Izhaja vsait četrtek. Cena mn jo 3 K m leto. (Za Nemčijo 4 K, in Amnrlko in drnire tn.ie državo e K.) — Posamezne fttovilki ae prodajajo ----po to vinnrjov.-- Slovenskemu v pouk in zoliavo. St>isi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije «n in-sornti pa UpravniStvu „Domoljuba*, —— Ljubljana, Kopltarjova ulica —— Štev. 47. K J V Ljubljani, dne 22. novembra 1917. Leto XXX. Zoper dvoboj.- Kratko smo že omenili, da je naš cesar prepovedal dvoboj. A reč je tako važna, da se moramo še nekoliko pri njej pomuditi. Dvoboj sega v stare divje čase na-ia.1, ko so si ljudje sami delali pravico e pestjo in krvjo. Državna oblast je bila če preslaba, in ni bilo še pravih sodišč. Рогцеје se je to ohranilo še med vitezi, ki so tako radi razkazovali svojo moč. Če je niso mogli kazati na vojski, so jo boj. Ko so pa bile državne razmere že davno urejene in so postave varovale tast državljanov in kaznovale žaljenja, se je plemstvo še držalo stare razvade. Plemiči so mislili, da so vse nekaj več kakor drugi ljudje. Saj mnogi tako še dandanes mislijo. Tudi so imeli in še Imajo svoje posebne misli o časti. Mno-Rim se največji grehi ne zde nič zoper fast, a majhno žaljen je, kaka nepremišljena beseda, časih že, če plemič plemiča malo postrani pogleda, se jim zdi nekaj tako strašnega, da kar vpije po krvi. Ker državne postave takih malenkosti že od nekdaj niso mogle kaznovati s smrtjo, so si plemiči v svoji vzvišenosti mislili, da si morajo sami delati Pi'avico, in so si jo delali z dvobojem. Ker so bili plemiči navadno v svoji mladosti vojaki, častniki v armadah, ®o zanesli dvoboj tudi med armado. — Dvoboj seveda krivice in pravice prav ne izkaže. Dvoboj pokaže srečo, mord,a ročnost in moč, poštenja in nepoštenja pa ne. Kolikokrat se je primerilo. da je poštenjak, ki se mu je krivi-Ca Ugodila, v dvoboju padel, žalivec je Pa odšel zmagovalno z bojišča! Le kri, Pisliio taki plemiči, more oprati čast. KJe jo v takih primerih opere? Bolj ®°Čan, bolj ročen in srečen izprijenec- žalivec ima čast in življenje, žaljeni poštenjak je pa izgubil oboje! Zato je Cerkev te dvoboje, ki so se bolj in bolj razpasli, ostro prepovedala. Tridentinski cerkveni zbor jih je imenoval naravnost »hudičevo iznajdbo«, ker so provzro-čali toliko hudega v človeški družbi. Saj je tudi zoper božjo postavo, če človek premišljeno, brez resnične potrebe, ko se brani v sili, drugega ubije. Dvoboji so torej zoper peto božjo zapoved: ne ubijaj! Zato jih je Cerkev ne le prepovedala, temveč je naložila nanje težke kazni. Kdor se spusti v dvoboj, a tudi, kdor drugega na dvoboj izzove, pokliče, in že, če pri dvoboju kakorkoli pomaga, je iz Cerkve izobčen. Še Pij IX. in I.eon XIII. sta ponovila to prepoved in kazen. Tudi svetna oblast je videla, cla so dvoboji grda razvada. Pri nas jih ie prepovedal cesar Matija leta 1617, češ da je dvoboj pretepanje in zato kazniv, kakor je kaznivo vsako drugo pretepanje. Cesarica Marija Terezija je zagrozila vsakemu, kdor bi se spustil v dvoboj, s smrtno kaznijo. A nesreča je bila, da si je napravilo vojaštvo svoje častne postave, in tako so se vojaki kljub božjim in državnim postavam naprej dvobojevali. Pametni Angleži so si sami pomagali. Ker so bistro spoznali, da se z dvobojem čast ne da rešiti, da so dvoboji res le neko objestno in ošabno protipo-stavno pretepanje, so se združili proti dvobojem v veliko zvezo. Vsak, ki je vstopil v zvezo, se je zavezal, da se ne bo nikdar dvoboje val, in dä bo vedno in povsod zoper dvoboj. Tako so na Angleškem dvoboji sami po sebi prenehali. Pri nas so tudi poskušali s takimi zvezami, a je malo pomagalo. Vojaštvo se za le zveze ni brigalo in se je dvoboje-valo naprej po svojih častnih postavah. Te postave so bile take, da so človeka silile v dvoboj. Na primer, bivši »Slo- venčev« urednik je bil rezervni častnik, »Narodov« urednik, tudi častnik, ga je najbrž nalašč razžalil, da bi ga bil moral »Slovenčev« urednik poklicati na dvoboj. Ta, pošten katoličan in državljan, tega ni mogel in smel storiti, ker bi bil dvoboj zločin proti božjim in državnim postavam. Prišel je pred vojaško častno sodišče. To mu je pa reklo: ali — ali! Ali dvoboj — aH pa izgubi častniško službo. Mož katoličan je pustil rajši častniško službo. Ko je izbruhnila svetovna vojska, je moral kot navaden vojak na vojsko in je sedaj v ruskem ujetništvu. A tako niso delali samo z navadnimi našimi ljudmi, ampak tudi s katolik škimi plemiči iz najodličnejših rodbin. Pred nekaj leti so vrgli iz naše armade grofa Ledohovskega, ker se ni hotel dvobojevati. Ta grof je iz odlične poljske rodbine. En sorodnik, najbrže stric, je bil kardinal v Rimu. Drug sorodnik, ki je bil deček na cesarskem dvoru, je sedaj vrhovni poglavar Jezusove družbe. Naš sedanji cesar Karel, v vsem zvest sin katoliške Cerkve, je sklenil tudi tu napraviti konec. Na dan sv. Karla Bor., i. novembra, torej na svoj go-dovni dan, je izdal na vso armado povelje, ki z njim vsem in vsakemu prepoveduje dvoboj. Pri tem se izrečno sklicuje ne le na državne, marveč tudi na božje postave. »Moja armada, pravi, je iz starih časov sprejela in obranila dvoboj. A to, da je dvoboj staro izročilo. nas ne sme zavajati, da bi delali proti pameti, proti božjim in državnim postavam. Dvoboj v naših časih bi bil tudi zločin zoper domovino, ki mož tako potrebuje in ne more dopuščati, da bi se na lak način slepo zapravljalo življenje.' Kake žalitve naj poravnavajo častna sodišča po časti in vesti brez dvobojev. Kdor res vitežiko misli, se bo 1> takim častnim razsodbam rad uklonil. Dvoboj pa prepovedujem!