Leto IX. številko 36. V Uubllonl. v torek 15. februcrlo 19Z1 Ceno om 1 Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemS! nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit a £— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji tnserati petit vrsta C— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda fc— Din. k Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za Inozemstvo 420— Din. Upravnišrvo: Knaflova ulica Štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Poštnina plačana v gotovini« Uredništvo: Knaflova ulica štev. S, L nadstropje. — Telefon Štev. 34. Ha tisoče porušenih hiš. - Uelike iloueške žrtve. Danes zjutraj je zadela jugozapadno Jugoslavijo silna potresna katastrofa. — Najhuje so prizadete Hercegovina, Dalmacija in Kosovo polje. — Ljudje brez strehe, obleke in hrane. — Prekinjene brzojavne zveze. Pozdravljeni jugoslovenski bratje«, v katerem piše med drugim: >Kakor jeklo v ognju se je utrdilo naše bratstvo v času našega največjega ponižanja, v času brezpri-mernega trpljenja srbskih junakov na čelu s kraljem Petrom. Mi smo trdno prepričani, da bo poset jugoslovenskih poslancev nov korak na skupni poti, na kateri ne težimo za tujim, marveč branimo samo svoje in izražamo svojo miroljubnost napram vsem drža vam.< >Ceskoslovenska Republikam piše povodom poseta naših parlamentarcev med drugim: i Kraljevina SHS se nahaja v sliČnem položaju kakor Češkoslovaška. Tudi ona čuti potrebo organiziranega dela na kulturnem in gospodarskem polju. V Prago pošilja zastopnike vseh svojih strank, da bi izdelali sporazumno s člani našega parlamenta na temelju dosedanjih izkušenj praktični delovni program. Želimo, da bi imela skupna pogajanja popoln uspeh glede praktičnega uveljavljanja metod, ki bodo določene za poedine panoge češkoslovaško - jugoslovenskega delovanja. Jugoslovenski delegaciji kličemo od vsega srca: »Dobrodošla!< »Narodni Listy« priobcujejo uvodnik >Zve-stoba za zvestobo*, v katerem naglašajo, da je solidarnost slovanskih narodov še vedno nujno potrebna, kakor je bila v 19. stoletju. Svoj pozdrav zaključujejo z ugotovitvijo, da je cilj obeh narodov poglobiti in utrditi medsebojne politične, gospodarske in kulturne stike. Kakor med vojno, tako obetajo Čefco-slovaki Jugoslovenom tudi zdaj zvestobo za zvestobo za vedno. Dogodki križem Jngoslauiie Misterijozen samomor visokega sodnika. — Zopet aretacija bordelskih agentov« — Martinova potovanja. — Studentova ljubezen v izgubljenega dekleta. Emil Navratil je bil nedavno imenovan za predsednika senata vrhovnega sodišča v Sarajevu. V sredo je izročil posle predsednika okrožnega sodišča svojemu nasledniku in se dama oblekel v salonsko opravo, da se pojde predstavit predsedniku vrhovnega sodišča. Pa se ni več vrnil. Iskali so ga, poizvedovali povsod. Vse Sarajevo je govorilo samo o njegovem skrivnostnem nestanku, vsi javni organi so tri dni uprav filmsko ubirali sledove, pomagala je celo posebna vojaška patrulja. V soboto dopoldne je končno neki seljak prišel javit, da blizu plinarne leži mrtvo truplo. Našli so Navratila v zapuščenem strelskem jarku, kakršne so avstrijski vojaki ob početku svetovne vojne izkopali za zaščito Sarajeva. Komisija ugotavlja, da se je Navratil ustrelil šele v petek. Pogodil se je v desno sence in je smrt morala takoj nastopiti. Pokojni je ž enekaj časa kazal znake velike duševne vznemirjenosti. Zapustil je samo eno pismo, v katerem se poslavlja od rodbine. Zalega onih gadnih elementov, ki skušajo za javne hiSe dobavljati mlada dekleta, se v naši državi ne da zatreti. Zopet je policija v Novem Vrbasu izsledila dva taka skobca. Pripeljala sta se v Vrbas v soboto, 2 avtom, ter se zglasila v internatu ge. Reve, kjer je nastanjenih 25 deklet od 12. do 19. leta. Vprašala sta, ali bo prostora za njuni dve sestri. Upravnica jima je ljubeznivo razkazala sobe. Ko pa sta trdovratno zahtevala da jima pokaže tudi vsa dekleta, ju je upravnica izgnala in informirala policijo. Detektivi so takoj začeli vohati za sumljivima pritepencema. V gostilni, kjer sta se nahajala pri kosilu, so ju vzeli na piko, toda tako nespretno, da je prvi pohitel na avto in oddirjal, dru- gi pa odnesel pete ob kanalu kralja Petra. Po naključju je avto radi defekta zastal in se je policija polastila Gjorgja Seneša, ki je star 27 let. krojaški pomočnik, zasledovan od novosadske policije radi raznih tatvin. Motel je s svojim tovarišem, 22. letnim Mihajlom Jef-tičem, nabaviti par deklet za zagrebške javne hiše. da si zasluži denar za pot v Francijo. Policija je zaplenila pri njem tudi precejšnjo količino opija. Oddan je novosadskemu sodišču. Jeftića pa še zasleduje tiralica. Martin Horvat, star danes 30 let, je do svojega 18. leta pri Varaždinu no=» sil železniškim delavcem vodo na pro« go. Potlej so ga vzeli v vojake in po* slali na rusko fronto. Ker je bil vajen pohaianja. mu ni prijalo ležanje v strelskem jarku in je zašel v rusko ujetništvo. Tu se je potikal kakor pravcati ruski bosjak in si z delom slu* žil samo hrano in oblelco. Pred deve* rimi meseci se mu je stožilo po mili domovini. Brez vsakih dokumentov mu je uspelo, da se je z beračenjem peš pretolkel iz Rusije preko Galicije in Madžarske do Varaždina, prepeva* je: «Ja sam Varaždinac, domovine sin» .. . Martinek je namreč duševno in telesno malo udarjen na levo plat. — Vendar so mu dopovedali. da njegov oče že dolgo službuje kot železniški ču« vaj nekje pri Sušaku. Martin se je to* rej spet podal na pot in — kakor se pravi pri nas — pol k nogam, pol peš premeril še zaključno progo do Suša* lca. Tu so ga priieli stražniki. Zasliše* vanje je dognalo, da so Martinova konfuzna pripovedovanja istinita. Zdaj iščejo očeta, ker bodo sicer mladiča morali oddati v kak zavod. Bedna uso* da mu je ruinirala vsako normalno eksistenco. Zaljubil se je absolviran pravnik v čisto navadno, do fermenta po kvar je* no