192. številka. Ljubljana, v četrtek 22. avgusta XXII. leto, 1889. fchaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vat ro - o ge r ak e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden iaeBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so gld Za oz n po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaSa. anila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniBtvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Oprav niStvn naj Be Dlagovoiijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. večkrat tiska. V Izubijani 22. avguRta. V Pulji izhajajoči vrli „11 Diritto Croato" pripoveduje v 40. štev. nekega duhovnika žalostno do-godbo, ki brez vsacega komentara osvetljuje žalostne razmere v Poreški vladikovini Dogodba je jednostavna, a baš zaradi jedno stavnoHti svoje pomenljiva. Pri volitvi volilnih mož v^Poreškem okraji, dal je duhovnik g. Ptašitiski, rodom Čeh iz Morave, svoj glas v zmislu hrvatske stranke. Mej vso volitvijo pa je ostal pasiven, ker se je bal slepe strasti Poreških Italijanov. Svojemu slovenskemu čustvu dal je samo s tem duška, da je glasoval za hrvatske volilne može. To pa je bilo dovolj, da se je proti njemu obrnila vsa jeza naših nasprotnikov. Začeli so kričati, da je nevaren političen agitator, panslavist itd. nL' Istria", ki ni mogla najti na njem nobene druge krivde, razven da je oddal svoj glas na hrvatsko stran, napala ga je ljuto, očitavši mu, da je prišel v Istro „delat rusko propagando". S tega dne začela se je divja gonja proti duhovniku Ptašinskemu. Na potu iz Oisere v Poreč bil je večkrat napaden in na najsurovejši način ozledjen. A ti nesramni čini še m so potolažili neosnovane togote njegovih sovražnikov. Hoteli so ga prisiliti, da na vsak način ostavi Fontano. Pošiljali so mu pretilna pisma in naposled dobili celo lopova, ki je s puško ustrelil v njegovo okno, to vse da bi ga preplašili tu prisilili, da bi odšel. Ko se je vse to uprizorilo, Šli so nekateri gospodje iz Poreča in Fontane k škofu Flappu in zahtevnli naj Ptašinskega premesti kam drugam. Škofa Flappa ni bilo treba veliko prositi in poslal je duhovniku dekret, v katerem mu je bilo ukazauo, da ima v 8 dneh ostaviti župuijo Fontano in preseliti se v FoBColino. V isti čas pa je bil z drugim dekretom iz Labina v Fontano premeščen koopera-tor Bar bal i č tudi za ka^en, ker je vnovič glasoval za okr. glavarja Simčića. Škofov dekret bil je za Ptašinskega v mora-ličnem in gmotnem oziru hud udarec, tem hujši, ker ga nikakor ni zaslužil. Nemogoče mu je bilo oditi v Foscoliuo, jako nezdrav kraj, kjer je nedavno umrl duhovnik kil|jo.) BA na to naj mi kdo odgovori! — Čemu pa ne pokapljajo gospoda svojih mrličev v platno kakor v vreči zašite! In njih trupla neso za vinar boljša kakor Adamčevo. Čemu pa postavljajo knezi in grofi svojim pokojnikom krasne kapele, in čemu njim tega nihče ne prepove? — Čemu pa oni zapirajo mrtvece v kristalne in potem v cinaste in potem v hrastove rakve? — Rečem, more li kdo, naj mi odgovori na to! In potem odprem pokrov nad Adamcem sam in za-vijem pokojnika v platno tudi sum — jaz R?funda. Če mi pa nihče ne odgovori na moja vprašanja, potem idite, vojaci, od koder so vas poslali! Prav nič vas ni tu potreba! — Ljudi zebe, vi gospod župnik, utegnili bi se prehladiti, gospod kantor, začnite!" »Koga bodete tu poslušali, mene sodnika ali kakega . ..!" „Ali boš molčal, glava pasja! Ali se skriješ, hvali avćic!" ,, Gospodje vojaki . . .!" „Vzemite svojo puške na rame! Proti nam ne opravite ničesar! Osemkrat ustrelili bodete v nas in prav nič več. Do sto nas je tu in skoro vsi smo bili vojaki, ko ste vi še sesali. Znamo se braniti, prisilili nas bodete k temu vi. Kri bo tekla, a škoda je bo! — Ubogajte vojaki!" Seljak Kvčt pristopil je prav h grenadirjem. Kantor začel je z dečki pest-u : „Čas moj je Šel s tega sveta — —" A čuti je bilo tako, kakor bi bili pevci oglu-šeli, kakor bi drug drugega ne slišal. S k ura in še dva prinesla sta rakev na oder na dvorišči. Pevci so zapeli jedva dve kitici in umolknili. Gospod župnik zapel je: „De profundis cla-mavi ad te domine . . V desetih minutah končani so bili pogrebni obredi, rakev poškropljena, pokajena in Kvčt ter Skiira z Refundo pripravljali so se, da jo nalože na smuči s štirimi konji uprežene. „V imenu cesarja! — V imenu milostivoga predstojnika! - Vojaki storite svojo dolžnosti" Vojaki zaprli so pot k smučem s puškami. Sodnik Oufada stopil je mej dveri. „Ali je prišlo v Čehih že tako daleč, da piti svojih pokojnikov ne smemo po svoji volji pokopavati ? — Za živa nam ne dajo miru in po smrti nam ga tudi ne privoščijo: kaj nam torej preostaje, sosedje? — Vi, čestiti gospod, nemate nobene besede za nas?" Gospod župnik zmajal je samo z rameni, a