« Slav» krščanskemu vitezu, cesarju Karlu, ki jc neustrašeno vsemu svetu povedal, da ne more biti častno, kar je proti božji postavi! Pregled po svetu. Volitev delegacij. Ker imamo pod našim cesarjem dva državna zbora: na Dunaju in v Budimpešti, izvolijo poslanci obeh zbornic posebne odposlance ali delegate, ki obravnavajo skupne zadeve v delegacijah, in sicer enkrat v Budimpešti, enkrat na Dunaju. To pot bodo imeli skupno zasedanje na Dunaju. Pričetek bo že 3. decembra. Pri volitvah v to zastopstvo se pojavi vselej kaj nesoglasja. Tako ee je zgodilo tudi 12. novembra, ko je bilo to vprašanje na dnevnem redu. Zastopniki slovenskih deželi so naslednji poslanci; za Goriško — Josip Fon (namestnik dr. A. Gregorčič); za Štajersko — vitez Pantz; za Istro dr. M. Laginja( nam. V. Spinčič); za Koroško — Waldner; za Trst — Pit-toni; za Kranjsko pa dr. A. Korošec. Ker se je na shodu vodstva S. L. S. dne 18. septembra sklenilo, naj državni poslanci S. L. S. poverijo delega-cijski mandat načelniku stranke dr, Ivanu Šusteršiču, a se to ni zgodilo, je dr. Šu-steršič prijavil svoj izstop iz »Jugoslovanskega kluba« ter ta korak utemeljil v sobotnem »Slovencu«. Enako je storil tudi poslanec Jaklič. — Obadva poslanca sta pa izjavila, da bosta tudi izven kluba delovala po svojih močeh za uresničenje de-klaracijskega programa z dne 30. maja. Italija. Zmerni državniki v Italiji prihajajo zopet do veljave. Te dni je poklical italijanski kralj na razgovor znanega bivšega ministra Gioliltija, ki je bil odsvetoval, da bi se Italija zapletla v vojsko, a je imel toli'ko nasprotnikov, da se je moral umakniti iz Rima. Vsi prejšnji njegovi pro-tivniki so jeli zopet občevati z njim. Gio-littija je obiskal tudi ministrski predsednik Orlando. Sodijo, da bo Giolitti s podporo združenih mirovnih strank zahteval, naj bi se pričeli pogajati za mir. Framazonsko ministrstvo. Na Francoskem imajo zopet nove ministre. Med njimi so, kakor kažejo imena, večinoma sami framasoni najhujšega kalibra, kar pomeni, da bi radi boj zoper osrednje države še nadaljevali. Ministrstvo je tako-le sestavljeno: Predsedstvo in vojsko ima znani Clemenceau, ki je star že 75 let, a še vedno bojevit ter radikalen do skrajnosti. Dalje so sprejeli: Pams notranje zadeve; Pichon vnanje stvari; Lebrun finance; Cle-memet trgovino; Augagneux naselbine; Dauria poljedelstvo; Laffere šolstvo; Lou-cheux prehrano; Claveille javna dela. — Prejšnji ministrski predsednik je odstopil zaradi napadov v tajni seji francoske zbornice. Ril je komaj par mescev na krmilu, Eazjtad Rusije. Odkar je stopil na noge vojaški in delavski odbor, stoji Rusija pod težo državljanske vojske. Dno 10. novembra jc bila prava bitka pred Potrogradom. Hud boj se je raz-2i vnel med četami prejšnjo vlade (Kerenskij) in med pristaši mirovne" stranke. Bilo je nad 1000 mrtvih. Kdo je pa pravi zmagalec, se pa ne more natanko dognati. Enaka rabuka je bila tudi v Moskvi, kjer se je pojavil znani Kornilov kot zaveznik Kerenski ja; pridružil se jima je tudi poveljnik korakov — Kale-din. — Po teh rabukah jc šlo sedem odposlancev petrograjskega delavskega sveta v ruski glavni stan. Vse kaže, da je velik del oborožene moči za novo, mir obetajočo stranko. Kerenskij je baje nedavno izustil besede: »Raje umr-jem, nego bi se podvrgel volji Ljcnina.« Ljenin in njegova družba je nastopil z geslöm »Takojšnji .nir«, — Kerenskij se pa drži načela »Z entento do končne propasti osrednjih držav«. Po vsem soditi se za stalno ne bo obdržal ne Ljenin in še manj Kerenskij; za zdaj je pa volja vseh, ki si žele konca krvavega klanja, da bi Kerenskij ne obdržal premoči. Državljanska vojska se je zdaj že razširila no vsi ruski državi. Poročila iz Rusije so še vedno tako zmedena, da si ni moč ustvariti prave slike. Pišejo, da je bil Petrograd v plamenih, da je v bojih okrog Moskve bilo čez 2000 mrtvih. Enako krvavi boji so bili tudi v Kijevu in drugod po deželi. — Pričakuje se, da se proglasi za neodvisno Finska dežela, kjer je tudi zavladala državljanska vojska. Enako so baje že proglasili neodvisnost tudi v Kijevu in Ukrajini. — Kerenskij je bil, kakor smo izvedeli ob sklepu lista, poražen in je pobegnil. Svetovna vojska. Naše čete trajno napredujejo med Breuto in Piavef.vefc- ifetli »makih čet odrezanih. — Zaporne trdnjave oh Rrenti zrušene. — Krvavi hoji pri Ал1»цо. — Ob izlivu Piave ndrli lionvedi na desni hretr. Italijani poskušajo fukfij s protinapadi. — Naše hojno brodovj« podpira armado. — Nap» d angleškega brodovja na nemško obalo odbit. — V Husiji državljanska vojska. VOJSKA Z ITALIJO. Vojni položaj v Benečiji usoden sa Italijane. Ves svet z napetostjo zasleduje dogodke na italijanskem bojišču. Pretečeoi teden sicer ni bogat na velikih vojnih dogodkih, vendar pa je odločilen za nadaljnje dogodke. Na vzhodnem bregu reke Piave so se ustavile one naše armade, ki so v naglici prodirale po beneški ravnini. Tem armadam je nujno potreben oddih, da se pripravijo za nove boje. Čete so tako hitro prodirale, da jim težka artiljerija in municijski treni niso mogli slediti. Deževno vreme je zmehčalo ceste; težki avtomobili so jih tako razrili, da je ves promet po njih silno otežkočen, mostove so Italijani porušili in železnice razdrli. To ozemlje je polno prekopov, rek in potokov, ki čeznje vodi nebroj mostov; te morajo sedaj naše tehnične čete popravljati, ali čisto na novo napraviti — in tako je ves dovoz silno omejen. Brez težkih topov in mtini-cije je pa prodiranje silno nevarno, za kar imajo naši vojskovodje svarilen zgled že izza-začetka vojske. Ko so Nemci prehitro prodirali proti Parizu, so naleteli na francoske rezerve s številno artiljerijo, ki so jih vrgle daleč nazaj. Za naše armade je nujno potrebno, da se iznova urede in potem z vso silo udarijo na sovražnika, Toliko hujše je pa udarjala v zadnjih dneh na Italijane s severa Hötzcndorfova armada skupno s Krobatinovo skupino in jih korak za korakom potiska z visokih, utrjenih gora proti dolini. Italijani so v velikih škripcih. Njih vojni položaj je tako nevaren, da bi bilo zanje najbolje, kolikor mogoče hitro se umakniti od Piave čez Brento do Adiže, ker sicer dožive lahko ob Piave zopet silen polom. Njihovi zavezniki jim to tudi nujno svetujejo in baje nočejo noslati svojih čet v boj naprej od Adiže. Toda k umiku do Adiže se Italijani ne morejo tako lahko odločiti, s tem bi morali popustili svoja najlepša mesta — Benetke, Padova in Vičenco. Kaj bodo storili še ni gotovo, zelo verjetno pa ie, da se bodo morali v kratkem, umakniti od reke Piave. Odrezane italijanske čete v gorah. Sodelovanje naših armad je bilo res