prostitutko. Naj maje z glavo, kdor hoče, res pa je tako. — On je ele» ganten, vitek, inteligenten, na prvi stopnji visoke karijere. Ona, 221etna, že pet let trguje sama seboj in povzro* ča policiji neprestano nadlego. Devet« indvajsetkrat je že bila kaznovana sod« nijsko in policijsko. Za pet let je iz* gnana iz Zagreba, zdaj so jo radi po* novne reverzije pritirali pred sodnika. Kakor udarci kladiva padajo sod* nikove navedbe iz registra njenih kon* duit. Ona molči in brezbrižno strmi pred se, on seže z roko preko potnega čela in stopi pred sodnika z izjavo, da je pripravljen v vsakem pogledu skr* beti za svojo... da, za svojo nevesto. — Hm, kaj morem pomagati? pra* vi sodnik. — Aretirana je radi rever* zije, jaz jo moram po prestani kazni izročiti policiji. — Oprostite, prizanesite samo še tokrat! j adi kuje ona in prisega, da se bo zares poboljšala. — Zakaj se niste doslej? se vmeša državni pravdnik. — Vi ste opasna, skrajno opasna ženska. Sodba se glasi na 14 dni zapora. To je običajna tarifa. Nato sledijo zopet policijske odredbe. Sele čez pet let bo ljubezen študenta in prostitutke dobi* Ia v Zagrebu službeno priznanje. Nam« reč, če se bo ona poboljšala, ali če se on ne bo izpametovaL Pogreb Frana Drenika Bila je krasna zimska nedelja, ko so številni znanci in prijatelji spremili pokoj* nega Franceta na njegovi zadnji poti na pokopališče k Sv. Krištofu. Ob 14. je pri* spel voz z duhovščino, ki je opravila po* grebne verske obrede, pevski zbor «G!as« bene Matice* pa je zapel turobno žalostin* ko «Beati mortui». Nato se je začel pomi* kati žalni sprevod, ki so ga otvorili nosilci praporov sokolskih društev Ljubljana. Ši* 5ka, ViČ, Jesenice, dalje »Narodne čitalni* ce» in »šišenske čitalnice*. Za prapori so stopali Sokoli vseh ljubljanskih sokolskih društev v krojih in civUu, sledili so gasilci v kroju, nosilci vencev Sokolov Ljubljane in Šiške in nato razna pevska društva. Za krsto so stopali sorodniki, zastop* niki raznih uradov, stanovskih korporacij in društev ter številno občinstvo. Povsod, kjer se je premikal žalni sprevod, je tvo* rilo občinstvo gost špalir, da tako izkaže staremo sokolskemu borcu na njegovi zad* rji poti poslednjo čast. Pogreb se je ustavil pod mostom na KettesMurnovi cesti, kjer so pevci zapeli Devovo žalostinko *Vigred se povrne*, na* to pa se je žalni sprevod pomikal dalje proti pokopališču. Krsto s truplom pokojni* ka so dvignili prednjaki Ljubljanskega So* kola na svoje rame in jo nesli v cerkev, od tu pa k grobu. «r01asbena Maticam je zapela »Blagor mu*, v imenu JSS pa se je od pokojnega s toplimi besedami poslovil podsavezni starosta br. Bogumil Kajzelj. Danes Prate rmizzi r «Kino Ideal». Prosveta Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani, DRAMA. Ponedeljek, 14.: «Pegica mojega srca». B. Torek, 15.» Zaprto. Sreda. 16.: «Gobsek». C Četrtek, 17.: Zaprto. Fetek, 18.: »Pahljača !ady Windenncre». D. OPERA. Tonedcljek, 14.: «PIes v maskah*. Gostuje g. Jelačin. A. Torek. 15.: Zaprto. Sreda 16.: «Sevilski brivec*. D. Četrtek, 17.: «Boris Godunov». Gostuje Sigmund Zalcvski. Izv. Petek, 18.: Za prto. Sobota. 19.: «Rigoletto». Gostuje Sigmund Zalcvski. Izv. Zopetno gostovanje Sigmunđa Zalev* ( skega. Prihodnji Četrtek in v soboto gostu* j je v naši operi slavni ruski bariton Sigmund . Zalevski, ki je žel pri prvem svojem gosto* j vanju v ljubljanski operi jeseni lanskega leta kot pevec in igralec neoporečen uspeh. Pri tokratnem gostovanju poje zopet na* i siovno vlogo v Musorgskega «Boris Godu? ' iov» in naslovno vlogo v Verdijevem «RU golettu«. Kot Borisa ga že poznamo. Pre* pričani pa smo, da bo tuđi v Rigolcttu v največji meri pokazal vse svoje odlične sposobnosti. Vsled tega gostovanja je po* trebna mala sprememba že objavljenega rc pertoarja. — O Beethovnovih komornih delih bo predaval danes, v ponedeljek, ob 18. zvečer v pevski dvorani ^Glasbene Matice* dvorni svetnik dr. Josip Mantuani. K predavanju je vstop prost in so vabljeni vsi, ki se za* nimajo za dela velikega umetnika. Jutri pa se vrši koncert, kojega spored obsega tti Beethovnove godalne kvartete, katere izvaja Sevčikov komorni kvartet iz Prage. Fredprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Koncert se vrši v Filharmoničari dvorani ob 20. uri. Abonente reda A opozarjamo na spre* ne vzpodbodla; udarili so po konjih, ki so se zadrevili lfki vihra. Isti mah je James začul glasove: — James!... Stojte!... Počakajte! Mladi mož se je stresel in dvignil glavo; te besede je bila zaklicala ženska, ki je jezdila na Čelu trope. — Haluncinacija! je zajecljal. Saj ni mogoče, da bi bila ona! Roka mu je zadrhtela in izpustila vrv. Big Johnson je globoko zasopel in vzkliknil: — Ona je! Da, ona je!... Takoj bo tu... Razložila vam bo... Počakajte! Amazonka se je v diru vzpela v stremenih: — James! je kliknila. Ne ubijajte!... Počakajte, za božjo voljo! In tedaj je James Oldsilver vstal in kakor blazen zdivjal ženski nasproti. Zamirajoč od veselja, kakor je po-preje zamiral od bolesti se je vrgel pod konja, ne meneč se za konjska kopita, ki so ga pretila poteptati. Toda mis Perle je bila izvežbana jahalka; potegnila je za uzdo, konj je skočil v stran, deklica pa se je vrgla iz sedla in padla mladeniču v roke. Ihtč sta se objela in obema je prekipevalo srce od ganotja. — Oh, James!... James! Kaj ste hoteli učiniti? je za jecljala. — Maščevati vas, dragica! je odvT-nll hlipaje igralec in pritisnil svoje vroče ustnice na plave mladenkine lase. V tem so pridirjali tudi ostali jezdeci, poskakali na tla in planili k Možu s krinko, ki se ie bil že nekoliko opomogel od prestanega strahu. Prva sta bila pri njem mister Gingle - Bob Staff in pritlikavi črni možic, ki sta ga je'a nežno otipavati in preiskovati z uprav gen-Uivo brižnostjo. In ko sta nekoliko prišla do sape — očividno sta jima strah in peklenska dirka ostavila svoje sledove —, se je