a nekako močno, ker se mu je srebrna zaponka pri pluvijalu odpela. „Kaj moram storiti drugega, nego da vas opomnim, da bi ubogali, sosebno vas, sosed Kvet!" „In če ne ubogamo?" Gospod župnik zmajal je zopet z rameni, a zdaj počasi in resno. „Nazaj, vojaki! — Ozrite se! Kakor sem rekel, ustrelili bodete samo jedenkrat, a potem ne odidete živi iz Jific !" Vojaki so se res ozrli. Stalo je okrog njih mož kakor temen gozd. Podlesci stiskali so v desuicah težke goijače. Z obraza pa jim je mogel vsakdo čitati: Bue bojimo so!" (Daljo prih.) prvem in najvažnejšem znaku ljudske šole jedina kompetentna oblast, — in to je katoliška cerkev, kajti ona ima božje poslanstvo. Na tem stališči sloni naša družba, — in to je pravo, to je rešilno za narod slovenski. (Tako je I) (Dalje prih.) Politični razgled. ranje dežele. V Li ubijan i, 22. avgusta. Deželni odbor galiiki pritrdil je nasvetom enkete glede premembe deželnozborskega volilnega reda. Deželni zbor se bode že v prihodnjem zasedanji bavil s to zadevo. Da se tako dolgo ne snide cerkveni kongres, da bi volil patrijarha Karlovskega, temu je največ kriv sedanji upravitelj patrijarhata Petrovič. Ta bi bil rad patrijarh in ogcraka vlada to tudi želi. Ker pa ni upanja, da bi bil voljen, zato pa vlada odlaša sklicanje kongresa. Srbski listi pa vedno odločneje zahtevajo, da se skliče kongres, da se stvar uravna. Vitanje države. Radikalna stranka arbftka postavila je že kandidate po vseh okrajih za prihodnje volitve za skupščino. Ker je vlada že izdelala vse predloge, ki se bodo predložile skupščini, je pričakovati, da se v kratkem razpišejo volitve. BolgarNka vlada je prepovedala uvoz ruskih listov v Bolgarijo. Pravosodnje ministerstvo je to naznanilo državnim pravdništvom in naročilo jim, da naj strogo postopajo proti vsakemu, ki bi skušal širiti ruske liste po Bolgariji. Francoski vojni minister je naznanil mi -nisterskemu sovetu, da je zaradi Boulangerjevih ro-vanj kompromitovanih, kakor je preiskava pokazala, 59 častnikov aktivne vojske, 22 častnikov teritorijalne vojske, 21 podčastnikov aktivne vojske in 1 civilni uradnik vojnega ministerstva. Kompromi-tovane častnike teritorijalne vojske, žandarje in civilnega uradnika so odpustili, podčastnike degrado-vali, prestavili ali pa zaprli, uroti častnikom aktivne vojske se je pa na razne načine strogo poBtopalo. Če se pomisli, da ima le aktivna vojska 26.000 častnikov, se boulangizem mej vojsko ni bil močno zasejal, če je preiskava dognala resnico. — Angleški listi sodijo, da obsodba generalu Boulangerju ne bode toliko škodovala kakor francoska vlada pričakuje. Saj so že tudi druge osobe bile k deportaciji obsojene, pa so se le Še pospele na površje. Zaveznica Boulangerjeva je nezadovoljnost na Francoskem, ki je pa vedno večja. Gotovo bodo tudi razni okraji volili Boulangerja, če tudi ne more biti voljen, naj bodo posledica temu tudi le demonstracije in izgredi. Novi krcčanNki generalni guverner postopa jako odločno. Po svoji moči skrbi, da bi Turki ne začeli mesariti kristjanov in je zaradi tega že dal več Turkov razorožiti. Prizadeva si vse odstraniti kar bi utegnilo dati velevlastim kak j)Ovod umešati se v krečanske zadeve. Pa tudi v Carigradu so se postavili na stališče, da se druge države nemajo mešati v turške zadeve. V tem zmislu je Porta odgovorila Grškej. Ruski veleposlanik ji je svetoval, da bi Šakir paša z vzajemnim delovanjem konzulov na Kreti skušal napraviti mir. Turška vlada mu je pa odgovorila, da je dovolj močna, da sama napravi red. V Carigradu nobenej državi prav ne zaupajo in hočejo zaradi tega le samo pobotati se s Kre-Čani. Kristjani so pismeno novemu genralnemu gover-nerju sporočili želje svoje. Kristijani bodo pa tudi voljneji pobotati se, ko sedaj vidijo, da večino velevlasti) ne mara za kake nove homatije v orijentu. ^Teniški cesar in cesarica odpotujeta v drugi polovici oktobra na Grško in se povrneta še le koncem oktobra. Cesar Viljem bode pri tej priliki morda tudi šel v Carigrad, pohodit turškega sultana ter ga poskusil pridobiti za tripelalijanco. Dosedaj se vladar turške države s to zvezo ni mogel spo-prijazniti, če tudi so mu ponujali celo finančne ugodnosti. V Carigradu si najbrž mislijo, da bi prišli le z dežja pod kap, če bi z angleškim ali pa nemškim denarjem poplačali Rusiji zapale obroke vojne odškodnine. Sedaj nanje pritiska Rusija, potem bi pa zapadna Evropa. Dopisi. Z Dunaja 20 avgusta [Izv. dopis ] Pettedenski tečaj za deška ročna dela je končan in slušatelji vrnejo se zopet v drago jim domovino, pridobivši si tukaj novih zmožnostij. Izuril se je gotovo vsakdo toliko v posamičnih delih, da bode lahko učil šoli odrasle dečke ter jih pripravljal za prihodnji rokodelski stan — ako mu le ne bo manjkalo v