vzorno; kakor kolesje v uri, tako so zavezn:ške armade v gorah vse v medsebojnem soo-razumu delovala, čeorav so bile ločene po .visokih planinah. Vsled skupnega sodelovanja vseh armad je bilo odrezanih v raznih dolinah več italijanskih skupin. Te so se borile z eno našo armado, med ten časom jim ie prišla oa že druga za hrbrl in sovražnik je naenkrat začuden spoznal, da je obkoljen in se je moral vdati. Tako so ■naši severo Belluna v dolini reke P;ave zopet vjeli celo italijansko div'zijo. Podobna useda je doletela tudi nel-italiianski pešpoik, ki se je umikal do dolini Cordc-vole, severozapadno od Belluna; ves pešpoik je prišel v ujetništvo. Uspehi med. Brento in Piave, Od Fet-tro in Fonzaso so prodirale združene lupine Hötzendorfove in Krobatinove armade v gorovja proti jugu. Na visokih gorah', ki so ookrite že s snegom in ledorn, se sovražnik trdovratno brani, toda njegov odpor je zastonj; vsa naša sila se nevzdržno vali proti jugozapadu in potiska sovražnika z gore na goro. Osvojila je gore Moni« Peurna in Monte Cismon in stopila v stik z onimi četami, ki v dolini Brente pril|S" kajo na sovražnika. Zrušene italijanske utrdbe v Brenlj Italijani so v mirnem času zgradili mogočne cklopne utrdbe na strmih gorah c" Brenti — v tako zvani dolini Sugana. Takoj ob državni meji so zapirale našim tc-tam prodiranje mogočne utrdbe na Coj o' Campo in severovzhodno od tod na Coj Lana; najmogočnejše utrdibe pa so Italija"1 sezidali pri Primclano. Vse te trdnjave so se zrušile pod našimi težkimi granatami, naskoku so jih osvojile naše čete ob dezi in snegu ter zasedle že mesto Cismon ob Brentii Krvavi boji na planoti Sedmih občin. Naše napredovanje med Brento in Piave grozi italijanskim armadam ob Piavi, toda tudi črta ob Brenti ni zanje več varna, ker jo ogrožajo Hötzendorfovi voji od strani na planoti Sedmih občin. Tu se bijejo zadnje dni najbolj krvavi boji. Visoke gore, med njimi Monte Meletta so z naskokom in v ročnem metežu osvojile zavezniške sile. Italijani so spoznali, da jim tu grozi največja nevarnost, zato skušajo s srditimi protinapadi ustaviti naše napredovanje in tako se v zadnjih dneh razvijajo nad vse krvavi boji pri Asiagu in severovzhodno od tod. baterije so sicer krepko odgovarjale, "toda zadele .jiso nobeno ladje. Od Benetk je priplul oddelek italijanske mornarice, ki se je pa brez boja vrnil, nazaj. RAZNA BOJIŠČA. Na zapadnem bojišču neizpremenjen položaj. Francozi in Angleži od časa do časa vprizore kak napad, toda brez. uspeha. Rusko-romunsko bojišče je mirno. V Macedoniji so se Francozi na nekaterih mestih umaknili, da skrajšajo bojno črto. ker so najbrž odšle italijanske čete domov na pomoč stiskani domovini. Tudi pri Valoni se je sovražnik umaknil na par mestih. Zvesta tovariša. — Straža in pas čuvaj ob pripravi zs alarm. Boji ob izlivu Piave. Ob južnem delu te reke so naše čete že na več krajih prišle na desni breg reke. Ob morju sc ogrske žete udrle čez glavno strugo Piave do njenega stranskega toka Sile in groze, da pro-dro čez lagune in ob obali v Benetke. Italijani so v tem prostoru organizirali trdovratno obrambo: vrgli so se s protinapadi na naše čete in jih mestoma ceio nekoliko Potisnile nazaj proti reki. Sodelovanje naše mornarice. Napredovanje naših armad na suhem podpira in «premija naša mornarica ob obrežju. Ob izlivu Piave v morje so postavili Italijani več baterij pri Cortelazzo. 16. novembra je pri-plui oddelek naše mornarice in s težkim ognjem obstreljeval italijansko postojanko. Naši topovi so dobro zadevali. Italijanske Brezuspešen napad angleške mornarice. Med Angleži se čujejo pogosto glasovi. zakaj njih silna mornarica ne napade nemške obale. Toda tekom treh let svetovne vojske si ni niti enkrat upala angleška admiraliteta poslati svojih pomorskih sil proti nemški obali. Še le 17. novembra sc si prvič upali Angleži približati se nemški obali, da bi udrli v zaliv pri Helgolandu. Nemške stražne ladje so kiiialu opazile angleške bojne sile in Nemci so takoj uvedli protisunek, pred katerim se je angleško brodovje moralo umakniti. Ccssrska dvo'ica v Trstu. Dne 16. novembra se je pripeljal naš cesar v Trst, kjer je skupno s cesarico Žito sprejel odposlanstvo trgovcev, industrije in obrti. Cesarska dvojica sc je dalj časa razgovar-jala z vsemi člani odposlanstva. Ko sta stopila cesar in cesarica nekoliko na balkon namosiniftva, ju je velikanska množica navdušeno pozdravljala. Naslednji dan se je poljal cesar na vrh gore Sv. Gabrijela, kjer so naši vojaki delali čudeže z junaško brambo te ogrožene točke. Za!:vala Fogu. Prve besede našega cesar]a, ko je ob nesreči dne 10. novembra prišel iz valov na suho, so bile: »Hvalo Bogu in Mariji ter vam rešitelji moji, za rešitev. Moje življenj in življenje mojih zvestih je viselo na niti. To je pač vojska, ki zahteva marsikaj od nas.« Za jugoslovansko deklaracijo se še vedno oglašajo naše slovenske občine. Zadnji čas so poslali tozpdcne izjave občinski odbori v Radovljici, Predtigu, Lan-covem, v Lescah, na Breznici, v Mošnjah, na Koroški Beli, v Boh, Bistrici, Ratečah, Podnartu, na Dovjem, v Šmarci, na Rovih, v Dednem dolu, Črnomlju, Zgor. Tuhinju, v Leskovcu, dalje predstojništvo občine Lipljene, Krope in Dol. vasi pri Ribnici, Novi ravnatelji na kranjskih srednjih šolah. Na ženskem in moškem učiteljišču v Ljubljani je imenovan prof. dr. A, Dokler; na II. ljubljanski državni gimnaziji je poslal ravnatelj dr. Stanislav Bevk, ki je doslej vodil idrijsko realko; za Novo mesto je cesar imenoval -prof. Josipa \V e-s t e r ; na ljubljansko realko pride kot ravnatelj prof. Karel Kcra. Društvo za varstvo vajencev v Ljubljani napreduje. Želeti bi bilo splošnega zanimanja za ta prepotrebni ustav. Kanonik dr. Lavrenčič, dekan kamniški, je daroval kot društveni ustanovitelj 100 K — v spomin na tovariša-poslanca dr. J. Ev, Kreka. Nesreča. V Mali vasi pri Ljubljani sta se zadušili dve štiri- in petletni deklici družine Kos, Oče je delavec v tovarni, mati je šla nabirat drva, otroka sta pa steknila užigalice in po nesreči zažgala posteljo. V dimu sta se oba zadušila. Zemeljsko