Črni možic zakrohotal in s satanskim usmevom dejal: ) 37 Dnevne vesti. V. Ljubljani, dne 14. februarja 1927. — Iz državne službe. Za pisarja v zunanjem ministrstvu je imenovan pripravnik Avgust Bukovec Razveljavljen je dekret o imenovanju zvaničmce "pri agrarni direkciji v Ljubljani Zore Rovan za pisarja; veterinar pri okrajnem glavarstvu v Kastvu dr. Fraai'jo Jerina je premeščen k okrajnemu glavami v Laške. — Izstop iz državljanstva. Iz našega državljanstva so Izstopili Margareta Kurent, pristojna v Griže srez Celje, Marija Cerkovnik, pristojna v Dobrno, srez Celje, Josip Perkič, pristojen v Doljne Saveče, srez Murska Sobota, Matilda Mrak, prrstoj-za v Kranjsko goro, Jakob Odar, pristojen v Srednjo vas pri Bofa inju, Vinko Dobri-šek, pristojen v Braslovče, srez Celje, Andrej Ptrher, pristojen v Vratfi vrb, srez Ljutomer . Franc Potisk, pristojen v Gro-belno, Bogomir Knupluž, pristojen v Maribor, Kasper Sajko, pristojen v Crešnjev-ce, srez Maribor, Janez Šuštar, pristojen v Pr esej je, Ivan Gramer, pristojen v Smihei-Stopiče, srez Novo mesto in Peter Zupan, pristojen v Lancovo, srez Radovljica. — Izpitna komisija za inienjerje in arhitekte. Ministrstvo javnih del je imenovalo izpitno komisijo za inženjerje in arhitekte. Predsedmik komisije le bivši generalni direktor državnih železnic Mihajlo Ilič. Med Qani je tudi šef inspektor gradbene direkcije v Ljubljani ing. Rudolf Zajec — Nezakonski otroci-zakonski. V smisla uredbe justičnega ministra, o kateri smo nedavno poročali, sta bila te dni proglašena za zakonska že tudi dva nezakonska otroka iz Slovenije, dve deklici iz okolice Konjice. — Pustošeije španske v Beogradu. V prestol i ci se gripa pojavlja sicer v precej blagih oblikah tofluenc, vendar skoro nI hiše brez bolnika. Srednje in osnovne Šole, ki bi se morale ta ponedeljek zopet otvoriti, ostanejo še nadalje zaprte. Hudo boleha tudi uradništvo, a najbolj je prizadeta telefonska centrala, kjer jih izmed 170 tele-fonistk izostala po 40 z običajnim osemdnevnim dopustom. Zdravniške kroge navdaja bojazen, ker so se pojavili tudi nekateri primeri spalne bolezni kot posledica gripozffiega obolenja možganske substance. — Gripa v Mostarju. V Mostarju gripa strahovito razsaja- Na »španski« je dosedaj obolelo okoli 300 dijakov srednjih šol. Ravnateljstva srednjih šol so izdala strog ukaz, na podlagi katerega je dijakom prepovedano posečati kinematografe, zabave, plese in dcnge prireditve. — Prvi tujci v Dubrovnika. Na našo rivijero že prihajajo prvi tujci Parobrod »Dubrovnik« je te dni izkrcal devet Nemcev, od katerih večina vsako leto gostuje v Dubrovniku. — Zahteve Saveza planinskih društev. Delegacija Saveza planinskih društev je izročila ministrskemu predsedniku Uzuno-viču m prometnemu ministru MHosavljevi-ču resolucije zadnjega kongresa Saveza planinskfh društev, v katerih se zahteva, naj bi imeli člani planinskih društev večji popust na železnicah. — Invalidski dom v Beogradu. Minister za socijano politiko je odredil, naj se prične proučevati načrt o zgraditvi invalidskega doma v Beogradu. — Evropska konferenca železniških direkcij. V drugi polovici oktobra se bo vršila v Pragi konferenca železniških direkcij, ki bo razpravljala o voznem redu in o direktnih vagonih v potniškem prometu za 1928. Konference se bo udeležilo 250 delegatov iz vseh evropskih držav. — Ukazi v ministrstvo agrarne reforme. V ministrstvu agrarne reforme pripravljajo večji ukaz o razvrstitvi in upokojitvi in napredovanju uradnikov agrarnih direkcij odnosno poverjeništev. — Cvetje pozimi. Kljub občutnemu mrazu, ki je pritisnil zadnje dni. se nara-va že pripravlja na prihod pomladi. Gg. Jakob Kranjc in Alojzi!} Tevšič sta nabrala včeraj ob Cerkniškem jezeru šopek zvončkov, marjetic in tel oba. Ob tem času so prvi znanilci pomiadi v dolini pač redki. — Vnovič prizadeta sarajevska morala. Tako od časa do časa preskrbi lahkoživo Sarajevo kak moralni §kanda>l<ček. Zdaj so prišle v javnost pikantne fotografije cele serije sarajevskih Ev. Neki mlad fotograf je namreč femel vražjo srečo, da je na svojo ploščo vlovH deset aH več lepih ženskih teles. Slike je pokazal prijatelju, ki mu jih je izmaknil ter razkazal po vsem mestu. Stvar se obravnava pred sodiščem, ki pa je že ugotovilo, da ne gre za dame boljših sarajevskih družb, marveč ravno za — druge »dame«. — Iz Tržiča nam poročajo: Po dolgem odmoru priredi v petek 18. L m. tukajšnja deška in dekliška meščanska šola zopet roditeljski sestanek ob 8. zvečer v sokolski telovadnici. Važno poročilo o stanju vzgoje današnje mladine in o njenem napredku v šoli bo podal ravnatelj g. L a j o v i C Vprašanje uvedbe enotne obleke za deklice in dijaških čepic za dečke bosta obravnavali učiteljici gdč. Kllnarjeva in Dežraa-n o v a. Ta točka bo gotovo sprožHa živahno debato za In proti in to je glavni namen večera, kajti v razgovoru se spozna prava vrednost kake Ideie. — Knjiga narodnih in modernih plesov le bila pravkar dotiskana. Naroča se pri Petru R. Stoliću. Casino-Sfcidio, Beograd, Teraziie 25/11 ter v knjigarnah. Cena je 25 Din, s poštnino 30 Din, knjigarnam običajni rabat. Knjiga vsebuje vsa narodna kola in vse moderne plese od one-stepa do black-bottoma, četvorke, etiketo ln bonton. Napisana je z redkim strokovnjaštvom ter je potrebna vsakemu plesalcu za Izpopolnitev ter začetnikom za domače učenje. Naročite, doktor tcaja zaloga! — Največji motorni brod na sveta »Al- caotara« (32.000 ton nosilnosti) družbe Royal Man" Line napravi svoje prvo potovanje iz Cherbourga v Južno Ameriko dne 4 marca t 1. s potniki prvega, drugega hi tjretjega razreda. Potniki tretjega razreda imajo sijajne kabine z 2 ali 4 posteljami po obstoječih cenah. Ta pamik je enak parni-ku »Asturias«, ki je napravil svoje prvo potovanje v februarju lanskega leta. Za vsa pojasnila se blagovolite obrniti na Royal Mail Line, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. lOta «ITO» zobna pasta najboljša. SKOK PREKO KOŽE 19. FEBRUARJA 1927 — NA TABORU — Danes Praiermizzi v «Kino Ideal*. 