S POSVETA PREDSEDNIKOV KK SZDL
O vlogi krajevnih organizacij SZDL
Problematika v krajevnih skupnostih je nadvse raznolika, mnogi problemi ostajajo ie vedno odprti, mnoga vprašanja ncdorefena. Vloga Socialistične zveze kot frontne organizacije, kjer se raorajo lzražati socialistična in demokratična mnenja in micresi krajanov, kljub prizadevnoslim in odločni akciji aktivistov, ne rojeva povsod zaželenih sadov, čeprav po drugi strani beiežimo prcmike dlje v krepitvi frontne organizacije. Tako bi morda lahks strnili v nekaj stavkov vse tisto, kar je bilo na posvetu za predsednike KK SZDL in ostalih družbenopolitičnih organizacij v KS (organizirala ga je OK SZDL - 6. novembra) v dobro pripravljeni tematski razpravi izrečenega. Lahko bi sicer vsemu izrečenemu pridali prizvok kritič-nosti do razreševanja kiajevnim skupnostim in nam vsem skupne probleraatike, če nc bi hkrati slišali vrste pobud, predlogov in ustvarjalnih pristopov, ki so posvetu (veija pripomniti, da je bila udeležba številna) vtisnili pečat krepitve in dograjevanja vloge socialistične zveze kot tudi družbenopolitičnega sistcma nasploh.
Srečanja na tovrstno zasnovanih posvetih morajo zalorej postati redna oblika izmenjave izltušenj ia spoznanj.
lo ker je sama razprava potttala na podlagi zaotroženih temal-skih istečaic, srao tudi mi la zapis skussi! pripravili oziraje se nu v razpnvi najbo!j poodarjena in Tsebinsko najpomeinbnejša vprašanja.
O vlogi Socialistične zveze...
Po mnenju Draga Justina iz KS Slane Sever dobiva SZDL v praksi drugačno vlogo kot ji pripisujejo številni siccr zelo lepc
napisani dokumenti. Za primer je navedel primerc. rekonstrukcijo Tržaške ceste in problematiko postavitve kioskov - za kar KS sploh ni bila obveščena, kaj 5elc. da bi imeli krajani možnost kakršnega koli vpliva. Na tak nafin se SZDL težko vključuje v aktivnost razpravljanja o interesih krajanov. Slikovito prispodobo vloge SZDL je podal Rudi Furian iz KS Malči BeUč. Marsikatere stvari se ne razrešujejo tako kot bi se morale »SZDL kot deklica za vse« pa naj to problematiko pomaga razreševati. Pri lem je opozoril na neučinkovitost vrste institucij, ki smo jih ustanovili z namenom, da bo delo učinkovitejše, kar pa praksa nemalokrat negira. Akjz Skufca iz KS Vič je opozoril, da se aktivnost SZDLv praksi vse preveč opira na delo 20 do 30 zagnanih aktivistov, zato bi z ozirom na sklepe 13. seie CK ZKJ morali sloriti več za večjo motiviranost ljudi. 0 tcm, da se v krajevnih skupnostih srečujeraoz vprašanji premajhnega števila aktivistov, bi dobre programe iu usmeritve postavili v življenje, je spregovoril tudi Brane Bertoncelj iz KS Rakova Jelša. Antonija Rožič u KS Vrhovci je memla. tako kot tudi nekaj drugih predstavnikov, da se delo v KS nemalokrat podvaja gledano skozi funkcije posameznikov pri sestavi organov. Franc Malovrh iz KS Dobrova pa je še poscbej podčrtal koristne oblike organiziranosti SZDL po vaških in uličnih odborih, kar se pozitivno odraža pri reševanju določene problematike in kadro-vanju.
O planiranju...         v
Tega aktualnega vprašanja se je »lotilo« več razpravljalcev, ki so predvsem opozarjali na izhodišča in kazalce s katerimi bi morale biti KS seznanje v fazi snovarija srednjeročnih plaitov. Pri planira-nju se moramo znebiti kompliciranih formularjev, predstaviti mo-ramo probleme in skupaj z OZD pristopiti k razreševaoju le-teh
skozi plane. Jože Zakonjšek iz KS Milan Česnik je pri icra izposta-vil, da se vse preveč pozablja, da KS ne predstavljajo samo krajani. ki tam Hvijo, temveč tudi tisti, ki so zaposleni v OZD na področju KS. Zatorej bi kazalo pri planiranju ludi postaviti zahtevo, da poslovodni organi oziroma delavski sveti OZD v KS vključujejo v svoje obravnave tudi probleraatiko KS. Rudi Furian je opozoril na realnosl pri planiranju, saj se lahko kaj hitro zgodi, da bodo plani KS plani želja. S tem v zvezi je izpostavil tudi problem neurejene-ga financiranja KS. Čeprav se plani KS včasih zdijo plani želja, so vendarle iz njib razvidne potrebe, jc dejala Alenka Brglez iz KS Penuzi. In, če se bodo ti problerai sistematično razreševali, bomo lahko tudi od krajanov pričakovali večje vključevanje v dclo. Vnaši KS imamo probleme javne govorilnice, prostorov KS in trgovine, ki se ne razrešujejo zadovoljivo, zatorej tudi naše akcije nimajo odziva pri ljudeh.