valovanje. Meseca oktobra so se v krškem okraju petkrat ponovili potresni sunki; potres 11. oktobra zvečer je bil izredno občuten. Nesrečna smrt. Dne 14. novembra je utonil v Krki posestnik Franko Franc iz Mršeče vasi pri Škocijanu. Ko se je peljal domov mimo narasle Krke, je privozil na neko udrtino, Deroča voda je potegnila voz, konja in njega za seboj. Nekaj časa je plaval, nato pa omagal. Pokojni je bil vrl krščanski mož. N. p, v m.! Daleč smo prišli) V Zatičini na Dol, je nastavljen železniški uradnik, ki ne zna nič slovenskega. Ljudje si morajo pomagati s tolmačem. Ni čuda. če tudi med ljudstvom prodira misel za samostojnost Jugoslovanov pod habsburškim žezlom. — Umrl je dne 19. nov. po daljšem bolehanju posestnik in občinski odbornik 31 ч Matevž Lovko v Cerknici v starosti; 70 let. Pokopali so ga v sredo dopoldne. Naj počiva v miru! Vojaške novice. Rešilci cesarjevi — odlikovani. Vsem častnikom in moštvA, ki je bilo kakorkoli udeleženo pri rešitvi cesarjevi, ko je avtomobil zdrknil v deroč potok, je cesar Karel podelil visoka odlikovanja. Generalni polkovnik pl. Boroevič se je ob slovesu od Postojne zelo pohvalno izrazil o zadržanju ondotnega prebivalstva, duhovščine, uradniStva, učiteljstva, avtonomnih korporacij in sploh vseh javnih nameščencev, ki so s priznanja vredno vztrajnostjo prenašali težke vojne žrtve. Božična darila. Priprave, da se tudi letos za Božič obdarijo naši odlični vojaki, so po ljubljanskih dekliških šolali že v razveseljivem poteku. Raje bi seveda videli, če bi mogli naše bojevnike za mirovno zmago obdariti že skoraj na domu. 1 Za vojnega kurata je imenovan frančiškan P. Ivan Tominec in g. Slamič Fr, iz tržaške škofije, g. V. Türk, kaplan v Gorjah. Pogreša se iz 11. soške ofenzive'pionir Anton Matko, k. k. Ldst. Inft. Baon 152, 4. Komp. Kdor bi vedel povedati, kje bi bil navedeni, naj blagovoli sporočiti njegoyi .^eni,Mariji Mat,ko, Zburc,.„pošta Šmarjeta, Kranjsko. , Iz ruskega ujetništva se je oglasil po dolgih 27 mesecih vojak Jožef V i d-m a r iz Begunj pri Cerknici. Nahaja se v Sibiriji in piše, da je zdrav in da se razmeroma dobro počuti. Iz dežele citron pošilja iskrene pozdrave Angel Forčič ter pristavlja: »Je res tukaj polne citron. Signor Pepino gre še zmerom proti domu. Pustil nam je vsega dovolj, kar nam nič ne škoduje.« Bojišče. Na soškem bojišču je dal življenje za cesarja in domovino Leopold Bučar iz Št. Jerneja. Pokojni je bil vzoren mladeniči rad je prebiral dobre knjige in časopise. Za njim žalujejo zlasti starši, ki jih je iskreno ljubil. — Na Romunskem je umrl vojak Franc Buh iz Črnega vrha nad Polhovim Gradcem. Pokopan je blizu kolodvora Focsani na vojaškem pokopališču. Kardinal, v strelskih jarkih. Katoliški nadškof v Vestminstru na Angleškem, kardinal Bbume se je bil podal nedavno na francosko bojišče, kjer je obiskaval angleške katoliške vojake. S čelado na glavi in z masko zoper strupene pline je prišel celo v prve vrste, dasi je bil v nemali nevarnosti. Katoliškim vojakom je pridigoval ter delil versko tolažbo v sv. zakramentih. Cadorna, ki so ga bili poprej polni vsi resni in šaljivi časopisi, se je torej umaknil v zasebno življenje; pri vojski ne mara več sodelovati. Kdo je kriv? Te dni sta se mudila v Parizu Lloyd George in italijanski na-učni minister. Pri raznih posvetih se je povdarjalo, da je needinost kriva itali-4i j am sitega ■ poraza. Zdaj se wie po vseli železnicah in potih francoski m angle-: ški vojaki, topovi in strelivo čez Alpe. V milanskem gledišču so ;te bratili angleški, francoski in italijanski vojaki. No, v »teatru« naj se le bratijo! Vojna statistika. V bavarskem deželnem zboru je izjavil poslanec Segitz, da je vsled vojske umrlo 16 milijonov ljudi, TBnjencev je pa 23 milijonov. Pqt leg tega je nastalo 420 milijonov vojnih dolgov, vrh vsega pa preti svetovna lakota. Razne novice. Najvarnejše. Z vojnim posojilom se nalaga premoženje v najboljše varstvo. Od merodajne vladne strani se naznanja, da se ni bati, da bi se vojna posojila na kak način skrajšala, in da bi bilo nezmiselno, ako bi država hotela oškodovati ali pa občutljivejše zadeti uprav tiste, ki so ji priskočili v,stiski na pomoč z denarnimi sredstvi. Docela je izključeno, da bi država kaj odredila, s čemer bi bili oškodovani oni, ki so podpisali vojno posojilo; država bo tem bližnjim svojim upnikom vedno dala prednost. Uspeh naše zmage na Italijanskem. Vrednost našo valute je poskočila v Nemčiji za 30, v Stockholmu pa za 20 %. Vsem preganjanim, obsojenim, interniranim in konfiniranim. Na Dunaju prične .postavati, posebna, preiskovalna komisija, ki bo sestavljena iz zastopnikov vlade, vojaštva in poslanske zbornice. »J u g o e 1 o -v a n s k i klub« potrebuje nujno podatkov, zato naj vsi prizadeti čimpreje pošljejo svoje točne in stvarne podatke »Jugoslovanskemu klubu« na Dunaj I., Parlament, in sicer ali v priporočenem pismu, ali pa potom zaupnih o-~eb. V Istro so se jeli vračati begunci, ki so nad dve leti preživeli v Wagni in drugod. Več vlakov z'begünci jc že prispelo v Kan-fanar in Rovinj. Tudi v Pulj se vračajo družine. V Kobaridu so se bili Italijani dodobra vsedli. Prekrstili so bili vse ulice in vsa pota ter jim nadeli pristna laška imena. V šoli, kjer so poučevale učne moči iz Itali.jp, ni bilo več slovenske besedo. Otroke So zaposlovali v šoli še čez poldne ter jim dajali potrebno prehrano. Vzorno so bili uredili pokopališče. Kobarid se je bil Lahom tako priljubil, da. so ga obiskavali kralj, kraljica in drugi odličnjaki; V občino so prihajali samo laški listi. —- Sedaj so Ulico polne našega vojaštva. Kobaridci so takoj po odhodu Italijanov pometali vse laške napise med staro šaro. Gosp. dekan Ju* rij Peternel kakor tudi gos]), kaplan Reja in gosp. nadučitelj so ostali ves čas na svojem mestu. Navihana barja. Dne 1i. novembra je v Tratu izkazovala svojo moč silna burja, ki je nekemu vozniku prevrgla voz ter podrla več ljudi na tla. Hlastanje za zlatom. 20-kronske zlatnike. ,plačuj&}o sedaj po sila visoki cenk Na Reki so dajali zanjo 120 K v bankovcih. , . , .