1? Ljubljane — Dve večji zabavi smo imeli tudi v soboto večer. Agilno Obrtniško društvo ie priredilo svojo zabavo v dvorani in stranskih prostorih Kazine in je privabilo toliko število obrtnikov in njihovih prijateljev, da so bili lokali mnogo pretesni. Udeležili so se prireditve tudi skoro vsi funkcijonarji Trgovskoobrtne zbornice z glavnim tajnikom dr. VVindischerjem na čem. Plesno godbo — vsaka druga točka je bila valček — je vzorno oskrbel džesbend Merkurja, ki se je Izkazal s tem za enega naših najboljših plesnih orkestrov. Gostje, med katerimi je bilo tudi precej mask, so se prijetno zabavali pozno v noč. — V primeri z neugodnimi razmerami je bil nepričakovano lep tudi obisk druge sobotne prireditve. Jadranovega «Slovanskega večera* na Taboru, ki je znova dokumentiral priljubljenost našega največjega akademskega društva. Obiskali so ga tudi mfoiister n. r. dr. Žerjav, dvorna dama ga. Tavčarjeva, veKki župan dr. Baltič in divfzijonar general Kalaiatovič poleg mnogih drugih odličnih predstavnikov ljubljanske družbe. Po akademiji, pri kateri so želi burne, a zaslužne aplavze odlični član! naše opere, se je razvil animiran ples. Igral je orkester Sokola 1., ki je pokazal tudi v ne baš lahki panogi moderne plesne glasbe razveseljiv napredek, tako da bodo kmalu ponehale pritožbe, da v Ljubliani nimamo za moderne plese dobrih orkestrov —!j Včerajšnja nedelja je bila tako lepa, kakor smo Jih imeli letošnjo zimo še malo. Jutranja megla se je morala kmalu umakniti solnčnim žarkom in jasno nebo brez oblakov je Izvabilo iz hiš, gostim in kavarn vse «kar leze ino gre* Tivoli je zopet mrgolel malih športnikov, ki so prirejali svoje neobvezne sankaške tekme, vsa okolica pa je bila polna izletnikov, ki so z veseljem uživali sveži zimski zrak in divni pogled na leskeče gorske velikane. Vsi smučarji so jo mahnili deloma k državnim tekmam v Kranjsko goro, deloma v Kamniške planine, Karavanke ln Triglavsko pogorje. Bil je res dan oddiha in razvedrila kakršni so potrebni nam vsem. —Ij Kako sprejemajo pri nas pevce. Gledališka uprava nam piše: Tenorist - Slovenec ki nastopi jutri v vlogi Riharda v Verdijevi operi »Ples v maskah« v naši operi, je prejel anonimno pismo sledeče vsebine: »Pripravite se, da bodete tzžvtžgani. Akademik.« — Uprava obvešča o tem slovensk" javnost. S kakimi občutki stopa pevec po prejemu tega pisma pred zastor, ki vsakdo lahko sam predstavlja. Mnenja pa smo, da je treba tako postopanje že v naprej obsoditi. Sodeč po pisavi, pisec ni iz akademskih krogov. —Ij Vpogled v davčne odmorne izkaze je davčnim obvezancem svoboden od 16. februarja do 2. marca pri davčni administraciji v Ljubljani, Breg 6 in pri davčnem uradu za mesto Lju'bljana, Vodnikov trg 5, med uradnimi urami. Prizivni rok traja 15 dni in se posebni plačilni nalogi ne bodo razpošiljali. Predpis najmarine onfm zavezancem, ki do 17. marca 1927 ne vlože priziva aH pritožbe pri davčni administraciji v Ljubljani, postane pravomočen. Priziv je podvržen kolku 20 Din. —Ij Gospodarsko ln izobraževalno društvo za dvorski okraj vabi svoje člane ki prijatelje na zinimivo predavanje g. prof. Fr. Dolžana: Kako so nastala gorovja, ki se bo vršflo jutri (torek) ob 8. zvečer v društveni knjižnici na Rimski cesti. — Izobraževalni odsek. —Ij Uprava Sokolskega Doma na Taboru izjavlja na tozadevna vprašanja, da prevzema jamstvo za kakovost samo onih vin, ki se točijo pri društvenih prireditvah na Taboru, ki Jih sama dobavlja. Za vina. ki jih vpeljejo društva od drugod, odgovarja naravno napram gostom prirejevalec sam. —Ij Mestno drsališče pod Tlvolljem je do nadaljnega zopet orvorjeno in sicer vsako dopoldne m zvečer od 17. dalie. —Ij Cirkus pride v LJubljano na pustno nede!jo popoldne v veliko dvorano Narodnega doma, da razveseli male in odrasle, ki se bodo zbrali pri pred pustni otroški čajanki »Atene«. Legitimacije, ki veljajo kot vstopnice, se Izdajajo vsak dan v. ortopedskem zavodu M'adika, pritličje. 14-2 —Ij Valčkov večer priredi 5. marca na Taboru vesela družba starših Ljubljančanov kot slovo od predpusta. Prireditev ima značaj domače zabave« obleka je poljubna, 971-L —Ij Pevsko društvo »Sava« naznanja svojemu članstvu, da ima redni občni zbor v nedeljo 20 t. m. ob 14. v društveni sobi, Hradeckega vas 33. Dnevni red običajen. —U Vsi ljubitelji družabnega plesa so vabljeni na veHki plesni turnir za prvenstvo Ljubljane v letu 1927., Id $e vrši v nedeljo 20. februarja popoldne v veliki dvorani Kazine. Plesni pari, ki žele tekmovati, naj se javijo pri g. Jenku v kavarni »Emona« vsak dan od 10. do 22. ure. 156n —Ij Agilna »Soča« je imela v soboto zopet prav lep in prijeten večer. G. dr. I. C. Oblak je predaval o svojem potovanju po Nemčiji na izredno zanimiv način. Čeprav je čital zelo hitro svoje potopisne črtice, mu je občinstvo sledtio z napetim zanimanjem. Govorniku se je poznalo, da hodi po svetu z odprtimi očmi in da zna kritično motriti, kar vidi Ln sliši. Predavanje Je bilo tembolj zanimivo in poučno, ker ga je po vsej poti spremljala slovenska domovina In je podal jasno sliko prispodobe prirode, ljudstva, umetnosti itd. v Nemčiji z našim narodom in našo domovino. Prisrčen aplavz Je bil predavatelju v nagrado za res lepa Izvajanja. Drugi del večera je postal zelo animiran, ker Je provzročil g. Garvajs s svojimi dovtrpnlmi m šaljivimi nastopi skoro ra*jgrano veselost v občinstvu. —Ij Pravljični film, ki ga je nudila Zveza kulturnih društev v soboto m včeraj naši mladini, je bil tako dobrodošel, da so bile predstave skoraj razprodane; največji je bil seveda zopet naval na včerajšnjo dopoldansko predstavo. Zveza kulturnih društev je tako nehote — pravljični film je morala uvrstiti, ker napovedanega kulturnega filma o Grenlandiji ni pravočasno dobila — pridružila svojemu vsestranskemu programu še novo panogo, ki ji bo gotovo odslej posvečala več pozornosti. Zlasti za deželo bo to ogromne važnosti, ker ona tam mladina še mnogo manj prilike za duševno razvedrilo kakor do mestih. —ti Predavanje v Radio - klubu. V torek 15. t. m ob 20.30 bo predaval v prostorih Radio - kluba na velesejmu g. kand. Ing. Stegu o temi: »Kako modemrziram svoj prejemni aparat?