to potrebnega orodja. Stvar je seveda večjega pomena za mesta in večje kraje, nego za vasi, kjer otroci itak ne postopajo prepuščeni sami Bebi, marveč se porabijo za različna kmetijska dela itd. Vadili Brno se v tem tečaji o rabi različnega orodja, vezanji, sestavljanji lesa, kakor Be- vidi pri omarah, skrinjah in drugem hišnem orodji, da si lahko vsak sam naredi marsikatero, nepreumetno izdelano hišno opravo, izmej vsakovrstnih izdelkov, katere smo naredili na podlagi ravno omenjenega, pusti vsak po jeden boljši komad tukaj, da se pošlje v Hamburg v razstavo, a drugo vzame se seboj domov, da ima v začetku že nekaj obrazcev, po katerih se bode ravnal pri pouku, bodi si v mizarstvu, rezljanji, upodobljanji ali kartouaži. H koncu pouka smo imeli komerz v hotelu Himbergerjevem, kjer se je poudarjala v mnogih napitnicah sloga in skupno delovanje učiteljstva širne Avstrije, vzlasti proti nasprotnikom novih šolskih postav. Jaz pa mislim, da bodo besede, govorjene na lepo slogo, ostale le glas upijočega v puščavi, ker Nemci so preveč zagrizeni, da bi se dalo ž njimi složno delovati, seveda, ko bi Slovani popustili vse zahteve in jeli trobiti v njih rog, kar se pa ne more in ne Bme zgoditi. Celo v tem kratkem času opazili smo marsikaj, kar ne kaže, da bi jih bila resni volja delovati z združenimi močmi v prospeh šolstva. Kar se pa tiče vodstva in učiteljstva, reči se mora, da se ni delala nikakeršna izjema, da se je z vsakim ravnalo jako ljubeznjivo, kolegijalno, da ni bilo opaziti razločka mej učiteljem in učencem, naj se je nazivljal le vsak z „Herr College". Tudi lepi uspehi se dosežejo tukaj, kakor sem že v začetku omenil, da se vsakdo lahko toliko izobrazi, da si pri pohištvu marsikaj napravi in popravi, ako se bode hotel pecati s tem poslom. H Slatine 20. avgusta. [Izv. dop.] Preuzvi-šeni vladika Strossmaver, najodličneji in najzvestejši častilec Slatine poslovil Be je pred kratkim s svojimi znanci in prijatelji, ter se je vrnil v domovino. Daj Bog, da si je okrepil zdravje in da ga drugo leto zopet vidimo zdravega in veselega, kakoršen je bil, ko smo ga pri odhodu videli! Visokemu gospodu se je krasni del slovenske zemlje, ki se imenuje Slatina, jako prikupil. Slovensko ljudstvo pa je tudi veselo, kadar pride ljubeznivi gospod na Slatino in povsod lahko vidiš, kako spoštljivo ga pozdravlja, kako pridejo priprosti ljudje od daleč v Slatino, da bi videli škofa, kateri Slovence tako ljubi in čisla, kakor bi bil on njih vladika ! Obžalovati je, da so Slovenci, ki imajo priliko zahajati v kopališča in obiskovati zdravišča, za Slatino tako malo brigajo! Hrvatje znajo bolje ceniti pomen in krasoto Slatine, nego mi Slovenci, da ne govorim o oger-skih zidovih, kateri prevladajo zdaj na Slatini. In vender bi zaslužili Slovenci Slatinski in Slatinske okolice, da bi se njih bratje bolje zanje brigali! Z malo izjemo je tu vse slovensko ljudstvo zdravo, zavedno, dasi si prizadeva deželni odbor Štajerski s pomočjo svojih uradnikov, oziroma ravnateljev njih germanizovati. Naj zadostuje, da imenujemo samo ime predzadnjega ravnatelja Gentebrilcka, potem Celjskega kričača renegata dr. Hoiselna, agenta nemškega „šulvereina", ki pa se ne sramuje jemati denarja tudi od slovanskih Slatinskih gostov. Sovanski gostje na Slatini pa hi morali skrbeti, da bi imeli neko središče, kakor ga imajo Hrvati in Slovenci na Bledu pri Petranu. To je treba, da se spoznavajo mej seboj, da se lehko skupaj pogovarjajo in zabavajo. Zdaj hodi vsak svojo pot, sosed ne pozna soseda, da si sta rojaka, jedne krvi. Združenje Slovanov bi ugodno uplivalo na drugo občinstvo, posebno na ondotne Slovence; vodstvo bi se lehko, prisililo da naroči primerno Število slovanskih časnikov, in da opusti pobiranje novcev za nemški „šulverein", j ker je domača za šolo ugodna deca v Slatini in pri sv. Križi podpore potrebna, kakor tudi cerkev pri sv. Križi. Gotovo pa se potem ne bode pripetilo, da bi Slovani z denarnimi prispevki pomagali dr. Hoiselnu grob kopati Slovencem na Slatini. Toliko danes o tej zadevi! Iz ljubljanskega Rebra 8. avgusta. [Izv. dop.] (Konec.) Naše nemerodajno mnenje je, da bi se nekaj materijala za popravo stolbe zdaj prav lahko na „Starem trgu" pridobilo, kjer se bode cesta makadamizovala; od tu bi trebalo samo par Bto prisekanih „balot" in popravil bi se tlak na presledkih - počivališčih mej Btopnicami. Vsekako bi pa bili vsaj po dve stopnici tu in tam še dodati v dosego horizontalnih počivališč; zobate in v86 okrušene stopnice pa bi se morale z večjimi, celimi kamni nadomestiti. Istotako je stolba v sred- nji višini prestrma ter brez tlaka; zato so tla ob močnem nalivu takoj vsa razrita in vsled tega hoja težavna. Naj bi se tudi tukaj tla utrdila s tlakom in strmec