„. ui. Dopisi. Iz Dola pri Ljubljani. Naše ■ izobraževalno društvo je priredilo o priliki smrti nepozabnega nam poslanca dr. Kreka žalni govori udeležili smo se tudi skupne sv. maše za blagega pokojnika. Ob enem smo zbrali 66 K 67 vin. ter poslali 30 K društvu »Dobrodelnost«, ostalili 36 K 67 vin. smo pa oddali zä dr. Krekov spomenik. — Ideja plemeni-tega moža je živa med nami, S podvojeno vztrajnostjo, s požrtvovalnim skupnim delom hočemo storiti vse, da čimpreje zavlada pravica, z njo mir in sreča med vsemi narodil O priliki godu cesarja Karla smo priredili kot poklonitev preblagemu vladarju in ljubljeni cesarici Žiti skromno, a ljubko slavnost. — Z veselim upanjem se oziramo na cesarsko hišo, — Pod mogočnim žezlom habsburškim, katero tako zvesto čuva roka božja, moramo biti srečni tudi mi Slovenr; o Iz Tržiča. Pri deželni vladi v Ljubljani se je oglasilo 16, t. m. odposlanstvo obstoječe iz gg. žup. nika, župana, notarja in Gassnerja in sicer v zadevi življenske preskrbe. Opisali so težavni položaj, v katerem se nahaja trško prebivalstvo in prosili pomoči. G, deželni predsednik grof Attems je obljubil potrebno pomoč, kakor hitro bo došlo dovolj žita v deželo. — Umrl je v Gradcu v vojni bolnišnici visokošolec g. Thetierschuh. Z njim izgubi katoliško društvo »Danica« na Dunaju iz-borno moč. I^aj v miru počiva, Ribno pri Bledu, Pri nas jc te dni umrl Simon Rožič, po domače Ankeršt, pobožen in zelo marljiv mož, ki je zelo veliko pripomogel, da se jc v Ribnem ustanovila samostojna župnija. Pomaga! je vsakemu, če je le mogel, zato upamo, da za obilna dobra dela uživa že plačilo pri Bogu. Bil jc star naročnik Domoljuba«. Naj v miru počiva blagi mož! Ločno. Maihna je naša vas, vendar je poslala 18 mož na vojsko. Od teh so že štirje padli trije so ujeti, eden se pa pogreša. — Umrla je 2. nov. občeznana Frančiška Ščinkovec; pred tremi tedni so pa pokopali njeno hčerko. Mož je v Ameriki* Že dobrih štirinajst dni se skoraj vsak drugi večer oglašajo tatovi. Ni jih pa mogoče izslediti. Naibrže so pobegli vojaki. Iz GradlS. Ko sem bil zadnjič na dopustu, sem poročal o smrti Lukčevga očeta. Pred Vsemi sveti je pa bela žena zalisnila oči Koporčevemu očetu. Tako je mati zemljo v svoje osrčje iznova sprejela enega prav marljivega katoliškega gospodarja. Že več let jc bil »za starega«, ali ni st' dovolil čisto nič odpočitka, ter pomagal vedno pri vseh delih. Ker je moral v tej vojni ludi sin za-pustiti dom, je opravljal vsa težka dela in vodi! gospodarstvo. Vsemogočni ga je odpoklical k večnemu počitku. Zvonove so sedaj iznova pobirali.' aeaai nimajo nikjer več kot samo male zvonove. Kal"' je bilo včasih prijetno poslušati ubrano pritrkavanje, sedaj pa komaj še vemo in čujemo, ko nas vabijo ti mali zvončki k molitvi in službi božji Upajmo, da bomo še čuli slovesno pritrkavanje ko se povrne iznova dobi zlatega miru! Vojno dobo nekateri ljudje na zelo umazane načine izrabljajo, uganjajo sleparstva, goljufije " zvijačnosti. Toda nikdar ni noč tako dolga, da bi ne bil dan Mislim da bodo ti dnevi kmalu dokončani, potem bomo pa drugače govorili, ko so povrnejo domov naši gospodarji. Dolgi večeri — so zopet prišli. Kako |e b'10 yčasih prijetno, ko smo v družbi drug drugemu pomagali beliti turšico, obrezovati repo in korcnic in luščiti fižol. Poleg tega pa smo si pripovedovali razne pripovedke, čitali »Domoljuba« in zanimiv Mohorjeve knjige Sedaj pa imamo čisto egiptovsko temo; skoraj nikjer ni videti zvečer luči • y Upajmo, da se kmalu povrfieio nekdanji zlati «asi- A. S. Podgradiski. Hrv, katol. omladina na Reki in Sušak" je počastila spomin t d:n. Janeza Kreka » tem, da je priredila dne 11. nov. v dvorani frančiškanskega samostana na Trsatu »Krekov večer« Л-pim in izbranim glasbeno-pevskjm programom, de klamacijami in predavan,eni. Čisti donesek je menjen za spomenik dr, Kreka v Ljubljani. 1°' vabljeni so bili vsi katoliški Hrvati z Reke in ->u-šaka. . „ Gladbeck. 4. novembra smo imeli tukaj'"!' Slovenci pömenljivo «ldvfcsnost predvsem v "P?" min padlim junakom na bojišču, hvršilo »e I" v»e prav v domačem duhu. Ob pol Itlrlh P0' poldne smo se zbrali udeleženci na Silerjevi cesti v obilnem Številu; prišli so celo iz Horsta, Buera, Karnapa, Essena in Dorimunda. Bila je lepa pisana elika, ki se je nudila očesu. Zraven velikih zastav slovenskega društva rudokopov in slovenske družbe sv. rožnega venca |e bilo videti polno majhnih zastavic v avstrijskih in narodnih barvah. Ob Štirih se je jel pomikati sprevod med pobožno molitvijo in večglasnim pet.em v cerkev Srpa Jezusovega na »Zwecklu«, Tu se je spominja.! slavnostni govornik padlih vojakov ter v to-lažilnth besedah blažeče vplival na verne poslušalce. ,Po govoru je sledil obhod po cerkvi s čve-teroglasnim petjem. Slovesnost se je zaključila z blagoslovom in zahvalno pesmijo, ker je bil ravno god avstrijskega cesarja, ter smo tako Slovcnci dali duška svojim patriotičnim čutilom. Nazaj grede se je sprevod ustavil na Šilerjevem trgu, kjer je iz vseh grl zaoril glasni »Živio« na ljubljenega cesarja; nato smo pa vsi zapeli cesarsko pesem. — V listu »Gadbecker-Zeitung«, kjer je popisana ta slavnost, beremo še naslednji dostaveki »Mi Nemci se veselimo in radi vidimo, če se naši zvesti zavezniki Avstri|ci čutilo domače v noši občini in če po svoje pokažejo svojo domovinsko ljubezen. Na fronti zmagujejo skupno naši zavezniki ter žrtvujejo kri in življenje za rešitev in slavo domovine. Prijateljska zveza, ki druži avstrijske in nemške vojake zlasti v ofenzivi proti Italiji, naj bodri tudi nas, da skupno z Avstrijci prenašamo trpljenje in delimo veselje. Vsled tega častitamo iz vsega src-.! našim priatcljskim Slovencem, da se jim je ta slovesnost tako lepo obnesla » (Tako žive brez narodne prenapetosti v slogi in prijateljstvu Slovenci in Nemci tam, kjer jih vodi res prava krščanska ljubezen. Bog živi požrtvovalne in goreče duhovnike, ki tako skrbe za naše Slovence v tujinil Bog plačaj stotero! — Vredn.) Gospodarske stvari. ; Gospodarski in tržni pregled. Za naše Ijndl na Goriškem. Nevarnost sovražnega vpada v našo deželo je minila. Goriška je oproščena, ubogi begunci se pripravljajo na povrnitev v svojo razdejano domovino. Mnogi bi radi precej šli, toda straši jih skrb za živež. Polje pozimi ne bo rodilo, hiše so porušene, živina odprodana, vojaštva pa tudi ne bo moglo dajati živeža potrebnim. Pičel in težak le tudi pri nas kruh beguncev, čeprav naši ljudje z veseljem dajo, kar morejo. Ko se bodo ti reveži vračali, bode eno glavnih težav vprašanje, kako dobiti potrebno živino. Brez živine je pri nas gospodarstvo nemogoče. Kje bi drugače dobili vprež-no živino, kje gnoj, kje meso in mleko. Na izpraznjenih krajih ni prav nobene Živine. — »Bo država preskrbela.