« Predavatelj je Izvrsten praktik na polju prejemnih aparatov in bo razložil kako si lahko vsak radioamater, ki ima prejemni aparat starejšega tipa, aparat z malenkostnimi stroški preuredi v modernega. —Ij Vsem gospodom glasbenikom, ki sodelujejo pri simfoničnem koncertu Podsa-veza muzičara v Ljubljani. Skušnja za IX. slnfonijo se vrši v opernem gledališču (orkestralna dvorana) v sredo 16. februarja ob 9.Vi dcp. in 19.H zvečer. 158-n lj Ljubezniv oče. Sluga Zor ko K. iz Most je v soboto popoldne tako pretepal svojega 81etnega sinčka, da je fantek moral iskati zdravniško pomoč. K- je bi ovaden policiji, kjer dobi navod*4a in pouk za vzgojo otrok. —U Tatvine- V klavnici je bila 11. t. m. mesarju Josipu Ton i joi ukradena večja količina vampov v vrednosti 103 Din. — Služkinji Frančiški Vrhovnikovi je bila ukradena pletena košara z raznimi malenkostmi v vrednosti 100 Din. — Mesarskemu pomočniku Alojziju Šerjaku je dne 11. t. m. ne-zman trz>movič iz jopiča, ki je visel na dvorišču Dolenjske c 6, ukradel srebrno uro z verižico v vrednosti ?50 Din —jj Policijski drobiž. Včerajšnja kronika je bila g'ede na predpustni čas prav mrtva. Policija je aretirala eno osebo radi beračenja, eno radi nedostojnega vedenja, eno pa radi nevarne grožnje. Radi tatvine je bila podana 1 ovadba, 1 radi telesne poškodbe, 1 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi kaljenja nočnega miru, 1 radi pijanosti, 1 radi prestopka pasjega kontu-maca in 2 radi prestopka cestnopollcijske-ga reda. Iz Maribora h (Mio —c Občni sbor »Orjunec v Celju de je vršil v petek zvečer v čitalnični sobi Narodnega doma. Udeležba je bila srednja. Predsednik organizacije g. Kranjc je podal predsedniško poročilo, kakor tudi tajniško, ker je tajnik g. Pogačnik bil v jeseni premeščen iz Celja. Blagajniško poročilo je podal g. Cepin o Četniški sekciji pa je poročal g. ša-iar. Vsa poročila Je vzel občni zbor na znanje. Vsem, ki so v minulem poslovnem letu delovali v organizaciji, se je izrekla pohvala. Izvoljen je bil nato novi odbor, ki se je takoj po občnem zboru konstituiral. Predsednik jp g. Avgust Veble, podpredsednik g. dr. Laz nik, tajnik g. Mišja, blagajnik g. Cepin. —c Otroški pustni konto. Kakor vsako leto, priredi tudi letos Olepševalno društvo v Celju na pustni torek zvečer svojo veliko ma-Škarado v Celjskem domu. Istega dne popoldne pa se vrši običajni otroški pustni korzo —c Društvo »Rdečega križa«. Ker je celjski okrožni odbor >Rdečega križa«, čegar ■ lelokrog je obsegal celo območje vojnega okroga celjskega, radi spremembe društvenih pravd in v s vrh o reorganizacije društva podal dne 24 novembra 1926 ostavko, sklicuje g. srez ki poglavar za četrtek, dne 17. februarja ob 18. v sejno dvorano mestnega magistrata celjskega ustanovni občni zbor »Krn jevnega odbora druStvn Rdečega križne za mesto Celje In okolico. — Želeti je na občnem zboru obilne udeležbe patrijotičnegn občinstva. Gold" in >o najfinejše vrste hoiandskega kak «VAN KASTER» —m Za »nižanje občinskih in okrajnih dok Ud. Društvo hišnih posestnikov v Mariboru je odposlalo velikemu Županu posebno deputacijo, ki je intervenirala radi občinskih in okrajnih doklad. Z ozirom na povišanje najemnine je zahteva hišnih posestnikov vsekakor neupravičena, ker bo vrgel davek, ako ostane odstotek nespremenjen, najmanj trikrat več kakor doslej. Ker bo to breme padlo na najemnike, ki morajo že itak plačevati zvišano najemnino, je vsekakor tudi v njihovem interesu, da se občinske in okrajne do klade znišajo. Hišni posestniki zahtevajo konkretno, da se 90 odstotne okrajne doklade znižajo na 40 odstotkov, kar $e vedno znači 50% zvišanje finančnega efekta napram lanskemu letu. Isto velja tudi za mestno občino —m Zasedanje oblastne skupščino. V smislu zakona o oblastnih volitvah se sestanej<» oblastne skupščine v 10 dneh, t. j. 23. t. m. Kakor se doznava, bo mariborska oblastna skupščina za enkrat zasedala v dvorani okrožnega sodišča, pozneje pa se bodo poiskali primerni prostori. Vsekakor pa bi bilo najumestnejše, da bi se pri palači velikega župana prezidal severni trakt, tako da bi bilo dovolj prostorov i za veliko županstvo i za oboje mariborskih srezkih poglavar-stev. _m Včerajšnja nedelja je bila zopet enkrat zelo živahna. Krasen zimski dan je izvabil Mariborčane v okolico. Korajžnejši »o jo mahnili na Pohorje, kjer je kar mrgolelo zimskih športnikov, občutljivejši pa so se zadovoljili z izleti v bližnjo okolico, kjer so zalivali koline in krofe z dobro kapljico. Zvečer pa je postalo mesto živo. Dobro razpoloženi izletniki so še v Mariboru krenili v razne gostilne in kavarne, kjer je vladalo do pozne noči živahno vrvenje. Preglasne ponočnjake je mirila policija, par pa jih Je moralo prenočevati v policijskih zaporih. Onim pa, ki so ostali v mestu, je nudilo gledališče lep užitek. Popoldne so vprizorili prliubljeno opereto »Orlov«, zvečer pa zabavnega »Veselega kmetica«. Obe predstavi sta bili dobro obiskani, zlasti popoldanska, katero je posetilo mnogo okoličanov. ^—*• ' ™—*—— ———— GosiNtarstvo Dank na hiše v Sloveniji Finančna delegacija uradno objavlja, da izide v Uradnem listu z dne 15. t. m. (kos 17) statistika hiš in hišnih davkov za leto 192t> na teritoriju Slovenije. Iz te statistike je razvidno, da je vseh poslopij v Solveniji 1S9-681. od katerih spada 172.838 pod hišno razredarino in 16.843 pod hišno najmarino. Davka, pribickov m doklad popolnoma prostih je 2330 razredarinski'h in 490 v najem oddanih