tropinje lanenega olja in drugi trdni ostanki od fabrikacije mastnih olj, tudi zmleti, pesni odrezki, krepko krmilo iz melase itd.).
Finančno ministrstvo je pooblaščeno v posebnih primerih v porazumu s "c. in kr. vojnim ministrstvom dovoliti izjeme od spredaj stoječih prepovedi.
§ 3.
Mejni promet z motornimi vozili (avtomobili in motornimi kolesi), kolesi (biciklji), tovornimi vozovi, konji, mulami, mezgi, osli, drugimi tovornimi in vprežnimi živalimi in s pašno živino gnano čez mejo pogodbenega carinskega ozemlja je dopusten napram tistim državam, v katere prevoz ni prepovedan, po naslednjih določilih:
a)	Iz tostranskih mejnih okrajev se smejo izvažati prej imenovane reči v obrtovanju ali gospodarstvu, za drugo začasno rabo, v po-popolnem ali opravilnem prometu ali za pašne namene le z dovolilom cesarskih varnostnih oblastev (cesarskih policijskih oblastev ali okrajnih glavarstev) in le v zabeležnem postopku, z dolžnostjo zopetnega uvoza v roku, ki se določi razmeram primerno, čez mejni carinski urad, ki je izrečno imenovan v do-volilni izkaznici, v stične mejne okraje inozemstva. Uradu znanim, zaupanja vrednim-osebarn lahko mejni carinski uradi po istih pogojih sami dovoljujejo ta promet;
b)	v prvem odstavku tega paragrafa naštete reči, ki se uvažajo iz mejnega okraja inozemstva v stični tostranski mejni okraj za obrto-vanje ali gospodarstvo, za drugo začasno rabo, v popotnem ali opravilnem prometu ali za pašne namene, se morajo, da se varuje pravica do neoviranega zopetnega izvoza, carinsko zabeležiti. Zopetni izvoz je dovoljen le čez mejni carinski urad, ki je ozname-njen v zabeležnici, oziraje se na dotični predlog stranke, in ko se je dognala identičnost dotičnih predmetov;
c)	s § 2 tega ukaza ustanovljene prepovedi in v točkah a) in b) § 3 navedena določila za mejni promet se ne uporabljajo na vozila tistih poštnih kurzov, ki vodijo čez carinske meje, ako se ta vozila porabljajo v poštni službi.
§ 4.
V posebnega ozira vrednih razmerah lahko dovolé deželni poglavarji v porazumu z vojaškimi teritorijalnimi poveljstvi na posebno zaprosilo izvoz posameznih v § 3 navedenih reči ter promet ž njimi v tiste države, v katere prevoz ni prepovedan, tudi v drugih nego v točkah a) in b) § 3 navedenih primerih.
Deželni poglavarji so nadalje pooblaščeni v porazumu s finančnimi deželnimi oblastvi in eventualno tudi z vojaškimi teritorijalnimi poveljstvi kmetovalcem, stanujočim v obojestranskih
250
(SioT®nUoh.)
mejnih okrajih, ki imajo v onstranskem mejnem okraju lastne ali v zakup vzete njive, travnike ali pašnike, ali čez kojili zemljišča gre carinska črta, dovoljevati na njih zaprosilo v posebnega ozira vrednih razmerah in ukrenivši primerne naredbe zoper kako zlorabo:
a)	neovirani izvoz v § 2 imenovanih prirodnih pridelkov teh zemljišč, oziroma semenja, potrebnega za njih obdelovanje, čez carinsko črto;
b)	prestop čez mejo s svojo delovno in pašno živino po stranskih potih.
§ 5.
Za dovoljenje za izvoz v §§ 3 in 4 navedenih reči morajo njih posestniki prositi pri cesarskih varnostnih oldastvih (cesarskih policijskih oblastvih ali okrajnih glavarstvih), oziroma pri mejnih carinskih uradih.
To dovoljenje, za katero oblastva, ki ga podeljujejo, po preudarku lahko tudi zahtevajo pri-
merno varnost, če nanesejo okolnosti, se sme enkrat za vselej ali za vsak primer posebej podeliti le popolnoma zanesljivim strankam.
§ 6.
Namenom domače vojne uprave služečih prevozov se ne tičejo določila tega ukaza.
8 7-
Dejanja zoper ta ukaz se kaznujejo po obstoječih pravnih pravilih.
§ 8.
Ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Heinold s. r.	Schuster s. r.
Zenker s. r.	Engel s. r.