zravnal v horizontalno mer. Umeje se, da je ob strani stolbe treba dobro uravnanega in tlakovanega jarka; sedanji pač ni dosti vreden in bi skoro bilo brez njega istotako dobro, zlasti če bi stopnice in presledki bilo od kompaktnega kamenja, katerega ne bi bili s količki podpirati, da se nizdolu ne zvali. — Tudi zgornje počivališče pod hišo vrh „ Rebra" naj bi se malo zravnalo s pomnožitvijo stopnjic. Prav žalostno lice kaže tudi spodnja pot od studenca doli poleg vrtnega zidu. Tu bi malo trdnega tlaka od obsekanih balot prav dobro storilo, popravilo škarpe pod klancem pa naj bi se dotič-nemu hišnemu gospodarju naročdo in ga z materijalom podpiralo, ker sam težko da bi hotel in mogel v okom priti škodi na vedno rušečem se bregu. Za zimsko dobo pa bi slavno mestno starešinstvo pridobilo si najhvaležneje priznanje za blagi čin krščanske ljubezni, ako bi dalo ravno na onem mestu pod studencem na ovinku „Rebra" postaviti majhno petroljko. Dninarji, delavci, tovarniški posli itd. hodijo z doma in se vračajo večinoma v noči, in majhna „brla" bi tu prav umestna bila, da bi se rebrovje v Rebru vsaj nekoliko razločevalo. Dokaj živahen promet v tej soteski bode naj povod, da se te želje kot resna prošnja uvažuje na merodajnem mestu. Pisma iz Pariza. (Piše A, Bezeušek.) VII. 8. avgusta. (Palača svobodnih umetnostij: Stara prometna sredstva; gledališčna razstava; glasba; geografija; rokodelske in i ti— dustrijalne dole; optika; različni človeški poslovi in de-lavnopti. Svobodno umetnosti pri raznih narodnostih.) Predno si ogledamo paviljone raznih narodnosti j in dežel, ki se nahajajo od srbskega na desno in levo, poglejmo si nekaj tacih proizvodov, katere je rodil človeški duh v teku stoletij. Tukaj imamo ietrospektivno razstavo dela in antro-pologične znanosti. Ta razstava zavzema srednji oddelek palače svobodnih umetnostij, kateri oddelek meri 209 metrov na dolgo in 50 na široko. Pred uhodom stoje čudni srednjevečui vozovi, a videti je tudi lokomotiva iz I. 1825., katero je napravil Stephenson sam, ki je vozila mej Stocktonom in Derlingtovvom. Njej so pripreženi železnični vozovi iz 1. 1830 do 1840. Kako velika je razlika mej temi nespretnimi vozovi in mej današnjimi na pr. od vlaka, imenovanega „Train express*, ki vozi mej Parizom in Carigradom. V teh-le imaš vse udobnosti, salon, sobico za spanje in toaleto, go-stilnico in kavarno itd. A oni stari so podobni kur-njekom. Ker sem že pri vagonih, moram omeniti, da lepših in udobnejih Še nesem videl, kakor so oni na bolgarskih, srbskih in madjarskih državnih železnicah; manj dobri so oni na avstrijskih, še slabeji bo nemški, a najslabeji so francoski. To je res v protivuej proporciji s civilizacijo, ko bi te dve reči imele kaj občega. A lehko Be raztolmači tako: stare železnice rabijo stare vozove, dokler so za rabo; a nove železnice kupujejo vozove najno-veje sisteme. Stopimo sedaj v gledališč no razstavo. Ta se deli na dva dela: razstava zgodovine gledališča in razstava gledališčna. Mali osraovogelni paviljon, v katerem so v minijaturi gledališni odri raznih vekov, kakor so se rabili posebno pri Francozih, kostimi, maske in stroji, nosi pod krovom nad pisana imena nekaterih mož, ki so si dobili slavo v zgodovini gledališč, taki so: Thierrv, Cambon, To-relli, Berain, Šervandom itd. Molier in Rameau. Mej kompozicijami vidimo rokopis Meverbeerjevih „Hugenotov". Isto tako rokopise Auberjev, Doni-zettijev itd. V oddelku za glasbo so raznovrstui instrumenti iz starih in novih vekov. Vidimo glasovir iz 1. 1598; drug glasovir iz 17. veka; različue harfe, nabrane Bog ve od kod, samo Davidove še manjka. A kdo bi naštel trobente, klarinete, gosli, kitare itd., katere so tudi tukaj razstavljene, a so služile za igro pred sto in sto leti, zdaj pa se hranijo v raznih muzejih, ali pa kot obiteljski spomini v nekaterih hišah. Poglejmo si nauke. Najbogateje zdi se mi zastopana geografija. Tu so celi hodniki (kori- dori) polni zemljovidov, nekaj je silno obširnih. Vse važneje francoske knjigarnice izložile so tam svoja izdanja o geografiji in svoje zemljovide. Največ je pa zemljovidov Francije. Menda so hoteli Francozi s to bogato izložbo geografičnih del popraviti pogreške, ki se jim očitajo, da se oni ne uče pridno geografije ter da razen Francije drugih dežel ne poznajo ali pa jih nečejo poznati. V nekem oziru je to istina, o katerej se lehko prepričaš, ako vza-meš v roke katerikoli Pariški dnevnik. Tam je vse samo Pariz pa Pariz, Fraucija, včasi Algier in dosta. O drugih deželah včasi še 20 vrst skupaj ne na-šteješ pri navadnih razmerah. V oddelku za statistiko našei sem zanimivih tablic in drugih sredstev za predstavljanje številk nabranih po raznih predelih te nauke. Na primer „piramida starosti" (pvramide des ages), na katerej je predstavljen rezultat od štetja prebivalcev od 1. 