poslopij. Samo osnovnega državnega davka prostih poslopij je pri raz-redarini 338, pri najmarini pa 117. Davku, državnim pTibitkom in avtonomnim dokla-dam zavezanih hiš je pri razredarini 170.019, pri najmarini pa 15.9S1. V vsi Sloveniji je znašala odmerna osnova v najem oddanih hiš (najemnina + najemna vrednost) 38,615.000 Din. Od te vsote je 3,722.000 Din prostih vsakega plačevanja najmarine, državnih pribitkov in avtonomne doklade, tako da ostane z najmarino, pribitki in avtonomnimi dokladami obremenjene odmerne osnove 34,265.000 dinarjev. Erar dobi na davku in državnih pribit-kih od razredarinskih hiš 1,275.501 Din, od v najem oddanih hiš pa 9,230.172 Din, torej skupaj 10,5(5.673 Din. Iz tega je razvidno, da je od celokupne svote ugotovljenih najemnin in najemnih vrednosti (35,615.000 D n) znašal ves državni davek s pribitki 23.9%, od najmarin, pribitkom in dokladann zavezane vsote (34,255.000 Din) pa 26.93%. la Interna konferenca članov industrijske centrale, za drugi dan je pa določen sledeči dnevni red: 1. splošni položaj našega gospodarstva in položaj naše industrije posebej, 2. vprašanje kreditov in zakon o industrijskih obveznicah, 3. revizija zakonskih prel-pisov o državnih dobavah, 4. sporedne r«-rinske dajatve, 5. socijalni problemi (referat o 8 urnem delavniku, o znanstveni organizaciji dela in o dnevnem redu letošnje mednarodne konference dela), 6. referat o dum-pingu. 7. položaj našega prometa in 8. slučajnosti. _g Priprave za mednarodno gospodarsko konferenco. Kakor znano se bo vršila 4. maja v Ženevi mednarodna gospodarska konferenca. Na opetovano zahtevo gospodarskih organizacij je naša vlada končno imenovala pripravljalno komisijo za to važno konferenco. Za predsednika komisije je imenovan univ. profesor dr. Milan Todorovič, za Člane pa svetnik našega poslaništva Konstantin FotiČ kot zastopnik zunanjega ministra, načelnik Rudolf Steimmetz. inspektor D. Laza-revič in tajnik M. Antula kot zastopniki trgovinskega ministrstva, inspektor VujiČ iu tajnik dr. LaziČ kot zastopnika finančnega ministrstva in načelnik poljedelskega ministrstva dr. StojkoviČ. Za tajnika komisije je določen tajnik zunanjega ministrstva Dušan Gjorgjevič. Komisiji bo prideljen tudi po 1 zastopnik beogradske Trgovske zbornice in Centrale industrijskih korporacij. —g Odobreno posojilo upravi fondov. Namestnik trgovinskega ministra Milan Si-monović je te dni dovolil upravi fondov, da sme realizirati drugi obrok posojila v znesku 4 milijonov Švicarskih frankov, ki ga je najel sedanji finančni minister dr. Markovič lani kot direktor Hipoteka me banke za zidanje stanovanjskih hiš. Obrtna banka Kakor smo že poročali, se je vršila v petek v Beogradu seja ustanovnega odbora nove Obrtne banke. Seje so se udeležili delegati iz cele drŽave, razuu onih iz Splita, ki so se opravičili. Slovenijo je zastopal tajnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo dr. Ivan P 1 e s s. Ugotovljeno je bilo, da je bil takoj v prvem vpisovalnem roku vplaJan ves delniški kapital v znesku 75 milijonov Din in da je bilo vpisanih celo 12C0 delnic preveč. Gospodarski krogi se protivijo, da bi se delniški kapital po prvotnem načrtu znižal. Na predlog predsednika Stojadinoviča je bilo sklenjeno, da se vsaka redukcija delniškega kapitala odkloni in sicer v interesu kreditov, ki naj bi dajala Obrtna banka čim več. . Banka ima 9000 delničarjev, večinoma malih obrtnikov, ki so vpisali 2 ali 3 delnice in zato ni mogoče na pravičen način razdeliti delnice po prvotnem načrtu. Predhodnemu občnemu zboru delničarjev, ki se bo vršil 20. t. m. bo predsedstvo predložilo, da se pravila banke v tem smislu spremene. Kar se tiče upravnega odbora banke, je bilo sklenjeno, da bo 9 članov, ki tvorijo ožji izvršilni odbor, iz Beograda, ostalih 11 se pa razdeli na poedine pokrajine. Hrvatska in Slavonija bo imela v upravnem odboru 3 člane, predvojna Srbija 2, Južna Srbija, Slovenija, Banat, Bačka in Bosna pa po 1. Tako bo Slovenija zopet zapostavljena in sicer po za si u- gotovih krogov, ki so s svojo sistematično -kazali, kako prisrčno rnzmerje vlada med deco in vaditelji, s kakim zaupanjem zrejo naši malčki v svoje učitelje in voditelje. Vrsta za vrsto se je menjavala na orodju in v prostih vajah. Eksaktne kretnje, gracijozno** v izvajanju in skladnost v vsakem oziru so bile naravnost presenetljive. Od največjih do najmlajših, vsi so pokazali, da so telovadnico s pridom posečali. Posebno ljubko je bilo opazovati one najmlaiše, jedva štiriletne defc-ke. ki nikakor niso hoteli zaostajati za svojimi večjimi tovariši. Tu po tam se je sicer še nekateri pomolil ter napravil napačno kretnjo, toda že v naslednjem trenutku je hitro popravil ter se nekako proseče ozrl v vaditelja, češ. oprosti, saj bom pazil, da se ne bom več zmotil. Ko pa je bila tekma končana in je pristopil sodnik, da jim naznani rezultate, so se tem malčkom oči zasvetile in ponosno so se ozirali na 6voje starise in znanci, češ, poglejte nas, taki smo! Tn strumno je odporakala vrsta k drugemu orožju. Končno je Še sledil zanimiv in zabaven br-zotek z zaprekami. Po dva in dva sla se kosala, kdo bo prej premagal ovire, ki so vsekakor zahtevale veliko aribčnost in urnost. Vsak je moral splezati pod nizko desko, p*r korakov naprej skozi ozek, pozneje celo skozi dva ozka okvirja, zopet izpod nizke deske na blazino, prevreči tam kozolec in po Ml poti nazaj do strme deske, po njej navzgor in skok v globino. Igra in vaja ob enem. Malčki so pokazali nepričakovano gibčnost in urnost in jih je bilo pravo veselje opazovati, kako so se kosali. Tako so potekale ure in v zvoniku je udarilo šest, ko smo se poslavljali. Načelnik je še pred zaključkom sporočil, da dobe vsi oni tekmovalci, ki so dosegli nad 75 točk, diplome, ki se bodo razdelile na posebni čajanki, ki jo priredi Sokol svoji deri Viharen aplavz pri odhodu malih tekmovalcev je