« Je mogoče; dolžnost, ima, ker nieo reveži (Sami krivi nesreče. Verjetno je, da bo dala znatne Prispevke za nakup živine Ka opustošenih krajih. Toda kje se bo Sivina dobila? Tuja bi bila predraga, №•1 nas ,fe bo pa spomladi povsod manjkalo. In vendar moramo poskrbeti za taäe ljudi na Goriškem. Najboljše bi bilo, da bi se zdaj kolikor mogoče malo Drl nas živine vzelo za vojaštvo in civilno uporabo; pritegnile bi se pa za take dobave malo bolj druge dežele, da bi mogli mi spomladi Goričanom več živine prepustiti. Prav bi bilo, da napravijo goriški poslanci že zdaj potrebne когаке. da bodo ljudje preskrbljeni z «vino, ko pridejo domov. Oddajanje prešičer. V nekaterih krajih«» se kmetje pritožili, da morajo zvečer pripeljati prešiče, ki jih potem razni mešetarji gonijo z biči do drugega dne popoldne, ko se. stehtajo. Tako ravnanje je zelo obžalovanja vredno. Res se doseže, da je prešič popolno prazen in da gospodar sam žival koma, spozna. Ker imajo naši kmetje živino radi, se jim tako ravnanje studi. Toda v gospodarskem oziru je to postopanje precej škodljivo. Prešič se naloži na vagon popolnoma prazen. Ker bo zaklan šele tretji ali četrti dan, je jasno, da mora za življenje nekaj imeti. Ker nima v želodcu prav nič živeža, porabi last, no mast. Na tisoče kilogramov masti se na ta način izgubi. Izkušeni trgovci so pred vojsko radi pustili, da so jim pripeljali kmetje nakrmliene prešiče, le da je bila cena malo nižja in so nekaj kilogramov vzeli za nameček. Najboljše bi bilo, da se ta dobra navada ohrani. Prešič naj se stehta, ko se pripelje in primerno plača. S tem se tudi veliko dragocenega časa prihrani. Premalo... Novembra se je krom pir popisaval. Uradno se je dognalo, da ga imajo povsod veliko premalo. V malih občinah ga je manjkalo do 20 vagonov. Kdo nam bo zdaj te vagone krompirja povrnil in dal nazaj, kar smo preveč oddali? Veliko je posestnikov, ki nimajo krompirja niti za seme, za jed ga jim pa niso prav nič pustili. Naši aprovizacijski odbori po deželi bodo morali pr. v tako silno zahtevati potrebno, kakor se to po mestih godi. Tatvine na železnicah. Vedno bolj se množe tatvine po železniških vagonih. Včasih je bila varna prtljaga in blago, ki se je brzovozno odposlalo, saj je bil vedno zraven železniški uradnik. Zdaj se prav tam največ pokrade. Tako so razrczali celega prešiča, drugič je prišel prešič brez glave ali gnjati v Ljubljano. Zmanjkalo je jajc, zmanjkalo usnja in vsega, kar je užitno, Pri sladkorju gredo cele grude. Če se pritožiš, pravi železnica, da v vojsüi ne prevzame nobene odgovornosti za sprejeto blago. Nima dobrih plomb, da bi se vagoni zaprli. S tem, da se brani odgovornosti, pa sama daje priložnost svojim uslužbencem, da še bolj kradejo. Razmere so hujše, kakor so bile nekdaj na Ruskem all Kitajskem. Občinstvo je na mi'ost in nemilost izročeno takim ljudem. Na videz se kaže, kakor bi železnica sama podpirala te tatvine, ker noče odgovornosti prevzet;, čeprav je njen uslužbenec zraven. Upajmo, da se napravi konec tem neznosnim razmeram. Najbrž je ravno zaradi tega pomanjkanje živil v mestih tako občutno. Saj je žalostno, da imamo v kulturni državi take razmere, Ogri. Ko so naši dobili na Laškem nekaj riža, kave in makaronov, so se Ma-žari v Budimpešti precej oglasili, da morajo tudi oni dobiti od tega plena svoj delež po kvoti, Tu se vidi. da so res najbolj lačni. Cena 'u, cena tam. Neki krnetič je oddal polovico svoje pšenice in sorščice. Bilo je dobrih 6 mernikov. Plačal» so mu za vse 52 kron. Šel je v prodajalno in kupil paoirne hlačke svojemu malemu fantku, To so one hlače, iz katerih napravi prvi dež same franže. Dal je zanje vso kupnino za 6 mernikov žita — 52 kron. Klanje telet. Zdaj se je začela vlada pečati z mislijo, da bi se teleta že v tretjem tednu poklala. Mleka vedno bolj primanjkuje. V 14 dneh porabi tele gotovo okoli 150 litrov mleka. Izredi se v tem času največ za 11 kg žive teže, kar da 7 kg mesa. Onih 150 litrov mleka ima pa najmanj štirikratno redilno vrednost sedmerih kilogramov mesa. Pametno bi torej bilo vsa teleta, ki se ne bodo redila, v tretjem tednu pok lati. V Argentiniji zori pšenica. Želi bodo decembra. Pravijo, da je tudi tam velika suša. Prodali bodo lahko 500.000 vagonov same pšenice na tuje. Iz Avstralije je upajo dobiti 200.000 vagonov. Na Laškem preti lakota zaradi velikega števila beguncev. ... Žito iz Romunije. Do zdaj se je izpeljalo iz zasedene Romunije en m'lijon sto tisoč ton raznega žita, največ seveda pšenice. A vstro-Otfrska je dobila od tega dobro polovico. Nova letina je šele deloma načeta. Slike in črtice z bojišč. Mehko pisemce s ironte. Predragi staršil Teh par vrstic Vam pisem na praznik 8. septembra. Prav sedaj se vzdiguje jutranja zarja ter naznanja, da bo krasen dan — praznik Marijin. Krasno jutro mi vzbuja spomin na trste rajske dni, ko sem bil tako srečen, da sem praznoval ta lepi prazn'k v krogu svojih dragih doma. Srčno si želim, da bi na ta dan mogel stopiti v lepo dobrniško cerkev, da bi se zahvalil Mariji, ki me je varovala vseh nesreč v tej dolgi vojski. Veliko težav in naporov sem že prestal, toda, hvala Bogu, vedno sem še zdrav. Moja dveletna vojaška služba mi je v ponos. Zato, predragi starši, ne bodite žalostni, ker ste na stara leta ostali sami — z delom preobloženi, a še v skrbeh za nas. Težko je človeku pri srcu, ko zapušča svojo rojstno hišo, še težje pa je ostaviti starše. A ne sm#So žalovati, ker nas domovina kliče med