1886. glede starosti. Najbolj široka je stopnica, ki nosi leta 20—24, a na najbolj tenkem vrhu so zapisana 1. 90—94, katerih le tu pa tam kdo dočaka. Ta piramida je bela, a poleg uje črna, to je stereogram smrti. Najsi rja stopinja nosi letnice 70 do 74, v katerej starosti največ ljudij umre; dosta široka je tudi ona z 22—24. letom, in ravno tako 55—59. 1. Kdo bi naštel Še drugih zanimivostij v tem oddelku? Naj še opomnim ogromen globus, kateri je milijonkrat manji od zemlje v pravi veličini; pa kakov kolosi Kemija in astronomija sledita za geografijo. Tukaj je za strokovnjake pravo polje ; gotovo se bo našlo važnih rečij. Jaz grem dalje. (Konec prih.) Domače stvari. — (Osobne vesti.) Gosp. dr. Andrej grof Schaffgotsch imenovan je stalnim okrajnim komisarjem, vladni koncipist g. Štefan Lapajne začasnim okrajnim komisarjem, g. Anton Klein definitivnim vladnim koncipistom, konceptni praktikant g. Viljem Haas začasnim vladnim koncipistom. — Stavbinski praktikant g. Karol Toman imenovan je državnim stavbinskim pristavom na Kranjskem. — (Gospod Simon Gregorčič) prišel je včeraj iz Logatca, kjer je bival par dnij, v Ljubljano, popoludne pa se je odpeljal v Škofjoloko, od koder se je danes vrnil. — (Gosp. Vinko Majdič,) tovarnar v Kranji, podaril je tamošnjemu gasilnemu društvu povodom desetletnice 50 gld. — (Imenovanje) Ravnateljem na gimnaziji v Gorici imenovan je Henrik G ros s, profesor na državni gimnaziji v Trstu. — (Slavni On df iček) dobil je dovoljenje, da sme nositi podeljeni mu viteški križ rumunskega reda „Zvezda rumunska". Isto tako smeta častni kanonik in gimn. profesor Audrej Mar u sič in hišni posestnik M. Vervega v Gorici nositi papeški častni križ: „Pro Ecclesia ot Pontifice". — (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo XXVIII. oziroma 1. sejo po IV. skupščini dne 21. avgusta t. 1. — Navzočni: Tomo Zupan, prvomestnik. Odborniki: Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, Matej Močnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. J. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejec, Anton Žlogar (tajnik). — Od nad-zorništva: Dr. Fran Papež, Fran Povše — Prvomestnik pozdravi pri zadnji skupščini vnovič izvoljene odbornike, proseč jih iste marljivosti v društvene svrhe, »akeršuo so kazali v pretekli dobi. — V zmislu § 18. družbenih pravil konstituje se vodstvo. Kakor je zgoraj zaznamovano. V ožji odbor pokličejo se poleg zgornjih opraviteljev še cesarski svetnik Ivan Murnik in Ivan Hribar. Blagajnik in tajnik omenjata dozdaj dospelih prošenj in kako so bile rešene. — Ker več podružnic opetovano prosi slik ali podobic družbenih zavetnikov sv. Cirila in Metoda, da jih razdele mej svoje člane, sklene se ustreči tej želji ter jih naročiti, da bodo ob jednem tudi sprejemnice. — Vsled nasveta, vsprejetega v glavni Bkupščini, da naj se vodstvo z uljudno prošnjo zglasi pri čč. župnijskih predstojnikih po vsem Slovenskem, naj bi ona blagovoljno uplivala tako, da bi polagoma vse fare slovenske kot pokroviteljice pristopile k tej družbi, se sklene po predlogu podpredsednika L. Svetca v tem zmislu razposlati posebno okrožnico. Zadnji čas je, da začnemo sami res delati za svojo šolsko mladež, ker od drugod nemamo dosta pričakovati. Platonično zdibovanje in sveti zaradi napredujočega germanizovanje ter ita-lijanisovanja, radi spačcnosti in razposajenosti sedanje mladine itd. ne pomagajo nič; pisalo in go- vorilo se je dovolj, zdaj je treba odpreti tudi mošnjo in ustanoviti ob jezikovnih mejah slovenske zavode, ki zbero našo deco, da se bo vzgojevala v kršan-skem duhu na podlagi svojega materinega jezika. V to svrho naj pripomaga sleherni rodoljub po svojem stanu in na svojem mestu. — Ker se natiskuje družbeni „Vestnik III.", prosi vodstvo prav uljudno tiste podružnice, ki še neso poslale letošnjih izkazov naj kmalu blagovole naznaniti svoja event. vnovič voljena načelništva, število članov: ustanovnikov, letnikov, podpornikov ali še kake druge zadeve. Na podlagi teh podatkov se bo razvidelo, koliko društvenih zavodov bi smelo vodstvo še zasnovati. — (Izložba slik.) V tukajšnji čitalnici iz-ložil je gosp. Mita S t a i č, kot zastopnik slikarsko-nmetoiške tvrdke g. P. Nikoliča v Zagrebu na ogled naslednje pristno slovanske slike: 1. Herce govski ujetniki (Turki peljejo 6 devojk na prodaj). 2. Ranjeni Črnogorec. 3. Crnogorka na straži 4 Hrvatski sabor leta 1848. 5. G undulič, književnik. 6. Ded in unuk. 7. Aleksander I. kralj srbski. 