bil skromno priznanje za dobro uspeli in vzorni nastop. Starši so stiskali vaditeljem roke, zahvaljujoč se jim za njihov trud in njihovo požrtvovalnost, vsi pa smo odhajali z željo, da bi se kmalu zopet našli z našimi najmlaj« šimi Sokolići na tako prijetnem sestanku, kakor je bil včerajšnji, in pa s prepričanjem, da lahko Sokol mirno zre v svojo bodočnost, dokler bo tako skrb in nego posvečal svojemu najmlajšemu naraščaju. --- 26.n. --- Kongres narodov na Taboru To in ono Ladislav Vladyka: ' f ni 2 Roman. Grobar košifskega pokopališča Zeman, ki zavzema to mesto že nad dvajset let in ki je opravljal svoio službo ves čas vestno, je bil zelo presenečen, ko se je ustavil pred njegovo skromno hišico avto, za katerim je stala policija in nepregledna množica radovednežev. Ko so mu povedali, da so našli Marijo Votypkovo pri znamenju, je začudeno vprašal, zakaj se norčujejo iz njega. Marija Votvpkova, je dejal, leži že od včeraj v mrtvašnici v krsti tako, kakor so jo pripeljali. Snoči da je bil sam pri krsti, kjer je ugasnil sveče. Sveče ugasne vsak večer, da bi ne nastal požar. Nato je mrtvašnico zaklenil in obesil ključ nad svojo mizo. kjer visi še zdaj, kajti Zeman danes še ni bil v mrtvašnici. Nadstražnik Vavruch je spremil Ze-mana do njegovega stanovanja. Tu sta vzela ključ in v spremstvu novinarjev odprla mrtvašnico. Vstopili so. se odkrili in presenečeno obstali. Krsta, ki je stala sredi mrtvašnice na nizkih nosilnicah, je bila odprta, pokrov je stal na levi strani, naslonjen na steno. Krilo in košulja pokojne sta bila vržena čez prazno krsto. Grobar Zeman se je naslonil na steno in drhtel po vsem telesu. Z rokavom si je brisal pot. ki mu je lil curkoma z obraza. Čutil je na sebi poglede vseh navzočih, ki so napeto pričakovali, da Jim pojasni to zagonetko. — Bog mi je priča, da ne vem, kako se je to zgodilo. Nadstražnik Vavruch ie namignil ostalim, naj odide to. — Treba je znova poklicati sodno komisijo. Do njenega prihoda ne sme nihče stopiti v mrtvašnico. Vi, Zeman, pa ostanite tu. Vest, da so našli krsto prazno in da se Karolina Votvpkova ni zmotila, ko je izjavila, da je spoznala truplo svoje hčerke, se je bliskoma raznesla med množico radovednežev pred pokopališčem. V množici je zašumelo kakor v panju pred rojem. Železna mrežasta vrata so se upognila pod pritiskom m bila je nevarnost, da jih ljudje prelomijo. Stražniki, ki so spremili voz na pokopališče, so ostali brez močj pred upognjenimi vratL K sreči se je začul tisti hio krik nesrečne Karoline Votypkove, ki je obrnil pozornost množice v drugo stran. Pritisk na vrata je ponehal, tako da je lahko stopil stražnik pred pokopališče in poklical na pomoč večji oddelek varnostne straže. Gneča je bila tako velika, da se je bilo bati novega navala na pokopališka vrata. Iz množice so se čuli ogorčeni klici proti zdravniku N.. fci ip Marijo Vo-tvpkovo Iečil in ugotovil njeno smrt Ljudje so si razlagali zagonetni pobeg mrliča iz mrtvašnice po svoje: Marijo Votypkovo so pripeljali na pokopališče že živo, zdravnik se je zmotil, ko je izjavil, da je mrtva. Zdravnik N. pa ni bil prisoten. Zato so prenesli ljudje svoio jezo na drugo osebo, ki so ji tudi očitali odgovornost za smrt Marije Votvpkove. Prevladovalo je namreč prepričanje, da bi Marija ne bila umrla, ako bi bila ostala doma, kjer bi jo lahko rešili strašne smrti. Dolžili so grobarja Zemana. Ne da bi utemeljili njegovo krivdo, so mu začeli od strani žugati s pestmi, češ, ti si kriv, da je nesrečno dekle umrlo strašne smrti. Zeman je stal med stražniki bled in se ves treseL Gneča se ni zmanjšala, nasprotno, naval je bil vedno večji. Množica se je postavila v dolgo vrsto in obkolila severni del pokopališča. Mnogi so prišli v smeri od Motola. kjer stoji pri zidu mrtvašnica in lezli na steno. Stražniki so morali napeti vse sile, da so vzdržali red in zabranili ljudem dostop na pokopališče. Cez dobre četrt ure je prispel močan oddelek policije, ki so ga morali poklicati iz Smichova. kajti policija je bila preslaba, da bi sama vzdrževala red. Policija je nato izpraznila prostor za mrtvašnico in potisnila množico od vrat. Bližalo se je poldne, a prostor pred pokopališkimi vrati in cesta čez polje je bila še vedno prenatrpana. Ljudje so odhajali, toda na njihovo mesto so prihajali drugi. Prostora je bilo premalo in zato so morali mnogi stati daleč za mrtvašnico na polju, kjer so tepatali žito. Sodna komisija je prispela šele popoldne. Za njo je pritisnil nov val radovednežev, osobito delavcev iz bližnjih opekarn in stavbišč. Zaslišali so grobarja, ki je bil ves čas do prihoda sodne komisije zelo razburjen. Zeman je ponovil, kar ie izjavil že poprej. Nekako ob šestih zvečer je ugasnil v mrtvašnici sveče, ki jih je prižgala mati umrle takoj po prevozu trupla. Nato je obesil ključe nad mizo in jih snel Šele danes, ko je prišla policija v njegovo stanovanje. Na vprašanje, da-li ima še kdo drugi ključe od mrtvašnice, je grobar odgovoril: — Ne, nihče. To so edini ključi. Nato je v zadregi umolknil in šele na drugo vprašanje odgovoril: Napačni obtoženci Sodna komedija v Budimpešti. Pred kazenskim sodiščem v Budimpešti se je pričela v četrtek obravnava proti ponarejevalcem češkoslovaških 500-kronskih bankovcev. Afera datira iz 1. 