bojni grom. Bog nas je razkropi po svetu in B«g nas spet lahko skupaj pripelje, da bomo spet veselo živeli v ljubi domači hiši, in vsi bomo Bogu hvaležni, da smo tako srečno prestali dolgo vojsko. Trdno upam na božjo pomoč. Ko bo zopet napočil praznik rojstva Marijinega, bo — tako upam — že vse to pozabljeno. Mar ja Kraljica naj izpolni moje srčne želje, saj n» zapusti svojih, gotovo tudi mene ne bo, ker sem se ji slehrni dan priporočal. Pošiljam Vam najlepše pozdrave iz strelskih jarkov z željo, naj Vam Bog dodeli ljubo zdravje. — Vaš hvaležni sin France Pečjak iz Dobrniča, Zgled družinam. Na Vernih duš dan, ko so se v cerkvi opravljale slovesne molitve, je v Dolenjih Vremah na Notranjskem umrl nenavaden mož, Andrej Magajna, posestnik, oče osme-rili otrok. Nenavaden mož, za deželo namreč: Spretno je govoril in pisal v treh jezikih: slovensko, nemško in italijansko. S tem je marsikomu pri raznih prošnjah, zlasti v vojnih zadevah mnogokaj pomagal. Imel je tudi lepe govorniške zmožnosti — dedščino svojih prednikov, ki so bili po večini vrli govorniki. Pa ne toliko znanje, marveč njegovo plemenito srce je tisto, kar nas je nagnilo k tem spominskim besedam. Krščansko je živel sam, krščansko je vzgojil tudi svojo družino. Pozna se jim, kateri so »Čamparovi«, kakor se po hiši imenujejo. Mož je vedel, da je za krščansko življenje pred vsem treba medsebojne ljubezni v domači družini. Kako bo ljubil bližnjika in soseda ali celo tujca, kdor se kolje in sovraži v domači hiši. Pokojnik je zidal praktično krščanstvo v svojih otrocih na medsebojno ljubezen. Sam je bil z enako ljubeznijo, brez razlike, vsem svojim vdan, pa zato tudi do soseda, gosta in tujca postrežljiv in prijazen. Na smrtni postelji je otrokom še enkrat z očetovskim srcem naročal: »Nisem v skrbeh za vas, saj ste otroci lepe družine; le to glejte, da se ljubite med seboj.« Za otroke je prosil ljubezni, zase je želel le molitve: »Molite zame!« Kdor ga je poznal in kdor bere o njem te drobne vrste, kako ne bi pomolil .zanj. Hratke, molitve; Gospod mu daj. večni mir in večna luč naj mu svetil Zopet v Gorici. Po strašnem grmenju topov, ki je trajalo dva dni, je nastala hipoma tišina. Skoro nismo mogli verjeti poročilom, ki so prihajala od vseh strani, da je Italijan poražen, ter da se v največji naglici umika. Kmalu za tem Cujemo, da je Gorica zopet v naših rokah. A še več! Na uho nam done že imena italijanskih mest, ki so jih naši zasedli. Morate si misliti, dragi čitatelji, veselje nas Goričanov, ki smo toliko časa okušali strah granat in Božji Zveličar, ali si tukaj?« Cerkvica v mojem prejšnjem misijonu ni bila bogata, a imeli smo najpotrebnejše. Tu pa ni nfc monštrance, ne kadilnice, niti svetilke za večno luč. Edina mašna knjiga je popolnoma obrabljena in edini roket služi za vseh 365 dni v letu. Kako rad bi kapelico povečal, da bi imeli dostop tudi otroci, ki tako žele ondi motiti in spoznavati pravega Boga. Vse bom rad storil, kar je v moji moči, da bi te misijon z božjo pomočjo dvignil v duševnem in gmotnem oziru. Na božjo Previdnost zaupam trdno in pričakujem, da mi bo pomagano in da dobim potrebnih sredstev.« Kdor želi vsaj nekoliko sodelovati prt velikem delu reševanja neumrjočih duš in postati deležen zaslnženja- misijonarja doma, naj si nabavi »Misijonski Klaverjev koledar, 1918«. Glej inse-rat v zadnji številki »Domoljuba«. Pridi mi naproti — v raju! Tovarišu t Ifanu Lotriču iz Lipnicc pri Kropi, ki 'je padel dne 1. oktobra 1917 na gori Cam^igoletto pij Asiago. 1. Pri Asiago počil strel je in prijatelja zadet je; tam srce njegovo je odbilo, ki najlepše nade je gojilo; mlado truplo krije grobna senca. Vreden pač junaškega si venca, ki nad zvezdami kras! junake ... 2. Pri Asiago je gomila mi prijatelja zakrila; ko slovo jemalo je poletje, in umiralo v naravi cvetje, ei življenja bitko dokončal. 3. Pri Asiago so tovarši ga slovesno pokopali, m doma ljubeči starši so bolestno zaplakali, I čitajoči žalno vest, da skončal je mlada leta vrhu sten Campigoletta. Mir s Teboj, prijatelj zvesti Nisva si — žal — rok podala na usodnem, smrtnem kraju, pa saj skoraj bova se sestala, pridi takrat mi naproti v — rajul Limbtrskl. Naši pozdravljajo. Slovenci pri žarometih po-iiljajo mnogo pozdravov domovini: Fr. Lakner, Miko Flajnik, Kuzma Jurij, Likevič Janez, Jesih Jurij, Kunič Peter, Dražumerič Matija — s pri-stavkom »Smo zdravi in se nam dobro godi«. — Dolenjski toričarii domobranskega polka pozdravljajo vse dolenjske mamice in poštena dekleta: Resnik Ivo, Joško Kavšek, Namar Frane, Seiko. Vsi zdravi. — Slov. (antj. in možje pozdravljajo , slovenska dekleta in »ene z južnega bojišča: Fran-62 čič Ivan, Brsan Fr., Virant Martin, Bregar Janez, Golob Ivan, Jerman J„ Petetič Iv., Zagorc Franc, Kos Jožef, Zalokar Fr., Mesojedec Fr., Krnc Anion, Zelnik A., Türk Jožef, Vsem dragim, ki so doma, pošiljamo slovenski fantje najiskrenejše pozdrave. Sedaj nas je polentar zopet malo podražil z granatami. Spravil nam je pod zemljo nad vse ljubljenega prijatelja mladeniča Franceta Klešnik. Pogrešamo ga vsi slovenski fantje: Al. Zaje, Sršen Mat., poddes. Selan Ant., Jezeršek Janko, Kajfež Fr,, Voli Anton. — Najprisrčnejše pozdrave pošiljamo vsem Slovencem in Slovenkam iz vojne bolnišnice v Dunajskem Novem mestu: Bergaut Benjamin, Podemrečje; Tonček Kastelic, Mirna; Uran Valentin, Aržiše. — Vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« pošiljamo iskrene pozdrave iz strelskega jarka: Marušič Karel, četov.; poddes. Anton Bremic, Lovrenc Pavel in Jamnik Ivan; Žagar Peter, Atjančič Lambert, enol. prost.; Golmajer Metod, čast. si.; Kregar Franc, lic Alojzij, Lozar Jos., san. — Tudi na italijanskem bojišču nas je veliko slovenskih črnovojnikov, ki čvrsto branimo svojo domovino. Najbolj se razumemo z našim ljubim »Domoljubom« in »Slov. Gospodarjem«: Desetnik Žunkovič Vid iz Lempaha pri Mariboru; J. Potočnik, Radgona; Blaž Stopinšek, Ptuj; Fr. Unster iz Lučin; Karel Planer, Sv. Jurij — in še mnogo drugih. Bog daj srečo in zmagol — Slovenski fantje lovskega bataljona v snežnih hribih pošiljajo najsrčnejše pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam: Janez Stefanič, Suhor; Jože Obranovič in Janez Lunder, Potok; Anton Briški; Jože JužnLč, Ker-kovo; Jože Bajuk, Drašiči; Janez Štimec, Bosljeva Loka; Jakob Belopavlovčič, Suhor; Matevž Lav-renčič iz Poljčan. — Kranjski fantje pošiljajo vsem Slovencem, posebno slovenskim dekletom srčne podravei Predmojster Jože Grkman, Tunjice; top-ničarji: Jože Škerbinc, Kamnik; Franc Juhant, Komenda; Juri Sitar, Godič; Ivan Iskra, Kamnik; Frane Uršič, Stranje. — Iz visokih sneženih hribov pošiljamo srčne pozdrave podpisani s'-venski fantie ter želimo kmalu svidenja, krop. Ai n Zupane, Krka, podd. Jožef Ozimek, Selo; des. Martin Pavšič, čtv. Pamič Josip, des. Matija Zorko, Sadd. Franc Cuznar in Stanko Božič; pešci Anton _ robnič, Janez Gaber, Franc Pečjak, Martin Odar, Jurij Potočnik, Janez Nose. Iz zasneženih vrhov se oglašajo fantje in možje istrskega strelskega polka in pozdravljajo vse domače. Obenem izražajo sožalje čitateljem »Domoljuba« in vsemu slovenskemu narodu ob izgubi pok. dr. Kreka: četov. Vlah Ivan, Kastav; enolet. prostov., četov. -Cotič, Dornberg; des. Poberaj Alojzu, Solkan; strelci: Rogelja Rafael, Pahor Josip, Colja Henrik, Temnica na Krasu; Perne Anton, Sp. Slivnica. — Prisrčno pozdravljamo z visokih skalnatih pečin vse bralce in bralke »Domoljuba,, posebno pa vse lante in dekleta šentruperske lare. Kličemo: Na svidenjel Dal Bog skoro ljubi mirt Nam je o naiviäiih dnevnih cenah M, Ran», Prani prva eksportna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov. 2092 iz papirja pisano in gladko, papirnato špago, cokle in železne in usniate Ščitnike za podplate razpošilja na debelo in drobno po najnižji ceni veletrgovina R. STERMECKI, Celje. Vzorci in cenik se letos ne razpošiljajo. Razširjate „DOMOLJUBA"! n. a deželne ilvljeni.ke ln rentne nezgodno ta larutv.ne zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetja In smrt, zdiužena tud z vojn.m riziko, otroških dot, rentna in ijudalia nezgodna in Jamstvene zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premija. NainRodmMtn t-ogoii gn vojno /втаготаше. ZiivtMl ternet)! ua vza ein nu.ti. — froapeku zastonj bi poitnine prosto. Sposotini sastopntfc) «o sprejemalo pod nsiagodoeiAinii pOROit. 183! Sijajno bodočnost Ima'o tnrSke in nove srečke avstrijskega Rdečega kr ža vsled niihuve vedno zviSuioče se denarne vrednostil Vsaka srečka zadene I Glavna dobitka 2107 znašata čez 1,000.000 kron! Natančno poiaswilo 2 igralnim načrtom razpošilja brezplačno: Siečkovt o zastopstvo 12, Ljnbljana. Avtomatična past za podgane K 6-20, za miäi K 4-30, love brez nadzorstva do 40 ži-«l-oä-ä:.«;»— va" v eD' ne zapuste ni- " kake.sledi in se eame zopet nastavijo. Past za ščurke „Bapid" vjauie na tisoče ščurkov v eni noči, po K 5-90. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 80 v, izvoz. tvrd. Tintner, Dunaj II(., Neailngg. 26-L, ircgis.roaana zadr uga z neomejeno zitnezo o LJubljani spffsfeiB-:?! pripise m ti pognjjiii, laka da siane nominalnih K 100'-: rSracisi Kisu piilo K 91*54 i. äf isla 1926 mm iiMfn K 94 llrednostni papirji atrijskega uojnega posojila se sprejmejo u brezplačno shrambo in uprauo. Kuwerte s hrmo, pismu, račune ш izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. Suhe gobe, zastonj deöi vsak na zeju mo glavni katalog ur. кге-brnme, zlatnine, godbenib predm. Violine in više. Dobro har. po K 14, 20, 25. 16, 25, 85. 60. 2 vrstno harmonike po K 70. 80, 100, 120; Svrstiie harmonike po K 180, 200 240, 280. farne na do-volina ali denar nazaj. Pošiljat, po povzetju illi predplačilu Razpošiiial-nica JAN KONRAD, c.l.kr.dvor. dob.Wost(BrllxHM75l), CeSko. IzdajakonzorciJ „Domoljuba". Odgovorni urednik Ludovlk Tomažič. Tiskala Katoliška tiskarna. Dobro ,,IK0" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urarske umetnosti! Razpošilja 8ÄÄJU zamenjam! Lastna znamka JKO" svetovnoznana. SV6tOVna rSZpOŠ lljalfHCci Lastna proiokotirana tovarna ur v Švici. H.SUTTNER samo u LJUBLJANI št. i. Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpoSilianja dobrih ur. Nobene podružnice. natančno regnl. in re-dps Nikel «Ji jeklo K iS — is.— tO - а radij, evetiln. karal- K ti — 20 — S4 - v ereb. okr. K 18 — «4. --28.- ■ rad. svet. kaa K 8Л.- 36.— erubr. кар. nranaclast. K 30.— 86 40 - 14 k. ■lata sapestna ara na elaa*. £ 100 —, 120.—, 140 —. ftletno pismeno jamstvo Pošilia po povzetju Nikak riziko! Zamena dovoljena aH donar nazaj Prva tovarna ur JAN RON KAD e. in kr. dvorni založnik Brüx št. 1656 (ö«-eko ) K» ieljo se vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik, ....................................................................................• •»•.<>•.......H...............i......iiiiiiiiiiiii.miihii............................H......... Kovinasle ure.... po K 22 — 26— 32— 40'— 60.— Srebrne ure .... po K 48— 54 — 60 — 70 — 90- 100- Kovinaste verižice . . po K 2'— 3-— 4— 6.— 10 — Usnjate verižice . . . po K 1'60 2'80 4 80 ННГ Zlatnina in srebrnina w begali izberi 1 TW črno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo. razna travna in druga domaČa semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kunuje SEVEB & URBANIÖ, Ljubljana, Wollova ulica 12. Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Ustanovljeno f. 1893. e,),,,,......................................IIIIIIIII..11*111.Mil.....IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.......IMIII..........II.I.l.l.l...........................................................Illlllllllllllt ■■»■■IIIIII.....................lin»« 141 m IIIHIII m« иииаиичжимишипиии« MUHI Vzajemno ршГрогао društvo regisfrovana zadruga z omejenim Jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestya, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. ^ Vračajo se posojila v 7>/2, 15 ali 22i/2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v L:,ubijani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 51984840 kron. Zadruga spre;ema tudi hronilr.e viocje ш Jh ol restuje po 1 ' 4^/0 Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.