8. Jovan Ristić, regent kraljevine srbske. Izložba je odprta vsak dan od 8—12. ure dopol udne in od 2 —6. ure popoludne. Cene posamičnih v oljnatih barvah tiskanih slik in kupni pogoji izvedo se pri zastopniku omenjene tvrdke. Občinstvo ima priliko, ogledati si napominane slike in nabaviti si slovan skib slik za svoje salone. — (Vi p a vb k a si a v no s t.) Danes priob Čimo natančni program slavnosti v praznovanje 25-letnega obstanka čitalnice. 1. Na predvečer, t. j. 7. septembra, baklada po razvetljenem trgu, pri kateri bode sodelovala novo osnovana veteranska godba iz Gorice. 2. Ob zgodnji uri 8. septembra budnica po trgu in slovesno streljanje. 3. Ob 8. uri vspre-jem gostov in izročitev traka k zastavi, kojega so Vipavske narodnjakinje čitalnici v spomin nje 25-letnice naročile. 4. Ob 9. uri korporativni izlet v krasni Log k romarski cerkvi, kjer se udeležimo z društveno zastavo slovesne sv. maše; za kar je naš gosp. dekan blagovolil odkazati v cerkvi poseben prostor za udeležence. Po končani sv. maši ogledamo ni nekoliko lepo okolico okrog cerkve, potem odrinemo zopet v Vipavo. Ob 1 uri popoludne skupni banket ob čitalničnih prostorih na prostem. 6. Zvečer ob 6. uri običajna veselica z besedo in plesom, koje natančni program sledi. Glede banketa blagovolijo naj dotični udeleženci, najkasneje do 5. septembra čitalničnemu odboru naznaniti. Kuvert za osobo določen je na 1 gld. Nadejati se je ta dan obile udeležbe posebno pa od strani p. n. tujih gostov. — (Zaprli) so predvčeraj na Žabjaku gimnazijca V. razreda, imenom Bajžla, rodom blizu Kranja, ker je na sumu, da je ukral deuar iz pisarne gimnazijskega vodje. Gimnazijski sluge so ga takoj iz prva zasledovali, ker je Bajžel že prej bil Bumen zaradi tatvin v privatnih hišah. Poizve-deli so, da se je peljal v Karlovec, da bi ga tamkaj vsprejeli na gimnazijo, ker je v Ljubljani trojko dobil, ga v Karlovci neso vBprejeli, peljal se v Trst, doma v Kranji pa po krčmah popival, dasi je iz tako revne hiše, da mu ne morejo lahko dati ni goldinarja. Prišel je tudi v Ljubljano v licejsko poslopje k slugi Dobrinu prosit, Daj mu naredi prošnjo na mimsterstvo, da bi smel ponavljati V. razred. Pri tej priliki je Bajžel dejal: Toliko denarja sem zavozil v Karlovec, da bi lahko učnfno za vse leto plačal. Dobrin mu je takoj opazil, da je gotovo denar ukral, na kar je Bajžel odšel in se proti drugemu slugi pritoževal , česa ga Dobrin dolži, a on (Bajžel) da ima dve priči, ki dokažeta, da ga isti dan, ko se je tatvina izvršila, niti v Ljubljani ni bilo. Sluga mu na to odvrne, da so priče, ki so ga isti dan videle celo v licejskem poBlopji, na kar je B. hitro odšel. Dobrin je v Lattermanovem drevoredu proti nekemu gospodu iz Kranja se izrekel, da ni nihče drugi denarja ukral, kakor Bajžel in gospod je to Bajžlu v Kranju tudi povedal. Posledica je bila ta, da je Bajžel Dobrinu pisal prav ponižno dopisnico: naj svoj o trditev prekliče, da ne bo daljših sitnostij. Da bi sicer Dobrina tožil, o tem Bajžel niti žugnil ni. Vse te podrobnosti naznanile so se preiskovalnemu sodniku g. Pessiacku, ki je ukazal, da se ima Bajžel prijeti. Ko je mati izvedela, da sina iščejo žandarmi, pripeljala ga je včeraj sama na Žabjak, kjer so ga takoj obdržali. — (V Godešičah pri Škofji Loki) začelo je v torek opoludne goreti in zgorele so tri hiše in 17 gospodarskih poslopij. Gasilni društvi iz Kranja in Škofje Loke sta jako pridno gasili in omejevali požar. Vas God* Šiče ima posebno nesrečo, ker je jedva dve leti, odkar je bil ondu hud požar. — (V Rašici) pri Velikih Laščah bil je v torek popoludne hud požar. Sedmim gospodarjem pogorele so hiše in gospodarska poslopja. Tudi streha na podružnični cerkvi je zgorela, zvonovi v zvoniku pa so se raztopili. Požar prouzročil je nekda zopet otrok. — (Premovanje govedi v Bledu) v soboto 24. t. m. (to je na sv. Jarneja dan) obeta biti prav mnogobrojno obiskano. Zdravščini odbor je dovolil da igra od 9.—12. ure dopoludne na razstavnem prostoru Blejska zdravšČina godba. Ob priliki premovanja kazalo se bode, kako je delati z žito-č'stilnem strojem, ki je lastnina Blejske kmetijske podružnice, in Selska sirarska družba, ki je prva to stran Bohinja in ki leži v okrožji Blejske podružnice, bode pa razstavila hleb letos izdelanega sira. Podružnica nam javi, da morejo vsi tisti, ki priženo živino že dan poprej v Bled, jo postaviti v hlev h g. Westerju (po domač" Danetu) v Zagorici, na čigar travniku bode tudi premovanje. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 22. avgusta. Vest, ki jo je raztrosila „ Correspondance Est" o roparskih četah v Hercegovini, je, kakor avtentično dognano, prava tendcnčna izmišljotina. Atene 22. avgusta. Izvestje Havasovo: Turki pomnožujejo svoje Čete na grški meji in posadke v Makedoniji. Razne vesti. * (Poljsko prebivalstvo) množi se v Berolinu. Sedaj je v Berolinu že blizu 50 tisoč Poljakov. Po Berolinskih ulicah je pogostem poljska govorica in celo mnogi trgovci in obrtniki imajo poljske napise in pred mnogimi kavarnami, krčmami in hoteli vidiš že od daleč naznanila, da je v njih poljska prisluga. V Berolinu množi se število poljskih društev, katerim ni le namen zabava in dela usmiljenja, temveč tudi priučenje podraščajočega pokolenja poljščini in vzbujanje v njem ljubezni do rodnega jezika. * (V Eifflovega stolpa) tretjem nadstropji napravili so tudi poštni oddelek za one, ki hote s tega visocega kraja kaj sporočiti svojim sorodnikom ali znancem. V tem nadstropji prodajajo papir za pisma, kuverte in marke ter je prirejena posebna velika miza z vsemi potrebščinami za pisanje. Stam-pilija te visoke pošte ima napis: „Poštni oddelek na Eiffiovera stolpu". Ta pošta ima dovolj posla, ker skoro vsakdo, ki obišče to nadstropje, hoče to komu pismeno sporočiti. Kakor kaže, bode ta pošta donesla Franciji mnogo tisoč čistega dobička. Ocipfto piHmo gospodu Willll»al«lu V«'iM'«lig-ii. župniku v Središči.*) V „Stid8t. Post" št. 63. me pozivate, gospod Venedig, naj svoje, Vašo osobo zadevajoče trditve, ki sem jih uplel v „Odprtem pismu" št. 176. „Slov. Naroda", dokažem ali preklicem, drugače vem, kaj ima pošten mož (Vi ?) o meni misliti. Blagovolite jih tedaj na znanje vzeti: Res je, da ste glede veronauka v šoli Župana zagotovili, da bodete skrbeli, da se zboljša, drugače bi on odbornikom tega povedal ne bil. Res je, da ste v prvi sej; krajnega šolskega sveta za zidanje šolskega poslopja v Središči (ne za Grabe) glasovali. (Glej zapisnik seje ) Res je, da Vas Središčani volili neso, o oddanih glasovih resnice dokazati pa ne morem jaz Vam, ne Vi meni, če bi tudi listke v roke dobila. Trdilo se je, da ste Bebi glas dali, in sklepalo iz tega, ker se ve, da Vi zelo po častnih službah hlepite, ker ste n. pr. o času volitev v okrajni zastop nekje prosili, naj bi Vas volili. No, sedaj je spolnjena Vaša srčna želja, sedaj sedite v okrajnem šolskem svetu v občno nezadovoljnost — še celo Vašega stanu, — ker je neki g župnik iz okraja rekel, da Vas v okrajnem šolskem svetu ne bi trebalo in bi bolje storili, ako bi izstopili. Ko bi ta g. župnik še pristavil: „To bi bila velika sreča za šolo in učitelje našega okraja!" — bi vse povedal. Kaj naj torej preklicem? Gospodine! Zakaj me silite po jedni strani z lece, po drugi v novinah k odgovoru? Mislite li, da moram k Vašemu početju in pikanju ponižno molčati? Da se na Vašo besedo ni zanesti, mej drugim le jeden dokaz. Ali se še spominjate Svojega ravnanja o blagoslovljenji šolske slike sv. Alojzija? Ste li takrat pravilno ravnali? Zakaj ste kot župnik zaprečili blagoslovljenje podobe? Je li bilo dostojno, da ste kot predmet Svojim napadom šolske Bvinjske hleve (!!!) na leci rabili. — To je moja zadnja beseda! V Središči, dne* 9. avgusta 1889. Jos. Sinko. *) Po naključji zakaanjeuo. Uredn. jMjam iw Mtoji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. J- li j O i : 21. avgusta. Pri Malici i Winč, Utli s Pruskega. — Amadio de Gleria z Dunaja. — Gmeinbock iz Trata. — Korošec iz Št. Petra. — ('arciotti, Limpe!, L'elbauer iz Trsta. — vit. Spinter iz Gradca. — VVeiss iz Trsta. — Massopust iz Trsta. Pri Slonu : Trainto iz Vidine. — Močnik iz Kamnika. — Frohlich iz Celovca. — Perka, Kalna iz Freistata — Apich iz Novega tišina. — Fried z Dunaja — Vilma Sokolova iz Prage. — Trojan z Reke. — Pintar iz Sent Ruperta. — Porenfa iz Leskovca. — Dolenc z Orehka. — Anios iz Stutgarta. — Keszhely z Dunaja. Umrli so v EJiibllAiil: 21. avgusta: Antonija Erzin, mestnega uradnika hči. 6 ines., Kravja dolina št. 7, za drisko. — Marija Sirk, mesarjeva hči, 7 ines., Poljanska ceata št. 34, za božjastjo V deželno.) bolnici: 19. avgusta : Jovana Hreibvogel, krojačeva vdova, 70 let, za starostnim oslabljen jem. Meteorologično poročilo. i Čas opa-eovanja Stanje barometra v mm. Tem- Ve-per.it ura i trovi Nebo Mo-krina v mm. 21. avg. 7. zjutraj 2. popol. D. zvečer 784*8 mm. 7348 mm. 7348 mm. 17-2° C ]al. svz. 92*0*0 vzh. 170" C si. svz obi obi. jas. 0-00 m.1 Srednja temperatura 18 7U, za 02u nad norm al om. dne 22 avgusta t l, (Izvirno telegrančno porodilo.) gld. Papirna renta Srebrna renta .... Zlata renta...... Bo/0 marčna renta .... akcije narodne banke. . . Kreditne akcij e..... London. . ... Srebro ... .... Napol..... ... C. tr. cekini Nemške markn..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1864 Državne srečke iz l. 1H64 Oger&ka zlata renta 4°/0 ©gerska papirna renta 5% 6"/c Štajersko zemljišč, odven. Dtmavn rep. srečke 5"/0 . Zemlj. ob*, avstr. *'/»% ^htti Kreditne srečke . . ttudolfove srečke .... Akcije anglo-avstr. ba ike Tvammway-drusr velj 170 gld. h v. včeraj 88*70 S4'75 109 80 99-65 907- — 305-70 119-25 5*64 :8-2f) 360 gld. lOo . — Ldd. oblig 10(J gld. zašt. listi . 