1920. Obtožen je bil kot glavni krivec Eugen Wemgarten in 16 njegovih pomočnikov. Pri obravnavi se je izkazalo, da je sodišče pomotoma ali nalašč pozvalo osebe, ki z obtoženci m pričami nimajo ničesar skupnega. V uradnih spisih so bili označeni pravi krivci, pred sodišče so pa prišle popolnoma nedolžne osebe. Obtoženi Wemgarten je kategorično izjavil, da o ponarejanju češkoslovaških bankovcev sploh ničesar ne ve. Pred dvema letoma je bil aretiran radi razpečavanja ponarejenih madžarskih bankovcev in je sedel več mesecev v preiskovalnem zaporu, O ponarejanju češkoslovaških bankovcev pa ni hotel ničesar vedeti. Potrebne so bile mnoge konfrontacije, predno je sodišče ugotovilo, da \Veingarten res ni identičen s ponarejalcem češkoslovaških bankovcev. Zato je bila obravnava preložena. Senzacijonalne aretacije v Varšavi V Varšavi je izginilo zadnje dni več otrok bogatih poljskih rodbin in nihče ni vedel, kaj se je ž njimi zgodilo. Otroci so izginjali običajno na sprehodih, ako so se oddaljili od svoje družbe. Te dni se je zglasila na policiji soproga nekega bannčega uradnika, ki je naznanila, da je njen petletni sinček izginil in da so ga najbrže ugrabili neznani zločinci. Pokazala je policijskemu komisarju pismo, v katerem io anonimni pisec poziva, naj položi na določenem kraju 10.000 zlotov. sicer bo njen sinček umorien. Policija je dolgo zaman zasledovala drzne zločince. Naposled ji je priskočilo na pomoč naključje. Te dni so ljudje v neki varšavski ulici opazili dete, ki je viselo na balkonu četrtega nadstropja tako, da bi lahko vsak hip padlo na cesto Poklicali so gasilce, ki so vdrli v zaklenjeno stanovanje, v katerem so našli več sestradanih in zapuščenih otrok. Gasilci so obvestili o tem policijo, ki je kmalu izsledila tudi zločince. Skrivali so se v kleti iste hiše. Bila sta dva francoska učitelja Pa-letier in Duval ter neka učiteljica iz Bordeauxa. Vsi trije so prišli nedavno v Varšavo, kjer so hoteli služiti denar s tem/ da so ugrabljali deco bogatih roditeljev in od teh zahtevali visoko odškodnino. Policija je zločinske pustolovce aretirala. V njihovem stanovanju je našla večjo svoto denarja in pisma, v katerih so pozivali roditelje ugrabljenih otrok, naj polože ob določenem času na določenem kraju večjo svoto denarja, sicer bo njihova deca umorjena. Nova afera v Nemčiji Komaj se je nekoliko poleglo razburjenje in ogorčenje, ki so ga vzbudile v nemški javnosti pustolovščine lažnega princa Domelija in lažne princese, dekle Marthe Barth, že poročajo nemški listi o novem škandalu, v katerem igra glavno vlogo zopet ženska iz nemške aristokratske družbe. V Pots-damu imajo nov senzacijonalni proces, ki vzbuja s svojimi pikantnimi podrobnostmi veliko zanimanje nemške javnosti. Soproga nedavno umrlega profesorja Schnabla, roj., grofica Leiningen, je bila že lani obsojena radi potvarjanja testamentov. Zadnje dni se je zagovarjal pred sodiščem njen 21 letni sluga Maks Schwitzer in sicer radi opetovane tatvine v profesorjevi vili blizu Pots-dama. Kot priča je bila povabljena na sodišče profesorjeva vdova. Pri zasliševanju so prišle na dan razne zanimive in pikantne reči. Sluga je bil mlad, lep dečko. V službo je bil sprejet pred leti, ko je profesor še živel. Profesorjeva vdova ga po moževi smrti ni hotela odpustiti. Ostal je pri njej tudi potem, ko je vdova odpustila vso služinčad. Lepi Maks je bil mladi vdovi zelo všeč. Za njenim hrbtom je pa sprejemal v vili svojo nevesto Hano, ki je tudi obtožena. Ko se je vršila obravnava proti profesorjevi soprogi radi ponarejanja testamentov, je izrabil Maks odsotnost gospodinje v to, da je kradel v vili kakor sraka. Toda zaljubljena gospodinja ni ničesar opazila. Naposled je prišel mož na zatožno klop, ker je policija izvedela za njegove tatvine. Pri tem so prišle na dan vse pikantnosti, ki so se godile med Štirimi stenami profesorjeve vile. — Slavno sodišče, je pričel lepi Maks svoj zagovor, — nobene stvari nisem ukradel, marveč sem vzel samo to, kar je bilo moje. Omeniti moram takoj, da sem bil ljubček profesorjeve soproge. Tudi ona me je ljubila. Vse, kar sem odnesel iz vile, mi je sama podarila. Pomagal sem profesorjevi soprogi pri slačenju in oblačenju. Stal sem ji vedno ob strani, kadar je potrebovala moje pomoči. Cesto me je pretepala, še večkrat pa strastno poljnbovala. Za vsako naslado me je bogato obdarovala. Iz vile sem odnesel srebro, ki mi ga je ona podarila. Plače sploh nisem dobival, pač pa mi je dajala denar za to, ker sva imela tajno ljubavno razmerje. Lepa gospa me je opetovano prosila, naj možu o tem razmerju ničesar ne povem. Kot nagrado za svojo diskretnost sem dobival od nje dragocena darila. Ukradel torej nisem ničesar.« Kljub temu je bil lepi Maks obsojen na 10 mesecev, njegova nevesta pa na 5 mesecev težke ječe. Zločin »nadčloveka" Pred sodiščem v Moskvi je bil te dni končan senzacijonalen proces proti 19-letnemu študentu Okatovu. Okatov je zagrešil zločin, ki popolnoma sliči činu rrtilijonarskih sinov Loeba in Leopolda v Chicagu. Žrtev mladega morilca je bila 16-letna študentka Ksenija Zukov. ki so jo našli v decembru lanskega leta umorjeno v njeni sobi. Oblasti so kot morilca razkrinkate Okatova, ki je svoj zločin s ponosom in zadovoljstvom priznal. Tok zasliševanja je pokazal, da se je Okatov napram svoji koleginji in napram drugim znancem izdajal za nadčloveka, čigar volja in moč ne poznata ovir. Povdar-jal je tudi dejstvo, da lahko umori človeka, ne da bi trenil z očesom. Sošolci so se smejali ekscentričnemu tovarišu. Okatov je nato od Zukove zahteval, naj podpiše pogodbo, v kateri izjavlja, da v slučaju, da jo najdejo mrtvo, ni nihče odgovoren za njeno smrt. Naivno dekle, trdno uverjeno, da gre le za neumno šalo, je podpisalo svojo — smrtno obsodbo. Dva dni kasneje je padlo kot žrtev perverznega »nadčloveka-, ki jo je zabodel z nožem. Sodišče je Okatova obsodilo na devet let ječe, ker seveda ni moglo vpoštevati dekletove izjave, da ni nihče kriv njene smrti. • X Zastrupljenje na poroki. V bližini Vilne na Poljskem se je te dni primeril tra gičen slučaj. Na poroki nekega bogatega seljaka se Je večina svatov zastrupila z alkoholom. Domnevajo, da je bilo vino o! rovan o in da gre za čin osvete. Trinajst oseb je ?o umrlo, enako število pa se jih bori s smrt i v Oblasfi so uvedle strogo preiskavo. ^Madžari se boje češkega radija. Madžarski listi navajajo v svojih radioprogrn-mih vse mogoče oddajne postaje križem sveta, le Prage, Brna in Bratislave dosledno ne omenjajo nikjer. Ma