O delegatskem sistemu...
Razvejana razprava o tem vpraianju je ponovno opozorila, kako so problemi delegalsJcegu sistcma živo vpeti v delovanje KS, neke celovite poglobljene ocene vztokov, predvsem vsebinskih pa v okviru občine ni. Antonija Rožič je opozorila, da je aktivnost delegatov slaba, da so gradiva še vedno vse prej kot zadovoljiva.
Vsa ta vprašanja moramo vsebinsko analizirati. Če ne. ob nasled-njih volitvah ne bomo uspeli zagoloviti zadostnega števila aktivi-stov. Branka Zomun - dan POK SZDLje opozorila na nesklep-čnost skupSfin SIS (neudeležba defEgatov in nekaterih KS je že kar kronična), kjerpa se odloča o problematiki, ki je prav takoživljenj-skega pomena za razvoj krajevnih skupnosti. Brane Bertoncelj je spregovoril o zahtevni dolžnosti - biti delegat. Vedno bolj se tudi oži krog vprašanj o katerih delegati odločajo saj se o ključnih vprašanjili odloča izven nas, prav tako pa je težko biti celovito pripravljen za korapletne in zahtevne dnevne rede skupšfinskih sej.
O vlogi in financiranju KS...
Številne naioge sc v zadhjem času prenašajo na KS, tudi zahteve do dolžnikov opravil v KS so večje, kako Stevilna je kadrovska zasedba v KS pa dobro vemo. Pri vsera tem pa vsa sredstva, ki jih KS prejmejo za svoje dejanje izvirajo pravzaprav iz naslova delova-nja delegatskega sistema. In kot je eden izmed razpravljalcev dejal, imamo več posebnih delegacij kot jih potrebujemo samo zato, ker smo KS z vreto razrešenimi problemi, več sredstev pa lahko dobimo le na osnovi večjega števila delegacij. Ljudje so pripravljeni do neke mere prispevati in pomagati, vendar brez ustrczncga sistema financiranja ne gre, je dejal Fnuic Malovrh. Alojz Škufca je dejal, da smo s financiranjem že tako daleč, da KS nima denarja niti za eno ulično svetilko. S tera, da smo ukinili glavarino, novega samoupravnega sporazuraa pa nismo pripravili. smo KS zelo osiromašili, je dejala Anlonija Rožič. V nekaterih KS morajo za prostore plačevati najemnino, stroški ogrevanja so visoki, želeli bi imeti aktivna društva, vendar ob sredstvih, ki jih imamo lahko slednji le životarijo. Mnogo manjših, a za krajane
poraembnih vprašanj bi lahko razrešili in dosegli večje zado-voljstvo ljudi, če bi KS razpolagaie z nekaj denarja, je poudaril Rndi Furian, ki se mu jc v razpiavi pridružil tudi Jože Zakonjšek.
O delu mladih in o društvih
Delo SZDL kol frontne organizacije se v krajevni skupnostt težko uresničujejo. Najbolj šepa delo mladinskili organizacij, kate-rim bo treba nuditi s strani vseh dnižbenopolitičnih organizacij več pomoči, predvsem pa dali njihovemu delu večjo vsebino, je menil Franc Malovrb. Zavedati se moramo, da vzgajamo kadre, ki bodo nadaljevali naše delo. Pri delu z mladimi se nam pojavljajo zasta-rele metode in veliko premalo posluha za njihove želje. kar se na mladih odraža. Tudi skozi neangažiranost mladih. za kalero smo veliko krivi. narašča mladinskj kriminal, je dejal Brane Bertoncelj.
Ali res potrebujemo tako zapletene in birokratske poti, ko ustanavljamo dnišlva? se je upravičeno vpraial Drago Justin ter predlagal da bi najbrže za konstituiranje lahko zadostovalo že soglasje POK SZDL. Vemo, da v društvih Ijudje zadovoljujejo v prostem iasu svoje potrebe, takšni pristopi kot tudi slabi materiali in prostorski pogoji, pa marsikdaj njihovo delovanje krnijo.
Na posvetu so bile izpostavljene tudi teme s področij socialne politike in SLO ter DS. 0 razpravi na zadnjo temo bomo več zapisali v naslednji Stevilki Za zakljutek tcga poročila pa velja podčrtati še nekaj misli; večkrat bi se morali v KS pojavljati predstavniki občine, mesta in republike saj bi lahko z njihovo neposredno informiranostjo dosegli pri razreševanju problemov večje premike; delo polrošniških svetov ni povsod zaživelo. Priča-kuje se večja aktivnost konference svetov potrošnikov v okviru občine; več posluha bi raorali vsi skupaj namenjati problemom varstva okolja, razvoju medsčbojnih tudi sosedskih odnosov, pro-blematiki razvoja hiSne samoupiave...
JANJA DOMITROVIČ