100 gld 10 ., [80 .. 131 174 99 94 122 119 163 ".:0 127 gld dane& 8885 84-75 109-70 99-60 907 — 805 — 119*30 8*46 5 64 58 30 75 R 90 85 50 60 75 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze presrčnega sočutja, katero ao je nam sknzovalo povodom smrti na šega nepozabnega, presrčno ljubljenega soproga, oziroma očeta in tasta, gospoda ANTONA BRADAČA izrekamo svojo iskreno, globoko čutjeno zalivalo. Posebno se zahvaljujemo gospodu Viljemu Ton-n i e s • ii za njegovo naklonjenost, gospodom uradnikom in delavcem tovarne Tiinnies-ove, klubu strelcev in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za poslednje spremstvo in za lepe darovane vence. V Ljubljani, dne 21. avgusta 18<9. 1659) Žalujoči ostali. Učenca 13 do 14 let starega, z dobrimi spričevali, kateri ima veselje do trgovine, vsprejuie tako) (670-1) l^L. ZOrilej, trgovec z mešanim blagom na Vrhniki. kateri je zmožen slovenskega in urinskega jezika popolnoma v besedi pisavi, vsprojine takoj (652 -2) c. kr. notar Hudovernik v Kranjski gori. Gostilnica s stanovanjem in potrebnimi prostori, dosedaj dobro obiskana, odda se na račun takoj ali o sv. Mihaelu pod ugodnimi pogoji. Natančneje poizve so pri oddajalci samem v Kurji vasi h. it* 4. (644—2) Proti ognja varne železne kasete, ki se dajo z vijaki pritrditi, kakor tudi jj rabljene in nove, proti I ognju varne prodaja cend S. BERGER, Wion. Brtnneratr* 10. YT*t*t*r"i"Tr Srbske o boju na Kosovem. Iz zapuščine Ivana Mohorčiča. V Ljubljani. Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „Narodna Tiskarna" 1889. Knjižica bode gotovo vsa-kormi, ki se zanima za so-hrate Srbe in njih pesem, dobro došla. Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr. J. x x x x x x Naj boljša Brnska sukna razpošilja po tovarniški b c e u a b tovarniška zaloga sukna SIEGEL-IMHOF xr Brnu. 'M. a e 1 o g u u t n o jesensko ali zimsko moško obleko zadosti .je 1 odrezek v dol gosti 3*10 metra, tu je 4 Dun. vatli. 1 odrezek velj t: y*gl. l.ftO iz navadu.' gl. 7-75 iz fine T gl. lO.SO iz.jako fine rgl.12.-10 iz na)rinejše"VI (621) printne (8) ovčje volne. Nadalje so v največji izberi: b svilu pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, pal merston in boy za zimske suknje, loden za lovce in ekonome, peruvienne in tos-k;ng za salonske obleke, — sukno za ženske obleke itd. Kn dobro blago i n točno dopošlljatcv Me jaiu«i. Uzorci /uNtoiij i Iranko. wtr Dijaki ~*m vsprejtuejo se za bodoče šolsko leto pri gospodu Milavci na Star«-m trgu 8*. SO, II. nadstropje. (6:>7—1) Patentovano Strakocch-Boiier-Jcvc stroje za pranje in munge priporoča (57—47) \ i>s it hkickou Dunaj, Graben, Brauner itrasae 6. Katalogi zastonj in frank0« ZZZZTZ I Nov mlin : na vrelčni, gotovi vodi, kateri je četrt ure od železniške postaje oddaljen in melje na tri pare namenov. proda se po ceni zaradi preselitve. Cena :sooo gl«l. Voda je nadkolesna in pripravna le večjo moč gnati. Več se poizve pri posestniku samem. (ti29—3) Ivan Dobovišek v St. Juriji ob juž. žo'ezuici na Štajerskem. USTa, cessirjsc Josipa tx@fVU moro: n O V O ! Glaser-jeva mehanična razstava Novo došlo! Novo došlo! Ići jo jaj-oin i>jtim- Posebne pozornosti vredno! Mrtvaški sprevod IMj. c. kr, visokosti cesarjeviča Rudolfa.. Mehanično glb?11v! — Dunajski originalni posnetek! Gledalec zadubi popolnoma pravo sliko ceremonijela pri pogrebu, ker se sprevod prirodno verno gibljiv premika pred očmi njegovimi. — Ni navadna panoramna podooa! I si opni na na IO kr. znižana. («58—i) ia iiilionjc t Londonu. n zava.rova.lno Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, Giselastrasse št. 1, (Pešta, Fraaz -Josefsplatz v hiši društva. št. 5 in ti, v hiši društva. Društvena aktiva dnč 30. junija 1888........... Letni dohodki na premijah in obrestih.......... Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)................• 5 V sledujej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri društvu za .................. novih ponudb, vsled Česar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah........... Prospekte iu tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obnizce za predloge daje brez p ačno Glavna ugeuiiP'a v Ljubljan, na Tržaškcj cesti št. H, 11. nadstropje pri Cirili d o ^«3»olil*:ot,ii- (8i5~s») Uf^ajatelj iu odgovorni ur»'.duik: Dragotin Hribar frank. 102,846.222-47 „ 19,161.-298-73 207,158.040-— 50,971.150- — . 1.561,757.680-— Frot*eMor|i v, kr. klinike mi l>miap. proiVnor Pranch«, prol<*n>>r !S><'l>nUzl<-r, polt- profesor <>ppol/,er, kakor tudi ve* tli n/. n »love« ili .kti,k .. n/.Kno nlftmKo le najboljša, l njo si vsak sam r. r0pj)-a Z0t>lia plOlIlUa |/.hko samaiVvotle zobe. Dv Paun 'pr A. Leban, lekar. L-i.ofrniii ni 66^759 88